11. številka Ljubljana, v petek 15. jannvarja 1904. XXXVII. leto ■ Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske deželo za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če sa trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah Bt. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniStvo pa v pritličju. — DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. „Motu proprio". Z nečuveno predrznostjo so klerikalci utajili vsemu katoliškemu svetu namenjeni papežev ukaz o socialnem vprašanju in o delovanju krščanskega socializma. Vzlie temu, da je papež zagrozil z interdiktom vsem listom, ki tega ukaza ne obelodanijo, vendar so imeli Časopisi ljubljanskega Škofa drznost, da tega ukaza niso priobčili, nego le iztrgali iz njega neke odstavke in jih svojevoljno tolmačili. Ker niso klerikalni listi priobčili papeževega ukaza, g* priobču-jemo mi, toliko rajše, ker obsega papežev ukaz najostrejšo obsodbo vsega tega, kar počenjajo pri nas katoliški duhovniki. Papežev »Motu poprio« o katoliškem socialnem delovanju in krščanski demokraciji se glasi tako le: 1. Človeška družba, kakor jo je ustanovil Bog, je sestavljena iz neenakih elementov, kakor so neenaki udje človeškega telesa. Napraviti vse enake, je nemogoče ter bi pomenilo razdrtje iste družbe. 2. Prava enakost socialnih udov je le v tem, da vsi ljudje izvajajo svoj pričetek od Boga vstvaritelja, ter so biti odrešeni od Jezusa Krista, in po njihovih zaslugah in nezaslugah bodo od Boga sojeni, obdarovani ali kaznovani. 3. Od tu izhaja, da naj bodo v človeški družbi po nameri Boga knezi in podložni, gospodarji in proletarci, bogati in revni, učeni in nevedni, plemeniti in plebejci, in vsi naj bedo združeni v zvezo ljubezni ter naj se Tvripirajo vzajemno v zasledovanje poslednjega zvršetka v nebesih ter tukaj na zemlji svojega materialnega in moralnega blagostanja. 4 Človek ima svoj« imetje na zemiji ne le v navadno svojo rabo kakor živi.:?., ampak tudi pravico do lasti onih rečij, ki se potrošijo v vpo-rabi istega, in tudi onih, katerih raba ne potroši. 5. Neovrgljiva naravna pravica je privatna last, plod dela, pridnosti, prenosa posesti ali pod ari t ve, in vsakdo more razpolagati ž njo, kakor se zdi njemu prav. 6. Postaviti razmerje med bogatimi in proletarci, pokazuje, da se hoče pretresati pravico in dobrodelnost. Nima se pravice, iskati svoje nazaj, ako se ne raziali pravica. 7. Pravne dolžnosti toliko prole-tarcem kolikor delavcem so te • le: zastaviti svojo moč popolnoma in zvesto v delo, kakor je pogojeno svobodno in po pravičnosti; ne škodovati ne žaliti osebe gospodarjev pri branjenju lastne pravice; vzdrževati se nasilja ter nezvestobe. 8 Pravne dolžnosti toliko kapitalistom kolikor gospodarjem so te le: Dajati pravično plačilo delavcem. Ne oškodovati njihovih opravičenih pri-hrankov ne s silo ne s prevaro ne z očitnim odiranjem ali zavlačevanjem. Dati jim prostost za izvrševanje njihovih verskih dolžnosti. Ne jih izpostavljati pogubljivim skušnjavam, nevarnostim škandala; ne jih odvračati od družinskega duha ter od ljubavi do hranjevanja. Ne jim nalagati del, neprimernih njihovi moči ali ki bi slabo storila njih starosti ali spolu. 9. Dolžnosti dobrodelnosti za bo gate in za posestnike so te, da se podpira uboge ter slabotne po predpisu evangelija, kateri predpis udol-žuje ostro, da se na dan sodbe o izvrševanju tega obračuna na poseben račun, kakor je rekel Jezus Kristus. 10 Reveži ne smejo se sramovati uboštva in ne mrziti dobrodelnosti bogatih, zlasti še ker so videli Jezusa Izveličarja, ki bi se bil mogel roditi v bogatstvu, pa si je izvolil roditi se reven. Bivati v uboštvu, se pravi obogateti z zaslugo, brezpri-merno za nebesa. 11. V svrho rešitve delavskega vprašanja morejo mnogo pripomoči, kapitalistom in delavcem, naprave, ustanovljene, da dajejo potrebne podpore potrebnim, ter zbliževati in združevati oba sloja med seboj. Taka so društva za vzajemno pomoč ter mnogovrstne privatne združbe in patronati za dečke. 12. Pomagajo pred vsem korpora-raoije po poslu. V tako svrho je namenjena posebno ljudska krščanska akcija ali krščanska demokracija s svojimi mnogimi in različnimi deli. Ta krščanska demokracija potem mora biti uravnana v smislu že avtoritativno razloženem, kateri je v največji oddalji od one socialne demokracije, glede nedotakljive pravice do tuje lasti. 13. Razven tega se ne sme krSčanska demokracija nikoli umešavati v politiko, nikoli ne sme služiti strankam v politične svrhe; ni to njeno polje, marveč mora biti dobrodelna akcija v prid ljudstva, ustanovljena na naravnih pravicah in na predpisih Evangelija. Krščanski demokratje v Italiji se morajo popolnoma vzdrževati udeleženja kakršnekoli si hodi politične akcije, ki je v sedanjih okoliščinah radi visokih vzrokov prepovedana vsakemu katoliku. 14. V izvrševanje svojega dela je obvezana krščanska demo* kracija najstrožje biti v odvisnosti od cerkvenih oblastij, ter mr a biti škofu ali onemu kdor ga n&domešča, popolnoma udana in pokorna. Ni prava zaslužna gorečnost, ne pravo spoštovanje, lastite se, čeprav dobrih in lepih rečij, kadar niso odobrene od lastnega Pastirja. 15. Da bo imela taka krščanska demokratična akcija uglednost in na slov v Italiji, mora biti vojena po delu kongresov in katoliških komi-tatov, katero delo je postalo v tolikih letih hvale vrednega truda zaslužno za Sveto Cerkev in katerim sta Pij IX. in Lev XIII, svetega spomina, poverila nalogo, ravnati splošno katoliško gibanje vedno ped av-spicijami in vodstvom škofovim. 16. Krščanski demokratični pisatelji kakor vsi katoliški pisatelji morajo predložiti v predhodno presodbo duhovnega poglavarja vse spise, k i se tičejo vere in krščanske morale in naravne etike na podlagi določbe Officiorum et mune rum. EkleziaBtiki naj se ravnajo po isti določbi. Tudi ako priobčijo spise le tehničnega značaja, morajo dobiti predhodno dovoljenje od duhovnega poglavarja. 17. Katoliški pisatelji se morajo podvreči v vsem, kar zadeva verske interese in delovanje cerkve v družbi, popolnoma razumu in volj i svojih škofov in papeža, istotako tudi drugi verniki. Morajo se držati pred vsem, da izbegnejo vsakemu težkemu povodu, razsodeb apostolskega sedeža. 18. Morajo se tudi povsem potruditi, da bo vladala med njimi dobrodelnost ter sloga z izogibanjem psovk in predbacivanja. Kadar nastanejo težki neskladi, prej nego priobčijo kaj po listih, se morajo obrniti do duhovske oblasti, da odloči po pravičnosti. Od iste napoteni morajo ubogati točno brez izgovorov in brez javnega pritoževanja. 