Posamezna številka 1 Din. Poštnina pavšalirana. Leto I. Štev. 168 V Ljubljani, v nedeljo 19. avgusta 1923. Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10'—, po pošti Din 12'—, inozemstvo Din 20‘— Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oslasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Nota Male antante Nemčiji. Francoski in belgijski odgovor na angleško noto. Današnja številka obsega 12 strani in vsebuje med drugim: Pariško pismo. — Svetovni antldemokratlzem. — Pred novo konstelacijo. — Iz kulturnega sveta: Ce-ško-slovenskl stiki. — Fr. Veber: Eudalmo-nlzem In uttHzem. — Socijalna politika. — Pospeševanje In povzdig tujskega prometa in turlstlke na Gorenjskem. — Ljubljanski velesejmi. — Industrljsko-obrtna Izložba v Mariboru. — Pomea borze. — Več podlistkov, zanimivosti itd. Glavna skupščina DSU. 2e nekaj Časa sem stoji Ljubljana v znamenju kongresov. Novinarjem so sledili učitelji, te dni pa so se zbrali v beli Ljubljani gozdarji iz cele kraljevine, da absolvirajo redno skupščino svojega udruženja. Naša država je, kakor se to ob Vsaki priliki po vsej pravici omenja, agrarna država. Poleg poljedelstva in živinoreje zavzema gozdarska panoga skoro najodličnejše mesto. Jugoslovenske šume so eminentni del našega narodnega premoženja. Naši gozdovi so vir ogromnega bogastva, še več: ti gozdovi so nekaka »kovana podlaga« naše valute. Ce imamo v inozemstvu kredit^ se imamo v precejšnji meri zahvaliti bujnosti naših šum. Naša naloga je, da to veliko ugodnost pravilno ocenjujemo, kajti država brez lesa je država brez velikih razvojnih možnosti v pogledu stavbene delavnosti. Kaj bi dala Italija za naše krasne gozdove, za gigantske hrastove jz slavonskih šum, za ono bogastvo, ki ga čuvata slavna Lika in Krbava, Hrvatska in končno tudi Slovenija! Naša ožja domovina ne. stoji v tem oziru na zadnjem mestu, saj je v ploščinskem izmeni približno 44 odstotkov vseh njenih kultur — sočno gozdovje. V takih okoliščinah je gozdarska stroka velikega pomena. Je gospodarska panoga, ki potrebuje ravno radi njene rentabilnosti čim večjih moralnih in gmotnih investicij s strani naroda in države. V tem pogledu se je storilo že precej, ali zdi se nam, da še premalo. Zagrebška šumarska fakulteta nam odgaja mlade strokovnjake), ki delujejo bodisi v državni ali privaitni službi. Je to napredek,' ki se ga moramo odkrito veseliti, zlasti, čc pomislimo, da so morali naši dijaki pohajati v Leoben in drugam, ker ni bilo doma priložnosti za strokovni študij. In nič ni bolj naravno, kakor da so se gozdarji iz cele kraljevine strnili v eno veliko organizacijo, ki ima očuvanja stanovskih interesov veliko nalogo, da podpira potom publikacij in odlično urejevanega strokovnega organa z n a n s t v e n o - s t ro ko vno izobrazbo šumarja, ki se nahaja zunaj, kakor pravijo »v veliki praksi«. Pomen šumarske organizacije leži na dlani. Ona je poklicana, da svetuje zakonodaji v vitalnih vprašanjih celokupnega gozdarstva. Vprašanje ni samo: kako urediti eksploatacijo, marveč že v drugi vrsti se pojavlja vprašanje: kako ustvariti zakoniti in našim razmeram prikladni sistem pogozdovanja, ki naj obvaruje vsakoletno kapaciteto naših šum Pred nazadovanjem? Tu se odpirajo mnogi in komplicirani problemi, ponajveč celo taki, ki posegajo v druga podredja, n. pr. v agrarno reformo. Zopet je treba organizacije strokovnjakov, ki mora bdeti nad interesi skupnosti in stroke. Toliko o splošnem pomenu šumarske organizacije. Ali organizacija je bila ustanovljena tudi radi njenih članov samih. Tudi tu je treba razčistiti mnoga vPrašanja, ki jil1 more uspešno zastopati le kompaktna, celodržavna organiza-cUa. Doslej se je organizacija krepko razvijala in upati je, da bodo sklepi, ki se Porajajo te dni v posameznih odsekih in ki bodo na glavni skupščini dobili običajno obliko resolucij, tvorili novo razdobje v napredku te mlade in agilne organizacije. Gozdarjem, ki so prihiteli iz vseh delov naše lepe kraljevine v belo Ljubljano, želimo čim prijetnejše bivanje v zeleni Sloveniji. Pozdravljeni, pUonirji jugoslovenskih šum! potopljena angleška PODMORNICA. Hon-kong, 17. avgusta. (Reuterjev urad) Vsled silnih vrtincev se je potopil angleški podmorski čoln. Ena tretjin» posadke se je rešila. Beograd, 18. avgusta. (Z) Kakor javljajo L. Aten, se je poslal nalog tukajšnjemu odpravniku poslov grškega poslanstva v zvezi s prenehanjem plačevanja vojne odškodnine v naturi na račun reparacij s strani Nemčije^ da stopi v zvezo z našim ministrstvom zunanjih del in da izjavo, da bo Grčija nastopila kakor tudi naši vlada, da se zaščitijo tudi njeni interesi v vprašanju reparacij. Grški odpravnik poslov je tako izjavo v resnici tudi že podal. Rav-notako poročilo je dobila naša vlada iz Bukarešta, v katerem se tudi rumunska vlada strinja z našim predlogom, da je potrebno da zavzamejo sile Male antante skupno stališče in store skupne k o rale e, da se dosežejo stvarni rezultati v tem vprašanju. Beograd, 18. avgusta. (B) Člani Male antante bodo Nemčiji poslali kolektivno noto, v kateri bodo zahtevali spoštovanje sklenjenih pogodb in izvršitev odredb, ki govore o reparacijah, katere mora Nemčija dati članom Male antante. Pariz, 17. avgusta. (Agence Ha-vas) Francoski odgovor na angleško noto se bo poslal gotovo v četrtek popoldne v London in bo bržkone še istega dne tudi objavljen. Bruselj, 18. avgusta. Kakor javlja »Etoile Beige« se bo poslal belgijski K o d a n j, 17. avgusta. Senator Up-ton (Amerika) je izjavil pri razpravi o reparacijskem problemu, o katerem se je na medparlamentarni konferenci go^ vorilo, da se mora v Evropi opustiti misel maščevanja. V tem slučaju bi nastopila nova doba in Zedinjene države se ne bi več odtegovale evropskim zadevam. Murchison (Angleška) je govoril za nepristransko avtoriteto in je rekel* če bi Nemčija zaprosila za sprejem v Društvo narodov, bd se mogli Nemčija in Francija pogajati kot tovarišici Loe-be (Nemčija) je glede odškodninskega vprašanja predlagal, da se predloži mednarodni avtoriteti. Pozdravil je poziv Murchisona na Nemčijo, da bi zaprosila za sprejem v Društvo narodov. Ce bi medparlamentarna konferenca spravila s sveta zasedbo Poruhrja, bi nastala možnost, da si Francija in Nemčija podasta roki. Merlin (Francija) je polemiziral preti Loebeju in naglašal, da se je treba držati določb versaillske mirovne pogodbe. Predlagal je, naj se črta predlog, da bi se odškodninsko vprašanje predložilo mednarodni avtoriteti. Namesto tega naj bi se vlade po-zvale^ da vprašanje odškodnin pospešijo in k sodelovanju pritegnejo nepristransko mednarodno instanco. Kodanj, 17. avgusta. Po sprejetju resolucij v prilog razorožitvi, je pred- odgovor na britansko noto v pondeljek ali torek v Pariz in nato v London, še predno odide angleški ministrski pre4-< sednik v Aix-les-Bains. Pariz, 17. avgusta. Francoski oa-govor na britansko noto je bil danes zvečer poslan v Bruselj. ložil nekdanji holandski minister financ g. Treub dva resolucijska načrta: prvi zahteva radi obnove normalnih gospodarskih odnošajev, da se preiščejo mere, ki prepovedujejo in omejujejo uvoz in izvoz blaga in surovin. Baron Adels-waerd (Švedija) je nato vložil resolucijo, v kateri se priporoča, da se preizkušnja in poročilo o problemu reparacij v svrho končnoveljavne rešitve poverita nepristranski in mednarodni avtoriteti vsem skupinam pa se priporoča, da vplivajo na svoje vlade v smislu praktičnega uresničenja problema. Sklep se bo priobčil vsem vladam in Društvu narodov. Kodanj, 17. avgusta. Berstein (Nemčija) je označil versaiilsko mirovno pogodbo kot diktat, ki ga Nemčija vendarle skuša izpolniti. Po daljši debati sta bila oba prva sklepa sprejeta nespremenjena, tretji pa s spreminjeval-nim predlogom Merlina, soglasna Italijanski senator Ciraolo je priporočal nato ustanovitev mednarodnega centralnega urada za pomoč in podporo v stiski se nahajajočega prebivalstva. Predlog je bil brez debate sprejet. Ob 7. uri zvečer je zaključil predsednik dr. Maltesen razpravo s kratkim nagovorom, v katerem je izrazil nado, da bo ta konferenca pospešila mir med narodi. Naša kraljevina in Društvo narodov Beograd, 18. avgusta. (Z) Kakor se doznava, se vrne minister zunanjih del, g. dr. Ninčič dne 28. t. m. v Beograd, kjer se bo mudil le nekaj dni, nato pa bo odpotoval v Ženevo, da prisostvuje konferencam Društva narodov. Beograd, 18. avgusta. (Z) Sinoči je odpotoval v Švico naš poslanik v Bernu g. Miljutin Jovanovič, ki je vzel seboj potrebni materijal, izdelan v ministrstvu zunanjih del, za delo naše delegacije na septembrskem zasedanju Madžarska in Budimpešta, 18. avgusta. (B) »Magyar Hirlav« poroča o pogajanjih med Balo in med poslanikom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kakor poroča ta list, je Bala med ostalim predložil listo kabineta, ki bi jamčil za prijateljstvo s Srbi, Hrvati in Slovenci. Po tej listi bi bil ministrski predsednik Gömbös, minister za zunanje zadeve pa Bathiany. Pogajanja z Milojevičem, našim poslanikom v Budimpešti je vodil sam Bala po nalogu Gömbösovem. Bala je Gömbösu izjavil, da Bathiany mora Po obsodbi ministrov vlade Stambolijskesa. Beograd, 18. avgusta. (B) Glede na prošnjo za intervencijo, ki jo ie bivši bolgarski poslanik g. Rajko Daskalov povodom obsodbe prejšnjih ministrov in pristašev pokojnega Stambolijskega, naslovil na Malo in Veliko antanto, vlada pri članih Male antante enodušnost, da zahtevajo od bolgarske vlade ublažitev kazni. Hkrati bo Mala antanta intervenirala v vprašanju izvršitve obveznosti, ki jih je bolgarska vlada prevzela z mirovno pogodbo, kakor tudi glede makedonskih organizacij, ki rušijo red in mir na ozemlju sosednih držav. Dadičev beg in smsžilimani. Beograd, 18. avgusta. (B) »Tribuna* poroča iz Sarajeva: V vseh muslimanskih krogih je beg Stjepana Radiča izzval največje iznenađenje in bojazen. En del muslimanov;, ki ni odobraval politike g. Spaha in drugov, je sedaj sklenil, da prekine dosedanje zveze in gre po novih potih. Kakor trde, spada sem tudi Hrasnica. Gotovo je, d» bo na prvi seji centralne uprave padla odločitev v tem vprašanju. Italijanski poslanik Megrottš odpoklican. Beograd, 18. avgusta. (B) Italijanski poslanik na našem dvoru Ne-grotti odpotuje na dvamesečni dopust. Nadomestoval ga bo op ravnik poslov g. Sumonte. V tukajšnjih krogih govore, da se Negrotti ne vrne več v Beograd. G. Negrotti je posetil zastopnika ministra za zunanje zadeve, dr. Periča in se od njega poslovil Hala cona v Solunu. Beograd, 18. avgusta. (B) Dosežen je popolen sporazum med našo in grško vlado v vprašanju solunske cone kakor tudi glede prevoza in prometa s Solunom in Grško. Sedaj se vodijo pregovori za zaključitev poštne konvencije. Pregovori bodo te dni končani in takoj na to se bo šlo na delo za razmejitev cone v Solunu ter na izkoriščanje te cone po naših oblastvih. POLOŽAJ V NEMČIJI. Aachen, 18. avgusta. Od oseb, ranjenih pri zadnjih nemirih, jih je 15 podleglo poškodbam. Pooblaščenih je 200 oseb, da vstopijo v potidjo kot pomoč. Društva narodov. Ta materijal je obilen, ker se bo naša delagacija udeležila v pretresanju mnogih važnih stvari, pa tudi sama bo sprožila gotova vprašanja pred forumom Društva narodov. Lista naše delegacije je že določena, in sicer: gg. dr. Ninčič, dr. Laza Markovič, Mi-Ijiiiin Jovanovič (naš poslanik v Bernu) in kot zvedenci gg. dr. Milorad Straž-nicki, prof. v Zagrebu in Vaša Jovanovič, narodni poslanec. Mala antanta. biti v novem kabinetu, ker bi bdi on garancija za Malo antanto. Gömbös je danes izdal članek, v katerem skuša ovreči vesti, da b: bil on proti Mali antanti in da bi bil pristaš prebujajočih se Madžarov. Listi pravijo, da se hoče Gömbös priporočiti Mali antanti. V svoji izjavi trdi Gömbös, da vlada ve za pogajanja z Milojevičem. V političnih krogih je to odkritje vzbudilo iznenađenje. Napada se vlada, češ, da je brez moči proti Mali antanti. Sofija, 17. avgusta. (Bolgarska telegrafska agentura.) Sodni dvor prve stopnje v Plevni je končal kazensko postopanje proti 85 osebam, ki so obtožene, da so po strmoglavljenju Stambolijskega izzvale upor proti zakoniti vladi. 4 obtoženci so bili obsojeni na smrt, 2 na dosmrtno ječo* 70 na ječo od 2 do 12 let, 9 obtožencev pa je bilo oproščenih. Sodba ni končnoveljavna, ker lahko obsojenci tekom dveh tednov vložijo vzklic Demonstracije v Bakru Bakar, 18. avgusta. (Z) Danes zjutraj je o priliki prihoda ladje »Petke« prišlo do hudih demonstracij proti stavkokazom, tako da je maralo intervenirati redarstvo. Nekoliko demonstrantov je aretiranih. Stavka mornarjev končana? Beograd, 18. avgustai. (Z) Včeraj popoldne se je vršila v prometnem ministrstvu konferenca, na kateri se je prečitalo poročilo o pritožbah in željah mornarjev, ki pristajajo na to, da se samo v tem slučaju vrnejo na delo* ako se vzpostavijo proge, ki so obstojale pred stavko in da se regulira vprašanje plač najdalje tekom mesec dni po vzpostavitvi prometa. Po živahni diskusiji se je sklenilo, da se sprejmejo zahteve mornarjev glede vzpostavitve vseh prog. Prečitalo se je tudi poročilo Zveze lastnikov ladij da bo brodarsko društvo vzpostavilo v južni Dalmaciji sledeče proge: Bakar--Split, Bakar—Gruž—Dubrovnik, Bakar--Senj—Rab, Bakar— Senj—Pag, Bakar—Krk—Aleksandrovo. V tem poročilu se pravi, da je ta vzpostavitev le začasna, dokler se samo vprašanje definitivno ne uredi s posebno pogodbo med vlado in brodarskim društvom. Nato se je prečitalo poročilo Jadranske plovitbe, glasom katerega je stavka v bistvu prenehala. Ministrstvo vojne in mornarice bo zapovedalo danes komandantu vojne mornarice v Boki Kotorski, da ustavi saobraćaj z vojnimi ladjami, ker se stavka smatra za končana Evakuacija Carigrada. — Angora prestolica Turške? Beograd, 18. avgusta. (B) Komisija, ki je bila določena, da uredi podrobnosti za evakuacijo Carigrada, je dovršila svoj posel. Evakuacija se bo izvršila, brž ko pogodbo ratificira velika narodna skupščina v Angori. Po neki brzojavki iz Angore je Alifuad paša. Turška sveta vojna proti boljševikom. Beograd, 18. avgusta. (B) Radio-telegram iz Pariza javlja: V provincah Buhara in Fergana je izbruhnila vstaja kmetov proti sovjetski oblasti. Vodja ustaje je bivši turški častnik Selim paša, ki je izdal na vse muslimansko prebivalstvo proglas s pozivom, da se bori pod islamsko zastavo za osvoboje-nje Buhare, Hive, Turkestana in Trans-kavkazije izpod ruskega komunističnega jarma. Hkrati je proklamiral sveto vojno proti komunistom. OBČINSKE VOLITVE V BEOGRADU. Beograd, 18. avgusta. (Z) Jutri se vrše v Beogradu občinske volitve. Za te volitve vlada posebno danes v Beogradu velikansko zanimanje. Vse stranke so izdale svoje plakate, v katerih pozivajo voliice, da se v polnem številu udeleže volitev. Jutri je od 8. ure zjutraj dalje prepovedano prodajanje alkoholnih pijač URADNIŠKI ZAKON. Beograd, 18. avgusta. (Z) Kakor se doznava, bo uradniški zakon, ki ga je Nj. Vel. kralj že podpisal, obnaro-dovan v »Službenih Novinah« dne 1. septembra t. 1., tako da bo takoj stopil v veljavo. Do tega roka bodo vsa ministrstva zbrala potrebne podatke o uradnikih, njihovih kvalifikacijah in uporabnosti ter jih poslala ministrstvu pravde kot izvršitelju zakona, kakor je to rečeno v poslednjem članu novega uradniškega zakona. NOVOSADSKA RAZSTAVA. Novi Sad, 18. avgusta. (Z) Novosadska razstava traja še vedno. Danes je bilo na njej mnogo obiskovalcev z vseh krajev, med njimi tudi finančni minister dr. Stojadinovič in minister trgovine in industrije g. Kojič, ki bosta jutri v svečani dvorani mestne uprave imela konferenco, na kateri bodo zasto-1 paui gospodarski krogi cele države. podpredsednik velike narodne skupščine, izjavil, da je vlada definitivno odločena, da izbere Angoro za prestolico Turške. Komisija za zunanje zadeve, ki jo je postavila narodna skupščina v Angori, je začela s proučavanjem lau-sannske mirovne pogodbe. ARETACIJA PODPOLKOVNIKA GOJKOVIČA. Beograd, 18. avgusta. (Z) Sinoči je beograjska mestna komanda aretirala podpolkovnika g. Gojkoviča, proti kateremu se je nedavno vršila razprava radi kažnjivih dejanj v znani solunski aferi in je vest o njegovi aretaciji izzvala sinoči v Beogradu pravo senzacijo, posebno radi tega, ker je znano, da je bil pri omenjeni razpravi kot nedolžen oproščen. PRIJETA RUSKA AVIJATIKA. Beograd, 18. avgusta. (B) Romunske obmejne oblasti so predvčerajšnjim prijele prav na meji Besarabije ruskega polkovnika Pavla Todoroviča in kapetana Jovana Aleksandrova, avi-jatika, ki sta pred nekoliko dnevi z nekim našim aparatom pobegnila iz aerodroma v Novem Sadu. Pri zasliševanju sta izjavila, da njihov cilj ni bil beg, temveč, da sta ušla, da obiščeta svoji rodbini ki se nahajata v Rusiji. Pričakuje se* da bodo romunske oblasti oba ubežnika izročile nam. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 18. avgusta. Vreme v Avstriji se spreminja; nebo je včasih oblačno, včasih megleno, temperatura se je dvignila v posameznih slučajih do 25 stopinj (Inomost, Dunaj). Napoved: vreme bo vetrovno, spremenljivo, oblačno, padavine negotove. Današnje prireditve. V Ljubljani: Kino Matica: »Kralj žena». Kino Ideal: »Usoda Inge Kraft« Kino Tivoli: »Večja sila«. V pondeljek dne 20. avguata. Kino Matica: »Kartači varalica«. Kino Ideal: »Skrivnost Hllleresta«. Kino Tivoli: »Skrivnost vojvodinja«. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Prochaika Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra ca In Jošt v Sp. šiški, Caioxlka «tat*. Medparlamentarna konferenca v Kodanju. Pariški glasovi o nemški bedi Qi našega stalnega pariškega dopisnika. Nova angleška notai, ki je bila glede glavnih kontur znana že davno pred izročitvijo, je privabila v Pariz večje število uplivnih in uglednih francoskih po-Btikov, ki so bivali po raznih letoviščih. Gospod Poincare je že pričel z globljim Študijem Baldwinovih predlogov, vendar pa izjavljajo na Quai d’ Orsayu, da še prvih štirinajst dni ni pričakovati franoskega odgovora. Medtem bi se utegnile razmere v Nemčiji spremeniti, tako da bi postala enotna akcija bivših zaveznikov samo po sebi umevna zadeva. Na drugem mestu podajam program, ki so ga bili merodajni francoski krogi sporazumno z nemškimi narodnimi ekonomi izdelali v svrho »pozitivne rešitve reparacijskega vprašanja«. Dogodki v ' emčiji so vzbudili v pariških krogih c neto pozornost, radi tega je zanimivo doznati, kakšno stališče zavzema oficijelna francoska politika napram notranjemu konfliktu v Nemčiji. Evo neko-iko odgovorov, ki sem jih dobil na tozadevna vprašanja od francoskih’ politikov: Naj ‘spregovori znameniti francoski narodni ekonom; »V Nemčiji so bile vse »močne vlade« do današnjega dne izvrstne va ban-que-igralke. Ukrepi, ki jih v zadnjem trenutku podvzamejo, so podobni kora*-■ kem obupanega igralca, ki je vsled svojih izgub zgubi; še pamet. Ko so prikorakale francoske čete v Poruhrje, se je nemški vladi zelo mudilo s pozivom na nemško uradništvo, naj se okupaciji upre... z istočasno napovedjo občutnih kazni seveda. Tako so nastale težkoče, ki danes vsako pogajanje malodane izključujejo. Kakor ob pričetku svetovne vojne, tako je mislila Nemčija tudi sedaj, da se bo borba v kar najkrajšem času odločila. Vlada sama- je tolerirala kaotične razmere v financah in gospodarstvu. Davčna morala je popolnoma izginila. Administrativni stroški davčne uprave so bili večji od dohodkov. Državno gospodarstvo je prišlo v tak nered, da je bilanca izkazovala po 50 mark izdatkov in le 1 marko dohodkov. Noben narod ni v tako dolgem času živel v takih razmerah. Nikogar ni bilo v ljudskih plasteh, ki bi se bil zavedal, da je bila Čunova vlada ena izmed najbolj nesposobnih kabinetov Nemčije. Ako te vlade parlament ni strmoglavil, je to skrivnost nemške narodne duše, čije tolmačenje pač prepuščamo boljšim poznavalcem te psihe. ap. Pariz, 16. avgusta. Kako misli Francija o sedanjosti in preteklosti? »Cunovo vlado je pobrisala s polit'č-nega pozorišča divja jeza ljudstva, ne pa voditeljev. Njena posledica je »velika koalicija«, blok, sestavljen iz ljudske stranke, centra demokratov in socijalne demokracije. Od Stresemanna do Hilfe/dinga. Prvo vprašanje: Ali bo imel g. Stresemann toliko energije in akcijske svobode, da bo na zunaj in znotraj nodvzel potrebne korake, ki jih nujno zahteva sedanja situacija? Nekoliko natančneje: Ali ima Stresemann polnomočje, da more s Francijo pričeti pogajanja? Angleška iluzija je definitivno porušena. Preostane edini realni izhod, ki ga je bilo treba že spočetka poiskati: direktni reparacijski predlogi na naslov Francije. Nemčija mora sedaj definitivno povedati, kaj bo v bodočih letih mogla plačati, in kakšne so garancije, ki bi jih istočasno lahko ponudila. Kaj poreče k temu industrija, ki ima v nemški ljudski stranki odločilen vpliv? Ali je pripravljena žrtvovati naravne vrednote, da bi na ta način omogočila sporazum s Francijo? Drugo vprašanje: Ali bodo nemške delavske mase ubogale socijalno demokracijo, ako bo korakala skupno s stranko velikih industrialcev? Mnoga znamenja kažejo, da temu ne bo tako. Radikalizacija nemških strokovnih organizacij beleži vsled krivde socialističnih voditeljev, ki se niso mogli odločiti za nikak definitivni sklep, velikanski napredek. Komunizem je postal konkretni strah. Naval na skrajno levico je tako močan, da je zadnja zaplenjena izdaja lista »Rothe Fahne« znašala samo za Berlin nad 200.000 eksemplarjeV! Levo krilo socijalne demokracije, prejšnji ■»neodvisni«, so postali nezanesljivi. Nevarnost je velika* da se bodo večinski socijalisti razcepili* če bosta skupno korakala Stresemann in Hilferding. Nemška vlada je kriva, da je postalo stanje Nemčije brezupno. Samo usmerjeni, energični ukrepi na zunaj in znotraj morejo dovesti k ozdravljenju. V kateri smeri se ima to zgoditi? To je povedal na dan ustavne obletnice znameniti demokrat in veliki nemški pesnik Heinrich Mann, ki je v svojem govoru v draž-danski operi izpovedal z vso silo edino pravilni čredo nemškega naroda: »Proč od laži, izpolnjujmo lojalno prevzete obveznosti, delajmo resnično pacifistično politiko. To je šiba, ki nam bo v vroči pustinji pokazala podzemskih izvirkov.« — Leo program. Evo vam »politični program«, ki ga je novi gost Bele hiše, Calvin Coolidge, dal svojeeasno razdeliti svojim volilcem, ko je bil republikanski kandidat za podpredsedništvo republike: 3. Opravite svoje vsakdanje delo; 2. če treba ščititi pravice šibkega, pa če so še taki ugovori, storite to; 3. če gre za to, da bi pomagali krepki organizaciji bolje služiti ljudskim koristim bodisi še tolika opozicija, storite to; 4. bodite pripravljeni na to, da vam kdo poreče nazadnjak: naj vam bo dovolj, da niste nikoli nazadnjak; 5. bodite pripravljeni na to, da vam poreko demagog: zadovoljite se s tem, da niste nikdar demagog; 6. brez obotave se pokažite tako revolucijonarnega kakor znanost; 7. brez obotavljanja se pokažite tako starokopitnega kakor poštevanka; 8. ne mislite, da okrepite slabiča, če pobijete korenjaka; 9, ne delajte prenaglo zakonov; 10. dajte upravi časa, da izvede postave, ki so napravljene. Ker je kot državni guverner v praksi izvajal te teorije, je bil že tačas postal eden najbolj priljubljenih mož y Zedinjenih državah. :: Zahtevajte povsod:: JUTRANJE NOVOSTI Mariborsko pismo. »T a b o r«, naš lokalni listič je postal Zadnje čase zelo strupen ter šnka na levo in desno po poštenih ljudeh, ne da bi poprej poizvedoval o resnici dogodkov, katere priobčuje in mu zadostuje. Če Je dotičnik član radikalne stranke, da ga sami radi tega v javnosti oblati in izpostavi zasmehu in sovraštvu. To ga seveda ne ovira, da bi v vsaki številki ne jokal po časih, ko sta gg. dr. Žerjav in dr. Kukovec imela neomejeno ■oblast čez vstf napredno mislečo inteligenco, in ponavlja radi tega dan za dnem že oguljeno geslo, da Slovencem ne bodo prišli poprej boljši časi, dokler se vsa inteligenca ne strne zopet pod vodstvom demokratov v napredni koncetraciji. Gg. naprednjaki naj si pa zapomnijo, da ne bodo svoje koncentracije z ostudnimi napadi na ugledne osebe nikoli izvedli. Tako je n. pr. »Tabor« nekvalificirano napadej g. dr. Ravnika, češ da je zastopal dva zagrizena nemčurja, ki sta žalila ju-denburške žrtve. Da se nahaja g. dr. Ravnik že več tednov na dopustu, to dejstvo je bilo dopisniku »Tabora« brezdvomno znano, če mu pa to ni bilo znano, je moral gotovo vedeti, da g. dr. Ravnik še ni penzi-joniran in tudi ne osivel. Namen dopisnika je jasen! Opravičeno se radi tega vprašujemo tudi mi: Kaj poreče k temu naša narodna javnost?! Ce ne bo druge pomoči, bo treba vseeno enkrat kopirati dr. Reismana in se poslužiti njegovega »biksanja«, za 25 Din globe se gotovo izplača hantirati s pasjim bičem! Zdravniške inšpekcije je naše mesto nujno potrebno. Imamo v mestu več zdravnikov kakor advokatov, kljub temu pa človek v večernih urah in zlasti ponoči zaman išče zdravniške pomoči. Lekarne sicer vestno opravljajo svojo nočno službo, kaj pa to pomaga, če človek ne more dobiti recepta za zdravila. Dogodijo se slučaji, da se zdravniki na večkratno zvenenje ne odzovejo in se je pred kratkim dogodil slučaj, da je nekdo tekel celo v vojaško bolnišnico in prosil zdravnika, naj gre pomagat njegovi ženi, kateri se je vlila kri, ker ne more v mestu dobiti nobenega zdravnika in je vse kričanje zaman. Publika, ki je dolge mesece čitala razne cave in cavete, je mnenja, da bi bilo potrebno imeti nekaj obzira tudi na trpeče bolnike in ne samo na stanovske interese. Zahtevamo, da se v mestu uredi zdravniška služba tako, kakor pri lekarnah, zahtevamo, da se publika točno informira zlasti ob nedeljah in praznikih, kateri zdravniki imajo službo. Od te zahteve ne odnehamo, ker nočemo plačevati visokega honorarja samo podnevi in bi bilo potrebno, da si ga zdravniki zaslužijo tudi ponoči. Ljubljanski Gafizelj se je spravil tudi na preparat »Cimin«, katerega je iznašel nekdo v Mariboru in je uspešno sredstvo zoper stenice. Cafizelj spravlja v zvezo s tem mazilom celo radikalno stranko. To čast bi radi akceptirali. Dobro bi pa bilo, da se g. Cafizelj s »Ciminorn« malo pomaže, kajti Slovenija bi bila v par sekundah rešena dolgočasne stenice. Ob brodu proti Pobrežju se še vedno razširja smrad, tako da si morajo ljudje tiščati nos, če se pustijo prepeljati čez Dravo. Zdi se, da si ne upa mestni fizik dr. Leonhard v bližino Mestne klavnice, ker mu je prijatelj »Kern v disciplinarni preiskavi«, svetujemo pa vkljub temu, naj malo bolj vestno opravlja svojo službo in prepove tovarni »Zlatorog« zlivati smrdljive ostanke crknjenih prašičev tik ob brodu. Brodar se pritožuje, da ga uslužbenci tovarim »Zlatorog« nočejo poslušati. V mariborski koči je zadnje čase postala neznosna draginja. Turisti pravijo, da hoče sedanji zakupnik pred svojin: odhodom naglo obogateti. Podružnica »Planinskega društva« v Mariboru je še pred Par meseci v listih priobčila notico, da cene v mariborski koči niso dražje, kakor v hotelih mesta Maribor. Ce bi bilo to res, M bilo vse dobro. Zakupnikova žena se je pritoževala, da se ji je v zadnjem času zgodilo, da se je neki gospod prav dobro najedel in napil, potem pa obrnil klobuk in odšel; pa ne da bi morali drugi turisti plačevati njegovo ceho? Pismo prijatelju v Paradiž. Dragi moj! Prav prisrčna hvala za tvoja zadnja obvestila. Veselilo me je vse, o čemur si mi pisal, naj si je bilo tako ali tako. Jaz se namreč vedno tolažim in mislim, da bo že kako. Zdi se mi tudi, da se vsi Slovenci tolažijo na podoben način in da je zato vse skupaj takorekoč pet krav za en groš. Krav je sicer še dosti. — No, sicer pa pustimo trivijalnosti in bodimo ljudje, po možnosti celo resni ljudje. Veš kaj je zdaj pri nas novega? Ljudje, takorekoč javni ljudje, tekmujejo v zmerjanju med Seboj. Pravijo, da je to mlada ali mladinska navada. Naj bo stara ali mlada, simpatična gotovo ni. Če tudi dobimo sčasoma red ail odliko za odlično mero prostaškega psovanja, jaz bom vedno med tistimi, ki se izogibajo takih odlikovancev in takih odlik. - Pecimo, saj bi ne bilo nič hudega, če si •kole dva, ki se gledata po strani, s pe-■ si malo skočita v lase. To je mestoma laško jako zabavno in tudi za širše občin-sivo precej zanimivo. Pri nas pa so ljudje, i:i izlivajo gnojnico mesto črnila in trdijo nem s hinavskim svetohlinstvom, da hočejo na tak način razjasniti položaj. Moje misli so pa take, da je bolje, če ostane položaj temen, gnojnica pa nerazlita. Sicer smo pa ljudje, kaj bi to pravil?! Vsega imamo dovolj. Zato lahko v Ljubljani stopiš vsak korak na tisto izločino, ki se cedi nahodnemu človeku iz nosa... Pošteni smo čez mero. Vsako vlačugo smo pripravljeni podpirati in žrtvovati zanjo makari sijaj gumba na prsih, samo da ne pridejo do besede resni ljudje, ki so brez kurjih očes... Državni smo od pete do temena. Kravate in zapestnice bomo jeli nositi v državnih in narodnih barvah, da bomo tem laglje zakrivali defravdacije, ki----jih }e menda dovolj med nami, kakor redno poročajo listi. In verni smo, res verni tako, da je že aaprej priznano popolno odpuščanje vsem, tudi onim, ki preminejo v embrijonainem Stadiju; to pa le pod pogojem, da dekleta-matere ne zamude prilik javne vere, vernosti ali — shodov... Dovolj! Nikar mi ne zameri. Kaj jaz vem, kako in kaj je treba sub specie aeter-ait&tisl? Tvoj Tona Zemlju. Ljubljanski kaleidoskop. Prav za prav tvorijo okna problem stanovanjskih neprillk. Moje okno bi pa bilo celo za ministra, zakaj tako lepo in diskretno se stiska na oglu ene srednje obljudenih ljubljanskih ulic, da ne morem zameriti, če včasih preglasno pove javno mnenje: Dve gospodični. Sta silno vzradoščeni, ko se srečati, kljub temu, da sta se videli nazadnje pred par urami na novem kopališču. »Kaj, ta Mčke! Oh, a” j« hčcen, kaj! Ampak, Ema, tebe zmerom tunka!