J*ilo delavcev v vzgoji, ^•"aževanju in znanosti '0venije, 20. aprila 1987 "st. 8 —letnik XXXVIII
e d«
ki
»'
U*'
se
tsi
l..
j, d
n d
ucč
idii
li *
Sl
la"
0v»
a-
;pf‘
o'
lein
d!
ip£
us1
do
n
,e 1
a s' k"
»lin
rok
; If J
iani
;aja
)j'
■ s'
: in
a P
ate
el'
ivei
e f
po!
Zal
itd
Ijei
nje
Končne
n PRIJETNE
Prvomajske Razmike vsem
UŠIM BRALCEM N SODELAVCEM!
no'
.ke'
i "
-ilU
eV
pel
■o'
isf
ste
te1
[SUHUMlf

Joco Žnidaršič: Bohinj
OB INTERVENCIJSKIH UKREPIH
Razumno, brez jeze in malodušja
Kakšni so obeti za šolstvo in življenjsko raven pedagoških delavcev ob zdajšnjih intervencijskih zakonih in ukrepih, s katerimi išče Zvezni izvršni svet izhod iz gospodarske krize? Na to vprašanje, ki je bilo v središču pogovora o uresničevanju sprejetih usmeritev v vzgoji in izobraževanju (pogovor je bil na aktivu komunistov, ki delujejo v vzgoji in izobraževanju, pri Centralnem komiteju ZKS 14. t. m.), sicer še ni mogoče dati končnega odgovora. Podrobnosti vseh predvidenih ukrepov namreč še niso znane. Vse pa kaže, da ni razloga za črnogledost in malodušje.
Prvi intervencijski ukrepi so prinesli nemir tudi v nekatere vzgojno-izobraževalne organizacije. Ponekod so začeli stavkati (npr. v Tržiču), imeli so »izredne« sestanke zbora delavcev. Čeprav je Izobraževalna skupnost Slovenije vnaprej opozorila izobraževalne skupnosti in ravnatelje šol, da bo povprečje osebnih dohodkov v zadn jih treh mesecih leta 1986 podlaga za osebne dohodke tudi v prvem obdobju leta 1987, so nekatere šole razporedile decembrske
akontacije na vse leto 1986 in tako zmanjšale osnovo za letošnje osebne dohodke. Ko so hotele letos osebne dohodke zvišati, so se znašle med kršitelji in so morale vračati presežek osebnega dohodka. Nekaj šol menda ni izplačalo denarja, ki je bil na voljo, za osebne dohodke v decembru, češ da bo za to še dovolj časa v novem letu, pa se jim je zaradi novega ukrepa tako varčevanje maščevalo. Bilo je tudi nekaj nesporazumov, ko so bile za ukrepe ali opozorila službe
družben era knjigovodstva krive raču> _.dsk. napake v zaključnem računu za leto 1986 ali v njegovih prilogah.
Zadnji čas je še nekaj novih primerov, ko SDK zahteva dodatno pojasnilo k izplačanim osebnim dohodkom in šele nato zbriše šolo s seznama kršilcev. Tako se nesporazumi pojasnijo. Šolam se v teh izjemnih okoliščinah ni godilo nič drugače kot drugim delovnim organizacijam, nasprotno: medtem ko so v marsikateri proizvodni organizaciji v zagati glede denarja za izplačilo osebnih dohodkov, je ta za vzgojno-izobraževalno dejavnost več ali manj zagotovljen.
Do konca lanskega leta so osebni dohodki v vzgoji in izobraževanju dosegli načrtovano uskladitev z gospodarstvom (visoke šole so to mejo celo prese-
Nadaljevanje na 2. str.
Med drugim preberite____________________
•	MALO ZANIMANJA ZA NEKATERE PEDAGOŠKE POKLICE str. 2
•	ZDRavJc — bC"”!.NA Kl J0 PREMAL0 VARUJEMO, str. 2
•	UČITELJEVA OBVEZNOST BREZ MEJA, str. 3
•	BOMO LETOS BOLJE POSKRBELI ZA NADARJENE? str. 4
•	REDNI RAZPISI, str. 5
•	OB IZIDU KRELJEVE OTROČJE BIBLIJE, str. 13
•	RAZSTAVA UČIL IN ŠOLSKE OPREME, str. 14
•	VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAM MATEMATIKA, str. 15
Narodova
samobitnost in šola
Šola, katerakoli — darašnja, včerajšnja, jutrišnja, je svojevrstna vest naroda, temeljni pogoj za narodov obstoj in ob kulturi tista zakladnica preteklih dogajanj in tradicij, ki ohranja, bogati in ustvarja temeljne za napredek in za narodovo samozavest. Je torej vest naroda; številčnost ljudi in prostor, na katerem ti ljudje živijo, pri tem nista pomembna. Sola je zakladnica spoznanj, navad, vedenja in naročil, ki jih starejši sporočajo mladim, obenem pa pripravljalnica za življenje. Bre Brez nje ni napredka in narodi, ki je ne bi imeli, bi počasi zbledeli in izginili.
O	slovenski šoli v zadnjem času veliko govorimo, pišemo, se jezimo, predlagamo,se zgražamo, smo zaskrbljeni, glasujemo zanjo in marsičemu nasprotujemo; namenjamo ji referendumsko odločeni dinar, jo omejujemo, jo po krivici označujemo kot porabo, smo pa tudi radodarni do nje in se radi pohvalimo, da je posebnega družbenega pomena. In dobro in prav je tako, zakaj takoj, ko bi splahnela ta splošna narodova pozornost za slovensko šolo, bi se zdelo, da postajamo Slovenci brezvestni in da nam je vseeno za tisto bogastvo v preteklosti in za narodovo prihodnost. Pa nam ni in narti ne sme biti. Zdi se, da so nas skupna jedra, ki smo jih tako prizadeto spremljli in zavrgli, ponovno združila, ali bolje, poenostavljena obravnava značilnih potez jugoslovanskih narodov, ki bi izginile v nekem skupnem jedru, nas je dodobra zdramila.
Tudi reforma usmerjenega izobraževanja je nas, Slovence, ob vseh različnostih pravzaprav združila. O reformi se je razpisal slovenski učitelj o njej so prizadeto spregovorili starši, oglasil se je upokojenec, za katerega bi človek mislil, da mu je na jesen življenja že skoraj vseeno, kja se dogaja v slovenski šoli, politiki in strokovnjaki so se razdelili na reformatorje in protireformatorje, nekateri pa so bili kar oboje, kot je pač kazala trenutna razmestitev moči in vplivnosti. In vendar — ob različnostih smo si bili in smo si Slovenci enotni v enem: ždimo in zahtevamo dobro šolo, na kateri koli stopnji, ki bo obveljala, bogatila našo samobitnost in naš obstoj, izpolnjevala naša pričakovanja tako, da bomo nanjo ponosni; takšno, ki bo ob gospodarstvu zagotavljala tehnološki in civilizacijski napredek. To enotnost smo Slovenci tudi najbolj parlamentarno izrekli ob Poročilu o preobrazbi vzgoje in izobraževanja na plenarnem zasedanju CK ZKS in še posebej v vseh zborih slovenske skupščine, ko smo z ugotovitvami, stališči in sklepi začrtali boljše smeri slovenski šoli. Prepričan sem, da tega soglasja ne bodo preveč skalili razni intervencijski zakoni in podobni izumi, ki se včasih, kar povprek in nepričakovano vsujejo in katerim ponavadi sledijo opravičila kot slaba vest, da pač niso bili tako zamišljeni.
Letošnja razstava Učila in šolska oprema 87, ki sta jo nadvse skrbno pripravila Zavod SR Slovenije za šolstvo in Gospodarsko razstavišče, spada v sklop tistih dogajanj, ki dajejo Ljubljani svojevrsten utrip v spremljanju novega in poslovnega. Zdi se mi, da bi bilo zelo narobe, če v tem »nemiru« ne bi sodelovalo tudi šolstvo, zakaj vedno trdimo, da mora sodobna šola slediti razvoju, nemalo pa nas je celo prepričanih, da bi šola, predvsem univerza, morala razvoj celo spodbujati. In ker vedno bolj poudarjamo dvig kakovosti učno-vzgojnega dogajanja v šoli, si najbrž te kakovosti ne moremo zamisliti brez sodobne učne tehnologije. Ta celo vedno bolj posega v nekatere tradicionalizme šole in izpodriva klasičnost, poraja nove zamisli in se celo sama po sebi vsiljuje na neizmernem področju ustvarjalnosti. Ko smo v jesenskih in letošnjih zimskih mesecih spremljali razpravo o Poročilu o preobrazbi vzgoje in izobraževanja, ki ga je ponudil Izvršni svet, smo ugotovili, da nekaterih procesov preprosto ne moremo in ne smemo ustaviti. Slovenski učitelj, kot poklicni nosilec dogajanj v šoli, mora biti nagrajen primerno času in trenutku in vsaj enakovredno z drugimi. Sproti in vestno moramo ohranjati in izboljševati slovenski šolski prostor in strokovno posodabljati pouk. Brez posebne skrbi za slovensko pisno besedo in zaučbe-nik ni resničnih možnosti za uresničevanje šolskih reform, zato je treba slovenskega učitelja stalno in sproti seznanjati z novostmi v metodologiji in učni tehnologiji. Brez dodatnih spodbud in zasnov dodiplomskega in predvsem podiplomskega študija so vse zamisli o prestrukturiranju gospodarstva in o uporabi novih tehnologij utopija. Brez ljudi, ki bodo inventivni in dobro poučeni o sodobni informatiki pa je projekt tehnološke revolucije zgolj lepa, neuresničljiva zamisel.
Moto letošnje razstave učil in šolske opreme je bil Tehnika v izobraževanju. Pripravljen je program posodabljanja pedagoške opreme na obeh univerzah, zamenjati moramo računalniško opremo na ljubljanski univerzi, Zavod SRS za šolstvo pa sočasno pripravlja letošnji program posodabljanja učne tehnologije v srednji šoli. Upamo, da bo ta razstava pospešila posodabljanje pouka tudi na predšolski stopnji in v osnovni šoli in da bo šola tudi za naprej ostala vest naroda.
In denar? Vselej se moramo zavedati, da stebri narodove samobitnosti pri številčno majhnih Slovencih niso poceni; da je sodobna šola sestavni del vlaganja v narodno gospodarstvo in da Slovenci nismo tako bogati, da bi imeli slabo in poceni šolo.
NIKO ŽIBRET
Ob razstavi Učila in šolska oprema 87
ana
■
i_______________________________________________I
Septembra vse drugače?
Ali bomo prenovljene programe res vpeljali že septembra? Prav gotovo, so potrdili na posvetu predsednikov skupščin posebnih izobraževalnih skupnosti in predsednikov strokovnih svetov pisov. Med drugim so se zbrali tudi zato, da bi ugotovili, kako daleč na poti k prenovljenim programom je kateri pis, kaj koga tare, kaj od tega je skupno in kaj različno.
Prenova programov poteka z vso naglico, pa vseeno bo treba še veliko narediti. Učni načrti splošnih predmetov so nared, obravnavali so jih že posamezni organi in zdaj mora popravljene potrditi še Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje. Pri prenovi so skušali upoštevati vsa izhodišča, sprejeta v zvezi s tem, in ugotovitve evalvacijskih raziskav.
Do konca aprila morajo biti pripravljeni učni načrti za vse strokovne predmete, da jih bodo maja na Zavodu SRS za šolstvo primerjali, ugotavljali njihovo ustreznost in uskladili. To je zelo zahtevno in nič kaj prijetno delo. Že pri splošnih predmetih ugotavljajo, koliko različic imajo učni načrti posameznih predmetov (na primer biologija, matematika in tuji jezik po osem). Očitno je, da v ta namen izdelani predlogi — moduli Zavoda SRS za šolstvo, ki naj bi pomagali pisom pri prenavljanju, niso veliko pripomogli k poenotenju.
Zavzemajo se tudi za čim večjo usklajenost programov v posameznih usmeritvah, da bi bilo kasneje manj težav pri prehajanju med ravnmi izobraževanja.
Pri zdajšnji prenovi ni jasno, kaj bo s petimi odstotki ur, ki smo jih prvotno namenili šolam, da jih bodo po svoje razvrstile. Mladi so že večkrat — tudi na
svoji zadnji sekciji konec marca — poudarili, da pogrešajo izbirni pouk. Pet odstotkov ur je malo in vendarle omogočajo večjo prožnost. Res je, da so predmetniki že zdaj tako natrpani, da v njih ni več prostora, cilj prenove pa je tudi razbremeniti učence in učitelje.
Kdo ve, ali je pametno, da piši povečujejo obseg praktičnega pouka v šoli in tako krčijo delovno prakso v proizvodnji? Za zdaj sicer še ni mogoče ničesar predvideti, vemo pa, da pri izobraževanju za nekatere poklice (npr. v metalurgiji) še tako kakovostna šola ne more nadomestiti proizvodne prakse.
Ni še jasno, kaj bo s končnim izpitom. Vemo le, da bo; kaj več pa ne ve povedati še nihče, čeprav je izpit sestavni del programa.
Na posvetu so spregovorili tudi o obrtnih poklicih. Obrtniki že dolgo zahtevajo, naj bi v šolanju spremenili nekatere stvari, kadar pa Zavod SRS za šolstvo potrebuje posamezne podatke, da bi lahko kaj ukrenil, se zmeraj zatakne. Brez teh pa ni mogoče izdelati podrobnejših programov in načrtov. Zveza obrtnih združenj je predlagala, naj imajo učenci, ki se šolajo za industrijske poklice, pouk skupaj, prakso pa bi morali imeti različno.
Vse, ki se ukvarjajo s prenavljanjem programov, čaka še veliko dela, res pa je tudi, da zmanjkuje časa. Nikjer ni zapisano, da bi morali v začetku prihodnjega šolskega leta začeti po novem, v vseh usmeritvah, če programi niso dovolj pripravljeni. Ni namreč smiselno, da bi se tolažili z mislijo: Še tako slab program je mogoče dobro izpe-Ijati.
L. L.
Razumno, brez jeze in malodušja
Nadaljevanje s 1. str.
gle). Delež družbenega proizvoda, namenjen šolstvu, se je povečal v skladu z dolgoročno usmerjenostjo naše republike na tem področju, delavci v vzgoji in izobraževanju so v družbenogospodarskem položaju dosegli enakopravno mesto z drugimi delavci v združenem delu.
Pri taki usmeritvi bodo vztrajali slovenska skupščina vodstva družbenopolitičnih organizacij in republiški organi v vzgoji in izobraževanju tudi v prihodnje. Slovenija zavzema nekoliko drugačno stališče do vzgoje in izobraževanja kot druge republike. in zato odmerja tej dejavnosti večji delež narodnega dohodka. Vzgoja in izobraževanje ne spadata v družbeno porabo, marveč med prednostne naložbe v človeka, v tehnološki in splošni družbeni razvoj; te pa se nam bodo v prihodnosti bogato obre-' stovale. V skladu s tem stališčem je Izobraževalna skupnost Slovenije s posebnim pismom opozorila republiško vodstvo, da za nas niso sprejemljivi intervencijski ukrepi, ki bi temeljili na preživeli opredelitvi, da sta vzgoja in izobraževanje družbena poraba, ki jo lahko omejujemo po mili volji. Odgovorni za vzgojo in izobraževanje želijo sodelovati pri pripravi ukrepov ali vsaj dogovorov o njihovem uresničevanju. Če smo se dogovorili. da potrebujemo za prihodnost dobro in kakovostno šolo, bomo zanjo dali tudi ustrezen delež narodnega dohodka.
Šolstvo in prosvetni delavci delijo v teh težkih gospodarskih razmerah skupno usodo s celotnim združenim delom in delavci drugih dejavnosti. Gospodarski uspehi in neuspehi se bodo pokazali seveda tudi na tem področju. Tudi v vzgoji in izobraževanju moramo varčno porabiti težko prislužene in privarčevane denarje, predvsem pa moramo delom nenehno potrjevati načelo, da sta vzgoja in izobraževanje res visoko donosna naložba v človeka in mlade rodove, ki bodo nekoč popeljali našo družbo med razvite dežele.
Tako bi lahko povzeli razpravo o teh aktualnih vprašanjih na aktivu pri Centralnem komiteju ZKS v njej so sodelovali vodilni delavci vseh republiških organov, povezanih v vzgojo in izobraževanjem. Spričo te skupne volje in odločnosti je negotovost pred še neznanimi intervencijskimi ukrepi manjša. Če bo treba, je nekdo duhovito pripomnil, bomo pač morali spraviti skozi šivankino uho tudi slona — in to tako, da bo še potem poskočen.
Razumno in iznajdljivo, z jasnimi cilji in odločnostjo bodo morali urejati gmotno vprašanje vzgoje in izobraževanja tudi v občinah, ki skrbe za uresničenje skupno dogovorjene politike v osnovnem šolstvu in vzgojno-varstveni dejavnosti. Razumno, brez jeze in malodušja pa bo treba reševati tudi morebitne zaplete.
JOŽE VALENTINČIČ
OB LETOŠNJIH VPISIH
Malo zanimanja za njRstsrs
rs
pedagoške poklice
12-Ul
C
c7c
'We,
juda
Vpis v srednje in visoke šole za šolsko leto 1987/88 sicer še ni končan, zato tudi še ni celostnih ocen o letošnjih vpisnih tokovih niti o vpisu v posameznih usmeritvah. Prvi podatki o vpisu pa vzbujajo zaskrbljenost, posebno na pedagoškem področju. O tem ' so govorili tudi na strokovnem svetu in skupščini Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev.
Prehod na visokošolsko izobraževanje učiteljev razrednega pouka je povzročil pravi »šok« med kandidati za razredne učitelje, saj se jih je tako na srednjih kot na visokih šolah vpisalo s tem ciljem veliko manj kot bi pričakovali. K sreči je v srednjih pedagoških programih prvi letnik skupen, pa bo mogoče še v prvem letniku delno vplivati na poklicno odločitev mladih. Če bi pristali na »razgraditev« srednjih pedagoških šol in razpršili srednje pedagoško izobraževanje po vseh srednjih šolah z družbo-slovno-jezikovnimi in naravo-slovno-matematičnimi programi, bi bilo še slabše. Srednje pedagoške šole, ki bi se programsko omejile na pripravo kandidatov za vzgojitelje predšolskih otrok in učitelje razrednega
pouka, pa bi lahko odpustile dober del učiteljev.
Na odločitev mladih za visokošolski študij učitelja razrednega pouka ima bržkone močan vpliv tudi tradicionalna miselnost, po kateri je delo na razredni stopnji manj cenjeno in priznano kot na predmetni stopnji osnovne šole. Kljub morebitnemu nagnjenju k delu z mlajšimi otroki se zato nekateri raje odločajo za študij posameznih predmetov in predmetnih skupin, nekaj tudi zaradi odprtih možnosti za zaposlitev zunaj vzgoje in izobraževanja. Bržkone bomo še dolgo čutili posledice dolgoletnega zapostavljanja tega področja in nizkega vrednotenja učiteljevega dela. Uskladitev osebnih dohodkov v vzgoji in izobraževanju z gospodarstvom pa bi morala hitreje vplivati na spodbudnejše usmerjanje najboljših med učenci v pedagoške poklice — tako v osnovni kot v srednjih šolah.
Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu brez učiteljev matematike, napovedujejo pesimisti in se sklicujejo na slab dotok perspektivnih učiteljev matematike na ustrezne visoke šole. Številke so vse prej kot spodbudne; ko bo vpis končan, naj bi o tem povedali svoje mnenje naši matema-
Sisne Jagodič: Zarja, kom. tehnika, 1975
Umetnik znan doma in na tujem, predstavlja svoja dela v galeriji Junij, na Kidričevi 11, v Ljubljani. Razstavo, ki zajema ožji izbor slikarsko-grafičniji del od 1959 do 1975 na tematiko umetnikove rojstne šmarsko-kozjanske pokrajine, in spadajo v najzgodnejše obdobje njegovega ustvarjanja, si lahko ogledate do 12. maja.
Zdravje — dobrina, ki jo premalo varujemo
»Največja vseh neumnosti je žrtvovati svoje zdravje, pa naj gre za ustvarjanje imetja, za napredovanje v službi, za učenost, za slavo; da o naključnih slasteh in kratkotrajnih užitkih niti ne govorimo. Zdravju moramo podrediti vse...«
Tako je razmišljal Schopenhauer, ko je koval življenjske modrosti in tako so razmišljali že pred njim, podobno pa govore tudi danes. Te misli radi poudarjamo, posebej še, ko svetujemo drugim.
Kako dragoceno je zdravje, se ponavadi zavemo šele tedaj, ko zbolimo. Veliko bolezni pa bi lahko preprečili, če bi vsaj malo razmišljali o svojem ravnanju in načinu življenja.
Tega ne moremo zahtevati od najmlajših. Pomagamo jim lahko drugače. Cepljenje za vse otroke je moto pravkar minulega svetovnega dne zdravja. Dr. H. Mahler, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije opozarja v svoji poslanici, da »planet Zemlja ne sme več dopustiti, da bi v dobi sodobne tehnologije še vedno milijoni otrok umirali zaradi bolezni, ki jih je z dosegljivimi cepivi mogoče preprečiti.«
Letošnji poziv naj-bi spodbudit uresničevanje svetovnega-programa cepljenja vseh otrok na svetu do leta 1990 proti šestim nalezljivim boleznim — ošpicam, davici, oslovskemu kašlju. tetanusu, otroški paralizi in tuberkulozi. Zaradi teh bolezni še vedno umre pet milijonov otrok, prav toliko pa jih ima zaradi njih posledice. S cepivi se pri nas uspešno bojujemo proti naštetim boleznim in še proti mumpsu in rdečkam.
Cepljenje za vse otroke je le ena izmed tem, ki so povezane z uresničevanjem projekta Zdravje za vse do leta 2000. Ena temeljnih nalog pa je tudi zdravstvena vzgoja, razvijanje sposobnosti za uresničevanje samozaščitnih ukrepov in ohranitev lastnega zdravja. To pa je za vse nas svojevrsten izziv, ne le ob svetovnem dnevu zdravja. 7. aprilu, temveč zmeraj.
L. L.
tiki, pa tudi pristojni organi. Opravičilom, da je pač malo ljudi nadarjenih za matematiko (podobno trdijo nekateri tudi za liziko), ne moremo povsem verjeti, saj bi se sicer morali sprijazniti z današnjim nezadovoljivim sta~ njem, ko poučuje matematiko vse več študentov, strokovnih učiteljev in drugih pedagoško neustrezno usposobljenih zunanjih sodelavcev šol. Začarani krog se sklene: ker ni dobrih učiteljev matematike, ni kandidatov za študij matematike; ker ni dovolj kandidatov, je vedno manj dobrih učiteljev matematike itn. Razvoj gre v spiralni obliki, vendar se tu spirala čedalje bolj zožuje.
Svet bo šel v informacijsko in inovativno družbo (te ni brez matematike), pri nas pa bo vedno manj tistih, ki bodo ob koncu učiteljevanja ponavljali besede začetnika slovenske matematične šole in velikega učitelja matematike Josipa Plemlja: Matematika mi je bila življenjska potreba in umetniški užitek.
Na vedno hujše pomanjkanje učiteljev strokovnih predmetov, zlasti še praktičnega pouka, je na
zadnji seji skupščine pteuj* škega piša posebej o[Mar Janez Hladnik iz srednje pito V Štorah. Že leta na razpise ip koi vega odziva, zato moraj<!°Ot iskati zasilne rešitve z zun|elan sodelavci, pa čeprav iJ" in
ustrezne strokovne in pedaL^j izobrazbe. Učitelji praktiL^
pouka se sicer že leta U& izobražujejo na pedagoški^ ” demijah; kandidate iščejA,^ izkušenimi strokovnimi d^ravi ki so dodatno končali del;evv sko ali tehniško šolo. V za<,rto času čutijo vpliv miselnosti a y šole proizvodnih usmeriteV[nen vredne in da je za stroko' tern| pedagoško delo manj ugl^^ Tako pravijo že učenci ii)raj šolah, čeprav se po drugi ^ pritožujejo nad pogosto <:u :. nostjo honorarnih učitelj? kateri strokovnjak bo šel vat na šolo — za manj deni ^ z veliko zahtevnejšim deloQ-O pomanjkanju nekaterira|a učiteljev bomo najbrž govc la ^ pisali še precej. Šola stoji in[ta| z učiteljem, so rekli nekočlna brez učiteljev pa preprosLgj
lojit
JOŽE VALENTINČIČ ha j Iški
Prenovljen Zakon o pedagoški službi
lili, (oj n Hitu: nžbt Pia,
.-frnc
Po javni razpravi, ki je kritično ocenila prve osnutke novega Zakona o pedagoški službi, je Izvršni svet 19. 3. 1987 poslal Skupščini SRS v obravnavo dopolnjen predlog zakona. Sestavljale! so upoštevali pripombe iz javne razprave, kolikor so se po njihovem mnenju ujemale s temeljno zasnovo zakona^ Razvojno in svetovalno delo je v novem predlogu dobilo močnejši poudarek in večjo prednost pred nadzorom. Bolj poudarjeno je sodelovanje vzgojno-izobraže-valnih in vzgojno-varstvenih organizacij ter pedagoških delavcev. strokovnih društev, raziskovalnih organizacij in visokih šol pedagoške usmeritve pri uresničevanju razvojnih in svetovalnih nalog. Vsakoletni program Zavoda SRS za šolstvo, h kateremu dajejo svoje mnenje Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje, Izobraževalna skupnost Slovenije in Skupnost otroškega varstva SRS. pa naj bi podrobneje opredelil aktualne naloge in določil način sodelovanja drugih organizacij in društev. V predlogu zakona tudi ni več »zloglasnega« določila o denarnih kaznih za pedagoške delavce, ki bi se upirali nadzornikom.
V taki prenovljeni podobi doživlja predlog zakona v posameznih organih ugodnejši spre-
jem. Še najbolj motijo vj116 preostale represivne sestlavi predvsem grožnje z denaftric kaznimi za vzgojno-izolu r valne in vzgojno-varstveA aJ ganizacije. h katerim naj f°z' n/ 1
pedagoška služba pragm
zatekala, namesto da bi si P(
' vrš
zadeve in pomanjkljivosti vala skupaj z učiteljskim ‘Z* rom, pedagoškim vodjem i i 1 teljem, če bo potrebno, pa sveti šol. pristojnimi občin n°
organi in samoupravnimi iilajl
snimi skupnostmi. Tako st5 se je izoblikovalo v Stroko ^
svetu Piša za pedagoško us
tev, podobno pa tudi v na . oblikovani interesni skupiti obdelovanje šolskega polje v
Republiški konferenci ZS1
Nekatere kritične prip
letijo še vedno na samo za!
zakona, češ da ureja pred
dejavnost Zavoda SRS zt
stvo, namesto da bi dal po
za razvoj sodobne razvojni
vacijske dejavnosti, s kate
hitreje uresničili vizijo m [■ njega razvoja vzgoje in izob | vanja pri nas. Zakon o pedal ' službi, kakršen je zdaj. sifjra bo oviral razvoja take dejL sti; koliko pa jo bo pospešL odvisno predvsem od tistiL-bodo to službo uresničeval^
J. V.
Letos prvič priznanja pedagogom telesne kulture
Zveza društev telesnokulturnih pedagogov Slovenije raz suje letos prvič priznanja — odlikovanja za pedagoge teles j( vzgoje. Dobili jih bodo lahko učitelji telesne vzgoje, ki imajo seboj dolgoletno uspešno delo in so pomembno vplivali na š 0J sko telesno vzgojo ter telesno kulturo nasploh.
Letos bodo odlikovanja podelili na slovesnosti ob razglasi priznanj šolskim športnim društvom, ki bo predvidoma 19. ja, nija v Ljubljani.	tij;
O predlogih, kijih lahko pošljejo društva in aktivi pedagog|oi telesne kulture. Center ŠŠD Slovenije, Svet za šolski šport |oi Zvezi telesnokulturnih organizacij Slovenije, osnovne, sred1 ti in visoke šole. Zavod SRS za šolstvo, izjemoma pa tudi po* >re mezniki, bo razpravljalo predsedstvo Zveze društev telesi1 ah kulturnih pedagogov Slovenije. Predlogi morajo biti pisni, ol letos jih je treba poslati najkasneje do 30. aprila na nasK ] Zveza društev telesnokulturnih pedagogov Slovenije, Celovška] 25, Ljubljana. Vsebovati morajo življenjepis kandidatov s pfjjb darkom na sodelovanju v šolski telesni vzgoji in opis kandifc tovih širših prizadevanj v telesni kulturi.
M. R.

‘2-URNI TEDENSKI DELOVNI OBVEZNOSTI
Ičiteljeva obveznost brez meja?