19. Končno naj pazijo katoliški pisatelji pri zastopanju stvari proleUr cev in revežev, da se ne poslužujejo govora, ki bi mogel vdih i niti ljudstvu nasprotstvo do višjih slojev ter naj ne govorijo o zahtevanju in o pravici, kjer gre le za čisto dobrodelnost, kakor smo gori razložili. Naj pomnijo, da Jezus Kristus hoče združiti vse ljudi v zvezo medsebojne ljubezni, ki je dovršenost in pravica, in ki daje obvezo delati za medsebojno dobro. Zaključuj^ s ponovitvijo navedenih temeljnih norm nalag a papež razpošiljanje tega ukaza vsem krogom in društvom katoliškim. Morajo se obesiti na sedežih društev ter čitati večkrat na zborovanjih, nalaga docelno prlobčenje v katoliških listih, ki jih morajo izpolnjevati, drugače se jihopominja in Če nič ne izda, se jih obloži z interdiktom. Vabi končno, člane katoliških del javno priznavati vero z vzgledom in upa, da se dosežejo posebno v Italiji mnogi in srečni sadovi od tako številnih skrbij. —-- Tako se glasi papežev »Motu proprio«, o katerem je ljubljanski prost dr. Kulavic sam priznal, da velja tudi za kranjsko duhovščino. O vsebini tega ukaza izpregovorimo jutri. _ Nemške želje in zahteve. Praga, 14. januvarja. Danes sta imela nemška poslanca P rade in Schilcker v Libercih shod volilcev. Schilcker je govoril o spravnih poskusih ter izjavil, da so Nemci za narodno spravo le pod tem pogojem, ako se nemški okraji na češkem narodnostno omejijo. Prade je govoril o razmerah v češkem deželnem zboru ter povedal, da Nemci ne opuste obstrukcije, dokler se ne ustanove narodnostne kurije. Da se zboljša parlamentarizem, morala bi se avstrijska ustava spremeniti v slede* čem: Deželnim zborom se mora moČ in veljava utesniti, Avstrija se mora razdeliti po narodnostno ločenih skupinah, upeljati se morajo okrožni t a s t o p i in okrožne i vlade. Nemcem se mora pri- Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Drugi del. II. Ko se je general Maodonald S francosko armado bližal Ljubljani, je bU& v mestu še precej močna avstrijska posadka. Poveljnik te posadke je bil osemdesetletni podmar sal Moitelle, strahopeten mož, ki se ni ničesar tako bal, kakor pokanja pušk. Francozov se je tako prestrašil, da se jim vzlio vsemu nagovarjanju višjih in nižjih častnikov ni upal zoperstaviti. Vsa Ljubljana ga je zasmehovala, ko se je dal pri belem dnevu nesti na Grad in ukazal, da &e vsa posadka tja umakne. Francozi so prišli v mesto, ne da bi bila počila le ena puška. Takoj naslednjega jutra, 21. maja, je začel general Maodonald bombardirati Grad. Taisti dan se je daleč od Ljubljane, pri Austerlitzu in Ess-lingu, začela strašna bitka med Na- poleonom in med nadvojvodo Karo-lom. Napoleon je poskusil prekoračiti Donavo, a je bil popoln »ma poražen. V tem, ko je bil Napoleon v največjih skrbeh in se je tresel za svojo prihodnjost, se je njegova armada v Ljubljani kar igraia z Avstrijci. General Maodonald je imel manj vojaštva na razpolaganje, kakor podmaršal Moitelle, a vzlic temu Avstrijci bojne sreče še poskusili niso. Po dvadnevuem bombardiranju je bilo zidovje na Gradu že močno poškodovano. Avstrijska posadka bi se bila sicer lahko še dober teden držala, a podmaršal Moitelle je bil po streljanju tako zbegan, da se je brezpogojno udal. Z belo zastavo v rokah je šel do lesene ograje, ki je bila napeljana gori nad cerkvijo sv. Fiorijana. Ondotni francoski oddelek je komandiral maj r Lefebvre. S tem se je podmaršal Moitelle domenil. Zahteval je za se le, da se ga pusti v miru odpotovati ii Ljubljane in niti vprašal ni, kaj se zgodi s posadko. Major Lefebvre mu je dovolil, da lahko takoj odide in podmaršal je to z veseljem storil. Vojaštvo se sicer ni hotelo udati, a Francozi so kakor vihar planili nanje in jih premagali. Čez nekaj dni, 2 junij.-;, je pri šel maršal Marmont z malo armado iz Dalmacije v Ljubljano, a je na povelje Napoleonovo z večino vojaštva že 13. junija odrinii proti Dunaju. Organiziranega avstrijskega vojaštva sedaj ni bilo več na Kranjskem, pač pa vse polno avstrijskih vojakov dezerterjev. A tudi francoska posadka se je bila silno skrčila, ker je maršal Marmont skoro vse vojaštvo odpeljal na pomoč Napoleonu, ki se je pripravljal na odločilno bitko. V Ljubljani je ostal samo general Guetard z 800 vojaki. To priliko so porabili avstrijski pristaši in poskusili uničiti francosko posadko ter vprizoriti ljudsko vstajo proti Francozom. Predvsem jim je bilo na tem, da dobe v roko Ljub Ijano, odkoder so hoteli prodreti na Štajersko in od tiste strani priskočiti nadvojvodu Karolu na pomoč. Bivši avstrijski major baron Dumontet je na Dolenjskem zbral več sto dezerterjev, duhovščina pa je rotila in za-klinjala kmetsko ljudstvo, naj se tem četam pridruži. Tudi avstrijski uradniki, ki so ostali na svojih mestih, in nemški graščaki so razvili strahovito agitacijo. Ščuvalo in hujakalo se je tako, da je bilo vse kmetsko ljudstvo pokonci. Francoza zavi-atno ubiti je vejalo kot bogoljubno delo. Dne 27. junija je baron Dumontet naskočil Ljubljano. Pripeljal je, ko je bila že tema, svojo četo po Dolenjski cesti, potem pa od vseh strani napadel mesto. Francoska posadka je bila nastanjena na Gradu, samo general Guetard je stanoval pri Damjanovih. Šele ko so v mestu začele pokati puške, je zvedel, da se bliža sovražnik. A ni mu bilo mar za lastno nevarnost. Na dvorišču Damjanove hiše je postavil lestvo na zid in šel k svojim vojakom na Grad. Kakor dež tako gosto so letele mimo njega krogle Dumon-tetovih, okrog celega Grada razpostavljenih čet, a zadela ga ni nobena. Dumontetove čete so se, videvši da Grada ne zavzamejo, vrgle na mesto. Po Mestnem trgu, na Starem trgu, pri Sv. Florijanu in na cesarja Jožefa trgu so napravile te čete barikade, potem pa obiskovale bližnje hiše, iskaje plena. Dne junija zvečer ,e Du- montet s svojo četo zopet odšel in se mudil na raznih krajih na Dolenjskem. Počenjanje teh čet je bilo tako strahovito, da so premožnejši ljudje kar trumoma bežali iz dežele. Napoleona je ta guerila-vojna avstrijske stranke skrajno razkadila in naložil je vsled tega dne 7. julij« kranjski deželi vojne kontribucije 15 260000 frankov. Toda avstrijska stranka se je temu ukazu smejala in agitirala, naj ljudje ničesar ne plačajo, češ, Napoleon je bil pri Austerlitzu in Esslingu popolnoma poražen in v nekaj tednih bo zadnji Francoz pregnan is Avstrije Napoleon je obenem poslal na Kranjsko nekaj vojaštva in zapoved-nik general Baraguav d* Hillier* je dobil ukaz, da mora braniti ljubljanski grad, dokler je iiv le še en francoski vojak. Dne 11. julija je prišel baron Dumontet zopet v Ljubljano. Njegova znati nadvlada. Shod je resolucije — sprejel. Krščanski socialci in veto. Dunaj, 14. januvarja. Najbolj »katoliški« mož v zadnjem delega-cijskem zasedanju je bil dr. Š u s t e r-šič. Spravil je v razpravo veto pri papeževi volitvi, dasi bi bili v to po klicani vendar v prvi vrsti krščanski socialisti, oziroma katoliški duhovniki. Sedaj je stvar jasna. Rimska kurija se je oficijalno obrnila na vodstvo krščansko-sooialne stranke s prošnjo, naj ne spravlja veta na dnevni red, dokler kurija te zadeve sama ne pojasni. Za dr. Šusteršiča pa kurija najbrže ne ve. Poljski notranji uradni jezik v Galiciji. Lvov, 14. januvarja. Poljski listi z zadovdjstvom pozdravljajo vladno odredbo, da se ima pri državnih pravdništvih v Galiciji rabiti kot notranji uradni jezik poljščina, in izražajo nado, da se bo poljski jezik določil kot uradni jezik tudi za orožništvo, železnice in pošto. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 14. januvarja. Pri generalni debati o drugi rekrutni predlogi sta kritikovala poslanca Toth in Szekerdenvi govor vojnega ministra Pitreicha v avstrijski delegaciji. Prvi je rekel, da iz vseh dosedanjih pojavov izvira, da nima Ogrska niti v svojem zakono-dajstvu, niti v svoji vladi svobode v armadnih vprašanjih. Odgovarjal je ministrski predsednik grof T i s z a. Razlagal je Pitreichov govor v celoti v prid Madjarom. Pitreich je rekel, da je treba za vojaška vzgojevališča na Ogrskem drugačnih odredb kot v Avstriji. Te besede je grof T is z a razložil zbornici tako, da je vojni minister s tem priznal madjarski jezik in kulturelne naprave ogrske države, ki so nikakor ne smejo primerjati s tem, kako se v armadi postopa z jezikom v državi živečih narodnosti. V besedah vojnega ministra, da je tudi za častnike, ki niso ogrski državljan!, potrebno, da se uče madjarski, sliši grof Tisza povdsrjati važnost madjarščine proti jezikom drugih narodnosti. Svoje šovinistično razlaganje je grof Tisza zaključil: »Mislim, da ja iz t*rh izrekov jasno, da vojni minister nikakor ni mogel imeti namena, madjarski narod (?) in njegov jezik staviti pod eden klobuk z ostalimi narodnostmi in njih jeziki«. To smešno napihovanje je zbornica navdušeno pozdravljala ter odpustila vse grehe Tiszi in Pitreichu. Cesar v Budimpešti. Budimpešta, 14. januvarja) Cesar pride prve dni fenruvsrja semkaj ter ostane tukaj dva meseca. V tem času se vršita dva dvorna plesa in se prirede razne pojedine. Grof Khuen-Hedervary. Dunaj, 14 januvarja. Imenovanje bivšega hrvatskega bana in četa je štela blizu 2500 mož. Celih 16 dni je dan na dan naskakoval grad, a Francozi so vsak napad hrabro odbili. Ker ljudje niso plačali vojne kon-tribucije, je Baraguav d' Hilliers dal aretovati najuglednejše može v deželi. Aretovani so bili generalni vikari] Golmajer, kanonik baron Tauf-ferer, škof Brigido, grof Brandis, grof Lichtenberg, grof Barbo, baron Lan-thieri, grof Thurn, baron Lazzarini, trgovec Nikolaj Recher in tudi eden najvnetejših prijateljev Francozov, veletržec Fran Ksaver Damjan. Novi francoski zapovednik pač še ni poznal razmer in ljudi v Ljubljani in je verjel kanoniku Tauffererju, ki mu je rekel, da sta proti plačevanju vojne kontribucije najbolj agitirala Damjan in učitelj Andrej Kopitar. Damjana so Francozi hitro dobili, Kopitarja pa ne, ker je bil v policijskem zaporu. Dne 27. julija, tri tedne po bitki pri Wagr&mu, v kateri bitki je Napoleon p;esijajno premagal Avstrijce, in 15 dni potem, ko je bilo v Znojmu sklenjeno premirje, je Dumontet zapustil Ljubljano in peljal svoje ljudi na Hrvatsko. Spotoma jih je nad po- ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuena za ministra na kraljevem dvoru je zagotovljeno ter se izvrši takoj, ko se grof Khuen vrne s svojega egiptskega izleta; vsekakor prevzame nove posle že v mesecu februvarju. Srbija. Belgrad, 14. januvarja. Danes iz Topole vrnivšemu se kralju Petru so se priredile velike ovacije. Viso-košolci so izpregii konje ter peljali sami kralja v konak. Zvečer se je mesto svečano razsvetlilo. Belgrad, 14. januvarja. V proračunu se nahaja 60.000 frankov za častnike, ki Študirajo v inozemstvu. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 14. januvarja. Izšel je sultanov ukaz, da se mora pre-zenčno stanje v nekaterih vojih podvojiti. Turška hoče tudi v naglici zgraditi železnico Damask-Meka. V ta namen se pogaja z ameriškim jeklenim trustom, ki bi dal gradivo za 300 milijonov frankov. Sofija, 14. januvarja. Bolgarska vlada išče v Parizu posojila 45 milijonov frankov v p6kritje stroškov, ki jih je imela zadnjih 10 mesecev z oboroževanjem in mobilizovanjem. Rim, 14. januvarja. Boris S a rafov poizveduje baje po ovinkih, kakšne korake za usodo Macedoncev bi storil Vatikan, ako bi pristopili Macedonci k rimsko-katoliški veri. Kadar bo Rusija imela opravka v Aziji ... Bero lin, 15. januvarja. Tukajšnji poleticijozni list priobčuje veleza-nimiv dopis iz dunajskih vladnih krogov, ki daje globok vpogled v avstrijsko politiko. V dopisu se naglasa, da bi eventuvalna rusko-japonska vojna močno vplivala tudi na razvoj političnih odnošajev na Balkanu. Uvaževati je namreč treba, da bi se Turčija, čim bi čutila, da ima prostejše roke, takoj uprla makedonskim reformam. Dasi je treba priznati, da bi Rusija tudi v tem slučaju imela dovolj moči, da uveljavi svoj vpliv na razvoj balkanskega vprašanja, vendar se tudi lahko računa z eventuvalnostjo, da bi se izvršitev reform onemogočil*, kar bi povzročilo, da bi znova bukniia makedonska vstaja in bi ves Balkan postal eno edino bojno ognjišče. Angleška si živo želi, da bi vzplamteia vstaja v Makedoniji prav v času, ko bi Rusija imela polne roke dela na daljnem vztoku. Vtem slučaju pa bi bila A vst r o-O gr s k a v jako neprijetni situvaciji in v nemali zadregi. Če bi ji le količkaj bilo mogoče, igrala bi vlogo pozvanega opazovalca, uvažu* joč, da bi balkanskim narodom močno koristilo, da bi se jim spustilo nekoliko krvi. Koliko so torej vredna zagoto\ la avstrijskih diplomatov, da hoče Avstrija slovanski raji na Turškem pomagati, ako namerava vkljub dogovoru z Rusijo iz leta 1897 in letos lovico ušlo in ti so potem plenili in ropali po deželi tako, da se je vse pred njimi treslo. Vzlic sklenjenemu premirju ni bilo konec revoitam na deželi. Ljudje so bili po dolgi in fanatični agitaciji avstrijske stranke tako razburjeni in razdraženi, da so popolnoma podivjali. Celo v najbližji okolici Ljubljane so se primerjale revolte. Tako je 231etni Ivan Zanuškar iz Rudnika dne 11. oktobra s puško napadel francoskega vojaka, ki se je po Dolenjski cesti z nekim dekletom sprehajal. Zanuškarja so prijeli in ga naslednji dan ob 5. popoldne pri straž niči poleg sv. Florijana ustrelili. Strašni so bili ti meseci za celo deželo, posebno pa za Ljubljano. Vse je bilo tako potrto, da se že nihče ni več upal misliti, da postane kdaj bolje. In zato se tudi ni nihče vzne miril, ko so dne 22. oktobra začeli pokati topovi na g. adu in zvoniti vsi ljubljanski zvonovi v naznanilo, da je bil 14. oktobra v Sohftnbrunu sklenjen mir in da je avstrijski cesar Franc moral francoskemu cesarju Napoleonu odstopiti vse ozemlje od Lienza do Dubrovnika. predlaganim reformam , dovoliti, da se balkanskim narodom pušča kri, čim se bo Rusija zapletla v vojno i Japonsko? Japonsko-ruski koflikt. Peterburg, 14. januvarja. Iz verodostojnega vira se poroča, da je Rusija v svoji zadnji noti od Japonske zahtevala, da se naj večji del korejskega cesarstva nevtralizira, kar je pa Japonska najodločneje odklonila. Pariz 14. januvarja. Japonska vlada bo ruske predloge glede nevtralnosti večjega dela Koreje kot nesprejemljive odločno odklonila. Japonska je Rusiji že naznanila svoje najminimal-nejše zahteve glede prepornega vprašanja in od teh zahtev ne more uiti za pičico odnehati, ker bi s tem žrtvovala svoje življenske pogoje v vzhodni Aziji. Vendar pa Japonska ne bo Rusiji podala ultimata. P o 1 o ž a j na daljnem vztoku je sicer resen in nevaren, toda docela obupen še ni. Vojne morda ne bo, a pogajanja med Rusijo in Japonsko bodo trajala ne dneve, ampak še t e d n e. Milan, 14. januvarja. Iz Ženove se poroča, da je japonski komisar na krovu križark, katere je kupila Japonska od Argentinije, izplačal kupnino po 42 milijonov frankov v zlatu. Peterburg 14. januvarja. Ruska vojna mornarica je še vedno zasidrana v Port Arturu in ni odplula iz pristanišča. Port-Said 14. januvarja. Ruska križarka „Dmitrij Donskoj" in seaem torpedovk je plulo tu mimo. Pričakuje se še več ruskih bojnih ladij. Bero lin 14. januvarja. V diplomatskih krogih se je smatrala doslej počasnost, s katero je vodila Japonska pogajanja z Rusijo, kot znak njene miroljubnosti, ker se je mislilo, da se z vsakim dnem, ki preteče, poslabša vojna pozicija Japonske napram Rusiji. Sedaj se pa domneva, da Japonska nalašč zavlačuje pogajanja do spomladi. Zdi se, da Japonska računa s tem, da bo na vigred bukniia v Makedoniji znova vstaja in da bo Rusija dober del svoje vojaške moči rabila za Makedonijo. Japonska upa, da se bo v tem slučaju ložje uspešno vojskovala z Rusijo, ako bo ta zaposlena na Balkanu. Vsi diplomati delajo z vsemi