Kardinal Mersfe (Mereler) m ljubljanski koezoškof Jeglič
V belgijski prestolici je umrl kardinal Mersjfi. Nihče ni bil večji dobrotnik Belgije, boljši narodnjak, kakor ta neskončno plemeniti mož. Ko so L 1914 Nemci proti pisani pogodbi udrli v Belgijo ter kakor stekli psi klali Belgijce, rušili in požigaK, plenili in posiljevali ter izpreminjali prekrasno deželo, njih mesta in vasi v puščavo, pogorišče in pokopališče, ko so Nemci pregnali kralja, vlado ter uradništvo, a povsod nastavili za gospodarje krute nemške oficirje in uradnike, tedaj je Izdal kardinal Mersjč Belgijcem pastirsko pismo:
»Ne ubogajte Nemcev! Pametni se ne Izpostavljajte po nepotrebnem nevarnosti, toda čuvajte svojo čast! Bodite ppnosni nanjo, ker čast je edino, česar Vas ne more nihče oropati!«
Cela štiri leta je ta ponosni mož navdihoval svoje ljudstvo s sovraštvom do Nemcev. M se ustrašil nobenih groženj, nego pogumno žigosal nemšika nasilstva ta zverstva. Nemški vsemogočni generali so mu pretili, sam nemški cesar Viljem ga je tožil papežu. In katoliški papež se je uklonil pritožbam nemškega protestanta Viljema ter je poklical kardinala Mersjčja pred sodni stol sv. Pe$ra v Rim. Dasi so Belgijci katoliki in so
jih klali in streljali protestantje Nemci, se je rimski papež zavzel za razbojnike proti katolikom in proti svojemu kardinalu.
Kardinal Mersje je potoval v Rim, a se ni dal niti od papeža ugnati v kozji rog ter ni odnehal. Po Italiji je celo po raznih mestih opisoval trpljenje svojega naroda ter pripovedoval o mučeništvu Belgijcev. Ves svet je poživljal k sikupni mržnji proti Nemcem. Nemci so tulili od jeze, a kardinal Mersjč se jih ni bal in se pogumno vrnil domov med svoj narod. In izdal je novo pastirsko pismo ter vnovič učil svoj narod ponosa in zaničevanja nemških podlosti in to-lovajstev.
Nihče ni Nemcev sovražil huje, kakor on, ki postane za svojo domovino prej ali slej svetnik. Nihče se ni boril zoper Nemčijo z ostrejšim orožjem, kakor on, ki je sredi krvoločnih Nemcev užigal svetovno sovraštvo proti verolomni, nepošteni Nemčiji
Ko so končno antantne vojske, Francozi, Angleži ln Američani razbili nemško jekleno fronto na francoski, belgijski in nemški meji, ko so Srbi in jugoslovenski prostovoljci vrgli nemško - bolgarsko - avstrijsko fronto v Srbiji, ko se je podrla avstrijsko - nemška fronta v Italiji, se je koncem 1. 1918 zgrudil
nemški napuh. Prišel je prevrat; nemški ln avstrijski cesar ter bolgarski kralj so morali zbežati: pravica je zmagala na vsi črti.
Kardinal Mersjč je takrat odpotoval v Ameriko, kjer je predaval o nemških grozotah v minoli vojni ter je nabral" mnogo milijonov za obnovitev opustošenih belgijskih krajev ter za razne dobrotvorne namene.
Njegov nastop za pravice belgijskega ljudstva med vojno in njegova požrtvovalnost za narod po vojni sta mu pridobila večno slavo belgijskega narodnega junaka, po vsem kulturnem svetu, celo med pravičnimi Nemci, pa ogromno spoštovanje. Vse priznava, da je bil kardinal Mersjč mož, kakršnih je bilo med vojno prav malo, med katoliško najvišjo duhovščino pa nobenega enakega On je Nemčiji strahovito škodoval, a ovirati ga niso mogli niti nemški krvniški generali, ne cesar Viljem, niti sam papež!
