Leio V., šiev. 39. V CelSu* softoia due 7. aprlla L923. hMn piafcna v sofetwri. Sta>>e Jttno 60 Din, mescčno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi VA nm višine sioJpca 60 p. Reklame med ttkstom 70 p. Po&enriesEJicn StevilKo stone 1 Din. Izhafa vs&k lorek, četrtefii m soboto. UrednlStvo: Strossmajerjeva ul. St. 1, l.nadst, Teles. 53. Us prervnl&tvo: Strossmajerjeva u. št. t, ptitličje. Teles. 65. RaCun l2aj v vcvi. da so s tern do&azali sebi in drugim odličnost ¦»lnočnih Ijudij^. Vsi ti »Evropejci« z tti- ko germanskc »civiHzacijc«: s:.!e nad pravico, s krščanstvom v duši na »Be- fehl* \lržnviic cerkve, našli so sc v svo- bodi, tam kjcr jili ie Bog pustii, dasi so se zrusila carstva. Masa nacijonalno nez-avoduct občutiln je svnbodo koi od- stranitev v-seh stoletniu zaprek in jo Pv stala ob znčetkn novesa življenja rj-osln- Sna v.seni piemenskhn iiistinktom. Kaj jc v pcti Veliki nod dozoreio? To so pokazalc volitve 18. marca, ker so čisto svobodno izražena volja najšir^ih mas iiašega naroda. (Majhni odstotek upliva ne pride v poštev). V Srbiii. frjer so rojene gencracije v svo- bodi je narod do pete Velike noči po voiskr, posledice vojskc: to je jnstinktc razruševanja, \a obvladujejo človeštvo. prebokl. Nanxl hočče. ¦-¦ Prvin vladarstvom. Ta trohit izraz volie do Dutfe Velike no^i svobade dokazuje. da Je uaŠe pleme v temeliu zdravo. ter da so stnrfctjn nasilja hi .'one nekritično toliko Izven prostore in casa. Ceški spisai Jan Havlasa. Poslbvenil P. H. I. Nikakor nisem preveč previden L\o~ \ vek ali celo bojazljivec; tudi imam za s«boj štiridesetlto in več nego četrt | stoletia živijenja, ki bi ga brezdvomno vecina bdokožnikov nazvala skrajno pustolovsko; in vendar me vsekdar iiawhii s čudnim nemirom in lioodolji- viin razburjenjem že Sola zavest bliža- jočc se lzprcmembe v rnojem pokHui Ko sem pred leti uprav-ljal plantažo na Sa- lomonskih otokih, so me vsak dan o- jcroiali rjudoiedci in lovci glav in v ne- prestanem dvoboju z naravo sem vsak trenutek hrepenel po osvobojenju lz vruzjega brlo^a; ali v onih strainih de- sctJb mest'cih niscm poz-nal razburje- nosti, ki bi boli omrtvila vsako molo •nisei, \-sak moj živec kot tisti trenutek, ko scm zvedcL da me kliče inoja tvrd- ka v svojt? trgovsko središ^e na Novi ČeLandiji in da bom Oez nekai tednov M>et živel sladko živl.ienje človeka, ki /.an* minuta preveč trcknesra Rpanjii Se ne poim>nja ^tmomora. siavljene »evropske« eivilizaciie, pusti- la naSemu narodii zdravo kri hi lirbte- liico in jc narod neokužen. Na dniKl strani pojasnjujc,k> la deistva osupl:;enosi, odkimavaaije in izpodtikanjc na.se naro- ¦du odtujene intelig.ence, odtujen-e, s silo z )ažnjivo v bistvu z gcrmanskim bui-- barstvom pokvarjeno >-dvilizacijo<. — Cesa na5 narod še noče, bo še povedal, pa snic sc z gotovostjo pričakovati, Ua bepozvanih strokov- njakov, mi pridobitveno napredujerno. V po voiski razorani Srbiii sta uposta- ffTe privat na inicijativa in državna ob- last z močjo in uspehom s'koraj da pred- vojno v innogih ozirili celo zboljšano pridobitno stanje z uspehom. kojcK^ sa- ino oni ne priznava, kateri je z vojsko N se dobil pa nio^sar izgnbil. lz teh nemorahiih in sumljivih mink izvira nagon k lalikomišijeneniu »leraz- ! položenin! V ostalili delih države je po- i kvarjen aparai propadlc države do da- nes prirejen za iunkdjo in to poineni \?