močmi sedaj na to, da bi se reforme v Makedoniji Čim preje izvedle, da bi se preprečili spomladi v Makedoniji novi nemiri, ki bi lahko imeli nedoglednik posledic. Pariz 14. januvarja. Ruska vlada je obvestila zunanjega ministra Del-casseja, da Rusija v slučaju vojne z Japonsko ne računa s pomočjo Francije in ne mara aliirani državi nalagati obveznosti, ki niso v duhu in smislu dvozveze. Bruselj 14. januvarja. Nizozemski ministrski predsednik dr. Knvper odpotuje v Peterburg, kakor se govori, da ponudi carju posredovanje holand-ske vlade v poravnavi japonsko-ruskega spora. Tokio 13. januvarja. Vesti, da zahteva Japonska, da se Rusija umakne iz Mandžurije, niso resnične. Nasprotno, Japonska priznava, da ima Rusija pravico varovati svoje interese v tej deželi. London 14. januvarja. Baron Komura jc vročil ruskemu poslaniku Rosenu japonski odgovor na rusko noto. V odgovoru se v miroljubnih in vljudnih izrazih naglasa, da Japonska ne more odnehati niti za las od svojega stališča. Sedaj se ima odločiti Rusija ali za vojno ali mir. Položaj je velekriti č en, vendar se neposredno še ni bati vojne. Japonska vlada je v posebni noti, poslani Angležki in Ameriki, odklonila vsako intervencijo. Dopisi. Iz Ribnice. Meseca decembra priredila je ribniška čitalnica kar trem udom odhodnico iu sicer gospodoma Janezu Hočevarju Pekenskemu, bivšemu postajenačelniku v Rtneku ter gospodu Karolu Franku, pomožnemu uradniku skupaj, gospodu inženirju Skaberuetu kot tehničnemu vodju vodovodov Breze in Vime, pa nekoliko dni pozneje. — Na Čast najboljšemu igralcu na našem odru priredila se je „benefica" brez vstopnine. Igrala se je „Čitaluica pri branjevkiu. Gospod Hočevar-Pekenski igral je ulogo branjevke Korfule kaj izborno, pa kaj bodem hvalil; beseda Pekenski pove vse, tudi druge dame so vloge izvrstno pogodile. Sploh se mora reči: Hočevar je delal neumorno, naj je nastopal kot možki ali pa kot „vitka" dama, uspeh je bil gotov. Težko, zelo težko bo demo dobili namestnika za tako vsestransko porabo, veseljaka „solo pevca", družabnika; sploh vse, kamor je Hočevar prišel, tam ni bilo žalostno. — „Slovenec" ga je tudi omenil, seveda za zahvalo, ker se je tudi nekdaj trudil. Nehvaležnost je plačilo sveta. V osebi gospoda Franka pa izgubi naša čitalnica delavnega uda-dekoraterja ter vestnega knjižničarja, udje pa veselega družabnika ter značaj nega prijatelja. Kako priljubljena sta bila, kazala je njihova odhodnica; v Arkotovem salonu zbralo se je vse, pa ne samo iz Ribnice, ampak zastopane so bile Lašče, Sodražica, Dolenjavas. Ko smo se pa nekoliko dni pozneje poslavljali od g. Skaberneta, kateri se je v zelo malem času vobče priljubil zbog tega, da je . kako resnično povedal, mislil si je marsikdo: tacih rabimo. Bil je vstrajen kolesar; še na Silvestrovo je vozil. Mi kličemo obema gospodoma, ki sta sedaj v zeleni Štajerski prvi v Velenji, drugi v Gornjem gradu: Bog Vaju ž vi! Le tako naprej! Gospodu Škabernetu pa: Na svidenje! Pri občnem zboru „Ribniške čitalnice" so bili izvoljeni naslednji gospodje: dr. Schiffrer Aut. zdravnik, za predsednika per acelamationem, svetnik Višnikar za namestnika, g. A. Spende za tajnika, Ivan Arko za blagajnika, Ivan Lovšin ml. za knjižničarja. Za odbornike : gg. Kobler Ernst, Mejač Ant, Murgel Kamilo in Tavčar Andrej. Gospoda svetnika Višnikarja predlog, da bi čitalnica v bodoče prirejala poljudna predavanja o različnih vedah je obveljal, ter so se nekateri gospodje že javili, da prevzamejo gotove stroke. To bi bilo zelo velikega pomena ter bi se s takimi predavanji dokaj koristilo in zbudilo večje zanimanje za Čitalnico. Dal bog, da bi se tudi vresnicilo ter ne ostalo le pri sklepu. Dobro bi bilo, da bi se takoj pričelo, ker če se predlog odlaša, stvar lahko zaspi, kakor je zaspalo neko društvo, katero bi bilo gotovo v korist trga Ribnice. No. Na Silvestrovo priredila je čitalnica Silvestrov večer z igro „Eno uro doktor*4. Izborno so igralci rešili svojo vloge, posebna sta se odlikovala go-spica Tomšičeva in gospod Zupančič. Mnogo smeha je provzročila živa pura, katera je bila vsa v trobojnicah ter na dražbi v korist Čitalnice prodana. Živa podoba, poslavljajoče* se staro leto ter nastop novega leta, je bila krasna. Na kolesu poslovilo se je staro in s kolesom je vstopilo novo. „Italijanska" ali laška godba je tudi ugajala. Gospod režiser opende se je dokaj trudil, a ne zastonj, smo mu tudi hvaležni. Li. Iz Novega mesta. »Dolenjsko pevsko društvo" je imelo dne 10. t. m. svoj redni občni zbor, pri katerem je bil predsednikom izvoljen gospod Lavoslav Ropaš, podpredsednikom g. Schiffrer Franc, tajnikom g. Kalan Franc, blagajnikom g. Kastelic Edmund, arhivarjem g. Zupančič Ivan in odbornikom gg. Blažon Gustav, Grom Adolf, Kalčič Ludovik in Ku&sel Franc. Ker so nam ti gospodje večinoma vsi že znani iz prejšnjega odbora, ki je prestal najhujše čase odkar obstoji to zelo važno društvo, kajti moral je poiskati ter izvež-bati si popolnoma nov moški zbor, pač smemo z gotovostjo pričakovati, da se ta sedaj popolnoma na zdravi podlagi preosnovani pevski zbor še izdatno pomnoži ter da bode vsestransko procvital. Društvo je tudi sklenilo prirediti letos povodom 201etnega obstanka veliko pevsko slavnost. Razprava proti dru. Potočnjaku. V Zagrebu, 14. jan. Jutri se prične proti dru. Franku Potočnjaku v Zagrebu pred banskim stolom glavna razprava radi zločina motenja javnega miru in puntanja. Lansko leto povodom hrvatskega pokreta je izšla v Budimpešti v tiskarni Ranka Milica brošurica „Wie kult sich ein gemeiner Sckurke", katere vsebina je bila naperjena proti takratnemu hrvatskemu banu Khuen-Hedervaryju, slikajoč ga na podlagi sodnijsko dokazanih faktov kot navadnega lopova, ki bi kot tak ne smel sedeti na mestu hrvatskega bana. Ta knjižica, ki je izšla tudi v madjarskem prevodu, je bila zaplenjena in ker se je sumilo, da jo je spisal in izdal dr. Franko Potočnjak, ki je bil znan kot neizprosen protivnik grofa Khuena, so ga Khueuovi pandurji prijeli in vtaknili v zapor. Dozi se Potočnjaku ni moglo pravzaprav ničesar dokazati, vendar so ga imeli polne štiri mesece zaprtega kakor kakega navadnega zloČiuca. Iu gotovo je, da bi ne dihal skoro svobodnega zraka, ako bi med tem ne prenehala Khueuova strahovlada. Ko je nastopil vlado grof Pejacsevieh, je bil dr. Franko Potoč- njak izpuščen na svobodo. Takrat se je obče smatralo, da je preiskava proti njemu že zaključena in da se bo skoro razpisala glavna razprava. Toda p tekli so tedni iu meseci, a razpravo vkljub večkratnim urgencam le ni ho telo biti. To je pač dokaz, da je drž. pravdništvu nedostajalo faktov, ki ki podpirali obtožnico. Kako si je dr/ pravdnik pomagal iz te zadrege, pokažemo pozneje. Razpravljalo se bode torej pred banskim stolom. Za predsednika je od višje instance delegiran svet. Radivoje-vič, prvi votant pa bo svet. Osvald, ki je šele nedavno avanziral. Pravijo, di se mu je nalašč dala ta prilika, da pokaže svojo „sposobnost" za politic: pravde. Kakor že rečeno, je dr. Potočnjak obtožen, da je spisal in dal natiskati in razpečavati knjižico „Wie hiilt sich ein gemeiner Schurke aut dem Banusstuhl". Dra. Potočnjaka brani odvetnik dr. Hinković iz Crkve niče, o katerem so židovski listi , pisali, da ga je sodišče dalo zapreti, ker se je v časopisih zavzemal za svojega klienta. Ta vest se ni uresničila, značilna pa je, ker je iz nje razvidna pobožna želja gotovih krogov, kojim zna biti