« »Tisto, tisto s parazolom v vodi, kako jo je pošprical kakor s sifonom; kar skozi parazol je šlo, hahaha!« In srčno smejoč se, zavijeta v ulico. O »Frau Rezi, denken sie sich, zu sechs so že jajčka!« »In solata! Saj kamor stopiš, hodiš po nji — pa je že zu vier! Wirklich zum verzweifeln, Frau Kati!« »Kmet je kmet! Če ni suša, je pa povodenj! Und jedes Jahr, jedes Jahr —« • Rrrrrtatatata — hop, hooop! — ta.ta-ta-ta — »Vi, če ne znate voziti —« »Oprostite, ampak vi ste najbrž slepi!« »Nič ne oprostim! — Tak smrkavec!« Je že skupaj kup mlajših. Gospod, vznemirjen vsled karambola, se Izmota mrmrajoč iz gneče. »Ti, Franci, zakaj mu jih nisi pa povedal?« »Saj res, že dvakrat sem Startov, pa bo tak lole —« «i Trije pristni naraščajniki nogometa: eden z veliko žogo pod pazduho, drugi se ga zaupno oklepa okrog vratu, tretji pa neusmiljeno suva prazno škatljico po tro-toarju. »Orka, keb znou tku laufat ket Vidmajer —« »Al pa štopat ket Učak —« Tretji se okrene: »Orka duš, kok je Ilirija Calovčane nalomila, kaj!« Prijazna, mlada obrazka se vstavita tik pod oknom. »Si bila ret sinoči * Zvezdi?« .......i ===! I »Resi Oh, pa ni tako feš, kakor pra-> VijoU »Veš, zame pa jel In kako svira tisto, j no* iz .Czardasfurstin!’« »Silva pravi, da bi ga takoj vzela.« »Oh, ta Silva — hahaha — jaz pa vzela ga ravno ne bi, ampak----------- * »Ne, politični lisjak, politični magarac }■» Radij! Njegovo republikanstvo je na papirju, papir pa se uporablja v razne svrhe — torej utopija 1« »Kajpa še! Radiča treba študirati, da pojmimo, česa hoče. Verjemite mi to, gospod svžtnik!« »Ko ga bomo preštudirali, bo pa že v vladi —« t Okusno napravljeni mladij služkinji »No, kako je s tabo, Ančka?« »O, zdaj že gre, zdaj! Gospod hodi točno in redno od Kolovratarja k večerji, in tudi gospa ni več tako jeznorita! Zvečer se že ob devetih vležem, zjutraj pa spim do sedmih. Kaj pa misliš, da se bom pretegnila!« »Pri nas sem pa že dva dni sama. Gospa je na Bledu, gospod pa v Cirkvenici —« »Kako to?« »Ne vem! Vsak zase morata kuro delati jima je naročil zdravnik. Gospo pa kar sam na Bledu ordinira —« * »Mihca, kam pa vendar greš sama?« »H Sumit po čokolado za mamico.« »Pa jo boš tl tudi papala, ker si pridna, kajne!« »Mhm —« »Kaj pa dela mamica?« »Svimhozne siva —« • Sodavičarjev voz se ustavi blizu okna. »A161 Kolk kišt?« »Kje vas pa zlod nos? Alooo!« Iz veže pogleda zaspana glava natakarice. »Saj pri nas ne gre nič krahrlal« »Hiii, praml Pa se vsaj oglas kslht!« * Dva v črnem. »Katoliški shod mora biti manifestacija, kakršne še ni videla Slovenija. Vse na plan, do zadnjega naših!« »AH imate kak rezervni vremenski fond?« »Ni govora o tem! Nas dež ne more motiti — saj ga ni v programu!« . Ink, . L Ljubljanski velesejmi. Kakor malokateri narod sp umeli Slovenci taken' po osvobojenih poiskati si svojo gospodarsko rešitev. Oeogra-fična lega in naravna 'bogastva paše ožje domovine so jim kazala pravo. pot. Slovenija je po svojih vodnih siiah in neizčrpnih premogovnikih bila poklicana potegovati se za prvenstvo na polju industrije v Jugoslaviji. Sicer je bila industrija v Srbiji pred vojno že močno räz-vitaj, a jo je vojna docela uničila. Hrvatska industrija je bila v povojih, a v Sloveniji je bila industrija v tujih rokah. Slovenija je živela od živinoreje in lesa, v poljedelstvu je bila vedno pasivna. Po vojni pa je ta pasivnost narastla tako, da bi je ne krili niti dohodki iz živinoreje, ki jo je pa vojna tudi oslabila. Zato je bil edina rešitev prehod k industriji, s čimur se je položi temelj narodni gospodarski ozdravitvi. Kmalu sp se začeli kazati uspehi in cela vrsta novih podjetij je bil sad gospodarske preorijentacije. V svrho nadaljnega razvoja pa je nastala potreba, dobiti o našem gospodarstvu jasno sliko in bolj kakor vsaka statistika- nam to nudijo razstave in vzorčni sejmi. Razstava sama ima pretežno poučni namen, vzorčni sejem zasleduje trgovsko stran, a dosega tudi namen razstav. Ko se je sestavil odbor za prireditev prvega ljubljanskega velesejma, je bilo dosti malodušnih ljudi, ki so smatrali poskus za predrzen in že v naprej ponesrečen. Skušnja pa je pokazala nasprotno. Prvi ljubljanski velesejem je bila triumfalna manifestacija naše mlade industrije s sijajnim uspehom. Prvič smo videli na lastne oči, da ni bila samohvala, kar smo čuli in čitali v naši industriji. Prvi ljubljanski velesejem je pokazal, da imamo industrijo, ki proizvaja mnogo izdelkov, katere smo' doslej naročali od zunaj. Zlasti razveseljiv pojav je-bila velika udeležba od strani Srbov in Hrvatov. Ta udeležba ni le povečala zunanji utis velesejma, temveč je pomenila za našo industrijo velik trgovski uspeh, ker ti niso prišli iz radovednosti, temveč z namenom, sklepati dobre zveze z našimi industrijalci. Trgovski uspehi niso izostali; industrijci so pridobili izdatno povečani krog odjemalcev* marsikateri pa si je naravnost omogočil eksistenco. Glavni namen, ki ga je imel prvi Ljubljanski velesemenj, je bil sijajno dosežen. I. Ljubljanski velesejem leta 1921; 470 razstavljalcev, obiskovalcev nad 100 tisoč, sklenjenih kupčij za 150 milijonov dinarjev. Razstavni prostor 25 tisoč kvadratnih metrov. IJ. Ljubljanski velesemenj leta 1922: 700 razstavljalcev. preko 120 tisoč obiskovalcev, sklenjenih kupčij za 335 mili jenov dinarjev. Razstavni prostor 40 tisoč kvadratnih metrov. Oba velesejma je posedlo tuđi mnogo gostov iz drugih držav in to: iz: Rii-munije, Češkoslovaške, Italije* Avstrije, Madžarske, Poljske, Nemčije, Angleške, Francije, Belgije, Grške, Alžira, Tunisa, Egipta in Turčije (Carigrad). Posamezne domače tvrdke, -zlasti mlajše, ki so nastopile na prvem velesejmu v skromnosti, so na drugem že zadobile značaj vpeljane in močne industrije. Napredek, ki se pokaže na razstavnem prostoru pri posameznih tvrdkah, bo brezdvomno zanje velikega trgovskega pomena. Razume pa se, da Ljubljani in Sloveniji ne more in ne sme biti zgolj na tem, da samo prodajata v druge dele države, temveč prav tako tudi na tem, da kupujeta, kar proizvajajo drugi deli. Zato »Ljubljanski velesemenj« ni omenjen na produkcijo Slovenije, ampak je na njem. dana prilika za izložbo vzorcev .proizvodov iz naše države. Naša težnja mora biti, da se čim bolj spoznajo vsi deli držav med seboj, da si prodajajo drug drugemu, kupujejo drug od drugega. Pa ne samo to. Nobena država ne more sama proizvajati vseh potrebščin. Tudi industrijaino najrazvitejše države so v večji ali manjši meri navezane druga na drugo. Ljubljana je zaradi svoje obkrajne lege proti zapadni Evropi in zaradi bližine morja tudi za blago inozemskega! izvora, ki ga je treba uvažati, jako ugodno sejmsko mesto. Zategadelj je na »Ljubljanskem velikem sejmu«, četudi je namenjen v prvi vrsti za blago, ki se proizvaja v naši državi, vendar dana tudi priložnost za sklepanje kupčij tudi z inozemskim blagom, ko bodo njega vzorci izloženi ali v posebnih zgradbah ali pa v trgovskem oddelku semnja. Naj bi bil III. Ljubljanski velesemenj, ki se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. od 1. do 10. septembra letos, najsijajnejša manifestacija našega narodnega gospodarstva in naj bi doprinesel k temu, dia ugled naše ekonomiške moči v inozemstvu še bolj poraste. Legitimacije za obisk in polovično vožnjo prodajajo po Din 50.— vsi večji denarni zavodi. Legitimacija za enkratni obisk se bo dobila za Din 15.— pri vhodih na sejmišče. I%a9ffaiislgf glas © üadiciewem tem» Beograjski dopisnik rimskega lista »II Idea Nazionale« ie dodal svojemu poročilu o Radičevem begu svoje lastne utise. Dopisnik piše med drugim: Nekateri se bega hrvatskega voditelja veselijo, drugi pa so v velikih skrbeh. Medtem ko trdijo gotovi krogi, da je sedaj Hrvatska Republikanska Seljačka Stranka obglavljena ter da bo kot taka izgubila velik del svojih moči, so drugi mnenja, da bi utegnil Radič v inozemstvu več škodovati, kakor če bi se nahajal doma. Dokler je sedel v Zagrebu in ustvarjal bojno fronto proti beograjski skupščini, je lahko delal, kar je hotel, ker je bila njegova akcija relativna. V Inozemstvu so se za srbsko-hrvatski konflikt zanimali le do gotove mere. Sedaj pa, ko se nahaja Radič v inozemstvu in ko se prosto giblje po evropskih prestolnicah — izvzemši Prago —, sedaj se boje beograjski politični krogi, da bo leader hrvatskih Seljakov organiziral resno kampanjo proti srbski politiki. Bati se je zlasti Radičeve akcije v Angliji v prilog neodvisnosti Hrvatske, ali jasneje: njene samoodločbe. Razen tega obstoja bojazen, da si bo Radič v inozemstvu poiskal stikov s sovražniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki niso tako neznatni in maloštevilni. Kar se tiče Radiča samega, je verjetno, da je čutil nevarnost aretacije, ki mu je pretila radi njegovih govorov. Odločil se je raje za beg. On je raje svobodna ptičica v hribih, kakor pa občudovan politični voditelj v lepi »kletki«. Nato so najbrž pomislili tudi Radičevi prijatelji, ko so mu svetovali prihod preko meje. Zanimivo bo sedaj eno: Kakšne posledice bo imel Radičev beg in kakšna bo taktika, ki jo bo seljačka stranka v Hrvatski zavzela. Ali je dal Radič s svojim begom poslancem HRSS možnost odhoda v skupščino? To je predpostavka, ki bi mogla imeti svojo eventuelno vrednost.« Organizacija N RS. — Srezka konferenca za radovljiški srez se vrši v nedeljo dne 19. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v prostorih hotela »Triglav« na Jesenicah. Dolžnost predsednikov in podpredsednikov je, da se srezke konference sigurno udeleže, kakor je bilo sporočeno kraj. org. po glavnem tajništvu. Konference se lahko udeleže tudi člani NRS. Öd glavnega tajništva bo referiral glavni tajnik Emil Stefanovič. — Nikolaj H, še živi? Tako se vprašuje »Mercure de France« v svoji poslednji številki, Ponovno je ta obzornik ugotovil, da še mnogo ljudi dvomi o^ smrii carja Nikolaja in njegove obitelji. »Ko bi bü umorjen, je baje izjavila vdova carica, bi jaz to zatrdno vedela.« »Giornale d’Italia« zagotavlja po svojih poizvedbah, da batjuška car še živi, samo ne zna se, kje biva. Bivši poslanec Lasies, ki je z majorjem Balifrau-dom, nekdanjim predstavnikom francoske misije v Jekaterinoslavu, poizvedoval v tej zadevi, je zatrdil, da hrani cel zapisnik »vznemirljivih svedoštev, po katerih bi se smelo meniti, da carska družina ni bila usmrčena« (»Matin«, 3. III. 1920); g. Mer-meix je izrazil isti dvom (»Gaulois« 25. av-mü IftO). V «udar pristnega dokaza U ni Slovanski svet. — Izvrsten profesor. »Pr. L.« piše; Pri letošnjih slavnostih Matice slovaške v Turč. Sv. Martinu so imeli tudi slovaški profesorji svoj shod. Predsednik profesorskega društva je ravnatelj košiške gimna. zije Murgaš. V svojem referatu je silno ostro govoril proti profesorjem Čehom ter povdarjal, da morajo slovaško mladino vzgajati slovaški profesorji. Čudo nekritično in naravnost slepo govore nekateri ljudje na Slovaškem. Slovaki slovaških profesorjev za srednje šole sploh niso imeli, kar najbolj dokazuje profesor Murgaš sam, zakaj dokler so gospodovali med Slovak; Madžari, se je Murgaš imenoval Hegedi. — Kako propadajo socijalnodemokra-tične organizacije. Češke in nemške socijal-nodemokratične stranke v češkoslovaški republiki so imele L 1920. 856.305 članov, 1. 1921 675.625, 1. 1922 pa že samo 349.591, torej so izgubili od 1. 1920 pa do lanskega leta 506.714 članov ali polnih 59 odstotkov. — Nemške strokovne organizacije so imele 1. 1920 403.211 članov, 1. 1921 364.544, 1. 1922 pa 286.376 članov; od 1. 1920 so izgubile nemške strokovne organizacije 117.835 al/ 28 odstotkov članov. Iz boljievlške Rusije. Finančni komisar sovjetske vlade, So-kolnikov, je poročal svoij vladi, da je finančni položaj sovjetske republike zelo resen. Letni dohodki znašajo 1050 milijonov zlatih rubljev, primanjkljaj znaša 350 milijonov zlatih rubljev ter ga oo mogoče pokriti samo s tiskanjem novih papirnatih novčanic; za kritje tega primanjkljaja je pa treba 35 kvadriljonov osnovnih sovjetskih rubljev. Te ogromne količine denarja ne bo težko natiskati, ker velja en rubelj leta 1923 en milijon rubljev prejšnje emisije. Toda tako ogromna količina novega papirnatega denarja mora povzročiti ponovni padec rublia. • Vse stranke, celo vsa plemena, Gruzini, Tatarji, Jermeni, ki so se poprej vedno sovražili, so se sedaj združili proti komunistom. Sovjetski režim se opira na Kavkazu le na svoje ožje pristaše in rdečo armado, katera pa se vedno bolj razkraja. Dezerterstvo se silno širi. Kmetje se zelo pogosto upirajo. Zadušitev teh uporov v tej hriboviti pokrajini pa povzroča silne težkoče. Žali-bog se vse to vrši pod geslom za Rusijo, toda v resnici le za internacijonalo. KONZULATI V LJUBLJANI. Gen. konzulat C. S. R.: Breg št. 8./T Francoski konzulat; Ljub. kreditna banka, Dunajska cesta. Hon. konzulat Belgije: Urad Ljubi), velesemnja. Avstrijski konzulat: Turjaški trg 4/II. Italijanska delegacija: Zrinjskega cesta 3-1* iB©¥osfi. . — Za Malgajev spomenik v Gusta-Hiti, Dne 6. maja 1919 je padel poručnik Franc Malgaj, osvoboditelj Mežiške doline, tik pred trgom Guštanj. Prihodnje leto bo poteklo 5 let, ko je nehalo biti to blago in nesebično srce junakovo. Hvaležni mežiški Slovenci mu hočejo ob obletnici njegove smrti odkriti primerno spominsko ploščo na kraju, kjer se je ločil in izkrvavel za njih svobodo. Prispevki naj se pošiljajo po poštni nakaznici na odbor za Malgajev spomenik v Guštanju. — Spomenik osvoboditve češkoslovaškega naroda. Leta 1925 priSno v Pragi na obrežju Vitkov graditi monumentalno zgradbo kot spomenik osvoboditve češkoslovaškega naroda. V zgradbi bo centralna uprava poslopja, oddelek za propagando, muzej, Arhiv in mavzolej. Pred zgradbo ali v dvorišču bo postavljen spomenik češkega nacionalnega junaka Jana Žižkova. Načrte za h) zgradbo je izvršil bivši legijonar arhitekt Rössier. Računajo, da bo stala stavba Okrog 11 milijonov češkoslovaških kron. — Iz prometnega ministrstva. »Tribuna« poroča: Za mesto pomočnika v ministrstvu saobraćaja bo imenovan g. Bora Popovič, pomočnik direktorja beograjske železniške direkcije. _Na mesto pomočnika direktorja beograjske železniške direkcije, ki ga je zavzemal dosedaj g. Bora Popovič, pa bo imenovan g. Jefta Popovič, sedanji načelnik generalne direkcije železnic. Sedanji pomočnik ministra saobra-čaja g. A v r a m o v i ć bo vpokojen. — Belgijski dijaki na poti v Ljubljano. Te dni pride v Ljubljano skupina dijakov Višje finančne in trgovske šole v Anversu. Belgijski dijaki se nameravajo poglobiti v naše gospodarske in kulturne razmere. Iz Ljubljane bodo odpotovali v Zagreb, Beograd, Subotico, naposled pa nameravajo obiskati Bosno. — Evharistični kongres v Zagrebu. V Zagreb je dospel v petek minister ver g. dr. Janjič, ki bo kot delegat vlade priso-stoval evharističnemu kongresu in bo šel za baldahinom v svečani procesiji v nedeljo. Pri tej priliki piše eden od listov, ki so blizu hrvatskemu bloku sledeče: »Gosp. dr. Janjič, ki je po poklicu pravoslaven teolog, se je trudil že orej za zedinjenje cerkve in Priobčil v tem vprašanju več člankov, v katerih je zastopal stališče, da proti ujedinjenju ne more biti dogmatičnih razlogov. Ko je med vojno v sarajevskem veleizdajni-škem in vohunskem procesu bilo nad 20 Srbov obsojenih na smrt, je takratni papež Benedikt XV. zastavil vso svojo avtoriteto, da še spjrtne obsodbe ne bi izvršile. Benedikt XV. je poslal brzojav avstrijskemu cesarju Francu Jožefu in ga prosil za kasiranje obsodb. Obsodbe zares niso bile izvršene in nato je srbska vlada poslala v Rim Posebnega odposlanca, da se zahvali za intervencijo. Ta delegat je bil dr. Voja Janjič. Bil je sprejet od papeža v avdijenci, da opravi svojo misijo. Evharistični kongres je zamišljen kot cerkvena in konfesijonalna svečanost Hrvatov katolikov in potem prvotnem programu ne bi bila prisotnost Službenega odposlanca vlade mogoča; šele ie došlo iz Beograda dotično vprašanje, bil program v toliko spremenjen, da bo ^r- Janjič funglral na njem kot delegat vla-ne, in bo seveda na temu primeren način sprejet. G. dr. Janjič bo odpotoval po evharističnem kongresu v Zagrebu v Ljubljano, kjer se vrši od 24. do 26. t. m. vsekatoliški kongres, na katerem bo dr. Janjič govoril o duhovniškem in o drugih važnih vprašanjih,, ki se tičejo katoliške cerkve in duhovništva. — Mednarodni policijski kongres. Od 3 .do 6. septembra t. 1. bo na Dunaju mednarodni kongres policistov, na katerem bo zastopana tudi naša kraljevina. Za naše delegate na tem kongresu so določeni: Za Srbijo g. Vaša Lazarevič, za Hrvatsko S. Urbani in za Slovenijo g. Sporn. Na kongresu se bodo obravnavale čisto policijske stvari, med drugim tudi vprašanje nstanovitve mednarodnih policijskih konzulatov v vseh večjih mestih. — Povratek naših Internirancev Iz Madžarske. V petek je na meji pri Belem Mo-nastiru izročil komandant taborišča internirancev v Zalaegerszegu, Rapp, v prisotno-Ci našega konzula v Pešti. g. Preradoviča, pašim obmejnim oblastem 17 naših držav-panov, ki so bili radi rdznih izmišljenih kažnjivih dejanj v madžarskem ujetništvu, ^animivo je, da so tisti, ki so bili od Madžarov obsojeni na smrt, sedaj pomiloščepi Jsled intervencij našega poslanika je bilo do sedaj izpuščenih iz internatije 20 naših državljanov. Vendar pa je ostalo, kakor prao poučeni, še veliko število naših držav-danov v tem taborišču, vsled česar bi bilo detrebno, da ukrenejo naše oblasti energič-jj^raere, da se tudi ti ostali izpuste na svo- — Novi rudarski zakon. V ministrstvu č? Šume in rude je izdelala posebna komika načrt novega rudarskega zakona, ki je r daj že končan. Načrt novega zakona je rdelan na podlagi rudarskega zakona, ki je .sijal na ozemlju Srbije, ravno tako pa tudi rp Podlagi rudarskih zakonov, ki so veljali pr~rri £0*1, Sloveniji, Hrvatski in Slavoniji, ta ministra za šume in rude se bo spod^rt hrvatskega zakona poslal vsem go-dale Jskim organizacijam, da bodo lahko Svoje pripombe in morebitne predloge. DozC Brezžione postaja v naäi držayL Na novi,! dCalstra P°žt !n telesrafa so posetili ]eZrfaril v spremstvu načelnika pošt in te-* Džordževiča radioteiegrafsko po-Jov *3 ßaniicl 1° si ogledali celo njeno po-jpJ^ n]e- Istočasno so se razložila novinar-Dn®. dela na nenmogo oddaljeni novi Ta bL», ^kovici, katera se sedaj gradi. a 1)0 spadala med najmočnejše ra. ? ,v centralnl EvropL Mogla bo Evri n dajati vsti vsem stanicam v Amini aTVerietno bo mogla delati tudi 2 fer^-Ta »ostaja bo kakor izgleda kon-odsLf.!, k0?cu Jeseni, ko se bo mogla opiti tudi Privatnemu prometu. v°da« DOkoi'i>oskega za- UlcTn M Sit0 na.kratko po vrnitvi s počit-*Foktv:r.^‘ -L' 56 !e V tre^ern svojem članku Vencev fr favarovail)f Privatnih name-bi Pol* N7:\Š\ 145) Mmesto da ^ojfkrvi PI1’ fd0telni!. zc'° «a kratko ,I1 sicer , Statuta Pokojninskega zavoda. Stvar io je apodiktično zavrgel kot ne-jjj“rno, osebno. Opozarja tudi, da se »je-dd tistega, ki 1« isvrži! upravičeno (sie!) operacijo (sici!) nad statutom«. Vmešava tudi predsednika zavoda, in sicer tako čudno,, da si mora vsakdo predstavljati osebo sedanjega predsednika. Vsled nesrečne stilistike,- ki se je poslužuje g. N. L., mi je blizu misel, da je on sam tisti upravičeni operater 'in da je bil v to upravičen iz ozirov na sedanjega predsednika. Resnično, z g. N. L. je težko polemizirati, mislim, da se je to že nekje ugotovilo pred menoj. Ker pa je g. N. L. obljubil, da se še povrne, ko bo čas za to, zadržujem točnejšo utemeljitev "svojega mnenja v pričakovanju, da je »čas za to« blizu. . t —tni— — K članku »Najsvetlejša točka«. Pred naslovom članka je poriiotoma izostala šifra avtorja: Ha d G il Lola. — K romanu »Renee Mauperiu«. Nadaljevanje romana v današnji številki se mora pričeti tako-le: Včasih jo je pa vzel seboj v gozd pod drevesa, na katerih je bilo... — Pokojnine bivših avstrijskih državnih uradnikov. Meseca aprila lanskega leta so se sestali v Rimu na konferenci zastopniki avstro-ogrskih nasledstvenih držav, da sklenejo konvencijo o pragmatiki, po kateri bi se vzdrževali nezaposleni uradniki bivše monarhije kakor tudi o reguliranju pokojnin državnih uradnikov, ki so bili upokojeni za časa obstoja monarhije. Konferenca ni prinesla zaželjenih rezultatov, temveč je' bila samo sklenjena kpnvencija o vzdrževanju penzijonistov. Ker to važno vprašanje ne more ostati nerešeno, se bo vršila meseca oktobra na Dunaju konferenca, da se dogovori nadaljujejo. Na tej konferenci bedo zastopane vse nasledstvene države razven Madžarske. Konferenca bo razpravljala o vprašanju reguliranja pokojnin uradnikom bivše avstro-ogrske monarhije, ki so bili 3. novembra 1918 v državni službi. Dalje o vprašanju upokojitve železniškega osobja in osobja državnih podjetij in o vprašanju upokojitve uradnikov po provincah, občinskih uprav in po predlogu Nemške Avstrije o vprašanju reguliranja pokojnine uradništva bivšega cesarskega dvora. ' — Italijanski oficirji v naši državi. V kratkem .pride v našo državo več italijanskih oficirjev, da se priuče srbskohrvatske-ga jezika. — Za predstavo opere »Nižava«, ki jo priredi Narodno gledališče v čast udeležencem kongresa Jugoslovenskega Šutnarskega Udruženja v torek dne 21. t. m. ob osmi uri zvečer, so pri blagajni v opernem gledališču v pondeljek (20. t. m.) in torek (21. t. m.) od 10. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne ter pol ure pred pričetkom predstave še na razpolago parterni, balkonski in galerijski sedeži kakor tudi stojišča. — Podružnica »Jugoslovenske Matice« na Vrhniki priredi na Mali Šmaren dne 8. septembra na Križpotu »Tombolo« s številnimi in lepimi dobitki, ki si Jih od 28. avgusta naprej lahko vsakdo ogleda v trgovskih izložbah na Vrhniki. Ker je čisti dobiček namenjen našim neođrešenim bratom v Primorju in Korotanu, sezite po tombolskih kartah, ki so v predprodaji v gostilni Franca Kočevarja in M. Jerine (Rokodel. dom). — Sobotni ljubljanski trg je bil zopet izredno bogato založen in tudi jako dobro obiskan. Bilo je dosti vsega bodisi zelenjave, sadja in drugih domačih pridelkov. Samo gob letos ni, to pa radi hude vročine in. ker je premalo dežja. V obče so vsi pridelki in sadeži jako krasni in lepi, samo cene so še kljub obilici in dobri letini še vedno visoke. Na ribjem trgu je bilo tudi precej rib. Ščuke po 35 Din, postrvi male P'0 12—16 Din, mrene po 35 Din in navadne pečenke po 6—S Din. Tudi žab je bilo nekaj in sicer krak po L Din in pol. — Razprodano je bilo vse. Tudi vrtnarskega in domačega cvetja in zelenja je bilo na obeh cvtličnih trgih precej veliko in v lepi izbiri. — Nabiralec prostovoljnih darov brodarski kapetan Tomas Mate, ki je . nabiral za novo jugoslovanski) jadrnico in sicer brez oblastvenega dovoljenja, je bil policijsko kaznovan, nakar so ga poslali s prislinim potnim listom v pristojno občino Split. — Neznani ponočnjaki so razbili na Narodni trskami- v Knaflavi ulici več šip ua oknih v pritličju, kjer sta pisarni vodstva tiskarne in uprave Ista, Kdo in zakaj je na ta čuden način ohladil svojo jezo nad Narodno tiskarno, do sedaj še niso ugotovili. — Stanovanjski posredovalec. Pri Fr! Karbi na Dunajski cesti se je zglasil nepoznan mlad, čedno oblečen moški, ki se je ponudil, da jim preskrbi ‘novo lepo stanovanje. Govoril je tako prepričevalno, da mu je dala žena 100 Din za razne izdatke, nakar je mož izginil, da se ga ne vidi več. . — Pogreša se že nekaj dni 46 letna Stndinger Roza iz Ljubljane, Gosposvetska cesta. Domačini domnevajo, da je Izvršila bržlcotne samomor. — Ukradeno kolo. Posestniku Leopoldu Grudnu v Hotedršici sta ukradla Albert in Avgust Gomilšek kolo znamke »Puch«, vredno 1400 Din. J atova sta jx>begnila brž-kotne v Italijo. — Pri Sv. Jakobu je bilo ukradeno Pavlu Primarju Iz Nadgorice 1500 Din vredno kolo znamke »Iris« štev. 67.667. V Matkah je bilo vlomljeno pri Tereziji Sitar. Tat je odnesel več posteljnine, Perila in razne obleke ter 150 Din denarja. Skupno škodo cenijo na okroglo 6000 Din. 0 storilcu ni nobene sledi. — Pobegnila je z znanim rokoborcem 1 eodorjem Govorčinom 16 letna Pezdiček Aleksandra iz Maribora. Dekle je izredno lepe temne polti in ima kodraste lase. Dobili so tudi pismo, ki ga je pisal Govorčin pred pobegom. — Kupila je dekle za 250 Din... Iz Subotice poročajo: Dne 16. t m. je dopotovala iz Sente v Subotico vdova Petra Kočeš, ki je lastnica neke javne hiše v Senti. V Subotici se je sestala z nekim Ebenhartom od katerega je »kupila« 18 letno deklico Ma-riško Kiš, in sicer za celih 250 Din. Ko je hotela s svojim plenom odpotovati v Sento, je bila na ‘kolodvoru aretirana skupno s svojo žrtvo. — Razprava proti Hrvoju Paskijevičn oegodena. Preiskovalni sodnik je izročil Pred dvema tednoma vse akte v zadevi morilca Hrvoja Paskijeviča zagrebškemu 4v:^mu Pravdniku, da bi se zamogla i-T-rn 0,5tožba in nato razpisati glavna jTTrava- Medtem pa je državno pravdni-^Xi7rnik> s°dnijske akte preiskovalnemu • T SVrho dopolnila nekaterih deta- bev m izjav zaslišanih prič. . b7a^°davnl Kranj ima vedno veliko IJ0.V‘C:’ ,pa, se dh more le po malem notri dajatu k.*kor »icnije«. Vsak si želi dopusta, kar, je pn tej vročini zares potrebno, še boljše pa je, če je za ta čas dvakrat plačan. Potem se gre v toplice, abo nese, pa tudi n« Cofišče marsikatero gospodično Tja gori ni daleč, tako, da ni treba srčnih vezi prekiniti, in to je zares luštno, če človek ni zelo bolan. Tak dopust bi bil tudi po mojem okusu. — Zidamo tudi tovarne. Naš stolp -s ponosom gleda na nebroj Ađa-mitov, ki delajo vzlic navpičnimi solnčnimi žarki pod, Gaštejem, tako da se od ceste vidi, kakor bj vsi imeli rdeče srajce. .Ne bo jim treba se dosti umivati, koža se jim bo kar odluščila in dobili bodo drugo kosmato srajco, ki bo ceneje kot .v .trgovini. — Na trgu prodajajo zelene češplje in od-padena jabolka, in to samo zdravnikom in lekarnarjem na ljubo, tem gospodom nikdar ne fali. — Ako ne greš vsak dan v gostilno, te že vprašajo, ali si bil bolan, ali na dopustu — ali pa v časopise dajo, da si iz Kranja ne ve se kam izginil. Torej le vsaki dan v gostilno, da te ne bodo pogrešali. — Celjske novosti. Sokolsko društvo v Celju priredi v nedeljo 14. oktobra pred Narodnim domom veliko javno tombolo, na katero že danes opozarjamo. — Celjski obrtniki posetijo korporativno obrtno razstavo v Mariboru danes v nedeljo. — Koncertni večer umet-iške trojice Šimenc, Štritof, Ferštik, kateri bi se imel vršiti dne 18. t. m., je vsled nepričakovanih ovir preložen na poznejši čas. — Z obiranjem hmelja so ponekod že pričeli po Savinjski dolini. Splošno obiranje pa se prične po 20. avgustu. Letina bo dobra. — Srečno pot! Bernotova socijalistična »stranka« se je v petek definitivno izselila iz Celja v Krško. Sedež novo ustanovljene stranke pa se bo nahajal v Celju. • - Mariborske novosti. Francoski poslanik v Beogradu g. Clemens Simon je dospel v Maribor. Francoski krožek je priredil gostu na čast čajanko. — Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden mestna lekarna magistra Prulla na Glavnem trgu. — V minulem tednu je umrlo v Mariboru sedem oseb, od teh tri moškega in štiri ženskega spola. — V smislu sklepa okrajne organizacije brivcev in lasuljarjev bodo brivnice med tednom do sedmih, ob sobotah pa do devetih odprte, dočim so ob nedeljah zaprte. — Ptujske novosti. Tudi pri nas lahko rečemo, da se nahajamo v deželi vinotoče v. Zlasti v vinorodnih delih našega okraja ne najdeš skoro hiše, ki ne bi imela pravice do vinotoča. Priznavamo, da je že bilo zelo potrebno, da se daje vinogradnikom- gotove olajšave glede prodaje vina, ker se ob normalnih razmerah nikakor ne bi mogli »osvoboditi« svojega pridelka na vinu, toda kljub temu imamo pogum trditi, da so prinesle te olajšave mnogo zla. Še nikoli se ni v našem kraju v takšni meri pijančevalo ko danes. Daj samo pogledati ob nedeljah in praznikih v okolici mesta ležeče vasi in imel bodeš priložnost dovolj videti, kako se »uničuje« alkohol. Nadalje so dobili pravico do točenja vina le oni, ki so lastniki. vinogradov in ki vsled tega prodajajo svoje lastno vino; toda redki so slučaji, da bi se držali tega pravila; večinoma so že davno prodali svoj lasten pridelek in sedaj pridno kupujejo vino, da ga potem z dobičkom naprej prodajajo. Pred očmi zakona je nastal iz vinotočev pravcati obrt! Ni čuda torej, da vlada med gostilničarji veliko nezadovoljstvo, ker plačujejo ogromne davke in so vzlic temu danes popolnoma sebi pri-puščeni in brez pomoči v sedanjem težkem» materijelnem boju. Po našem mnenju bi bilo mnogo boljše, da se ukinejo vinotoči, akoravno bi potem bile cene višje, ker nizka cena le neguje pijančevanje; kljub vinoto-čem pa najdemo v našem mestu še gostilne, ki točijo vino po 48, 56 in celo 60 kron; sicer se prodaja po 20—32 kron. V splošnem se govori, da bo vino vsled zelo neugodnega vremna kmalu poskočilo v ceni in da bo letošnja vinska letina jako skromnega obsega. — Tukajšnji zdravnik in zobozdravnik g. dr. Bela Štuhec se je podal s svojo soprogo na kratek oddih v kopališče Dobrno; pri bolniški blagajni ga zastopa .g. dr. Mrgole, zdravnik javne bolnice. — Letos imamo tukaj na Ptuju izredno veliko letoviščnikov; večinoma so iz avstrijske republike in prišli so semkaj na obisk k svojim sorodnjkom. Vse kupujejo, kar jim pride pred oči in to je dokaz, da so v svoji domovini vajeni na mnogo višje cene. Zlasti. glede vina se ne morejo dovolj načuditi, ker so pri nas cene tako skromne, medtem ko se pri njih doma plačuje vino po 120—160 kron po naši valuti. Nekoč smo pač mi hodili v Gradec in na Dunaj in tamkaj nakupovali in se zabavali po ceni, toda danes je narobe! — Pobegnil je iz žel. stanice v Lapom kaznjenec vojaškega zapora v koplju Bakovič Milan. Pobegnil je zvezan na rokah in razbil vezi v bližnjem gozdu. .