človeka, ki ga ne spoštuješ, ne moreš zahtevati velikih stvari, r-arenko)
___\adar pojejo zvonovi, se zvočniki slabo slišijo.
peNčujoči prispevek je odgovor Sindikatu delavcev v vzgoji in izo-opevanju in Republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje ter nje fcno kulturo o 42-urni delovni obveznosti pedagoških delavcev, ki ise ifkomite objavil v Prosvetnem delavcu 19. januarja 1987. Na po-)raji{0 Obalnega društva pedagoških delavcev smo se zbrali člani (52), zunJelamo v,vzgojno-varstvenih organizacijah, osnovnih in srednjih t f.*h in posebnih vzgojnih ustanovah.
>edž
■akti i ut 3Ški
' zai, osti rite' >ko'
ugi
to <
telji
iel p
Jena
delo
iteri
eleli smo opozoriti predvsem tekatere posledice neomeje-»nakladanja« novih in „ . 'h nalog vsem vrstam pro-ceJ :nih delavcev. Spodbude za 11 gj3ravo so nam dali Sindikat de-6 ;ev v vzgoji in izobraževanju, 'Ho pismo tovariša Zoltana a v Naših razgledih in Pro-hiem delavcu, objavljenem dembra lani, in odgovor Re-u8 'liškega komiteja za vzgojo in 'raževanje ter telesno kultu-objavljen v Prosvetnem de-•u januarja 1987.
1	razpravi smo izpostavili tele bleme:
Temeljna dejavnost v šoli in lojno-varstveni organizaciji bi fala biti REDNI POUK ozi-
'Pv0'a VZGOJNO DELO — oba >]i4,
koč tros
'ta že tako motena, da postaja na kakovost dvomljiva. t>gi pozivajo, naj se učitelj in a l°jitelj vrneta v razred ozi-»a igralnico, ravnatelj v uči-pki zbor. Udeleženci so opo-r'li, da posegajo v redni Nni proces različni »dnevi« Mturni, športni, naravoslovni, ižbeno pomembni), praznota, na srednjih šolah odhodi —^ncev na prakso, občasne in 3 v j|ne akcije, akcije interesnih jeSt|avnosti, srečanja vseh vrst, len3TIlovanja--- Učni načrti so izott0 natrpani in določni, da sta ve(/varjalno delo in kakovost naj tožena. Vse preveč je predme-gm/ z mal° urami, in to povzroča, 31 s postajajo učenci in učitelji osti ^ni- Izjema je vzgojni načrt ^ji:n Predšolsko stopnjo.
,m j Jčitelji opozarjamo tudi na to, pa nastajajo učni načrti, na rčir *'ovo vse prepogosto spremi-ni iiinie ’n v osnovnih šolah zlasti 0 st njihovo preveliko zahtevnost. 3|,0)ozarjamo tudi na vse večjo 3 us rernenjenost učencev in se na tašujemo, kako bo z njihovim ifHim časom, ko bodo v drugih oj 'ovnih organizacijah prešli na £gjKUrni delovni tednik. Najbrž )rjp treba premisliti tudi, kam vodi zg< iztrganost« programov. V )reC em delu vertikale bi morda le ; zž edli sistematično urejena zna-D01a- Vse preveč je predmetov
°glayja iz..., ki bi ---------
.ate’tavnavati problemsko, za
3jn(fs‘a»ja iz..., iu oi jih morali 'favnavati problemsko, za to n'bi bilo potrebno več časa, uči-ZotJieve širine in veliko znanja, edal^' vzgojni smoter (vse-jjjansko razvita osebnost) od-j jfa vrata zelo različnim intere-pe|jm področjem, ki naj jih gojita tisti3 'n vrtec- ^'so redke šole, ko val' 1° tudi po 20 in več interesnih javnosti. Nadvse smo ponosni, ” Ponujamo učencem in otro-Ftit tolikšen izbor. Sem in tja —'<t)0 pritegnili v mentorstvo tudi Ivanje sodelavce, vendar potezo interesne dejavnosti predv-r® v okviru šol in vzgojno-var-^enih organizacij. Z nekaterimi ^resnimi področji ohranjamo idicijo, z drugimi sledijo šole avemu in sodobnemu. Izbira ■h dejavnosti kaže, da smo —'Stvarjalni in inovativni kar se
,jeS Nadeve se rade razvijajo v si-ai« ein: Pobudi za neko interesno las Clavnost se kmalu dodajo valčki: tekmovanja, srečanja, lasi n^ratne 'n večkratne akcije, na y,j .atere je treba učence priprav-!at', jih spremljati itn. Kompozi-jnSU ie Prei a,i slei zavidanja irtli a' Pobudnikov za nove in edt tVeakciiein interesne dejavno-, 1 zlepa ne zmanjka. Toda vse esU ^Ve^krat se pr* pobudah in ide-.	, konča, breme pa ostane
"'fam in vrtcem.
(|Vj|, NPr.: Banke so pred leti poka-0 ... e svojo naprednost in iznajd-
dWbisvta?pobudo’da bi p«1"
u,vati in vzgajati varčevalce ze r°snih letih, in v šolah so vpe-
ljali hranilniško dejavnost. Sprašujemo se, zakaj bančni delavci ne bi svoje družbeno pohvalne ideje včlenili v svoje delovne obveznosti, saj so za to edini strokovno usposobljeni. (Bralci, odgovor si poiščite sami!)
Planinci radi napišejo v letna poročila, da z velikim posluhom skrbe za svoj naraščaj. Mentorji na šolah pa naj poskrbijo za planinske šole, organizacijo in izvedbo izletov, srečanja, taborjenja, planinsko bralno značko, predavanja... Svoj podmladek želijo imeti tudi Rdeči križ, gasilci, športniki vseh vrst, jamarji, taborniki, čebelarji, zadružniki, časnikarji, turistična in hortikulturna društva in drugi. Da o prometni vzgoji ne govorimo, še posebno pa ne o železničarjih. Pred mnogimi leti so si namreč prav oni zamislili akcijo, ko naj bi pionirji pisali spise o železniškem prometu in risali na iste teme. Sledili so jim posnemovalci najrazličnejših baž, kajti učenci redno pišejo spise o junakih, po katerih se imenujejo njihove šole, o požarih, prometu, kako bi olepšali svojo vas (mesto), o lakoti v svetu, JLA in drugem. In učitelj seveda neutrudno navdušuj nadebudni naraščaj in veselo popravljaj! Mladini boš ja dal priložnost, da se izkaže!
Pred veliko leti so si Ravenčani zamislili imenitno idejo o bralnih značkah. Prežihovi znački so sledile Kosovelova, Aškerčeva, Župančičeva idr. In spet je pocingljal naš vzgojni smoter: Samo literarna dela bodo brali naši otroci!? Kaj pa zgodovina? In vznikla je ideja o Gašperjevi bralni znački. Planinci so za svojo bralno značko pristavili lonček že pred zgodovinarji. Seveda tudi cicibanov ne smemo prikrajšati za njihovo bralno značko!
Potem je tu sistem tekmovanj za športne) značko. Športne dejavnosti so sploh igre brez meja. K njim se »sili« še šah s svojim vlakcem. Zborovsko petje ima prav tako svojo kompozicijo va-gončkov, filmarji in lutkarji se tudi ne daj v koš itn.
3.	Sledijo mikroskopsko majhne in komaj omembe vredne druge dejavnosti, ki imajo značilno lastnost, da se bohotno razraščajo in pestro razmnožujejo. V to »področje« spadajo tudi različne »padalske akcije«, nekatere enkratne, druge se pojavijo vsako leto enkrat, nekatere pa se »zabetonirajo« za večne čase. Padalci se radi pojavijo kot strela z jasnega, in jih je zato težko predvideti in načrtovati.
. Naj navedem le nekaj bolj trdoživih drugih dejavnosti: zbiranje papirja, stekla idr., čiščenje okolja, dežurstva vseh vrst, posojanje knjig za bralne značke in domače berilo, ščetkanje zob, zbiranje vseh vrst denarja (za izlete, mladinski tisk, gledališke in filmske predstave, malico, dinar za to in to hišo — spomenik...). Učitelj in vzgojitelj nimata odmora in jima tudi po zakonu ne pripada.
Proslave se ne naredijo same. Zanje je treba pripraviti programe, učence, scene...
Tudi vseh vrst »dnevi« kažejo, kako smo napredni. Zlasti družbeno koristni dnevi! Kako zavedno se sliši že njihovo ime!
»Nakladalci« so pozabili le na malenkost. Včasih sicer priznajo čas za izvedbo, priprave pa so zanemarljivo nepomembne. Za izvedbo športnega dne si boste po pravilniku »odpikali« le največ štiri sončne ure. To, da so
učenci dan prej in dan pozneje vsi iz sebe, ne moti velikega duha (Astrid Lindgren).
Tudi sodelovanje z delovnimi organizacijami, krajevno skupnostjo, društvom prijateljev mladine, zvezo borcev, domovi za ostarele občane, JLA, vrtci in drugimi šolami idr. ni od muh.
Razredniške dolžnosti imajo za seboj roditeljske sestanke, pogovorne ure, razredne in pionirske (mladinske) ure, posvete s svetovalnimi delavci in drugo.
Vse navedeno in nenavedeno nalagajo »nakladalci« predvsem pedagoškemu delavcu, ker je to najcenejše, največkrat kar zastonj. »Nakladalci« so po pravilu tudi »varčevalci«. Na učitelja in vzgojitelja pritiskajo s svarečimi pogledi, s posebnim družbenim pomenom, vsestransko razvito osebnostjo, drugimi dejavnostmi, etičnimi pritiski, političnimi dvomi o njegovi zavednosti, pedagoškim erosom, raztegljivimi zakonskimi določbami, okrožnicami, z geslom »saj vse plačamo«.
Da se razumemo: Ni mogoče odreči dobrega namena vsemu, kar je navedeno! Problem je samo v tem, da se je nabralo toliko stvari, kot v Kettejevi pravljici Lonček, kuhaj! Drugi problem pa je sprenevedanje okoli materialnega vrednotenja: Na pedagoškem področju je uveljavljena in zasidrana tradicija, ki se je zlepa ne bomo otresli, da se dela zastonj ali vsaj čimveč zastonj.
Za »nakladalce« čas pri opravljanju dela preprosto ni dejavnik in 42-urni delovni teden je raztegljiv v neskončnost.
Da je to res, je krivo marsikaj: nerazvita ekonomika; neraziskane vsebine delovanja šol, vzgojnih zavodov in vrtcev; ne-zakoličen obseg učiteljevega in vzgojiteljevega področja dela; zakonski predpisi; odprtost vzgojnih ustanov; neomejeno število »nakladalcev« in kdo ve kaj in kdo še vse.
4.	Vzgojno-izobraževalni delavci pa smo tudi samoupravljal-ci. To pravico smo si pridobili med zadnjimi, a izboljševali smo si jo vendarle, čeprav je, revica, nebogljena. Cankar je dejal, da je stal v areni življenja. Mnogi menijo, da naj bi bila takšna tudi učiteljeva družbena vloga. Zato naj bi bili pedagoški delavci družbeno dejavni zunaj šole in vrtca. To bolje vidimo.
Samoupravni in strokovni organi obstajajo na šoli in v vzgoj-no-varstveni organizaciji in ni se jim mogoče izogniti. Kjer je organov veliko, ne gre brez usklajevanja. Samoupravni akti se ne napišejo sami, pa še ustreznih kvalifikacij za njihovo pravno oblikovanje nimamo.
Delovni čas pedagoških delavcev je razdrobljen na ves dan in teden. Vse redkeje so »posejani« dnevi, ko ostaneš popoldne doma, in vse pogosteje se v takih primerih počutiš nenavadno,
čudno. Kjer imajo v šolah dvoizmenski pouk, je treba samoupravne zadeve prenesti v pozne večerne ure.
Otroci so čedalje zahtevnejši, na to je bilo že večkrat opozorjeno. Učitelj je za humano vodenje otrok in mladostnikov premalo usposobljen. Po petih urah pouka, prihaja iz razreda dobesedno ožet. Tudi otrokom ni lahko, saj zlasti v vzgojno-var-stveno organizacijo in osnovno šolo ne hodijo po svoji volji.
Zaradi vsega povedanega in še marsičesa je pedagoški delavec utrujen. Ne more se več potrjevati. Postal je servis za najrazličnejše »nakladalce«. Vse večja je nevarnost, da bo ustvarjalno delo prešlo v formalistično opravljanje dolžnosti.
Kaj določata pedagoškemu delavcu njegov družbeni ugled in neugled? Tu je svobodna menjava dela, ki seveda to ni. Imamo celo vrsto pisov, ISS, oise, sove in normative, s katerimi so nam določili zgornje in spodnje meje, povedali, koliko so nam pripravljeni materialno ovrednotiti delo. Ostanek pa so stlačili v »...preostanek do 42-urne tedenske obveznosti«. Vsi nasprotni argumenti so bili bob ob steno. Doslej se v šolstvu ni uveljavila navada iz poslovnega sveta, da bi »nakladalci« prišli hkrati z idejami in mošnjički v rokah. Normativi za srednje šole so bili sprejeti kot začasni, s tihim upanjem, da bodo delegati na začasnost pozabili. Panožne sporazume smo tako rekoč morali sprejeti.
Možnosti za napredovanja v prosveti ni, pa če se postaviš na trepalnice. Nadrejenih je na pedagoškem Olimpu toliko, da si ne moreš zapomniti niti vseh imen. V učitelja in vzgojitelja je bilo, odkar velja dosedanji zakon o pedagoški službi, zelo malo vloženo. Novi zakon ne obeta nič več. Po štiriletnem kozmetičnem obdelovanju je na las podoben prejšnjemu. Veliko obljublja po stari ljudski resnici, da »ko konja lovimo, mu ovsa molimo, ko ga dobimo, mu po hrbtu naložimo«. Novi zakon je kot prelepa rožica kraljica planin: pripravljale! zakona vidijo v predlogu predvsem barvo nebesne modrine, bazniki pa gosto posute bodice. Obljublja nam posebna pooblastila, ukrepe in drugo. Njegovo sporočilo si predstavljam kot podobo hudega očeta, ki Šeška svojega paglavca in mu grozeče vpije, naj prizna, da ga ima paglavec rad.
Nastajajoči zakon obljublja marsikaj, če se bo življenje pripravljeno po njem in po obljubah v obrazložitvi k členom ude-janiti. Na pedagoškem večeru smo v to podvomili. Med nastajanjem zakona zvončkom iz baze niso hoteli prisluhniti.
Socialna varnost učiteljev je zlasti v usmerjenem izobraževanju ogrožena, saj predmetnike kar naprej veselo spreminjamo.
Časa in moči za samoizobraže-
vanje je vse manj. Po diplomi in zaposlitvi se, akumulatorji neizprosno praznijo. Vse manj jebla-godejnega pedagoškega idealizma.
Udeleženci pedagoškega večera smo opozorili še na tele stvari: Ni mogoče sprejeti razlag, da so naši normativi enaki kot evropski, ker ima evropski učitelj kaj več prijeti v roke. Večina evropskih pedagoških delavcev ima počitnice, ne le dopuste. Večini tudi ni treba do minute dokazovati, koliko so uresničili načrtovano delo. To učitelju preprosto zaupajo. Ne vemo, ali je tam učinek učiteljevega dela zato kaj manjši kot pri nas. Tudi pri vrednotenju predmetov ne delajo razlik.
Pri nas so se razmerja med pedagoškimi in drugimi delavci spremenila v vzgojnih ustanovah v škodo prvim.
Vprašali smo se, kaj smo pridobili s seštevanjem ur in minut. Organizacija šole in VVO je ostala nespremenjena, vsebina dela pa se je močno spremenila.
Zaradi vsega povedanega pedagoški delavci obalnega društva podpiramo zahteve Zoltana Jana in pisce drugih sestavkov v Prosvetnem delavcu ter zahtevamo, da sindikat, komite za delo skupaj s pedagoškim inštitutom izdelajo znanstveno analizo o obsegu del pedagoških delavcev in možnostih za kakovostno delo v mejah psihofizičnih sposobnosti vseh vrst pedagoških delavcev!
Jasno je treba opredeliti učno (vzgojno) in delovno obveznost. Določiti je treba, kdo vse lahko
»naklada« pedagoškim delavcem ali pa voditi o tem pregled in izpeljati je treba materialno vrednotenje v obe smeri.
Ugotavljamo, da nam nastajajoči Zakon o pedagoški službi še nadalje slabša družbeni položaj, nas ponižuje in od nas hkrati veliko pričakuje. Zato ga odklanjamo.
Poskrbeti je treba za socialno varnost pedagoških delavcev v prehodnih reformnih obdobjih. Organizirati moramo obstoječe pedagoške in druge potenciale, pripraviti programe ter organizirati spopolnjevanje pedagoških delavcev, kar naj bo podlaga za napredovanje le-teh.
Odgovornost za delovne dosežke je treba speljati za vse vrste pedagoških delavcev in pedagoške hierarhije.
Poenostaviti in izčistiti je treba pedagoško organizacijsko sestavo. Zlasti je predrago in preveliko interesno samoupravno področje.
Učitelj in vzgojitelj naj izpolnita svojo obveznost praviloma z učno obveznostjo. Druge vhode, ki jih omogočajo zdajšnji zakoni, je treba zapreti, če niso gmotno dodatno vrednoteni.
Ekonomiko izobraževanja naj izdela Izobraževalna skupnost Slovenije. Indeksiranje po nedokazljivih enotah ni sprejemljivo.
Zaščititi je treba delo in stroko, raziskovanje pa mora ponovno dobiti ustrezno mesto.
DRAGICA MARKOVIČ
Za enotnejše načrtovanje učiteljevega dela
Predlog meril in nekaj izkušenj iz prakse
France Mihelič: Vešče, 1970, olje, pl.
Potem ko so bili ukinjeni plačilni razredi, je za učiteljevo učno obveznost veljalo, da je tolikšna, kolikor ima razred učnih ur po predmetniku.
Po letu 1970 so nas pristojni začeli učiti, da ne gre več samo za učiteljevo učno obveznost, temveč za učiteljevo delovno obveznost.
Razvoj osnovne šole je pokazal, da so imeli prav. Pojavile so se sestavine, ki jih je bilo treba v šoli opravljati, pa vendar to ni bil samo pouk (npr. varstvo vozačev, varstvo pri kosilu, spremstvo...). Učitelji jih moramo opravljati tudi zdaj, seveda pa jih ni mogoče enakomerno porazdeliti med vse delavce.
Na šolah so si začeli prizadevati, da bi učiteljevo delovno obveznost urejali normativno. Nekatere šole so pri tem zelo napredovale, druge pa se le počasi prilagajajo spremembam.
Res je, da ima načelo samostojnega urejanja te problematike na vsaki šoli svoj čar, res pa je tudi, da se pri tem pojavljajo tako velike razlike pri delovni obveznosti učiteljev, da to povzroča med pedagoškimi delavci nemir in nezadovoljstvo.
Razpon delovne obveznosti je pri nekaterih učiteljih od 22 do 28 ur neposrednega dela z učenci. Zgornja meja je torej že protizakonita (20 do 25 ur).
To strokovno ugotavlja magister Veljko Troha v Sodobni pedagogiki 9. 10. 1986 v referatu: Nekateri značilni procesi in protislovja v današnji osnovni šoli pri nas.
To je eden izmed vidikov, ki je privedel do omenjenega predloga. Drugi je napisan na strani 80 v Kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. V družbenih dejavnostih je treba hitreje uve-
ljaviti neposredno menjavo dela;
pri vrednotenju dela in njegovih rezultatov ter razvoju družbenih dejavnosti je treba upoštevati ekonomske zakonitosti. V skladu s tem je treba pireučiti, razčleniti in objektivizirati zdajšnje standarde in normative obsega in kakovosti družbeno potrebnega dela. Samoupravno dogovorjeno nadomestilo za opravljeno delo (ceno storitve) je treba oblikovati na podlagi programa storitev temeljnih organizacij družbenih dejavnosti...
Predlog je napisan dobronamerno, ali po besedah Janeza Stanovnika: »V našem socialističnem sistemu moramo iskati novo, pri tem pa gre za vprašanje resnice in vprašanje poguma.«
Obseg dela pedagoških delavcev obračunavamo po realizaciji
A — POUK
Vsaka pedagoška tedenska ura s pripravami in popravami
izdelkov učencev (ne glede na število učencev v oddelku), ki se opravlja vse šolsko leto, se vrednoti s faktorjem: za pouk druž-beno-moralne vzgoje 2,00; za pouk slovenskega jezika 1,95; za tuji jezik in matematiko 1,80; za druge predmete 1,70.
V 35 tednih zbere učitelj z 20 urami pouka od 1190 do 1260 ur na leto. Osnova za načrtovanje je predmetnik Zavoda SRS za šol-* stvo 1983.
Dnevi
Izvedba športnih, naravoslovnih in kulturnih dni in delovnih akcij se vrednoti takole: 45-mi-nutna ura se vrednoti s faktorjem 1\70; trajanje 5 ur x 15 dni; vsi učitelji načrtujejo 112,5 ur na leto. Za organizacijo ali pripravo dni se je treba dogovoriti.
Nadaljevanje na 4. str.
Spomladi 1986 so bili sprejeti spremenjeni samoupravni sporazumi o štipendiranju v občinah. Pomembna novost teh sporazumov so določila o štipendiranju učencev z izrazito nadpovprečnimi uspehi.
Kratek povzetek teh določil:
—	štipendije so namenjene tudi učencem in študentom, ki z izrazito nadpovprečnimi (učnimi) uspehi in uspešnim sodelovanjem v šolskih in zunajšolskih dejavnostih dokazujejo svoje izjemne inelektualne sposobnosti in delovne dosežke;
takšne učence predlagajo za štipendijo sveti vzgojno-izobra-ževalnih organizacij, če njihovi ožji družinski člani za preteklo leto niso plačali davka od skupnih dohodkov občanov;
—	višina štipendij se za takšne učence in študente določi po kriterijih za izračun kadrovske štipendije.
Iz teh določil razberemo, da se
te štipendije razlikujejo od kadrovskih štipendij in od štipendij iz združenih sredstev po tem, da učenec oziroma študent za štipendijo ne more zaprositi sam in daje materialni cenzus nekajkrat višji kot pri drugih štipendijah.
Motivi za dopolnitev štipendijskega sistema s temi določili izvirajo iz spoznanj, da zaradi nesistematičnega odkrivanja in razvijanja posebno nadarjenih posameznikov, marsikateri izmed njih svoje nadarjenosti ne razvije ustrezno in ne dosega tej nadarjenosti primernih učnih in delovnih dosežkov, in spoznanj, da bomo želje po enakopravni vključitvi v svetovno delitev dela lahko uresničili le s polnim vključevanjem takšnih človeških virov v družbeni razvoj. Ob tem pa smo se ves čas zavedali, da ima štipendiranje pri doseganju tega cilja zelo omejeno moč in da se še ta lahko povsem izrazi le, če so izpolnjeni vsi pogoji za uresniče-
Za enotno načrtovanje učiteljevega dela
Nadaljevanje s 3. str.
B — DELO RAZREDNIKA IN NERAZREDNIKA
DELO, KI GA GLEDE NA POSEBNOSTI ŠOLE POSEBEJ PREDVIDI DELOVNI NAČRT
V delo razrednika je všteto 17,5 oddelčnih skupnosti, 10x2 govorilni uri na mesec, 35 tedenskih govorilnih ur, blagajniško delo, razrednikov vzgojni načrt ter administrativno in dokumentacijsko delo.
Razrednik 1. razreda predvidi 237,5 ure za 190 din; razredniki
2.	do 7. razredov 218 ur za 190 dni in razredniki 8. razredov 225 ur za 180 dni.
Obstaja dilema: ali pouk in ra-zredništvo ovrednotiti glede na število učencev v oddelku? O tem bo prej ali slej samoupravno odločil slovenski učitelj.
Nerazrednik predvidi za to delo 75 ur.
C — DELOVNE URE PO REALIZACIJI
Vsi učitelji načrtujejo na leto: 30 ur pedagoških konferenc; 12 ur strokovnih aktivov (vodja 16 ur); 1 uro hospitacij, 24 ur družbenopolitičnega izobraževanja, 80 ur individualnega izobraževanja, 10 ur za izdelavo učiteljevega letnega delovnega načrta (pripravo); 95 ur dežurstva med odmori za 190 dni. Pri tem bi moral veljati dogovor: Učitelji so v odmoru odgovorni za učence tistega oddelka, v katerem imajo naslednjo uro pouk.
Vodstvo občinskega aktiva načrtuje vodja in obsega 40 ur.
Javna razprava naj odgovori, ali naj bodo letni načrt dela šolskega aktiva, letni načrt za interesne dejavnosti, letni načrt za delo šolskih organizacij in društev ter letni načrt za šolo v naravi uvrščeni v predlagano število ur za te dejavnosti ali naj se za te načrte (priprave) določijo dodatne ure.
Treba je tudi predvideti, koliko ur je potrebnih za izdelavo novega učnega načrta, kadar so v SRS sprejete spremembe ali dopolnila učnega načrta.
Ravnatelj to opredeli po dogovoru v delovnem načrtu.
Za sestavine — eksperimentalno delo, učne nastope in predavanja za starše, učitelje in učence naj bi šole dobile smernice Zavoda SRS za šolstvo, in sicer o tem, koliko naj bi bilo tega dela in kako naj bi ga vrednotili. Delo pod A, B in C bi lahko enotno načrtovale šole v SRS.
Predlog je izdelan za šolo z 12 oddelki na razredni in s 16 oddelki na predmetni stopnji (700 do 840 učencev). Sole pa so različno velike, delajo v različnih razmerah, so nekoliko različno organizirane in opravljajo nekoliko različno delo. Ker imajo enotne cilje, je približno mogoče predvideti to delo takole: šola v naravi 700 ur; izleti, ekskurzije 376 ur; prireditve, proslave 120 ur; dežurstvo pred poukom 190 ur; varstvo vozačev 1050 ur; spremstvo na prireditve 180 ur; varstvo pri kosilu 380 ur; varstvo in skrb za učila 460 ur; mentorstvo šolskih organizacij 400 ur; mentorstvo pedagoškim delavcem 15 ur na delavca; mentorstvo učencem srednjega usmerjenega izobraževanja in študentom 15 ur na učenca; bralna značka 0,5 ure na učenca.
V javni razpravi naj se določi število ur še za Cankarjevo nagrado, vodstvo šolske kuhinje, Vegovo priznanje, tekmovanja v tujih jezikih, športno značko, pevski zbor, telesnovzgojni karton, urejanje in izdajanje glasila, fakultativni pouk srbohrvaškega jezika, tujega jezika, računalništva in še vseh drugih sestavin, ki jih šole opravljajo. Vse to zapiše ravnatelj v delovni načrt šole.
Po tem izračunu je v šolskem letu na šoli 78.375 ur, glede na posebnosti šole pa še 4872 ur, skupaj torej 83.347 delovnih ur. Če to delo razdelimo na 35 učiteljev, dobimo na učitelja 2381 ur na leto. Ostanka delovnih ur seveda ni mogoče razdeliti idealno, zato se prelijejo v KOD. Ta naj bi bil v razmerju 1,00 do 1,12; letna delovna obveznost učitelja bi se torej gibala med 2184 in 2446 delovnih ur. Mislim, da je samo tako mogoče iskati odgovor v javni razpravi o učiteljevi 42-urni tedenski obveznosti (ali bolje: njegovi letni obveznosti).
Predlog je sinteza Jurmanove raziskave, modela, ki ga je za Osnovno šolo Železniki pripravil prejšnji ravnatelj Benedik Franc, samoupravnih dosežkov delavcev Osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas na tem območju in nekaj izkušenj podpisanega.
Učitelji osnovnih šol po vsej Sloveniji naj povedo, ali je predlog sprejemljiv, ali kaj je v njem treba spremeniti, dodati, predelati... Razširjeni predlog sem poslal tudi komisiji udeležencev samoupravnega sporazuma pri Republiškem odboru Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja.
JOŽE ŠMID
Bomo letos bolje poskrbeli za nadarjene?
Štipendiranje učencev z izrazito nadpovprečnimi uspehi
vanje celotnega sistema ustreznega odkrivanja, vzgojno-izo-braževalnega dela in zaposlovanja nadarjenih.
Ti pogoji so:
— Za odkrivanje je treba znotraj šolskega sistema pripraviti in uporabljati metode odkrivanja in izobraževanje za odkrivanje. Metode odkrivanja morajo biti celostne in morajo vsebovati vsaj:
•	objektivne tehnike za odkrivanje osebnostne strukture (sposobnosti, temperamenta, značaja...)