Starček 75 let, velik učenjak, bivši profesor filozofije, ponosen cerkveni knez, goreč rodoljub in nacionalen politik je zdaj umrl. Njegov spomin in hvaležnost belgijskega naroda pa ostaneta živa na veke.
Belgijci so imeli med vojno kardinala Mersjčja, ki jih je učil: »Ne ubogajte Nem-
*
cev! Ne izpostavljajte se nevarnosti! Čuvajte svojo čast! Ven z Nemci!«
Slovenci pa smo imeli in še imamo kne-zoškofa Jegliča, ki je učil: »Ubogajte Nemce! Dajte se za Nemce pobijati, zakaj v nebesih najdete plačilo!«
V pastirskem listu 1. 1914 je učil knezoškof Jeglič:
»Vojna zoper Srbijo je pravična! Vojska je neizogibna. Naš cesar je bil le zavoljo miru narodov primoran vojsko napovedati. Ko sem bil sedaj v Lurdu, so vsi katoličani pritrjevali (njemu), da je napoved vojne popolnoma pravična in da se nikakor ni več mogla odlašati.« (»Bogoljub«, št. 9, 1914.)
»Proč s Srbijo! Proč s kraljem Petrom! Na Belgrad!« je pisal škofov list »Naša Moč« 3. julija 1914. In knezoškof Jeglič je govoril osebno našim vojakom, ki so se tresli za svoje žene, otroke in domačije:
»Slovenski krščanski možje! Zbrani ste, da pred odhodom na bojno polje pred Bogom vsevednim... zaprisežete neomahljivo zvestobo svojemu presvetlemu cesarju, svoji avstrijski domovini in sicer zvestobo do zad-
njega izdihljaja, do smrti! Kliče Vas cesar, da v imenu božjem z orožjem v roki kaznujete hudodelstvo..., kakor se je v peklenski hudobiji zasnovalo in podpiralo v srbskem kraljestvu... Možje, kako vzvišen, kako svet, kako Bogu dopadljiv je boj, v katerega ste poklicani! Z Vami je pravica, je Bogi Tako Bog hoče! Naprej k slavni zmagi!« (»Slovenec« 11. avg. 1914.).
Zdaj pa primerjajte nauke kardinala Mersjeja z nauki knezoškofa Jegliča!
Mersjš je učil: »Ne ubogajte Nemcev! Jeglič pa: »Prisezite Nemcem zvestobo do groba!« Me rs je je obsojal vojno in klanje ljudi med seboj, Jegliču pa je bila vojna pravična in neizogibna; Jegliču je bilo streljanje in morjenje ljudi, posiljevanje žensk in deklet, ropanje, požiganje in rušenje domov, cerkev, celih mest, vasi in trgov »vzvišen, svet, Bogu dopadljiv poklic«! Mersje je učil Belgijce: »Čuvajte svojo čast!« — Jeglič pa je učil naše može in mladeniče, naj se dajo poklati in postreljati za avstrijsko domovino! Jugoslovanstvo je bilo Jegliču hudodelstvo, svoboda Jugoslovanov peklenska hudobija! Proč s Srbijo! Proč s kraljem
Petrom! Na Belgrad! Tako Bog hoče! Bog hoče, da se pomori na stotisoče očetov, mož in fantov, Bog hoče, da pogine na stotisoče otrok, žen in starcev! Naprej k slavni zmagi!
Tako je učil naš škof in njegovo časopisje. In žalostno je, da mu je toliko naših slovenskih mož in fantov verjelo!
Dali so se poklati za Nemce, danes pa žive njih žene v bedi, otroci v sramoti, & domačije razpadajo. Koliko se jih je vrnilo pohabljenih, slepili, brez rok ali nog, smrtno bolnih, ker so na Jegličeve besede prisegli Nemcem zvestobo do groba! In nihče se nI med temi zaslepljene! vrnil s slavno zmago.« A zmagala je tudi Srbija, zmaga! je kralj Peter. Bog je hotel drugače, kakor je želel Jeglič! Božja pravica je bila drugje, kakor je učil Jeglič! Boj Nemcev in nemških Avstrijcev ter izdajalskih Bolgarov se je zdel Jegliču svet, vzvišen, a Bog ga je udaril z najstrašnejšim porazom in sramoto.