— Amerikanci rabijo Wrigleyev žvečilni gümi (Cherwing gum) samo' zato, ker isti pospeši prebavo, odstrani žejo, varuje zobe pred gnilobo, odstrani neprijeten diih in suboto v ustih. Znano je, da športniki in turisti ne smejo uživati alkohola in tobaka, vsled tega je wrigley-žvečilni gumi za te najboljši nadomestek, vrhu tega pa se z istim prihrani tudi mnogo denarja. Posebno priporočljiv je za delavce, ker pri delu ne smejo, kaditi In si z njim preženejo zaspanost in utrujenost. Wrigley žvečilni gumi se dobi pri generalnem zastopstvu drogerija »A d r.i a«, Ljubljana, Šelenburgova ulica, in tudi po vseh drugih drogerijah. — Wrigley-j'ev žvečilni gumi (Cherwing gum) je bil dosedaj pri nas takorekoč nepoznan, medtem ko ga v Ameriki uporablja skoro vsak človek, osobito pa delavci, športniki in turisti. Ta gumi se izdeluje iz raznih zdravilnih in osvežujočih rastlin ter je njegova popularnost samo radi tega tako velika, ker pospešuje prebavo, odstrani žejo, suboto in neprijeten duh v ustih, varuje zobe pred gnilobo in pospešuje slino. V službi, kjer ni dovoljeno kaditi, na izletih in pri športu je najboljši nadomestek za škodljivi alkohol in tobak samo Wrigley-jev žvečilni gumi, zato ga zahtevajte v vseh drogerijah. Generalno zastopstvo drogerija »Adrija«, Ljubljana, Šelenburgova ulica. — Ne samo 33% znižana vožnja ampak tudi irokmčni vizum j'e dovoljen obiskovalcem VI. Praškega vzorčnega velesejma, ki se vrši v dneh od 2.-9. septembra. Izredna prilika za ugoden nakup strojev, manufakture, steklenine, porcelana itd. Brezplačna pojasnila daje Češkoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8 in Aloma Comp„ d. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. — Odbor Zveze bivših salezijanskih gojencev nam poroča o dobitkih tombole v Md Mladinskemu domu na Kodeljevem. J- Moško ali žensko koto. 2. Vagon premo-fa-3. Zaboj sladkorja. 4. Vreča moke. “'ako za moško obleko. 6. Blago za žen-sKo obleko, 30 činkov in 20 kvatern. Prvo žrebanje se vrši 17. septembra 1923. . strojepiscev je edinole »Si Ut WER«, zastopstvo Liubiiana, Selen-burcova nUca 6-L Novosti iz Primorske. — Italijanska logika. Italijani so zahtevali in kakor znano, še vedno zahtevajo za. onih dvatisoč Italijanov, oziroma pravilno rečeno, poitalijančevcev V Dalmaciji italijanske šole in celo učitelje iz. Italije. Toda to velja samo za Italijane v Dalmaciji, nasprotno pa zavzemajo ti kulturni magnat-Je za naš narod, ki je prišel pod njihov jarem,-nekaj popolnoma-nasprotnega. Občinski svet v Vomskem-Opatiji, — ki pa niti zakonito izvoljen ni, — je zahteval, da se odpravijo v občini Volosko-Opatija vse hrvatske šole in da se nadomestijo z Italijanskimi. Svoj sklep utemeljuje ta famozni šolski svet s tem, da znajo vsi, tudi hrvatski otroci v tej občini toliko italijanskega jezika, do morejo slediti pouku v laškem jeziku. Glavni vzrok so seveda, kakor to občinski svet v svojem sklepu tudi sam priznava, politično-narodni oziri, torej namen raznarodovanja hrvatskega življa. To je dvojna italijanska logika; par poitalijan-čencev v Dalmaciji mora imeti italijanske šole in celo učitelje iz Italije, tisoči in tisoči Hrvatov v Voloskem-Opatiji pa ne potrebujejo hrvatskih šol! Morda pa bi se dalo pri nas, v slučaju, da bi bil ta sklep izveden, na kak način odgovoriti? Šolstvo. — Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani je vpisovanje v I. letnik 5. septembra 1923 od 9.—12. ure, v vadnico pa 10. septembra o,d 8.—10. ure. Sprejemni izpiti se vrše 6. septembra od 8.—12. ure. Bivši gojenci zavoda se vpisujejo 11. septembra od 10.-12. ure. Ponavljalni izpiti se vrše 7. in 10. septembra po sporedu, ki je objavljen na razglasni deski v zavodu. Šolsko leto 1923/24 se prične 12. septembra s slovesno sv. mašo ob 8. uri. — Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani. je vpisovanje v učiteljišču (razen v I. letnik), v dekliško vadnico in otroški vrtec v torek 11. septembra ob 9. uri. Ponavljalni in vsi drugi izpiti se vrše od L do 10. septembra. 12. septembra je slovesna sv. maša, 13. septembra pa redni pouk. Zrelostni izpiti v septembrovem roku se prično v ponedeljek 17. septembra. Podrobnosti so razvidne v razglasu v veži šolskega poslopja. — Ravnateljstvo. ©opisi. — Rogaška Slatina. Danes v nedeljo, 19. t. m. koncertujeta v Rogaški Slatini g. Leopold Kovač, tenorist kralj opere in g. Lovro Matačič, kapelnik kralj, opere v Ljubljani. Gosp. Kovač bo pel nekaj jugo-slovenskih umetnih pesmi in najpriljublje-nejše operne arije. Gosp. Matačič pa zaigra dve efektni klavirski točki. Na izredni užitek opozarjamo posetnike zdravilišča. — Slovenska Bistrica. Po klerikalcih s takim gromenjem razglašeni orlovski okrožni izlet in mladeniški tabor, ki se je vršil 12. t. m. po našem opazovanju ni imel zaceljenega uspeha. Prisotni udeleženci so bili napram posameznim govornikom pred cerkvijo zelo hladni. Le tu in tam se je začul ob končanem govoru kakšen prisiljen »Bog živi«. V kroju se je udeležilo le 27 članov, 3tt članic, 30 moškega in 36 ženskega naraščala. Povorko po mestu je otvorilo na konjih pet -onih znanih bistriških članov, ki so svoječasno s svojimi drugi celo na potu k sprejemu mariborskega škofa prav glasno prepevali nemške pesmi in jodlarje. — Tukajšnje narodno občinstvo je zelo zamerilo dekanijskemu uradu, ker ni kakor običajno opozoril uradov in drugih korporacij na parastos za pokojnim kraljem Petrom, Osvoboditeljem, akoravno je bil po mestnem poveljstvu zato naprošen. Iz tega vzroka so prisostvovali parastosu le štirje častniki naše garnizije. Sporočilo se nam je, da ob tej priliki ni gorela niti ena sveča. — Ob priliki gostovanja celjskih naprednih akademikov se je pogrešalo veliko število bistriških Slovencev. Vzrok temu je izvanredno napeto strankarstvo in pa slabi časi. V zadnjem času smo dognali mnogo nepotrebnega-švabčarenja in to celo od strani nekaterih nacijonalistov v občevanju z mladimi nemškutaricami. Fantje vedite, da znajo vse Bistričanke slovenski in da vas bomo radi vaše mlačnosti, če se ne poboljšate, imenoma pošteno pokrtačili. — Iz spodnje savske doline. Kolikor smo imeli v juniju preveč dežja, toliko ga je zdaj premalo. Zaradi suše trpi zlasti fi-žol, a tudi repi in zelju ne prijajo sami soinčni dnevi, istotako bi bilo za ajdo do-bro, da bi že skoraj dobili kaj izdatnega dežja. Seneni pridelek je bil precej dober, a otave tudi dosti, več kakor lansko leto. Vinogradi so vobče lepi, saj ima trta rajše sušo kakor pa mokroto. Več kakor suša pa je napravil romunski žužek, ki je spo-mia“5 l®150 Procvitajočo pšenico do malega uničil. Ta spak se pojavi na pšenici, ko ima se mehko mlečno zrnje. Mrčes je baje zanesen iz Romunske in ga je po pšeničnih njiuali vse črno. škodljivec je polovico manjši od navadnega hrošča, sicer mu je pa močno podoben. — Te dni se ima odlo-£!*!;.. ,se vendar gradila na Savi med Krstom in Brežicami električna centrala ali ne. Svoj cas ljudje niso vedeli, kako velik, neizčrpen zaklad je vodna moč. Dandanašnji ve že vsak vaški bosopetec, ki je dovršil ljudsko šolo, da se dajo bistri potoki in reke porabiti za proizvajanje električne energije, ki daje najlepšo električno luč in tvorni c am gonilno sito. Zato pa zahteva tukajšnje prebivalstvo od Zagrebčanov da I™. morajo, če hočejo pričeti z zgradbo, obljubiti, da jim bodo I. po vseh zadevnih vaseh preskrbeli električno luč; 2. da bodo kanal, oziroma Savo tako uredili da bo i v bodoče plavilna ostala in 3. da’jim napravijo vodovod, ker utegne zaradi kanala marsikateri studenec usahniti. Sport in turistika. — Današnje nogometne tekme v Ljubljani. Ker je 17. t. m. v Zagrebu tudi tretji tekma med Hajdukom in Bačko ostala neodločena, se je morala igrati včeraj še četrta tekma. Gostovanje Hajduka ali Bačke v Ljubljani se vsled tega danes ne more vršiti, temveč je preloženo na prihodnje dni. — Rezerva Ilirije igra danes ob 17. uri z agilnim S. K. Korotanom iz Kranja, juniorsko moštvo Ilirije pa ob 15. uri 30 minut predigro z mladinskim moštvom Panonija. Izpred sodišča. POBIRANJE SUHLJADI IN LUBJA PO GOZDU je brez posebnega dovoljenja lastnika prepovedano., V ljubljanski okolici pogosto nabirajo razni nabiralci suhljad, pri tem pa prav radi lomijo veje, sekajo cela drevesa in majijo lubje, ter delajo na ta način občutno škodo. Dne 11. avgusta se je zagovarjalo radi policijske ovadbe 7 obtožencev, 2moška in 5 žensk, ker so pobirali v Rav-niharjevem gozdu za Rožnikom lubje. Dokazovanje je ugotovilo, da so obtoženci nabrali le nekaj že suhega lubja med listjem, kar je baje tudi gospodar dovolil. Bili so oproščeni, ker se sodnik g. Avsec ni mogel uveriti,' da so imeli obtoženci namen BAKRENE SMETI. Po ljubljanskih kolodvorih, posebno pa na predkolodvoru v Dravljah se množe razne tatvine. Večino tatvin izvrše nedo-letni paglavci, ki se vtihotapijo med tovorne vozove in porabijo vsako priložnost, da le kaj odneso. Dogaja pa se tudi, da se lotijo podobnega posla tudi odrasle osebe in to železničarji ta sosedje. Tem gre pred vsem za les in premog. Seveda ne zaničujejo tudi drugega boljšega blaga, če se pokaže ravno ugodna prilika. Ta razvada se je bila v zadnjem času nevarno razpasla kljub temu, da ima železnica vedno še svoje nočne'čuvaje. Danes sta se zagovarjala pred dež. sod. žel. ključavničar ta njegov tovariš kotlar. Stražnik jih je zasači1., ko sta pobirala od starih strojev kosce in žlebove iz bakra. Imela sta že poln nahrbtnik, katerega sta pustila na begu pod nekim vozom. Obtoženca sta se izgovarjala, da sta nabirala te kose že več mesecev in da se to uslužbencem dovoli toda le za lastno uporabo, ne pa za prodajo. Te bakrene odpadke sta prodajala starinarju Panhol-zerju, ki plačuje, kar je zanimivo te bakrene smeti dražje kot jih ceni železnica sama. Med razpravo se Je Izrekel sum, da je to mogoče le na ta način, da se izvaža baker po tihotapcih preko meje v Italijo. Obsojena sta bila eden na 6 tednov, drugi pa na 2 meseca težke ječe. Oba sta prijavila ničnostno pritožbo. PONESREČEN ČEVLJAR. Neki čevljar je dobil od tvrdke An.on Krisper usnje, da Izdela 12 parov čevljev. Usnje je bilo vredno po trgovski ceni 1200 Din. Mož pa je to blago deloma zastavil, deloma porabil ta ni prinesel dolgo časa nobenega izdelka. V zagovoru navaja, da so mu razjedle 4 pare čevljev miši ta podgane. Te razjedene čevlje je tudi prinesel pokazat. Ostalo blago pa mu je vnovčila njegova žena povodom raznih družinskih neprilik porod, smrt itd. Končno je možu še žena pobegnila in pustila otroka svojim staršem. Pri Krisperju je ostalo dolga še 780 Din. Z ozirom na res težke razmere ponesrečenega čevljarja ga je obsodil senat zaradi prestopka poneverbe samo na 1 teden zapora. PODJETNA USLUŽBENKA je vsekakor neka Francka Šparovčeva, čedno dekle in sicer dobra natakarica in izborna gosjrodinja — v prvi vrsti seveda za se. — Zasačili so jo, ko je brskala po kovčkih svoiih souslužbenk v znanih gostilnah pri Kajfežu ta pri Figovcu. Dobili so pri nje) tudi že prav čeden skupiček sumljivo pridobljenega denarja. Okradla je šest svojih sotovarišic, katerim je izmaknila razno perilo, zlato verižico, parfum in podobne drobnarije. Obtoženka je svoje tatvine delno in skesano priznala in ie dobila vsled tega in ker je obljubila poboljšanje, primerno nizko kazen, dasi je bila radi tatvine že 20 mesecev predkaznovana. — Posledica amerikanskega dvoboja. Pred nekaj meseci se je v Subotici ustrelil bančni uradnik Budakovič. Vsa poizvedova. nja o vzroku so ostala brezuspešna. Šele sedaj so mogli slučajno ugotoviti pravi vzrok. On je kompromitiral hčerko neke bogate in ugledne rodbine in je prišel radi tga v konflikt z nekim mladeničem, ki mu je venomer pošiljal grozilna pisma, da se mora ubiti, ker bo v nasprotnem slučaju usmrčen. To ga je najbrže spravilo iz duševnega ravnotežja in dovedlo do tega ob upnega koraka. Borzna poročila. Curih, 18. avgusta. Berlin 0.000135, New York 553, London 25.23, Pariz 30.50, Milan 23.67, Praga 16.175, Budimpešta 0.00325, Bukarešta 2.40, Beograd 5.80, Sofija 4.50, Varšava 0.0025, Dunaj 0.007775. avstrijske krone 0.0078. Glavni urednik; Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani Vremensko poročilo. ..Jutranje Novost!” — Ljubljana, dne 18. avgusta 1923, Barometer; nižji Kraj Cas Zračni tlak Zračna temper. Vete» Oblačno 0—10 Padavine mm Ljubljana . . ... 7 758-8 ■ 16-2 g e ver več jas. Ljubljana .... 14 756-4 24-0 jugovzh. obl. Ljubljana 21 754-2 200 brezv. del. obl. Zagreb 7 758-0 19-0 sev. vzh. več obl. Beograd ... .... 7 758-4 10-0 sev. zap. ♦ Dunaj 7 756-6 15-0 zap. del. obl. Praga 7 7531 14-0 jugozap. obl. Inomost . 7 757-5 120 brezv. več jas. Temctratura: nišia Otvoritev nove kavarne in gostilne „LEOr /4\ Naznanilo, priporočil© in zahvala. * Cenjenemu občinstvu v mestu in na deželi najuljudneje sporočava, da sva najino že mnogo let obstoječo, dobroznano kavarno „LEON“ preselila s Starega trga št. 30 v Ljubljani v Kolodvorsko ulico štev. 29 v lastno Mio vt/ Ni- kjer bodeva nudila p. n. obiskovalcem pristna dolenjska, bizeljska in ljutomerska vina ter vedno sveže pivo. — Dobe se vsak čas okusna gorka in mrzla jedila iz renomirane kuhinje v največji izberi in po nizkih cenah. — Po potrebi tudi specijalitete. — Solidna, točna postrežba. — Moderni, udobni prostori. — Prijetna zabava. — Vse cenj. goste in prijatelje, katerim se najtopleje zahvaljujeva za dosedanji številni obisk, blagonaklonjenost in zaupanje, prosiva, da nama isto ohranijo tudi v prihodnje, ter se priporočava z odličnim spoštovanjem “ — - — - - Leon in Fani Pogačnik, lastnika. * Prvovrstno Wmo - pivo Jestvine Kava - čaj Čokolada Likerji s I Berson je in ostane najboljša kvalitetna znamka. Varuje čevlje, cenejši in trpežnejši je od usnja. Od vašega čevljarja zahtevajte, da Vam pritrdi Berson gumi podpetnike in gumi podplate. SPIOSNA KNJIŽNICA v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. Izšli so zvezki: Št. 1. Ivan Albreht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str. . „ 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . . . , 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., 105 str. „ 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str.. . „ 5. Fran Milčinski: Gospod Fridolin .Žolna in njegova družina, veselomodre humoreske, 72 str............................. broš. Din 12, vez. Din 17. , „ 16, , „ 22. „ „ 12, „ „ 17. . „ 20, , . 26. 8, •••• •••• •••• Cene se razumejo brez poštnine. •••• :::: Cenjena naročila naj se pošiljajo na: Zvezno tiskarno in knjigarno — oddelek knjigarna — Ljubljana, Marijin trg št. 8. pod svetovno popiteto ob največji izbiri nudi za vse vrste blaga V. mednarodni dunajski SBmenj (od Z.-8. sept. 1923) Pojasnila daje WIENER MESSE, WIEN Vil., ter častno zastopstvo v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg št. 4. mm Ms zaloga Ha!«» in slamnitadoliš pri Franc Cerar družba z o. z, tovarna v Stobu, pošta Domžale. Prevzamejo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ul. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ul. it. 4. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Doimška giavnšca: Din 25,Q00.00t Rezerve: nad Diet 20,000.000 LJUBLJANA, Dunajska cesta v novi palači Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA Tel. št. 261, 413, 502, 503 In 504 Žekovni račun: št. 10.509 Podružnice: Brežice Novi Sad Celje Ptuj Gorica Sarajevo Kranj Split Maribor Trst Metković Isvršiija ¥3© bančne posle najkulantneje. Na prodaj! Več VIL s prostimi stanovanj od Din. 300.000. — naprej. anoniltke Miš T/f»-J" Lljub- Ijani od Din. 00.000,— in višje. N. Štajerskem lepa stanovanjska hiša t vrtom za Din. 25.000. USOlfSke lüLeTv raznih cenah 85.000 do 1,000.0000 Din. Več tli z gostilno,tudl 8 po‘ sestvom v Ljubljani in izven Ljubljane. . 5, 8, 10, rl5 . 23, 40 o a,i lov in večja od Din. 35.000 Kmečka naprej. Gozdna vinogradaa posestva na deželi in stavbene parcele v Ljubljani in okolici. Več se izve v realitetni pisarni Ljubljana, Poljanska cesta 12. L. Mikuž Ljubljana, Mestni trg 15 izdelovalen dežnikov Na drobno) Na debato Zaloga sprehajalnih. pallC. Popravila točno In solidno KOtffA NAJBOLJŠA NUDI I*» Za pevske skope MALA PESMARICA St. 1. . 2. . 3. „ 4. „ 5. . 6. , 7. . 8. . 9. .10. Din 2-— med- časno pošle (Partiture) D. Jenko: Što MS, Srbine tužni?. I. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka . . A. Hajdrih: Slabo sveča je brlela. . „ Pod oknom . . . „ . V sladkih sanjah. . „ „ Jadransko morje . . „ „ Pri oknu sva molče sioneia J. Kocjančič: Slovo.... H. Sattner: Pogled v nedolžno oko • 1 „ „ Na pianine .... 2 11. Hr. Volarič: Zvečer...................2 12. E. Adamič: Vasovalec .... 2 13. A. Leban: Podoknica. ... T50 Razne druge muzikalije Zahtevajte cenik! ZVEZNA KNJIGARNA Ljubljana, Marijin trg 8 Najpopoinejdi pisalni stroj sedanjosti! Tudi na obroke I The Rex Do., Ljubljana Telf. 268 int Gradišče 10. Ustanovljeno 1906. Zahtevajte ponudbe. GRADBENO PODJETJE ING. DUKiČ IN DRUG L3UBUANA, Bohoričeva ul. 20. Elektrotehnično podjetje Leop. TRATNIK L3UBL3ANA, Sv. Petra cesta št. 25 Gradnja elektrarn, polaga motorjev in instalacijskega materijala. Svetilna telesa, likala itd. razpisufe občina Trbovlje Nastop s 1. septembrom 1.1. Pogoji: jugoslov. državljanstvo, starost od 24 — 40 let, nravstvena neoporečnost, znanje slovenščine y govoru in pisavi Ponudbi je priložiti sliko. Plača in razne ugodnosti po dogo-voru. Rok za vlogo prošenj do 25. avgusta 1.1. Županstvo TrMjB, dne IS. avKusto 1923. Protiv znojnih nogu upotrebite HÖFER PUDER br.ill. Dobiva se u svim apotekama I drogerijama. RAVE d. d., ZAGREB. Š. i Posredovanje podraži blago, lis 4 m i B r m kar pa ni v interesu trgovca in ne konsumenta. Jugoslovanski trgovci pa ravno v tem oziru veliko grešijo in se poslužujejo za svoje dobave držav, ki prevzemajo samo nalogo posredovalca, katerim običajno ostaja naj večji dobiček. Zato proč s komodnostjo. Dobro solidno blago se dobi samo v Čelioslovaški, kjer se kupi lahko direktno od tovarnarja. Osobito VI. Praški vzorčni velesejem v dneh od 2. do 9. septembra bo nudil vse kar moramo mi uvažati in to po solidnih cenah, ki so nalašč izredno nizko kalkulirane za Jugoslavijo. 1 IttUja ta tiska »Zmeša tiskarna la kaütanta« v Ljubljan Svetovni antidemokratšzem. I Pred novo konstelacijo. V eni zadnjih številk francoske Illustration je pisal g. Guglielmo Ferrero: »Še se nahajajo monarhije v Evropi... a demokratske institucije se majejo.« In melanholično mu pritrjuje g. Vandervel-de, rekoč: »Vsaj v polovici Evrope je bil demokratski režim udušen* ne obstoja piti na videz, niti kot okras.« In k temu pripomni g. Mallet v pariškem Figaro ju: Eden karakterističnih znakoV devetnajstega stoletja, bi sega — zgodovinsko, če že ne kronologično — od bitke pri Waterlooju do bitke ob Marni, je brezdvomno razvoj liberalnih idej in rastoči vpliv parlamentov. Kaj pa vidimo po vojni? Reprezentativni sistem je povsod napaden in tiran stopa na čelo države. Sovjetski režim je karakterizirali s praktičnim uničenjem parlamentarizma in z diktaturo, ki se vrši na škodo de-lovskih množic. Konstitucija je garantirala državljanske pravice samo »osebam, ki imajo socijalno vrednost«. Vladajo pa ljudski komisarji in ti se morajo pokoravati volji velikega poglavarja Lenina ali njegovih namestnikov. Pred kratkim je celo g. Mussolini dejal, dia se ruska sovjetska revolucija, kakor tudi italijanska fašistovska revo-fucija, skuša oprostiti vsake ideologije in v gotovem smislu vseh liberalnih in demokratskih institucij, ki so izšle |z francoske revolucije. Tako je ta laški državnik pokazal etično točko med so-vjetizmom in fažizmomi, ki se sicer tako silno razlikujeta. Mussolini je hotel spet vpostaviti red in radi tega je omeji gotove državljanske svoboščine, kot sta na primer svoboda tiska in svoboda zbiranja. V parlamentu je dejal: »Imamo moč in obdržali jo bomo.« V Avstriji je diktator holandski župan. Sicer je pa ta diktatura mednarodna in Društvo narodov je ustavio v tej deželi delovanje parlamenta. Ali je treba iskati še drugih primerov, na pr. Horthyja na Madžarskem in gibanje fašistov v Španski in Nem- Songy; Krasni vit. Revue des Deux Mondes objavlja pod naslovom Le Beau Jardin roman iz povojne Alzacije. Mnogo strani nudi celö politiko poučnega štiva. Vzemimo naslednji odlomek. Ko ie Maurice vstopil, je bilo doktorju tiartmannu obličje hotoma neob-Čutno. Dvigni ie oči in brez besede motri službeni ukaz, ki mu ga je Maurice pomolil; nato je zastavi nekaj točnih vprašanj kot organizator, vajen naglo presoditi, desa sme pričakovati od svojega podrejenca. Maurice je bil več-krat nase vzel takšne zasluhe od strani svojih več ali manj naklonjenih predstojnikov, vendar nobeden ga ni bil tako v strah pripravil. Nerodno mu je bilo Pod pogledom tega moža, ki $e mu ni mogel odtegniti, in dasi se je še nadalje spoštljivo držal pred svojim načelnikom, se je vendar napenjal, da se mu ne bi predal. Zdajci pa je Hartmann ubral drug gias in pri5el obujati spomine iz svojega dijakovanja, iz svojega življenja v nemški vojašnici ter objestnih šalah, ki jih je nagodel redarstvu. V svojem prirojenem navdušenju se je pomalem razvnemal, toda skoraj je postal njegov izraz resnejši... — Vidite, mladi mož, to je bil čas borbe, hoče se mi reči: to so bili dobri časi, kajti danes je Alzacija prebila take preizkušnje, da čutim, kako je obtolčena, brezlična, nesposobna blagotvorne reakcije, ki bi čiji? Povsod se da konstatirati isti pojav: umik demokracije, ki je po končani vojni navidezno povsod zmagala. Temu karakterističnemu znaku v sedanji Evropi se pa pridružuje še drugi: militarizem povsod dviga svojo glavo, a še bolj kot pred vojno. Sistem oboroženega naroda, iz defenzivnih ali političnih vzrokov, se nadaljuje in isto-tako povečanje oboroževanja, predvsem zračnih sil. Znano je, kaj. se je dogodilo v Rusiji. Po treh letih vojne, po revoluciji, ki je bila ravno naperjena zoper vojno, je Trockij reorganiziral rdečo armado. Od sistema dobro-voljcev je kmalu prešel k principu splošne vojaške dolžnosti za vse delavce. Povsod so se odprle vojaške šole. V Italiji obstoja poleg armade, ki nadaljuje »se posvečevati svojemu posebnemu namenu: pripravi obrambe domovine«, fašistovska mlica, ki se bavi z delom politične policije. Gospod Mussolini se je izrazil, da se ne more odpovedati uporabi oborožene sile črnih srajc, »zveste, bedeče in nepremagane straže fašistovske revolucije.« Da se Anglija oborožuje na žive in mrtve, je z pano iz debat parlamenta. Število avijonov bo zelo povišano, rai-zen tega gradi šest velikih vodljivih zrakoplovov in si bo v Singapurju sezidala eno največjih vojnih pristanov sveta, ki bo stal ogromno ceno 50 milijonov angleških funtov! Tem tožbam pacifistov pa odgovarja J. Diner-Dčnes v Prager Presse s tolažbo, da ne vidi nobene velike evropske vojne pred vrati. Po njegovem mnenju leži militarizem predvsem v mišljenju oficirske kasto, ki razširja svoje militaristične ideje v srednjih slojih ravno po sinovih teh slojev, ki ji pristopajo. Dejstvo, da je danes oborožena sila Evrope večja kot pred vojno, ne izhaja iz naraščanja militarizma, temveč iz še ne čisto jasnega položaja in nezaupno-sti soseda proti sosedu. —žn— je potrebovala. Ostavlja železno vladavino, utripaje, toda veselo pada v naročaj Materi Domovini... pa nič ni pripravljeno za njen sprejem, nič ni pripremljeno! Vse hočejo porušiti, vse iz rokava stresti. Zdi se mi, da prisostvujem pravcatemu umoru. Razčleniti hočejo to deželo. Čemu pa to? Takisto učinkujejo ne samo težnje francoskega duha, ki stremi po enovitosti ter osre-dinjanju, težnje, ki jih še povečujejo strankarski predsodki naše vlade, temveč osobito zato, ker Alzaciji nedostaja mož, ki bi branili njene svoboščine. Sveta dolžnost je vsakomur, ki se je kakor vi rodil na teh tleh in ki se danes sem vrača kot zmagovalec, da jih skuša oteti novega prevrata. Maurice ni odgovoril; čutil je, da je nepotrebno, da Hartmannov očarljivi pogled čita v njegovi misli kakor na razsvetljenem senčilu. Doktor je nadaljeval z nekakim pritajenim lirizmom, ki mu je bil lasten: — Kateri se bodo odtegovali tej nalogi, bodo uhajači, bojazljivci, kajti trda bo. Toda tudi kako bo krasna nagrada! Pomislite na to, kaj utegne postati Alzacija, pojmovana, kakor mora biti, namreč kot stikališče dveh civilizacij. Utrdba, potisnjena na prag Nemčije, na Prag te renske krajine, tako tesno spo-^ei.le„z našo zgodovino, je Strasburg, križiščno mesto, koder morajo vse vč-like prosvetne struje. Pomislite, kaj bo njegova gospodarska moč, kadar bomo imeli pristanišče Kehl in rensko vodov- Velike antante ni več... Njena eksistenca je bila izpodkopana že takrat, ko je Francija poslala svoje prve bataljone v Poruhrje, ali sedaj ji je napravila konec Velika Britanija s svojo jasno in nedvoumno noto. Konec antante, ki že davno ni več bila »cordiale«, je več ali manj tragičen. Francija in Anglija sta sodelovali v očividni slogi pri zgradbi versailleskega miru. Ali se jima ni zgodilo, kakor zidarjem in graditeljem babilonskega stolpa? Treba je priznati, da je glavna redakcija tega mirovnega pakta zaslužno delo Francije. Versailleski traktat je esenca vsega, kar je mogel z odvetniškimi sposobnostmi par excellence opremljeni francoski politik podati svojemu narodu. Morda je ta pogodba v formalnem oziru preveč obširna. Če bi bili zmagali v svetovni vojni Nemci, bi v tistem diktatu ne bilo toliko paragrafov... In ravno ta okoliščina je najboljši dokaz, da Francija ni hotela zamoriti obzirnosti napram premagancu; da je hotela svoje utemeljene zahteve spraviti kolikor mogoče v obliko naifinejšega mednarodnega takta. Nemčija tega ni hotela razumeti. »Gewaltfriede, Schandfriede« je zašumelo po deželah »cesarske republike ...« In vrstili so se pomembni kabineti; Prinz Max von Baden, dr. Josef Wirth, dr. Cuno, končno pa dimm-virat Stresemann - Hilferding. Čunova vlada je padla vsled lastne nezmožnosti. Nikakšna parlamentarna intriga in nc poruhrski konflikt je nista omajala. »Solidni trgovec«, ki se je 24. novembra 1922 predstavil Reichstagu kot naslednik nepopularnega zagovornika politike izpolnjevanja, je bil kljub skrajno medli deklaraciji viharno pozdravljen, ker je Nemčija v svoji naivnosti mislila, da jo bo rešil on — »ein Mann der Wirtschaft« — ko se to profesionalnim politikom ni posrečlo. In usoda je hotela, da se ravno njemu ni posrečilo ... »Velika koalicija«, ki ji dajeta kapitalist Stresemann in socijalist Hilferding bistvo in vsebino, je problematična. Nastala je v trenutku sile, ko ni bilo drugega izhoda. Družba je pestra: centrumaši, demokrati, nemška ljudska stranka in združeni socijalisti, če je res, da je novi kancelar iskren prijatelj sporazuma s Francijo, potem to ni slabo znamenje. Ta trditev je neovrgljiva: Francija in Nemčija imata kljub vsem nepremostljivim diferencam en sam kontinentalni interes: očuvanje Evrope pred katastrofo, ki jo še danes ne predvidevata. Njeni usodi sta skupni. To jima je nehote morala priznati Velika Brita- Značšlni citati. Iz berlinskega Vorwärtsa: »Bald-winova izjava je uspeh, ki ga je poruhr-sko prebivalstvo doseglo s svojo pasivno rezistenco.