Potočnjakova pravda še silno neprijetna. Tega se tudi boje; zato v obtožnici drž. pravdnik predlaga, da se naj razpravlja — tajno. Vendar pa se misli, da banski stol ne bo l| dil tej zahtevi, ker ima obtoženec pratiti tudi k tajni razpravi pritegniti v svedokov iu zaupnikov, vsled Česar tudi v tem slučaju, ako bi se razpravljalo tajno, vse podrobnosti obravua prišle v javnost. Kot priče bodo zasl Šani tudi poslanci narodne stranke grel Erdodv, dr. Gavrani ć, St. V. IV pović in Bartović. Kako je sestavljena obtožnica iu na kakšna fakta se opira, ilustruje dejstvo, daje državno pravdništv dvignilo obtožbo opiraje se na falsificirano dejansko stanje. Obtožba se namreč opira na neki rok pis, katerega je baje napisal obt>/ nec in katerega je baje policiji izročil tiskar Milic v Budimpešti. To je pa popolnoma neresnično, kakor dokazujejo policijski zapih niki v Budimpešti. Spis, na kate rega se sklicuje drž. pravdnik, spi ni rokopis dotične brošure, arapak samo prepis, katerega si je hotel d Potočnjak napraviti, ter ga je hotel p<> rabiti v svoji pritožbi proti Khuenu pr cesarju. Ta prepis je bil Potočnjaku navadno — ukraden in vsi znaki k žejo, da je ta zločin najbrže izvršila — policija sama ob priliki bili preiskave pri obtoženeu. O resnici; teh navedb nimamo uzro&a dvomit . saj so nam znane hrvatske pravosotli razmere. Zato pravimo, ako je bilo sedaj mogoče, da se je zgodilo tak lopovstvo, da se je Potočnjak na podlagi krivih i n f a 1 s i f i e i r a u i h 1 C, s te v obtožil, da je mogoče še več lopovstvo, da bo Potočnjak tudi obsojei Dnevne vesti. V L)ubljani, 15. januvarja. — Društvo „Pravnik". Po zmislu društvenih pravil (§-OV T. tlo {{ sklieuje odbor društva „Pravnik* v Ljubljani redno glavno skupščin • za letošnje leto na dan 2C>. jauu\ zvečer ob osmih v Naroduem dom Dnevni red: 1. Nagovor načelnikov... Poročilo tajnikovo o društvenem delo vanju. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. I ročilo računskih preglednikov. 5. Volitev: a) društvenega načeluika; b) 10 odbornikov; c) računskih preglednik «">. Posamezni nasveti. — K obilni ude ležbi vabi odbor. — Skrajna predrznost. Salezijanei na Rakovniku so se te dni drznili odločno narodnim rodbinam pošiljati samo nemška vabila k svojim prireditvam. nSlovenec", ki je v zad njih dneh tako naroden, pa nima poguma malo pograjati to nesramnost, dasi dobro ve o njej, ker so se vabila gotovo tiskala v „Kat. tiskarni." Vabila se glase: „Die Direktion der salesn nichen Rettuugs- u. Erziehungsau> iu Kroiseneek bei Laibaeh erlaubt -Euer lloeh^eboren frohliche \Veihnaeh ten u. gluekliches Neujahr z u vt iiuscheu und Euer Ilochgeboren zur Weihuacht" bescheruug ihrer Zo^liuge ciuzuladcu. Dieses tindet am Sonntag V>. Jauuer 1904 um 1 ,4 Uhr Nachmittag in K seneek statL* — Pobožni novičar iz kočevskega okraja že dolgo p na gnojišču katoliških listov „S venca in „Lažiljuba* ter nam obeti razne, za kat. duhovnika pffcaOfl „pikantnosti" o ribniški inteligenci. Pred nekoliko dnevi je govoril o starih hla čah iu iskal potem pikantnih novic ua estu, kjer se oddajajo prostovoljni oiieski za povzdigo kmetijstva. Tja n pa ne moremo slediti drugače, ako ,jla kola lomi. Neradi se javno pečamo » pikantnimi novicami iz zasebnega življenja. Ako pa hočete to imeti in ako e „gospodje", ki stoje vsaki dan pred {tarjem Gospodovim, ne sramujejo tajili pikantnosti, jim lahko postrežemo s kaj bolj pikantnim na pr. z dolenjskega konsuma, iz Grčaric in od drugod, da pokažemo, kako se dela za judstvo. Tvarine imamo dovolj, ako se cdamo vednemu izzivanju. Tudi o testamentih in o lovu na hranilne knjižice se bode dalo kaj povedati, kar ne bode povzdigovalo ugleda „prcčastite" uliovščine, -— Postne vesti. Za poštna ekspedijenta sta imenovana Fran Ž van u t v Novem mestu in Fran Puc v Tržiču. Pomaknjeni so: Po-"tarica DoraKlobovševa v Gorenji vasi in Uršula Bonačeva t Kranjski gori v višji plač. oddelek doi:čnega razreda; v 1. stop. 1. razr. poštni poduradnik Josip Merna v Ljubijani, v 1. stop. 2. razr. poštni eksp. Miloš Božič v Ljubljani, v 2. stop. 3. razr.: poštni sluga Ivan Dernovšek v Novem mestu in Matija Guderman v Ljubljani. Pošto v Grosupljem je dobil poštni pomožni uradnik Albert Cesko v Trstu. — Učiteljske vesti. Prov. učitelj g. Ivan Žnidaršič v Metliki je nastavljen za suplenta na meščanski šoli v Krškem. — Repertoir slovenskega gledaliŠČai Za nocojšnjo premijero opere »PeterSvačiča vlada povsod rsjveČje zanimanje Došio je mnogo tujcev, zlasti iz Trsta. — V nedeljo zrečer se igra zadnjič kot večerna predstava »Pot okoli zemlje«,— popoludne ob polu 3. uri je ljudska predstava ob znišanih csnah: Ogrin-ieve veseloigre »V Ljubljano jo dajmo« in »Fipe«. — 4-1. redni občni zbor ljubljanskega ,Soko!a* bode v dt-ijek. dne 25 t. m, na telo-vadrr.čni galeriji v »N»r. domu« ob 8, uri zvečer. Poleg cbič&jmh točk je na dnevnem redu prememba pravil. O-l bor. - Narodna čitalnica v Ljubljani opozarja svoje člane na d mž umski večer s plesom, katerega priredi to soboto, dne 16 t. rn. ob 29 uri v mnli dvorani »Narodnega l ma«. Vstop k t«-m večerom imajo tudi po članih vpeljani gostje, katere s je enemu odborniku naznanilo. Toaleta je plesna. — Čujte in strmite! Na ! ubljanski cestni železnici poganja nemštvo najbnjnejse cvetove. Vse cotranje uradovanj^ je nemško, -rdstcjniki Neme, usluibenci, odvisni cd d j h. post&jajo nemČurji, narodnost slovenska jim je deveta brig^. Ali bo slovenska Ljubljana mirno gledala v svoji sredi ponemčevanje domačih ljudi?! — Umrl je včeraj zjutraj obče spoštovani mesč*n g. Jak. Naglas, hišni posestnik in tovarnar pohištva v starost« 86 let. N. v m. p ! — Poročil se je evidenčni ge ometer v Krškem g. Alfonz plem. Gspan z gdčno. Julijo Simonči-Se v o iz Sevnice. — Druga letošnja javna vinska pokusnja v tukajšnji deželni vinski kleti bo jutri, v soboto, dne 16. t m. cd 7. do 10 ure zvečer. Dospelo je nekaj novih vinskih uzor-cev ia sicer Ulmov cviček iz gore Bojnsk, Lenarčič - Kotnikov (preje Srajbarjeva graščina — Turmamhart) rdeči cviček, vitez L^ngerjev sladki »Presekar« (Preibetrg) Sahvvickertov itahjhnski rizling, Habetov 20 in 8 letni sladki pikolit in dr., tako da bo obiskovalcem 43 raznih vinskih uzorc-»v na razpolago. — „Braći Slovencima!" Pod tem naslovom piše osiječka »Narodna Obranaa z ozirom na zahvalni koncert hrvatskih akademikov v »Narodnem domu« v Ljubljani in z mirom na lanski hrvatski pokret fced drugim tudi to-le: »Dalmacija toore ne samo na podlagi svoje volje, nego tudi temeljen svojega Pfava dvigniti svoj glas za brate v "•a vini, bratje Slovenci pa so to Korili n« temelju onega prava, ka-**®ga daje narodna zavest in volja, ^a vendar so se Čutili nič manje fc&kor Dalmacija z nami kakor ena duša. Slovensko časopisje je gorelo * onih čustvih, koja smo mi morali latajevat*. Oni so prirejevali shode, &* katerih so najodločneje obsojali tofana, ki je ubijal njihove brate, demonstrirali so in izkazovali Khuenu one časti, kattre smo mu tudi mi dajali. Oni so se v veliki naši borbi enodušno stavili nam ob bok verno, iBkreno, bratsko in vdano. To njihovo sočustvovanje je za nas velik moralni pridobitok neprecenljive vrednosti in ako hoče dati naša mladi na dušku, svojim čustvom, s katerimi smo Hrvatje sprejeli slovensko pomoč, ne smejo ostati osamljeni. Ves hrvatski narod v Banovini mora ob priliki, katero mu ponujajo njegovi mladi sinovi, manifestirati ne samo svojo hvaležnost, nego tudi svojo globoko čustvujočo hubezen napram enokrvnim bratom. Koncert v »Narodnem domu« mora biti manifestacija narodnega našega bratstva, pri kateri se ne sme pogrešati nikdo, ki je z dušo in srcem sodeloval v krvavi borbi preteklega po letja.