- datno nfirmacHo državne oblasti v očr j glod pasivne resistence prevzetih in nc- i prevzetih funkcijonariev. Pridobitnl ' promet se je po staiistrki podesetorrl icr ie značiliK», da je n. pr. Zagreb postal trgovski, financijski in iiidustrijski sß- mosto.ieii center za eelo državo in v ko likcr '"i ^e v ve^ inerl (ako nsPrct1^ inozemstvu, kakor napram tuzemstvu, ! jc to zakrivila nesposobnost mnogih pod- j ietnlkov samih, koii še vedno najpreje ' ugovnnajo, potem pa pTosjačiin držav- ' no o'bliist, kcr sami niso navaj-cni dolatl. 1 odJočati in ustvarjati. Slatw stran tega ucpi'icak-üvancga pridobitno - promet- ncga razvitka ie. da si je ta razvitek preko nsivaritve (n. pr. v industriji) re- alnih zlatih vrednosti, ustvaril na Skodo ž> obstoječili zlatih vrednosti, z zavest- no devalvadjo na§e n-ovčanicc števllčnc dcMčko. Ta Skodljivi pridobitni - pro- inetni razvitok je pr'sel k nam od eeii- tralnih držav in je pri nas favoriziran vsled slabših pa žal tndi jačiih vezeh na«5'h prKlobitnih krogov z Dunajem. Do- scči se je hotel sledoči cil.i: uničiii dr- žavo - na Dunajn r-epublikansko for- mo v Nemčiii — socijalistično - de- mokratsko državno obliko z revolncijon!- I r^njem niase. isto^asno pa vsled razlikc nastaie po neisročasncm rusenju nov- ca-nice in pocenicn'li /latih vrednc^. po- sestnike istili okrasti. Tegn sistcma tatyinc in pravice I>unaja in Berliua sjii-u sc privadili In naučiU in danes vkljub vsem »dobrim« svetoin nekatcrih naših strokovnjakov ne pustimo uničiti našo državno ekono- mijo 7. nišenjem dinara. niti oropati na- se zlate vrednosti od te intemacnonai- ne yiMebandc. ~ Konečno rnoraio posta- ti naši »strcko\Tijaki« le smešni, ko ve vendar zadnja kramarica, da je oni slav- .ij germanski narod z vseitri svojrmi ve- likimi strokovnjaki in s svojo »kultur- no« puWiko. sam sebe prevart! in npro- pastil, mi pa v naši primitivnosti zdravl in veseli napreduiciro. PogreSke, storje- ne s provedbo agrarne reforme, ker se je ta -izvajaia neekonomično in nemp- ralno, ^popravl.ia izkuSnja in to ravno kmetsM stan sam, ker k) ta želi provestl ekotioMii^no s. pravilnim nakupom, prc ziraio^ one. ki so dclili na obroke in >.')časno tujo iniovino. Do danasnjega dne se nisem iznc- bir te glup© potez-e v svoji naravi. Ce Je i treba krepke roke pri knnilu, kadar sc ' bHža začrnela pošast hurikana, takrat kapitan Gilbert nc razžali svojega kr- marja, Ce ga brez okolišč-in pahne od ! krmila. Toda naj mi poreče kdorkoll: ! »Kapitan, en sedež v moji kočiji va-tn Jc \ jutri na razpolago. Peljcva se na izlet v Paparo in se vrneva na večer v Pa- peete.« Kaj se godi? Sjari Gilbert oble- di in malo da ne izgubi darn govora za nekaj mimit; nato bržkone iecl.vaje spTeJ- ! inc povabilo, pa jamčim vam, da bo ti- | sto noč niegov sprrncc nemirnejšr. kot Je bil svoj čas na Salomonskih otokiii. Tak- šen sem in čisto odveč ie prigovarjat! mi, naj nikar ne bom takkn; celo malce nevarno ie, ker imam stabo navado, da včasHi mlgovariam dalcko ostreje, kot bi prtčakovall ljndje dobre volte v svo- jem genHivem aHruizmu. Sevcda poznatn sebe kot svojo Ja- drnico in če imam o njej kakSnc ihizije, o sebi gotovo ne Rojim nikakHi. Sem r etK) besetb staro bwdak>; dočim ni ma- k> ne prizanaSam lažnikom m lennhom, sem noizmerno potrpežljiv, kadar greza , drifgo budalo. Zato sem opazll nekoč na \ VCTäTxii boteh de Pftciiic one«a čtove- ka neminiHi oči, ki je nekaj ur prej sto- iyl v Papeetejn s parnika, pha>očega iz ^an Francisko proti Aucklandu. in zdel se int