« Vossische Zeitung: »Ako imajo Angleži interes, kakor to sami odkrito priznavajo, da se pasivni odpor vzdrži do dne, ko se Francozi odločijo izprazniti Poruhrje, je nujno potrebno vedeti, kako se bodo krili vojni izdatki . . . Ako gospodarska enotnost Nemčije ustreza življenski potrebi Anglije, potem imajo nemški krogi, ki se skušajo braniti z vsemi obrambnimi in miroljubnimi sredstvi, pravico zahtevati, na; londonsko mesto razvrsti in spusti na pohod svoj armadni zbor finančne pomoči.« Te in slične navedbe jasno kažejo, da se nemški odpor opira ob upanje na britansko posredovanje. je; pomislite, kako bo umstveno žarel, kadar bo vseučilišče prvo francosko za Parizom! Pomislite na vlogo, ki jo utegne prevzeti Alzacija pri preuredbi nekih francoskih institucij, v organiza-čnem načrtu regionalizma. Pomislite na čudoviti sklad regionalizma in patriotizma v tej uravnovešeni, avtonomni deželi, popolni v vseh svojih organih, z lastnimi zakoni, šegami, navadami, celo jezikom,' ki pa je vendar francoska v srcu, tako da se je 50 let upirala najhujši izkušnjavi, mamilu blagostanja; zakaj ne sme se pozabiti, da bi bila Alzacija pod nemško vladavino, navzlic moralnemu suženjstvu, poznala nečuveno gmotno bogastvo. Vrag izkušnja-vec ni ničesar zanemaril. Vse se je obetalo njim, ki so žrtvovali zlatemu teletu, nihče pa tudi ne more zanikati mika, ki ga je imela prekorenska kultura za vse mlade duhove, izobražene v nemški šoli. Alzacija je malo trpela, recite karkoli, zastran vojnega pomanjkanja, in sedaj jo vidite spet pod zaščito zmagovite, vendar izčrpane, neodločne, oplenjene Francije. Po čudovitih urah bo prišlo prebujenje. Prvi stik bo grozen In ponavljam vam: ako se ne bo pazilo, čaka Francijo najmuč-nejše razočaranje. Hartmann je bi vstal in je podo-mače položi dlan na ramo mladeniču, katerega je čutil, da je obvladal, ukrotil, da se tako izrazim. Nadaljeval je: — Da, vse je treba še napraviti ta jutri vam razložim, Česa pričakujeta od nija. Llovd George je v nemalo zadrego gospode v Foreign Office-u javno priznal, da se Velika Britanija okrevajoče Nemčije nič manj ne boji, kakor Francije... Prelom v antanti je dejstvo, dasi-ravno se ni izvršil formalno, ne da bi zapuščal trenutno neprijetne sledove. Toda s tem je podana nova možnost; medtem je dozorela nova evropska konstelacija, ki je pa vidna šele v najfinejših obrisih. Londonska gesta je pa v marsikaterem oziru koristna. Pripomogla bo v Franciji do veljave nazoru, da se na »zaveznike« od včeraj ni mogoče več zanašati in da je bolje, če se razčisti in uredi razmerje do »krvnega sovraga«. V tem slučaju do Nemčije... Iz Pariza prihajajo glasovi, da g. Poincarč ne bi bil nenaklonjen franco-sko-nemški diskusiji, v reparacijskem vprašanju. Ko bi ne bilo »pasivnega odpora«, ki ga dopušča nova vlada, bi se še dalo govoriti... Bela knjiga Anglije je šele prvi korak. Ko bo sledil drugi, bodo v Parizu padli celo tehtnejši pomisleki in takrat ne bo nič nenavadnega, če bosta Francija in Nemčija sporazumno stopili na čelo nove, kontinentalne grupacije. O tem sta že pisala dva odlična Francoza: Leonce Juge in Henri Lichtenberger. Potrebo nemško-francoskega sporazuma je uvidel Walther Rathenau, s peresom se zanjo bori bivši general (!) Dernburg, neustrašeno pa je zanjo plediral v draž-danski operi nemški pisatelj Heinrich, Mann. Anglija, Italija, Madžarska in Bolgarska tvorijo (s Turčijo vred) eno fronto. Kaj naj stori Francija? Izolacije ne bi mogla vzdržati. Boriti se z Nemčijo, ki bi se utegnila v kratkem času ojačiti, pa je tako riskantno, da tega ni pričakovati. Ali glavno je Mala antanta. G. Beneš je šel v London z dobrim namenom, ali politika tradicij je odločila drugače. Arbitraža je prido bila simpatije, a pomagala ni prav nič. Kam se bo Mala antanta sedaj naslonila? Na Francijo? To bi bilo inopor-tuno. Ali zaenkrat ni druge solucije. — Ostane še ena: pričakovanje dogodkov. Skrajni čas je že, da ne ustvarjamo več pogrešnih prejudicov. Situacija je sedaj zamotana, razčistila se še ne bo kmalu, zato pričakujemo nadaljnih dogodkov. Države Male antante morajo tudi v novi grupaciji kontinentalnih sil nekaj pomeniti. Tu imajo voditelji Male antante dovolj hvaležnega dela: v korist svojih držav, miru in reda v Srednji Evropi. (Priobčujemo ta članek, dasiravnö se nam zdi naziranje g. člankarja preveč pesimistično. — Ured.) Nemška propaganda. »Obrekuj, le obrekuj, vedno bo nekaj ostalo!« pravi Bazi v Beaumar-chaisovem »Figaru«: Po tem starem geslu delajo Nemci, ki so n. pr. v aprilski številki riodejaneirske Revista de Importafao e Exportaeao ponatisnUi fotografijo baje iz Poriihrja, kjer vixM vrsto otročičkov z dvignjenimi rokami, kot bi prosili mlosti. Pod njo pa stoji besedilo: »Strahovani. Trenutna sličica, ki jo je napravil ameriški reporter, bivajoč v Berlinu in potujoč po Po-rubrju z železnico v službi svojega lista v Chicagu. Poročevalec je naletel na ta prizor pred neko hišo, baš ko je javil francoski častnik z nekoliko vojaki bogatemu essenskemu posestniku, da je njegovo imetje pod sekvestrom. Z grožnjami ostrašeui malčki so vzdignili roke, prenehavši s svojimi igrami.«. Švicarska vas. Za osnovanje nove službe potrebujem razumnega in odločnega moža. Boste li vi ta, ki ga iščem? Bolj zmeden, nego je sam meni, je Maurice zagotavljal o svoji dobri volji. — Vi boste ta mož, je dejal Hart-mann, ker je tako treba! Vi ste poslednji potomec ene najstarejših strasbur-ških družin in bolj nego kdo drugi (že veste zakaj) ste dolžan posvetiti se popolnoma obnovitvi te nesrečne zemlje. Ko sem opazil vaše ime na seznamu alzaških častnikov stavljenih na razpolago Visokemu poverjeništvu, sem dal poizvedeti o vašem dosedanjem službovanju. Vedoč, kakšna je preteklost vaše obitelji, sem hotel spoznati tudi vašo. Besedilo vaših treh odlikovanj mi zadošča. Vi boste mogli biti, če imate za to srčnosti, moj sotrudnik. ki mi je nujno potreben. — Bom vam iz vsega srca, je odvrnil Maurice, ter je močno stisnil roko Hartmannu, ki mu jo je prožil. Sedaj se mu je zdelo, da je od vselej poznal Hartmanna, vedno mislil kakor on, tolikanj je bila vroča volja tega moža nalezljiva. Maurice Ehrlich je odšel od tega pomenka z novo dušo. čutil se je okrepljenega, pripravljenega na vse žrtve in vse daritve. Od njegove sinočnje mlačnosti ni ničesar ostalo; s težavo je zadrževal svojo domišljijo, ki je še trepetala pod toplo besedo poživ-Ijalca in pred njim je vstajala povsem nova bodočnost. A. D, Pacifistični kongres v Freiburgu. Nedavno se je vršil v Freiburgu (Breisgau) III. mednarodni demokratični kongres vseh, ki stremijo po miru. Mnogi, ki slišijo o kakem kongresu pacifistov, govore: »En .mirovni kongres’ večalimanj, na stvari to itak nič ne spremeni... V svetu tak kongres ne hajde odmeva, ker vlada sila, in ne pravica...« Tako dvomijo mnogi in vendar je drugače. Razveseljivo dejstvo je, da so se v trenutku, ko francosko-nemški konflikt še davno ni rešen, znašli v Freiburgu zastopniki obeh narodov v najlepši slogi. 150 Francozov pod vodstvom poslanca Marc Sangniera se je udeležilo te sijajne manifestacije za ideal miru. Značilno pa je to-le: Marc Sangnier je katoličan. Ali on se ne strinja z večino svojih sorojakov istega prepričanja, ker je z duhovščino vred vse preveč nacionalistična in monarhistična. On je republikanec in hoče sprijazniti katolicizem z idejami iz leta 1789, demo-kratično-univerzalistične tradicije katoliške cerkve pa hoče Marc Sangnier postaviti v ospredje. Mož si je radi tega nakopal veliko sovraštvo pristašev Leona Daudeta. Ravno radi tega pa je bil posl. Marc Sangnier v Freiburgu predmet splošne pozornosti, in udeleženci, zlasti mladina, so mu priredili burne ovacije. Na kongresu samem je vzbudil referat madžarskega delegata, poslanca in propagatorja mirovne ideje prelata Aleksandra Giessweina silno zanimanje. Dr. Giesswein je priznana avtoriteta na tem polju in nedavno je bil povabljen celo v Prago, kjer je na izrecno željo praških krogov razvijal svoje teorije o pacifizmu. V Freiburgu je dr. Giesswein postavil tezo, da se nacionalizem in vera izključujeta. Perverzni nacionalizem da je bolezen naše dobe in vsled tega ni med njim in vero nobenega kompromisa. Kongres je ta referat po obširni diskusiji, v katero so zlasti posegali Francozi in Angleži, soglasno sprejel. Freiburški kongres je pokazal, da se mladina kulturnih narodov vedno tesneje oklepa pacifistične ideje, ki more človeštvo povesti v boljšo bodočnost. K temu članku pripominjamo sledeče: Pacifistična ideja je visoko humana in mora biti eden končnih ciljev kulturnega človeštva. Žal, da je pacifizem, kakor je baš razvidno iz tega članka, kompromitiran po »boriteljih«, katerih »slavofobstvo« je preveč znano, da bi se mogli pri nas ogrevati za njih pacifistično propagando. Naš narod je v bistvu miroljuben in bo brezdvomno eden prvih, ki bo dvignil zastavo svetovnega pacifizma, kadar bodo osvobojeni vsi njegovi sinovi in kadar se bodo naši sovražni sosedi uživeli v dejanski položaj. O priliki spregovorimo o tej važni stvari nekaj več. Uredn. Gazette de Lausanne), ki o tem poroča, pa je zasledila sleparstvo. To podvrženo sliko, ki predočuje dečjo telovadbo, je obelodanjal 9. aprila 1923 Hamburger Fremdenblatt. Sicer pa, kdor je pozorno motril lustracijo, je lahko videl, da je pokret otroških rok gimnastičen, ne pa gibljaj zastrašenih drobljančkov. Ali obstoji latinsko pleme? »Osrednja pisarna Latinskega Tiska« je sklenila, da se vrši to jesen »teden« latinske Amerike v Parizu. Maurice de Waleffe skuplja zastopnike velikih časnikov, ki bodo poročali o poteku teh shodov z intelektuelnim in industrielnim, umetniškim in trgovskim sporedom. Prvi takšen kongres je bi v Lyonu, kjer je župan Herriot povzel vodilno misel: »Mi Latinci se poznamo pre- malo, mnogo premalo.« Latinci, 320 milijonov ljudi na treh celinah, se vnovič zavedajo enotne krvi in kulture. Zastopniki 26 narodov razkropljenih po zemlji skušajo stvariti »latinsko mišljenje«, ki ga poziva prvosednik Henry de Jouvenel. Tako mišljenje bo ka-li pre-moglo plahost diplomatov» bojazen vlad. Izza vojne se po svetu vzbuja »latinska zavest«, kakor so jo zasledovali možje kot Friderik Mistral, Paul Adam, Gabriel d’Annunzio, Rüben Dario (kreo-lec), romancier Blasco Ibanez, historik Ferrero, pesnik Guerra, Gomez Carrilo, romunski zgodovinar Jorga, filozof Gabriel Tarde. Auboro te, raco latino, kličem te, pleme latinsko, je pel Mistral; in pleme, se zdi, se odziva, latinsko pleme, ki je D’Annunziu »potrebno krasoti sveta«. Paul Adam, ki ima nekaj srbske krvi v svojih žilah, oznanja prednosti plemena, čigar pradedi so soustvarjali feniške, grške in rimske ideje, po katerih so procvitale družbe; rabeč umetnosti, flozofiio in zakone, ustvarjene po naših očetih, sredozemnih brodarjih. Gospod Ferrero je leta 1919 sodil, da je to pleme edino sposobno uve-liaviti rimsko idejo R e d a z mero in skladnostjo proti germanski misli mate-rielne Organizacije. A. de Castro, veliki portugalski časnikar, početnik latinskega zbora je dejal: »Vojna je bila zgolj usodna, logična posledica nasprot-stva med dvema duhoma, borbe med dvema protivnima moralnima, socialnima in političnima pojmovan jima: med latinskim na eni in germanskim na dru gi strani.« Vsakdo ne priznava latinske pasu», Obstoji, če ne fizična, pa vsaj psihična skupnost bitij, ki se ločlo od drugih pasmin po enotnem izvoru svoje prosvete, mišljenja, čuvstvovanja, delovanja in oddelovanja. Ali se da tajiti duhovna in čuvstvena istovetnost 26 rodov ,ki gredo od Romunske, zagozdene v slovanski svet, in od Belgije moleče ko železen prst proti germanstvu pa do mladih krepkih narodnosti ameriške celine. Koren »borus« teh »slaviziranih« skitskih potomcev, Prusov, razlaga željo nemških sociologov, ki skladno s svojimi veleobrtniki sanjajo o germano-slovanski aglomeraciji. Slično naj narodi latinske omike težč po vkupni volji do reda in sklada. Sicer pa, ni li čistokrvna latinska volja, pravi Canudo v E c 1 a i r u, ona, katero je Mussolini razširil po celem narodu In jo postavil na zapadnih mejnikih stare Evrope zoper ono, ki muči mlado rusko ljudstvo? Ta misel moč je preprosta, zopet izoblikovati latinsko mentaliteto z uporabo klasičnih življenskih vrednot: smisel za čast, za občansko hrabrost, odgovornost načelnikov, hierarhij, t. j. vse. kar poveča ceno vsakega posameznika kot člana celote. Vinko VUfan: Povest o dveh izgubljencih. Rad sedim ob tihih večerih v svoji sobi, rad zato, ker sem sam, in ker sem srečen v tej svoji samoti in zapuščenosti. Srečen? Mogoče si celo domiš-Ijujem, da sem še preveč. V sobo lega tiha, skrivnostna noč in lega počasi in gotovo, vliva previdno svoje skrivnosti in čare v mojo trudno, razboleno dušo, da pada kaplja za kapljo brez šuma ta nemira v njo. Zakaj pač vse to? Preveč sladke groze leži v eni sami noči, da bi človek mirne, lahke duše spal. Ljubim noč, ljubim njene čare in skrivnosti, zakaj prijetna je groza temne noči za njega, ki ni bitje brez duše, ki ni človek brez sanj. Vesel sem vsake noči, težko jo pričakujem in z radostjo in ljubeznijo jo pozdravim. Samo dvoje duš sem poznal v življenju, ki sem se ž njima lahko razumel. Na pusti poljani sem se spoznal ž njima, na pusti in samotni poljani in sam ne vem, kako sem zašel nanjo; cvetlic ni na njej, ne žlahtnih ne divjih, ker tistih ljudi, ki hodijo po njej, se drži velik kos blata, mastnega in smrdečega blata življenja in to tistega živlenja, Id teče od svojega početka pa do konca po umazanih kalužah nizkih, ozkoulič-nih predmestij velikih, modernih mest. Tisti ljudje nimajo niti mehkih ta nedb Iz kulturnega sveta Ceško-slovenski stiki. Nezavisni dnevnik v Brnu, M o -ravskSNoviny, ki spričo velike naklade — 33.000 iztisov na dan — prihaja ined srednje in višje družabne kroge in bo na jesen pričel izhajati dvakrat na dan, se ponovno bavi s slovenskimi zadevami: Gospod A. Böhm je 2. velikega srpana v njem obelodanil Članek »Ze slovinske literatury«: »Dasi je letna doba neugodna za književnost, ker večina pisateljev in čitalcev biva izven svojih torišč, je vendar videti v slovenskem slovstvu čilo gibanje. Opaža se to zlasti na 5. in 6. številki Ljubljanskega Zvona, čigar urednik Fran Albreht, pisatelj in marljivi prekladatelj in naš prijatelj, obvešča Slovence o češkem knjištvu. Najprej je to večja razprava o Otakarju Brezini izpod peresa Vaclava Buriäna, kL strokovno in stvarno poudarja bogato tvorbo našega mistika. Zraven je kot vzorec njegove umetnosti odtiskan članek iz »Godbe pramenov« v prevodu pesnika Iga Grudna. Tudi Ivan Lah, ki je bival pred nedavnim v Pragi, je izpolnil obe številki z obravnavo o slovanstvu, ki je, kakor navaja podnaslov, monografija o Jos. Holečku (ob njegovi sedemdesetletnici). V kroniki ene izmed prejšnjih številk najdete zanimivo študijo drja Ferda Kozaka o Novakovem »Pregledu zgodovine češkega slovstva«. Slovenci sami še pogrešajo podobnega dela. Edini tak spis je »Slovenska književnost« od drja Ivana Prijatelja, ki pa je izšla v srbščini (Za sedaj se moramo še zadovoljiti z obširnim Glaserjem ali pa z Grafenauerjem, op. prevajalca.) Od izvirnih prispevkov so zanimivi JVlirana Jarca »črni čarodeji«, Prijateljeva razprava o pesništvu »Mlade Poljske» ter nekatere pesni in prestave Mirka Pretnarja. Kot knjiga je izšla mala zbirka pesni za mladino od pridnega pesnika Iga Grudna z ilustracijami Ivana Vavpotiča. Gotovo se dočaka nekoliko izdaj spričo svoje zanimivosti in priljubljenosti. Ivan Lah je obelodanil v Tiskovni zadrugi staro-korotansko povest »Angelin Hidar«. Istotam je izšlo nekaj prevodov kot Debeljakov Costerjevega romana »Til Ulenspiegel«, Župančičev Šekspirjevega Otella, Vidmarjev Andrejevljeve »Povesti o sedmih obešencih« in drugi. s- Albert Glatigny. Letos so obhajali petdesetletnico, odkar je umrl pesnik Albert Glatigny, ki tvori hodnik od romantike do Verlainea. Teodor Ban-ville, čigar rojstna stoletnica se je pro-slovljala pred meseci, ga je visoko cenil. Rojstno leto ni prav znano. Bil je tudi potujoč glumač, ki je igral po sejmih. Nekoč je soigralka, v katero je bil smrtno zaljubljen, na potu v snegu in blatu izgubila čeveljčke. Glatigny ji je posodil svoje čolne, ki mu jih je bil podaril njegov oče, orožnik v Bernayu, sam pa je korakal bos po ledu. Poseh-dob ga je moril kašelj do smrti. Še druga dogodivščina je pospešila njegov konec. Na potovanju po Korsiki ga je orožnik, »očetov tovariš in sosluživec«, upajoč na odlikovanje, prijel in zaprl dva dni brez jedi v vlažno rupo, ker ga je smatral za razvpitega razbojnika. Ali so ga Bogovi ljubili, ker je mlad izdihnil? Dejstvo je, da se je bil jedva poročil z bogato krasotico, zavzeto za njegove zmožnosti, ter užival samo nekoliko mesecev blaženi mir in red. Ko je dovršil ljubki igrokaz »L’Illustre Brizacier«, je nalahno ugasnil. Iz dežele „Dada“. V šestorici prvih francoskih dadaistov zavzema Filip Soupault morda prvo mesto. Brošura granesov »West-wego« ter osobito »Magnetična polja«, ki jih je napisal s sodelovanjem Andreja Bretona, ostaneta najboljši deli, kar jih je porodil dadaizem, vsaj kot izraz skupine, struje. Pravkar pa je Soupault osrečil svetovljane s prvim romanom »Le Bon Aro tre«, ki je zanimiv po bogastvu svoje nravne in umske vsebine, po reprezentativnem značaju svojih oseb, po svoji novosti. Jean, »blagi apostelj«, narn je prikazan v več zaporednih činili, ki nimajo drugega spoja med seboj kot njegovo osebnost: izvirna tehnika, ki utegne kolikor toliko premladih umetnost romana in ga napraviti kipnega, gibkega kot životopis ali kot serijo kliniških predavanj. Jean je kakor izpuljen. V početku, se zdi, se ničesar ne oklepa. Skoro nobenega avtomatskega dejanja ne počne. Njegovih refleksov prav za prav ni. Spričo tega položaja se mora ves čas improvizirati, kar je silno utrudljivo Zbog napora je oslabel in priznava svojo iznemoglost. Ima pa za sabo strašno dogodivščino. Krade. To pa tako, da sum leti na deklo, nedolžno bitje. Naposled se izkaže resnica. Spočetka ravnajo z njim nalik prismojen-cu, pozneje ga izpregledajo ter obsodijo na pet let ječe. Ko jo odsluži, ga Soupault poseti: tu je višek umotvora. »Čemu pa ste vendar kradli?« dreza pisatelj trdovratno vanj. Kaznjenec končno prizna, da je bila tista postrež-nica njegova priležnica in da ga je njena nežnost utrujala. Ali v svoj dnevnik napiše uzmovič, da ni zaupal Sou-paultu vse istine. Kakšna je ta resnica? Nikoli je ne bomo poznali! preostanejo nam gole domneve. Jean dostavi te globoke besede: »Vse se ne da razložiti z eno besedo, z enim stavkom. Vselej je sto nagibov, vmes pa so še taki motivi, ki jih slabo ali sploh ne poznaš. Po dejanju izumljaš povode, ki so izgovori in kesanja obenem. Moja želja mi je bila nerazložljiva in samb sklepati morem: gledal sem povsod, razen vase. Sicer pa, je-li šlo zame? In potem, ali je Soupault mogel pojmiti moj prezir za družbo?« Vmivši se v človeško društvo, postane Jean Izvrsten opravnik, splošni tajnik »Pomorske in trgovske zveze«, kjer zadošča nekemu nagnjenju k domotožju in potrebi po delavnosti. Postane pisatelj, igra pri dirkah in na borzi. Slednjič kar več ne strpi, pusti vse na cedilu ter 'odpotuje v Kanado, kjer umret, ureč in učeč konje. Več nikoli ne izvemo o njem. Mnogo sodobnikov se bo spoznalo v Jeanovi psihologiji: »To sem pa jaz!« To je prva knjiga, Id ovaja nekatere moralne skrivnosti mladinov. Kakor je Flaubert za svojo dobo napisal »Sentimentalno odgojo«, tako se zdi, da je hotel tudi Soupault ustvariti nekaj sličnega za svoje vrstnike. Poskus je lep, dasi še ne doseza vrhunca. Mestoma zaslediš vplive starejših mojstrov Andreja Gidea in Jeana Girau-douxa. D. — Proračun pariške Opere. Dočim so vsa mnogobrojna pariška gledišča aktivna ter donašajo ravnateljem čedne vsote, je zgolj Opera pasivna. V preteklem letu je uprizorila 215 glasbenih predstav. Vsi troški (razen izdatkov, ki spadajo v ravnateljevo umetniško upravo) so znašali lani 8.866.690 frs, dočim so prejemki za 1,965.000 frs manjši. IžoiandDora⩽ Obulenje mrtvih. Poleg Barbussovega »Požara« in Gasquetove »Skrivne grmade« (verzi) je najjačja francoska vojna knjiga Dor-gelčsov roman »Leseni križi«. Drugo njegovo mojstrovino »Sveti Maglorij« nam je predstavil v nekem ljubljanskem dnevniku naš prijatelj Lčo d’Orfer. — Sveti Maglorij je krščanski kipoborec, ikonoklast, ki se protivi vsem cerkvenim zborom kakor papeževim okrožnicam in skuša nalik svojemu dvojniku, Rolandu Dorgelesu, podvreči realnost svojim človečanskim nazorom. Ko je izšel prekcuški Saint Magloi-re, so se Parižani čudili, da ima pisatelj, privrženec revolucionarskih krogov, razpelo nad svojo posteljo, kakor so v Ljubljani nekateri verniki strmeli, da voli vladika Jeglič s komunisti. — Tik po končanih sovražnostih je bil j namreč Dorgeles sotrudnik pri antimi-litarističnem Canard Euchainč (Ukle-njeni racman); danes pa se zdi že znatno umerjen. V novi knjigi, le Reveil des Morts, se često vprašuje, bo li ke-daj življenje brat njegovim sanjam, t. j., ali se kedaj njegov sen obistini. Jezi se na umišljene »bellicistes«, nacionaliste, ki menda iz umskega sadizma gonijo narod v boj. Ker pa je pošten, vzklika, da bi preveril sam sebe: »Prišel bo čas, ko ne bo več klanja...« Obide ga dvom: »Ne slepimo se; mi se morda ne udeležimo prihodnje borbe, toda naši sinovi bodo korakali za nas. To je v krvi!..« Njegov junak naleti pri Crecyju na Belo Hišo, ki nosi pločo z napisi: Zgrajena 1728, oropana po Prusih 1815, zažgana po Rusih 1816, zopet pozidana 1835, oplenjena in zapaljena po Bavarcih 1871, vnovič postavljena 1877, opljačkana in do tal porušena po Nemcih med 1914 in 1918, zopet dograjena 1920. Junak, ki ponovno čita, je ves pobit: »Torej je to večni zakon, da se narodi zaganjajo na šibkejšega in se trgajo med sabo! Mar niso ljudje za drugo, kakor da se more do konca sveta? Ali ne bodo nikoli znali drugače potrositi svoje ponosito veselje do nevarnosti in božansko ljubezen do požrtvovalnosti kokor v ubijanju?« Brezplodno vzhičenje! Tajna življenja se ne da pronikniti. Vendar pa je treba iz zgodovine povzeti nauk, da pacifizem kliče vojno. Kar se tiče dejanja v novem romanu, je omeniti, da se vrši v hrupu obnavljanja opustošenih pokrajin. Gre za strašnoi psihološko dramo. Jacques, heroj knjige, je med vojno poznal, ljubil in pozneje vzel v zakon ženo nekega borilca. Po premirju se vsak čas zadeva ob spomin padlega 'moža. katerega je varal. Kesanje se mu vzbudi, tako da jame črtiti svojo ženo, s katero se končno razstancta. Raymond Rađi-gue je bil že, toda cinično, od daleč obdelal sličnoidejo v knjigi Le Diable ati Corps. Dorgeles je krščanski človek in njegovo delo osvetljuje tole misel, ki jo izraža Henry Bordeaux v Yamile sous les Cedres: »Naša vera je spremenila ljubezen, in iz naslade počut-kov, ki je prej pogosto vodila k prena-sičenju in krutosti, je potegnila načelo nravne spopolnitve«. Vendar v »Ognjeni reki« trdi katoliški F. Mauriac, da »duša, zavzeta za Boga, bolj goreče ljubi svoje madeže« in da »zle želje gosteje poganjajo v srcu, razoranem. s skesanostjo.« Moralisti, pa se spoznajte v teh nasprotjih! — V Prebujenju mrtvih baje dekoracija duši dramo.. Nič ne de! Dorgeles prekipeva od življenja in energije. Malokaterega sodobnika so, kakor njega, primerjali z velikopoteznim Zolo. N. K. iCaren Bramson: Prof. ICIe?iow. To je naslov trezne, pa genljive filozofske drame, ki jo je napisala Danka Karen Bramsonova. Delo so letos z uspehom uprizorili v Parizu. Vsebina: Slavni profesor Klenow, strašno grd, bolan in tik pred tem, da oslepi, je miro-gin. Vendar pa je nekoč sprejel mlado, brhko Elizo, ki se je hotela ubiti ter ubežati blodništvu, kamor jo je potiskal njen cinični oče. Klenow da Elizo izobraziti in se zaljubi vanjo. Da pa se ji ne bi studil spričo svoje fizične nedostatnosti, ji ne razodene svojih čuv-stev. Stoprav ko jo pride snubit njegov prijatelj kipar Wedel, se jame Klenov boriti, da bi jo ohranil. Najprej prepreči, da bi se Wedel sestal z njo, potem izsiil njeno privoljenje v navidezen zakon z njim, edino sredstvo po njegovem zagotovilu, da se več ne povrne k svojemu očetu. Kesneje zabrani Elizi, da ne gre z Wedlom, ki jo je vendarle zaprosil: krasotica ostane pri svojem dobrotniku, da si ne bi vzel življenja. V zadnjem dejanju je Klenow slep, življenje nemogoče, in Wedel se ponovno vrne po mladenko. Profesor izigra poslednjo karto, s samokresom v roki: sam se usmrti, če ga Eliza ne zadrži (ako dekle resnično ljubi Wedla, ali ne bi bila že davno šla preko njegovega trupla?). Iztrga mu orožje ter ubije sama sebe. Videti je, da ji bo nepogled-ni nesrečnež brzo sledil v smrt. KATERA KNJIGA JE BILA NA FRANCOSKEM V MODI L. 1823? Človek bi menil, da je to Hugojev roman »Islandski Han« ali Lamartino-ve pesni »Nova razmišljanja«. V resnici pa se je pred sto leti največ cital roman »Ourika«, ki ga je napisala vojvodinja De Duras, rojena De Kersaint. Prva izdaja, natisnjena v majhnem številu, je izšla 1. 1823, druga pa leta 1824. Sentimentalni romanček je romal iz rok v roke in dosegel tolfker uspeh, da je resno vplival na žensko pokrivalo in pričesko. Nakičene dame so se dale česati kakor lirika, t j. umetno-zanemarjeno, po zgledu mlade zamorke, ki si jo je izbrala vojvodinja Dura-sova za junakinjo. Slikar Gerard je dal v izložbo veliko platno s podobo Urike in občutljive duše so se plakale nad nesrečami lepe črnke Urike. — Anton Vodnik; Vigilüe. V naSem poročilu o imenovani zbirki je nekaj tiskovnih pogrešk, ki motijo in spreminjajo zmi-sel teksta. Tu slede popravki onih napak, ki so naj'očitelše. V sredi prvega odstavka beri namesto na račun izražanja — za način izražanja; malo ' nižje v istem odstavku dvakrat namesto vzetje — vrenje. Proti koncu drugega odstavka je Čitati namesto Številnosti otensij itd. *— Številnosti občutij itd. Začetek tretjega odstavka se glasi: žalost, ta osnovna poteza Vodnikove lirike in značilnost brez primere itd. V drugi koloni v 4. odstavku od spodaj gor beri namesto smrt je bila kakor maj — smrt je bela kakor maj; namesto električnega zastora — eteričnega zastora. Začetek zadnjega odstavka v isti koloni se glasi: Vodnik gradi čisto pravilno itd. Ta odstavek se dalje glasi tako: od malega k velikemu. V po-edincu se bo moralo vneti, novo življenje, ne ovirano po nobeni stvari; prosto dovoli, da bo doseglo svoj cilj in razvilo moči; omejeno dovolj, da ne bo zadostovalo samo sebi in bo rabilo še enega večjega in višjega, ki ie vsebina našega hrepenenja in zmisel našega dela. Kakor je idejno to Vodnikovo delo polno življenja in razgibanosti, čisti odsev reli-gijoznega ognja, do skrajnosti živa zavest dela v nekem višjem organizmu, tako je tudi po formalni plati prečudno enovito. Itd. V predzadnjem odstavku v. tej kolon! čitaj namesto apatična analiza pojavov — optična a. p. itd. DAVEK NA NIČEMURNOST. Georges Maurevert je pravkar izdal knjigo »Fisc et Blason ou Flmpöt sur la vanitč«, posvečeno finančnemu ministru, kjer predlaga zakonodajcem, naj omogočijo dostop v plemstvo vsem državljanom s tem, da otvorjeno začno prodajati boljarske naslove. V Franciji je do 200.000 oseb, ki se di-čijo z grbovnimi ščiti, 5000 pa jih ima kvečjemu pravico do plemiške členice, kakor so dokazali učeni heraldisti ali grboslovci in pošteni rodoslovci. Z obilico prepričljivih razlogov pokazuje, da bi tak odlok, ki bi sicer samo posnemal francoske kralje od Filipa Lepega do Ludovika XVI., pripravil v državno blagajno težke milijarde, katerih osobito sedaj tolikanj potrebujejo. Maurevert brani to »resno domislico« s tako učenostjo, z ognjem in polemičnim zanosom, da spada to najnovejše njegovo delo med velepoučne, zabavne in kar se dä mikavne. Uvodoma opozarja, da se je predvsem oklenil praktične plati pri tem vprašanju, saj ta edina še danes zanima. Vlastelinstvo, pravi, še obstoji, saj razni, ne črtani paragrafi ščitijo žlahtnike, ki posebno zadnjih 40 let pridobivajo na vplivu. Demokratska zbornica noče obdačiti plemskega naslova, ker bi ga ka-li s tem priznala. Budalost! »Zametavati nasledstveno plemiško takso, kakor so jo razglasili kralji stare domovine, ... to se pravi, vedoma opehariti skupnost. za znaten in povsem opravičen dohodek, ki je zlasti najbolj moralen prinos, saj se opira kot na edino podlago na ničemurnost, ta pa, kakor vemo, ne sodi med nujne življenske potrebščine.« Plemiški naslovi so bili dovolj dolgo vir dohodkov zgolj onemu stanu, ki jih je posedoval; sedaj naj služijo občni blaginji ali pa naj se odpravijo. Zakaj bi se šopirili dedni plemenitniki v dobi ravnopravnosti, ko se je prava, srčna plemenitost tolikrat izkazala pri preprostih državljanih, ki pä zanjo ne dobe nika-kega priznanja? Baroni Ničmani, grofi Ništrci, vikonti Prazniki, markezi Mar-česi, vojvode Traponi, nadvojvode Puhli, knezi Pusti itd. dobivajo navadno najboljša mesta v bankah, v odborih kopališč in pri žlahtnih meščanih, ki »združujejo veliko doto svoje hčere z golim nazivom blagorodnikov«. Je-li to v redu? Skratka, njih položaj se je pač malo izpremenil izza 17. stoletja. Pascal bi mogel danes pisati kakor 1. 