•	tehnike opazovanja in ocenjevanja dejavnosti
•	tehnike ocenjevanja dosežkov (izdelkov, znanja, tekmovalnih uspehov...).
— Za razvijanje je treba opredeliti načine vzgojno-izo-braževalnega dela z nadarjenimi in se odločiti za najustreznejše: akceleracijo, posebne šole ali oddelke ali za obogatene programe.
Za vsakega teh načinov ali samo tistega, za katerega bi se strokovno opredelili, bo treba izdelati podrobna navodila, ustrezne priročnike za učitelje in ustrezne učbenike ter druge izobraževalne pripomočke za učence.
Pri dodiplomskem in stalnem izobraževanju naj bi za to delo usposobili vse pedagoško osebje.
— Za zaposlovanje moramo izdelati sistem, ki bo omogočal zaposlovanje na najustreznejših delih, uvajanje v razvojno in raziskovalno delo ter motiviranje za inventivno delo.
— Za spremljanje, ki naj omogoča stalno spopolnjevanjč dela z nadarjenimi, je treba dodelati sistem spremljanja med vzgajanjem in izobraževanjem in ga dopolniti s sistemom spremljanja med delom. Takšno spremljanje mora biti individualno in statistično.
Za oblikovanje in uveljavitev takšnega celotnega sistema je potreben daljši čas, ki ga glede na nujnost prenavljanja družbenogospodarskega razvoja nimamo. Zato je nujno, da z improviziranimi (toda ne nestrokovnimi) rešitvami poskusimo takoj spodbuditi za ustvarjalno delo čimveč izrazito nadarjenih. Takšne improvizacije pa ne smejo povzročiti, da bi odlašali z odlikovanjem in uresničevanjem celotnega sistema.
Za takšno improvizirano rešitev lahko štejemo tudi evidentiranje in štipendiranje učencev in študentov z izrazito nadpovprečnimi uspehi v letu 1986. Zaradi pomanjkanja skoraj vseh prvin, ki bi jih moral vsebovati opisani celostni sistem odkrivanja in dela z izrazito nadarjenimi, smo se dogovorili za takšen postopek:
— Na podlagi testnih preskušanj sposobnosti, ki se v okviru dejavnosti poklicnega usmerjanja opravljajo generacijsko, so strokovne službe skupnosti za zaposlovanje evidentirale izmed učencev osmih razredov osnovne šole in vseh letnikov srednjega izobraževanja tiste, ki so se po svojih dosežkih uvrstili med 2,28 % najuspešnejših na posameznih testih (za študente nam informacijski sistem tega ni omogočal).
— Strokovne službe skupnosti za zaposlovanje so poslale sezname teh učencev z informacijami, dobljenimi med poklicnim usmerjanjem, ustreznim šolam in jih prosile, naj na podlagi svojih podatkov in pogovorov s svetovalnimi delavci skupnosti za zaposlovanje oblikujejo dokončne predloge za svet šole. Tako naj bi predlagali tiste na podlagi testiranja evidentirane učence, katerih izrazito nadarjenost potrebujejo tudi drugi podatki, in tiste, ki pri testiranju niso bili nadpovprečno uspešni, njihovo nadarjenost pa kažejo drugi podatki.
Ker je večina drugih podatkov
manj objektivna, je med njimi pogosto prevladoval učni uspeh.
Da bi ugotovili, koliko je bil takšen način primeren, smo razčlenili, kakšni štipendisti so za šolsko leto 1986/87 dobili štipendijo iz naslova štipendiranja učencev in študentov z nadpovprečnimi uspehi. Razčlenili smo tiste vidike, ki nam jih omogoča računalniško podprt sistem spremljanja učencev in so se nam zdeli pomembni za ugotavljanje uspešnosti uresničevanja teženj tistega dela štipendijskega sistema, ki določa štipendiranje učencev in študentov z izrazito nadpovprečnimi uspehi (v nadaljnjem besedilu: štipendiranje nadarjenih).
posebej motivirati (tudi s štipendiranjem, a ne samo s tem) in jim zagotavljati možnosti za razvoj. In ker smo te nadarjene izpustili, menimo, da smo zadeli tarčo štipendiranja nadarjenih bolj na enem izmed zunanjih krogov.
Ha
'Ve«
osnovno šolo in manj, dvfi' triletno srednjo šolo in več, takšnih, katerih očetje io1? ® štiriletno srednjo šolo ali 'J *T
oziroma visoko izobrazi1
Pravočasno odkrivanje nadarjenih
Štipendije jih je prejelo samo 14%
V širši izbor izrazito intelek-tivno nadarjenih, ki naj bi jih predlagali za štipendije, smo uvrstili učence petih rodov, ki so se z uspehi na enem izmed treh pod-testov intelektivnih sposobnosti ali s skupnim rezultatom uvrstili med 2,28% najuspešnejših. Tako so izmed 135.000 izbrali 7 154 ali 5,3 % učencev. Od teh je bila 1066 ali 14% podeljena štipendija za nadarjene. Preseneča nizek odstotek učencev, ki jim je bila podeljena štipendija, saj smo se odločili pri širši izbiri za zelo ostra merila (2,28%). Podatkov o tem, koliko od evidentiranih učencev ni dobilo štipendije, ker presegajo materialni cenzus, žal nimamo, a ker je ta cenzus res zelo visok, lahko zanesljivo trdimo, da je k tako nizkemu odstotku zelo malo pripomogel. Prav gotovo so k nizkemu odstotku največ prispevali drugi manj objektivni podatki in učni uspeh. Vpliv učnega uspeha bomo kasneje podrobneje razčlenili. Verjetno pa je tudi nekaj takšnih evidentiranih učencev, ki so že prejemali kadrovsko štipendijo, pa jih pri zbiranju podatkov nismo zajeli.
Poleg učencev, izbranih po dosežkih, je prejelo štipendijo za nadarjene še 568 učencev (od teh jih 116 v nadaljnjih analizah ne upoštevamo, ker zanje nimamo drugih podatkov). Od 452 (zanje imamo tudi druge podatke) jih je bilo 105 predlaganih zaradi posebne nadarjenosti, drugi pa tudi zaradi izredne inte-lektivne nadarjenosti, čeprav niso pri generacijskem testiranju dosegli izrazito nadpovprečnih uspehov.
Vsi ti podatki govorijo, da so bili za štipendije predlagani učenci po tehtanju različnih podatkov, ki kažejo njihovo izrazito nadarjenost. Takšen prijem je sicer strokovno odgovoren, na drugi strani pa lahko skriva tudi strokovno oporečne sestavine. Omenili smo že, da večina drugih meril ne more biti objektivna, a žal ni bila niti objektivizirana. Takšno v preteklem letu še neob-jektivizirano merilo so bili na primer tudi dosežki na različnih tekmovanjih. Zaradi različne organiziranosti tekmovanj in zato različne konkurence, izidov, ni bilo mogoče primerjati. V takšnih primerih je bila presoja prepuščena posameznikom, ki so učenca predlagali. Ker smo učence zajeli ob Loncu osnovnega šolanja ali sredi srednjega izobraževanja, so se ob učencih s povprečnim ali slabšim učnim uspehom popravljalcem predlogov porajali dvomi, ali bodo ti učenci v zahtevnejšem šolanju lahko uspešni, čeprav niso dvomili v njihove izrazito nadpovprečne dosežke na testih (včasih pa sodvomilitudi vte). V takšnih primerih učencev pač niso predlagali. Tu pa je verjetno težišče problema, ki ga povzročata improvizirano evidentiranje in štipendiranje nadarjenih. Menimo, da je med temi zavrnjenimi, šolsko ne izrazito uspešnimi učenci veliko takšnih, ki jih je za razvijanje njihove nadarjenosti treba
V populaciji naj bi bile sposobnosti porazdeljene normalno. To pomeni, naj bi bilo tudi učencev z izrazito nadpovprečnimi rezultati na preskusih intelektivnih sposobnosti v posameznih skupinah sorazmerno enako. Evidentirane in štipendiste smo razdelili na štiri skupine po očetovi izobrazbi (pri učencih, ki nimajo očeta, smo vzeli materino izobrazbo): 1 —osnovna šola ali manj; 2 — dvo- ali triletna srednja šola; 3 — štiriletna srednja šola; 4 — višja ali visoka šola.
Po podatkih za prvi rod, vpisan v srednje izobraževanje, so bili odstotki izobrazbe očetov v posameznih skupinah takšni: 1 — 34 %, 2 — 45 %, 3 — 1 1 % in 4 — 10%. V preglednicah od 1 do 3 pa vidimo, da se odstotki očetove izobrazbe precej razlikujejo od navedenih. Predvsem je mnogo manj evidentiranih in štipendistov, katerih očetje imajo
Učencev, katerih očetje iij11 ^ srednjo šolo, je dvakrat veči ?** stih, katerih očetje imajo višj0 visoko šolo pa trikrat več verjetno pomeni, da so evidd1 ^ rani učenci izbrani iz le m0* l * selekcionirane skupine. Tc (v') smo spet pri že omenjenem f ^ blemu. Ugotavljanje nadarj^,1, med tistimi, ki končuj j* osnovno šolanje, in med sred* šolci je prekasno, saj marsiM1 ^ *
učenec z izrazito nadpovp' ^ nimi sposobnostmi, kated ^ ^
kated)
starši imajo nižjo izobrazbo! tja, kjer mi začnemo ugotavl T/1 sploh ne pride.	j. *
Pri štipendistih, ki so bili pr‘ ^ lagani na podlagi drugih poda$ (ne na podlagi testnih preši, šenj), pa je kar 43 % takih, ka1^ rih oče ima višjo ali visoko brazbo. Podatek kaže, da vp11^ na subjektivno presojo iztf j. nadarjenosti tudi družinsko ok , Ije, iz katerega prihaja učd< ^ (Takšni učenci so v povprečju^ razgledani, in to učitelji lal1:^ zamenjujejo z nadarjenost ^
JANEZ ZALAZNIK
Prihodnjič naprej
Država odmerja in predpisuje
k
§
Ja
Na Hrvaškem že od začetka letošnjega leta razpravljajo o poročilu Republiškega komiteja za prosveto, kulturo, telesno in tehnično kulturo o uresničevanju reforme v letih 1975—1985. Ena izmed takih razprav je bila te dni na skupni seji Komisije za izobraževanje in koordinacijskega odbora, ki spremlja uresničevanje Zakona o usmerjenem izobraževanju.
Reforma je dala precej dobrih sadov, so menili na seji, ni pa mogoče spregledati, da jo je od samega začetka spremljalo pomanjkanje potrebne gmotne podlage. Reformo smo sicer podprli s predpisi, vendar ji to ni pomagalo, da bi prišla na zeleno vejo. Občasni ukrepi, s katerimi smo želeli spremeniti stanje, niso pomagali vsem, temveč le posameznim šolam ali vrstam šol.
Nekateri trdijo, da je reforma veliko pripomogla k višji ravni in kakovosti vzgoje in izobraževanja, češ da je skupna vzgojno-izobrazbena osnova dala vsem srednješolcem več splošne izobrazbe in odpravila dualizem. Kritično opazovanje pa nam odkriva drugo stran resnice: učenci proizvodnih usmeritev sicer res dobivajo več splošne izobrazbe kot nekoč, v drugih usmeritvah pa je stanje prej slabše kot boljše. Prav to moramo popraviti, so rekli na seji, in z novimi programi omogočiti uspešnejše razvijanje sposobnosti vseh učencev.
Uresničevanje tega cilja je odvisno predvsem od kakovosti učiteljev, teh pa čedalje bolj primanjkuje. Med mladimi je zlasti malo zanimanja za študij matematike in fizike; če bo šlo tako naprej, bomo ostali brez učiteljev za te predmete. Učitelji so slabo plačani, zato nimajo zadostne spodbude za kakovostno delo. Z učnimi sredstvi, kakršna
imajo na voljo, ne morejo f
l
I
h 2
l
pravljati uspešno mladih za-stoletje. Šibka stran je tudi(v ^ manjkljivo uvajanje mladih111 teljev v delo.
Z reformo smo želeli tes1* povezati izobraževanje in $
In uspeh? Izobraževanje ni1 dovoljno z deležem narodu* ^ dohodka, ki mu ga daje združ*] delo — to pa ne z mladimi dej , ci, ki jih dobiva iz šol. Eni pfJ jo, da ima združeno delo do'1 možnosti za vplivanje na šol*' v . (v samoupravnih interes1* skupnostih, strokovnih svetih s . svobodno menjavo dela), ven*1 za svoje kadrovske zadeve P1 malo skrbi, saj večina delod 0|j organizacij nima jasnih dol!
ročnih načrtov, ki so pogoj za(, črtovanje kadrov in izobražen
jb.
nja. V teh razmerah je izobra* vanje razpeto med zaW£^ splošnega razvoja in zdajšnjef ^ ' trebami združenega dela, ki I pogosto omejujejo predvsem . nekvalificirane in polkvali^ |p' rane delavce.
Kako tedaj do razumnega d s novesja med željami in m*^
nostmi? Rešitev je v tem. združeno delo, izobraževanj£ znanost tesneje povežemo m1 seboj, ob skupnih interesih skupnimi vlaganji in nap0 Taka povezanost lahko usb1 enakopravnejše družbeno? spodarske odnose med izobr^ vanjem in gospodarstvom. ^ kler pa bo država predpiso'8 prispevne stopnje, bo imelo i?
braževanje še vedno polo*
^ I
ati
J
J
družbene porabe.	I
Izobraževanje in znanosH ^ morata torej prebiti iz dn#l nega obrobja v središče druŽri nega življenja in dogajanja ‘1 tem jima mora pomagati ri družba.
MARIJAN ŠIMEG Školske novine
J
Na Hrvaškem poskusno uvajajo v sedme razrede osnovnih šol p,lj zvodno delo in izbirni pouk. Na decembrski skupščini Skupaj osnovnih šol Hrvaške so ugotavljali, da to obremenjuje učence hj kot dvainštirideseturni delavnik njihove učitelje in starše. Poudm so, da so novi učni načrti sestavljeni nespretno in tako zelo zahteVI1K/ da bi (če jih bi uresničevali) hrvaški učenci po končani osemletki ml rali znati več od učencev, ki so v Italiji končali drugi razred sred0 J šole.	J
---------------------------------------------------^
REDNI RAZPISI
del in nalog vzgojiteljev in učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno- izobraževalnih organizacijah
Razpisi del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih de-cev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah, ^ objavljamo, temeljijo na ustreznih zakonih, zlasti na Zakonu o irf ‘Soji Jn varstvu predšolskih otrok (Ur. 1. SRS, št. 5/SO), Zakonu o n* 1' *?Vn* šol* (Ur. L SRS, št. 5/80), Zakonu o izobraževanju in usposab-V* otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem ra-iZ j/?	!• SRS, št 19/76), Zakonu o glasbenih šolah (Ur. 1. SRS, št.
11 aLl)» Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Ur. L SRS, št 11/80) in • C* .u ° delovnih razmerjih (Ur. I. SRS, št. 2477, 3078, 27/82, j°(	*** 11/83). V teh zakonih so določeni tudi splošni in posebni po-
. I1’ ki jih morajo izpolnjevati kandidati, ki se prijavijo na razpis pole* jeznih del in nalog.
ioi "fsto in stopnjo izobrazbe učiteljev in sodelavcev za predmete T« ‘"pne vzgojno-izobrazbene osnove v srednjem usmerjenem izobra-i p "»nju je določil Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje, rje | prijave na razpis je treba poslati v 15 dneh po izidu, če ni v razpisu :uj .®čen krajši ali daljši rok, kandidati pa lahko pričakujejo odgovor dl ^»sneje v 30 dneh po izbiri.
. Le v razpisu ni določeno drugače, so dela in naloge razpisanima ne-p|t °Ji*čen čas, predvideni začetek dela pa je 1. september 1987 en . /Ckateri razpisi navajajo pri izobrazbi ustaljene kratice, ki plmeni-o,	— vzgojitelj predšolskih otrok, U — učitelj s končanim učite-
lj "Ccm, PRU — učitelj predmetnega pouka ustrezne smeri ali učitelj bednega pouka z višjo izobrazbo (tudi URP) P — učitelj ustrezne pfi jj1®1* z visoko izobrazbo, STU — strokovni učitelj z ustrezno izobra-
st Prijava na razpis mora praviloma vsebovati osebne podatke, po-Ica in dokazila o strokovni izobrazbi in usposobljenosti (diploma, , ii ^*2iio o opravljenem strokovnem izpitu, o pridobljeni pedagoško-.pl “^»goški izobrazbi ipd.); življenjepis s podatki o dosedanjem delu, raz /"žbeni in drugi zunajšolski dejavnosti. Kandidati pošljejo prijave ) ‘Bojno-varstveni ali vzgojno-izobraževalni organizaciji, kjer se že-jei ® zaposliti. Neposredno na temeljno organizacijo nadovijo prijave l> 7* tedaj, če objavlja razpis vzgojno-izobraževalni zavod za več svojih ali lojnih organizacij, razen če je v razpisu drugače določeno. Za po-stf *^*tične šole pošiljamo prijave na matične šole. faradi preglednosti je razpis sestavljen po območjih.
omursko območje
^ilni odbor sveta
tGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA LENDAVA
^Pisuje po sklepu komisij za delovna razmerja tozdov a in naloge učiteljev
■"P TOZD OSNOVNA ŠOLA DRAGO LUGARIČ, LENDAVA
J
, 3 4 5 6 7 učiteljev razrednega pouka, u a,m pru
if UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, PRU , j' UČITELJA MADŽARSKEGA JEZIKA IN MATEMATIKE, PRU
i/ 2 UČITELJEV SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU de ' UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU
fl'
ži
el)
0'
3 V'
lit ' UČITELJA MATEMATIKE, PRU »Sl S UČITELJA GLASBENEGA POUKA, ki bo dopolnjeval učno til °bveznost s poučevanjem drugih PREDMETOV, PRU id' 3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU
* 1
,£ a[>didati morajo izpolnjevati splošne pogoje po Zakonu o osnovni eter obvladati slovenski in madžarski jezik.
A Tozd osnovna šola vlaj lajos, genterovci
[V.
pl ;
,vl '^didati morajo izpolnjevati splošne pogoje po Zakonu o osnovni )lj 1 ier obvladati slovenski in madžarski jezik.
e| j^TOZD OSNOVNA ŠOLA JOŠKO TALANVI-JANEZ, DO-
lK
;r UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, PRU za poči lovičen delovni čas
ifi^ndidati morajo izpolnjevati splošne pogoje Zakona o osnovni šoli ‘obvladati slovenski in madžarski jezik.
fA tozd osnovna šola edvard kardelj, kobilje
UČITELJA MATEMATIKE, ki bo dopolnjeval učno obveznost s n1. Poučevanjem likovne vzgoje, PRU
h' UČITELJA GLASBENEGA POUKA (skupno z Osnovno šolo
Joško Talanyi-Janez Dobrovnik).
^ Tozd osnovna šola vinko megla, odranci
V
P1" UČITEUA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, ki bo dopol-v njeval učno obveznost s poučevanjem drugih predmetov, PRU za P določen čas (od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1988).
oK
I !%Vc°ZD OSNOVNA Š°la FRANCE PREŠEREN, ČREN-
■
^ UČITELJA MATEMATIKE IN GOSPODINJSTVA, PRU, za
določen čas
UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, ki bo dopolnjeval učno obveznost z delom v oddelkih podaljšanega bivanja, ‘*RU, za določen čas
UČITELJA GLASBENEGA POUKA, ki bo dopolnjeval učno ^ obveznost s poučevanjem drugih predmetov, PRU
UČITELJA LIKOVNEGA POUKA, ki bo dopolnjeval učno ob-yeznost z delom v oddelkih podaljšanega bivanja, PRU, za določen čas (nadomeščanje odsotnega delavca)
UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku podaljšanega bivanja, U in PRU, za določen čas
?ATOZD OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VORANC, BISTRICA
UČITELJA GLASBENEGA POUKA, PRU UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU, za določen čas UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU, za določen čas
ZA TOZD OSNOVNA ŠOLA ŠTEFAN KOVAČ, TURNIŠČE
—	UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA, PRU
—	UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, PRU
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE (računalništvo), PRU
—	2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelkih
podaljšanega bivanja, U ali PRU, za določen čas
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
ZA TOZD OSNOVNA ŠOLA MIŠKO KRANJEC VELIKA POLANA
—	UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA, PRU
—	UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, PRU
—	UČITELJA GLASBENEGA POUKA IN LIKOVNE VZGOJE, PRU
—	UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA IN ZA KNJIŽNIČARSTVO, ki bo dopolnjeval učno obveznost z drugimi predmeti, PRU
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU
—	2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku podaljšanega bivanja, U ali PRU, za določen čas (od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1988).
ZA TOZD GLASBENA ŠOLA LENDAVA
—	UČITELJA KLAVIRJA
—	2 UČITELJEV HARMONIKE
—	UČITELJA TROBENTE IN NOG
—	UČITELJA KITARE
Vsa dela in naloge (razen posebej navedenih) so razpisana za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi razpisa komisijam za delovna razmerja posameznega tozd
Komisije ne bodo obravnavale prijav brez ustreznih dokazil. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku roka za prijavo. Delo se začne 1. septembra 1987.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE JOŽE HEDŽET, ŠAFARSKO
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE za določen čas
Začetek dela 1. septembra 1987.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o osnovni šoli.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa.
3.	inž. tekstilno-konfekcijske tehnologije, inž. tekstilne tehnologije, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
4.	inž. varstva pri delu, strokovni izpit
5.	višja strojne smeri, osnovni poklic kovinarske usmeritve, 3 leta delovnih'izkušenj.
Začetek dela je za vsa razpisana dela in naloge pod točko A/l do 7 1. 9. 1987 za nedoločen čas, pod točko B/l do 5 pa 1.9.1987 do 31.8. 1988 za določen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednješolski centertehni-ško-pedagoške usmeritve Murska Sobota, Veljka Vlahoviča 12, telefon 22-640, interna 14.
Podravsko območje
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE JUROVSKI DOL
razpisuje dela in naloge
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas, PRU s strokovnim izpitom
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, diploma PA, zaželen strokovni izpit, za določen čas
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE LENART V SLOVENSKIH GORICAH
razpisuje za oddelke s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom prosta dela in naloge
—	PEDAGOŠKEGA VODJE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost v razredu; dela in naloge razpisujemo za 4 leta
—	PREDMETNEGA UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas
—	SPECIALNEGA PEDAGOGA za delo v podaljšanem bivanju, ki bo dopolnjeval delovno obveznost v razredu, za določen čas
—	3 SPECIALNIH PEDAGOGOV za razredni pouk, za določen
čas	■
—	2 SPECIALNIH PEDAGOGOV za delo v oddelkih delovnega usposabljanja, za določen čas
—	DIPLOMIRANEGA PSIHOLOGA za delo v rednih oddelkih in oddelkih s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom, za nedoločen čas.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE DR. ANICE ROTDAJČ, GRAD,
razpisuje prosta dela in naloge
— UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Začetek dela 1. 9. 1987
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po izteku razpisnega roka.
Na voljo je družinsko stanovanje.
SREDNJEŠOLSKI CENTER TEHNIŠKO-PEDAGOŠKE USMERITVE MURSKA SOBOTA, Veljka Vlahoviča 12
razpisuje po sklepu delegacije delavcev v svetu SCTPU Murska Sobota prosta dela in naloge
A)	za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
1.	UČITELJA RAČUNALNIŠTVA
2.	DVEH UČITELJEV MATEMATIKE
3.	DVEH UČITELJEV STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV V TEKSTELNOTEHNOLOŠKI USMERITVI
4.	UČITELJA KROJNEGA RISANJA V TEKSTILNOTEHNO-LOŠKI USMERITVI
5.	ŠTIRIH UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA V TEKSTIL-NOTEHNOLOŠKI USMERITVI
6.	UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV V KOVINSKOPREDELOVALNI USMERITVI
7.	SEDMIH UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA V KOVINSKOPREDELOVALNI USMERITVI
B)	za določen čas s polnim delovnim časom:
1.	UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA
2.	DVEH UČITELJEV MATEMATIKE
3.	TREH UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA V TEKSTIL-NOTEHNOLOŠKI USMERITVI
4.	UČITELJA VARSTVA PRI DELU
5.	TREH UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA V KOVINSKOPREDELOVALNI USMERITVI
Pogoji pod A:
1.	dipl. inž. računalništva
2.	profesor matematike
3.	dipl. inž. tekstilne tehnologije
4.	inž. tekstilne tehnologije ali inž. konfekcijske tehnologije
5.	inž. tekstilne konfekcijske tehnologije, inž. tehnologije, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
dipl- inž- strojništva, pedagoška-andragoška izobrazba 7. višja izobrazba strojne smeri, osnovni poklic kovinarske usmeritve, 3 leta delovnih izkušenj.
Pogoji pod B:
1.	končana filozofska fakulteta, skupina nemščina-angleščina
2.	profesor matematike
Komisija za medsebojna delovna razmerja
VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE POHORSKI BATALJON, LIMBUŠ, Kruševiška 1
razpisuje prosta dela in naloge
—	3 VARUHINJ za nedoločen čas, krajši delovni čas
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo izpolnjevati tele pogoje:
—	imeti končano šolo za varuhinje
—	biti stari najmanj 18 let in
—	druge pogoje, določene s Statutom vzgojno-varstvene organizacije-
Delo se združuje za nedoločen čas.
Začetek del in nalog: 1. 9. 1987.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili Komisiji za medsebojna delovna razmerja vzgojno-varstvene organizacije Pohorski bataljon, Limbuš, Kruševiška 1 v 10 dneh po objavi razpisa. O izbri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku prijavnega roka.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE BORIS KIDRIČ, MARIBOR, Žolgarjeva 4 razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA,
PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
Začetek dela: 1. 9. 1987.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
OSNOVNA ŠOLA
SLAVA KLAVORA, MARIBOR, Štrekljeva 31, razpisuje dela in naloge
1.	POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 89. in 137. členu Zakona o osnovni šoli. Dela in naloge razpisujemo za štiri leta.
2.	UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, ki bo dopolnjeval učno obveznost s poukom gospodinjstva
3.	UČITELJA ZEMLJEPISA IN ZGODOVINE s polovičnim delovnim časom
Dela in naloge pod točkama 2 in 3 razpisujemo za določen čas, predvidoma od 1. 9. 1987 do 30. 6. 1988.
Kandidati morajo imeti višjo izobrazbo ustrezne smeri.
Delavski svet
CENTRA ZA USPOSABLJANJE SLUŠNO IN GOVORNO MOTENIH MARIBOR, Tomšičeva 13, p o.
razpisuje po 23., 24., 26. in 28. členu Statuta delovne organizacije dela in naloge vodij delovnih enot
—	VODJE ŠOLSKE DELOVNE ENOTE
razpisni pogoji: fakulteta za defektologijo ali pedagoška akademija, smer: surdo-logo delovne izkušnje: 3 leta
—	VODJE PREDŠOLSKE DELOVNE ENOTE
razpisni pogoji: fakulteta za defektologijo ali pedagoška akademija, smer: surdo-logo
delovne izkušnje: 3 leta
—	VODJE AVDIOLOGOPEDSKE DELOVNE ENOTE razpisni pogoji: fakulteta za defektologijo, filozofska fakulteta,
smer: psihologija delovne izkušnje: 3 leta
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema DS Centra za usposabljanje slušno in govorno motenih Maribor, Tomšičeva 13, v 20 dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po opravljeni izbiri.
SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA MARIBOR — p.o. Mladinska 12
razpisuje po sklepu sveta šole za nedoločen čas, prosta dela in naloge:
1.	ENOTA SREDNJA GLASBENA ŠOLA:
—	UČITELJA KLARINETA IN SAKSOFONA, poln delovni čas
—	UČITELJA VIOLINE IN KOMORNE IGRE, poln delovni čas
—	UČITELJA GLASBENEGA STAVKA, nepoln delovni čas
—	UČITELJA HARMONIKE v enoti srednja glasbena in glasbena šola, poln delovni čas
—	UČITELJA TROBENTE v enoti srednja glasbena in glasbena šola, nepoln delovni čas
—	KOREPETITORJA
2.	ENOTA GLASBENA ŠOLA:
—	UČITELJA ORKESTRALNIH TROBIL v Slovenski Bistrici, poln delovni čas
—	UČITELJA TROBIL v OE Tabor in Ruše, poln delovni čas
—	UČITELJA KLAVIRJA v Slovenski Bistrici, poln delovni čas
—	UČITELJA KITARE v enoti Center, poln delovni čas
—	UČITELJA KLAVIRJA IN NAUKA O GLASBI v Poljčanah, poln delovni čas
—	UČITELJA KLAVIRJA v Lenartu, poln delovni čas
—	UČITELJA KLAVIRJA v enoti Center, poln delovni pas
—	UČITELJA VIOLINE v Slovenski Bistrici, nepoln delovni čas
—	UČITELJA FLAVTE v Slovenski Bistrici, nepoln delovni čas
3.	UČITELJEV IN KOREPETITORJEV BALETA, polni delovni
—	UČITELJA BALETA v srednji baletni šoli
—	UČITELJA BALETA v baletni šoli
—	KOREPETITORJA v srednji baletni in baletni šoli
—	KOREPETITORJA v baletni šoli.