« — Iz Lukovice se nam piše: Odkar s * je po vzpodbudi g. kanoe-lista Bizjaka pevsko društvo »Zarja« vzdramilo, zavrelo je tudi živahnejše življenje v Lukovčane in Prevojce. Kar v hipu nam je priredila »Zarja« dva koncerta, izmed katerih je so sebno zadnji napredek društva pod sretnim vodstvom g. Stiarala kar najlepše osvedoČil. Proizvajali so se s sigurnostjo težki zbori, v katerih je srebrno zveneči glas g. Drolla iz zval pohvalne krike in ponovitve. »Fips« nam je prav drastično pooči-til muke zaljubljenega in prevaranega krojačka, potrudili so se pa vsi igralo', da nam izvabijo smeh in zidano voljo. Ker pripravlja društvo večjo igro in se je osnoval tudi ženski zbor, je le dolžnost vseh iili-strov in nefiiistrov, da društvo v njega nesebičnim prizadevanju podpirajo in ojaČajo z izdatnimi ugrabki v lastne mošnje. — Iz Št- Petra c i Notranjskem. Podružnica sv Uirila in Metoda za * t. Peter in okolico priredi dne i. ieoruvaria t 1 v Št Petru v prostorih hotela » Južni kolodvora veselico z mnogovrstnim sporedom v korist družbe sv. 0 n!a in Metoda. Z ozirom na ta blagi namen se prosijo bližnja društva naj-uljudneje, naj bi ne prirejala na ta dan svojih zabav. — Ponesrečil je včeraj v Senožečah 77 etni župnik gosp. Nace Okom. Peljal se je k pogrebu nekega utonelega dečka v Smsdole. Med potjo se je splašil konj, župnik je padel iz voza in se tako težko poškodoval na glavi, da je brezave-sten obležal. — „Narodna čitalnica" v Črnomlju je imela dne 9 prosinca t 1. redni letni občni zbor, pri katerem so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.:Goj mirDemšar predsednikom, Rudolf Štele podpredsednikom, Stanislav Adler tajnikom, Ka-rol Miiller blagajnikom, Štefan Praznik knjižničarjem, Emil Kan dare odbornikom. Čitalnica je naročena na 13 listov. — Nemški Studentenheim hočejo ustanoviti v Kočevju. V ta namen se je ustanovil poseben od bor. ki je že obelodanil oklic v nemških listih za nabiranje prispevkov. V cklicu se tudi povdarja, da, če pade Kočevje, »falit mit lhm unaus weichlicb d*s gesammte bodenstaa-dige deutsche Volkstum zwischen d^n Karavanken und der Adria«. To se prav lepo bere, vprašali bi le: Kje pa je razen Kočevja kaj takega nemštva? Tod ali tam živi sicer već ali manj Nemcev, ali dežele med Karavankami in Adrijo so slovenske. — Občine kozjanskega okraja so sklenile, da bodo odslej z vsemi javnimi uradi dopisovali le slovenski ter zavračale vse nemške dopise. Tako je prav! — V Sevnici ob Savi se je naselil kot zdravnik gospod dr. Konec n i k. — Učiteljsko društvo za ptujski okraj je imelo 7. prosinca 1904 svoj občni zbor in je izvolilo v smislu § 18. društvenih pravil za poslovno leto 1904 naslednji odbor: g. Kaukier Ivan, ptujska okolica, predsednik; g. Sorn Franc, Št. Lovrenc, Drav. polje, podpredsednik; g. Zu* pančič Dragotin in gdč. Luk nar Manja, ptujaka okolica, tajnika; g. Kau kler Grošelj Valentina, ptuiska oko lic*, blagajniČanca; g. Kajnih Valentin, ptujska okolica, knjižničar; g. Druzovič Hmko, ptujska okolica, voditelj petja in godbe; gor. Vauhnik Mihael, Sv. Marka, in Ogoreleo An ton, Sv. Birbara v Halozah, odbor nika Društvo je enoglasno naročilo za leto 1904 naslednje časopise, Ofti r- ni-, muzikalije: »Ljubljanski Zvuii«, »Sio?&n«, »Zvonček«, »Popotnik«, »Uč teljski Tovariša in »Novi Akordi«. DruH vena knjižnica je jako bogata in obsega vse novodobne in najnovejše proizvode slovenske književnost«; pravico izposojevanja knjig imajo le društveniki in društvenice. Zanimalo bo morda slovensko jav nost, da pripada društvu samo 12 izmed 34 v ptujskem okraju službu 1 jočih učiteljic, vse druge nimajo nobenega smisla za društveno delovanje in stanovsko organizacijo, temveč delajo najhujšo konkurenco nevednim kmetskim tercijalkam. — Vsak društvenik in vsaka društve-nioa se je častno zavezala naroČiti »Učiteljski Tovariš«. Končno je občni zbor slovesno in odločno protestiral proti odboru »Slov. Šolske Matice«, ki je dal tiskati »Pedagoški letopis za leto 1903« v »Katoliški Tirkarni«, odločno zahtevajoč, da se ne bo v prihodnje nobena knjiga »Siov. Sol. Matice« tiskala v kaki klerikalni tiskarni, drugače bosta izvajala društvo in poverjenika neizogibne posledice. — Slovenska šola v nevarnosti. Zadnja šola s slovenskim učnim jezikom v prvem razredu je ob nemško-slovenski meji na Štajerskem v Kaplji pri ArveŽu, ozir pri Lučanah. Sedaj je na tej šoli razpisana služba učitelja, oziroma učite ljioe. Nemški listi pripravljajo zadnji naskok, da izgine iz te šole slovenščina za večno. Zato pozivajo z vsemogočimi obljubami, tudi s podporo »Schulvereina« nemške učitelje in učiteljice, naj se potegujejo za to službo. Šola je v drugem plačilnem razredu in v zelo lepem kraju. — Naj bi to veljalo tudi slovenskim učiteljem, oziroma učiteljicam! — Samomori. V Pulju se je ustrelil vojak 87. polka Ivan Krajše k iz Trbovelj, na Pragerskem pa orožnik G la učni k, rodom iz Sa vinjske doline. — Zavoženo graćko mestno gospodarstvo bodo morali v prvi vrsti občutiti delavci. Mestni očetje so imeli »blag« namen, sredi zime odpustiti celo vrsto delavcev, da se na ta način prihrani nekoliko za ne pokrit primankljaj. Le odločnemu posredovanju socialno demokratičnih občinskih svetovalcev ReslainPon gratza se imajo delavci z-.h valiti, da niso sredi zime stali z družinami na cesti brez kruha in zaslužka. Vendar pa je izjavil župan dr. Graff, da se na spomlad brezpogojno od* pusti del mestnih delavcev, ker se mora pri proračunu — štediti. — Patrijarhalični nazori. V Ejfgenbertfu pri Gradcu živi 42 letni kovač H a i n y, kateremu je leta 1898. umrla žena, rojena Antonija Ssfožik t&r mu na smrtni postelji priporočila, naj po njeni smrti poroči njeno nezakonsko hčer Matildo Sa-fožik, ki je bila takrat. 16 let stara. Ker pa je taka zakonska zveza po državnem zakoniku prepovedala, živela sta očim in pastorka v »doma-čem« z&konu, v katerem se jima je rodil leta 1901. in 1903. po eden otrok. Hainy je bil obsojen po § 132. III kaz. zab. v šestmesečno ječo. — Rogaška Slatina. Dne 21. pr. m. se je otvorila rogaška lo kalna železnica. Ob 10. dopoldne je zapustil prvi osebni vlak z inšpek torjem južne železnice Bdkerjem in koncesijonarjem inženerjem v*t. Hei-derjem začetno postajo železnice — Grobelno na južni železnici. Vlak so na vseh postajah slovesno pozdravljali, v Rogaški Slatini p i ga je pričakoval na bogato okrašenem kolo dvoru občinski odbor z županom na Čelu, tačasni voditelj zdravilišča z uradništvom, gospodje podjetništva lokalne železnice in velik del prebivalstva, d* pozdravi ta prvi, z glas nimi vzkliki in streljanjem topiČev sprejeti vlak. Posebna slavnost se ob tej priliki ni priredila. Hugona viteza Heiderja je občina imenovala častnim občanom. — Slovenci na Dunaju shajajo se vsek dan v kavarni lUber stroh v 9. okraju, Soveringasse 19 blizu ces. kr. tehnološkega obrtnega muzeja. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Miha Pravhar, posestnika sin v Voklem, je 15. listopada m. 1. zvečer pred Žerovnikovo gostilno brez povoda napadel občinskega slugo Janeza Brezarja in ga nekaj opraskal. Takoj potem je vda-ril hlapca Krajnika na čelo, posest nika Franceta Kuralta pa poškodoval z nožem. Obsojen je bil na 7 mesecev ječe. — 2) Jože Premk, posestnik v Obršu, je 25 vinotoka pretepel svojega očeta, dne 28 istega meseca pa Polono Oražem brcal z nogo v koleno in jo večkrat vdaril, razbijal je tudi s sekiro po njenih hišnih durih; 30 vinotoka je pa Franoeta Stražarja sunil v prsa, da je padel, Franoeta Klopčiča pa vdaril z metlo po glavi iu s kolom po hrbtu. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. — 3) LsŠki zidar Anton Tura v Bohinjski Bistrici je v tatinski družbi v potoku 13 strica po lastnem priznanju lovil postrvi. Lov je last graščaka Adolf* Muhra. Sodiščo ga je cbsodilo na 3 t^dne težke ječe. — 4.) Tesar Jožei Turšič je v Kranj-Bki gori v Alojzij Klofutarjevi hiši 23. kimovca m 1. zvečer v temi pa del čez nezagrajene Btopnico, ki vodijo v klet in se tako pobil, da je drugi dan umrl. Sodišče je oprostilo Klofutarja pregreška zoper varnost življenja, ker je preje TurŠiča svaril, naj ne hodi na podstrešje spat, dokler mu on ne posveti z lučjo, kar je pa TuršiČ odklonil, češ, da so mu hišne razmere itak dovolj znane. — 5) Anton Košenina, sedlarski pomočnik, je vdaril zvečer 11. listopada m. 1. s stolovo nogo Matevža Bibiča v Keršičevi hiši v Spodnji Šiški po glavi. Iegovana se s silobranom, češ da ga je B*bič preje napadei s kladvom. Obsojen je bil na 4 tedne ječe. — 6) Ivana Vršnik, pastirica pri Mihi Koselu v Zadragi, je vzela svojemu gospodarju iz zaklenjenega predalnika meseca listopad« m. 1. 7 K in 7. grudna 20 K gotovine. Dekli Mariji Sajovio je vzela tri svilnate rutef vredne 16 K, žepno uro, vredno 12 K in nekaj drugih reči. Kakor gospodar Kosel trdi, mu je tatinska pastirica izmaknila gotovo 273 K v času, kar je bila pri njem v službi. Sodišče je mlado tatico obsodilo na 3 mesece t**žke ječe. — Nezgoda v ulici na Grad. Ranzingerjev hlapec Ivan Oberthaler in Ivan Janša sta peljala danes dopo ludne po ulicah na Grad navzdol tovorni voz, naložen z zaboji. Ker je bil voz premalo zavrt, se je zaletel navzdol in porinil konje naprej tako, da je eden konj padel, Voz je zadel v električni drog in se ustavil. Hla pao Ivan Oberthaler je padel z voza in se v križu poškodoval. — Prijeta tatica. Mestna po licija je prijela včeraj zvečer brezposelno služkinjo Marijo Repaniiiovo, ker je na sumu, da je več reči po kradla. Prodala je namreč v teku minulega in tega meseca pri stari-narjih več moških Čepio, več pletenih rokavic, ženskih nogavic, robcev in namiznih prtov. Vse te reči so nove in so bile brez dvoma kje ukradene. Repanšek je bila že zaradi tatvine kaznovana. — Ukraden havelok. Dne 13. t. m. dopoludne je bil gostilničarju Andreju Zajcu na Poljanski cesti št. 11 iz gostilne ukraden rujav havelok. Policija je še istega dne aretovala kamnoseka E P., na katerega je letel sum, da je tatvino izvršil. In res se je noSel ukradeni havelok pri njem. — Nezgoda. Delavca Jožefa AnŽlovarj* je na Zaiotuikovi žagi v Tesarskin ulicah št. 3 dne 12. t. m zagrabila cirkularua žaga za levo rok j in mu kazalec in palec razme-sarila. — Iz Amerike se je pripeljalo danes zjutraj 9 oset>. — Hrvatske vesti. Demon stracije v Zagrebu. V sredo zvečer so bile zopet demonstracije pred madjarsk:m kazinom v Preradov:će-vih ulicah in pred uredništvom »Narodnih Novin«. ZDrala se je precej velika množica, ki je burno klicala »Abzug Madjaroni!« in metala kamenje v OiiiiK. Demonstrant;« so pobili mnogo oken, zlasu v hiši, kjer so nastanjene »Narodne Novine«. Ko je policija došla, na lice mesta, so se demonstranti že razšli, da ni imela prilike intervenirati. — Gledališče so zatvorili v Varaždinu baje j*di velike nevarnosti pred požarom. Gledališče se je pred kratkim docela na novo adaptiralo, napravili so se izhodi za silo, upeljaia električna razsvetljava, kar je stalo okoli 20.000 kron. Gledališče stoji popolnoma na samem in je po mnenju strokovnjakov docela dobro urejeno za slučaj požara. Navzlic temu je policija odredila zatvoritev. Gjvori se, da niso bili oziri na varnost mercdijni. Najhujše je prizadeta gledališka družba pod ravnateljstvom Girica. Proti za-tvoritvi se je vložila pritožba in na dejali se je, da se ji ugodi. — Gdč Ruckova v Zagrebu. Horoinja slovenskega gledališča, gdč. Ruckova, gostuje sedaj v Zagrebu — baje na angažma. Sinoči je nastopila v vlogi Klare v Ohnetovem »Fužinarju«; jutri pa igra Julijo v Shakespearovi drami »Romeo in Julija«. — Reški »Novi List« je bil na Hrvatskem zaplenjen radi dr. H nkovioevega članka »Pravosudni otrovnici, ki se nanaša na jutrišnjo razpravo proti dr. Potočnjaku. _ — Najnovejše novice. — Umrl je na Dunaju vseučiiiščni profesor medicinskega oddelka dr. Konrad C ! a r, bivši topliški zdravnik v Gleichenbergu. — Nezgoda v šoli. V ljudski šoli v Charlottenburgu je delal učitelj poskuse z elektriko in žvepleno k>slino. Pri tem so je žveplena kislina vnela in razletela. Učitelj in 15 učencev jo dibiio hude opeftline. — Gledališče so zaprli v Welsu, ker se je izkazalo, d% bi lahko nastal v njem požar. — Demonstracija pri bo dišču. V Prz.'my*lu so je začela včeraj obravnava zoper 18 socijnlnih demokratov zaradi demonstracij. Vsled neke Žaljive opazke predsed nika je vseh pet zagovornikov odlo- žilo svoje funkcije. Obravnava se je merala preložiti. — Župnika ustrelil. Pri lovu v Zobotki na Gališkem je po neprevidnosti grašČak vitez Zlos-nicki ustrelil djmačeg« župnika Chozemskega. — Cela rodbina znorela. V Barnlinu so odvedli v bUznico celofre dnino, obstoječo iz dvt h bratov uradnikov, sestre in d^kle Vsi štirje so istočasno znoreli. —-Najdražja znamka. Na javni dražbi v Londonu je kupil princ Valeški redko 2 rt|Cirs'. _5 vinarjev nižje._ Meteorologično poročilo. Vliina nad morjem R06'3. Srednji »ručni tlak fBfl-0 mn., Jan. Čas opazo vanj a Stanje ! baro* metra v mm. cc 0 hS Vetrovi Nebo 14 e.zv. 723 9 96 p. m.jzah. pol. oblač. 15. • 7. zj. 2. pop. 7291 731 2 38 41 sr jvzhod si. sever dež oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 7 3°, normale 2-6° Mo* Hna v 24 nrah : 16 9 n m. Edor potrebuje dobi ga pri J. Geržina v St. Petru na Krasu. 123-2 Kot solicitator ali pa kot pisarniški uradnik v odvetniški ali notarski pisarni želi mesta izveiban uradnik. Vstopi lahko takoj. Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. 98—1 Stenograf gimnazijec z maturo, vešč slovenske in nemške stenografije, prosi službe v odvetniški pisarni. Ponudbe pod Stenograf" poste restante, Maribor. 159—1 Spretno prodajalko veščo obeh deželnih jezikov, sprejme takoj firma 165 Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska cesta 17. Trgoma mešmega blafa se da v najem v večjem trgu na Notranjskem proti realiziranju vsega blaga, pod ugodnimi pogoji. Trgovina je ena najstarejših v trgu, daleč na okoli poznana in vedno dobro obiskovana. Natančneje pove upravništro „Slov. Naroda." 162-1 Poskusite .Varstvena znamka. Ogreva in oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. 