jL, sedeč sam za mizo, tako pa- totična figura, da sem ga kon^no proti svoji volji in gotovo proti svoji navatli nagovorj-1. ^icer pa sem bil tisto dopoldne ne- kako nesvoj; kajti nagla izpr-em^mba v mojih nacrtih me je spravila iz ravno- težja. Odkar sem lastnik in kapitan »Ga- Ioba«, sem pin} po bisere in kopro (na solncu posušena iedra kokosovih orehov) Ie v zapadni del Nevarnega otočja, ki se v njem spoznam kot makvkattri izmeü papeetskih kapitaiwv: vračajoč se z morskih potov na Tahiti, sem vselei ve- del z vso gotovostio, da zavisi le od moie Yi)lje. kdaj zamenjam pocitek v Papeeteju z novo plovbo po starih potih in uglcdam ta ali oni otok, ki so mi vsi tako dobro znant po vsak em koraljnem grebenu, po vsakem človeku, da skoro bi dejal, po vsaki značihieisi kokosovi palmi. In ravno to .iurro mi Je nedoumnl tok življenskih shtCajcv i>riplavil v ro- ke ugoden posei ki ga pri zdravi pame- ti nisem mogel odklonitj i« ki ie zahte- vah od n>e-n.e, da. svojo- priho-dnjk) pk>v- ba namerim med vzne- rinah balkanski okonomsvki položaj drža- \-e zahteva na gro/x) naših »EvTopejcev« balkaniziranje naše psihe in vočijjled materiialne kori-stnosti, se bode to bal- kaniziraiije izvršilo preje, kot sr to naSi »Evropejci« mislijo. Samo zločinsko ?-e- trijalna samogoHnos-t nedem-okratske Evrope je zairwgla v formi Avstro-ogr- ske preprečrti in z.austaviti naravni raz- vitek ekonomske in r>olit;-čne sile, ki i\ vi od ,?bvne arterial Evrope: Donava. Morave in Vardarja. Spoznartje te resnice je še latentn-o. toda inoč je v naravnih zako-nih, katerc moramo spoznati, in potem to sik> iz- rabiti. Na peto Veiiko noč svobode sme- mo reci: »Zavest svobode je utrjena In probujenav. radi tega moramo napre- dovati. Naprednjemo! Na uvodnetn mestu prinaSamo po x.liHfosIovanskem Ltoydu« clanek odliL- ucga hrvatskega patriota dr. Vladimlrfci Turkoviča. Članck prr^a, da misteča. postena hrvatska inteligenca kljnb Ra- diievim blodnjam dobro vc, kaj je svo- bodaa Jngoslaviia za hrvatski del naro- da in kaj bi b?li Hrvati brez nie. Da go- vorimo po analogi.ü lahko mirno trdi- ino, ik\ se tudi misleči del slovcnskiga naroda dobro zaveda, kaj pomeni zanj osvobojcnjc iz tisocletn-ega robovanja Nemštvu in zastrupljenja po takozvant »ri€Riški kn-lturni dobroti«, ki smo &e .te Slovenci v taki meri uavžlli, da smo ž*e na p-ol izgiibili svojo nacionalno zavest in narodno bitnost in da nam je bila o<3r vzeta vsaka možnost gospodarsk-ega in kulturnega razmaha. Jngoslavija nam ni prinesla sanio ideelen knltnrnonaciona!- ni napredek (pomislimo sanio na na$e narodno šolstvo vseh kategorij in druge socialne in kultunie institucije, s koji- mi se lahko ponaša naša domovina da- nes pred svetom) temveč tudi nikdar poprej zasanjan razmah na sospodarsko- obrtnem in inchtstrijskcm poYjv. Deistev hi resnice, ki stoji. pred naini. sc ne da trajno tajiti z nobeno demagogijo fn lažjo in naj šc stokrat bolj vpiiejo vsi Koroščevi zapeljanci in vsi autonomisti in defetisti širom slovenske zemlje. Tu- tja do Mangar^vskega otočja. NatfiujSe na oeli stvari pa se tm je zdelo, da mi k bi+o ne le treba, ampak tudi čisto lahko mogoče odphrti iz Papeeteia že prott večcru prihodnjega dne, Ko sem ob polijednajsnh prršel na hoteisko verando. sem mogel ravno pod seboj opazovati, kako pevajoci Tabitci nakladajo nioje blago i\jl »daleba«. Tu- di čtovek nemirnih oci. ki se v <\veh urah šc ni z nikomer scznanil in ni iz- pregovoril, je