Začetek opravljanja razpisanih del in nalog je 1.9. 1987. Učitelji morajo glede izobrazbe izpolnjevati z zakonom zahtevane pogoje. Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite najkasneje v 30 dnelrpo objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu v 8 dneh po opravljeni izbiri.
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR, Mladinska 14a,
razpisuje po 197. členu Statuta šole in sklepu zbora delavcev in sveta šole z dne 25. 2. 1987 za šolsko leto 1987/88 prosta dela in naloge
—	UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim
časom
—	UČITELJA GOSTINSKEGA POSLOVANJA za določen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA UMETNOSTNE VZGOJE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
—	UČITELJA PSIHOLOGIJE za določen čas s polnim delovnim časom
Pogoj: izobrazba, zahtevana po Zakonu o usmerjenem izobraževanju. Prijave in dokazila o zahtevani izobrazbi sprejema tajništvo šole v Mladinski 14 a, 62000 Maribor, 15 dni po objavi razpisa.
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA JUGA POLAK,
MARIBOR, Trg Miloša Zidanška 3
razpisuje prosta dela in naloge:
1.	UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA za manj kot poln, določen delovni čas
2.	UČITELJA FIZIKE za poln, določen delovni čas
3.	UČITELJA MEDICINSKE TERMINOLOGIJE — 8 ur na teden Pogoj za točke 1.—3.: visoka izobrazba ustrezne smeri.
4.	UČITELJA GOSPODINJSTVA, HRANOSLOVJA IN DIETETIKE za manj kot poln, določen delovni čas
Pogoj: višja izobrazba — predmetni učitelj gospodinjstva.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokumenti v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 20 dneh po izteku roka za prijavo.
OSVNOVNA ŠOLA DAKOVIČ-HEČEMOVIČ,
SELNICA OB DRAVI, Mariborska c. 30
razpisuje prosta dela in naloge
— UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FAKULTATIVNEGA RAČUNALNIŠTVA, PRU tehnične vzgoje, za nedoločen čas.
SVET (OSNOVNE ŠOLE ZGORNJA KUNGOTA
razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA (reelekcija)
Razpisni pogoji:
Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom; ki imajo pedagoško izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepis v 15 dneh od dneva razpisa razpisni komisiji Osnovne šole Zg. Kungota.
Komisija za delovna razmera
TOZD ŽELEZNIŠKA SREDNJA ŠOLA
MARIBOR. Preradovičeva 33
razpisuje prosta dela in naloge: za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA MATEMATIKE
za določen čas s polnim delovnim časom za šol. leto 1987-1988
—	UČITELJA MATEMATIKE — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu
—	UČITELJA RAČUNALNIŠTVA
Pogoje za zasedbo navedenih del in nalog določa Zakon o usmerjenem izobraževanju.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD Železniška srednja šola Maribor. Preradovičeva 33.
Prijavl jeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Koroško območje
Svet ih komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE NEZNANIH TALCEV, DRAVOGRAD
razpisuje prosta dela in naloge
—	POMOČNIKA RAVNATELJA za pedagoška dela s polovično učno obveznostjo
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE na Osnovni šoli Dravograd, za določen čas
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE na enoti Šentjanž s polovično učno obveznostjo, za nedoločen čas
—	UČITELJA GOSPODINJSTVA na šoli Dravograd, za določen
čas
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na šoli Dravograd, za določen čas
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na enoti Ojstrica (kombiniran pouk), za določen čas
Pogoji:
—	za pomočnika ravnatelja: izpolnjevati mora pogoje iz 95. člena Zakona o osnovni šoli ter imeti 5 let delovnih izkušenj in strokovni izpit;
—	za učitelje: predpisana strokovna izobrazba ustrezne smeri.
Komisija za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE FRANJO VRUNČ,
SLOVENJ GRADEC
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU glasbene vzgoje, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; na voljo je stanovanje
—	UČITELJA MATEMATIKE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem tehnične vzgoje, PRU matematike, za določen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA MATEMATIKE, PRU matematike, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
Prevzem del in nalog je 1. 9. 1987.
GLASBENA ŠOLA SLOVENJ GRADEC
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA KLAVIRJA, PRU ali P, za nedoločen čas —"UČITELJA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJU, PRU ali P, za
nedoločen Č3S
—	UČITELJA KITARE, STU za določen čas z nepolnim delovnim časom,
—	UČITELJA VIOLINE, PRU ali P za določen čas z nepolnim del. časom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 14 dneh po objavi razpisa. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Začetek delaje 1. septembra 1987. Stanovanje jena voljo pri zaposlitvi za nedoločen čas.
Odbor za delovna razmerja
ZAVODA ZA DELOVNO USPOSABLJANJE MLADINE, ČRNA NA KOROŠKEM
razpisuje po 12. členu Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepu 8. redne seje z dne 2. 2. 1987 prosta dela in naloge
— PSIHOLOGA za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in imeti: končano filozofsko fakulteto — oddelek za psihologijo, eno leto delovnih izkušenj; poskusna doba je tri mesece.
Začetek dela 1. 9. 1987.
Prijave z ustreznimi dokazili naj pošljejo na naslov:
Zavod za delovno usposabljanje mladine Črna na Koroškem v 15 dneh po objavi razpisa.
O izbiri bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
T(
Svet in komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE RADLJE OB DRAVI
a2p
razpisujeta prosta dela in naloge
Začetek dela 1. 9. 1987.
Kandidati naj pošljejo prijave pod 1 in 2 in potrebna dokazila razpi*' s komisiji, pod 3 do 6 pa komisiji za delovna razmerja. Prijave sprej mamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Radlje Dravi, Koroška cesta 17, 62360 Radlje ob Dravi.
'fija-5 di
1.	POMOČNIKA RAVNATELJA z delno učno obveznostj® usmeritvijo, pedagog — nemški jezik, strokovni izpit, 5 let del1" nih izkušenj
2.	POMOČNIKA RAVNATELJA za vodenje enote glasbene šol' ^ delno učno obveznostjo in usmeritvijo, učitelj glasbene šole pouk klavirja, strokovni izpit, 5 let delovnih izkušenj
3.	PREDMETNEGA UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSP1 DINJSTVA z znanjem, potrebnim za poučevanje prve pom<^ strokovnim izpitom in z enoletnimi delovnimi izkušnjami
4.	PREDMETNEGA UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMU a PIŠA s strokovnim izpitom in z enoletnimi delovnimi izkušnji
5.	RAZREDNEGA UČITELJA ZA POUČEVANJE V 5. F ZREDU (trenutno tehnična, vzgoja, matematika)
Delavci za našteta dela in naloge bodo sprejeti za nedoločen
6.	RAZREDNEGA UČITELJA ZA POUČEVANJE NA R ZREDNI STOPNJI (1. razred), za določen čas (do konca apf 1988 — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopust*
l
h i
fija'
T
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE RADA IRŠIČA MISLINJA
az.
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA LIKOVNE VZGOJE IN ZGODOVINE za *
določen čas
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE za določen čas od 1.9. $1 15. 1. 1988
—	DVEH UČITELJEV PREDMETNEGA ali RAZREDNE^ POUKA za podružnično šolo Paški Kozjak
>an
ali
tpit
jolv
;an
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonoit osnovni šoli. Prijave z dokazili o strokovnosti naj piošljejo komisij) delovna razmerja osnovne šole Rada Iršiča Mislinja 15 dni po ob)1 razpisa.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa.
OSNOVNA ŠOLA VUZENICA
Oje
N
'sni
Jlic
'fij
'osi
I,-
az
razpisuje dela in naloge:
— UČITELJA BIOLOGIJE — KEMIJE —POD. BIVANJA ^ač
POP- ^
>
določen čas z nepolnim delovnim časom — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA — DMV
VANJE — za določen čas z nepolnim delovnim časom j°n
Isi
Za podružnično šolo Pernice:
—	UČITELJA razrednega pouka
—	UČITELJA razrednega pouka — za določen čas (nadomešča1 delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
Pogoj: učitelj z ustrezno izobrazbo
Vloge pošljite na naslov: Osnovna šola Vuzenica, 62367 Vuzefl*
Savinjsko območje
ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE, CELJE, o. sol. o.
1. Svet OSNOVNE ŠOLE FRANA KRANJCA, CELJE, Hrašf^
čeva 1
razpisuje prosta dela in naloge
— UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA, PRU smer Z« dovina-zemljepis, za nedoločen čas s polnim delovnim časoifl
UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA ® VANJA na nižji stopnji (od 1. do 4. razreda), učitelj razrednfHa pouka, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Začetek dela 1. 9. 1987 — stanovanj ni.
Prijave sprejema svet šole 15 dni po objavi razpisa.
2. TOZD OSNOVNA ŠOLA IVAN KOVAČIČ EFENK-fa CELJE, Dečkova 60
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge
—	UČITELJA ANGLEŠČINE IN ZEMLJEPISA ali SLOVELI ČINE IN ZEMLJEPISA
—	UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
Začetek del 1. 9. 1987. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpi-7; Stanovanj ni.
3. TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANJA VRUNČA, CELJE,
borska 125
»S!

P°8
Sta
ta
razpisuje prosta dela in naloge
na centralni šoli:
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU za nedd čen čas
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU za nedoločen čas
—	UČITELJA KEMIJE, PRU za nedoločen čas
—	UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA » VANJA, učitelj razrednega pouka za določen čas
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU za nedoločen čas! poučevanje na centralni in na podružnični šoli
na podružnični šoli Ljubečna:
—	VODJA podružnične šole, učitelj razrednega pouka, PRU s' /. timi leti prakse in opravljenim strokovnim izpitom; kandida* izbran za 4 leta
—	2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, PA, za določen
Stanovanj ni.
tozd osnovna šola štore
Opisuje prosta dela in naloge
' UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom, končana PA in strokovni izpit; začetek dela 1.9.
v UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, končana PA in strokovni izpit ter izkušnje za delo z zborom; začetek del 1. 9. 1987
'fi'	^
■Jave z dokazili o izobrazbi sprejema komisija za delovna razmerja
dni po objavi razpisa.
Tozd osnovna šola bratje dobrotinšek voj-
NIK, Prušnikova 14, 63212 VOJNIK njaiazPisuje prosta dela in naloge
1 &
87
UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE za nedoločen čas °d 1. 9. 1987
FU Učitelja LIKOVNE VZGOJE za določen čas (od !. 10. 1987
.pC nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) jstf UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas (od I. 10. 1987 — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
:pif SOCIALNE DELAVKE za določen čas (od 1.10. 1987 —nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu).
■■lave
z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh.
Tozd PIONIRSKI DOM CVETKE JERINOVE CELJE, Ulica 29. novembra 14,
Opisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA (reelekcija) za 4 leta
'■Jndidati morajo izpolnjevati splošne pogoje po Zakonu o osnovni Un imeti: visoko izobrazbo pedagoške smeri, opravljen strokovni !Pit in po izpitu najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraže->, organizacijske in vodstvene sposobnosti ter ustrezne moralno-l°litične lastnosti.
gd 'andidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih po-in zasnovo o načinu uresničevanja razvojnega programa Pionir-*ega doma v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov: Združene Snovne šole Celje, TOZD Pionirski dom Cvetke Jerinove, Celje, llca 29. novembra 14 z oznako »za razpisno komisijo«.
■ni-
IjC •	_	...	-
■Javljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem °stopku za imenovanje.
" Tozd OSNOVNA ŠOLA SLAVKO ŠLANDER, CELJE, Ljubljanska 46,
Opisuje prosta dela in naloge
UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas 'ačetek dela 1. 9. 1987.
‘0misija za delovna razmerja
»SNOVNE ŠOLE FRAN KOCBEK, GORNJI GRAD
Opisuje dela in naloge:
" UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas " Dveh UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavk, ki bosta na porodniškem dopustu)
;ačetek dela 1. septembra 1987.
'andidati morajo izpolnjevati z Zakonom predpisane pogoje.
Tl'tv e z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo na ^SNOVNO ŠOLO FRAN KOCBEK GORNJI GRAD v 15 dneh po “lavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu v 8 dneh po oprav-
'SNOVNA šola šlandrove brigade, ašf jUBNO OB SAVINJI
Opisuje prosta dela in naloge
Zbor delavcev
OSNOVNE ŠOLE BLAŽA ARNIČA, LUČE
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU
—	STROKOVNEGA DELAVCA — PEDAGOG-PSIHOLOG
Pogoji:
—	Kandidat mora izpolnjevati pogoje predpisane z ZOŠ.
—	Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
—	Osebni dohodek je po SaS,
—	Začetek dela 1. septembra 1987.
—	Prosta dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
—	Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
—	Za učitelja glasbene vzgoje je na voljo družinsko stanovanje.
Delegacija delavcev v svetu šole pri
OSNOVNI ŠOLI H. GRUPE ODREDOV, MOZIRJE
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom od L 9. 1987. Pogoj: PRU glasbene vzgoje
—	UČITELJA ZGODOVINE za določen čas (šolsko leto 1987/88) s polnim delovnim časom. Pogoj: PRU zgodovine
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 1987. Pogoj: PRU —razredni pouk
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (za šolsko leto 1 987/88 — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom. Pogoj: PRU — razredni pouk
Kandidati naj pošljejo vloge s potrebnimi dokazili o strokovnosti v 15
dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola II. grupe odredov Mozirje, za delegacijo delavcev v svetu šole. O izidu razpisa bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE ŠMARJE PRI JELŠAH
razpisuje prosta dela in naloge:
—	POMOČNIKA RAVNATELJA
Pogoji: ustrezna izobrazba in najmanj 5 let delovnih izkušenj. Kandidat bo imenovan za 4 leta.
—	ŠOLSKEGA PSIHOLOGA Delo se združuje za nedoločen čas.
—	UČITELJA GOSPODINJSTVA IN BIOLOGIJE Delo se združuje za določen čas v šol. letu 1987/88.
—	UČITELJA KLAVIRJA IN NAUKA O GLASBI v delovni enoti Nižje glasbene šole
Delo se združuje za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa.
Spodnjeposavsko območje
OSNOVNA ŠOLA BOŠTANJ
razpisuje dela in naloge
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, začetek dela 1. 9. 1987
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU, za določen čas (od L 9. 1987 do 31. 8. 1988) s polnim delovnim časom
—	UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BI-VANJA, predmetni učitelj s strokovnim izpitom, za nedoločen čas s polnim delovnim časom; začetek dela L 9. 1987
OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK, SEVNICA
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA BREŽICE
Komisije za delovna razmerja pri tozdih razpisujejo prosta dela in naloge:
TOZD OSNOVNA ŠOLA ARTIČE
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATOV RIBARJEV BREŽICE
—	UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, ki
bo dopolnjeval delovno obveznost v oddelku PB, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
TOZD OSNOVNA ŠOLA TONE SELIŠKAR CERKLJE OB KRKI
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
TOZD OSNOVNA ŠOLA DOBOVA
—	UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
TOZD OSNOVNA ŠOLA GLOBOKO
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s tehnično vzgojo, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
TOZD OSNOVNA ŠOLA PIŠECE
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost v oddelku B, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
TOZD OSNOVNA ŠOLA VELIKA DOLINA
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PRU, 9,5 ur na teden za nedoločen čas
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU, 9 ur na teden za nedoločen čas
TOZD GLASBENA ŠOLA BREŽICE
—	UČITELJA KLAVIRJA, P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA KLAVIRJA, P, za določen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA HARMONIKE za nedoločen čas s polnim delovnim
časom
—	UČITELJA FLAVTE za določen čas, s polovičnim delovnim časom
—	UČITELJA KLARINETA za določen čas s polovičnim delovnim časom
—	UČITELJA TROBENTE za določen čas s polovičnim delovnim časom
Pogoji:
—	ustrezna izobrazba po zakonu o osnovni oziroma glasbeni šoli
—	obvezno znanje slovenskega jezika
—	stanovanj ni
—	osebni dohodek po Pravilniku
—	začetek dela s 1. 9. 1987
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejemajo komisije za delovna razmerja posameznih tozdov 15 dni po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku roka za prijavo.
Svet
OSNOVNE ŠOLE DR. MIHAJLA ROSTOHARJA KRŠKO
^ UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE za nedoločen čas
’°goj: PRU tehničner vzgoje in. fizike. : j;-m , •
BB	■ ' ■,	•	• i .1 bo) iinqoj
k4 Voljo je družinsko stanovanje.
Ne te k dela 1. 9. 1987.
'■lave z dokazili pošljite v 10 dneh na naš naslov.
: : v.;du •.«, inb I * l 2
LTiU J /.!//!/ !
/tj) \
■! o
* ^BOJNO-IZOBRAŽEVALNI zavod
l0VENSKE KONJICE
r°ZD OŠ 3. BATALJON VDV VITANJE
Opisuje prosta dela in naloge
UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE — PRU (nad< tteščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) za določen čas Polnim delovnim časom.
<,acetek dela 1. septembra 1987. kovanja ni.
2	f°2D OŠ EDVARD KARDELJ SLOV. KONJICE
opisuje prosta dela in naloge
'a2
piusia ueia m naioge
UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA — PRU za določen čas 10 pedagoških ur.
T°2D OŠ DUŠANA JEREBA SLOV. KONJICE
Pisuje prosta dela in naloge
UČITELJA TELESNE VZGOJE (moški) s polnim delovni
UČITELJA LIKOVNE VZGOJE za določen čas (nadomeščan delavke, ki bo na porodniškem dopustu.)
C*e'a sePteml5ra 1987.
. goje atI nai Pošljejo prijave s pisnimi dokazili o izpolnjevanju p< v v 15 dneh po objavi razpisa na posamezne tozde.
razpisuje prosta dela in naloge
—	DIPL. PSIHOLOGA, za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo; začetek dela 1. 9. 1987, mogoče bo dobiti samsko stanovanje
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA IN FRANCOSKEGA JEZIKA, P ali PRU, za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo; začetek dela 1. 9. 1987, mogoče bo dobiti samsko stanovanje
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, P ali PRU, za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo; začetek dela 1. 9. 1987
—	UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE, P ali PRU, za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo; začetek dela 1. 9. 1987
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, P ali PRU, za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo; začetek dela 1. 9. 1987
—	UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, P ali PRU, za nedoločen čas s polovično delovno obveznostjo; začetek dela 1. 9. 1987
—	UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, P ali PRU, za določen čas s polovično delovno obveznostjo (od 1. 9. 1987 do 30. 6. 1988)
—	UČITELJA KLAVIRJA na enoti glasbene šole, za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo; začetek dela 1. 9. 1987
—	UČITELJA FLAVTE na enoti glasbene šole, za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo; začetek dela 1. 9. 1987
—	UČITELJA HARMONIKE na enoti glasbene šole, za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo; začetek dela 1. 9. 1987
Kandidati za vsa razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Savo Kladnik, Sevnica, Trg svobode 42. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE XII. SNOUB, KRMELJ
razpisuje prosta dela in naloge
— UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delo na osnovni šoli in v oddelku glasbene šole.
Na voljo je stanovanje.
razpisuje dela in naloge
—	RAVNATELJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu, Zakonom o osnovni šoli, Zakonom o usposabljanju in izobraževanju otrok in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter z Družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Krško izpolnjevati še tele pogoje:
—	specialni pedagog ali defektolog, smer DPO
PRU ali P z dodatnim specialnopedagoškim usposabljanjem
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v organizaciji za usposabljanje
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola dr. Mihajla Rostoharja, cesta 4. julija 33, Krško.
O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE XIV. DIVIZIJE, SENOVO
razpisuje prosta dela in naloge
— UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku prijavnega roka.
OSNOVNA ŠOLA L DOLENJSKEGA PARTIZANSKEGA BATALJONA, TRŽIŠČE
razpisuje prosta dela in naloge
UČITELJA ZEMLJEPISA za 10 ur na teden, za določen čas (med porodniškim dopustom).
Šola ima stanovanje.
Začetek dela L 9. 1987.
SREDNJA ŠOLA BREŽIC^
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE, P ali dipl inž
—	UČITELJA RAČUNALNIŠTVA, P ali dipl. inž.
za nedoločen poln delovni čas. Šola bo zagotovila stanovanje.
Komisija za delovna razmerja
SREDNJE ŠOLE PEDAGOŠKE IN TEHNIŠKO-NARAVO-SLOVNE
USMERITVE NOVO MESTO, Cesta hferojev 5, 68000 Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge:
CENTER ZA GLASBENO VZGOJO
NOVA GORICA, Cankarjeva 8	j
Komisija za delovna razmerja in OD
razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delo'1 časom:
Vloge z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom sprejema Srednja sola Brežice, Trg dr. Ivana Ribarja 14. 15 dni po objavi razpisa, sklep o izbiri pa bodo kandidati prejeli v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Dolenjsko območje
OSNOVNA ŠOLA VINKO PADERŠIČ — BATREJA, BRUSNICE
razpisuje prosta dela in naloge:
— UČITELJA FIZIKE za nedoločen čas s polno učno obveznostjo Pogoji, profesor fizike ali diplomirani inženir ustrezne smeri
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite najkasneje v 15 dneh po objavi , azpisa Komisiji za delovna razmerja Srednje šole pedagoške in tehni-ško-naravoslovne usmeritve Novo mesto, Cesta herojev 5, 68000 Novo mesto. Kandidate bomo obvestili o izidu v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM, NOVO MESTO
rSZpišuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA KITARE
—	UČITELJA TROBIL	f
—	UČITELJA NAUKA O GLASBI
Pogoj: AG ustrezne smeri
—	UČITELJA HARMONIKE
Pogoj: srednja glasbena šola ustrezne smeri in AG druge smeti K
Prevzem del in nalog za vse učitelje 1. 9. 1987.	d
Prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom pošljite V r dneh na gornji naslov.
-------------------------------—------------—---------1 r
Komisija za medsebojna delovna razmerja	^
cr>Tr'r\^T*¥?	17 rr»¥» A 7T?*
CIIV	IX JIL	J U IVI J /V V ILVjiL IliiVlJ/V
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 1.9. 1987 do 31. 8. 1988), URP
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 1.9. 1987 do 28. 2. 1988), URP
—	UČITELJA LIKOVNE VZGOJE za nedoločen čas s krajšim delovnim časom od polnega, PRU
Za učitelja likovne vzgoje bo na voljo pri merno stanovanje. Kandidati
naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa.
Svet
GLASBENE ŠOLE ČRNOMELJ
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA HARMONIKE, STU
—	UČITELJA KITARE, STU
—	UČITELJA PIHAL IN TROBIL, PRU, P
Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba.
Prijave pošljite 15 dni po objavi razpisa na naslov: Svet Glasbene šole Črnomelj, 68340 Črnomelj
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, profesor ali druga ustrezna izobrazba, s polnim delovnim časom za nedoločen čas
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE, profesor, s polnim delovnim časom za določen čas
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto, Ulica talcev 3.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE VAVTA VAS
razpisuje prosta dela in naloge
UČITELJA GLASBENE VZGOJE s polno zaposlitvijo za nedoločen čas. Pogoj: PRU ali P glasbene vzgoje.
— UČITELJA LIKOVNE VZGOJE IN GOSPODINJSTVA ter VODJE ŠOLSKE PREHRANE — polna zaposlitev za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu od 1. 9. 1987 do 30. 4. 1988).
UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas. Pogoj: PU ali P fizike in tehnične vzgoje.
Začetek dela za vse 1. 9. 1987
Komisija za delovna razmerja
SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE
BORIS KIDRIČ, NOVO MESTO
razpisuje prosta dela in naloge:
a)
^ UČITELJEV MATEMATIKE — prof. matematike 2 UČITELJA KEMIJE — prof. kemije ali dipl. inž. kemijske tehnologije
—	UČITELJA FIZIKE — prof. fizike
UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA — prot. slovenskega je-zika
—	UČITELJA UMETNOSTNE VZGOJE — akademski slikar ali prof. zgodovine umetnosti
UČITELJA RAČUNALNIŠTVA — prof. računalništva ali dipl. inž. računalništva
—	2 UČITELJEV ELEKTROSTROKOVNIH PREDMETOV —
dipl. inž. elektronike
—	2 UČITELJEV STROJNIH STROKOVNIH PREDMETOV —
dipl. inž. strojništva
—	2 UČITELJEV LESARSKIH STROKOVNIH PREDMETOV
— dipl. inž. lesarstva
—	UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA ELEKTRONIKE —
inž. elektronike
—	2 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA V KOVINARSTVU IN STROJNIŠTVU — inž. strojništva
Vsa dela in naloge pod a) razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom.
UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA — prof. angleškega jezika
Dela in naloge pod b) razpisujemo za določen čas s polnim delovnim časom nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
Za učitelje strokovnih predmetov je nekaj možnosti za rešitev stanovanjskih težav.
OSNOVNA ŠOLA STARI TRG OB KOLPI
razpisuje dela in naloge
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE
—	UČITELJA KEMIJE, BIOLOGIJE IN TEHNIČNE
—	ucitelja^nemškega in srbohrvaškega
VZGOJE
JEZIKA
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE ŠKOCJAN
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem na sosednji šoli, za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji za razpisana dela in naloge: učitelj ustrezne smeri.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh poobjavi razpisa na naslov: Osnovna šola — Komisija za delovna razmerja — 68275 Škocjan.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE VINICA
razpisuje za nedoločen čas dela in naloge
PREDMETNEGA UČITELJA GLASBE, ki bo dopolnjeval delo (7 ur) v oddelku podaljšanega bivanja.
Pogoji: končana PA ali druga ustrezna izobrazba ter izpolnjevanje pogojev po 95. in 96. členu Zakona o osnovni šoli.
Prijave z dokazili pošljite v 14 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Vinica, Komisija za delovna razmerja, 68344 Vinica. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 10 dneh po končanem roku za prijavo.
Svet šole v ožji sestavi
OSNOVNE ŠOLE 7. KORPUSA ŽUŽEMBERK
razpisuje dela in naloge:
— UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE PRU ali P s polnim delovnim časom za nedoločen čas
UČITELJA TELESNE VZGOJE PRU ali P s polnim delovnim za nedoločen čas
UČITELJA GLASBENE VZGOJE PRU ali P s polnim delovnim časom za nedoločen čas
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli. Na razpis se lahko prijavijo tudi pripravniki Kandidati na pošljejo prijave in potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev na svet šole v ožji sestavi Osnovne šole 7. korpusa Žužemberk v 15 dneh po objavi razpisa.
Goriško območje
OSNOVNA ŠOLA ALOJZA COTIČA BORISA DORNBERK
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P, za nedoločen čas
UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas
—	UČITELJA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P, za
nedoločen čas
-	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas
~	v w;^NEGA POUKA’ PA> ^ nedoločen čas
-	UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PB, PA - razredni pouk — za nedoločen čas
Stanovanj ni.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 10. dnehpoob-javi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15. dneh po končanem izbirnem postopku.
OSNOVNA ŠOLA SOLKAN, NOVA GORICA
Razpisna komisija za imenovanje pomočnika ravnatelja razpisuje dela in naloge
—	POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidat mora poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o ZD, določilih Zakona o osnovni šoli ter Statuta OŠ Solkan, izpolnjevati še tele pogoje:
—	da s svojo poklicno in samoupravno dejavnostjo uveljavlja humane odnose in socialistično samoupravljanje in
ima vsaj 5 let vzgojno-izobraževalnih izkušenj
Mandat traja 4 leta. Stanovanja ni.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15. dneh po objavi razpisa na naslov:
Osnovna šola Solkan, 65000 NOVA GORICA Šolska 25
razpisuje dela in naloge:
— UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNO-
Pogoj je visoka izobrazba iz slovenskega jezika in književnosti. P in naloge razpisujemo za določen čas s polnim delovnim časom; Z3 tek dela 1. 9. 1987.
—	UČITELJA MATEMATIKE
Pogoj je visoka izobrazba iz matematike. Dela in naloge razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom; začetek dela 1. 9. l^1
—	UČITELJA INSTRUMENTA (kitara)
Pogoj je visoka glasbena izobrazba in končan program srednje g! bene šole iz kitare. Dela in naloge razpisujemo za določen čas s vičnim delovnim časom; začetek dela 1. 9. 1987.
—	UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV v VIP kovinah in strojništvo
Pogoj je visoka izobrazba strojne smeri. Dela in naloge razpisuj^ za nedoločen čas s polnim delovnim časom; začetek dela: 1. 9.