1660: »Plemstvo je velika prednost, ki z 18. letom postavi moža na častno in mastno mesto, kakor si ga kdo drugi utegne priboriti stoprav s petdesetimi leti. Tako je trideset let brez truda pridobljenih.« Z eno besedo, če se ne obdavči ta plodovita ničemurnost, dočim je dan na dan višje pristojbine plačevati od najnujnejših živnih potrebščin, pomeni taka nebrižnost izrečno krivico, skoroda krajo naprarr celokupnosti. — Češka propaganda. Dvojna (junijska in julijska) številka gledališkega lista »Coses de theatre« je sijajno zaključila svoj drugi letnik: tokrat je vsa posvečena Češkoslovaški. Razen domačinov Roussou, Vildrac, Pierard. Migot, Roche so prispevali najodličnejši gle-diščniki iz Čehoslovaške: Hilbert, Kva-pil, Hilar, Čapek, Richardson, Jelinek itd. — V »Revue mondiale« razpravlja Gerard de Lacaze-Duthiers o velikem razvoju češkoslovaške književnosti v zadnjih letih. Roman in pesništvo se gojita največ, dramatika ne napreduje tako naglo. nih rok, da bi skrbno gojile in negovale to cvetje, niti nedolžnih in občutljivih duš, ki bi se ga veselile in ga ljubile. Veliko je teh nesrečnih brezdomcev, veliko več, kot je Bogu in ljudem všeč. Tam na tej poljani sem srečal izgubljenca Andreja in njegovo dekle, iepo Majdo, na čuden a vendar razumljiv način smo se spoznali, zakaj naše duše so se spoznale v hrepenenju in s sočutjem, ker bile so si sorodne po enakem trpljenju in nesreči. Ljubezen pa smo nosili vsi trije v sebi globoko zakopano, mogoče globlje od sanj o belem kruhu in mehki postelji. In ob tistem srečanju mi je dejal: »Dolgo sem blodil po svetu in iskal pravice in resnice, zakaj daleč je bilo Spoznanje in še dalje vstajenje. Tam za devetimi gorami in devetimi vodarni, tam je bilo naše odrešenje in mir; toda predaleč se mi je zdelo, vse predaleč za nas, ki smo vzrasli v sanjah ö kralju Matjažu in zakleti kraljični, Vs« predaleč za nas siromake, ki smo Se rodili v leseni bajti in ne v zidani palači, pa vendar ne na cesti in ne za plotom. Ko sem jo pa našel, pravico, je bila uboga in sirota, zasmehovana In s sramoto pokrita, da me je bilo strah' pred njo.« Razšli smo se tiho, kot smo se tiho sestali in nismo pomislili, se bomo li še našli. Žal mi ie bilo, da so se sa- mo križale naše poti in da smo samo malo postali drug ob drugem, oprti na popotne palice, urezane še v domačem lesu v zadnji spomin na dom. * Lepo dekle je bila Majda, svetle in kratko ostrižene lase je imela, pravilen in dražesten je bil njen obraz, a čez vse lepe so bile njene velike, globoke oči. Kot dve svetli, jasni zvezdi so se svetile in iskrile in velika, lepa in občutljiva duša je gledala iz njih. Tiho in mirno\ je ležalo umazano predmestje, kot da je zasanjalo globok, mučnih spominov poln san, težak, soparen in bede prevzet vzduh je ležal trudno in nepremično na počrnelih, polpodrtih hišah. Stanovala je Majda v mali sobici v podstrešju trgovca Lenarta hiše,- vse njeno premoženje je bil star, obrabljen šivalno stroj, ki ga ii ie nekoč kupil Andrej za god, in beda je gledala iz vseh kotov z mračnim, in krvi žejnim pogledom. »Bože mili in dobri, pomagaj mi in preloži to gorje z mojih ramen, sicer poginem —je neštetokrat vzdihnila sredi tihe, gluhe noči, ko se je spomnila svojega Andreja, ki se je brez sledu izgubil v svet. Težko je bilo Majdi pri srcu, težko in hudo ob misli, da je sama, revna in zapuščena. Nemo, brez vzdihov in stoka, ni mogla živeti in biti, ko se je zagledala večkrat v gosti in neprodirai mrak, in ko so se temne sence, davni spomini, pripodili v njeno sobico in njeno samoto, da jih je občutila s skoro ijepri-jetnim strahom in grozo v duši. In duša ji je otopela za molitev, otopela tudi za sedanjost in prihodnjost. V bolno-sladkem snu izmučene duše so vstajale slike davnih dni; neslišno so prihajale lepe noči, davno presa-njane, in kakor bajka se ji je zdel.vsak posamezni trenotek, davno preživljen in potečen. Mlada je bila Majda, toda dolgo in preizkušenj polno življenje je že imela za seboj. Mučno in vendar sladko ji je bilo pri srcu, če je prišla vasovat že davno pretekla ljubezen, ki ostane večno mlada in sveža, in tisto vihrajoče in bujno uživanje napol razcvele mladosti jo je razburjalo do onemoglosti, trudno je dvignila lepo, majhno ročico ter sl obrisala znojno kapljo raz gladko, bledo čelo. Smehljaj bridkosti in ponižanja ji je preletel obraz, ko se je zavedla,^ da kraj sramote In greha ne more živeti ljubezen, tista veličastna in sveta ljubezen, ki tolaži, odpušča in blagoslavlja. Veličasten in vstajenju podoben se ji je zdel trenotek, ko ji je Andrej povedal, da jo ima rad in da bo le ona njegovo dekle, veličasten in svet kot božična noč, brez vsakdanjosti in bede. Pa se je zgodilo, da je vso to svetost in lepoto oskrunil greh, greh noči, usode ia prokletstva, da Je obsodil človek. zapisan smrti in propadu, človeka življenja in'vstajenja. »O moj Bog, zakaj vse to silno trpljenje? Andrej, oh Andrej! Kje si? Pridi, dragi, srčno ljubljeni, dolgo in težko pričakovani, gorko zaželjeni!« Slonela je pri odprtem oknu, in tiho kot molitev so hitele tople, iz duše dah-njene besede in želje skozi mirno, z mesečino preplavljeno noč tja daleč v mrzlo tujino, kjer blodi on zapuščen, raztrgan in ubog. In tiho je zapela s čistim, od tuge in pritajene bolesti tresočim se glasom. Polnim težke, temne slutnje: »Oj, zbogom samotni, večeri tihotni, nocoj zadnjikrat je prišel vasovat« Na ulici se je ustavil pijan popotnik, ustavil pod njenim odprtim oknom, ko je zaslišal njeno sanjavo, lepo petje; pa mu je ta pesem, v žalosti in hrepenenju porojena, prevzela misli in lastna nesreča ga je vzbudila iz tope, brezčutne zamišljenosti. Dvignil je glavo in gr Lafradie Hearn: Shiri©. (Iz zbirke japonskih pravljic Kotto.) Po smrti Nomoto Yoyiyčmon-a, glavarja v provinci Echizeu, so se njegovi uradniki zarekli, da ugrabijo družini vso njegovo dediščino. In pod pretvezo, da morajo izplačati glavarjeve dolgove, so se polastili vsega denarja, vrednosti in hišne oprave; in pripravljali so že zlagano poročilo, po katerem naj bi on nezakonito sklenil pogodbe, ki so presegale njegovo imetje. To naznanilo so poslali ministru, in na njegovi podlagi je minister izgnal iz Echi-zeu-a vdovo in sirote. Kajti v onih časih je bila družina odgovorna za dejanja očeta tudi po njegovi smrti. Toda ravno ko je bilo oficijelno naznanjeno izgnanstvo Nomotovi vdovi, se je dekli pripetilo nekaj čudnega. Zvijalo jo je in treslo, kakor da je obsedena, ko je vse minilo, je vstala in zaklicala poslancem in uradnikom umrlega gospodarja. »Sedaj me poslušajte! Ni dekle, ki vam govori sedaj; jaz sem, jaz, Yoyi-yčmon Nomoto, Yoyiyemon, ki sem se vrnil k vam iz smrti. V jezi in žalosti se vračam, v jezi in žalosti povzročeni od onih, ki sem jm zaslepljen zaupal! O nesramni in nehvaležni uradniki; kako ste mogli tako pozabiti vseh dobrot, s katerimi sem vas obsipal, da greste uničiti moje imetje in oblatiti moje ime. Tukaj sedaj v moji navzočnost, položi- te račune mojega uradovanja in mojega gospodarjenja; pošljite slugo k revizorju po knjige, da se vse pregleda in primerja.« Ko je dekle izgovarjalo te besede, je vse navzoče prevzelo veliko začudenje; kajti njen glas in njeno ponašanje sta bila glas in ponašanje Nomoto Yo-yiyömona. Uradniki so obledeli. Poslanci ministra pa so takoj ukazali, da se izpolni dekletova želja. Uradne knjige so razgrnili pred njimi in prinesli so tudi revizorjeve knjige. In ona je začela računati, brez najmanjše napake je preračunala vse, zapisala celotne vsote in popravila vse napačne vknjižbe. In njena pisava je bila kakor pisava Nomoto Yoyiyömona, . In to pregledovanje knjig je pokazalo, da ni bilo samo nobenega primanjkljaja, ampak, da je bil ob glavarjevi smrti celo prebitek v blagajni. Tako je zlobna nakana uradnikov postala očitna. Ko so bili vsi računi zaključeni, je izpregovorila deklica z glasom Nomota Yoyiyčmona: v »Sedaj je vse končano. Ničesar več ne morem storiti. Vračam se tja, odkoder sem prišel.« Nato je ona legla in takoj globoko zaspala; in spala je kakor spi mrtvec skozi dva dni in dve noči. Kajti velika utrujenost in globok spanec se polastita obsedenca kadar duh odide. Ko se je zopet zbudila, je bilo njeno ponašanje in njen glas, kakor ponašanje in glas mlade deklice. In niti takrat niti kdaj pozneje se ni mogla spomniti, kaj se je zgodilo, ko jo je obsedel duh Nomota Yoyiyemona. Takoj je bilo ministru poslano poročilo o tem dogodku. In minister ni samo preklical ukaz o izgonu, ampak je tudi bogato obdaroval družino umrlega glavarja. Nadalje so se vršile velike posmrtne svečanosti za Nomoto Yoyiyd-monom; in še dolga leta je vlada podpirala družino, tako, da se ji je prav dobro godilo. Uradniki pa so orejeli zasluženo kazen. — Oba. Ob avtomobilski nesreči v Hartfordu se zagovarja prvi vozač: »Drdral sem z zmerno hitrino ob obronku ceste. Drugi voz m! je Prihrumel divje nasproti, se v moji bližini naglo zaokrenil ir me sunil v jarek.« Drugi krmitelj se je slično izrazil z dostavkom, da ta vozitelj ni pazil na smer zbog raztresenosti: »Neko dekle je tamkaj stalo in bi utegnilo potrditi resničnost moje izjave; evo vam njeno ime in naslov.« Cestni nadzornik je pozval pričo, srčkano dvajsetletnico v kratkem krilu, kodrolaso krasotico velikih rjavih oči. »Kaj je delal šofer, ki vas je prešel s svojim avtom?« — Gledal me je in se mi nasmihal. — »Kaj pa je delal drugi šofer?« — Zdi se mi, da me je tudi gleda! in se takisto nasmihal. — liori*** Kar sem dosedaj govoril o borzi, velja baš tako za blagovne kakor za efektne borze, kajti konečno vrednostni papir tudi ni nič drugega kakor blago, katerega cena odvisi od razmerja med ponujanjem in povpraševanjem. Ena izmed najglavnejših nalog borze je torej ta, da določa pred očmi najširše javnosti na podlagi razmerja med ponudbo ter povpraševanjem pravične cene L j. kurze vsem v poštev prihajajočim vrednotam. Ako opazujemo borzo le s tega vidika, ji moramo že priznati eksistenčno pravico. Potom neprestanega primerjanja, ponujanja in povpraševanja je borza v stanu ustvariti pravične cene in braniti na ta način veliko maso producentov pred velikimi izgubami, ki bi jih sicer imeli v občevanju s trgovci. V tem svojem stremljenju pa mora biti dobro organizirana borza tudi v stanu premagati vse one v borzi in izven borze stoječe faktorje, ki jim je na tem ležeče, da s pomočjo nečistih sredstev v svrho dosege svojih špekulativnih namenov uplivajo ali boljše rečeno hočejo vplivati na borzo to se pravi na določanje kurzov. Borza torej ni toliko igrišče špekulantov in hazardistov, kakor se mnogokrat govori in piše, temveč borza je trg, na katerem se določajo cene raznim vrednotam, borza je mesto, kjer se srečata ponudba in povpraševanje. Da se velika korist borze pogostokrat moti po raznih sencah, med katerimi lahko navedemo igralno strast nekaterih ljudi, je obžalovanja vredno, toda odstraniti tega žalibog ne moremo, ker je to že v naravi človeka. Borza je regulator narodnega gospodarstva, državnega kredita in obrestne mere; ona je tudi ogledalo, v katerem vidimo vsak Čas sliko gospodarskega življenja. Borzo lahko primerjamo z jako finim in občutljivim aparatom, ki natanko registrira vsakokratne spremembe gospodarskega mehanizma. Kakor reprezentira zdravo srce zdrav organizem, baš tako prič* tudi zdrava borza o zdravem in uspeš nem razvoju narodnega gospodarstva. Vsakokratni borzni kurzi tvorijo merilo za celokupno premoženje vsakega posedujočega. Prepričali smo se torej o velikem nacijonalnem ter političnem pomenu dobro organizirane in močne borze. Močna borza je najobčutljivejši barometer glede bližajoče se nevihte ne le na gospodarskem temveč tudi na političnem obzorju. Močna borza pa je obenem tudi najuspešnejše sredstvo, ako je treba v nacijonalne svrhe preskrbeti velike mase bodisi denarja ali blaga. Edino močna borza je v stanu v gospodarskih ali političnih krizah dovesti do one izmenjave z drugimi svetovnimi borzami, ki je potrebna, da se zopet vzpostavi ravnovesje in da se na ta način prepreči polom narodnega blagostanja, če nam je torej na srcu narodno blagostanje, potem moramo nastopati zoper vse one, ki hočejo potom siste-matičnega—omejevanja borznega prometa znižati ali popolnoma uničiti gospodarski pomen borz ter skrbeti za to, da si tudi naše domače borze priborijo močno pozicijo in mednarodni ugled! FOSILNA BOGASTVA V MONGOLIJI. Roy Chapman Andrews je na čelu znanstvene ameriške misije odkril na vzhodnem Mongolskem, 400 milj seve-rozapadno od Pekinga eno največjih najdišč okamenin na svetu. Upali so zaslediti samo drobce, pa so naleteli na ogromne zaloge gorostasnih kosti, kjer prevladujejo ostanki pošastnih di-nosavrov. Obretli so predvsem v ter-cijarnem miocenskem ozemlju dve skoro popolni okostji, dolgi 10 m, in druge pomembne kose rastlinojedov igvano-donovega vzorca in mesojedov največ-je pasme. Ta okostja, ki imajo vsaj 5 milijonov let, so čudovito ohranjena. Njih oblika, ki se bliža evropski, bi kazala, da je bila Osrednja Azija gojišče dinosavrov, ki so se preselili v Evropo ter Ameriko. Drugi del misije, ki deluje 24 milj proti jugu v eocenskih skladiščih, torej iz dobe prvih sesalcev, je trčil na izredno bogate fosilne plasti. Izkopal je črepinjo velikanskega nosoroga, zvane-ga titanoterij, starega 30.000 stoletij, tako imenitno ohranjenega, kakor da je žival poginila včeraj. Doslej pa so bili titanoterija srečali edino v Ameriki. Vsiljuje se nam zatorej podmena o širokem pasu zemlje, ki je tvorila most med staro in novo celino, a je potlej izginila. Razen tega je misija zadela na ostanke orjaškega mesojedca pasje pasmine kakor tudi na številne zobe ali čeljusti strahovitih pradednih tapirjev ali morskih praset. Glavni pomen najdbe tiči v tem, da se potrjuje teorija, da je bila Srednja Azija razprčišče sesalskega življenja za Evropo in Ameriko. Misija namerava ostati eno leto pri svojem podjetju in se nato vrniti v domovino z obilnimi zanimivimi izkopinami, ki bodo pomnožile zbirko v newyorlkera prirodopis« nem muzeju,- Sanje za zdravilo. Kot nalašč za draginjo lekov in vizit predlaga medicina novo, povsem brezplačno metodo^ ki obeta okrevanje s sanjami. Dr. Paul Farez je pred pariškim »Psihoterapičnim društvom« naznači! podrobnosti. Ce hočeš imeti uspeha, se ti je enostavno ponoči približati spavaču in mu potiliem prišepe-tati snov za sanje, prikladne, da povzročijo blagodejno duševno reakcijo. Drju Tiffieju iz Bordeauxa se je obneslo, da je dočista ozdravil dekletce, podvrženo kleptomaniji ali kradljivosti. Nezgodnica je imela razvadoi, da si je prilastila vsako srebro, do katerega je mogla. Po vrinjenem snu pa si jo lahko še tolikanj vpeljava! v izkušnjavo: ničesar več ni zmaknila. Kradljivcst je izginila, ker je predmet sanj globoko prožel njeno duševnost. V spanju je namreč deklica naznanila svojim prijateljicam, da hoče postati pridna in poštena, delavna ter da želi spoštovati tuje blago. Ne sme se misliti, da bi sanje mogle privesti v olajšave v vseh boleznih. Nobena volja, pa bila še tako jaka in krepka, noben sen, noben sugestivni pripomoček ni dovolj močan, da bi nadkrlil sleherno slabost. Zdravljenje s sanjami ostane po vsej priliki prihranjeno za živčna zla, ki utegnejo zavzeti najbolj neobične oblike. Brez dvoma se bodo učinkovito lečili na ta način vsakovrstni nevro* pati, ki so tako številni v naši pretegnjeni dobi. Sanje pa je lahko prizvati, saj kakor pravi trivialno ljudska pri-slovica: polna r.. spanja, pa se lahko sanja. Pepelžka ieii Lenina. Včasih se je reklo, da v Franciji smešnost ubija. Danes to ni več istina, saj vidimo, kako prospevajo razne groteskne struje v umetnosti in pismenosti. Nikakor pa smešnost ne ubija v Rusiji, kakor boste sodili po naslednji zgodbi. Gre za dramatizirano Perraul-tovo pripovedko o Pepeluhi. »Jutranje Novosti« so že letos omenile, kaka smešna prigoda je doletela spomladi ta igrokaz na Angleškem, kjer je prevajalec pripravil glumačico v opasen položaj. Pantoufle de vair (škrpet iz kožuhovine) je v prestavi zamenjal s steklenim brezpetnikom (pantoufle de ver-re) in le čudež je, da si protagonistka pri plesanju ni razbila krhke papuče! Druga komična zgodba je iz Petrograda, kjer so v Mladinskem pozorišču uprizorili omenjeno stvarco. »Krasnaja Gazeta« se togoti: »Toliko, da še krotim svoje ogorčenje! Dobri kralji, blagi knezi, pravični in plemeniti napram ubožcem in siromakom! Človek bi menil, da je biia doba carjev, kraljev in ljubkih princev najsrečnejši čas na zemlji. Nenavaden nauk komunizma in socijalizma za našo deco! Upravičeno se vprašujete, kaj počenja glediška cenzura v Petrogradu. Pravijo nam, da nimamo mladinskih iger; ali pa ni bilo mogoče, omiliti ton »Pepelčice«, prilagoditi jo današnjim potrebam, proletarskim načelom, delavski vzgoji, kakor se dela pri Šekspirjevih igrokazih in drugih pisateljih, ki so prožeti z meščansko ideologijo?« * Eksrnpiar ameriške ljubezni. »Times« poročajo iz Amerike neko čudno stvar. — Miss Murtel Cornick, nečakinja milijarderja Rockefellerja je bila te dni »duhovno« zaročena z nekim preminulim človekom, ki ga v svojem življenju nikdar ni videla. Ta mrtvi zaročenec je Aleksander Knilock, edini sin zelo bogate rodbine, je padel v Franciji za časa ofenzive pri Soissonsu. Šah. Rešitev končnic v »Jutr. Nov.« z dne 12. Vlil. t. 1: I. Beli: Kh6; Tf6; Sd4; B.: C6; Orni: Kb8; Dd8; La5; (Sest. H. Rinck.) Beli izsili remis tako-le: 1. ) C6—C7 + 2. ) Sd4—C6 + 3. ) Tf6—f8 + 4. ) Tf8—f7 5. ) Sc6—d8 + 1. ) Dd8XC7! 2. ) Kb8—a8, c8 3. ) K—b7 4. ) Dc7Xf7 (Ld2+5. Kg6) 5. ) La5Xd8 — pat! II. Beli: Kh6; Tf5; Sf4; Črni: Kg8; Lf7; B.: h2 (Sest. H. Rinck.) Beli na potezi izsili remis tako-le; 1. ) Tf5—g5 + 1.) Kg8—f8 2. ) Sf4—g6 + 2.) Lf7,Xg6 3. ) Tg5—gl 3.) h2Xgl — D (T) — pat! III. Beli: Ka5; Sc8; Ld3; B.: c5, d6; Črni: Kb7; Dh3; Se8; (Sest. H. Rinck.) Beii na potezi izsili remis tako-le: 1. ) d6—d7 1.) Dh3Xd7 2. ) c5—c6+ 2.) Dd7Xc6 (Kc6: 3. Lb5+) 3. ) I.d3—e4 3.) Dc6Xe4 4. ) Sc8—d6+ 4.) Se8Xd6 — pat! IV. Beli: Kfl; Tf2, hi; Črni: Kal; Dh8; Lc7; B.: d4, h3; (Sest. H. Rinck.) Beli na potezi izsili remis tako-le: 1. ) Tf2—d2 1.) Dh8—a8 2. ) Kfl—f2+ 2.) Da8Xhl 3. ) Td2—dl+ 3.) DhlXdl — pat! V. Beli; Kc7; Tc3; La4; B.: a6 črni: Ka8; Ddl; Lf3; B.; a7, b7; (Sest. H. Rinck.) Beli na potezi izsili remis sledeče: 1. ) La4—c6 1.) Lf3Xc6 (b7Xc6? 2. Tc2—b2) 2. ) Tc2—d2 2.) DdlXd2 3. ) a6Xb7+ 3.) Lc6Xb7 — pat! VI. Beli: Ka2; Tb8; B.: b3 Črni; Kc2; Th3; B.: a4 (Sest. H. Rinck.) Črni, dasi na potezi, ne more dobiti 2. ) Ka2—a3 3. ) Tb8—b7, b6, b5) 4. ) Tb4 5. ) Tb4—c4+ 1. ) a4Xb3+ 2. ) (Th3—g3, f3, e3, d3) 3. ) Tc3 4. ) Tc3—c8 5. ) TXT — pat! NOVOSADSKI ŠAHOVSKI TURNIR. 11. t. m. je bilo odigrano 9. kolo s sledečim rezultatom: Todorovič premaga Stu-pana, Kramer Markoviča, Čelak Rožiča, Furlani Poljanca, Čirič Madjareviča, Singer Tamindžiča, Tenner Gribušina. Stanje po 9. kolu je sledeče: Singer 7 (7), Furlani, Čirič 6/4 (7), Tenner 6 (6), Celjak, Feyer, Kramer 5 (7), Rožič 4 (8), Markovič 334 (8), Poljanec, Stupan, Todorovič 3 (8), Madjarevič, Ta-mindžič 2 (6), Peyer 1 (8), Gribušin Vt (6). Sport in srce. Središče vsega telesnega udejstvovanja je srce. Tudi najbolj mišičasto telo s slabim srcem ne more doseči večjih uspehov na športnem polju. Prva torej in obenem najvažnejša naloga vsakega traininga je okrepitev srca. To se doseže s smotrenimi telesnimi vajami, ki naj stopnjema zahtevajo vedno večjih naporov. Na ta način se utrjuje srce brez vsakih kvarnih posledic. Tako utrjeno srce reagira na kakoršnokoli obremenitev hitro in brez večje izgube moči. Utripi utrjenega srca postajajo le polagoma hitrejši in človek z utrjenim srcem nikdar ne čuti one utrujenosti, ki jo zapazimo pri ljudeh s srčno hibo. Telesne vaje se morajo, kakor rečeno, stopnjevati. Prenapetost škoduje in lahko dovede do trajne srčne hibe. Srcu, ki ga utrjujemo, moramo dati počitek, ker obstoja drugače nevarnost, da se raztegne in, da ostane v takem stanju trajno. Temu se zognemo, ako pametno in smo-treno zvišujemo napore, preveč ne forsiramo in damo dovolj počitka. Abnormalno srce ne prenese alkohola in nikotina; kdor se torej hoče baviti s športom in hoče doseči uspehe, se jima mora docela odpovedati. Nekatere športne panoge obremenjujejo srce radi trajnih in enakomernih naporov v večji meri kot druge. N. pr. vožnja s kolesom, veslanje, često tudi turstika. Vendar pa ravno te panoge pri pametnem ravnanju srce najbolj okrepijo. Manjša nevarnost obstoja pri izpreminjajoči se obremenitvi mišic (tenis, jahanje.) Marsikdo, ki ni za jahanje in veslanje, je izvrsten lahki atlet. Radi tega naj nikdo, ki čuti veselje do športa tega ne opusti, ako odpove v eni panogi. Poiskati si mora primerno vrsto. Marsikdo, ki je radi hibne srčne konstrukcije že popolnoma obupal, je postal sčasoma pod spretnim vodstvom izkušenih športašev pravcati mojster. Pri ljudeh te vrste je treba upoštevati tudi dejstvo, da se njihove misli usmerijo k drugim ciljem. Spomenik očetu Adamu. 7. kolo, odigrano 9. t. m. je prikazalo sledeče razmerje: Stupan—Kramer remis. Rožič je dobil proti Markoviču, Todorovič proti Ognjanoviču, Poljanec proti Celjaku, Singer proti Madjareviču, Tenner proti Ta-mindžiču, Feyer—Gribušin remis. Po do-igranem 9. kolu je odstopil Ognjanovič od turnirja ter s tem zopet prikrajšal marsikaterega igralca — tudi našega Furlanija med njimi — za krvavo zasluženo točko. Po odbitku Niciforja in Ognjanoviča je tedaj stanje sledeče: Singer 6, Feyer 5, Čirič 434, Kramer, Tenner 4, Celjak, Poljanec, Peyer 1 in Gribušin 34 točke. 10. t. m. je bilo odigrano 8. kolo: Celjak premaga Madjareviča, Rožič Gribušina, Markovič Tamindžiča, Čirič Kramerja, Furlani Peyerja, Todorovič Feyerja in Tenner Stupana. Stanje po 8. kolu je torej sledeče: Kinger 6 (8), Čirič, Furlani 534 (8), Feyer 5 (7), Tenner 5 (7), Rožič 4 (9), Celjak, Kramer 4 (8), Markovič 334 (9), Poljanec 3 (9), Stupan 3 (9), Todorovič 2 (9), Madjarevič, Tamindžič 2 (7), Peyer 1 (8), Gribušin 34 (7), Turnir se bliža prvi polovici: Singer sicer točasno vodi, vendar ga lahko vsak hip doleti iznenađenje. Tesno za petami mu je naš Furlani in Čirič s Yt točke razlike. Slednja dva igrata pravzaprav izmed vseh udeležencev najbolje. Čirič ima n. pr. od 8 partij 6 In 34 dobljenih, pri čemur je treba povdariti, da je že odpravil najmočnejše igralce Kramerja, Rožiča, Stupana in Celja-ka, izgubivši proti navedenim le Vi točke. Ničla proti Markovič-u upravičuje domnevo njegove indisponiranosti. — O Furlaniju pisati bi bilo odveč. Izpolnil je povsem nade, ki jih je stavil nanj »Lj. šah. klub«, ko je tega mladega in mnogo obetajočega, nadarjenega igralca delegiral kot zastopnika svojega kluba v Novi Sad. Tudi oče Adam bodo v kratkem dobili svoj spomenik. Čudno je, da se ni v teh časih splošne spomeniko-manlje nihče spomnil na našega pradeda in vendar se moramo njemu zahvaliti za vse junake in vse zmage minule svetovne vojne. To pomenja res pravo pozabljivost in nemarnost. Amerikanci, ki so najhujši nasprotniki vsake krivice, bodo popravili tudi to. Iz Baltimora prihajajo vesti, da se je že sestal toz^rvni odbor, ki si je nadel nalogo, da % kratkem zbere denar za velikanski spomenik, ki bo krasil glavni mestni trg. Po dosedanjih zaključkih se bo spomenik otvoril ravno na pettisočdevetstošestindvajsetletnico njegovega rojstva in ta bo baje ravno letos. Vsaj tako sklepajo ameriški puritanci na podlagi svetega pisma stare zaveze. Drugi sicer pravijo drugače, toda to nič ne de, glavno je, da bodo oče Adam imeli svoj spomenik. Glave si belijo samo še z vprašanjem, kakšen je bil Evin mož. Tudi tu se nazira-nja ne strinjajo. Eni pravijo, da je bil lep in gladke kože, drugi zopet, da je bil popolnoma kosmat; stare knjige pa ničesar ne povedo In stare žene tudi ne. Najboljše bo, ako napravijo lepega, ne bo vsaj zamere. V ostalem pa bo treba podvizati, ker leto se nagiba k zatonu. THE MEX Co, LJUBLJANA. TEUEF. ŠT. 2B8 INT. GRADIŠČE lO. rn istdlg® Mslianična tišima (poprssljainica) LJUB« Šelenburgova ul. 6|l. L. üarsga. ^__________ • ■••••*•« —m**— m ••••«o*« •»•«•••• •••••••• e••••••« • • DRAGICA ZALAZNIK IVAN UKOVIČ zaročena. Ljubljana, 19. avgusta 1923. • ••••*••«• ■•••»••• •••••*•• •••«•»•• ••••••••• „O/la" najsigurnejša, najbolj foznana higijenska gumi sedanjosti. Strokovnjaško pregledana in zajamčena. Zakonito zavarovana. Razpošilja v vse kraje Jugoslavije lekarnam, drogerijam in parfumerijam po čudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom z naj večjo diskrecijo s povzetjem URAN - PARFUMERIJA, Ljubljana. Mesini trs št. 11. 9 ES SSI 9 BBS IHRLI OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din 5‘—; vsaka nadaljna beseda 25 para, z davščino vred. morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki 1 — Zahtevajte oferte in cenike 1 inteligenten za posredovalnico, katera namerava izdati list podjetništva z politiko, se išče s kapitalom Din 50.000. Ponudbe na Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Sms si več dobi ih samostojnih krojaških pomočnikov za male in velike komade—konfekcijsko delo. Le zmožni in trezni naj se javijb v pisarni Emonska cesta 8. Samostojni mojstri pa dobijo delo proti garanciji ali kavciji na dom. svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica št. 25. žago z dvema venecijanskima jarmoma, na dva ali tri liste z krožno žago, vse na eno turbino, zraven žage moderno novo hišo, velik travnik cca 6 jo-hov, poleg katerega se dobi še lahko velika vodna moč na Savi, je tik državne ceste 20 minut od postaje, eno uro od jugoslovansko-italijanske meje, bogata lesna okolica, lastno skladišče na postaji cca 1 joh, 1200 m3 smrekovega in meces-novega lesa. Posestvo se nahaja v Kranjski gori, na vpogled je vsaki dan. Pismene ponudbe z ceno je poslati na lastnika Ivan Justin, RIbno št. 39, pošta Bled L Elegantan francoski garderobe kovček se proda. Naslov A. Šimnovec, krojač pred Škofijo 3. se proda v obrtnem kraju na Gorenjskem ob železnici v ne-posrednji bližini Bleda. Stanovanje takoj na razpolago. V gospodarskem poslopju so kleti, ki so sposobne za večjo vinsko trgovino. Dopisi pod: „Posestvo na Gorenjskem“ na Aloma Company, anon. družba Ljubljana, Kongresni trg št. 8. meblovano, veliko, s tremi posteljami iščem s 1. septembrom. Plača postranska stvar. Naslov v upravi lista. oženjen, izučen strojni ključavničar z večletno prakso, posebno pri delu na stancah, zanesljiv in trezen išče primerne službe. Ponudbe na zvezo delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani. Ali »isti liai je Wrigley-jev žvečilni gumi? Ako ne, čitajte današnjo notico. 2 žimnici, 1 posteljo, 1 otroško posteljo, 50 parov namiznega orodja, 50 vrčkov, umivalni servis, kompletno krstno opravo in 120 let star namizni prt. Belgijska vojašnica I. Objekt Burger. stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas. UMUf gospodarsko poslopje, poleg sad, ni vrt, studenec z dobro vodo-četrt ure oddaljeno od mesta na Štajerskem, se zamenja z enakim v kakem trgu ali večjem kraju v Jugoslaviji. Ako ima kdo poleg še travnik ali njivo do dveh oralov, se tudi lahko sklene dogovor. Ponudbe pod „Zamenjam“ na upravo lista. _____________ konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovski^ ulica 5. Absolvent strojno elektrotehniške visoke šole s komercijalno prakso išče takojšnje, službe. Ponudbe pod „Vesten“ na upravo „Jutranjih Novosti“. starejša, samostojna moč, vešča slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi se sprejme. Prednost imajo z znanjem češčine. 2la-šetnice izključene. Ponudbe na Franc Čuček, Ptuj. Grajščina elektrika, žaga, polnojarmemk na vodno moč 26 oralov, prima posestva živ in mrtev inventar 1,350.000 Din. Posestna ribora in letno. Žaga z mliaam. Wi!a tskoi cela prazmi °k Uliti parku Maribora. HicD gostilne, tovarne proda, niaut Posestvo v Nemški Avstriji se zamenja z tukajšnjim. Realitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3.__ za novo tovarno v večjem mestu Slovenije, s kapitalom din. 500.000.— se sprejme. Jako do-blčkanosno, brezkonkurenčno podjetje. Lastno tovarniško poslopje z vsemi stroji dogotovljeno. Ponude pod „Nova tovarna“, na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 8. alakitäsa včgett jelenkezzenek magyarul beszčlok. Minden tisz-tessčges embert szivesen latunk, vikčkrol is. Levelek „Orger“ cimzčssel a kiadoba küldendök. v mestu se odda na račun pošteni gospodični od 28 — 35 let stari. Naslov v upravi Usta. Oialbio poitie flibitelt se zamenja. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na upravo lista pod „Stanovanje 1923“ Šentjaniki premog Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, , ZAGREB. Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Sobo meblovano, ev. s hrano, s posebnim vhodom iščem za takoj Ponudbe na upravo pod ABCD ▼▼▼▼▼▼▼▼▼ se dobi po ugodnih cenah vsako množino. Ppodajnl urad šentjaniega ppemagahepa LjubljanaMvirgio. Sentjanški premog vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo Šentps!« premogovnik 10. MIL, HÖMEL], Dolenjsko. Prodajni urad v Ljubljani, Krekov trg 10. Konfekcijska industrija DRAGO SCHWAB Ljubljana, Dvorni trg 3. Priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, nadalje površnike, zimnike, raglane, dežne plašče, usnjene suknjiče, auto čepice itd. po konkurenčnih cenah. — Specijalna zaloga angleškega in češkega sukna. — Perilo, modni in športni predmeti. Razstava lastnih izdelkov na Ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. septembra 1923 (paviljon št. 407). TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICE: Maribor Novo mesto Rakek Slovenlgradec Slovenska Bistrica Šelenburgova ulica štev. 1 (PREJ SLOVENSKA ESKOHPTNA BANKA) KAPITAL In REZERVE Din 17,500.000.-' izvršuje vse bančne posle najtoč* neje in najkuiantneje. cznzr Brzojavi: Trgovaka Telefoni: 130, 146, 4S8 EKSPOZITURE: j Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ušici* P» PffloBa „iiitranlim Novostim** štev. 168 a dne 18. avgusta 1923. F*»ttice Veber: Eudaimonizem In utilizem. Med etične sisteme, ki mikajo uprav današnjega Človeka, ker ustrezajo neposredno ali vsaj posredno predvsem našemu materialističnemu ho-teniu. spadata v prvi vrsti tradicijski ter sodobni eildaimonizem in utilizem. Smatram zato za umestno in potrebno, da vržemo raz teh Naukov stran njuno vabljivo vnanjost in prodrejo do onega njunega jedra, katero edino more KUočiti njuno stvarno veljavnost ali neveljav-'OSt. Eudaimonizem spada še danes med naj-razširjenejše etične teorije. Kakor stremi vse de fecto po sreči, tako je sreča tudi najvišje »dobro«, po katerem »naj« vse stremi, za katere *naj« se vsakdo trudi. »Dobro« je, kar donaša srečo, in vsak Človek je dolžan živeti tako, da si Pribori kar največ sreče. Sreča je edino dobro, nesreča je edino zlo. Med starimi Grki sta bila eudaimonista žeDemokritos in Sokrates, Prvi, v kolikor smatra najplemenitejši del našega bistva obenem za sedež nekega od strasti neska-uenega In osrečujočega zadovoljnega razpolože-nia, drugi pa, v kolikor meni, da vsakdo, kdor ‘dobro« spozna, nujno v tem smislu tudi ravna, *er »dobro« ni nič drugega nego njegova prava sreča. Kot prvi znanstveni zastopnik eudaimonizma ^ se lahko naziva šele Aristoteles, čigar ‘Nikomahova etika« je postala takorekoč biblija balone vsega poznejšega eudaimonizma. Bistvo j°ralnosti se da določiti le po smotru moralnih dejanj; zato mora etika, ki meri na praktično živ-phje, določiti v prvi vrsti najvišji človeški smo-tor, namreč najvišje od človeka dosegljivo dobro. ** smoter pa je, »o čemer nikdo ne dvomi«, sreča. Wtwjuor/a). Ker pa obstoji sreča vsakega bitja v *em, da se razvija v smislu specifično svojih sposob-I*o$ti, leži sreča človeka kot razumnega bitja 'i razumnem ravnanju, tako da postane duševno razumno ravnanje nazadnje istovetno z duševnim krepostnim ravnanjem in sicer vse to ^d vidikom, da je to ravnanje, delovanje samo že Sreča za dotičnika. Glavni znak tega osrečujočega razumnega rav-!l*uia je pa ta, da se v nasprotju z živalskim strem-deUjem ogiblje vsakega »preveč« in vsakega »presto« in drži le neke zlate sredine; vendar pa Vse to še ne zadošča za popolno srečo, torej tudi ne za popolnost naše kreposti; v to svrho še dtora k tej, sit venia verbo, imanentni sreči člo-'toka pristopiti sreča v navadnejšem pomenu be-Sede, kakor zdravje, bogastvo, nepohabljeni udje, Kotova lepota itd., kajti zunanje neprilike vsaj bistveno ovirajo srečo (in z njo krepost). Razen toea mora biti ta polna sreča še trajna, t. j. mora 5e raztezati na celo življenje. Šele $ to popolno srečo je obenem nerazdru-zno zvezano čustvo veselja ali radosti, tako neraz • «ruzno kakor sijaj mladosti s polno zrelostjo. Če-; urav torej Aristotelu ta radost ni istovetna z gori risano srečo, sledi vendar iz njegove etike, da je toemljenje po tej radosti moralno ekvivalentno toemljenju po orisani »sreči«, ker ni prve brez ?rUge. Največjo radost pa ugotavlja Aristoteles, ^ ga označuje kot rojenega znanstvenika, v teo-totičnem delovanju, v znanju: naj se razruši Aristotelova etika, njegove besede, s kate-tojd riše srečo znanstvenika pri njegovem delu, J1 »gledanju« najvišjih resnic, ostanejo nesmrtne ** Vsakega, komur znanost ni samo sredstvo. S tem so orisana temeljna načela Aristotelo-, ega eudaimonizma, ki teče v najrazličnejših obliji malone skozi vsa sledeča stoletja in kaže sledove tudi v sedanjosti. V starem veku je vr«totelu najbliže Epikurova šola, ki spominja še h Marsikaterem oziru tudi na zloglasni Aristipov 'uunizem.* M) E p i k u r o s smatra ugodje ali radost za jJni kriterij, ki odloča, kaj prija naši naravi, Ugodje ali neradost za edini kriterij, ki odloča, nasprotuje naši naravi. Radost, posebno »mirna« radost mora biti kot edino »dobro« jj^Ui ciij našega stremljenja. Četudi Epikuros psi-A^netično izvaja vse naše radosti nazadnje iz j^tipovih »telesnih« čustev, stavi vendar razne «osti samega duha, ki nam jih nudi znanost, ^ etnost, prijateljstvo, samozadovoljnost itd., tev°gp više; Epikuros je že spoznal, da smo glede ''dŠjih čustev bistveno neodvisnejši od trenutnih «Ulih pogojev. V v Neugodje _ ali neradost pa je tudi za Epikura stoJtoki obliki absolutno zlo. človeška sreča ob-Sred ,v Posesti trajne radosti in krepost je le naz j . za pridobitev sreče; zato je ta krepost je .Nje istovetna s sposobnostjo nekega mer-ie čustev, oziroma računanja, katero ugodje eme_ ali trajnejše, kateremu ravnanju sledi več ] *ani ugodja, oziroma neugodja itd. Le na pod-ijj 1 toga zgolj eudaimonističnega računanja za-ZK,Va todi Epikuros n. pr. zmerno življenje (ne-le~pr?eQuJ življenju sledi otopelost uživanja in bo-tika j pri?oroča, naj se izogibljemo politike (poli-raz« nemir), odsvetuje ženitev (ki donaša UačA? j, Za ženo in otroke) itd., le iz svojega naj tor da |e individualna radost edino in Haj.. dobro, izvaja Epikuros z orisanim »raču-s lem« sicer tako neeudaimonistično lice kažoči ^erativ: Bodi Sam in živel boš! 4U. Nai stoji torej Epikuros še tako visoko nad Ari-T™ >^ed°nizmom, njegov nauk ostane strog uaimonizeni, eudaimonizem, ki pretresa vse ■Vtrt ravnanle “ključno le pod vidikom indi-ij,«ualne sreče in načelno zanemarja ^Koštanje družbe in države. rog eudaimonist je, če prav sodim, tudi prvi (jg^tiatični empirik novejše dobe John Locke h^r1704)- Nad vsera našim delovanjem in ne-vlada kot v naši naravi sami zakrnjen stremljenja po sreči, p0 radosti Vsa naša Gn vsa naša opuščanja) So sploh le poiz- Hedonizem smatra za naj višje dobro zgolj »te-* «žlvani«, za najvišie zlo pa »telesno« bol. "• kusi, nadomestiti našemu nagonu po sreči nasprotujočo neradost z radostjo. Moralna, oziroma nemoralna pa postanejo ta dejanja šele, v kolikor soglašajo ali ne soglašajo z nekim zakonom, ki je trojen: prvič božji, drugič državni, tretjič pa javno mnenje. V kolikor naša dejanja z enim ali drugim teh zakonov soglašajo, oziroma ne soglašajo, izvira iz prvega zakona pojem dolžnosti, oziroma greha, iz drugega pojem nedolžnosti (ne krivde), oziroma krivde, iz tretjega pa pojem kreposti, oziroma pokvarjenosti. Nikjer pa se Lockejev eudaimonizem ne kaže lepše nego v tem, da lahko po njegovem mnenju ti zakoni vplivajo na človeka edinole s pomočjo ugodja, oziroma neugodja, t. j. plačila, oziroma kazni, ki sledi njih izpolnjevanju, oziroma kršenju. Tako pa postanejo vsi ti zakoni, posebno ako še pomislimo, da Locke ne pozna med njimi stvar-n e razlike, v kolikor povečuje njih izpolnitev človeško srečo (radost), — le neko teoretično sredstvo za drugo izražanje nam že znanega strogo eudaimonističnega načela, da je zadnji smoter etičnega ravnanja le naša sreča. Od Lockeja naprej se pa sploh ne da več govoriti o kakih markantnih eudaimonistih, ker prevevajo temeljne eudaimonistične misli le v najraz-nejših drugih oblikah — če odvzamemo morda samo Kantovo etiko — vso etično literaturo prav do sedanjosti. Saj je tudi n. pr. poznejši utilizem, evolucijonizem, perfekcijonizem, estetizem itd. le v drugih oblikah nastopajoči eudaimonizem, ki z gori orisanim eudaimonizmom v temeljnih točkah stoji in pade. Zanimivo je, da se čisti, t. j. taki eudaimonisti, ki jemljejo za zadnji smoter etičnega stremljenja v prvi vrsti subjektivno, oziroma čustveno stran človeške sreče, sicer tako daleč med seboj razlikujejo, kakor Shaftesbury, Feuerbach, Lotze, Ostwald i. dr. Ves orisani eudaimonizem je obenem neke vrste tuzemski optimizem, ki išče človeško srečo na zemlji. Poleg tega pa je mogoč še eudaimonižem, ki išče zadnji smoter nravnosti tudi v sreči, a v sreči, ki je ni tukaj na zemlji, temveč ki jo laliko dosežemo šele v posmrtnem življenju. Življenje na zemlji donaša (v smislu tega eudai-monizma) le bridkost in žalost in vsa zemeljska uživanja so le dozdevna uživanja, ker nosijo že pri prvem nastopu v sebi kal smrti. Sreča nas čaka šele po tem življenju, pot do sreče pa je beg iz čutnega sveta, seveda ne v samomoru, temveč v askezi in neprestanem samozatajevanju. Tak eudaimonizem, ki je istoveten s tuzemskim pesimizmom in transcendentnim optimizmom, je na zapadu učil že Platon, kivTeaitetu izrecno pravi: Skušati moramo, po možnosti hitro zbežati odtod na oni kraj, ker nas ta beg po možnosti izjednači z bogom; ali to izjednačenje bodi pravično in pobožno premišljeno. In v Fedonu rabi že ono, pozneje tolikrat posnemano sliko o telesu kot neki »okovi duha«. Pri tem je tudi Platonu zadnji cilj nravnosti sreča, ki jo določa kot posest »dobrega«, dosegljivo v polni meri šele po tem življenju. Med pozitivnimi konfesijami stoji tej etiki stvarno blizu etika kiščanstva. Kritika. Stvarna kritika eudaimonizma mora poudarjati v prvi vrsti megleno nejasnost eudaimonističnega pojma sreče. Ako stremi »nedvomno« vse po sreči, ali ima potem še sploh kak smisel govoriti o dolžnosti takega stremljenja, oziroma smatrati to srečo za »moralno« dobro, njeno nasprotje za »moralno« zlo? Da more torej eudaimonizem sploh postati etična teorija, mora v prvi vrsti natančneje določiti ono srečo, ki naj bo zadnji cilj vsega etičnega stremljenja. In res sta skušala, vsak po svoje, določiti to srečo že Aristoteles in Epikuros, na način, ki je ostal merodajen tudi za poznejše eudaimoniste. — Aristoteles smatra človeka za »srečnega«, ako se razvija specifično po svojih sposobnostih. V tem izreku tiči gotovo globoka resnica; toda ali ne notno morali tedaj v Aristotelovem smislu imen> vati »srečnega« tudi n. pr. rojenega sleparja, ubijalca, tatu itd., ako se jim neprestano nudi prilika, da nemoteno sleparijo, ubijajo, kradejo itd. Tudi te osebe se razvijajo po specifično svojih sposobnostih in so v tem slučaju aristotelsko »srečne«; kdo bo pa menil, da »naj« te osebe streme po tej sreči, oziroma da je njih stremljenje po tej sreči »moralno« ali »etično«? Mimogrede bodi rečeno, da je s tem ovržen tudi ves moderni naturalizem, ki zahteva pod vidikom moralnosti neovirani razvoj vseh v specifično naši naravi ležečih nagnjenj in sposobnosti. Ako se namreč naturalizem noče oklepati le nekega splošnega pojma, človeške narave, iz katerega prav nič ne sledi za posamezne slučaje, mora vpoštevati »specifično naravo« Vsakega posameznega človeka, v katerem slučaju pa izgubi v smislu zgorajšnjega ugovora takoj možnost za razlikovanje med poštenjakom in zločincem. Ta naturalizem je hotel instinktivno premagati že Aristoteles s tem, da je iskal specifično člove-šlo naravo v razumu in smatral le razumno ravnanje za človeka »osrečujoče« in torej tudi za etično ravnanje. Toda kaj se pravi: edino »razumno« ravnanje osrečuje človeka? Ubijalca osre’čuje vendar ubijanje, sleparja sleparija, verižnika veri-ženje itd.; ako pa istoveti Aristoteles »razumno« ravnanje morda z »etičnim« in sklepa, da nas »osrečuje« le etično ravnanje, tedaj bi nam bil moral v prvi vrsti brez ozira na svoj eudaimoni-stičen princip orisati bistvo etičnega ravnanja in diugič jasnejše določiti svoj pojem sreče, ker vendar vemo, da etično ravnanje nemoralnih ljudi nikakor ne »osrečuje«. Fundamentalna napaka vse Aristotelove etike je torej dvojna; ona nas ne pouči v zadostni meri o svojih najvažnejših pojmih, o pojmu razumnega ravnanja in sreče. Da pa bi bil tudi vsak poizkus takšne pojasnitve brezuspešen, kaže sledeči preudarek. Ako vzamemo »razumno« ravnanje v navadnem in znanem smislu besede, tedaj iz takšnega ravnanja še ne moremo sklepati tudi na nje-Eov etičen značaj: razuma se poslužuje tudi zločinec in njegovo ravnanje mora biti tem razumnejše, Cim več ovir se stavi njegovim zločinom nasproti; takšno razumnpst rišejo n. pr. že takozvani detektivski romani, drame itd. Izkušnja nas celo uči, da se uprav razumnost veže neštetokrat z nemoralnostjo ali vsaj s totalno »etično indiferentnostjo« in narobe. (Od tod morda tudi Kristusov opomin, da bodimo kakor otroci). Ako pa vzamemo »razumno« ravnanje v strogem in eksaktnem smislu besede, torej kot ravnanje, ki izvira le iz »razuma«, tedaj lahko rečemo že na podlagi svoječasnih izvajanj,* da takšnega ravnanja sploh ni. Ako bi bil človek le »razum«, t. j. ako bi imel edino ono zgolj intelektualno funkcijo, ki jo hoče tudi Aristoteles strogo ločiti od čustvovanja in stremljenja, tedaj bi že v smislu svoječasnih izvajanj sploh nikdar ne prišel ao »ravnanja«, še manj pa do etičnega ali neetičnega ravnanja. Ako nam na drugem človeku ri prav nič »ležeče«, t. j. ako sploh ne doživljamo žalosti in veselja radi usode svojega bližnjega (in na svoji usodi), ker smo le »intelektualno«, razumno bitje, tedaj se napram drugemu (in napram sebi) tudi ne moremo ne etično ne neetično udejstvovati. Zadnji temelj etičnega kakor neetičnega ravnanja je iskati prav na ne-intelektualni strani našega bistva, t. j. v našem čustvovanju in stremljenju, napram kateremu je baš Aristotelov »čisti razum« le neko stransko sredstvo, ki se ga v svoje svrhe poslužuje vsakdo, poštenjak kakor zločinec. S tem pa je Aristotelova etika smrtno zadeta v svojem najglobljem jedru. Ako v strogem pomenu besede sploh ne smemo govoriti o Aristotelovem razumnem ravnanju, tedaj še manj o kaki na takem ravnanju sloneči sreči. Zdaj tudi razumemo, zakaj te sreče Aristoteles ni mogel preciznejše določiti in zakaj se je moral povsod tam, kjer jo v najživejših barvah riše, naslanjati samo na primere 5z vsakdanjega življenja in s tem volens nolcns risati pravzaprav le srečo v navadnem pomenu lesede, ki jo vsaj načelno lahko uživa tudi nepo-šrenjak. Mnogo doslednejši je v tem pogledu Epikuros, ki se načelno izogiblje vsake »objektivne« določitve sreče, ki jo išče neposredno v naših čustvih, t. j. v neki trajni radosti. Radi te Epiku rove jasnosti pa je tudi kritika njegovega eudaimonizma, ki je v bistvenih točkah merodajen tudi za ves moderni eudaimonizem, tem lažja, tudi ako se ne oziram na razne izven sreče stoječe etične taktorje, o katerih govorim spodaj. Mislimo si človeka, ki je tako pokvarjen, da se raduje v prvi vrsti laži, sleparstva, ubijanja, na-silstva itd., sploh nenravnih dejanj; v smislu Epi-kurove etike je tak človek tudi »dolžan«, da po možnosti laže, slepari, ubija itd. Da je ta konsekvenca za Epikura (in s tem tudi za vsakega drugega eudaimonista te vrste) v resnici neizogibna, sledi povrh tega izrecno še iz Plutarhovega spisa De tranquillitate animi 2, kjer ta platonik poroča, da velja po Epikuru samem njegovo omenjeno načelo: Bodi sam in živel boš! le za onega, ki po svoji naravi edino v samoti lahko doseže najtrajnejšo radost, ne pa za onega, ki ga n. pr. prirojeno častihlepje šiloma vleče Iz zasebnega življenja in kateremu svetuje tudi Epikuros, naj se bavi s politiko. Iz tega mesta sledi tudi historično krajni relativizem, recte nihilizem Epikurove etike. Vsakdo naj z ozirom na svojo naravo in razmere ravna (bodisi etično bodisi neetično) tako, da doseže kar največ trajne radosti. Ako še dodamo popolnoma nenravnemu človeku v zgoiajšnjem primeru neko skozi vse njegovo življenje trajajočo nadmoč nad svojo okolico, tako da se lahko popolnoma nemoteno razvija po svoji nenravni naravi in doseže tudi trajno radost, se nahajamo pred strašnim bitjem, ki bi pa moral v Epikurovi etiki zavzemati tudi mesto svetnikov (takemu svetništvu se gotovo zelo bliža rimski cesar Ncro). Eudaimonistično načelo bodisi največje, bodisi trajne radosti torej že radi tega ne more postati * Problem umske in nagonske pameti I. Edmond et Jules de Goncourt: Renee Mauperin. (Roman.) (Nadaljevanje.) na katerih je bilo polno taščic in slavčkov, zvečer, ko se čujejo povsod v gozdih glasovi. Občutil je izvanredno zadovoljstvo, da je otrok, ki je bil ves prepojen s temi glasovi, mrmral in jecljal, kot da bi se hotel pomenkovati s ptiči in govoriti peva-jočemu nebu. Gospej Mauperin pa ta zadnja hčerka ni bila tako dobrodošla. Bila je dobra žena in dobra mati in nosila je v sebi deželski ponos, ponos denarja. Vse si je bila uredila za dva otroka, tretji ji nikakor ni prišel prav. Motil je samo premoženjsko stanje obeh drugih in predvsem sinov del. Ta mala deklica je predstavljala za mater razdelitev združenega posestva, deljenje nakopičenega bogastva in radi tega bodoči propad socijalnoga položaja rodbine. Gospod Mauperin kmalu ni več imel miru: • rodbinska mati je neprestano napadala politika in opominjala očeta, da ima dolžnosti napram premoženju svojih otrok. Skušala ga je odvrniti od njegovih prijateljev, od njegove stranke, od zvestobe do njegovih idej. Zasmehovala je njegove »bedarije«, ki so ga ovirale izkoristiti položaj. Vsak dan so si Sledili napadi, sitnarenja, očitanja, strašni boj domačega ognjišča zoper prepričanje poslanca opozicije. Slednjič je g. Mauperin prosil soprogo za dvomesečno premirje in premislek; tudi on je hotel, da bodi njegova Renee bogata. Po preteku dveh mesecev je podal v zbornici svojo demisijo in ustanovil v La Briche sladkorno rafinerijo. Od tega sem je preteklo dvajset let. Otroci so' odrastli, hiša je uspevala. G. Mauperin je delal s ’ svojo rafinerijo izborne kupčije. Sin mu je bil odvetnik. Prva hčerka je bila poročena. Reneenina dota je bila pripravljena. m. Vrnili so se bili v pritličje. V kotu salona, ki je bil okrašen t perzijskimi preprogami In poljskimi cvetlicami katerih šopki so bili v malih lončkih, načelo znanstvene etike, ker radost sama ni ni-kakšna značilna stran le brezdvomno etičnih dejanj, temveč nastopa n. pr. 1 e kot posledica izpolnitve naših stremljenj; drugo pa je vprašanje, ali so ta stremljenja in torej tudi odgovarjajoče radosti v danem slučaju etično »dobra« ali »zla« stremljenja in radosti. Eudaimonizem pa se ne razruši samo na podlagi imanentne kritike, opirajoče se edino na pojem sreče, neopravičenost eudaimonizma se še jasnejše pokaže, ako izrecno vpoštevamo tudi vse druge in izven sreče ležeče faktorje stremljenja sploh in nravnosti posebej. Prvič sploh ne velja kardinalno načelo eudaimonizma, da stremi vse samo po sreči. Ako si želi kdo n. pr. lepega vremena, večjih dohodkov, kupice vina itd., je sicer reči, da stoji izpolnitev vseh teh in podobnih želj v tesni zvezi s povečanjem njegove sreče. Vse te želje same pa niso želje po sreči, temveč želje po lepem vremenu, dohodkih, vinu itd., torej po predmetih, ki sami niso »sreča« ne »nesreča«. Srečo je iskati tukaj le v izpolnjenju želj, dočim pa je pravi in neposreden predmet vseh teh želj, torej to, česar si kdo v takih slučajih želi, edinole vreme, dohodek, vino itd., predmeti, ki stoje sami prav. gotovo izven nasprotja sreča-nesreča. Iz tega sledi zanimivo dejstvo, da so vsi eudaimonisti popolnoma izpregledali fundamentalno in tudi od marsikaterih modernih psihologov še premalo upoštevamo temeljno razliko med predmetom ali m o t i v o m in pa eventualnimi posledicami ali vzroki želje kakor stremljenja sploh. Vsakemu eudaimonistu lahko priznam, da je vzrok naših stremljenj neko »nesrečno« stanje in da je izpolnitev teh stremljenj nerazdružno zvezano z našo »srečo«; iz vsega tega pa še prav nič ne sledi, kaj je v posameznih slučajih »predmet« ali »motiv« našega stremljenja. Ta predmet Se lahko v danem slučaju zopet »sreča« in je to povsod tam, kjer si kdo izrecno želi »sreče«; a to je z ozirom na naše celokupno življenje jako redek slučaj. Po navadi pa predmeti ali motivi našega stremljenja niso ne sreča in ne nesreča, temveč od teh pojavov bistveno različni predmeti, kakor vreme, denar, vino, zdravje, kruh, knjiga, stanovanje, poklic, kopelj itd. Ako pri tem še upoštevamo, da se vse naše etične sodbe in obsodbe ozirajo izključno na motiv, ne pa na morebitne kavzalne posledice stremljenja, se pač jasno vidi plitkost in nezadostnost eudaimonistične rešitve etičnih problemov. Ako se kdo z največjo vnemo trudi, da pospešuje umetnost, znanost, sploh razne objektivne kulturne vrednote, je gotovo etično visoko stoječa oseba. Stremi pa ta oseba v navedenem slučaju po sreči? Ne, temveč po napredku umetnosti, znanosti itd, torej po predmetih, ki sami zopet niso ne »sreča«, ne »nesreča«. In ako se zavzema kdo z isto vnemo za kako »občino«, za »narod«, za »človeštvo«, je njegovo ravnanje gotovo eminentno etično; zopet pa je motiv njegovega stremljenja napredek »občine«, »naroda«, »človeštva«, ne pa »sreča«. Ugovor, da je tukaj predmet stremljenja vsaj »sreča« občine, naroda, človeštva, ne velja, ker o sreči, oziroma o nesreči, ako se hočemo izogniti vsakega samo metaforičnega in za znanost brezpomembnega izraževanja, lahko govorimo edinole pri posameznem človeku, ne pa pri »družbi«, »narodu«, »človeštvu« itd. »Narod«, »država«, »človeštvo« itd. se lahko razvija, lahko napreduje, a stoji načelno izven »sreče« ali »nesreče«. Mimogrede bodi rečeno, da je s tem ovržen tudi takozvani univerzalni evdaimonizem, ki ne izhaja iz individualne, temveč v prvi vrsti iz univerzalne sreče, t. j. iz sreče »skupin«, kakor naroda, države, človeštva. Take »univerzalne« sreče pa ni. (Med univerzalne eudaimoniste spada v svoji »politiki« tudi Platon, iz novejše dobe pa n. pr. večina »utilistov«, o katerih bom govoril pozneje.) pritrjenih na opnah, so se pogovarjali Henri Mauperin, Denoisel in Reverchon. Pri kaminu je sprejemala gospa Mauperin z očitno prijaznostjo zeta in hčerko, gospoda in gospo Davarande, ki sta bila ravnokar prišla. V sedanjem položaju se je čutila zavezano pokazati rodbinsko naklonjenost in svoje materino srce. Šumeči objemi gospe Mauperinove in gospe Davarandove se še niso končali, kar je stopil majhen, star gospod v salon, korakal mimo gospe Mauperinove, ki jo je pozdravil z očmi, in šel naravnost k skupini, kjer je bil Denoisel. Ta mali gospod je imel črno obleko in bele zalizce. V roki je nosil karton. — Poznaš tole? je dejal Denoiselu, ga potegnil k oknu in mu na pol odprl svoj karton. — To? Gotovo da... To je »Skrivnostna gugalnica...« rezba po Lavreincu... Mali gospod se je nasmehnil: Da, toda poglej! In odprl je še enkrat svoj karton, toda tako, da je mogel Denoisel vtakniti vanj samo svoj nos. — Imenitno, kaj ne! — Zares. — In kakšen rob!.. To je biser, kaj? Vraga, komaj sem jo dobil. Gnali so ceno kvišku... in to je bila celo ženska! - No! — Kokota... ki je vsakokrat, ko sem stavil višjo ceno, zahtevala, da vidi še enkrat. Ta prokleti dražbeni komisar je pa vedno rekel: »Pokažite gospej..« Slednjič, pri stopetintridesetih frankih... O, niti solda več ne bi bil plačal... — Verjamem... Ce bi bil jaz to vedel... jaz poznam ravno isto kopijo, nahaja se pri slikarju Špindlerju... in ima še večji rob... On ni dosti vnet za čas Ludovika XVI., ta Špindler. Rekel bi mu bil enostavno... — Vraga! Čisto ista kot moja? Se ne motiš? — Nikakor ne, samo, da še ni tako dovršena kot tvoja. Ima namreč ... Stavek, ki ga je dokončal Denoisel pri starčevem ušesu, je imel učinek, da je ta zardel od veselja in na ustnicah so se mu pokazale sline. (Dalje pribi II. turftoaa „liitrawlli« f-tevestim1* flev. ISS z dne 18= awiisii 1923.' S^gflalna pelltito. A. 2.: Jasnewidriöst ¥ psihemetri. Mä|s¥etSeIiä folka.- V današnjih razmetanih časih, tako beraških na altruističnem in stvarnem pojmovanju, v dobi, ko zadostuje gola nevoščljivost; da se najlepša stvar povalja, ' hidra vplivati1’na vsakega zelo ugodno, da tudi vrstice o pokojninskem zavarovanji! • nameščencev, ki smo jih -*• Poslušaje Čerinovo godbo v Zvezdi —> dosedaj naleteli v tem listu, niso bHe brez gorčice. Zavarovanci in morda tudi delodajalci si morejo iz teh kontro-verz sestaviti čudno sliko o strokovnjakih, ki se p reki jamo glede vprašanja, katerega strokovnjaka patent za izboljšanje zavarovanja je boljši. Kakor svo-je-Bialenikosti ne opraščam, si vendar ne pustim vzeti prilike, dla prav energično zavrnem insinuacije g. N. L., ki je v številki 145 tega lista po priznanju, da je prvotno res repliciral meni iz napačnega stališča, da jaz njega kritiziram, in kljub temu priznanju zopet prebavljal na precej nestvaren modus moje prispevke. Z repom je oplazil tudi »—-tni-ja«, ki se je spravil na statut zavoda, s čimer se je g. —tni— zameril tudi meni, ker mi je vzel — besedo iz ust. Gospodu N. L. očitam, da dosledno Izpušča moje trditve, oziroma trditve svojih »nasprotnikov« ter postavlja, šu-ponlra na njih mesto nikjer zapisane trditve..To pa napravlja s.pomočjo citiranja predmetov in celo oseb, ki ne spadajo k stvari. Po mojem mnenju — ki je seveda le toliko merodajno, kolikor se mi verjame — morem govoriti o povprečninah y. isti . sapi s »primoranim« zidanjem stavb zaveda z isto pravico, kpt čeJSl^V. tdi zvezi omenil ljutomerske konjske dirke ali celo razpravljal o lokalnih posledicah turških invazij na karakter današnjega rodu iz okolice Maribora ali Ptuja. ' Enako, je vzeti 'tudi »najsvetlješo točko«, "kar naj'pomeni, mislim, operacijo statuta. Kolikor sem razumel gospoda -tni-ja— in če abstrahiram par tlskb^jiih. pomot, sem si ustvaril mne-nje; da je kritik Statuta operacijo sploh —- zanikal. In ker šem glede statuta s kritikom istega naziranja, da je namreč prepisah, moram tudi priznati, da se mi prepisovanje ne zdi identično z operacijami. Dalje mi — in mislim, da ne sa-mo meni — no ugaja trditev, »če bi ne bilo statuta in po njem ustanovljenega predsednika, bi postal zavod zbirališče kreatur lokalnih strančic«. Saj je vendar takiozv. sosvet, ki je bil V'aBšdlutni večini sestavljen iz notoričnih; pristašev patentirano državne stranke, pod upravnikom vladal pol leta —- b r e z statuta, ki naj bi bil »najsvetlejša točka«! Gospod —tni, ne psi epitel! . . • Toda, dovolj o tem, in uredništvo in bralci naj me ne. okrcajo, če sem hu-ddben, temveč maj blagohotno upoštevajo, da me jezi, ker ne morem priti oa čisto, s čim sem se gu. N. L. tako zameril — v družbi z nesrečnim gospodom —tni-jem —, da piše v istem članku celo mojo šifro trikrat različno. * Kdorkoli je zasledoval p o s t a v e k nemškega s o c i j a 1 n e g a zavarovanja, je gotovo opazil, kako so se su k-$ e siv n o uzakonjevale razne panoge najprej .delavskega zavarovanja. In poklici, ki. so jih objemale kasnejše panoge zavarovanja, so postajali čimdalje manj samo delavski. Vedno bolj so bile prizadete vrste duševnih delavcev, dokler ni bil zaenkrat ciklus zakonov zaključen z zakonom o zavarovanju nameščencev in prehod iz golo delavskega v socijalno zavarovanje dovršen. Ogromna, epohalna, a nesiste- matična • stavba nemškega. socjjalnega zavarovanja, slonečega na celem nizu specijelnih zakonov, je rodila vsled istočasnega mnogokratnega zavarovanja ene osebe po raznih zakonih potrebo reforme sistema. Pri tem je nastal boj med tendencami, katerih ena je zahtevala socijalno zavarovalni zakon »aus einem Guss«, druga pa temu nasprotovala, prodrla tudi, tako da po-siojajo v Nemčiji še po državnem zavarovalnem zakonu iz leta 1911, ki naj bi bil krona reforme prejšnjih specijelnih zakonov, cele armade institucij, ki izvajajo prepletajoče se zakone. Mi — v prečanski Jugoslaviji — smo podedovali avstro-egrsko socijalno zakonodajo, odnesli smo pa tudi v Avstriji še v povojih ministerijalnih anket zavito idejo enotnega .splošnega socljaino-zavaroyalnega zakona, ki smo jo s slaboznanim zakonom o zavarovanju delavcev tako na -poi že oživotvorili— prav po nemškem vzoru. Ta zakon velja za vse v celi državi zaposlene osebe, v kolikor jih izrecno ne izvzema, in zahteva od njih zapo-slovalcev, da svoje delovne moči zavarujejo zoper bolezen, nezgode in od leta 1925 za invaliditeta. Zadnjo stroko zavarovanja pa vrši že od leta 1919, a samo za Slovenijo in Dalmacijo in samo za duševne delovne moči baš pokojninski zavod v Ljubljani na podlagi zakona o pokojninsketn zavarovanju nameščencev.' V doglednem času smemo pričakovati spore, pod čegavo kompetenco naj spada gotova v gotovi službi se nahajajoča oseba, Vsled tega je že - danes neobhodna potreba, da se zavedamo junktimov med