Kardinal Mersjč in knezoškof Jeglič: dva katoliška pastirja. A razločujeta se kakor solnčen dan in črna noč.
Užiee — srfesk® plasiiesk® mesto
ski vojaki u teh krajev so bili najbolj hrabri. Užičani jako ljubijo Slovence. Planinski narod užičkega okrasa je bister in ostroumen po svoji prirodi, gostoljuben in dobrodušen. Jugoslovenska misel živi v tem krasnem gorskem zakotju krepko in ponosno. Užički župan nam poslal za »Domovine« tri slike, katere priobčujemo, da vidi naše ljudstvo, kako lepo mesto so Užice. Zupan nam obenem piše, da so Užice vedno giojile in še danes goje do slovenskega na-ioda prisrčna in bratska čustva.
Vojašnica, v kateri živi mnogo naših fantov.
Župua cerkev.
Užice, kjer živi več slovenskih vojakov. Ob Djetinji v požeški ravnini Severne Srbije leži globoko med gorami in obdano z gozdi mesto Užice. V turški dobi do leta 1867. so bile Užice za Beogradom največje in najvažnejše mesto. Danes so Užice z železnicami zvezane z Bosno, Beogradom in Južno Srbijo. Imajo več tova-ren, elektr. centralo, močno trgovino s prekajenim mesom, slanino, sirom, smetano, lesom, slivami in ovcami. Užice štejejo okoli 6000 prebivalcev. Med voj-e» so strašno trpele, a srb-
Jadrenica kot sani na zamrzlem bohinjskem jezeru
Jožo Plečnik, p© vsem svetu slavljenj profesor stavbarstva na ljubljanski visoki šoli, fraditelj raznih hiš, cerkev in gradov na Češkem, v Avstriji in v Sloveniji,
Ivan K«f&w, požrtvovalni prvo-borJtell v Maribora, predsednik QfAl>r, Dram. društva, bivši poslanec Ltd. Maribor ima »Kejžarjefvo ulico«. Kejžar iebfl žel. uradnik na Primorskem, Notranjskem, Ljubljani m Ma-rfljora. Bil }c tndl ljubljanski obC. svetovalec. Zaradi odločno narodnega delovanja so ga L 1914. zaprli v Mariboru, ga vlačM po lečah v Gradcu in Ljubljani. Ker ie bfl nedolžen, so ga bolnega izpustili. Po prevrata le bil poslanec v Beograda. Se vedno marljivo deluje sa mariborska narodna društva ta k vzor poštenega rodoljuba.
Starodavni ruski carski prestol iz čistega srebra.
Be ;io berajuik, odličen šolnik iii ravnatelj drž. meščanske šole v Celju, je na Svečnico obhajal svojo 501etnico
indijanski poglavarji v ilavnosfcfti" nošah. VT '
..;>odarji Amerike, bodo Indijao
kmalu izumrli zaradi alkohola.
Ki;:-' c^piovskega iaraona in njegove žene kraljice.
Egiptovsko svetišče, več tisoč let staro.
Kelmoraja, nekdaj slavna božja pot slovenskih romarjev na Nemškem ob Renu. To mesto so šele te dni zapustile francoske in angleške čete ter prepustile nemški državi.
B eni to .Vlusolini, italijanski samodržec to papežev prijatelj, neusmiljeni preganjale« Slovencev, je pravkar prepovedal tudi ra pečavanje »Jutra« po Italiji
Nogavice iz kačje kože, zadnja moda amerikanskih lehkoiivk.
Velika gibčnost komedijantke, ki nastopa po svetu.