včasi zrl na iuok> ladjo, rekel bi, nežno in koprneCe. Mor.ebiti m| je laskalo niegovo zanimanje, morebiti me je zapeljala njegova iia Prvi pogled očita narodnost, da sem opirstil svoK» običaino zapetost. Kratko in malo: tu le bU mlad, vljuden, lep American, ki |e zrl na raojega »Qaleba« z laskavrm, dasi- ravno nemirnim pogledoin in ki se ml je z4el v Papci%itciu popolnoma izgub- Ijen. Ime^l seni sicer nekaj neljubih izku- šenj s svojimi roiaki, toda budalo, osta- ne budalo. Predno sva se tore] prav za vedto, je bit Mr. Byron Edwards y po- govoru z menoj. otxi^dm> nii maw vre' b!jo raziwneva m kai nslv vudhs <*n* no dTugt^ga. .ji^ih» v San ^^H^^^L. ^^^H ^^HV ^^^^k ^^^A ^^^M ^^^V^^^B ^ plačiiiio do ^^1^^^^^^ ^^^^^^^H ^H ^H ^^^ ^K ^^V^^B ^H VŠtudijska kn ižica ^K ^B jBR^I^SH ^H ^H ^^^^V ^^^H^^L ^H M^o\ž.. iztis Ljubljana ^^^^JJH Stzan 2. »NOVA DOB A« S^v; 39 Ali hoČL-mo neniara utajiti pred sa- minj .seboj in pred onimi preostankl nemSkega naslija, ki s-u ostali še ined na- mi in ihn gre dobro. d« ni-smo mi Š tajcr ski Slovenci, ki nas ie bilo nad pol ml- tfjona, imeli niti cue stednje sole, da smo dcsctletja beračHi pre-dno smo nri- beraČi-H cuo samo borno meščansko Solo v 2alcu za pol uiilijona Slovcncev. Prl- vedlo bi predaleč\ ako bi hotcli naštevati vse »dobrote«, ki smo jih užlvali iz nem- ških rok v onih časili, ko je tista katoll- ška duhovščina, ki danes pod vodslvom g. Korošca hujska naš narod proti dr- #avi in proti srbskemu naro-du, učlh naS jiarod nevrcdne. sramotne in ponižujoče pokoričinc Dunaju in HabsburZanom. Po naivkih te naše zapchiane dnhovSči- ne je bÜo še I 1914 greh proti Bogu misliti in Čutiti iugoslovensko, nl pa greh za to duhovščino danes begat; in slepili liudstvo in netiti v njem strastl sovraštva in odpora proti državi in nje- ni narodni dinastiii. Nckaj let f.Q traja ta gonja sovraštva med naS-m uarodmn proti državi, razni plačani agenti vrSe ta pose!., ki ga vodiio doslei še nekažno- vano katoliiki duhovni, izrabljajoč moe" vce in organizacijo cerkve v ta zločin- ski namen. V takih razmerah je narav- mj, da raste pogum renegatstva, dn dvi- gajo visoko glave oni, kojih srea in mV sli so tarn na severu, kjer se je skozl stoletja spletal bič. ki je tako krvavo tepel nas suženjske slovenske duSe, da Še dancs nismo sposobni živetl svobodnega državnega življenja, da 5e nismo sposobni sodelovntr in soodloče- vati koi iednakovrcdni in jednakopravni incd JeduakovTcdniini in ietfurvkopravni- mi brati. Dolžuost vseh poštenih slovenskih Jjudii. ki jim domovina ni kup nagrabifc- nega denarja in jim ljubezen do naroda in države ni mrtva fraza in cinična laž, je da stniek) hi složijo razbite in oslab- Ijorie narodne vrste, da z besedo ter živim dejanjem in vzgledorn kažejo lur rodu resnioo in pobijajo laž in zapeljivce našeffa naroda. Nepričakovano in neza- služeno smo doživoJi Slovenci osvobo- jenie, ne zapravljajmo solnčne svobode z razdiranjem in sebičnostio malih, nič- vrednih ljudij. Naloga naše generaciie je, da sc izkažeroo s poštenim d-elom svobode vredni, da ta enkrat doživljana svoboda ne postane prazen san, da bo- mo iz te naše svobode črpali silo in zdrav>e za srečo in blagostanje naše in naših zanamcev. Ivan Prekoršek. Francisku in dejal je, da se je podai na zabavno potovanje v južna morja: prl tern pa jc tako odkritosrčno zardid, da. si nisem mogel kaj, da si gä ne bi lako-j priljubii. Li Ho je jasno, da mv. laž ni prl- jetna, a