Na voljo je garsonjera.
—	4 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA v VIP kovinarstv strojništvo, smer oblikovalec kovin
Pogoj je višja izobrazba strojne smeri osnovni poklic smeri obliko lec kovin in 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah te stf *
—	LABORANTA ZA FIZIKO
Pogoj je srednja izobrazba elektrotehniške usmeritve (V. stopnja) naravoslovno-matematične usmeritve z izbirnim predmetom fizik1 ( merjenja. Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polovic1 | delovnim časom; začetek dela 1. 9. 1987.
—	UČITELJA KEMIJE
Pogoj je visoka izobrazba, smer kemija. Dela in naloge razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom; začetek dela 1. 9. 1^ p Na voljo je garsonjera.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev' dneh poobjavi razpisa. Komisiji za delovna razmerja Srednje šole rija Vege Idrija, Študentovska 16, 65280 Idrija. O izbiri bodo ob' čeni najkasneje v 30. dneh po končanem sprejemanju prijav.
TEHNIŠKI SREDNJEŠOLSKI CENTER BRANKO BRELIH K NOVA GORICA, Cankarjeva 10 Odbor za medsebojna delovna razmerja razpisuje dela in naloge:
1.	UČITELJA MATEMATIKE
2.	UČITELJA FIZIKE
3.	UČITELJA RAČUNALNIŠKIH STROKOVNIH PREDI' TOV
4.	UČITELJA ELEKTROTEHNIŠKIH STROKOVNIH PR* METOV — smer elektronika
5.	UČITELJA STROJNIŠKIH STROKOVNIH PREDMET1
6.	UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA v kovinarski usme(
7.	UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA v elektrotehniški ritvi — smer elektronika
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z ZakonoJ usmerjenem izobraževanju. Za opravljanje del in nalog od 1 do) zahteva izobrazba VII. stopnje, za 6 in 7 pa VI. stopnje ustR smeri.
Prijave pošljite v 1 5. dneh poobjavi razpisa. Vsa dela in naloge so( pisane za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek del septembra 1987.
T(
Svet
OSNOVNE ŠOLE VLADIMIR NAZOR, BOVEC, Trg golobarskih žrtev 17
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE za do
čen čas — do 6. 2. 1988
—	UČITELJA GLASBENEGA POUKA za nedoločen čas
—	UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA za nedoločen
—	UČITELJA V PODALJŠANEM BIVANJU, PRU ali P, za
določen čas.
Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljite v 15. dneh objavi razpisa tajništvu šole.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15. dneh po preteku razpisa četek vseh del je 1. 9. 1987.
Obalno-kraško območje
SREDNJA GOSTINSKA IN TURISTIČNA ŠOLA, IZOLA
razpisuje prosta dela in naloge
UČITELJA ITALIJANSKEGA JEZIKA, visoka izobrazba) dagoške smeri italijanskega in drugega jezika UČITELJA TELESNE VZGOJE, visoka izobrazba pedag1
d
smeri telesne vzgoje.
Začetek dela 1. septembra 1987.
Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili in kratkim -som dosedanjega dela najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. 0® vor bodo prejeli v 20 dneh po končanem fažpišu.

komisija za delovna razmerja
Osnovne šole janka premrla vojka. koper
d razpisuje prosta dela in naloge
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD PIRAN o. sol o. TOZD OSNOVNA ŠOLA CIRIL KOSMAČ. PIRAN o. sol. o. Komisija za delovna razmerja
razpisuje prosta dela in naloge
^ UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas od 1.9. 1987. PRU ali P
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj priložijo Pnjavi dokazila o strokovnosti in kratek življenjepis.
Emisija za medsebojna delovna razmerja
, j^EDNJE EKONOMSKE IN DRUŽBOSLOVNE šole. koper
izpisuje dela in naloge
^ UČITELJA EKONOMSKIH PREDMETOV za nedoločen čas s pointm deiovililTi ČSSOni
" UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom ji Kogoji: visoka izobrazba ustrezne smeri.
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku podaljšanega bivanja za nedoločen čas
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku podaljšanega bivanja za določen čas (do konca šolskega leta 1987/88)
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (do konca prvega polletja šolskega leta 1987/88)
—	UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE ali FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE ali fizike in računalništva za nedoločen čas
—	UČITELJA LIKOVNE VZGOJE za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom; delovno obveznost bo lahko dopolnjeval s poukom tehnične vzgoje ali z vodenjem interesnih dejavnosti
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom; delovno obveznost bo lahko dopolnjeval z vodenjem interesnih dejavnosti
—	UČITELJA GOSPODINJSTVA IN ZA VODENJE ŠOLSKE PREHRANE za nedoločen čas
Pogoji: PRU. začetek dela 1. 9. 1987.
p Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa, kandidate pa bomo ob-$ pest''' 0 'zbiri v 30 dneh.
rrijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov; Srednja ekonomska in družboslovna šola Koper. Martinčev trg 3.
sRednja kovinarska in prometna šola. koper
gl
pd izpisuje prosta dela in naloge:
PROFESORJA BIOLOGIJE IN ZDRAVSTVENE VZGOJE —
za nedoločen čas s polnim delovnim časom DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA — za poučevanje strokovno-teoretičnih predmetov za nedoločen čas s polnim delovnim časom
PROFESORJA OBRAMBE IN ZAŠČITE TER TELESNE VZGOJE —za določen čas od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1988 PROFESORJA KEMIJE —za določen čas od 1.9.1987 do 31.8. 1988 s polovičnim delovnim časom
2 PREDMETNIH UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA —
za nedoločen čas s polnim delovnim
iči p08°ji °d 1. do 4.: visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri, pridob-^ena pedagoško-andragoška izobrazba in opravljen strokovni izpit; ^°goji pod 5.: višja strokovna izobrazba ustrezne smeri, pedagoško je Andragoška izobrazba in opravljen strokovni izpit.
prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: SRED-NJA KOVINARSKA IN PROMETNA ŠOLA 66000 KOPER. Izol-ska vrata 2. s pripisom »za razpis« v 15 dneh po objavi razpisa,
k' komisija za delovna razmerja
srednje pedagoške in naravoslovno-matema-HtNE šole.
^ ROPER. 66000 KOPER. Cankarjeva 2
izpisuje prosta dela in-naloge
UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoj: končana VII. stopnja ustrezne smeri "■ UČITELJA ITALIJANSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: končana VII. stopnja ustrezne smeri UČITELJA ZGODOVINE za nedoločen čas z manj kot polnim delovnim časom
Pogoji: končana VII. stopnja ustrezne smeri isi Stanovanj ni.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v ,15 dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgojno-izobraževalni zavod Piran — DSSS. Rozmanova 7. 66330 Piran.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
SREDNJA POMORSKA IN PROMETNA ŠOLA PIRAN razpisuje prosta dela in naloge — diplomiranega inženirja elektronike
Delovno razmerje je za nedoločen čas, začetek dela 1. 9. 1987. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Srednja pomorska in prometna šola Portorož. Pot pomorščakov 4 v 30 dneh po razpisu.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE ISTRSKEGA ODREDA. GRAČIŠČE
662372 Slovensko Gračišče
razpisuje prosta dela in naloge
— UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE — za nedoločen čas. s polovičnim delovnim časom Začetek dela: 1. 9. 1987. Na voljo je stanovanje.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, predpisanih z Zakonom o osnovni šoli. sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po poteku razpisa.
DELOVNA SKUPNOST
OSNOVNE ŠOLE ANTONA ŠIBELJA-STJENKA KOMEN
razpisuje prosta dela in naloge
UČI1ELJA RAZREDNEGA POUKA, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
— psihologa, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom.
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem razpisnem roku.
Začetek dela L septembra 1987.
GLASBENA ŠOLA SEŽANA
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na Naslov: Srednja pedagoška in naravoslovno-matematična šola Koper, Cankarjeva 2, 66000 Koper. Komisija za delovna razmerja. r£l jrijave sprejemamo 14 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveš-Cerii o izbiri v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
Komisija za delovna razmerja
//gojno-izobraževalnega zavoda Piran o. sol. o. r0ZD OSNOVNA ŠOLA EDVARDA KARDELJA
CUCIJA o. sol. o.
izpisuje prosta dela in naloge
T' PSIHOLOGA za nedoločen čas s polnim delovnim časom ;°goji: diplomiran psiholog, zaželene delovne izkušnje v šolstvu, za-Cetek dela takoj.
Pijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na 1 a3slov: Vzgojno-izobraževalni zavod Piran — DSSS, Rozmanova 7, 1 ^330 Piran.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku prijavnega r°ka.
1 Vt
^Rednje družboslovne in ekonomske šo
prečka KOSOVELA. SEŽANA
izpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge:
^ UČITELJA MATEMATIKE. VIS. profesor matematike " UČITELJA OSNOV TEHNIKE IN PROIZVODNJE. VIS, p
fesor tehnične vzgoje in dipl. inž. strojništva ^ UČITELJA FIZIKE, VIS. profesor fizike ali matematike in fh ali dipl. inž. tehnične fizike
" UČITELJA DRUŽBOSLOVNIH PREDMETOV IN ORC NIZ ACIJE, VIS. profesor zgodovine in samoupravljanja s tem tnarksizma ali druge ustrezne smeri a( ^ LABORANTA. VIŠ, PA biologija-kemija ali srednja — nara slovno-matematični tehnik, z manj kot polnim delovnim časor z možnostjo polne zaposlitve
" UČITELJA ITALIJANSKEGA JEZIKA na enoti DU. VIS, p
fesor
razpisuje prosta dela in naloge:
1.	za dislocirani pouk v Divači
—	UČITELJA TROBIL
—	UČITELJA FLAVTE, kij. flavte in nauka o glasbi
2.	za dislocirani pouk v Komnu
—	UČITELJA HARMONIKE ali KLAVIRJA IN NAUKA O GLASBI
3.	v Sežani
—	UČITELJA KITARE
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o glasbeni šoli. Dela so razpisana za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, samo pod točko 2 so dela za določen čas s polovičnim delovnim časom. Začetek del L 9. 87. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov Glasbena šola Sežana, Partizanska 41. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh.
Notranjsko-kraško območje * 9
OSNOVNA ŠOLA HEROJA ZAFREDA, KOŠANA
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za nedoločen čas, začetek dela 1.9. 1987 ali takoj; stanovanje bo na voljo s L 9. 1987
—	UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA za določen čas s polnim delovnim časom; začetek dela 1.
9. 1987; pogoj: učitelj razrednega pouka; delo se združuje do 3 1. 8. 1987
—	VZGOJITELJICE, VZG, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), začetek dela 1. 9. 1987 ali takoj
—	VARUHINJE, končana šola za varuhinje, za določen čas; začetek dela 1. 9. 1987; delo se združuje do 31. 8. 1988.
s ®n<f,*dati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti v varnih dneh po objavi razpisa na svet šole, Stjenkova 3, Sežana. O l2h>ri bodo obveščeni v 30 dneh.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov. Osnovna šola Košana, Dolnja Košana 61, 66256 Košana.
Razpisna komisija pri svetu
OSNOVNE ŠOLE HEROJA ZAFREDA, KOŠANA
razpisuje prosta dela in naloge
— RAVNATELJA
Kandidati za ravnatelja morajo izpolnjevati splošne pogoje, po Zakonu o združenem delu in 137. členu Zakona o osnovni šoli.
Prijave naj pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Heroja Zafreda, Košana, 66256 Košana.
Delovna skupnost
GLASBENE ŠOLE POSTOJNA
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge:
—	UČITELJA KLAVIRJA — korepetitorja, polna zaposlitev
—	UČITELJA KLARINETA, polovična zaposlitev
—	UČITELJA FLAVTE, polovična zaposlitev
—	UČITELJA KITARE-, polovična zaposlitev
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o glasbenih šolah.
Prijave z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola Postojna, Cankarjeva 1
Gorenjsko območje
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JESENICE TOZD GLASBENA ŠOLA JESENICE
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA VIOLINE, P ali PRU
—	UČITELJA TROBENTE IN POZAVNE, P ali PRU
—	UČITELJA HARMONIKE za oddelka v Kranjski gori in Mojstrani, PRU ali STU
—	UČITELJA FLAVTE za polovičen delovni čas, P ali PRU
—	UČITELJA KITARE za polovičen delovni čas za poučevanje na matični šoli in na oddelku v Žirovnici, PRU ali STU
—	UČITELJA KLARINETA za polovičen delovni čas, P ali PRU
—	UČITELJA TOLKAL za polovičen delovni čas, P ali PRU
Prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi razpisa, odgovor pa boste prejeli v 30 dneh. Šola nima stanovanj.
Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja
TOZD GLASBENA ŠOLA JESENICE
razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA
Pogoji:
Kandidati morajo imeti:
—	višjo ali visoko izobrazbo ustreznega glasbenega izobraževalnega zavoda
—	pet let delovnih izkušenj
—	opravljen strokovni izpit
—	organizacijske in strokovne sposobnosti in
—	biti družbenopolitično dejavni.
Stanovanj ni.
Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa (z oznako »za razpisno komisijo«) na naslov: VIZ Jesenice, Tozd Glasbena šola Jesenice, Toneta Čufarja 1, 64270 Jesenice.
GLASBENA ŠOLA KRANJ, p o.
Trubarjev trg 3
razpisuje prosta dela in naloge
za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	UČITELJA KITARE, STU
—	3 UČITELJEV HARMONIKE v Kranju na zunanjih dislociranih oddelkih: Preddvor, Cerklje in Predoslje, STU
za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom:
—	UČITELJA SOLO PETJA, PRU ali P.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za delovna razmerja Glasbene šole Kranj, Trubarjev trg 3, 64000 Kranj. Začetek del: 1. 9. 1987. Stanovanj ni. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE PETER KAVČIČ, ŠKOFJA LOKA
razpisuje prosta dela in naloge
—	PREDMETNEGA UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
—	PREDMETNEGA UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, za določen čas z nepolnim delovnim časom (7 ur na teden)
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku podaljšanega bivanja, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku podaljšanega bivanja, za določen čas s polnim delovnim časom (za šolsko leto 1987/88)
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku podaljšanega bivanja, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji: pedagoška akademija ustrezne smeri.
Prevzem vseh razpisanih del in nalog je 1.9. 1987.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na
naslov: Osnovna šola Peter Kavčič, Škofja Loka, komisija za delovna
razmerja.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri pisno v 15 dneh po preteku roka za
prijavo.
Komisija za medsebojna delovna razmerja
SREDNJE KOVINARSKE IN CESTNOPROMETNE ŠOLE ŠKOFJA LOKA
razpisuje dela in naloge:
— 2 UČITELJEV STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV — za nedoločen čas s polnim delovnim časom Začetek dela je 1.9. 1987.
Pogoj: diplomirani inženir strojništva
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na gornji naslov v 15 dneh. Sprejete kandidate bomo obvestili v 8 dneh po iztečenem roku za prijavo.
Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu
SREDNJE TEKSTILNE IN OBUTVENE ŠOLE KRANJ
razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom dela in naloge
—	2 UČITELJEV MATEMATIKE (za enega je na voijo garsonjera)
—	UČITELJA RAČUNALNIŠTVA
—	UČITELJA KEMIJE
—	UČITELJEV VARSTVA PRI DELU
—	UČITELJA STROJNIH ELEMENTOV IN STROJESLOVJA
—	3 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA V KONFEKCIJSKI USMERITVI
—	4 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA V OBUTVENI USMERITVI
Začetek dela 1. 9. 1987.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih je predpisal Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje in so določeni z vzgojno-izobraže-valnimi programi.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo v 15 dneh na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33.
Zasavsko območje
Svet
GLASBENE ŠOLE TRBOVLJE
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA VIOLINE
—	UČITELJA KITARE
—	UČITELJA KLARINETA
—	UČITELJA KLAVIRJA
—	UČITELJA BALETA
Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen učitelja baleta — polovični delovni čas.
Pogoj: višja strokovna izobrazba. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ZAGORJE OB SAVI,
Kosovelovo naselje 12 razpisuje dela in naloge za:
L TOZD OSNOVNA ŠOLA IVAN SKVARČA, Cesta 9. avgusta 44, Zagorje ob Savi
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P za nedoločen čas Sjtolnim delovnim časom
—	RAZREDNEGA UČITELJA v oddelku podaljšanega bivanja za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA v podružnični šoli Pod-kum (lOkm iz Zagorja) za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Na voljo je družinsko stanovanje v šoli.
—	UČITELJA MATEMATIKE, PRU ali P za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom.
II.	TOZD OSNOVNA ŠOLA TONE OKROG AR — Šolska cesta 1, ZAGORJE OB SAVI
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
—	UČITELJA LIK OVNEG A POUK A, PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom.
III.	TOZD OSNOVNA ŠOLA IVAN KAVČIČ, Izlake 67. IZLAKE
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA GOSPODINJSTVA IN VODJO SOLSKE PREHRANE, PRU ali P, ki bo dopolnjeval učno obveznost kot vodja šolske prehrane v Otroškem vzgojnem varstvu, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
IV.	TOZD OTROŠKO VZGOJNO VARSTVO REGANCIN ZORKA RUŽKA, Pečarjeva 4, ZAGORJE OB SAVI
—	RAVNATELJA
Pogoji:
—	izpolnjevati mora splošne pogoje po 511. členu Zakona o združenem delu
—	pogoje za vzgojitelja oziroma strokovnega delavca po Zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok oziroma po Zakonu o osnovni šoli
—	imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok
—	biti moralno—apolitično neoporečen
—	njegovo dosedanje delo mora zagotavljati, da bodo doseženi sprejeti cilji temeljne organizacije kot celote.
—	SPECIALNEGA PEDAGOGA, VI. stopnja. PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enim od dveh let delovnih izkušenj s predšolskimi otroki.
V.	TOZD GLASBENA ŠOLA, Cankarjev trg 4, ZAGORJE OB SAVI
—	UČITELJA KITARE, PRU ali P
—	UČITELJA HARMONIKE, PRU, STU ali P
—	UČITELJA BALETA, PRU ali STU
Vsa dela in naloge so razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prevzem vseh razpisanih del in nalog je 1. septembra 1987 ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti razpisnim komisijam tozdov v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh.
ZASAVSKI SREDNJEŠOLSKI CENTER »MIHA MARINKO« TOZD SREDNJA ŠOLA RUDARSKE USMERITVE ZAGORJE OB SAVI, Cesta zmage 5 a
Zbor delavcev Srednje šole rudarske usmeritve
razpisuje prosta dela in naloge:
— UČITELJA ZA POUČEVANJE STROKOVNO-TEORETIČ-
NIH PREDMETOV v rudarski usmeritvi: za nedoločen čas Začetek dela 1. 9. 1987.
Pogoji: visoka izobrazba rudarske ali strojne smeri — UČITELJA ZGODOVINE — za nedoločen čas.
Začetek dela 1. 9. 1987.
Pogoji: visoka izobrazba pedagoške smeri zgodovina oziroma visoka izobrazba nepedagoške smeri zgodovine ter opravljen pedagoško-an-dragoški izpit.
Prednost imajo kandidati z dodatno smerjo geografija.
— UČITELJA FIZIKE — za poučevanje fizike in kemije, za nedoločen čas.
Začetek dela 1. 9. 1987.
Pogoji: visoka izobrazba pedagoške smeri fizika oziroma nepedago-
ške smeri fizika ter opravljen pedagoško-andragoški izpit.
Kandidati pošljejo prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev na gornji naslov šole v 15 dneh po objavi razpisa
ZASAVSKI SREDNJEŠOLSKI CENTER MIHA MARINKO TRBOVLJE,
TOZD SREDNJA ŠOLA NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNE IN EKONOMSKE USMERITVE TRBOVLJE
razpisuje po sklepu sveta delovne skupnosti prosta dela in naloge za šolsko leto 1987/88
—	UČITELJA NEMŠKEGA in ANGLEŠKEGA JEZIKA
—	UČITELJA SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA in FILOZOFIJE.
Za vsa razpisana dela in naloge veljajo določila in pogoji Zakona o usmerjenem izobraževanju.
Začetek dela: 1. 9. 1987
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naš naslov. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 15 dneh po razpisnem roku.
Osrednjeslovensko območje
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE FRAN ALBREHT, KAMNIK
razpisuje prosta dela in naloge
—	POMOČNIKA RAVNATELJA za 4 leta
Pogoji: da je učitelj ali strokovni delavec za osnovno šolo in da ima opravljen strokovni izpit
—	3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelkih podaljšanega bivanja za eno šolsko leto — 1987/88
—	UČITELJA MATEMATIKE, PRU, za nedoločen čas
—	UČITELJA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v tajništvo šole. Izbrani kandidati bodo pisno obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu.
Komisija za medsebojna delovna razmerja in družbeni standard
OSNOVNE ŠOLE KOMENDA-MOSTE, 61218 KOMENDA
razpisuje prosta dela in naloge
—	PREDMETNEGA UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	PREDMETNEGA UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	PREDMETNEGA UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas s polnim delovnim časom.
Pogoj: PA ustrezne smeri.
Začetek dela 1. 9. 1987.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Komenda-Moste, Moste 40, 61218 Komenda
Odbor za medsebojna razmerja pri
OSNOVNI ŠOLI LOJZE HOSTNIK-JOVO GABROVKA
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas (na voljo je družinsko stanovanje)
—	VZGOJITELJICE predšolskih otrok za določen čas od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1988.
Pogoji: končana kadrovska šola s strokovnim izpitom.
1 . ... • ‘' r-.‘
Prijave pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA MAKSA PEČARJA, LJUBLJANA, Črnuška 9 razpisuje dela in naloge — POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo izpolnjevati pogoje za delavce v osnovni šoli po Zakonu o osnovni šoli ter imeti ustrezne mo-ralno-politične lastnosti.
Poleg tega morajo imeti 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter opravljen strokovni izpit.
Dela in naloge razpisujemo za štiri leta.
Začetek dela: 1. septembra 1987.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja.

Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE MAKSA PEČARJA, 61231 LJUBLJANA, Q' Kj
nuška 9	Oj
razpisuje za nedoločen čas dela in naloge
ta
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
—	UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA J* ZIKA
—- UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA (oz srb« hrvaškega) JEZIKA
—	UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE
—	KNJIŽNIČARJA Z DOPOLNJEVANJEM OBVEZNOSTI
Začetek dela: 1. septembra 1987
Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 95.—99. členu kona o osnovni šoli.
Prijave z dokazili bomo sprejemali 15 dni po objavi razpisa.
ža
Svet
OSNOVNE ŠOLE DUŠAN KVEDAR TOMAŽ, LITIJA razpisuje prosta dela in naloge
Ra
Rc
Os
n
na Osnovni šoli Litija
1.	PREDMETNEGA UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE 2*
določen čas (od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1988 — nadomeščanje $ lavke, ki bo na porodniškem dopustu)
2.	PREDMETNEGA UČITELJA MATEMATIKE IN TE^ NIČNE VZGOJE za nedoločen čas, na voljo je dvosobno V drovsko stanovanje v bloku
3.	PREDMETNEGA UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SLO VENSKEGA JEZIKA (knjižničarstvo) za nedoločen čas, 1,1 voljo je dvosobno kadrovsko stanovanje v(bloku
4.	PREDMETNEGA UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN f> ZIKE za določen čas (od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1988 — nadom«s Čanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
5.	PREDMETNEGA UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA 2 določen čas (od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1988)
6.	UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANE^ BIVANJA za določen čas (od 1. 9. 1987 do 31. 1. 1988)
7.	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za podružnično šol1 Polšnik za nedoločen čas. na voljo je samska soba
8.	PREDMETNEGA UČITELJA LIKOVNE IN TEHNIČN
ta
Pr
2ir
VZGOJE za določen čas (od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1988 — nad« meščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
9. PREDMETNEGA UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIK E 2
10.
podružnično šolo Vače pri Litiji za določen čas (od i. 9. 1987 ^ 31.8. 1988 — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem d« pustu), na voljo je samska soba
PREDMETNEGA UČITELJA
v ANGLEŠKEGA IN SL<> VENSKEGA JEZIKA za podružnično šolo Vače pri Litiji za n«
določen čas, na voljo je samska soba. ogoji: za vse delavce od 1 do 5 in od 8 do 10 je pogoj končana PA ^
Za delavce od 6 do 7 pa PA — smer razredni pouk. Zaželen je str« kovni izpit.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na tajništvo šole L;Wa! Bevkova 3.
i
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE FRANCA RAVBARJA, DOL PRI L JU LJANI
razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom dela in nal«
—	2 UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE
—	UČITELJA KEMIJE ALI KEMIJE IN GOSPODINJSTVA
Za razpisana dela in naloge se zahteva VI. stopnja ustrezne stroko'* 11 izobrazbe pedagoške smeri.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev' dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Franca Ravba« Videm 17, 61262 Dol pri Ljubljani.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa.
Začetek dela 1.9.1987. Stanovanja ni, dobre avtobusne zveze z Lj« Ijano.
S*
ta
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE MILAN ŠUŠTARŠIČ, LJUBLJANA, Štemt : lova 2-a	.	- ■ • -	-	■	. -
■ n. c hv ■/ /OTaiJiGajpM hižOp šiiibaj
razpisuje prosta dela in naloge
za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	2 UČITELJEV GLASBENEGA POUKA
—	UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE
—	UČITELJA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE
za določen čas s polnim delovnim časom (za šolsko leto 1987/88' — 3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA ZA DELO ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA
Začetek dela za vsa razpisana dela in naloge je 1.9. 1987. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakol1 osnovni šoli. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oziroma s« kovni usposobljenosti naj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po obl’ razpisa. O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po končanem razpis«' roku.
Rc
Os
jev
ta
Komisija za delovna razmerja	;	:
OSNOVNE ŠOLE MIRANA JARCA, LJUBLJANA, Ipavčev« razpisuje prosta dela in naloge
—	3 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelkiH Pogoj: učitelja razrednega pouka
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Začetek dela: 1. 9. 1987
—	UČITELJA KEMIJE IN GOSPODINJSTVA
Pogoj: predmetni učitelj kemije in gospodinjstva Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Začetek dela: 1. 9. 1987
—	UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas od j 1987 do 1.4. 1988, nadomeščanje delavke, ki bo na porodni^ dopustu.
Pogoj: predmetni učitelj slovenskega jezika
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim žb njepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o« stili o izbiri v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
K;
ot
M
ičo S S! /	/ S!	.S l£
^adrovska komisija
u$NOVNE ŠOLE DR. JOŽE POTRČ, LJUBLJANA, Potrčeva 1 izpisuje prosta dela in naloge
^ 6 UČITELJEV ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA, in sicer: 5 učiteljev za nedoločen, 1 učitelja za določen delovni čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), pogoj za vse: PA — razredni pouk in opravljen strokovni izpit
" UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PA — glasbena vzgoja in opravljen strokovni izpit, za nedoločen čas ^ UČITELJA ZGODOVINE, PA — zgodovina-geografija, za nedoločen čas
vsa ta dela in naloge je začetek dela 1. 9. 1987.
■" DIPLOMIRANEGA PSIHOLOGA, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu).
^azpis velja do prevzema del in nalog.
^omisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE TONETA ČUFARJA, LJUBLJANA, Čufarjeva
'Z' izpisuje dela in naloge
k*
,0
II
fl
id
UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA, PRU ali P s polnim delovnim časom, za nedoločen čas od 1.9. 1987
UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU, s polnim delovnim časom za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), začetek dela 1. 9. 1987 UČITELJA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu, začetek dela 1. 9. 1987
. I
G-*
Pijave z dokazili o strokovnosti sprejema Komisija za delovna ra-^erja 8 dni po objavi razpisa.
,o!‘
N'
di
komisija za delovna razmerja
°SNOVNE ŠOLE TONE SELIŠKAR, LJUBLJANA, Prule 13 izpisuje prosta dela in naloge
di’
.0
ih’
ža nedoločen čas s polnim delovnim časom:
^ 5 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA (COŠ), PRU ali U razrednega pouka
" UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, P ali PRU matematike in fizike
" UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, P ali PRU tehničnega
pouka
L £ *a določen čas s polnim delovnim časom:
" UČITELJA ZEMLJEPISA IN DRUŽBENO-MORALNE
VZGOJE, P ali PRU zemljepisa
rp
Razpisna komisija
fa; Osnovne šole tone Seliškar, Ljubljana, Prule 13
'l imenovana po 89. členu Statuta šole razpisuje dela in naloge
L'
^ POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o osnovni šoli.
0 jOela in naloge razpisujemo za 4 leta. j Začetek dela 1. septembra 1987.
J Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpis;
razpisni komisiji Osnovne šole Tone Seliškar, Ljubljana, Prule 13 ,vij'	■——------------------------------------------
skednja šola za farmacijo in zdravstvo, Ljubljana, Šaranovičeva 5
izpisuje prosta dela in naloge
jd
3

8
i
^ UČITELJA MATEMATIKE s polnim delovnim časom za nedoločen čas, visoka izobrazba ustrezne smeri, opravljen strokovni izpit
UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE, z nepolnim delovnim časom za določen čas (1. 9.1987 — 31.8. 1988), visoka izobrazba ustrezne smeri
" DVEH UČITELJEV ZA POUČEVANJE STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV v VIP farmacevt, s polnim delovnim časom za določen čas (1. 9. 1987 — 21. 8. 1988), visoka izobrazba, ustrezne smeri
" DVEH UČITELJEV ZA POUČEVANJE STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV v VIP farmacevt, s polnim delovnim časom za določen čas (1. 9. 1987 — 31.8. 1988), visoka izobrazba, dipl. inž. farmacije
" UČITELJA ZA POUČEVANJE STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV v VIP farmacevt, s polnim delovnim časom za določen čas (I. polletje šolskega leta 1987/88), visoka izobrazba, dipl. inž. farmacije
,|! ^ornisija za delovna razmerja
11 PSNOVNE ŠOLE KETTEJA IN MURNA, LJUBLJANA, Košir->)! Jeva 2
izpisuje prosta dela in naloge
" UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNEGA POUKA za
j nedoločen čas s polnim delovnim časom, končana PA matemati-ka-tehnični pouk
i " UČITELJ A GLASBENEGA POUK A za nedoločen čas s polnim if delovnim časom, končana PA glasbeni pouk
U UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, končana PA razredni pouk
Začetek dela za vsa razpisana dela in naloge je 1. 9. 1987.
" UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA, ki bo dopolnjeval delo v oddelku podaljšanega bivanja za določen čas (od 1. 1	9. 1987 do 21. 8. 1988) s polnim delovnim časom (nadomeščanje
t delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
" UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas (od 1. 9. 1987 do 30. 5. 1988) s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu
K
l^ndidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po J^Javi razpisa komisiji za delovna razmerja Osnovne šole Ketteja in
^nrna, Ljubljana.
Svet
SREDNJE GLASBENE IN BALETNE ŠOLE, LJUBLJANA, Vegova 7,
razpisuje prosta dela in naloge:
UČITELJA SOLFEGGIA v SGŠ
Pogoj: visoka izobrazba AG ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit
UČITELJA SOLO PETJA v GŠ-SGŠ
Pogoj: visoka izobrazba AG — solo petje, 5 let delovnih izkušenj
in opravljen strokovni izpit
UČITELJA KITARE v GŠ-SGŠ, smer A
Pogoj: visoka izobrazba AG ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit
—	UČITELJA TROBENTE GŠ-SGP
Pogoj: visoka izobrazba AG — trobenta, 5 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit
—	UČITELJA KLARINETA v GŠ
Pogoj: višja ali visoka izobrazba AG — klarinet
—	UČITELJA VIOLINE v GŠ
Pogoj: višja ali visoka izobrazba AG — violina
—	UČITELJA BALETA v BŠ
Pogoj: srednja baletna šola, dve leti pedagoške oziroma plesne prakse
—	UČITELJA BALETA v SBŠ
Pogoj: srednja baletna šola, solist opernega baleta s petletno pedagoško oziroma plesno prakso, solozborist opernega baleta z desetletno uspešno pedagoško oziroma plesno prakso Vsa navedena dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
—	KOREPETITOR PLESA GŠ-BŠ (za določen čas z manj kot polnim delovnim časom do 27. 3. 1988)
Pogoj: višja izobrazba AG — klavir
Delovno razmerje sklepamo s 1. 9. 1987. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema šola 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 10 dneh po izbiri.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDELJA, POLJE, Polje 358 razpisuje prosta dela in naloge
—	PREDMETNEGA UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, P ali PRU, za nedoločen čas
—	PREDMETNEGA UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE, Pali PRU, za določen čas (eno šolsko leto — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 8 dneh po objavi razpisa Komisiji za delovna razmerja Osnovne šole Edvarda Kardelja, Polje, Polje 358.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE TONETA TRTNIKA TOMAŽA, Sostro
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — PA smer glasbena vzgoja
—	UČITELJA V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA za
nedoločen čas s polnim delovnim časom — PA smer razredni pouk Začetek dela 1. 9. 1987
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Toneta Trtnika-Tomaža, Sostro, Cesta II. grupe odredov 47, 61261 Dobruhje.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku prijavnega roka.
Svet
OSNOVNE ŠOLE RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, Derčeva 1
razpisuje dela in naloge
1.	RAVNATELJA ŠOLE
2.	POMOČNIKA RAVNATELJA ŠOLE
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z Zakonom o združenem delu, Zakonom o osnovni šoli, z Družbenim dogovorom in Statutom šole in imeti:
pod 1: ustrezno pedagoško izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu po opravljenem strokovnem izpitu;
pod 2: ustrezno pedagoško izobrazbo in najmanj tri leta delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu po opravljenem strokovnem izpitu.
Biti morajo družbeno-politično dejavni, imeti organizacijske sposobnosti in pozitiven odnos do družbene lastnine in samoupravljanja. Mandat traja štiri leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Osnovna šola Rihard Jakopič, Ljubljana, Derčeva 1.
Prijave na razpis sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, Derčeva 1 razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas:
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE (za dečke), višja ali visoka izobrazba, FTK, moški
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PA tehnični pouk, moški
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE na predmetni stopnji, PA glasbena vzgoja ali FF muzikologija — pedagoška smer
—	UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE, PB, diploma PA ali FNT, smer matematika-fizika
—	4 UČITELJEV V PB, smer PA razredni pouk
—	UČITELJA V PB, smer PA slovenski jezik ali filozofska fakulteta za določen čas:
UČITELJA GLASBENE VZGOJE (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), diploma PA — glasbena vzgoja ali FF — muzikologija — pedagoška smer.
Dela in naloge razpisujemo s polnim delovnim časom Začetek dela 1. septembra 1987.
Prijave z dokazili o izobrazbi, navedbo dosedanjih zaposlitev in kratkim življenjepisom pošilja v 8 dneh po objavi razpisa. Komisija ne bo obravnavala prijav brez dokazil.
Svet
OSNOVNE ŠOLE KARLA DESTOVNIKA KAJUHA, LJUBLJANA, Nusdorferjeva 10
razpisuje prosta dela in naloge
za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	UČITELJA FIZIKE, smer fizika-matematika ali fizika-tehnična vzgoja
—	2 UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE, smer tehnična vzgoja-matematika in tehnična vzgoja-kemija
—	UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, smer slovenski jezik-aneleški jezik ali slovenski jezik-srbohrvaški jezik
—	UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA
—	UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA
—	UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
Pogoj: učitelj z višjo ali visoko izobrazbo ustrezne smeri, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk, ki bodo na porodniškem dopustu):
—	2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA (za eno šolsko leto)
—	2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA (do novembra 1987)
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (do maja 1988) — za podružnično šolo Hrušica
—	UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA (do oktobra 1987)
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE (do maja 1988)
—	UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, smer slovenski jezik-srbohrvaški jezik (do maja 1988).
Pogoj: učitelj z višjo izobrazbo ustrezne smeri ali študent— absolvent ustrezne smeri.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa in navedejo, kakšna dela in naloge so opravljali doslej. Začetek dela 1. 9. 1987.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa.
OSNOVNA ŠOLA HINKA SMREKARJA, LJUBLJANA, Gorazdova 16
razpisuje dela in naloge
—	‘predmetnega učitelja angleškega in srbohrvaškega JEZIKA, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	PREDMETNEGA UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	PREDMETNEGA UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim časom
—	PREDMETNEGA UČITELJA GLASBENE VZGOJE IN SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	PREDMETNEGA UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU, za
nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
—	PREDMETNEGA UČITELJA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA, PRU ali P, za določen čas (do vrnitve delavke s porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom
—	3 RAZREDNIH UČITELJEV V PODALJŠANEM BIVANJU, RAZREDNI POUK, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	RAZREDNEGA UČITELJA, razredni pouk, za določen čas (do vrnitve delavke s porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom
Začetek dela 1. septembra 1987.
Vloge z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom sprejema notranja delegacija sveta šole 8 dni po objavi razpisa.
Vlog brez dokazil o izobrazbi ne bomo obravnavali.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE ALOJZ KEBE, LJUBLJANA ŠENTVID, Prušnikova 98
razpisuje dela in naloge
— UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem kemije ali fizike, za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoj: končana PA smer: tehnika-kemija ali tehnika-fizika.
Začetek dela takoj ali 1. 9. 1987.
Rok za prijavo do prevzema del in nalog.
Komisija za delovna razmerja
GLASBENE ŠOLE FRANC ŠTURM, ŠIŠKA-BEŽIGRAD LJUBLJANA, Celovška 98
razpisuje prosta dela in naloge
L za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	2 UČITELJEV KLAVIRJA
—	3 UČITELJEV HARMONIKE
—	2 UČITELJEV KITARE
—	2UČITEUEV SOLO PETJA
—	2 UČITELJEV VIOLINE
—	2 UČITELJEV FLAVTE IN BLOKFLAVTE
II.	za določen čas s polnim delovnim časom:
—	UČITELJA KLAVIRJA (do 26. 1. 1988)
III.	za določen čas s polovičnim delovnim časom:
—	UČITELJA KLAVIRJA — UČITELJA SAKSOFONA
—	UČITELJA HARMONIKE — UČITELJA TROBENTE
—	UČITELJA KITARE	— UČITELJA TROBIL
—	UČITELJA VIOLONČELA — UČITELJA TOLKAL
—	UČITELJA KONTRABASA — ZBOROVODJE
—	UČITELJA KLARINETA
in objavlja prosta dela in naloge
IV.
—	SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	SNAŽILKE za določen čas s polovičnim delovnim časom
Na razpisana dela in naloge od I. do III. se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja na glasbeni šoli ustrezne smeri, pod IV. pa morajo imeti kandidati osnovno šolo.
Poseben pogoj: trimesečno poskusno delo.
Začetek dela: 1. 9. 1987.
Prijave z življenjepisom in dokazili o strokovnosti sprejema Komisija za delovna razmerja 15 dni po objavi razpisa. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali.
Stanovanj ni.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
St
Svet
OSNOVNE ŠOLE MILAN MRAVLJE, LJUBLJANA, Klopčičeva
1
razpisuje dela in naloge
—	UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU, za nedoločen čas
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas
—	2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA, RU, za nedoločen čas
—	UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU, za določen čas
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU, za določen čas
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU, za določen čas
—	4 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA, RU, za določen čas
Začetek dela 1. 9. 1987.
Prijave pošljite v osmih dneh na naslov: Osnovna šola Milan Mravlje,
Ljubljana Klopčičeva 1.
1.	Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE HEROJA FRANCA BUKOVCA, MEDVO-
DE-PRESKA
razpisuje prosta dela in naloge:
—	UČITELJA BIOLOGIJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1987
—	UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1987
—	UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za učence v PB z jutranjim varstvom za določen čas od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1988,
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za enoto Avgusta Bar-leta v Sori za določen čas, nadomeščanje delavke, ki bo. na porodniškem dopustu od 1. 9. 1987 dalje,
—	UČITELJA SLOVENSKEGA in ANGLEŠKEGA JEZIKA za enoto Janeza Kalana na Topolu za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 1. 9. 1987)
—	UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMUE za enoto Janeza Kalana na Topolu za določen čas od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1988,
—	UČITELJA ZGODOVINE IN GEOGRAFIJE za enoto Janeza Kalana na Topolu za določen čas od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1988.
Prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite na naslov v 8 dneh po
objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh.
2.	Razpisna komisija imenovana po 87. členu Statuta
OSNOVNE ŠOLE HEROJA FRANCA BUKOVCA MEDVO-
DE-PRESKA
razpisuje dela in naloge
—	POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene s 137. členom Zakona o osnovni šoli, in imeti:
—	5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu po opravljenem strokovnem izpitu
—	organizacijske sposobnosti in pozitiven odnos do samoupravne socialistične družbe.
Pomočnik ravnatelja bo imenovan za 4 leta. Začetek dela 1. 9. 1987.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela, v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po sklepu Sveta šole.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE OTO VRHUNEC BLAŽ, MEDVODE, Ostro-vrharjeva 4
razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA — smer razredni pouk
—	PREDMETNEGA UČITELJA TELESNE VZGOJE (moški), PA — smer telesna vzgoja ali Fakulteta za telesno kulturo
—	PREDMETNEGA UČITELJA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE, PA — smer likovna tehnična vzgoja
Začetek dela 1. 9. 1987.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov (informacije po telefonu 612-727). O izbiri jih bomo obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE FRANC MARN, VODICE, Ob šoli 2 razpisuje prosta dela in naloge:
za določen čas — s polovičnim delovnim časom (od 1. 9. 1987—31.8. 1988)_
—	UČITELJA podaljšanega bivanja na centralni šoli U ali PRU — razredni pouk
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU ali P
—	UČITELJA ANGLEŠKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA, PRU ali P
—	UČITELJA GOSPODINJSTVA, PRU ali P za nedoločen čas — s polnim delovnim časom
—	UČITELJA PODALJŠANEGA BIVANJA za podružnično šolo Utik s polovičnim delovnim časom, U ali PRU — razredni pouk
—	UČITELJA PODALJŠANEGA BIVANJA na centralni šoli, U ali PRU
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P
Začetek vseh navedenih del in nalog je 1. septembra 1987. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE 7. MAJA, DOBROVA PRI LJUBLJANI
razpisuje prosta dela in naloge
— UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA TER VODJA ŠOLSKE PREHRANE, PRU biologije in gospodinjstva
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 1987.
Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri
OSNOVNI ŠOLI LJUBO ŠERCER, Ig,
razpisuje za šolsko leto 1987/88 prosta dela in naloge:
UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s končano izobrazbo PA — in enoletnimi delovnimi izkušnjami.
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas s polnim delovnim časom (14 ur na teden glasbeni pouk, vodenje OPZ in MPZ in vodenje interesnih dejavnosti), s končano izobrazbo PA z delovnimi izkušnjami.
—	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s končano iaobrazbo — PA ter z enoletnimi delovnimi izkušnjami.
—	2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v PB, s končano izobrazbo PA — razredni pouk.
—	RAČUNOVODJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoj: Končana izobrazba V. ali VI. stopnje ekonomske smeri, z najmanj enoletnimi delovnimi izkušnjami. Začetek opravljanja del in nalog v mesecu maju 1987.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o končani izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli Ljubo Šercer, Ig.
Komisija ne bo obravnavala nepopolnih prijav. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni.
Svet
OSNOVNE ŠOLE X. SNOUB LJUBLJANSKE,
LJUBLJANA, Karunova 14/a
razpisuje dela in naloge:
1.	DELAVCA S POSEBNIMI POOBLASTILI — RAVNATELJA
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli ter pogoj e, določene z Družbenim dogovorom o kadrovski politiki mesta Ljubljane in imetij
—	visoko ali višjo izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu,
—	opravljen strokovni izpit,
—	da je družbenopolitično aktiven in ima pozitiven odnos do družbene lastnine in samoupravljanja.
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
2.	DELAVCA S POSEBNIMI POOBLASTILI — POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli ter pogoje, določene z Družbenim dogovorom o kadrovski politiki mesta Ljubljane.
Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje po-
g°je:	.	...
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu,
—	da ima opravljen strokovni izpit.
Kandidat bo izbran za 4 leta.
3.	2 UČITELJEV TEHNIČNEGA POUKA — za nedoločen čas. Pogoj: PA — tehnični pouk — fizika in tehnični pouk — likovna vzgoja.
Poskusno delo traja 3 mesece.
4.	UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA — za določen čas (nadomeščanje delavke na daljšem bolniškem dopustu).
Pogoj: PA — tehnični pouk — matematika
5.	UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN DMV za nedoločen
čas.
Pogoj: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri.
Poskusno delo traja 3 mesece.
6.	UČITELJA GLASBENEGA POUKA za nedoločen čas.
Pogoj: Visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri in sposobnost za vodenje pevskega zbora.
Poskusno delo traja 3 mesece.
7.	VODJE ŠOLSKE PREHRANE za nedoločen čas.
Pogoj: PA — učitelj gospodinjskega pouka ali živilski tehnolog. Poskusno delo traja 3 mesece.
8.	2 UČITELJEV ZA DELO V PODALJŠANEM BIVANJU za
nedoločen čas.
Pogoj: PA — razredni pouk Poskusno delo traja 3 mesece.
9. 4 UČITELJEV ZA DELO V PODALJŠANEM BIVANJU za
določen čas.
Pogoj: PA — razredni pouk.
10.	4 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Pogoj: PA — razredni pouk.
Kandidati bodo sklenili delovno razmerje:
—	do 1. polletja 1988,
—	za celo šol. leto 1987/88
—	do 1. 12. 1987
—	do 15. 12. 1987
11.	UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Pogoj: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri.
Kandidat bo sklenil delovno razmerje do 1. polletja 1988.
12.	UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu).
Pogoj: PA — ustrezna smer ali visoka šola ustrezne smeri. Kandidat bo sklenil delovno razmerje za celo šolsko leto.
Prijave za razpisana dela in naloge sprejemamo 15 dni po objavi razpisa v tajništvu šole, prijave za ravnatelja in pomočnika ravnatelja pa pošljite na naslov šole z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo dobili odgovor v 30 dneh po poteku razpisa. Začetek dela: 1. septembra 1987.
OSNOVNA ŠOLA OSKAR KOVAČIČ, LJUBLJANA, Dolenj«*
cesta 20
razpisuje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom pro«*1 dela in naloge
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P
—	UČITELJA FIZIKE, PRU ali P
—	UČITELJA MATEMATIKE, PRU ali P	^
—	UČITELJA GOSPODINJSTVA IN ZA VODENJE ŠOLSK PREHRANE, PRU ali P

—	2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, PRU ali U
—	4 UČITELJEV ZA DELO V ODDELKIH PODALJŠANEM^
BIVANJA, PRU ali U — razredni pouk

Prijave sprejema šola 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obv£:'lr' čeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
it)

Svet
OSNOVNE ŠOLE VLADO MIKLAVC, VRHOVCI LJUBLJANA, Cesta na Bokalce 1
X
razpisuje prosta dela in naloge
* P
POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z Zakonon1 ^ združenem delu in Zakonom o osnovni šoli, ter imeti: najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem deluf opravljenem strokovnem izpitu Kandidat bo imenovan za 4 leta.
— UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE Pogoj: PRU
0|
6/
17
Začetekdela: 1.9.1987 za nedoločen delovni čas. Prijave z dokazil1 izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razp>'l5 Svetu Osnovne šole Vlado Miklavc Vrhovci, Lj. Cesta na Bokalce|0 O izidu razpisa boste obveščeni v 15 dneh po izbiri.
____________________________________________________________M

Komisija za delovna razmerja
ZAVODA ZA SLEPO IN SLABOVIDNO MLADINO V LJčC LJANI
razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta delal \ naloge
1.	PREDMETNEGA UČITELJA TIFLOPEDAGOGA ZA Alf
GLEŠČINO IN SLOVENŠČINO, ki bo opravljal tudi druga pri celodnevnem usposabljanju otrok	*'
2.	PREDMETNEGA UČITELJA TIFLOPEDAGOGA ZA Bl‘.
LOGI JO, GOSPODINJSTVO in VODENJE PREHRAT«8 (zaželena tudi kemija), ki bo opravljal tudi druga dela pri e'« lodnevnem usposabljanju otrok	f
3.	PREDMETNEGA UČITELJA TIFLOPEDAGOGA ZA llf K OVNI IN TEHNIČNI POUK, ki bo opravljal tudi druga dela pfe celodnevnem usposabljanju otrok
Začetek dela 1. 9. 1987
Pogoji: strokovna usposobljenost po VI. ali VII. programu, tiflope' gog za poučevanje navedenih predmetov, strokovni izpit, dveletne lovne izkušnje v stroki, poskusno delo traja 90 dni.	^
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 8 dn^j M objavi razpisa tajništvu Zavoda za slepo in slabovidno mladino,
Ijana, Langusova 16.	L
di>ie'
d«"1'
fio
Komisija za delovna razmerja pri
OSNOVNI ŠOLI »8 TALCEV« LOGATEC
razpisuje prosta dela in naloge:
k
I. na matični šoli
I.	PREDMETNEGA UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE-FIZ#
— za nedoločen čas s polnim delovnim časom	j
II.	na podružnični šoli Rovte	, f
V
2.	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA — za določen čas s po' nim delovnim časom (do 1. 9. 87 do 17. 5. 88 — nadomeščanje d1 lavke, ki je na porodniškem dopustu)
III. na glasbeni šoli
3.	GLASBENEGA UČITELJA ZA GODALA — za nedoločenčf> s polnim delovnim časom
4.	GLASBENEGA UČITELJA, ZA PIHALA IN TROBILA
nedoločen čas s polnim delovnim časom
Začetek dela je 1. 9. 1987.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po ob j »| razpisa na naslov: OŠ »8 talcev« Logatec, Notranjska 3, Komisijaj’c delovna razmerja, Logatec. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po o'JI
•	•	rp
£2:__________________________________________________________
et
-biti
X
OSNOVNA ŠOLA DR. IVAN PRIJATELJ, SODRAŽICA
razpisuje prosta dela in naloge
‘a
'u
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas
—	UČITELJA GOSPODINJSTVA IN LIKOVNE VZGOJE %
nedoločen čas
—	UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA za 4ji
določen čas	itn
—	UČITELJA ZA DELO V PODALJŠANEM BIVANJU v kof|Je
biniranem oddelku predmetne stopnje, za določen čas (od 24 1987 — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopust >s

Prijave z dokazili o izobrazbi bomo zbirali 15 dni po objavi razpis \j Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku prijavni Iv roka.
—'je
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR, VRHNIKA
razpisuje po sklepu sveta šole dela in naloge
—	2 POMOČNIKOV RAVNATELJA za 4 leta	'
Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati poleg pogojev iz 511. člf4( Zakona o združenem delu tudi pogoje iz Zakona o osnovni šol' tj Družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Vrhnika ter iiflj ■>) najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem & k Prijave za ta dela in naloge označite na ovojnici »za komisijo«-.
—	UČITELJA ZA POUČEVANJE DUŠEVNO PRIZADE* MLADINE za določen čas (eno šolsko leto) s polnim delov^ tj časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopu«
Pogoji: PA — specialni pedagog
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na osnovno« . Ivan Cankar, Vrhnika, Tržaška cesta 13 v 8 dneh po objavi razp1. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po opravljeni iz*1
Nadaljevanje na
16.
.A. L
is'* * * * v
o#
0^agocen dokument
jb izidu Kreljeve Otročje biblije
Zbirku del o slovenskih prote-ry(,ntskih piscih je za eno knjigo ” fHatejša. V letošnjem marcu je ^rečizšla v Založbi Mladinska , ni‘Sa, Ljubljana,knjiga Sebasti-“na Krelja Otročja biblija. Pri-Knik je bil prvič anonimno na-l. 1566 v Regensburgu na farskem. Zdajšnjo izdajo Jr°čje biblije je natisnilo na ^ern papirju Časopisno grafično <0(ljetje DELO v Ljubljani, gra-jo je lično oblikovala v sladkem slogu Dunja Lurlani Ko-)lfl spremno besedo sta napisala f^tina Orožen in Bogomil Ger-
U knjiga prinaša dobro berljiv 0,ografski posnetek (faksimile) 'sfbine (str. 1 —129) po izvodu iz Vinkanske knjižnice (BI-hMoteca	APO STO LICA
,11; V^TlKANA), faksimile Krelje-'0j,!eSa latinskega pisma od 1. 8. 16 ^3 tudi s Trubarjevim podpi-naslovljenega na Adama °horiča v Krškem, prepis pisma 11 slovenski prevod Antona So-'re,a (130—136), Spremno be-(137—161) ter Vsebino — U (162).
Orožnova in Gerlanc sta v ial P^mni besedi Otročjo biblijo ^stransko osvetlila in nekatere ‘jučilnosti bolj poudarila kot do-^ I ^anji raziskovalci. Tako je &®\fožnova opozorila z naslovom Jfjicga dela spremne besede
w Kreljeva »otročja bi-
^ ^IJJA«, str. 139),' da je dal Krelj i (fstov knjige med navednice.
^ksimile naslova kaže, da jesta-v ec navednice nerodno postavil, a P endar se mi zdi, da je med nosnicama samo beseda biblija, ierje hotel avtor poudariti predvidi (>n besedo biblija. Očitno je tako ■dOlslila tudi Dunja Furlani-Ke-f'', ker je v naslovu na hrbtu i P^Hge samo beseda biblija med \'$ktvednicama:	S. KRELJ
YrBoztuA »BIBLIA«. V ^■mskih protestantskih šolah so ff^reč tedaj uporabljali abeced-K Z naslovom biblija.
Orožnova ni prezrla tudi nemega podnaslova Otročje biblije: *Rin Buchlein darin ist unter an-.erem Catechismus vonfiinfferlei .kraschen«... (str. 139). Podna-Ib 0v je toliko napačen, ker je v
izvirniku »Eind Handtbuchlein«
... torej slovensko: Priročnik (natančneje: Priročniček), v katerem je med drugim katekizem v petih jezikih. V Otročji bibliji je namreč tudi mali katekizem v slovenskem, hrvaškem, nemškem, latinskem in italijanskem jeziku. Tudi podnaslov je Krelj verjetno napisal pod nemškim vplivom, ker so v nemških protestantskih šolah tedaj uporabljali abecednik Das Kindlein Handbuchlein von D. Luther, ki je vseboval očenaš, apostolsko vero in deset božjih zapovedi. Vse to je poleg drugega tudi v Kreljevem katekizmu.
Orožnova opozarja bralca tudi na navedek, ki sledi podnaslovu, namenjen pa je očetom kot poglavarjem družin za vzgojo otrok. Krelj je vzel ta navedek iz 5. Mojzesove knjige (Deuteronomium, poglavje 6), Orožnova pa ga je prečrkovala takole: »Inu te besede, katere tebi danes zapovem, bodeš v tvojem sercu ohranil in je otrokom svojim ostril, inu od njih govoril, sedeč doma v hiši tvoji, ali po potu gredeč: kadar ležeš inu vstaneš.« (Str. 139—40).
Za lažje razumevanje citata je Orožnova njegovo »ritmično stilizacijo « takole preoblikovala v »prozaično zapoved« sodobnega jezika: » Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po potu, ko se ulegaš ali ko vstajaš.« (!) (Str. 140).
Zatem govori Orožnova o avtorstvu Otročje biblije, zavrača trditve nekaterih hrvaških raziskovalcev, po katerih naj bi bil avtor Kreljev teološki učitelj Matija Vlašič-Ilirik, soglaša z njegovim soavtorstvom ter navaja za Kreljevo avtorstvo Otročje biblije Že znane dokaze: Otročja biblija, imenovana Katekizem Sebastijana Krelja (Catechesi Sebastiani K reli it), je navedena v 2. Bohoričevem šolskem redu (1575) ljubljanske protestantske stanovske šole med učbeniki za 2. in 3. de-kurijo (oddelek) I. razreda ter je tako naš prvi učbenik, ki ga navaja uradna listina. Kreljevo avtorstvo potrjuje tudi njegov pre-
^ Pandanes skoraj vsaka peda-c jpka fakulteta pripravlja vsako-j if*11.6. Posvete s posameznega po-
šola in razvoj osebnosti
^dagogiko Filozofske fakultete Ljubljani prireja redne peda-^ko-andragoške dneve, Peda-'ja' pka fakulteta na Reki že tradi-3!.^alna posvetovanja o uspo-0 ?°tjanju pedagoških kadrov, 'dagoška fakulteta v Osijeku ,Svetovanja iz zgodovine pe-ojšPgike, izdajajo pa tudi rana dela vidnejših jugoslo-aaskih pedagogov, i Pedagoška fakulteta v Mari-. p1 je ob ustanovitvi sprejela ; zi,| 8o, da bo raziskovala in Rokovno spremljala še posebej „£ Ptužbljanje vzgoje — odpira-r šole v okolje. Tako je že 0it|j *a prvi posvet Program živ-^ )^nja in dela osnovne šole v ^keiji vsestranskega • razvoja Jponosti in izdala tudi prvi iisl|j0rnik Pedagoške fakultete . “ribor z naslovom Šola in.ra-?j osebnosti.