6-11 Vabilo katero prirede „Borovniski fsmtje" dne 17. januarja t. I. v gostilni pri gosp. Josipu Maucu. Čisti dobiček je namenjen gasilnemu društvu borovniškemu. Vstopnina 40 v. Začetek ob 5. uri. K veliki udeležbi vabijo 172 „fantje". EDMUND KAVCIC, Ljubljana, Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. Mednarodna panorama. v Ljubljani — Pogačarjev trg. Fotoplastični umetni zavod I. vrste. V soboto, 16. januvarja 1904 zadnji dan razstave : Velezanimivo potovanje po Črni gori. Od nedelje, 17. januarja 1904 do sobote, 23. januarja 19041 Zanimiv obisk San Frančiška Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za šolo in društva znižana vstopnina. Vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — odprto od B. do 1*. uro dopoldne In od *. do vre popoldne. Z odličnim spoštovanjem (176) ra"^23.aLtelJetTr©. Strokovna zmes najizbornejših kitajskih, indijskih in ceylonskih Čajevih vrst. Dobi se pri: Mihaelu ItaMtnerJu, Antonu 14rii#perju, Petru LaBHnlku, JTom. Tlurnlku, F. t . Prauntselssu in A nt. Stueulu. (2802—B) ANDK8FGG0N" (IziiajdilclJ P. Hcrrnianii, Zgornja Pohkava) r> k. je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče MreriMtvo za rawt Iun, katero ni cikako Bleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, kl zabrani Izpadanje la«i In odstrani prali aje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja. Cena steklenice 3 14. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. t^lavna zaloga In razpošiljate«' % 1J ubijani pri gospodu Vaso Petričić-u. V zaloprl imata tudi gg. 1 . pl. Trn-borz?, A. kane. E. Mark v LJubljani in g. A. Kant \ Kranfu. Dobiva se tudi v I\oveni mestu * lekarni pri „Anggelju". Preprodajalci popust. 12—3 pohištvo se preda. Eventuelno se odda tudi stanovanje ali pa samostojna, opremljena soba s posebnim vhodom. — Naslov v upravništvu „81ov. Naroda". 16Q— 1 Na novem pokopališču (pri Sv. Krištofu) poleg Mauserjeve rake se proda prostor 2r sežnja velik. Vpraša se pri upravništvu nSlov. Narodau. 171—1 Južno sadje pomaranče, limone, mandarini, smokve (fige) v vencih itd. se pošilja po najnižjih cenah na debelo in na drobno. Cenik pošiljamo na zahtevo zastonj. Henrik Hiibel &Co. TRST. 120-2 Važno za lastnike konj. Znatni vspeh, ki so ga dosegle izvrBtne kvalitete trdnih konjskih plaht za goapodarstvo pri p. n. kmetovalcih, ekonomih. graSčakih itd. in za kar sem d] bil na stotine zahvalnih pisem, mi je povod, da ponudim tudi letos nastopne izvrstne plahte, debele, gorke in jako trdne: A rjave konjske plahte z rdecerumenimi bordurami 130X185, komad K 4'—. B gospodarske konjske plahte, izvrstne kvalitete, 145x190, komad K 5—. C Doublć volnate graščinske plahte 150x200, komad K 760. Razpošiljanje po povzetju: 1«. KI MIHAKIV. Dunaj, 1 A., Hersffaaae \r. 3. (3382—4) Ženitna ponudba. Vdovec, 33 let star, brez otrok, trgovec in posestnik v bližini Ljubljane, poseduje čez 50 tisoč kron čistega premoženja, želi si v kratkem času v zakon vzeti gospico ali vdovo brez otrok, od 20 do 30 let staro in s premoženjem od 10 do 20 tisoč kron. Dotična oseba naj bi bila nekoliko zmožna v trgovini, kuhinji in pri poljedelstvu. Pismene ponudbe s sliko naj se pošiljajo pod Srečna prihodnost št. 1747,(t poste restante, glavna pošta, Ljubljana. Pisma se bodo do 1. svečana t. 1. prejemala. Za tajnost se jamči in se slika pri neugodnosti nazaj pošlje. 35—9 Urarska obrt lepo urejena in brez konkurence se radi preselitve proda. Več pove upravništvo „Slovenskog Naroda". 122, Učenec se sprejme v špecerijski trgovir C. C. Holzer v Ljubljani. ki je dovršil 3 gimn. razrede, pi vojaščine, išče mesta kjerkoli, osobit pri kakem trgovcu. Vešč je slovenskega nemškega in nekoliko hrv. jezika, zn pa tudi nekaj slovenske stenogralije Naslov pove upravništvo. ioh Rječnik hrvatskoga, jezika založila in obdelala dr. F. Ivekovir m dr. Ivan Hroz. Zvezek I. A—O. Zagrei 1901, vel. osminka. Strani VIII in 95J Zvezek II. P—Ž. Strani 878. Ker s< vsi stroški za izdajo (:)3.608 K 92 h pokriti, zniža se mu dosedanja cena od 40 K (20 gld.) na samo 16 K (8 gld.\ plačljivih v Zagrebu. Zagreb, Kaptol 6. 158 Dr. F. Ivekovi Škrat rt t*. edini slovenski humoristično-s rični tednik ki prinaša ckOučno originalne slil$e. J^haja v Trstu vsako soboto. — Aaročnina ja vse leto 6 Jf, ja pol leta 3 Jf. Posamezne števil Se prodajajo po tO stotink-Zahtevajte brezplačne številke na og/e Slovenci! Spominjajte se na to, da stoji v Ljublja Narodni dom in v njem restaravcija. Toči se vedno sveže plzensko pivo ii pristna vina. Izvrstna kuhinja Nizke cene Točna postrežba Za gospode slovenske vi sokoSolce priredil sem v kavarni pose i m sobo z biljardom in drugimi igrami. ldtotam se sprejme še nekaj gospe ki se žele učiti kuhanja Pouk se vrši i ; nadzorstvom kuhinjskega predstojnika Z odličnim spoštovanjem IVAN KENDA 87-6 RESTAVRATE Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. PROGA ČEZ TRBIŽ Ob 12. uri 9 m ponoči oso vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fnnmisfeste, Inomost, Monakovo Ljubno, čez Solzil. Aussee, Solnograd, Čez Klein-Reifbng v Sieyr. v Lnc na Dunaj \ letten 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbi*, 1 ifeete, l Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inom z Amst na Dunaj. 0:> 11. uri 51 dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljubno, Cel it h a!, Dunaj 3 uri 56 m popoldne osobni vlas v Trbiž, Šmohor, H:ljak. Celovec, I rfeste, M i kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gaatein, Zeli ob Inomost, B; Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reirling v Steyr, Line. Budjevioi. Tlzen, Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago {d.rektni voz 1. in ii razr •, Lipttko, na čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzenuleste. [nora Monakovo (direktni vozovi L in II. razreda Trst-Monakovo). PROGA V NOVOMK IN V KOČEVJE Osobni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomento, Stražo, Toj Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Koč< PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj oaobni vla z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzen^tcste, Solnograd, Line, Stevr, Aussee, Ljubno, Lelovec, Beljak |direktni vozovi L in II. razreda Monakovo-Trst> -7. uri 112 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni v Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr), Franuove vare, K triov* vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Gta Cursh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, I tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubua, Selzthala, lieliaka, lovca, Monakovega, lnomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zveče i vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka, šmohora, Celovca, Pontabla, Čez Selzthal iz lnomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri M zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Noi mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7 uri i in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — Piti HOD ^ LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Me&ani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11 ur dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 65 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, areCk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital M 1,000.000 Zamujava h tkskonBtuJt Oaje p redu j m m vrednostna papirja. izžrebane vrednostne papirje in SZa,^rek3ruv3« srečka proti vnovčuje zapale kupone. 3aroxzziJ. izgrva.loi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. (□T Eakoaapt iu laamaao aaeale. Id ftjT Borana amroella. ~]fcJI Podružnica v SPLJET U. C2^ II en it ni e vloa;e eprejeiun <0 v tekočem računa ali na vložue knjtlice proti ugodnim obrestmi. Vloaeul denar obrestuje od dne vloge do me vzdiga. 39—b Promet s čeki In nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavšar Laatnina in tisk „Narodne tiskarne". EZ