da smatra za še večjo netakt- nost, nadkgovati me s svojimi zasebnl- mi zadevami, ki so bile, o tern nisem od za&Hkit niti najnianj dvomil, povsc po- štesne. Da sem kapitan, je kajpada zve- del od mene; toda rekei nisem ničcsar o »Oalebu« in tako je njegova pohvaia moje fadje navvek, »znam nanircč tako za silo bro- danti in celo jadrati. Doina imam matf- keno jahto nckolikih ton -— nič v«čk> kot ¦iRračko -• ioda izven zaliva pri San Francisku sem se spustrt samo enkrat, v zabaya, do Faralouov, in zakie! sem se, da »Albatros« ne bo tnkdar ve^. ja- dral z menoj skozi Zlata %-rata. Malo ]e manjkak), pa bi se btla potopila. Z eno besedo, bankir sem a nikakor no; rnor- "nar, kajiieda.« In znova mu .ie udarila v abraz rdcčica. -C^ovek bi se narrajg} smejal«, je vzkHkuJt z nekafco olajšanim «Jasom. »Mof čolldČ se 7/yse »Albatros«, Poalatiica Sokolstvu. Vsem bratom in sestratn! Na IV. filavni sicupščini Jugoslo- venskejia Sükolskega Saveza, vr§eči se dne 2^. rnarca t. 1. v Beop;radu, smo soglasno in z navduSenjeiij sprejeli re- solucijo, ki ponovno poudarja osnovna uačela nr:ie organizacije- in ttam v in- terest» Sokolstva, države in naroda za- črtava najnujnejše, neo^ibne naioge sedanjih dni, Pr.edliO.dna naSa konferenca v Bec- p;radn jc Kkk-nila, naj resoluciio raz- innožinio s tiskom in jo razclclimo med članslvo. Pozivljarno vse brate in sesUe, naj se zRlase pri svojli društvih, kjer Jim je resolucija na razpolago. Besede, zspiaane v njej, prencsite z deioin v življenje! 7, vso fizično močjo in z vso dušovno vedrostjo stojte na straži in izvräujte dosledno svoje sokolske doižnosti! Čas, ki ga preživijaino, je tako resen in tako kritičcn, kakor še tii bil izza naSe&a narodnega in državnega ujedinjenja. Ob temelje naže di'Zave se zaganjajo njeni sovražniki, 5čujojo brüta na brata, sestro na sestro, pleme na pleme, ponižujejo in onečaščajo avtoriteto in svetost državne misii in narodnega edtnstva z vserni sredstvi klevet in demagogije, napajajo široke mase naroda s strupom sovraštva, lie- moteno in nekaznjeno swujojo načrte, kako naj razbijejo veliko tvoibo Iju- bezni, trpijenja, um i ran ja in juna3tva ter uttrajo afcrugo pogubo.iosnim valo- vom zunanjih so/raXnih nakan, ki se naj razlijejo po naSi zemljS in nas iz- nova zasuznijö in uničiio ! Zyvoiniki ljudstva se brezvestno in zloČosto igrajo z usodo vsega na- roda in drve s slepo strastjo do oseb- nih ali strankarskih koristi biez ozira ali pomisleka na to. ali jim te koristi dozore tudi !e na razyaünah našega skupnega doma. Položaj treniitno narekuje vsakernu Sokolu in vsaki Sokoüci dolznost, da s preudarno, trezno in prepričevalno bfsedo ra^sirja, poglablia in utrja od moža do moža in od žene do Zone idejo narodnega in državnc&a edinstva in iega edinstva vsestransko visoko prednost in ceno, ki temeljita na res- nici, da bomo in ostanemo močni in neodvisni samo v veliki in urejeni na- cijanalni in državni celoti in skupnosti. Ako pa bi udarila usodna lira, ko bo treba proti razdiralnemu delu in vsakteri pohlepnosti po3taviti odporno in obrambno silo vseh discipliniranih moči, takrat bo moralo v smislu svojih načel in nalog Sokolstva na plan kot bojna organizacija, ki je pripravljena storiti in žrtvovati vse, -kar zahteva od vsakega brata in od vsake sestre cast in obitoj domovine 1 ZDRAVO! StareŠhjstvo Jugoslovenskega Sokoi- skega S»veza v Ljubljani, dne 3. aprila 1923. Politicnc ves«. lz seie ekonomsko - ttnančnega