>;e Vprašanje razvoja osebnosti ljPpntembno zlasti danes, ko je “t>a razvijati ustvarjalno oseb-Na posvetu so strokovnjaki D^nih znanstvenih panog j ftljevali problematiko razvi-1 jattstvarjalnosti v šoli. Sode-ef [i “k so: Filozofska fakulteta, |ji ^goški inštitut. Zavod SRS Tit šolstvo in Pedagoška akade-lelt|e|]a iz Ljubljane, Visoka uči-PpJf š°la 'z Szombathelva in 2agoška fakulteta Maribor, niijj oornik zajema zanimive ra-stf j|V|.ave in opažanja iz programa da levnja in dela šole z vidika pe-rgoskega položaja učencev v š«! ces no"iz°braževalnem pro-(Kramar) in prikazuje ra-tjjp Jne smeri v osnovni šoli v
:ja. Tako, na primer. PZE za
procesih reforme (Novak). S psihološkega vidika je kritično obdelano razvijanje ustvarjalnosti v šoli (Jaušovec) in vpliv učiteljevih vzgojno-izobraže-valnih stališč na ustvarjalne sposobnosti učencev ter učna uspešnost teh učiteljev (Žagar). Ob tem je izkušenjsko orisana sestavina učiteljeve osebnosti, kakršno potrebuje sodobna vzgoja (Plemenitaš), poleg tega pa posebej poudarjena interesna dejavnost kot pomemben dejavnik za izbiro poklica in vpliv pedagogike prostega časa k razvoju osebnosti (Plemenitaš, Lešnik).
Zbornik pojasnjuje tudi pomen jezikovne vzgoje za razvoj ustvarjalnosti (Križman) ter kritično osvetljuje vprašanje slovenstva in slovenskosti v naši osnovni šoli (Kolar). Visoka učiteljska šola iz Szombathelya je orisala prizadevanja katedre za slovenski jezik in književnost pri razvijanju dvojezičnega šolstva na Madžarskem (Gadany). Med besedili je še veliko zanimivih misli o pomenu umetnostne vzgoje, kulturnih dejavnosti, naravoslovja, tehnične in proizvodne vzgoje in drugih za razvoj ustvarjalnosti pri učencih osnovne šole (Bukovac. Škerjanc, Švajncer, Šuligoj, Markič, Rotar. Hrovatin. Papotnik in drugi).
Vsebina zbornika je takšna, da bi jo moral poznati vsak pedagoški delavec in tisti, ki se ukvarjajo z reformo naše šole.
Žbornik je izdala Pedagoška fakulteta v Mariboru, uredila sta ga dr. Norbert Jaušovec in mag. Martin Kramar.
L. L.
vod Spanngenbergove Postile, natisnjene v Regensburgu l. 1567 kot Postila slovenska v istem pravopisu in jezikovnih normativnih smernicah kot Otročja biblija, poleg tega pa je Krelj v predgovoru Postile takole podpisan-: »Sebastianus Krellius tim, kir bodo leto Postilo brali, zdravje od Boga prosim«. Tudi Kreljevo bivanje v Ljubljani od l. 1565—1567 (smrti) in poučevanje na protestantski stanovski šoli govori za Kreljevo avtorstvo Otročje biblije, saj ga je tudi pouk spodbudil k pisanju.
Zatem Orožnova temeljito prikaže vsebino knjige, opozarja na metodično razvrstitev poglavij in na njihovo smiselno povezavo ter naflacionistično idejno usmeritev knjige.
Sledi bežen prikaz Kreljevega pravopisa, izčrpna osvetlitev jezika in sloga z nekaterimi novostmi v primerjavi s Trubarjevim pravopisom, jezikom in slogom, poudarjen pa je tudi pomen Kreljevih reformnih pravopisnih in jezikovnih prizadevanj za nadaljnji razvoj slovenskega knjižnega jezika.
Skoda, da M. Orožen ni tako temeljito prikazala tudi Kreljevega abecednika brez naslova na treh uvodnih straneh Otročje biblije. Tudi ta se namreč precej razločuje od Trubarjevih abeceda-rijev po metodični zgradbi, črkovnem in glasovnem sestavu, zlasti pa po metodi pouka branja, ki je zanimiva posebno za učitelje. Ker tu ni prostora za nadrobno razčlembo Kreljevega abecednika, bom opozoril samo na Kreljevo navodilo 'za pouk branja v
hovih glasovih! Sebastijan Krelj je torej začetnik glaskovalne metode na Slovenskem, njegovo navodilo za pouk branja v Otročji biblijije naše prvo znano tiskano navodilo te vrste.
Primož Trubar je sicer dal v svojih treh abeceddrijih nekaj napotkov učencem za branje nekaterih črk, a ni ničesar povedal o metodi bralnega pouka. Iz vsebine abeceddrijev pa vidimo, da so se učili brati po črkovalni metodi, ki je bila najtežja in najslabša od vseh, ter je mučila rodove slovenskih učencev nekako do 1.1860. Ko bi se bila uveljavila Kreljevo glaskovalna metoda, bi prikrajšala veliko muk rodovom slovenskih osnovnošolcev. Kreljevo Otročja biblija je torej izredno pomembna tudi za metodiko slovenskega jezika.
V Kreljevi Otročji bibliji je tudi prvič uporabljen termin »silabici-ranje«, danes silabiranje ali zlogovanje (ne: razzlogovanje) v pomenu sestavljanja in branja zlogov, ki je bil v rabi, dokler ni zginila iz šol črkovalna metoda. Na Štajerskem so A. M. Slomšek in njegov krog uporabljali izraz slovkovanje (iz slovka-zlog), prav tako tudi v Prekmurju (M. Kuzmič idr.).
O pravopisu in jeziku Kreljevega citata ne govorim, to je povedala Orožnova, opozoril bi le na tildo nad črko o v besedi» Bu-koglagolje«, ki pomeni okrajšavo, ker se je ta »o« imenoval v cirilski azbuki »on«, črka »b« pa »buki«. Sicer je Krelj uporabil tildo v Otročji bibliji tudi v drugih besedilih, a Orožnova nanjo ni opozorila.
OTROZHIA BIBLIA-
*m £«n6iMc6l<ic]/ «...
tj? tmtet ančwm
£)on tfr
funffmet (pta* ib*'-	v.';
<$«»•	-/3
L V
DEVTEKONOMV NA V*.
▼Nu te fcefedc, katere tebi danaf isapovem, bodefh urvotem fčr* cu hranil; mu ije Otrokom tvoim ollril, inuodnqh govorii, foJezh dotnaVhifiu tvorj, alli po potu gredezh; kadar leshefh inu vftanefh.
—v___
drgeti
»NOTI« (Opombi) na str. A 2, ki se prečrkovano glasi: » V silabici-ranju imaš puhstabe imenovati koker Nembci ali Latini, rekoč: a, s, r, nekar: az, slovo, reci; zakaj naši slovenski puhstabi imena imajo po judovskiga inu gerskiga jezika šegi. Nekar, da bi vsaki puhstab ali slovo v besedah tuliko kako ena cela beseda ali silaba moči imel. Eksempel BOG nemaš brati Bukoglagolje, tamač Bog. Bog (v gotici) koker Latini ali Nemci Gott (v gotici).«
V sodobnem, ne dobesednem jeziku bi se besedilo glasilo takole: V silabiranju (zlogovanju) beri črke kot v latinici: a, s, r, ne pa: az, slovo, reci kot v azbuki, kajti naše slovenske'črke imajo imena po hebrejskih in grških! Črka naj nima v besedah tolikšne moči kot zlog ali beseda! Primera BOG torej ne beri Bukoglagolje, temveč kot Bog...! Ali še splošneje in razumljiveje rečeno: Pri zlogovanju beri črke zlogov brez imenovanja (brez imen) le po nji-
B. Gerlanc je na petih straneh spremne besede pod naslovom Ob Krelju in Bohoriču povedal nekaj misli o Bohoričevem delu na ljubljanski protestantski šoli, Kreljevem in Trubarjevem prizadevanju za njegov prihod na šolo iz Krškega, opozoril na objavljeno Kreljevo pismo in na to, kako je prišel L 1626 iz Heidelberga izvod Kreljeve Otročje biblije v Vatikansko knjižnico ter skušal razvozlati zapis na spodnjem robu tega izvoda.
Čeprav stane knjiga 6200 din, ne bi smela biti brez nje nobena naša šolska knjižnica. Ker je izšla izdaja le v 1000 izvodih, naj šolska vodstva knjigo čimprej naročijo v Založbi Mladinska knjiga Ljubljana, Titova 3.
IVAN ANDOLJŠEK
Zbirka Moje prvo berilo
Pod geslom Moje prvo berilo je bila 9. aprila letos v Cankarjevem domu v Ljubljani odprta pedagoško zanimiva razstava skoraj 800 abecednikov in prvih beril iz 115 držav in 119 jezikih,
od tega 86 slovenskih in 80 v jezikih drugih narodov in narodnosti Jugoslavije. Večina razstavljenih knjig je iz zasebne zbirke neutrudnega zbiralca abecednikov in beril Marjana Marinška, ravnatelja Kulturnega centra Ivan Napotnik iz Titovega Velenja, ki je razstavo tudi pripravil, 86 primerkov je last akademika dr. Janeza Milčinskega, 44 pa jih je iz arhivskega fonda Slovenskega šolskega muzeja iz Ljubljane.
Prva razstava Marinškove zbirk abecednikov in prvih beril je bila leta 1984 na Pedagoškem inštitutu v Gradcu, sledile so razstave v Titovem Velenju (1985), Slovenj Gradcu, na Pedagoški fakulteti v Mariboru, Kostanjevici na Krki, Laškem in Kozjem, vse v letu 1986.
Ljubezen in spoštovanje do prve knjige je Marinšku vcepila njegova učiteljica na osnovni šoli Kozje. V svojem zapisu Kako je nastala zbirka abecednikov in prvih čitank (Katalog, 1985) nam odkrije skrivnost: »Vse skupaj se je začelo, ko sem v šolskem letu 1946—47 prvič prestopil šolski prag. Ljubezniva učiteljica Minka Hafner mi je na klop položila Prvo čitanko, v kateri so me privlačile lepe ilustracije, igre pri spoznavanju skritih črk, začetni pouk branja in pisanja ter seveda lepe pesmice, ki jih znam še danes na pamet.« Začel je zbirati prva berila, sprva slovenska, nato tudi drugoje-zična in to zbirateljsko vnemo je ohranil vse do današnjih dni. Pri tem so mu pomagali: Bogomil Gerlanc, Ivan Andoljšek, Radovan Klopčič, dr. Janez Milčinski, Zavod za mednarodno kulturno sodelovanje v Ljubljani, espe-rantski center v Zagrebu, mnogi naši poslovni ljudje v tujini in drugi. Učitelj Cibulis iz Letonije
v Sovjetski zvezi, ki je enako vnet zbiralec takih knjig, je Marinšku podaril okoli 50 knjig iz raznih predelov Sovjetske zveze 35 različnih jezikih. Marinšku so še posebno pri srcu začetnice malih narodov in z nizko naklado, npr. v korjaškem jeziku, ču-katskem, ujgurskem, karačaj-skem in drugih jezikih z naklado od 800 do 9000 izvodov. V Ma-rinškovi zbirki so zastopane vse zemeljske celine, tudi prebujajoči se afriški svet.
Abecednik, prvo berilo, prva čitanka, začetnica ali kakorkoli jo že poimenujemo, je prva šolska knjiga, ki je namenjena začetnemu branju (čitanju) in pisanju in s katero se uka željni prvošolec najprej spozna, spoprija-
telji in jo vzljubi kot le maloka-tero knjigo v kasnejšem življenju. Ta bi naj v dostojni obliki, otrokovemu razvoju primerno, v besedilih in podobah zrcalila otrokovo okolje polno življenja in radosti.
Začetnica ali prvo berilo je za prvošolca nadvse pomembna učna knjiga in se bistveno razlikuje od drugih učnih knjig, ki jih spoznava šolar v obvezni osnovni šoli, zato ima med vsemi učnimi knjigami prav posebno mesto. Miniti so morala stoletja, preden je prodrlo spoznanje, da je za šolskega novinca potrebna posebna knjiga, ki ustreza stopnji otrokovega duševnega razvoja. Vsako od njih je njena doba bolj ali manj vidno zaznamovala. V svojem razvoju se je to temeljno šolsko berilo spreminjalo, a ne le v zvezi s pedagoškimi in filozofskimi, literarnimi in estetskimi, marveč tudi z gospodarskimi in političnimi vplivi časa. Za prvo berilo velja nepisano pravilo, da »je bilo in je v nekem smislu še danes izraz svoje dobe, vsakokratne kulture, atudi mode«. (G. Šilih) Poudariti je treba, da mora začetnica — prva in temeljna otrokova učna knjiga — ustrezati vsem sodobnim zahtevam, ki so vsebinske, jezikovne, didaktič-no-metodične, pedagoške, psihološke, idejno-politične ih estetskp-tehnične narave.
Marinškova razstava je enkratna priložnost, da na enem kraju spoznamo vse slovenske začetnice od Trubarjevih časov do danes, hkrati pa nam odpira na široko pogled v svet začetnic pri drugih jugoslovanskih narodih in narodnostih ter pri mnogih narodih na vseh celinah sveta. V bogati druščini začetnic vsega sveta »srečamo« dobro znanko, svojo prvo knjigo in jo primerjamo z vrstnicami prej in kasneje. Sila spomina nas za nekaj časa vrne v čas, ko smo se prijateljsko in srečno družili s prvo učno knjigo, ki nas je oplemenitila z bralno in pisalno kulturo.
Pozorni opazovalec pisanega sveta začetnic domala vsega človeštva more dovolj zanesljivo spoznati in ugotoviti, da je prva človekova knjiga čudovita vezenina, ki nas vodi v areno osmi-slenega življenja in da vsi narodi sveta storijo vse, da bi ta knjiga bila čim boljša, popolna in mikavna za otroški svet.
Vztrajnemu zbiralcu prvih začetnic in velikemu ljubitelju prvih beril, Marinšku iz Titovega Velenja, želimo nadaljnjih uspehov pri kompletiranju te edinstvene zbirke! Dosedanjim razstavam pa bi naj sledile nove v slovenskem in tudi v širšem jugoslovanskem prostoru.
MLADEN TANCER
E. Schmmz, Der Leseunter-richt. Georg Westermann Verlag, Braunschvveig 1964, S. 50.
'	imp.iipi "n
France Mihelič: Noč nad Gorjanci II, 1973, akril, pl.
Znanost je lahko tudi zabavna
Temeljni pogoj za kakovosten pouk v šoli je učinkovita, sodobna učna tehnologija, premišljen izbor te tehnologije pa je še posebno pomemben, kadar ni veliko denarja.
Med 6. in 10. aprilom smo si na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ogledali že deveto jugoslovansko razstavo učil in šolske opreme z mednarodno udeležbo. Prva podobna razstava je bila leta 1971, verjetno pa je ni mogoče primerjati s tem, kar smo videli na podobnih razstavah zadnja leta. Zavod SRS za šolstvo že vseh petnajst let (razstavo pripravljajo vsako drugo leto) skrbi za strokovnost programa teh tematskih razstav. Tudi letos je skupaj z Izobraževalno skupnostjo Slovenije, učitelji različnih stopenj in z učenci, s soorganizatorico Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije in z delovnimi organizacijami pripravil prikaze pouka in strokovna posvetovanja.
Vse, kar smo videli, lahko razdelimo na tri dele: na razstavo igrač (sodelovala je Zveza obrtnih združenj, natančneje njena Sekcija igračarjev in vzgojno-izobraževalnih sredstev), na komercialni del (na njem je sodelovalo 23 razstavljalcev, domačih in tujih, pokazali so računalniško opremo, učila, didaktične pripomočke in strokovne knjige) in pedagoški del razstave z motom Tehnika v izobraževanju. Na tem tretjem, najpomembnejšem delu smo videli: vzgojno-izobraže-valno delo v učilnici za razredni pouk, opremo v učilnici za gospodinjski pouk, demonstracije -in vaje v fizikalno-kemijskem laboratoriju, pisarniško poslovanje, računalnik v šoli, video v šoli ter osnove regulacije in krmiljenja.
Ves teden so na Srednji naravoslovni šoli v Ljubljani potekala predavanja, demonstracije in seminarji iz matematike, naravoslovja in računalništva, zvrstila pa so se tudi posvetovanja z naslovi: Računalnik in video v šoli, Didaktični komplet — sožitje med učbeniki in drugimi viri znanja, Merjenje in regulacije pri pouku naravoslovja in tehnike, Vzgojna sredstva — eden temeljnih pogojev za uresničevanje vzgojnega programa, Kakovost in higiena prehrane v osnovni šoli, Načrtovanje šolske prehrane z^računalnikom. Urejanje bivalnega okolja — multi-medijski prijem, Logo v osnovni šoli. Predstavili so tudi zbirko knjižic Pamet je boljša kot žamet.
Na letošnji razstavi za površnega opazovalca morda res ni bilo nič bistveno novega, vsak, ki si je razstavljeno natančneje ogledal, pa je lahko ugotovil, koliko novih poti je že vpeljanih za uporabo tega, kar že imamo.
Video se je med nami že kar udomačil. Izobraževalna skupnost Slovenije je lani opremila vse slovenske srednje šole z videorekorderji; pa ne zato, da bi se na njih nabiral prah, temveč za bolj razgiban pouk, za spoznavanje in učenje na drugačen način. Da bi znali te učne pripomočke čim bolje uporabljati in izrabiti vse njihove prednosti, pa ptujski srednješolski center Dušana Kvedra skupaj z Zavodom SRS za šolstvo redno pripravlja seminarje za učitelje. Naučijo jih ravnanja z videorekorderji, tehnik snemanja in montaže.
Kaj z računalniki zmoremo
Na sejmu učil pred dvema letoma je Zveza organizacij za tehnično kulturo predstavila svojo računalniško dejavnost za mlade od šestega do šestinšestdesetega leta starosti pod obetavnim in optimističnim geslom: Ne bojimo se prihodnosti, letos pa so se vprašali:
Ali je prihodnost že prišla?
Obiskovalci letošnje razstave so lahko prvič spoznali računalnik SOKOL, ki prinaša v šole veliko sprememb: v pouk in poslovanje samo. Razbremenil bo delo učiteljev, računovodskih delavcev in uprave šole.
Zveza organizacij za tehnično kulturo (ZOTKS) je predstavila med drugim tudi tako imenovani šolski paket programov, ki se uporablja za obračun osebnih dohodkov in šolske prehrane,
vodenje glavne knjige, salda-konte in osnovna sredstva. Te programe so vpeljali v osnovni šoli Majde Vrhovnik, ki je eksperimentalna šola in je med prvimi uvedla računalništvo v svoje poslovanje. Tak šolski paket stane 3.000.000 din, naročite pa ga lahko pri ZOTKS, Lepi pot 6, Ljubljana.
Veliko zanimanje med obiskovalci je zbudila računalniška mreža ZOTKS, ki povezuje različne vrste mikroračunalnikov po glavnem računalniku (ta je osebni računalnik). Tako se zmogljivosti mikroračunalnikov močno povečajo, saj uporabljajo le-ti trdi disk glavnega računalnika kot svoj zunanji polnilnik. Kasetofoni, ki ovirajo hitro in učinkovito delo z računalniki, pri tem niso več potrebni. Računalniško mrežo sestavljajo vmesnik za glavni računalnik, vmesnik za mikroračunalnike, programska oprema, potrebna za delovanje mreže, in kabli za priključitev. Programska oprema stane 500.000 din, posamezen vmesnik pa 50.000 din.
Violeta Bunc, sodelavka ZOTKS za računalniško izobraževanje, sicer pa študentka računalništva, je povedala, da posebej skrbijo za usposabljanje kupcev računalnikov. Za vse, ki jih računalništvo zanima, zlasti pa za vodilne in vodstvene delavce, ravnatelje šol in učitelje, pripravljajo tečaje računalniškega opismenjevanja in jih seznanjajo s temeljnimi pojmi.
Pripravljajo tudi bolj specializirane tečaje; če bi radi vedeli kaj več o njih, se pozanimajte ob torkih dopoldne pri ZOTKS. Zanimanje za računalnike je kar veliko, med srednješolci se najbolj ogrevajo znanje tehniki in naravoslovci, manj pa drugi.
»Prava računalniška vročica pojenjuje, počasi se treznimo. Nič ne pove podatek, koliko računalnikov imajo kje, temveč: kaj z njimi zmorejo. Napredek se kaže v ožji specializaciji npr. pri uporabi računalnika pri kemiji, fiziki in gospodinjstvu. V svetu je že dolgo tako, za nas pa je vseeno novo,« razmišlja mag. Ivan Ger-lič z mariborske Pedagoške fakultete, ki je na razstavi predstavila med drugim tudi svoj računalniški merilni komplet. Opišemo ga lahko takole: sestavljata ga računalnik in modul, s katerim merimo. Učitelji ga lahko spremenijo v analogni ali digitalni in-trument, in če je potrebno, tudi v osciloskop. Pedagoška fakulteta je razstavila tudi nekaj zanimivih diplomskih del svojih študentov iz zadnjih dveh let: kovček, v katerem je orodje za tehnično vzgojo, in izobraževanje na razredni stopnji, kotiček tehnične kulture za vrtce, napravo za termično oblikovanje plastike, za oblikovanje gline, idr. Za zdaj smo si te praktične izdelke lahko ogledali le na razstavi, morda pa je vsaj kateri od njih zbudil pozornost pri tistih, ki skrbijo za učila in šolsko opremo. Kotiček za tehnično vzgojo za vrtce je zanimiv novost, če bi ga začeli množično izdelovati, bi mu najbrž vrtci na široko odprli vrata.
V učni kuhinji
Kaj ima računalnik opraviti s šolsko malico in kosilom? Veliko, saj lahko natančno izračuna
Sprehod po razstavi učil in šolske opreme
energijsko in biološko vrednost posameznih živil in ceno obroka.
Načrtovanje kakovostnih jedilnikov jemlje učiteljem in vodjem šolske prehrane veliko časa, računalnik pa opravi to hitro in zanesljivo. O tem smo se lahko prepričali na razstavnem prostoru za gospodinjstvo — to je bila sodobna, popolnoma opremljena kuhinja z mnogimi nepogrešljivimi gospodinjskimi električnimi pripomočki — učilnica za pouk gospodinjstva. Tam smo tudi srečali Marto Hrovatin, pedagoško svetovalko za šolsko prehrano in gospodinjstvo na Zavodu SRS za šolstvo. Takole je opisala namen učilnice: »Že-
leli smo spodbuditi vse tiste šole, ki še nimajo opremljene učilnice za gospodinjstvo, da to storijo čimprej. Minili so časi, ko smo pri tem predmetu pletli in kvačkali. Danes je to premalo. Praktično delo je nujno, zato pa potrebujemo vsaj najnujnejšo opremo; 130 slovenskih šol še nima »učne kuninje«. Pouk gospodinjstva imajo osnovnošolci od šestega do osmega razreda, z reformo je ta predmet pridobil 25 šolskih ur, tako da lahko več spregovorimo o higieni, zdravi prehrani in ekonomiki gospodinjstva. Otroke navajamo na varčevanje že v šoli, učimo jih tudi temeljnega odnosa do
DR. ALEKSANDRA KORNHAUSER
Najmlajši možgani so najbolj dragoceni
»Pred nami so usodne nove tehnologije. Razvitim bodo prinesle velike koristi. Dežele brez znanja pa bodo prizadele. Zato je danes nujno vzgajati za hitro spoznavanje in uporabo znanja. Poglejte, na primer, tekstilno industrijo. Ta se je pred desetletji iz razvitih dežel selila v nerazvite, iz moških rok v ženske. In danes? Seli se nazaj iz nerazvitih dežel v razvite, seveda povsem robotizirana! To pa zahteva od posameznika veliko več znanja. Res je, da robot veliko stvari opravlja sam, toda če se kaj zatakne...
Pred nami je nova znanstvena revolucija, ki bo od vsakogar zahtevala veliko znanja. Na to se moramo pripravljati že danes — si pridobiti čimveč dosegljivega znanja, naučiti pa se je treba tudi nenehno iskati novo znanje in utirati nove poti do njega.
Skrajni čas je, da začnemo razmišljati, kako bolj ustvarjalno vzgajati le od prvih mladih let in kakšna naj bo ta vzgoja, da bo vodila v nenehno iskanje, razmišljanje in ne le k želji po boljšem, temveč tudi do volje to doseči.
Včasih je prevladovalo mnenje, da je čas za to šele v podiplomskem študiju. Sama mislim drugače.
Nekateri mi očitajo, da sem se začela zdaj ukvarjati še s predšolsko vzgojo, jaz pa sem tega še posebno vesela. To je delo s tistimi, ki so najbolj vedoželjni, najbolj dojemljivi, najbolj občutljivi, polni iskrivih misli. Tudi uče se najhitreje. Le pomislite na primer na družino, ki gre za dve ali tri leta na začasno delo v Nemčijo: ko se vrnejo, oče in mati klatita nekakšno nemško latovščino, najstnik se kar za silo pogovarja, predšolski otrok pa govori kot Nemec. Že to je dovolj prepričljivo kaže, kako je mogoče razvijati otrokove sposobnosti v najzgodnejših letih.
Tega, kako dragoceni so za družbo prav najmlajši možgani, se zavedajo najbolj razviti — v Angliji vodijo te projekte akademiki, v Ameriki kar nobelovci. Pri nas pa celo nekateri strokovnjaki menijo, da to ne spada na fakulteto. Kot da lahko uravnavaš odraslo drevo —podiplomca. Tedaj kvečjemu lahko brusiš osnovo, ki mora biti načrtno grajena mnogo mnogo prej. Od otroških let navzgor. In s posebno skrbjo Univerze, ki jo morajo mlade sadike najbolj skrbeti.
Upam, da se bodo mnogi vodilni znanstveniki na področju naravoslovja in tehnologije pridružili tem prizadevanjem. Drugi se pač ne bodo, vsaj dotlej ne, dokler jih ne bodo izzvali vnuki s svojo svežo prenikavostjo.«
Iz pogovora ob zbirki Pamet je boljša kot žamet)
France Mihelič: Gluha loža, 1970, olje, pl.
hrane. Premalo se zavedamo, kako pomembno je pravilno prehranjevanje. Učitelji gospodinjstva smo nekakšni .glasniki1 zahtev zdravstvene službe. Veliko staršev še zmeraj misli, da je malica za otroka v šoli več kot dovolj. Pozabljamo, da otrok raste, da se vsaka napaka in malomarnost lahko zelo maščujeta, posledice pa največkrat ni mogoče odpraviti. Zavzemamo se, da bi v šole uvedli po dva obroka za vse, v celodnevno šolo pa štiri.«
Pamet je boljša kot žamet
Ob mnogih nerešenih šolskih vprašanjih velikokrat zapostavljamo šolsko prehrano. Podobno se dogaja tudi z znanostjo — mnogi še zmeraj mislijo, da je namenjena le odraslim, v resnici pa bi jo morali začeti spoznavati že od otroštva. Društvo prijateljev mladine je pred leti spodbudilo projekt Spoznajmo naravo, s katerim skušajo temeljne pojme iz naravoslovja in tehnologije razložiti že najmlajšim. Tako nastaja serija knjižic in televizijskih oddaj Pamet je boljša kot žamet. Televizijske oddaje že lahko spremljamo, knjižice pa bodo izšle pri Državni založbi Slovenije že to jesen (zagotovo do Slovenskega knjižnega sejma v novembru, so povedali v založbi). Isto zbirko bodo izdali tudi pri Zavodu za učbenike i nastavna
meljno znanje za prihodnji ^ zvoj.
Morda takšno razmišljanje bo všeč tistim, ki pravijo,1 vzgojiteljice ne potrebujejo vis 1 izobrazbe. Da si teorija in pra) 1 še zdaleč ne podajata rok, trti* nekateri. Čisto tako le ni. V® p jetno se tisti, ki obvlada teofil tudi v praksi laže znajde. Ne s® j nam biti vseeno, kako 1 vzgojiteljica z najmlajš" i (otroci so najdragocenješe, ^ t< imamo). Zato smo veseli, da se 1) pogovora o projektu Spoznaj11 d naravo, natančneje o zbi1 Pamet je boljša kot žamet, u<i ^ ležilo toliko ljudi (mimogr^ čisto drugačna je bila podoba1 posvetu Računalnik in videč šoli, kjer so se — naj bi se . zbrali predstavniki IzobraŽ valne skupnosti Slovenije, f sebnih izobraževalnih skupne d in občinskih izobraževal11 skupnosti, da bi se podrobne seznanili z uvajanjem in upora1 računalniške in video tehnike osnovni in rednji šoli)
Vzgojiteljicam je bil nafl5 njen posvet Vzgojna sredstva eden temeljnih pogojev za
sničevanje vzgojnega prografl1 Irena Levičnik, svetovalka 2
sredstva v Beogradu, tako da bo ta prijetna novost razveselila vse naše otroke in njihove vzgojitelje.