dvema zakonoma, katerih eden velja celo že v vsi državi, in da upoštevamo brezpogojno to dejstvo pri sestavljanju novega zakona. Zato bo treba pečati se z načeli:- ali enotno socijalno'zavarovanje vseh zaposlencev ali samo razširjenje (in meritorne spremembe) sedanjega zakona o pokojninskem zavarovanju ali končno sporedno t. j. ločeno socijalno zavarovanje fizičnih delavcev in ločeno .socijalno zavarovanje duševnih delavcev. To so esancijelna vprašanja za današnjega sodjalnega, politika pri raz-motrivanju socijalnih . zavarovanj; glede gornjih treh alternativ si mora biti namreč na jasnem, preden se more lotiti vprašanja,. kako spremeniti sedanji pokojninski zakon v nov boljši zakon. Vse ostalo, kar se ne dotika obsega zakona, temveč se. omejuje na organizacijo, kritje, in upravo, se da deducirati šele iz odločitve’ za eno ali drugo ali tretjo alternativo,, šele iz gotove politične, t j. juristične platforme se bo tudi našla tehnična oblika. Stoji pa dejstvo: da se pokojninski zakon ne da ob nikaki alternativi spremeniti z ignoranco :_zakona o zavarovanju delavcev, najsi je dober ali slab, ker involvira že sam obstoj tega zakona načelni spor. Postanek in razvoj nemškega socijalnega i zavarovanja nas v tem oziru uči z neutajljivo logiko. Če prištejemo še naše, - specifično naše »unifikatorične« razmere, moremo se posluževati prav gotovo še večje previdnosti. ... En sam konkretni kompetenčni spor, ki bo posledica neoziranja na sorodni zakon, zajezi lahko vse sadove zavarovanja. In za moj okus bo šele odločitev glede načelne smeri bodočega našega socijalnega zavarovanja sploh »najsvetlejša točka«. Pcidpirajt® Dr. J. Rodes Buchanan je V sredi minulega stoletja predaval na medicinski šoli v Cincinatu, kjer je obenem izvrševal svoj zdravniški .poklic. Poleg raznih bolnikov je zdravil tudi škofa Simpsona, moža zelo čudnih zmožnosti, Ako se je škof dotaknil kake rudnine, je takoj začutil njen vpliv, da. je lahko njene sestavine pojasnil do najmanjše podrobnosti. In take vplive je Simpson občutil tudi v temi, ko ni videl kake vrste rudnino je prijel. Buchanana so zelo zanimale te Čudne zmožnosti. Na podlagi svojih znanstvenih zaključkov je naposled zavzel stališče, da se zdravnik mora duševno poglobiti v bolnika, če hoče dognati pravi vir njegove bolezni. To pravilo je hotel uveljaviti tudi v šoli, zato je začel svojim slušateljem polagati v roke omote z živce razdražujočimi substancami. Tiste, ki so na svojem organizmu začutili pravi vpliv vsebine teh omotov, je sprejel, dočim je drugim svetoval, naj si izberejo drug študij, ker nimajo prave podlage za poklic zdravnika. Pripomniti je treba, da je v omote zavijal poper, sladkor, sol, kinin, opij, jalappe, tartarus stibiatus itd. Pri poznejših raziskovanjih je dosegel še važnejše uspehe. Senzitivna oseba je na čelo pritisnila pismo ter je v duhu videla osebo pisca ter je nekako čutila njegovo mišljenje in karakter. Z ozirom na to je nazval svojo vedo z besedo: »psihometrija« — merjenje duš. Buchanan je v delu »Manual of Psyhometry« nevede zavzel okulistično stališče ter je izredne uplive snovi in predmetov pripisoval dejstvu, da vsaka snov izpuhteva neke vrste magnetizem ali dd. Poleg lastnega magnetizma ali oda pa napolnjuje predmete in snovi tudi od oseb, takorekoč celo dogodkov, ki so bili svoječasno z njimi v zvezi. Znano je, da se nekateri ljudje na gotovih krajih ne počutijo dobro, ne da bi si to vedeli raztolmačiti. Psiho-metrija pojasnjuje take hipne vplive s kakim tam izvršenim zločinom, kajti od, o katerem smo že govorili v drugem spisu, vpliva na senzitivne osebe še dolgo časa po izvršitvi. Da so bili njegovi zaključki pravilni, so pozneje dokazali tudi drugi učenjaki, v najnovejšem času pa dunajski inženir Pora. Pod največjimi opreznostim! so potom takozvanega elektrografič-nega fotografiranja doznali, da je vse stvarstvo napolnjeno z neko za nas nevidno snovjo, ki vedno emamira (izžareva) in pušča povsod svoje sledove. V psihometriji torej delujeta od in senzitivnost. Ako se senzitivna oseba duševno poglobi v gotov predmet, čuti in vidi vse njegove stalne mimoidoče vplive. Dalje lahko s svojim »šestim čutom« gleda v nepoznani svet minulosti, v katerem se je nahajal dotični predmet. Koliko važnost je Buchanan pripisoval svoji vedi, je razvidno iz nastopnega odstavka, zabeleženega v njegovi knjigi »Psyhometry«: »Psihometrija je razvoj in uporaba trancedentainih sil, spavajočih v človeku. Oni temni svet intelekta, v katerem srečujemo odgovore orakla, raz-odevanje magnetičnih somnambul, prerokovanja svetnikov, izpričevanja poznavalcev usode, tajnostne občutke in hipne vtise — potem misterijozni vplivi gotovih krajev, amuletov in spominkov ... da, vse to bo pojasnila psihometrija.« Poleg Buchanana se je tiste čase za psihometrijo zanimal profesor William D ent on, docent geologije v Bo- stonu, Denton. je Svojo ženo Elizabeto, : sestro Ano in desetletnega šina izvež-bal za praktične medije ter je z njimi izvrševal razne eksperimente.’ V delu »Soul öf Things...« navaja med dragim, da je iz Kalifornije prejel majhen del slonovine, izkopane iž lave. S po-močjo dotične fosilne koščice je njegov sin videl Vizijo, ki je predočevala izbruh vulkana in usodo nekega slona davne minulosti. Njegovo opazovanje je bilo tako jasno in točno, da je pozneje glavne prizore narisal na papir. Denton je skice in navedbe sina objavil v svojem delu. Leta 1760 so na Angleško prinesli komadič mozaika od tlaka Ciceronove vile v Tusknlu. Pozneje je ta komađič došel v last Dentona, ki je začel z njim izvrševati psihometrične eksperimente. Medija sta bila njegova žena in sestra. Nekega dneva je sestra prijela omenjeni predmet, ne da bi vedela, kaj je. Po preteku nekoliko trenotkov je rekla: »Vidim razsežen gozd. Drevje je zelo visoke rasti; po gozdu pa hodi grozna žival, slična pradavnemu ma-stodonu. Glavo razločujem posebno dobro.« »Povrni se v novejše čase,« je rekel Denton. »Sedaj vidim le malo kočo, slično skalnati votlini. V bližini koče je vrelo, obsenčeno z drevjem. Zapazila sem holmec in na njem korakajočega moža. Za njim stopa velik pes. V bližini se nahaja velika hiša, menda je letovišče. Okna so zelo velika.« »Opiši moža.« »Mož ni velik. Gornja obleka je temnomodre barve in enaka lastavič-jem repu. Spredaj na obleki nosi vrsto bronastih gumbov. Lasje mu pokrivajo tilnik, kakor vlasulja ali kita... Je zelo starodaven. Je dolgega nosu in hitrega zapopadka; poseduje tudi krajevni in dobrodelni čut. Ohol ni, dasi goji mnogo zaupanja v svojo osebo. Vestnost in previdnost sta precej razviti, ravno-tako moč in energija... Sedaj sedi pod drevesom in govori z visoko gospo. Ta je oblečena v zelo star kostum in nosi širok ovratnik... Sedaj hiti neki mož po stopnicah v hišo. Je oblečen moderno: bel telovnik, visok klobuk in dolge hlače.« Denton je zaključil poizkus, ker je spoznal prizore iz galerije slik, kjer se je poprej nahajal eksperimentalni objekt. Nekoliko dni pozneje je vročil predmet ženi Elizabeti. Žena ni vedela, da se je z njim že bavila sestra. »Čutim vpliv Ane. Vidim jo, kako nekaj pritiska na čelo,« je začela. »Če se ne Varam, je Ana že imela tole v roki... V obližju vidim kamenito klop, obdano s košatimi drevesi. V notranjosti neke hiše vidim razne prostore. V eni sobi je postelja in na nji leži človek. Menda je bolan in star kakih 15 let. Postelja je široka in z visokim vzglavjem. Razni vplivi me mamijo in zadajajo glavobolje.« Nekoliko dni pozneje je mrs. Denton nadaljevala eksperiment in je rekla: »Vidim veliko hišo s kamnitimi stopnicami. Hiša je slična javnemu poslopju, toda se razlikuje od hiš, ka-koršne sem videla v življenju. V bližini je druga, hiša, krasnejša kakor prva... Sedaj sem v notranjih prostorih. V sobi so čudne reči; ne vem kako naj jih opišem. Oblike predmetov niso slične oblikam našega pohištva. Okna so zelo visoka in zastrta z zavesami, da prihaja le malo svetlobe v notranje prostore. V sosednji sobi čujem pogovor, mimo mene pa je korakalo več nejasnih Srečko Kosovel; iasSiiilšTO brade. čudno je danes z ljudmi, duše so včasih tako globoko zasidrane, da jih ne uzreš. Res je, ljudje imajo debel oklep čez trebuh, skoro bi jim lahko izrekel ime »provincijalni trebuharji«, ker živimo končno le še v »provinciji« ...v provinciji daljne lepe dežele. In poznal sem nekoč človeka; pred menoj je sedel, profesor, ko Ljubljana še ni bila’ provincija in nam je deklamiral: »Slap pada, pada, pada.« In smo ga ljubili. In smo se smejali. Takrat so se blestele oči mojih prijateljev v blesku zlatega, rosnega jutra. Strmeli smo vanj, on pa je pel. Ta profesor je »napravil« čez pol feta doktorat; kakor zrel mandelj se je zakotalil v provinco, oženil se in utihnil ob sreči. Zdaj živi srečno in ima menda cel6 par otrok. Srečaš verižnika, kje mu je duša? V taški! Njegov obraz pa se tolsto smeje izmozganemu študentu v obraz. Študentove oči so še lačne. In glej: ubogi študent sanja »o zlatih gradovih«, o »veseli bodočnosti« in tako dalje in skoro je pozabil na ime domovine, kajti vse je vzrastlo iz te besede, sladke is grenke obenem. In ta lačni študent se je napotil, da reši domovino'. Zavihrali so mu lasje; profesor, ki ga je videl, mu je že takoj prorpkoval nesrečo. »Usoda je taka,« je rekel, »tvoji lasje preveč vihrajo. Ne napoti se, ne kriči, drugače te življenje uniči!« Ta profesor je bil že zdavnaj od Cankarja obsojen med tiste, ki »vzgajajo«. Kai je tista vzgoja? Neprestan strah, izbegavanje resnici. Če uzreš resnico* .zapri oči, prst na usta! Skrij jo globoko vase, a vendar ne molči, drugače boš puntar. Govori, ampak laži. A zaman so bili študentu vedno po isti melodiji dišeči zvoki Šel je: obrnil je hrbet pedagogu'in se nasmehnil filozofu; pozdravil je tesno združene prijatelje iz temnega seminarja, in šel. Za goro pa je zablestelo solnce kakor sreča, kakor prijatelj, ki gre na pot, kakor tolažilna beseda. In glej, kakor je hodil, je. srečeval sam tuje obraze, videl je kretnje in valovanje rok, strmenje oči, zvok korakov. In ničesar- ni poznal. In je vendar prebrodil šolske knjige in spal ob dolgočasni razlagi. V tem trenotku se je spomnil: »Ne napoti se, ne kriči, drugače fe življenje uniči.« A še bolj je, zasovražil šolo. »Prav ničesar mi ni dala. Niti trohice za na poti Hladna je bila in knjige so dišala po muzeju. In profesor je bil kakor mumija. Imel je sive drobne oči, zlobno se je nasmehnil, če te je lahko pogaziti Toda on je bil »vzgojitelj« in on sme pogaziti, študentu je bilo. tesno. Niti ena topla beseda, niti en. dobroten pogled, niti en ljubeznjiv nasmeh. In glej, kakor je hodil med ljudmi, je zapazil, da je zgrešiti Kajti njegova pot je šla v samoto. Stopil je na cestni kamen in se vzpel nad ljudi. »Kakor mravlje,« je pošepnil zaničljivo, »hodijo skupaj, se razhajajo, vse brez smisla.« »In brez logike,« si je dostavil pozneje, »kajti vsak smoter ima tudi svojo logiko, tudi življenje mravelj jo ima, le človek je nima, namreč ti ljudje je nimajo. Kajti niti roža nima smotra, če naj ne razveseljuje očesa. Niti kruh nima smotra, če naj ne bo hrana človeku. Kajti šele v vsem je smoter, ako živi vse svoje pravo življenje.« Študentu se je zastudilo: »Fej,« je vzkliknil, »teletu darujejo!« Toda v istem trenotku prihiti mimo človek z belo častitljivo brado. Naj bi bil karkoli, spoštoval bi ga, samo radi brade, ki je tako lepa. Lepa je, ker izpolnjuje svoj namen in krasi obraz, čisto nič patrijarhalno niso zrle oči; sanjave so bile — o ali je mogoče, da človek z brado sanja? »To je človek iz davnih dni,« si Je mislil študent in ga vzljubil. In kar je daša hotela^ je ro- ka izvršila in glas izpovedal. »Pozdravljen!« mu je zaklical. »Kam mali?« je odvrnil človek s častitljivo brado. Študent ni odgovoril. A človek s častitljivo brado ga je razumel, kajti govorile so oči. Govorilo je hrepenenje. »Pojdi!« je rekel in mu ponudil roko. Odšla sta skozi samoto in nista govorila. Na poti pa ni bilo mnogo ljudi. Toda, kar jih je bilo, vsi so bili otožni, zamišljeni. V mestu je šumelo življenje, kakor potrkovanje na pločevinast zvon; pesem brez zvoka — kakšna pesem je to, če nima zvoka?. »To ni pesem,« je odgovoril škr-janček. * Hodim po cesti in vidim mnogo laž-njivih obrazov, _ mnogo zakritih zločinov, deklico z rdečim klobukom in višnjevo obleko vidim ob starki, ki nosi navzgorobrnjen, zaprt dežnik. Ljubil bi jo, a starko bi moral odstraniti. A včasih se spočije pogled na lepem obrazu, na tihih očeh, ki gledajo iz temin duše, na častitljivi bradi. Takrat se mi zdi, da zasije jutro iz gozda in da se valijo zlati vali solnca z gora. Nekoga jim manjka, a kadar pride, bodo vsi srečni... - ' ■ . . • 'v./ ; - u.' vv'v? ! oseb. Dalje vidim moža,- potiobWgä strežaju. Široka suknja mu šega do kolen in okolujpleč mu visi plašč. Obraza ne razločujem... Čudno! bela vrsta mož, rama ob rami. Menda so vojaki, ker nosijo enake obleke, imajo visoka pokrivala . in držijo nekaj v rokah.. s Sedaj sem. zopet v 'hiši.« »Poišči mi gospodarja!« je rekel Denton. »Vidim širokolienega, plavookega i« precej rejenega moža. Nosi široko srajco, Slično nočni suknji, samo krajša je. Mož je veseljaške narave, poseduje velikansko: duševno obzorje in je zelo odločnega značaja. Je veličasten in že-nijalen. Dozdeva se mi, da je v zvezi z vojaki, dasi to ni njegovo glavno opravilo. Kdo vendar je?« Na vprašanje mrs. Denton ne vemo odgovora. Mimo predmeta je šlo preveč dogodkov, ki so se pri psihomet-ričnein eksperimentu pomešali med seboj. Za Buchauanom in Dentonom so došli drugi raziskovalci, Adelma de Vay, nemška pisateljica iz naših Konjic, pripoveduje v svojih spisih, kaj vse so pred njen duševni pogled pričarali taki eksperimenti. S pomočjo dragocene njuhalne škatljice je videla razne osebe, mesta, kraje in tobačna polja:. Pred njo so se vrstili razni prizori, pogostoma brez vsake medsebojne zveze, s katerimi je bila škatljica kedaj v stiku. Dr. Hübbe-Schleiden je navedel V. svojem »Sphinxu« psihometrične eksperimente, katere je izvrševal z neko štiridesetletno kmetico. V ta namen j« prinesel seboj razna zapečatena pisma neznanih oseb in neznane vsebine. Njegov prijatelj mu je tudi uročil predmet, katerega je Hiibbe-Schleiden smatral za rastlinski produkt. Naličil je namreč češarku hmelja, samo nekoliko večji in . daljši je bil. Zavil ga je v tenak papif ; in ga izročil kmetici. Ta ga je pritisnila j na čelo, potem pa je začela pripovedo- J vati, da vidi tropično pokrajino. Poleg 1 dreves širokih listov je videla gole, rujeve ljudi, koče in razno golazen. Na- ; posied je zagledala moža, držečega v ' roki mrtvo kačo, kajti dotični predmet je bil — rožiček iz repa ropotače. Kmetica je popolnoma zanesljivo \ opisala tudi sebe, katerih pisma je pri- J tiskala na čelo. Še znamenitejša so poročila pokoj-' . nega Willtama Steada, glasovitoga j angleškega časnikarja in človekoljuba,; : toda po svoji vsebini niso primerna za ( našo javnost. Psihometrija je zmožnost, katero Jd j mogoče razviti s praktičnimi vežbanm ( V slučaju, da čitatelj čuti v sebi to spo- . sobnost, naj začne eksperimentirati P° ; načinu dr. Buchanana. Dalje naj na če* lo polaga zaprta pisma neznanih oseb* j Po nekolikih poskusih bo približno ve* ^ del in čutil vsebino. Na ta način se lah- j ko marsikateri sam prepriča o resniS* •, nosti gornjih navedb. 'i Posilisvet. Na Štajerskem imajo za rasthnd j »homulico« lep izraz: posiliživ. Po telil j primeru je narejen naš naslov, ki prh tiče italijanskemu kapucinu, patru Pih1 ■ v Beneventu. Tisoči vernikov ga št®" jejo za svetnika in čudodelnika, dasi sam zagotavlja, da ni nikdar naprav» i nobenega čudeža, niti ga hotel. Stvaf 1 je takale: Dne 20. sept. 1918 se je oČ^ s Pij zamaknil in ko se je »razmaknil«« ? je imel na rokah, nogah in levem boki1 ! stigmate ali znamenja ran. Zdravniki ) niso mogli razložiti teh brazgotin niti .] navesti vzrokov za neobično vročico H 'ki je popadla redovnika in baje doseg' s la 50 do 52 stopinj. Zadeva se je raZ' > nesla. Polagoma so jelä prihajati pisffiä iz Argentinije, Kanade, Avstralije 5 prošnjo, naj menih stori čuda; nato i1 dobil posete od vseh vetrov. Obiskovalce je sprejemal in obetal, da bo mo^ zanje. Kneginja' Radzivilova je prispel* I s svojim ženinom, da bi bil njun za' t kon blagoslovljen, visoki prelati so h0' I dili k redovnikovi maši, starši kardinala Gasparija so se mu dali predsta' f viti; Rusi, Poljaki, Španci, Amerikank t iz najvišjih slojev so se gnetli pr«“ durmi njegove stanice. Tedaj pa je Vrhovna skupščina sv®' j tega oficija izjavila, da ni nič nadpr*' rodnega v dejstvih; naj se zategad®' verniki ravnajo po tej izjavi. Ta duho^' j niška opreznost je izzvala nemir j vsej: deželi. Počil je glas, da bodo v kratkem odvedli Pije v drug samost^ Ljudstvo je manifestiralo pred meni5* , nico. Oče Pij se je pojavil samo el1' j krat na planem, da je blagoslovil pr3' por Zvezi borilcev, poslej pa se ni iPa' ral več pokazati, niti pri oknu. Venđ^ pa je štiridesetorica fašistov dobila T3' log, naj straži samoslance, da ne b* dotvornik izginil. Ob najmanjšem W plahu bi bili fašisti bili plat zvona » vsi seljaki bi bili prihiteli. Toda črt^ | rizec še ni odpotoval in karavane f marjev pritekajo še naprej^ proti M? govemu stanovanju, kjer živi zakleo*''? j ker mu ni za takšen sloves. % «-Ti* y . o T n. V £ a o f ek cvetic. »Ali niste pozabili brzojaviti Kolji?« «j »Ne, vse sem uredila,« odgovori mlaska. »Samo štiri besede: Ginem linken hrepenenje pišem.« Pozvonilo je tretjič. iVilite se roke, robci, klobuki. »Pišite, pišite! Pozdravite! Piši!« ; »Kje je moj plašč?« zarjove glas. ; »Nosač! Nosač!« ^elik, tolst gospod poljubi ženo, ki V?,spremlja, da kar zagrmi, skoči na ki se že Premika’ P°škili po svoji tv.s.edi v modrem pajčolanu in začne H ‘bti s klobukom, kakor bi bil ob društvo, katero je imelo v obratu hotelske naprave Stefanie v Opatiji. Ta družba bi bila pozidala jednak kopališki hotel in druge zimske športne štacije, katere sem istočasno projektoval na višinski planoti Pokluka! IV. Kakor že zgoraj pod III. omenjeno, nima ne Bled niti Bohinj dovolj trajne zime za vpeljavo trajnih zimskih športov, kateri so v zadnjih letih radi velike zdravilnosti tako priljubljeni postali. Šele v zadnjih letih se je dognalo, kako velik zdravilni vpliv ima čisti višinski zrak in intenzivna solnčna svetloba v višinskih gorskih legah na človeški organizem, osobito pa na pljuča in na živčevje; istotako se je spoznalo, da so v isti meri krepilni in zdravilni različni zimski športi, smuške in drsalne prireditve v čistem zimskem zraku. - Vsled tega so se postavili na švicarskih višinah Davos in St. Moritz veliki hoteli, ter poleg najrazličnejših športnih naprav različna višinska kli-matična zdravišča in sanatoriji s soln-čnimi, zračnimi, električnimi zdravišči, katera so vlekla športnike, turiste in zdraviliške goste iz daljnih dežel v gorato Švico. Da se torej zagotovijo Gorenjski trajni zimski športi in da se Bledu in Gorenjski v gospodarskem in gmotnem oziru pomore, iskal sem pripravnih krajev a la Davos in St. Moritz po Gorenjskih visokih planotah, osobito, ker je bil tudi gospod minister za javna dela istotako kot gg. ministri za notranje zadeve in za železnice baron Haerdtl, Wrba itd. za to zavzet, da se osredotočijo zimski športi in intenzivna, pametna turistika v bližino novih alpskih železnic, posebej pa še v bližino Bleda. Pri obhodih Pokluke sem iztaknil v bližini Mrzlega studenca, kjer je bil pred kratkim postavil ruski konzul Vetter na eni najlepših točk naše zemlje krasno lovsko in letoviško vilo, dva velika, vsako čez 30 oralov raztezna in tri manjša Barja, katera so bila še pred 40 leti kot jezera katastrirana. Dalje sem našel v bližini teh barij velike, neusahljive studence, kateri imenovana barja v tej meri napajajo, da se izteka iz obeh večjih barij precejšen potok, katerih voda vsebuje precej železa!!! Pri poizvedovanju glede klimatičnih in meteoroloških razmer sem dobil od najstarejših državnih - verskozakladnih gozdarjev, katere sem kot spominske priče zaslišal, najugodnejše informacije, osobito glede snežnih razmer in sebičnega obsevanja po zimi ter glede vetrovnih in atmosferičnih razmer po letu in po zimi. O izvanrednih rezultatih predstojećih preiskovanj in poizvedovanj sem na podlagi mapnih obrisov, topografičnih kart in številnih fotografij informiral pred vsem gospoda ministra za j. d. Bitt-a in gosp. predsednika Dunajske bančne skupine (»Wiener Bankverein«) barona Žveglja, kateri se je kot Gorjanski rojak jako zanimal za procvit Bleda, Pokluke in Bohinja, osobito pa Dve dami ob oknu sta se že seznanili in se ponujata z bonboni. Dejstvo, da sta v svoji mladosti obe poznali gospo Kusjakino, ju je sedaj združilo na veke. Sedaj obravnavata dami zamotano družinsko zadevo starejše od njiju. »In veste,« pripoveduje ta, »bilo je toliko nežnosti, toliko nagnenja. Dejal je: Pisal ti bom vsak---------vsak — -----. Ne vem že, kaj vsak, a besedo vsak je rabil.« »Ne, kaj takega!« vzklikne mlajša sočutno. »Poslovila sva se torej in se ločila. In le pomislite: niti vrstice! Tu imate »vsak«! Popolnoma sem zmešana, vsak dan brzojavim: Ginem ljubezen hrepenenje odgovori! Niti glasu!« Mlad mož v rdeče-rjavem plašču se hrepeneče ozira a mladenko v modrem pajčolanu in piše brzojavko za brzojavko. Gotovo je bil zelo zaposlen človek, zakaj pri sebi je imel celo formularje za brzojavke. Mlado dekle je priškililo in bralo: »Ljubim Kostroma ginem ljubezen hrepenenje piši Vladimir.« »Tančina Moskva ginem ljubezen hrepenenje Tvoj«. »A. B. restante Berlin pridi ginem ljubezen hrepenenje.« Mladenka vzdihne in se zamisli, iztrga iz svoje beležnice dva lističa in začrta z nalomljenim svinčnikom na oba 1 za stabilizacijo Bohinjskega jezera, Savice in Radovne. Moj opis in pa moje čez vse lepo izvršene fotografije obeh velikih barij Črni Potok in Jerebikovc, dalje razgled iz zapadnega pobočja »Kokošinjca-Vrha«, kjer sem določil med obema velikima barjema stajališče za novi veliki hotel na Pokluki, s Triglavsko panoramo je zgoraj navedene gospode ministre tako navdušil, da je določil minister Ritt skupni poizvedovalni izlet cele njegove rodbine in ostalih imenovanih gospodov na dan 15. avgusta 1910 pod mojim vodstvom s tremi avtomobili na Pokluko. Žalibog so pa bili dne 14. avgusta vsi ministri na Dunaj klicani, nakar mi je g. minister za javna dela izrecno naročil, da naj poizvedovanja na licu mesta še v večji suši, to je okoli 15. septembra ponovno izvršim, dalje, da naj vse topograflčne, oro- in hidrogralične, meteorološke in klimatične, ter aprovizacijske, komunikacijske in ekonomične razmere strokovno popišem, tozadevne načrte za potrebne hotelske stavbe, zimske športe in sanatorije projektiram in na račun ministrstva takoj podrobno v detajlu izgotoviti dam. Vsled tega naročila sem načrtal — enako kot za blejski kopališki hotel — veliko hotelsko stävbo za tujski promet za zimske športe za različna kopališča in sanatorije na pokluški visoki planoti, ter dal tozadevne podrobne načrte po mestnem stavbnem mojstru Königu izgotoviti. V. V obširnem popisu sem vsestransko dokazal, da poseduje vse predpogoje za uvedbo stalnih zimskih športov ala Davos in St. Moritz in za napravo različnih višinskih sanatorij in višinskih zdravišč edino le med divnim Bledom in čarobnim Bohinjskim jezerom ležeča, čez 15 km dolga in 10 do 15 km široka, povprek čez 1200 m visoka planota Pokluka. Glavni pogoji, da morejo takšne tujske prometne naprave, takšne športne štacije, letovišča-zdravišča in sanatoriji dobro uspevati, ter da iste razvajeni domačin in inozemec ter inter-nacijonalni turist rad obiskuje so: a) Bližina lege ob svetovni prometni progi. Leta 1907 je dobil Bled in Bohinj po novi državni železnici iz Trsta, Gorice, čez Jesenice, Celovec in Beljak direktno, neposredno zvezo z inozemstvom, ter se je z vpeljavo številnih brzovlakov odprla Gorenjska širokemu internacijonalnemu tujskemu prometu. b) Lahka in ugodna komunikacija, to je, da tujec lahko in ceno pride do teh naprav po lepi varni cesti z avtomobilom, omnibusom ali vozom ter ugodna poštna, brzojavna - telefonska zveza, ki omogočuje hitro korespondenco. c) Omogočenje lahkega in varnega pristopa do prirodno interesantnih krajev kot slapovi, divje soteske, prepadi in obsežni razgledi itd. Omogočenje prirejanja višinskih tur na najvišje sosedne višine, katere morajo dobiti take ceste, pota in steze, da lahko do istih dospe vsaka razvajena dama. d) Ugodna in prirodna nastanitev, to je naprava modernih z vsem kom-fortom opremljenih hotelov, restavracij, planinskih koč itd. e) Lahka in cenena ter dobra apro-vizacija. Ad b) Visoka planota Pokluka se razprostira med Blejskim kotlom in Bohinjsko dolino, Bohinjskim jezerom ter med tretjo Triglavsko dolino Krmo in globoko sotesko Radovne. Ista pada v silnih strminah v dolino Savice ter v Radovno in Krmo. Iz Gorij je sedaj na- lista: »Ginem ljubezen hrepenenje pišem Tvoja«. Potem napiše na vsak listič poseben naslov in zaprosi izprevodnika, naj ju odda na prihodnji postaji. V Dvinsku skoči debeli gospod, ki je ob slovesu poljubil svojo ženo z vlaka, steče k brzojavnemu uradu in nervozno napiše dve brzojavki. Prvo v Ženevo: »Prihajam ginem ljubezen hrepenenje Tvoj.« Drugo v Petrograd gospej Murer: »Ginem ljubezen hrepenenje prodaj Ljanozovljeve delnice Murer.« Ponoči izroči izprevodnik mladi deklici v modri tančici brzojavko, ki je bila poslana za vlakom. Mlada deklica je stala na peronu poleg rdeče-rjavega plašča. Plašč ni imel več vrtnice v gumbnici. Vrtnica je tičala ob pasu mlade deklice. »Zopet od njega,« pravi mlada deklica, ko razvije brzojavko. Oba čitata: »Ginem ljubezen hrepenenje piši Nikolaj«. V Vilni mlado dekle izstopi Rdeče-rjavi plašč se od nje koprneče, nemo in mnogoobetajoče poslovi Debeli gospod steče v brzojavni urad: »Gospa Murer Petrograd pozabil sem zakleniti pisalno mizo ginem hrepenenje ljubezen ohrani Ribinskega akcije Murer.« rejena mimo Zabrezna pod Bohinjskim Vrhom ob Pokluški soteski čez Zatmik nova prometna cesta do Mrzlega studenca in dalje do Rudnega Polja. Po tej novi cesti se spelje vsako leto okoli 25.000 m3 lesa iz verskozakladnih gozdov Pokluke v Gorje in na Bled, ter bi bilo treba to cesto le primerno razširiti, tako, da bi bil reden avtomobilni promet in izogibanje ekvipaž na isti omogočen. Tudi bi se morale prevelike strmine od Hotunjske grape do preseka nad Pokiuško sotesko in od Zatrnika naprej v precejšnji razdalji že radi av-tomobilnega prometa preložiti in v položnejšem strmecu izpeljati. Ta preložitev pa bi bila radi neugodnega terena od Krnice do Zatrnka zelo težavna in dragocena, vrh tega bi ostal za pasažirje velik in nepotreben ovinek čez Spodnje in Zgornje Gorje. Iz tujsko prometnih ozirov in radi veličastnega razgleda na Blejsko jezero in v globine temno zelene Savice pod Bohinjsko Belo in v Bodeški soteski, ter na navpične skalne strmine Babjega Zoba in Jelovce na Južni strani, na severni in severovzhodni strani pa na mogočne velikane Karavank, Kočne in Grintavca je potreba, da se nova cesta izpelje takoj od Blejske postaje proti jugu nad državno železnico in Bohinjsko Belo proti Belici in Slamniku čez Veljsko planino ob južnem pobočju Kokošinjce-Vrha do južnega velikega barja Jerebikovc in od tod proti severu do Mrzlega studenca; proti jugu pa ob zahodnem pobočju Golega vrha in Oze-bovca čez Gornje Gorjuše in Koprivnik na Jereko do tamošnje okrajne ceste, ki vodi iz Češnjice v Bohinjsko Bistrico. Na ta način bi dobila Pokluka tudi direktno zvezo z železniško postajo Bistrica-Bohinjsko jezero in čez Češnjico in Srednjo vas pa direktno z Bohinjskim jezerom. Ta cesta bi bila za raztezne gozdove državnega verskega zaklada na Pokluki v gozdno gospodarskem oziru velikega pomena in bi tvorila konečno najpraktičnejšo in najlozje izpeljivo veleturistovsko zvezo čez Konjšico- in Tolstec- planino, južno pobočje Tosca in Vernarja ter Krma-sedio na Kredarico in na Triglav. Da bi bila ta cesta konečno iz državno varnostnih ozirov pri sedanjih obmejnih razmerah zelo važna, mi ni treba posebej povdarjati. Iz tujsko prometnih in gozdno gospodarskih ozirov bi bilo priporočati, da se napravi na Pokluko posebna električna vzpenjača in da se obenem tjakaj izpelje električna sila. Primerna električna sila bi se dala ali v Radovni, ali pa v Savici pri Bohinjski Beli zelo ceno dobiti. Žična železnica je bila do pred kratkim narejena iz grape pri postaji Soteska na višino »Na Potoku«. Toda ta je sedaj propadla. Iz prometnih ozirov bi bilo najugodnejše, ako bi se električna vzpenjača izpeljala od parne žage, stoječe pri postaji Bohinjska Bela do severoizhodn. pobočja višine Pleša do tjakaj izpeljane nove tujskopromet-ne, avtomobilne ceste: postaja Bled-Slamnik-Velska planina, ali pa da se ta vzpenjača izpelje od Zadlerja v Obrnah na višino Za Jamo (1008 m) od tod se pa popravi stara cesta čez Kranjsko dolino na Grejsko planino in Mrzli studenec. Predstojeće navedene, že iz gozdno gospodarskih ozirov za versko zakladne gozdove na Pokluki nujno potrebne ceste in vzpenjače ter žično železnico sem za prvo projektiral po izvirni topografični karti. Vsled novo izpeljane državne železnice Jesenice-Gorica-Trst je hotelo gozdno in domensko ravnateljstvo v Gorici vse gozdno gospodarstvo na Pokluki preorijentirati iz Gorjanske občine na Bohinj in v Bohinjske občine. Dve uri kasneje je brzojavil rdeče-rjavi plašč v Vilno: »Srečanje nepozabno ginem ljubezen hrepenenje Vaš.