ko- miteja. Na scji ekonomsko - finančnega komiteja 4. tm. se ie razpravljab o a vaša goeleta, dasiravno trikrat ve^ja, se zadovoljuje s skromnejšim imenom »üaleb«. Oba sva se zasmejala; in ken Je s slučajno besedo razodel inteligentno za- nimanje za navtiko in N-evarno otočje, sva se naglo zaplcfla v živahnejši pogo- vor in ga nadaljcvala tudi pri obedn. Dasi so se njegove ustnice večkrat stne- jale, ni niti za trenutek izginil iz nje- govih oči nekak žalosten m nezadovo- ljen izraz; v svoje največje začuden)e sem opazil, da moja razburjenost po- stopno pojeiijuje in skoro izginja, člm ocitnejši mi je postajal njegov neodoljivi notranji nemir, ki sem v nkm slutil pra- vi vzrok tega »zabavnega potovanja« v Polinezijo«. Po obedu sva še sedela pri črni ka- vi; potem je prlšel pome moj pr\H čast- nrk, brhek Taiiitec. in ni tni preostaja^Io druffega kakor iti ik> svojih poslih. »U- patn Mr. Edwards, da se še srečava in da jutri, ko bo »Oaleb« v redu, počastl- te goeie-to s svorhn obi-skom«, sein dejal •vsta»a|e.'»Jutn popoldiie odjadramo pro- ti Pamnotskmi otofcom.« TNovosti« prinašsi- jo intv'rviju z ^adičem, v ka'erem izjav- •ijn. da se ne more pogajati s Pašičem in radikali, ker inn je Pašič sporočil, da bo tudi njega tiklonil. Pac pa jc zn spo- razum s Srbi. Pri prihodnjih vclitvah po- stavi svoje liste tudi v Sumadiii. Južni Srblji in Črni gori. Pripraylien je stvoriti blok z-L.uibo Davidovičem, v katorem bi ivnel Davidovič vodstvo. Ako bo po- trebno pride v parlament, sicer ne noj- de \- Deograd. Ako zaslcduicnio Radiče- ve izjave, opazimo, da nitnajo nobene resnosti in prave podlage, kajtt mož mc- nja vsak dny svoie mnenic. An^Ißski jn !>olishl protesti radi u- stnHitve Butkiewlcza. Sovjetska vlada je. zavrnila proteste Ancrlcske in Poljske radi nsmrtitw prelate Bi'tkiewicza, če5 •dn sc Tiiinn nobenn Ojfavn ntikati.v rus- ko jiiristifikacijo. AmeriS'Ai in anglešk! listi so ojjTirčenl vsled nsnirHtve prela- ta, zlasti ker ie bi! usnirčen v klcti s stri.'Ü od büzu, V Var^avi se je vršila y'R'c'.i i!smrii(vc velik:» i^an:festacija, ka- t(.rC se ie ndeleZiln 1S0.000 litidi. Izvozna carina na moko znižnna. Ekonomsko f nančni koniite jc sklenil na svoji se ii 4. tm, da se postavka za »zvoz pSenifne moke zni?.a od 110 na 60 Din, za ostale vrste moko pa na 40 Din. I'.voz olja ss oprosti carine, za svetlo usnje pa je določena za kg carina 4 Din. Sovjeti profanlrajo cerkve, Kakor javljaio »Times«, so v petrograjski in moskovski okolici uprizorili kmetje ustajo zopar komuniste, ki jim kon- fiscirajo cerkve. V Minsku so rdeče čete poklale skoro vse kmete, ki so branili cerkev. lz cerkve so pometali vse obredno predmete in jo spreni^nili včitalnico. Osrednji odbor komunisiične stranke j« poslal po državi o.lnoslance, ki imajo naiogo ustanavljati protireli- gijozne kint-jro. \z cerkev napravljajo zabaviSča, čitalnice in toleranCne hi§e. Celiskc novice. SLOVENCI CELJA IN OKOIJCt pomnite, da je bllo pri skupščinskih vo- Htvaii duo 18. innrca 1923 oddsnih v me- si« Celju za netnško listo 288 giasov. me vzeli kot navadnega potnika na svo- jo ladj-o?« Bil sem od sile presenecen. »Toda mi iadramo k atolom, ki so od boga za- vrženi in od sveta pozabijeni, Mr. Ed- wards, in se ne vrnemo v Papeete naj- nianj štiri mesece.« ' »Zagotavljam vas, Mr. Gilbert, da ravno v tern tiči povod mob prošnje,^ ie odvrnil s plašnim pogledom. 