Besedila, ki jih dopolnjujejo domiselne ilustracije Boža Kosa, je napisala prof. dr. Aleksandra Kornhauserjeva. Razlagati otrokom »zapletene« zadeve ni preprosto, zato smo toliko bolj veseli zbirke Pamet je boljša kot žamet. Morda je bodo veseli tudi zunaj naših meja.
»Mladi, ki bodo delali v zahtevnih razmerah prihodnjega tisočletja, imajo vso pravico do najboljšega znanja,« je poudarila dr. Aleksandra Kornhauser.
,Znanost je zabavna* — geslo, ki se uveljavlja drugje, naj zaživi tudi pri nas. Z zabavnimi, preprostimi igrami lahko otrokom razložimo veliko rizikalnih in kemijskih pojavov.
Kako razložiti otroku, kaj je kislo in kaj je lužnato?
»Kameleon je žival, ki spreminja barve. Barvo pa lahko spreminjajo tudi rastline. Za to je posebno pripravno rdeče zelje. Pri kuhanju rdečega zelja dobimo rdeče-vijolično obarvano vodo. Če ji prilijemo kis, se voda obarva živo rdeče. Če pa vanjo vsujemo žlico praška za pomivanje posode, spremeni barvo v zeleno-modro. Tako nam barvilo iz rdečega zelja pomaga spoznati, kaj je kislo in kaj je lužnato.« (to je napoved iz TV sporeda za oddajo Pamet je boljša kot žamet). In kaj bodo počele osnovne šole, če bo prve korake na poti k učenosti namesto njih opravil že vrtec? Po starem nič. Prevzele bodo veliko zdajšnjih nalog srednje šole, le-te pa naloge univerze. To pa pomeni, da bo dovolj zgodaj tudi še čas za pridobivanje vrhunskega znanja. Naša univerza bo zares zaživela, kot bi morala, šele takrat, ko bo že vrtec dajal te-
voda SRS za šolstvo za predš sko vzgojo, je ob koncu posvf povedala:
»Želeli smo, da se srečajo delovalci igrač, trgovci in vzg1 no-varstvene organizacije, da se pogovorili o dosežkih, o tež vah, o prihodnjem sodelovanj ' Na takšnem posvetu seveda mogoče rešiti vseh težav, pa je že, če si jih povem0' ! potem lažje razumemo drug dl
gega.
Menim, da smo, kar zade igrače, zelo napredovali. Igr*
so postale bolj kakovostne, ^ ^
dje jih kupujejo čedalje ^
premišljeno. Dobro je, da so tisti, ki izdelujejo igrače ^ drobno, združili v sekcijo,
tako bolj enotno nastopajo•l, . Lahko rečemo, da si je na: '
tošnji razstavi učil in šolsi ' opreme igrača končno izboje'1 primerno mesto. Potrdila se kot učilo in vzgojno sredstvo , pa vseeno, kakšna je ta igč ‘ Komisijo za ocenjevanje $ . čaka še veliko dela. Želimo si1 < bi bilo čim več igrač takšnih,^ 2 si pridobile oznako Dobra igf? v — to je nekakšen »oskar«, k11 2 vsako leto podelijo najboljši11 Šole so poziv k varčeva) 2 vzele zares — kako naj si s>( \ razlagamo skromen obisk na^ stavi učil (letošnjo si je ogle^ 2 7000, tisto pred dvema leto* pa 12000 ljudi) — navseza^ 2 tudi ekskurzija v Ljubljano ni* stonj.	I;
Ali se tudi mednarodnih P \ svetovanj in razstav udele* I jemo zmeraj manj? Prav je>, l gremo v svet, da vidimo, kaj f dogaja še drugje, škoda pa je> včasih zapostavljamo tisto, ^ S mače, kar je v resnici nekaj vf£ no.	1
Morda javna občila niso do11 \ izpeljala svojih nalog? Včasih j del vzroka treba iskati tudi P S Samo mimogrede: o Didf. največji mednarodni razstavi®1 I dobivamo v uredništvu infot1® \ cije in obvestila že nekaj I
cev preden jo odpro, o tej p*’ S
domači, pa le nekaj dni prej'
LUČKA LEŠNIK
Pomemben delež na razstavi Učila in šolska oprema je imela Z'1 organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), ki se že štirih : let zavzema za višjo raven tehnične kulture na Slovenskem, pos^1 skrb pa namenja delu z mladino. V ZOTKS se povezuje enajsti^ bliških strokovnih zvez (avto moto, brodarska, foto-kino, jamah potapljaška zveza, zveza radioamaterjev, društev ljudske tehfl1 astronavtičnih in raketnih organizacij, letalskih organizacij, izm111, Ijev in avtorjev tehničnih izboljšav ter šoferjev in avtomehanikov)' njej je približno tristo članov, združujejo pa se v 650 društvih in klu1 ' po vsej republiki in v 1200 krožkih na osnovnih in v 150 krožkii1' srednjih šolah.
POSEBNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA PEDAGOŠKO USMERITEV Vzgojno-izobraževalni program Matematika - VIS — pedagoška f
Reičiinainištvo z matematiko
3lfl:
/a'
ut
ait
Z
dš(
svč
io'
Zgi
da
tež
anj
ia
'J
Predlog vzgojno-izobraževalnega programa Računalništvo z matematiko, ki ga objavljamo, je namenjen razpravi v delegacijah in konferencah delegacij, sprejemala pa ga bo skupščina piša Za pedagoško usmeritev skupaj s Pisom za elektrotehniško in računalniško usmeritev in Izobraževalno skupnostjo Slovenije. V programu je predstavljena pedagoška smer študija računalništva, zato sodeluje pri njegovem sprejemanju tudi Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev — tej tudi pošljite morebitne pripombe in predloge.
j UVOD
‘T Namen osnutka
Naraščajoče potrebe po strokovnjakih s področja računalništva, Ptodor uporabe računalnikov na vsa področja dela in življenja, vse .Večji pomen računalništva in informatike v sodobni družbi narekujejo ' Ugodnejši začetek izobraževanja mladine na teh področjih. To pome-%< ^ potrebujemo pedagoške delavce, ki bodo mladino seznanjali z ' računalništvom že v srednjem usmerjenem izobraževanju. Namen ’ ega osnutka je prikazati vzgojno-izobraževalni program, po katerem .. > poučevali, vzgajali in oblikovali profesorje računalništva za po-'‘točje srednjega usmerjenega izobraževanja.
Sestavljalci osnutka: V. Batagelj, D. Kodek, J. Kozak, G. Lešnjak, Omladič, M. Petkovšek, L. Pipan, T. Pisanski.
l-2 LIK DIPLOMANTA
Diplomant pedagoške smeri računalništva z matematiko poučuje ^čunalniške predmete v srednjem usmerjenem izobraževanju. Pri ,eni so zajeti tako specialni računalniški predmeti na računalniški P stieri kakor tudi računalništvo kot splošno izobraževalni predmet na nf ^ugih smereh. Na tistih smereh, kjer niti matematika niti računalniško nista glavna predmeta, lahko poučuje tudi matematiko v skupni Vzgojno-izobraževalni osnovi.
Njegova temeljna naloga je seznanjati učence z osnovami računalništva in informatike, jih uvajati v samostojno in ustvarjalno delo ter Prenašati izkušenj in novejša spoznanja s tega področja. Ob tem mora skrbeti za razvoj celostne osebnosti učencev.
_ . Poleg teoretičnega in praktičnega znanja računalništva in informa-5r» 'ike prenaša dijakom povezanost računalništva in informatike z dru-, Ij širni področji in jih uvaja v uporabo računalnika v različnih strokah. Da bi lahko te svoje naloge čim bolje uresničeval, si diplomant pedagoške smeri računalništva in informatike z matematiko med študi-Nm pridobi temeljito splošno strokovno in praktično znanje, si oblikuje potrebne osebnostne lastnosti, se seznanja s sodobnimi pedagoškimi metodami terpridobi tudi potrebne izkušnje za samostojno delo _ ^mladimi. Usposobljen je za individualno spremljanje razvoja polisi Proč j a, z občasnimi organiziranimi oblikami podiplomskega izobra-:Vi Ivanja pa svoje znanje še širi in poglablja.
■ Profesor računalništva z matematiko je usposobljen za poučevanje tJčunalništva in za poučevanje z računalnikom; suvereno obvlada delo Računalnikom, dobi pa tudi solidno znanje matematike.
1 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU
^ |T Posebna izobraževalna skupnost: Izobraževalna skupnost SR Slo-^ ^'2 Usmeritev: naravoslovno-matematična ^■3 Ime programa: Matematika
o sta: VIS
^'4. Smer: pedagoška, računalništvo z matematiko
Povezanost z drugimi programi v usmeritvi:
predhodnega programa: Računalništvo
I ^ V
li frSta: SR
khe smeri:
^ — računalniška logika in sistemi 8— programska oprema
^°pnja zahtevnosti dela: V
ob y.
iil1 |
predhodnega programa: Naravoslovno-matematična dejavnost Vrsta: SR
Ute smeri: naravoslovno-matematični tehnik
tH s *
ja( s l°pnja zahtevnosti dela: V
i11
$ j^sta: MAG
,8,e zahtevnejšega programa: Matematika — področje izobraževanja "sta: MAG
le smeri: Matematika — področje izobraževanja
i ^topnja zahtevnosti dela: VII/2
J816 zahtevnejšega programa: Računalništvo in informatika i |rsta: MAG
A ,,l’le smeri: Računalniško in informatika MAG °Pnja zahtevnosti dela: VII/2
® Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela
„ r°kovni naslov: profesor računalništva z matematiko £°Pnja zahtevnosti dela: VII/1
ni nje!!llna dela in nal°ge: učitelj računalništva z matematiko v sred-^	111 usmerjenem izobraževanju
ut
^ Trajanje študija: 4 leta
3 TOGOJI za vključitev v izobraževanje
3 T program se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so
uspešno končali izobraževanje po srednješolskih programih za V. stopnjo zahtevnosti dela v računalniški in naravoslovno-matematični usmeritvi.
V program se lahko brez preiskusa znanja vpišejo tudi kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po drugih srednješolskih programih izobraževanja za V. stopnjo zahtevnosti dela, ki obsegajo znanje iz matematike, fizike in osnov računalništva v obsegu teh znanj v srednješolskih programih za V. stopnjo zahtevnosti del v računalniški usmeritvi.
Prav tako se lahko v program brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje v gimnaziji, pedagoški gimnaziji ali srednji elektrotehniški šoli ali drugi štiriletni srednji šoli, ki je v
4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 4.1 Preglednica predmetov
Profesor računalništva z matematiko v ta namen:
~ načrtuje, organizira in izvaja vzgojno-izobraževalni proces ter Vodi in usmerja učence k samostojnemu in ustvarjalnemu pridobivanju znanja;
~ organizira in vodi interesne dejavnosti učencev, ki so povezane s področjem računalništva;
~ neprestano spremlja razvoj računalništva in nova spoznanja prenaša na mlade;
" sodeluje z učitelji z drugih področij pri uvajanju računalnika kot učnega pripomočka pri pouku drugih predmetov;
' sodeluje pri uvajanju računalnika v informacijski sistem šole;
- vzgaja mladino v skladu z načeli samoupravne socialistične družbe;
~ svoje delo povezuje z drugimi delavci, s starši ter z družbenim in gospodarskim okoljem šole.
1. letnik
Diskretne strukture	2
Računalniški praktikum	—
Razvoj matematike in računalništva	2
Fizikalne osnove računalništva	2
Digitalna vezja	—
Analiza I	4
Algebra I	3
SLO in DS SFRJ	2
Telesna vzgoja	—
Skupaj* 1. letnik	15
2.letnik
Programski jeziki in programiranje	3
Organizacija in arhitektura računalniških sistemov	3
Analiza II	4
Algebra II	3
Psihologija pouka in učenja	2
SLO in DS SFRJ	2
Telesna vzgoja	—
Skupaj* 2. letnik	17
3.letnik
Podatkovne strukture in algoritmi	2
Vhodno-izhodne naprave
in sistemi	2
Računalniške komunikacije in mreže	—
Uporaba računalnika v različnih
strokah (sistemi v realnem času)	2
Uporaba računalnika v različnih
strokah (baze podatkov)	—
Verjetnostni račun	2
Numerična linearna algebra	3
Elementarna matematika	3
Metodika matematike
za srednje šole	1
Osnove filozofije	2
Politična ekonomija	—
Enomesečna delovna praksa Skupaj* 3. letnik	17
4. letnik
Kombinatorična optimizacija	1
Osnove matematike
in računalništva	2
Numerična analiza	3
Statistika	2
Metodologija računalniškega izobraževanja	2
Programirano učenje s pomočjo računalnika	2
Pedagogika z andragogiko	3
Didaktika	—
Sociologija	1
Politologija	—
Skupaj* 4. letnik	16
SKUPAJ* UR
zimski t. v.
4
2
2
11
1
1
2
1
1
6
OBJAVE
programu vsebovala matematiko in c;7iko v enakem obsegu kot srednja elektrotehniška šola.
3.2 Vsebina in obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso končali ustreznega predhodnega programa:
V program se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po kateremkoli drugem programu srednjega usmerjenega izobraževanja, če je v tem programu vsaj 420 ur matematike. Kandidati morajo opraviti preskus znanja iz tistih predmetov programa naravoslovno-matematična dejavnost, ki jih ni bilo v njihovem programu ali pa so bili v bistveno manjšem obsegu.
Semester I. v.
pr.
2
letni t. v.
2
1
4
3
2
12
I. v.
3
2
2
2
2
1
2
2
3
3
1
1
16
2
2
3
1
18
2
2
1
2
1
1
10
7
3510
skupaj
ur
120
60
45
120
45
240
165
60
60
855
180
180
210
150
90
45
60
855
120
60
60
60
60
120
150
150
60
30
30
900
90
150
90
180
120
75
45
30
30
900
*. brez telesne vzgoje in proizvodnega dela — delovne prakse
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK ŠTUDIJA
5.1	Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik
Pogoj za napredovanje so vsi opravljeni izpiti in druge študijske obveznosti. Na predlog Odbora za študijska in študentska vprašanja lahko svet šole omili pogoje, kadar je to primemo. Če študent iz utemeljenih razlogov ni opravil vseh predpisanih učnih obveznosti, mu odbor na individualno prošnjo lahko odobri vpis v višji letnik. Posebno uspešnim študentom odbor na individualno prošnjo odobri sodelovanje pri predavanjih in vajah pri določenih predmetih višjega letnika.
5.2	Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje statusa
V skladu z zakonom je mogoče ponavljati letnik le enkrat med študijem. Študent se lahko ponovno vpiše v isti letnik, če ima opravljenih vsaj polovico izpitov in drugih študijskih obveznosti tega letnika. Po presoji Odbora za študijska in študentska vprašanja je na individualno prošnjo mogoče sodelovati pri predavanjih in vajah pri nekaterih predmetih višjega letnika. Študent, ki je pravico do ponavljanja že izrabil, se lahko vključi v izobraževanje kot udeleženec izobraževanja iz dela ali ob delu.
5.3	Navodila za svetovanje in usmerjanje med študijem
Vsak letnik ima svoj svet, ki obravnava probleme, specifične za ta letnik. V svetu sodelujejo vsi študentje, učitelji in sodelavci, ki delajo v tem letniku. Predsednik sveta letnika je učitelj, ki spremlja delo študentov in jim svetuje če je potrebno. Namestnik predsednika sveta letnika je študent, ki skrbi predvsem za delo sveta letnika med študijskim letom in povezuje študente in pedagoške delavce. Vsi učitelji imajo na urniku govorilne ure; tedaj so na voljo študentom in z njim
obravnavajo probleme pri svojih predmetih. Delo študentov spremlja tudi študijska komisija, ki svetuje študentom in predlaga rešitve svetu visokošolske organizacije.
5.4 Pogoji za zaključek študija
Študij se konča z diplomskim izpitom, sestavljenim iz dveh delov: iz preskusa znanj, ki naj prikaže kandidatovo pregledno znanje iz predmetov tega programa, in iz zagovora diplomske naloge; v njej obravnava kandidat določen problem iz področja tega programa. Študent lahko opravlja diplomski zpit, če opravi vse druge študijske obveznosti, predvidene s programom.
6. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA
6.1	Kadrovski pogoji
Za vsak predmet sta potrebna habilitiran učitelj in asistent. Pri računalniških predmetih so potrebni še sodelavci, ki skrbe za delovanje računalniške opreme. Hospitacije na srednjih in osnovnih šolah potekajo v skladu z dogovori o sodelovanju učiteljev na teh šolah.
6.2	Materialni pogoji
Računalniški predmeti in predmeti numerične analize zahtevajo sodobno računalniško opremo. Tu potebe izredno hitro rastejo. Poleg tega, da morajo biti izpolnjeni splošni minimalni pogoji, ki jih zahteva pedagoško delo na visoki šoli (predavalnice, kabineti idr.), je treba posebej omeniti še knjižnico.
6.7 Usmeritev znanstvenoraziskovalne ali strokovne dejavnosti
Omenjene dejavnosti potekajo povečini v okviru specializiranih oddelkov IMFM, IJS in drugih inštitutov, v okviru nekaterih delovnih organizacij (Iskra) in strokovnih društev (DMFA SRS, Informatica). V njih ali z njimi sodelujejo tudi pedagoški delavci, ki izvajajo ta program.
Stran 16
PROSVETNI DELAVEC — 20. aprila 1987 — št. 8
Redne razpiše
prostih del in nalog učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih organizacij, ki jih objavljamo v tej številki, bomo objavili še v prihodnji številki, ki bo izšla 11. maja, če bo potrebno pa tudi še 25. maja.
Naknadne razpise bomo objavili 8. in 22. julija t. I.
Šole in vzgojno-varstvene organizacije prosimo, da nam pošljejo razpise vsaj teden dni pred objavo. Če imate težave pri usklajevanju rokov, nam telefonirajte in skušali vam bomo ustreči.
Naš telefon je (061) 315-585.
Vodstva šol in vzgojno-varstvenih organizacij naj spomnimo, da so cene razpisov v našem glasilu domala za tretjino nižje kot v dnevnem tisku, denar pa se vrača prosvetnim delavcem v obliki dostopnejše naročnine.
Razpisne številke so naprodaj v knjigarnah v vseh večjih središčih Slovenije.
20. mala Groharjeva kolonija 1968—1987
RAZPIS
Odbor Male Groharjeve slikarske kolonije Škofja Loka
razpisuje
20. — jubilejno — Malo Groharjevo slikarsko kolonijo z geslom JPI »ZA SREČNO POT V 21. STOLETJE.«
Nadaljevanje z 12. str.
Osnovna šola I. SPUB TOrstirv
DOBREPOLJE
1
razpisuje prosta dela in naloge:
—	DVEH UČITELJEV PREDMETNEGA POUKA — MATEMATIKE IN FIZIKE ali TEHNIČNEGA POUKA. Delavca bosta Izbrana za nedoločen čas.
Začetek dela 1. 9. 1987.
—	UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA in vodja šolske prehrane — za nedoločen čas.
Začetek dela.l. 9. 1987.
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA — poučevanje na po družnični šoli Ponikve — kombiniran pouk. Delavec bo izbran za določen čas, nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu.
Začetek dela takoj.
—	SPECIALNEGA PEDAGOGA, smer DPC — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu.
Začetek dela takoj.
—	UČITELJA TELESNE VZGOJE — za določen čas, nadomeščanje delavca na daljšem bolniškem staležu.
Začetek dela 1. 9. 1987.
Dobre avtobusne zveze z Ljubljano. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in znanju slov. jezika v 15 dneh na naslov: OŠ. I. SPUB TONETA TOMŠIČA DOBREPOLJE VIDEM 35 61312 VIDEM DOBREPOLJE, komisija za delovna razmerja.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE LOG-DRAGOMER, Šolska cesta 1, 61351 BREZOVICA
razpisuje prosta dela in naloge
—	2 UČITELJEV V PODALJŠANEM BIVANJU za nedoločen čas
—	UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas
—	VODJO ŠOLSKE PREHRANE IN UČITELJA GOSPODINJSTVA za nedoločen čas
—	UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIKE za nedoločen čas
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom
Začetek opravljanja del in nalog je 1. 9. 1987.
Prijave na razpis z.dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi. Kandidate bomo izbrali v 15 dneh, v 15 dneh po tem pa jih bomo obvestili o izbiri.
Šola je ob glavni cesti Ljubljana Vrhnika, lOkm iz Ljubljane. Prometne zveze so zelo dobre.
Kolonija bo v dneh od 5, do 17. junija 1987 v Škofji Loki.
CILJ:
------Ustvarjamo v svobodni
domovini
— Razvijajmo in utrjujmo prijateljstvo mladih Jugoslavije
TEMA: ŠKOFJA LOKA V SLIKI IN PRIKAZ ŽIVLJENJA IN DELA OBČANOV S FOTOKAMERO
Kolonije se lahko udeležijo pionirji — likovniki Jugoslavije in pionirji — fotoamaterji Gorenjske in Ljubljane.
Tehnike slikanja so proste. Risalne liste formata 40 x 60 cm in fotografski papir za izdelavo fotografij formata 18 x 24 cm bo priskrbel organizator. Vsi udeleženci bodo prejeli priznanja za sodelovanje.
Likovna in fotografska dela bodo razstavljena v nedeljo, 7. junija 1987 ob 10. uri v Galeriji na Loškem gradu.
Vodstva osnovnih šoi naj prijavijo po dva najboljša pionirja likovnika in po dva pionirja fotoamaterja iz višjih razredov, ki se bodo prvič udeležili kolonije.
Prijave pošljite do 1. junija T 987 na naslov: Odbor Male Groharjeve slikarske kolonije sedež: Zavod SRS za šolstvo, OE Kranj, Stritarjeva 8, 64000 Kranj (telefon 064 22-156).
Potne stroške za učence poravnajo šole, učiteljem — mentorjem pa tudi stroške bivanja v Škofji Loki. Pionirji iz krajev zunaj Gorenjske in Ljubljane bodo slanovali pri učencih gostiteljih, učitelji pa lahko v Domu učencev Škofja Loka.
ŠE NISTE NAROČENI NA PROSVETNEGA DELAVCA?
Pošljite nam izpolnjeno naročilnico, pa ga boste redno prejemali!
Ime in priimek .....................................
Ulica in hišna številka ............................
Poštna številka in kraj.............................
se naročam na Prosvetnega delavca.
Datum:	PodPis:
■'	///s
/A
irosvetm delavec
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja. Bogdan Čepič, Tea Dominko, Leopold
Svet
OSNOVNE ŠOLE MARJAN NOVAK-JOVO LJUBLJANA Vič, Nanoška 2
razpisuje dela in naloge
1.	RAVNATELJA ŠOLE
2.	POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli in Družbenim dogovorom o obl i kov a n j u i ni z v a j a n j u kadrovsko politike na območju ljubljanskih občin:
da je'Učitelj, šolski svetovalni ali strokovni delavec
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževal-nem delu
—	da je družbeno-politično dejaven in ima pozitiven odnos do družbene lastnine in samoupravljanja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa s pripisom »za razpisno komisijo«.
Kandidata bosta imenovana za 4 leta. O izidu razpisa boste obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
ŠOLSKI CENTER JOSIP JURČIČ, TOZD SREDNJA ŠOLA DRUŽBOSLOVNE IN KOVINARSKE USMERITVE IVANČNA GORICA
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
—- UČITELJA MATEMATIKE — za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
—	UČITELJA FIZIKE IN NARAVOSLOVJA — za določen čas s polnim delovnim časom
—	2 UČITELJA ZA STROJEPISJE IN PISARNIŠKO POSLOVANJE — za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	UČITELJA ZA POUČEVANJE STROKOVNOTEORETIČ-NIH PREDMETOV v ekonomski usmeritvi — ekonomist — za določen čas, s polovičnim delovnim časom
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o usmerjenem izobraževanju. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa.
30. obletnica mature
Maturanti učiteljišča v Mariboru šolskega leta 1956/57 se bomo srečali na 30. obletnici mature v hotelu Habakuk v Mariboru v soboto, 13. 6. 1987.
Prijavnice in akontacijo v višini 10.000,— din pošljite na naslov: Breda Žnidarič Titova 2, 69252 Radenci.
Kejžar, Marjana Kunej, Jože Miklavc, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž
Direktor: Jože Valentinčič
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja. Majda Vujovič
Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka — urednica, Tea Dominko, tehnična urednica.
Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tčl.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
>la
'Ol
"''Sle


ELEKTROMEHANIKA JELOVŠEK
DRENOV GRIČ n. h., 61360 VRHNIKA
Telefon: iCf 752-782
popravlja in servisira vse vrste
•	grafoskopov	•	ojačevalnih naprav
•	diaprojektorjev	•	gramofonov
•	episkopov	•	radiokasetofonov
•	mikročitalcev	•	manjših gospodinjskih
•	kinoprojektorjev 8, 16 in strojčkov 35 mm
Izdeluje
•	ojačevalne naprave moči 30, 60, 120, 240 in 400 W ;
•	zvočne bokse moči 40, 80,150 in več W — z vstavljenimi domačimi ali tujimi zvočniki
•	ojačevalne naprave z vstavljenim radiokasetofonom s 100W izhodom, primerne za ozvočenje šolskih dvoran
•	mešalce zvoka — možnost priključitve 8 ali več mikrofonov
Vstavljamo originalne rezervne dele Svetujemo pri opremljanju šol in kabinetov z avdiovizualnimi sredstvi in pri njihovi uporabi Na zalogi imamo več vrst projekcijskih žarnic
SERVISNE STORITVE OPRAVLJAMO NA ŠOLAH
Za vse informacije in pojasnila kličite dopoldne od 7. do 9. ure na navedeno telefonsko številko.
ŠOLE
Bliža se čas izletov. Če želite spoznati del Dolenjske, vas vabimo v Grosuplje na ogled rojstne hiše Louisa Adamiča v zaselku Praproče in samo Grosuplje-
Prek Grosupljega se peljete proti jugozahodu v 6km oddaljen Tabor in Taborsko jamo. Leta 1926 jo je odkril takratni župan v Ponovi vasi Josip Perme. Jama je vredna ogleda, saj zaradi svoje naravnosti z devetimi dvoranami naredi močnejši ali pa vsaj enak vtis kot Postojnska jama.
Brez vodstva si jame ni mogoče ogledati, zato se lahko
najavite pisno vodniku Francu Kanduču, Velike Lip-Ijene2, p. 61311 Turjak, tel. 789-068 ali Turističnemu društvu Grosuplje, tel. 771-412 (Janezu Lesjaku)-Vstopnina za odrasle je 500.- din, za učence oš 250 in dijake 350 din.
Iz Taborske jame nadaljujete pot na 9km oddaljeni Turjak, Raščico, Podsmreko, Spodnje Retje in se vrnete prek Velikih Lašč v Ljubljano.
Iz Grosupljega pa vas lahko zanese pot proti vzhodu na Polževo, Višnjo goro, Muljavo in Stično z bolj ali manj znanimi zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki (Muljava — Jurčičev muzej, Stiški samostan).
Pot lahko nadaljujete po dolini Krke proti Beli krajini ali pa v smeri Bogenšperk—Litija.
Dolenjska vam ponuja naravne lepote in prijazne ljudi-Pridite!
A
Vabilo
Z dajanjem svoje krvi lahko naredite največ, kar lahko stori človek za človeka. Zato vas pričakujemo na krvodajalski akciji-Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK odgovoren za krvodajalstvo.
MAJ 1987
ZAGORJE OB SAVI	4., 5.
KOČEVJE	6., 7., 8.
LJUBLJANA ŠIŠKA	12.
CERKNICA	13.,	14., 15.
TOLMIN	18.
ČRNOMELJ	19.,	20.
METLIKA	21.
VRHNIKA	22.
LJUBLJANA BEŽIGRAD	27.
SLOVENSKA BISTRICA	28.
LJUBLJANA CENTER	29.
RUŠE
KORENA
RAČE
LOVRENC NA POHORJU
7.
14.
15.
22.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
__________________________>
Naročnina za leto 1907 znaša 2600 din za posameznike in 4200 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 2000 din na leto.
Posamezna številka stane 200, din, pri povečanem obsegu pa 300 din. Številka tekočega računa: 50101-603-46509.
Tiska ČTP Ljudska pravica. ^ ISSN 0033-1643	■
Po mnenju Republiškega koP leja za vzgojo in izobraževanj®' časnik »Prosvetni delav® prost temeljnega prometne!! davka od prometa proizvod (glej 7. točko 1. odstavka 7 člena zakona o obdavčeva^ proizvodov in storitev v pro®1 tu).