« * Trudna telefonistka na spajališču si je otirala rumena lica s kolinsko vodo in klempela na stroj: »Nižnij ginem hrepenenje ljubezen odposlal.« »Moskva ginem ljubezen hrepenenje kmalu piši.« »Rostov — Don Volodja kje si odpusti ljubezen hrepenenje.« Zaprla je oči za trenotek, omahnila, si otrla senci in klempala dalje. V glavi se ji je vrtelo. Da bi ne zmešala besedila ali česa ne izpustila, je šepetala predse: »Ginem ljubezen hrepenenje nežno ljubezen.« Vešča roka je mehanično tipkala običajne besede. Oči so se zaprle. »Ginem ljubezen hrepenenje hočem te zopet videti.« »Ginem ljubezen hrepenenje zadrži transport gosi.« »Ginem ljubezen hrepenenje ribe gnijejo.« »Ginem ljubezen hrepenenje tovorni vlak št. 17 je skočil s tira ginem ljubezen hrepenenje vlakovodja pijan.« »Ginem ljubezen hrepenenje izprevodnika Korkina takoj odpustiti« Vsled tega se je šlo domenskemu ravnateljstvu pred vsem za novo okrajno cesto od Mrzlega studenca mimo Grej-ske planine čez Gorjuše, Koprivnik in Jereko do Bohinjske Bistrice. Poljedelsko ministrstvo pa je bilo, kar se tiče naprave novih cest skrajno nazadnjaško in ni imelo denarja za take novotarije. Vsled tega sem moral pod firmo »Povzdiga tujskega prometa in vpeljava zimskih športov in letovišč« operirati da zagotovim potrebne podpore in sklade za te naprave in ceste, katere bi se bile potem prevzele ali kot okrajne ali pa kot deželne ceste. Pri obravnavi glede stabiliziranja Bohinjskega jezera, pri katerem so bile pač v prvi vrsti interesirane versko-zakladne žage in vodnosilne naprave ob Savici v Soteski, Obrnah itd. sem se pogodil z gozdnim in domenskim ravnateljem tako, da mi verskozakladni erar odstopi vsa, za napravo zimskih in letnih športnih štacij, letovišč in zdravišč ter hotelskih stavb na Pokluki potrebna zemljišča, osobito pa dotična višinska barja da celo Bohinjsko jezero pod pogojem, da povzročim napravo nove okrajne ceste od verskozakladnih gozdov na Pokluki-Jerebikovc čez Gorjuše, Koprivnik in Jereko do tamošnje deželne ceste Srednja vas - Bohinjska Bistrica. Z napravo predstojeće navedenih cest in prometnih naprav bi bilo vztre> ženo zahtevam ad b) in ad c). Ad d). Naprava velikega, z vsem modernim komfortom opremljenega hotela in zadevnih športnih in letoviških* zdraviških stavb in dependanc je za Pokluko neobhodno potrebna. Moral, sem torej te stavbe v tem smislu projektirati kakor sera mogel iste posneti iz tozadevnih škic in popisov švicarskih, tirolskih in solnograških hotelov in letoviških naprav. V to svrho sem napravil najprej načrte za enak kopališki hotel, kakor sem ga zgoraj pod III. za Bled začrtal in popisal, ter istega ob južnem iztoku severnega velikega barja na parceli občine Bohinjska Bela postiral. Dalje sem dal napraviti načrte za enako velik, dvonadstropen, s popolnim suterenom, torej troetažni tujski hotel z dvema stranskima kriloma, v katerih bi se mogla za visoke obiske in visoko gospodo popolnoma separirana stanovanja pripraviti ozir. oddajati Ti načrti ležijo pri meni na vpogled in razpolago. Ta hotelska stavba se je situirala na dotično višino med oba velika barja, to je na jugozahodno pobočje Koko-šinjce Vrha na parceli davčne občine Bohinjska Bela. Ta hotelska stavba bi se pa tudi lahko postirala na dotično izolirano višino, ležečo med obema velikima in med tretjim manjšim južnim barjem. Stroški teh hotelskih stavb na Pokluki bi bili primeroma tako visoki, kot so bili preliminirani stroški zgoraj pod III. navedenega kopališkega hotela na Bledu. Pri obhodih Pokluke sem mogel dognati vsakovrstnega stavbnega materijala v velikih množinah. Ker imamo na Pokluki tudi najlepši, čisti dolomitski pesek in dosti najboljše gline, bi se dale te stavbe pri sedanjih razmerah na vsak način dosti ceneje izvršiti kot na Bledu. To je tudi zgoraj navedena hotelska družba, katera se je tudi za blejski kopališki hotel interesirala, uvidevala. Tozadevne obravnave radi financiranja hotelskih in športnih projektov se je pa deloma radi malenkostnih domačih razmer in malobrižnosti, ter direktne zavidljivosti ožjih interesentov, največ pa radi odstopa gospoda ministra za javna dela, kateri se je za povzdigo tujskega prometa in za vpostavitev zimskih športov na Gorenjskem največ interesira!, zavlekla, ter slednjič radi izbruha Balkanske vojne zaspala. — Wagnerjeva vdova. Vdova po darovitem skladatelju Tetralogije, Kozima Wagner, bi radi oživila slavnosti v Bayreuthu, kamor so njega dni romali ljubitelji glasbe od vseh vetrov. Ker pa je v gmotnih težkočah, prireja njen sin Siegfried, sloveč kapelnik, obiskovane koncerte po Ameriki, da bosta z dolarji mogla otvoriti muzikalno Meko v Bayreuthu, Toda to mesto leži v Bavarski, gojišču najhujšega panger-manizma, središču tevtonskega besa, torišče Ludendorffov in Hindenburgov in vseh švabskih ljudožrcev, ki za sedaj samo čakajo, da si snamejo nagobčnik in potem pogoltnejo vse rodove sveta. Imenitno bi bili sprejeti na Bavarskem tuji diletantje, godbeni fanatiki, snob in mob, kritiki in muzikografi: lahko bi od gladu pomrli pred zatvorjenimi gostilnami! Norcev je Še 'dovolj. Ples kot sport vztrajnosti ne bo mogel kmalu več prešteti svojih žrtev. Nedavno tega so zopet plesali v nekem milanskem zabavišču štirje pari, hoteč doseči nov višek. Že petdeset ur so se vrteli v silni vročini Potem pa nenado-mo popadali na tla, ne da bi bili dosegli »voj smoter. UL priloga „Jutranlim Novostim88 St. 168 % dne 19. avgusta 1923. ZaiiSiSiiw©stla Barva naših ocl Okoli zenice (pupile) se prostira v krogu kožica, ki jo imenujemo š a r e-nica. Široka je navadno 3 do 4 mm in igra vlogo temnice fotografičnega aparata. Tiste žarke, ki prihajajo od strani, pridrži, da postane slika ostrejša. Ta njena funkcija postane še izdatnejša s pomočjo pigmente (barvila), se v njej nalaga. Obenem pa je to barvilo pogoj barvi naših oči. Novorojenček ima navadno svitlo-modre oči, ker manjka barvila. Tudi koža novorojenčka je vsled istega vzroka svitlo-rožnate barve. Kasneje te svitlo-modre oči potemnijo — v telesu je že precej pigmenta, če pa pigmenta skoro ni, postanejo oči svitlordeče, ker sijejo skozi šarenico, ki postane za svitlobo prosojna, krvne žilice iz očesnega ozadja. Rdečim očem se pridružijo navadno svileno-beli lasje in nežna svitla koža (ker zavisi tudi barva las in kože od pigmenta!). Ta pojav imenujemo albinizem (albus = bel), ljudi pa albine. Albini so zelo občutljivi napram solnčni svetlobi in vidijo v mraku celo bolje, kot po dnevi. Tudi pri živalih so opazovali ta pojav. Najbolj znane so bele miši, morski prešički in kunci (domači zajci). Izjenjoma so se pojavili beli krti, srne in še celo — bele vrane. (Seveda imajo tedaj vsi rdeče oči!) • Pri temnejših plemenih so opazovali takozvani delni albinizem (v Aziji, Afriki, Avstraliji in Ameriki), posebno pogosto pa pri zapadnoafriš-kih črncih. Barva kože je v tem slučaju bledorožnata do svitlorjava (kot mlečna kava). Lasje so navadno svitiormeni. Oči so sivomodrikaste, ali svitlomodre. Rdečih oči pa pri teh albinih niso opazovali. Z ozirom na barvo naših oči loči Topinard troje tonov: 1. temni ton, 2. srednji, 3. svitli ton. K temnemu tonu prišteva črno in temno barvo v vseh odtenkih. K srednjemu tonu prišteva zeleno, sivo, modro in rjavo. K svit-lemu: svitlomodro, svitlosivo in sploh svitle barve najrazličnejših odtenkov (nijans). Eno pomoto je napravil Topinard: črnih oči v resnici ni — to je le najtemnejša rjava barva. Solnce in podnebje uplivata mnogo na barvo naših oči.. Severni narodi imajo navadno svitlomodre oči in bele, ali vsaj svitlonnene lase, n. pr. po večini vsi germanski narodi — južni narodi so obratno močno temnorjavih oči in črnih las, n, pr. Italijani. Mi Slovenci nismo enotni; na severu se mešamo z german-skim tipom, na jugu pa se približujemo italijanskemu. Barva oči postane pri Evropejcih splošno sčasoma nekoliko temnejša, a na starost zopet pobledi (pri moških približno s 40. letom, pri ženskah s 60. letom) — vendar v tako majhni meri, da tega navadno ne opazimo. Še en pojav je zanimiv! Primerili so se slučaji (čeprav redki), da je imel kdo levo oko druge barve), kot desno. Začudili se boste na prvi mah, kako je vendar to mogoče. Pojav izhaja od nepravilno razvrščenega pigmente. V eni ša-reniči je tega pigmenta več, ali manj, kot v drugi. Dušan Beg. * Pet živih rodov v eni rodbini. Da ima družina v,svoji sredi pet živih rodov, spada pač k največjim redkostim. Trgovčeva žena iz Kolina je te dni povila hčerko. Razen te hčerke, zastopnice najmlajše generacije, 3e živa še njena mati, stara mati, prastara mati, praprastara mati. Od njenih sedmih otrok žvi še samo en sin, število vnukov in pravnukov pa znaša že nad sto. Novorojena hčerka je njena prapravnukinja. A. P. Čehov: ¥ letovišču. Na letoviški postaji se je sprehajal parček nedavno poročenih zakoncev. On jo je. držal okoli pasu, ona pa se je prižemala k njemu, in oba sta bila srečna. Izza oblačnih kosmov je gledal na n ju mesec in ju srepo motril: gotovo se je jezil in zavidal svoje dolgočasno, nikomur podobno devištvo. Mirno ozračje je bilo gosto nasičeno on vonja lipovke in krhlikovca. Nekje na tej strani proge, se je kričavo oglasila prepelica. »Kako lepo, Saša, kako lepo!« — fe govorila žena. — »Res, lahko se misli, da vse sanja. Poglej, kako vabeče ih ljubeznivo gleda ta gozdič! Kako so mili ti solidni, molčeči telegrafski drogovi! Saša, vse to oživlja pokrajino in govori, da so tam, nekje ljudje... civilizacija... In ali ti morda ne ugaja, kadar ti vetrič prinese na uho motni šum drvečega vlaka?« »Da... Kako so vendar tvoje roke Žareče! To je zato, ker se vznemirjaš, Vanja... Kaj je pripravljeno za večerjo?« , »Okroška* in piščanec, ki bo zadostoval za oba. Iz mesta so ti prinesli sardin in jestrovine.« Mesec se je skril za oblak, kot da bi poduhal tobak. Ljudska sreča ju je spomnila na njuno osamelost, zapu- £uska jed: iz mesa ali ribe in kvasa. Preplaha nie lokavskega preliva. Letos se je tretjemu smrtniku posrečilo preplavati Rokavski preliv (Canal de la Manche). Prvi je bil angleški kapetan Webb, drugi Francoz N, Burgess (1911), letos Američan Sulliwan. Šestkrat je bil že zaman poskušal, a v sedmič je šlo. Večkrat se je že bilo pripetilo, da so prišli pogumni plavalci blizu nasprotnega obrežja, a jih je močan tok zadržal ali pa celo odnesel nazaj. Predzadnjo nedeljo ob 17.22 uri se je spustil Sulliwan pri krasnem vremenu v morje, ki je ležalo mirno kot olje. Velika množica si je ogledala odhod pogumnega ameriškega plavalca. Mnogo drugih plavalcev se je vsedlo na sledečo ladjo. Zunaj je bilo morje tudi mirno. Voda je bila zelo topla, kar je velike važnosti za plavalca. Sulliwan plava klasičen »over«, krepko, prožno. Ob 20.30. uri, to se pravi po treh urah plavanja, je že napravil več kot 5 milj. Morje je bilo mirno in plavač jo je krepko rezal naprej. Noč je prišla, trenerji so se spustili v vodo in zanimivo je bilo videti obe ladji, ki sta sledili plavalcu in ga razsvetljevali z acetilenskimi reflektorji. Večkrat so mu dali živeža v usta. Trenerji so vedno plavali pred njim. Ob šestih zjutraj se je peljal parnik Ju-victa tik mimo. V tem trenutku je bil plavač 10 km 900 od francoske obale. Plaval je še vedno krepko in brez težave. Tožil je samo, da ga želodec boli. Morje se je pa razburkalo in Sul-liwan je moral zbrati vse svoje moči, da je pridobival na terenu, meter za metrom. Ob 16.30 uri zvečer je bil en in pol milje od francoskega obrežja. Napor je bil ogromen in spremljevalci so se že začeli bati, da bo moral odnehati. Na pomolih v Calaisu se je že bila zbrala črna množica občinstva, tudi na terasi kazine se je kar trlo ljudi, ki so opazovali obe ladji spremljevalki, na katerih . so bili tudi delegati časopisa »Daily Sketch«, ki je bil stvar organiziral. Slednjič, ob 20,45 uri je Sulliwan, ki sta ga vodila dva neutrudljiva trenerja viharno pozdravljen od množice stopil na peščena tla obale. Takoj so ga obdali, a držal se je komaj pokonci, bil je dobesedno izčrpan. Nesli so ga v Casino, kjer je že bila soba pripravljena zanj. Vlegel se je takoj in par trenutkov pozneje je že slavni zmagalec spal spanje pravičnega. Henry Sulliwan je talko dobil nagrado 1000 angleških funtov, razpisano od časopisa »Daily-Sketcha«. —žn— — Tekma v kaji. »Le Periot«, glasilo francoskih tobakarjev, poroča, da so se nedavno v Parizu častilci Nikotcvc-ga zelišča kosali, kdo bo> hitreje oziroma počasneje kadil »sladko travico«. Tekma se je končala tako-le: Ena smotka je trajala samo- 2 minuti 7 sekund; neka lula se je pušila nič več kot 1 min. 57 sek. Glede počasnosti je izkušen in štedljiv kadilec sesljal svojo dimko najdalje 2 uri in četrt... Menite, da so taka tekmovanja brezpomembna? Kaj še! Spomnite se le na potnika, ki ga v železniškem vozu skuša zapeljati prevejana Putifarka. Ker pa možak noče v past, ga hoče ženščina dobiti v pest s tem, da ga obdolži nasilja. Izredno dolg pepel na smotki je brez umničenja opral našega Jožefa vseh sumničenj. ščeno postelj za gozdovi in hišami... »Vlak gre!« — je rekla Vanja. — »Kako lepo!« V daljavi se je pokazalo troje ognjenih oči. Na peron je prišel postaje-načelnik. Na progi so se zdaj pa zdaj zabliskali signalni ognji. »Pojdiva še malo k vlaku, potem pa domov,« je rekel Saša in zazehal. — »Lepo se živi s teboj Vanja, tako lepo, da je kar neverjetno!« Temno strašilo se je brezhrupno pomikalo k postaji in se ustavilo. V slabo razsvetljenih vagonskih oknih so se pojavili solnčni obrazi, klobuki, ramena ... »Ah! Ah!« se je zaslišalo iz nekega vagona. »Vanja nas je prišla z možem počakat! Vidiš!«.., Varenjkal... Va-rečka! Ah!« Iz vagona je skočilo dvoje deklic in se ovilo Vanji okoli vratu. Za tem se je pokazala priletna, debela dama in visok, suh gospod s sivo brado, potem dva gimnazista, obložena s prtljago, za njima guvernantka, za guvernantko babica. »Evo, tu smo, tu smo prijatelj,« je začel gospod s sivo brado. — »Jedva sem dočakal! Bodi brez skrbi, jezil sem se na strica, ker ni hotel iti z nami! Kolja, Kostja, Nina, Fifa..', otroci! Poljubite Sašo! Vsi k tebi, z vsem zarodom, za tri dni, ali štiri. Upam, da ti ne bomo v nadlego? Ti, prosim, brez ceremonij.« , tadi treti poljubov. Prečastiti George Lyman Paine, tajnik cerkvene zveze v Bostonu, je moral v tem mestu poročiti mlado dvojico; to sta bila poročnik Hague in Miss Prisedla Redgrave. Ker nevesta še ni bila krščena, jo je najprej krstil, po tem pa po običaju objel v znak duhovnega pobratimstva. Nato je prišlo do ženito-vanjskega obreda in zopet je po šegi pritisnil poljub dušnega pastirja mladi zaročnici na čelo. Potem se je udeležil gostije in ob slovesu je velečastni smatral za pravično, da objame še enkrat novo mistress Haguovo. Saj v tretje rado gre. Vendar uštel se je. Te pravice ni imel, vsaj mož mu je ni dal. Togoten in razkačen je ta prišel takoj za clergy-manom ali župnikom, ki je bil pravkar dospel na svoj dom, in ga pošteno ošvrkal z bičem: zaman je božji na- mestnik zatrjeval, da ni ravnal iz slabih namenov. Najhujše pa je bilo to, da se je zbog pohujšanja nesrečni pastor moral odpovedati tajniškemu poslu pri federaciji bostonskih cerkva. — Somova koža. Amerikanci so začeli strojiti kože morskega volka, ki baje daje izvrstno usnje, porabno za najbolj različne svrhe. — Nov rekord. Gre za pomivanje posode. Po plesnih viških se danes zaznamuje v Združenih državah izviren rekord v izplakovanju kuhinjske posode. V Filadelfiji je namreč hotelska dr-gačica čistila sklede in krožnike nič manj kot trideset eno uro brez odmora in oddiha. Ker gre za koristen sport, ga vzemimo s soglasnim odobravanjem na znanje. — Koliko zlogov spregovorijo govorniki? Da je govor raznih govornikov zelo različen, ve pač vsakdo. Vendar pa ne bi mogel nihče niti od daleč uganiti, koliko zlogov je dotični govornik spregovoril na- minuto. Ko je hotel znameniti italijanski govornik Sabian-ceilo nekoč govoriti, je pristopil k njemu stenograf in ga prosil, da bi smel njegov govor stenografirati. Govornik mu je to dovolil pod izrecnim pogojem, da tega ne objavi v časopisju. Stenograf mu je odvrnil, da se zanima edino le za neki statistični problem. Govornik je govoril, stenograf pa pridno pisal. Po preteku ene ure je bil govor končan in stenograf je pričel računati. Nato je pristopil k govorniku in mu dejal, da je izgovoril 8296 zlogov. »Vi govorite zelo enakomerno in v zelo kratkih presledkih. Na minuto spregovorite 122 zlogov.« Pokazal mu je tabelo, kjer se je nahajala statistika govorov številnih drugih govornikov. Parlamentarec, ki se vname, spregovori na minuto 200 zlogov, včasih celo 240. Nekateri pridigarji samo 100, nekateri počasneži pa celo samo do 60. Ko ga je govornik vprašal, dali iz tega sklepa na večjo ali manjšo duhovitost govornika, mu je stenograf odvrnil: »Ne, nekateri govore s počasnim povdarkom, ker imajo globoke misli, drugi zopet še s počasnejšim, ker sploh ničesar ne mislijo.« — Spreobrnjeni lord. Lord Headley, ki živi že dolgo v Kairu, se je nedavno odločil prestopiti v mohamedansko vero. Sicer je bila to že njegova davna želja, ki pa je ni hotel izpolniti, ker ni hotel žaliti svoje rodbine. Takoj po spreobrnjenju se je napotil na božjo pot • v Meko. Kamor je prišel, ga je ljudstvo svečano sprejelo in mu prirejalo burne ovacije. Lord pravi, da smatra mohamedansko vero za najpopolnejšo, ker se muslimani najsfirožje držijo nauka ljubezni do bližnjega. Ko sta zagledala zakonca strica z družino, sta se zgrozila. Medtem ko je stric govoril in se poljuboval, je Saša v mislih zagledal, kako bosta z ženo oddala gostom svoje tri sobice, blazine in pokrivalo; jestrovino, sardine in okroško se bo pojedlo v hipu, vnuki bodo trgali cvetlice, zlivali črnilo, razgrajali, teta bo cele dneve govorila o svoji bolezni in o tem, da je rojena ba-ronesa v. Fnitich... In Saša je že sovražno gledal na svojo mlado ženo in ji šepetal: »Oni so prišli k tebi... vrag naj jih vzame!« »Ne, k tebi!...« mu ie odgovorila bleda, tudi sovražno in zloglasno. — »To niso moji, ampak tvoji sorodniki.« In obrnivši se h gostom, je rekla s prijaznim smehljajem: »Pozdravljeni!« Izza oblaka je zopet priplaval mesec. Zdelo se je, da se smehlja; da mu je prijetno, ker nima sofodnikov. Saša pa se je obrnil proč, da bi pred gosti skril svoje jezno in obupano obličje in govoril, hlineč radost, blagodušnost: »Pozdravljeni! Pozdravljeni, dragi gostje!« —• Led v vejah. V pariških Kavarnah so šaljivi natakarji gostom stregli sladoled »v vejah«. Ta šala gotovo ni neznana Milančartbm, ki poleti porabijo največ ledu; v juliju so ga užiti 21 tisoč škrli na dan. Vsaka skril tehta 35 kg. Mesto pa nima nad milijon duš. Memlks sodrugl Vsak vseučiliSčnik in vsak član ne-Številnih mladinskih društev, ki rastö v Reichu kakor gobe po dežju, so mora zapriseči z naslednjo »nemško zakletvo«, ki jo je zložil domorodni nemški pesnik Paul Warneke: Nemška prisega. Roke dvigamo k prisegi: jekleni prisegi, ki naj dolgo traja, preko nasilja in žalosti, od rodov do rodov. Nosi naj jo vihar, odmeva naj v nočni šumi in v tutnjavi valov, čez hrib in dol, blest naj v solnčnih žarkih. V vseh naj čita se očeh, na] bo življenja zvezda v smrtni grozi. Slednja cvetka v travniku razcvetom bo govorila o nemški zaprisegi. Kdor bo v nemških deželah dal zavetje in zaklon Francozu, mu stisnil prokleto rokö, kdor ga ne prezira, ne mrzi do smrti, kdor ga smatra dostojnim enega pogleda, kdor se ne čuva njegovega varljivega denarja ko strupa, kdor okrepča ga s kosom kruha, mu pomaga, če pogibije, mu ponudi čašo vina, se mu ne ogne ko mrhovini, se zval bo v nemških vseh deželah brezčasten podlež! Bismarck- Pred 25. leti, 31. iulija, je umrl železni kancler, ki se je tolikanj bal smrti. Leto dni pred svojim koncem je priznal prijatelju Friedjungu: »Ko sem v mladosti čital Razbojnike, sem naletel na znamenito mesto, kjer krikne Franc, otepajoč se v barju, ki ga srka vase: »Kaj, ali hočeš večno živeti?« in sem imel že nejasen dojeni, da gledam tu svojo lastno usodo.« Leta 1886 je izjavil svojemu staremu zaupniku Schwenningerju: »Veste, moja trobenta je počena, nobenega glasu ne da več,« in pristavil je proroško: »Resnim, težkim časom gremo nasproti.« Njegova hči je čula vsak dan, kako je v svoji sobi dolgo na glas molil. »Zame bo samo še en dan srečen: ko se več ne zbudim,« je pravil slikarju Lenbachu, ki je slikal njegov krepki obraz z brki požoltenimi od pipe; »kakor potnik izgubljen v snegu sem; že otrdeva, se polabko pogreza; beli kosmi ga pomalem odevajo in na zmrzlem truplu poganja cvetka snežinka.« — Wildenbruch mu je vrezal na grob tale napis, čigar poslednji stih je bolj nego kdaj geslo vse-nemštva: Du gehst von Deinem Werke, Dein Werk geht nicht von Dir! Denn wo Du bist, ist Deutschland. Du warst! Drum wurden wir! — Za rusko zračno brodovje.. List »Humanifć« zbira ineđ franooisikim delavstvom prispevke za sovjetsko vzdnšno f.lotil jo. »Eclair« pa komentira to požrtvovalnost napram rdeči armiji: »Naši komunisti so takšni: antimili-taristi . doma, militaristi drugod. V enem in drugem slučaju so agenti tujine.« — Pristno amerikansko. Amerikance imenom Auditore je nastopil te dni svojo pot iz Pariza v svojo domovino. Koma; se je priče! brzovlak pomikati proti morski obali, se je spomnil, da je pozabil v hotelu kovčeg z dragocenostmi. Prosil je, da bi vlak ustavili toda brezuspešno. Tedaj pa je odprl vrata in skočil z vagona. K sreči se mu ni pripetilo nič hudega. Nato je zažvižgal in v prihodnjem trenutku je že sedel v avtomobilu, ki ga je v divjem diru peljal v hotel, kjer je svoje dragoceno-nosti tudi res našel. Skočil je zopet v avtomobil in v par minutah je že bil na letalskem prostoru. Par besed in že je letel proti pristanišču. Ko so prišli tja njegovi sopotniki, so ga že našli v neki restavraciji, kjer se je krepčal za nadaljno potovanje. Čeravno so bili sami Amerikanci, so se zelo začudeno spogledali. Čisto dobra stvar za ame-rikanski film. — Henry Ford in četrta božja zapoved. Henry Ford ni samo eden izmed najbogatejših ljudi v Ameriki, kjer zelo spoštujejo mater in ženske sploh, ampak tudi na celem svetu. Svojo ljubezen eto matere kaže s tem, da venomer pazi, da se ne bi kaj spremenilo v njegovi rojstni hišici blizu Dearborna, kjer je kot kmetski deček preživel svoja otroška leta. V hišici je še vse po starem. Kakor tedaj je pod pogrnjen z grobo preprogo iz volne, ki jo je spredla njegova mati in tudi ognjišče še vedno na mestu, kjer je stalo svoje dni.. Pred hišice je vodnjak, kjer je on često zajemal vodo in jo nosil svoji ma>-teri. Zgubil se je samo neki samo-var, ki ga je po dolgem iskanju našel pri nekem starinarju. Drugače je pa v hiši še vsa posoda, ki jo je uporabljala njegova pokojna mati. Imel jo je rad in njeni dobri nauki so mu segali globoko v srce. Učila ga je, naj se potrudi postati koristen član človeške družbe. To je tudi dosegel v splošno korist in v svoje lastno blagostanje. — 'ČloveSke opice. Označba šimpanzov za človeške opice ni baš slaba, Čeravno ne spominja s svojim obnašanjem na najboljše vrste ljudi. V marsičem pa je podoben pouličnim otročajem. Tega svojega vedenja ne kaže samo v cirkusu, ampak tudi v svoji do-I movini, v pragozdovih, o njih piše i Koch, ki jih je delj časa opazoval v njihovi naravni svobodi. Mladi šimpanzi vganjajo vsakovrstne neumnosti, kradejo kot srake, stikajo za priboljški izpijejo ptičja jajčka. Ako pridejo v jet-ništvo, kmalu pozabijo na svojo domovino. V nekem cirkusu so obesili mlademu šimpanzu zvonček okoli vra- tu, aa se ne S zguUl. Paglavec ga 1« nekoliko časa ogledoval, končno pa ga zamašil s senom in veselo skakljal med ostalimi tovariši. Zopet drugi je v go* zdu opazoval delavce, ki so izsekavali Ko so legli k opoldanskemu počitku, se je skrivaj priplazil do sekire in jih začel posnemati. Delal je tako spretno, da je drevo v kratkem padlo na tla. Cesto tudi opazujejo Ijtidi pri kopanju bi jim skrivajo obleke, nato pa dolgo čakajo* da bodo videli uspeh svojega podjetja. Neki paglavec v nekem cirkusu pa se je najrajši zabaval z dresiranim psom. Prijel ga je za rep in ga sukal okoli, pri tem pa se zadovoljno krohotal. — Blagor si krompirju! Luden Daniel je namreč iznašel sredstvo zoper staranje korna. Svoje poskuse je pričel že 1. 1902. Tistikrat je dokazal, da se da vliti nova živnost oslabelim poganjkom rastline, ki se latinski zove scapo-lia, in sicer s posebnim cepljenjem. —-Pozneje je cpil paradižnik in paskvico ali volčjo čršnjo na podzemljico. Opazil je, da so gomolji cepljenega krompirja znatno bolj debeli, odporni in precej zreli. Da bi našel praktičen odpomoček proti bolezni min pešanju podzemljice, ki povzročajo danes po vseh deželah resne skrbi, je cepil na vse možne načine, večinoma z uspehom. V treh slučajih od sto so cepljene gomoljnice rodile podzemske in zračne gomoljike. Hoteč se preveriti o dedičnosti novega krompirja, Je Daniel meseca sulca vsadil prerojene gomolje, v vinotoku pa je izkopal znatno debelejše nego po navadi, bolj gladke, odporne in izvrstnega okusa. Koliko časa učinkuje blagodejna cepitev krompirja z rajskim jabolkom itd., še ni določeno. Za to bo treba še poglobljenega proučavanja. — Vsekakor pa se zdi brez dvoma, da smo dobili za novo metodo uspešen lek proti korunovim boleznim, ki povzročajo prerano matorost. — Zloraba lepotičenja. Marsikdo črti ličilo in lepotilo na ženskem obličju, še bolj neumestno pa je rdečiti ribe, kadar so mrtve in naprodaj. Seveda zadene pri tem odgovornost prodajalca. Tako so trije nebodijihtreba razpostavili na stojnicah v billaneourtski tržnici vre-tenice ali lokarde in belice ali klene s škrlatnimi škrgami — po njih inkarnatu se namreč presoja njih svežina! — pa čakali na kupca. Pravočasno pa jih je uzrlo oko pravice ter ugotovilo, da ribe precej smrde. Ko jih je začel redar izpraševati, so kvareži deli noge za vrat in jo popihali. Enega pačitelja pa je roka postave vendarle prijela: priznal je* da so bila vsa ribja ušesa namazana * »rdečim črnilom«. — Zoper lepotičenje. Vrhovno sodišče v državi Arkansas je odločilo, da so dekliške šole opravičene odkloniti vsako učenko, ki bi se prijavila namo-kana in naličkana. S tem se je končala pravda, ki so jo vodili zoper žensko šolo starši sedemnajstletne mladenke, odslovljene z zavoda, ker se je pudrala in ličila. Ce bi pri nas uvedli to strogo naredbo, to bi bilo tožbd! — Za uravnavo cestnega prometa. V Parizu so na križiščih velikih bulj-vardov naredili nov sestav za olajševanje pouličnega prometa. Aparat, obstoječ iz stebra s štirimi ročicami, se da s kolesjem premikati: redar zapiska, pa se prikaže oziroma izgine napis »halte« (stoj) po svetilnikih, stoječih na raznih smereh. Upati je dobri huspehov od novega sistema; vendar previdnost Je mati vseh čednosti, si ponavljaj, kadar greš preko križpotja. — Filatelistično. Nove francoske poštne znamke s Pasteurjevo podobe^ ki jo je vrezal Prudhotnme, se prodajajo že od 25. maja, ko se je proslavila stoletnica slavnega veščaka. Ta znamka je majhne oblike, v treh vrednostih: 10, 30 in 50 centimov. Te vinjete bodo popolnoma izpodrinile vzorce istih cen, namreč Rotyjevo »Sejavko«. Pasteurjeva znamka je 32. v francoski seriji, odkar so se prvič uvedle poštne marke (1849); prva nosi sliko velikega moža. — Metro. To je okrajšano ime za metropolitom, ki je podzemska železnica v Parizu. Čeprav je malce zatohlo v teh globinah, se je vendar v juniju t. 1. vozilo v njem nič manj nego 37,889.800 oseb, torej 2 milijona več nego lani ob istem času. Metropolitain-ska družba je potemtakem zaslužila 10 milijonov 830.547 frs 75 centimov. Čedna vsota! — Varnost po ulicah. V Angliji s® mnogo misli na to poglavje. Home Office je obelodanil statistiko, pouličnih nezgod. Na ozemlju Velike Britanije jih je bilo lani 70.000, potemtakem 10 odstotkov več nego v prejšnjem letu. Na prvi pogled se zdi čudno-, kako malo se pripeti nesreč v London^ kjer je vendar velikanski promet. Lam je blio 784 nezgod, od teh samo devet smrtnih. To razmerje razlagajo s tem» da so ulice ozke in da je po cestah dovoljeno voziti le v eni vrsti v obeh smereh. Od 9 smrtonosnih slučajev tri povzročili konjski vozovi. Med m-cidenti, ki niso bili usodni, so jih samj* 71 povzročili avtobusi* dočim so m* dvokolesa zakrivila 108, avtomobila P“ 320.