2e v tern trenutku sem vedel, da ga vzainem scboj in da sem shičaju prlsr- čno hvaležen za takp nepričakovanega in tako prijetnega družabnikn. Meni sa- memii so sc zdele neodkritosrčnc besc- de. s katerimi sem ga sknsal mlvrnirt- »Opozarjam vas, Mr. Edwards, da niti najčistcjša g-otfleta ne more bit! brez izpitanih ščurkov, čo Una pod palubo :iiak)ženo k-opro«, sem sc upiral. »Tudi dull kopre fe stvar, ki vas nikdar ne na- vda s posetmim vcseljem. In morajn vain 'jwvedati, da bi me marsikdo mogcl ime- novati čudaka. Rna mojHi navidezum posc-bnosti je ta, da si prav nič ne prl- zadevam zatreti tniši na svoji ladjl. Pravim: navideÄnrh posebnosti, kaj+t v moii rH>rosti tfči metoda. kakor je rekei Shakespi-aro ali nekdo drug}. Musi na »Oaleint« so bum* dimenzij, pač pra- vi buržuji v miäjem svetu; to so kap!- j Slovenci pomnlte, da so siasovaii za I nemško Usto P^iog maloätcviinih Nem- j coy vsi lijiitovj slovenskj uslužb&uci in | vsi oni ueniftkutarji, kl ste jib Vi v svoji popiistfjivosti pridržaJj v sliižbah in iw mestih, ua katera «e spadajo. SJovencl poitinite, da so Celjskt Nemci hi uoniäku. tarii v svesti si moči svojega kapital« y sklenjeirili vrstaü do zadnjega tnožn izvržjli Vani v zasinch due IS. marca dobro preračuiijleno pioblscitno demon- stracilo, s kojo so se /asIužesK) oddol- žiJi za vso slovensko nopnstlHvost In nilacnost. Slovenci, Slovenke, ako iioCe te. da obstoja ta inauež reaegatstv« kot sponiir^ in preostanok Casov iiase av. strijske stižnlosti že nacJuJie v na§o sra- moto oieU nami, jzvedite tudi Vi p!obis- cji nan>i!ne pošte«osti in doskedaosu. odgovorite vsi tako, kakor so to IS'cmci in iicoiskuiarji 18. marca 1923. tela sk{©- Hjeno in glasno od Vas zahtevaJL SIo- i veiiski odgovor ic saiuo ctleii: Svoji k «vojirn! Pa brez vseh izgovorov In brc/ vse?;a popužčan.ia. Naš boj bo veljal od- sleü v prvi vrsti našemn slovenskcmu polovlčarstvu! Mestno Rleilafiščo v Celju priredi v sredo dne 11. aprila tl. oh 20. uri Opetmi večer na katerein bo sodelovaln ga. Mar* ta Pospišil - Ivanova (primadona) in g. Zdenko Knittl (tenor), čiana zagrebškc o]>ere s spremljevanjem /c. Oskara Smo- deka, dirigenta zagntbške opere. Six>- red: I. del. 1. Saint-Säens: Ariia Üalile iz opere »Samson«, Meyerbeer: Arija Fides iz opcre »Prorok«, Marta Ivano- va; 2. Leoncavallo: Dve ariji Cania U opere »Pagliacci« Zdenko Knittl; 3. Tbcr mas: Dve ariji iz opere »Mignon<: Mnrta Ivanova; 4. Verdi: Ariia Radamesa lz opere »Akla-'i, Wagner: Pripovest o sv. .iv. Orahi iz opere »Lohengrin« Zdenko Knittl. Pesme: 5. Zaic: Prosja^'inja, Bi- nički: Jorgovan, Baranovič: Tri sestre Marta.Ivanova; 6. Lishiski: »Zorko mo-' y.\« h opere »Porin«, Smetäna: Artja Janka iz opere »Prodana nevesta« Zden- ko Knittl. II. Del. Carment IV. deianje. v- V sceni. kostumu in maski. Carmen Mnrta Ivanova TV>n Jose Zdenko Knittl. Predstava ie abonma. Dokument lz iiaše preteklosti, ki ga priobčujenu) v naslednjem ponatisu *z nekdanjih celjskih dnij. ie živu zanimiva sli'hi »onih srečnih in bhižeiiih časov«, ki so že davno v pozabljenju. Ta doku- mcni ncmškc pravičnosti in »slovenske kultnrnc sreče*. ki jo kličejo nazai razni clcmagogi in defetisti. kulturni in go- spodarski. 'liočemo na tem mestu zlastf za nnše celjskc čitatelje oteti pozablje- nju. BEI DER REICHSRATHSWAHL am 11. Jänner 1901 haben I. nicht gewählt: Oajšek Georg, Fleischhauer. Hecht Franz. Hausbesitzer. Karlouschek Mar- tin, Fleischhauer. Kobütz Ludwig, k. k. Maior i. P. Koss Karl, Agent. Maloprou Anton, I^ierdepositeur. Pleftschak Franz, Fleischhauer. Rauch Moriz, Glaser. Strauss Georg, Hotelier. Vollouschck .loses. k. k. ßezirksthierarzt. Vukadiuo- vič Gottfried, k. k. Hauptmann i. P. Wal. •lentschag Ludwig, Wirt, (zu spät ge- kommen). (Miuek Hubert, k. k. Oberst i. P. Kapla Anton, Sattler. Kamplet MI- ¦MWM JH i iiMW— WHIW—!!¦ II !¦¦¦!» ¦»> '>'¦ Us ¦¦¦ ¦* im ifflK »riTHCPWI—¦MWBi talisti, trustarji, Drivilegirani razbojtiiki v narodnem gospodarstvu moje plujoOe države. Koruptni živelj sem jaz sam — priznavam to s čuvstvom, ki sc zn.abiti ue razlikuje prcveč od ponosa. Kajti svoje miši sem skrbno odgojil, o femer se osebno prepričate jutri, ako me obl- ščete. Povabim vas na zajtrk. Use4eva se v jedrlnici, Matua na in a princse jed, jaz pa zažvižgani, karkoli vam bode drago. Nič se ne zgodi. Nato pa z vašim dovoljcnkm zažvižgam signal, ki je po godu ne lc meni, ampak tndi niojim prl- jateljem in sozarotuikom. Se predno na- štcjcte do sedem, se pokaže v kajuti lep nrišuk, velik kot mač«, pa seveda mno- go simpatičnejši. Ker imi jutri sc ne bo- ste 7,nani, da bi vam mogel popoinoma zaupati se ustavi Mr. Mišak na Pol poti odstcne do nvoje noge in počaka na svoj kos^ek; z njim izgiue, kakor se ie tüdl prikazal. tiho kot dull. Ko st* vas pa na- vadi, pride čis\o k vaši nogi, čera^vno ga nikdaT tako ne udomačrtc, da bi »c vam pustil krmiti i? roke. Moje wiSi »c marajo suženjskih šeg; -saini zontlmß'1' in ledi so — verjemHe mi. Vkieli bodcte- kako pride spodobuo druga za dnigo V ^ele potem, ko jih bo 2e precej pri&o na : vrsto, ugledat« spet onega slvega *"*' I saika, kj fe bl4 prvi gost' pri mtei — tnr .SUv. 39 »NOVA DOB A« Straa 3, chael, Briefträger. Koroschetz Karl, Fl- ake-r. Ma tič Josef, Handelsmann. Petrl- cek Karl, Zuckerbäcker. Rcpinschek Jo- hann, Briefträger. Ramskugier Franz, Piakcr. Schmi-dt Johann, Buchbinder. Stopper Üeorg, Fiaker. II. wiiidisclt gewählt: K. k. Beamte: Anüoga Jakob, u. k. Auscultaut. Bervar Anton, k. k. Be- zirkssecretar. F.rhatič Johann, k. k. Ge- richtssekretär. Gregcrin Alois, k. k. Lan- desgerichtsrat. Kukovfc Anton, k. k. Hauptsteuereinehmer i. P. Krančič An- ton, Dr. k. k. Ocriclitsadjunkt. Kossi Jo- sef, k. k. Postassistent. Krai Franz, k. k. Postpraktikant. Mulley Anton, k. k. Ails- cultant. ¦Mimik. k. k. Postasststcnt. Na- tek, k. k. Postassistent. Pogačar Joset, k, k. Oerichtskanzlist. Požar Josef, k. k, Postcontrolor. Sadu Johann, k. k. Kau- zljst. Sket. k. k. Revierbergbeanrter. VI- dic Franz, Bahnassistent. Voloušek Ru- dolf, St-eueramtsadjunct. Wai-da Tli., Be- zirkssecretär i. P. Zdolšek Josef, k. k. AuscuUant. Zwitter, Auscultant. BrtzeK Anton, k. k. Geometer. Beukovič Jo- hann, Auscultant, Form Sylvester, k. k. Grundbuchsführer. lanežie Franz, k. k. Kanzlist. , ; Lehr or: ArsenSek Anton, Gra- diJnik Armin. Krahu Franz. šmoranzer. Advoca ten und Notare: Dr. ürencic Abis. Dr. Dečko Ivan (sich selbst gewählt). Dr. Fiiipič Ludwig. Dr. HraSovöc Georg. Dr. Kapus Albin. Dr. Sernec Josef. Dr. VreOko Josef. Ba5 Lovro. Deticek Georg. Kupllen Anton. Gewerbetreibende: Boucon Stefan. Sessdmacher. Baide Martin, Sattler (zwei Gulden). Dolinar Johann, Greisler. Hočevar Josef, Schneider, Kmecl Fran?, Schneider. Koštoma] Jo- sef, Wirt. Keber Luca*, Schuster. K'tpus Johann, Friseur. Leon Josef, Schneider. Magolic Feite, Photograph. Pokorti Fr-, Lebzelter, Rebok Johann, Schlosser. Smkovič Maitii., Tischler. Saltnič Rasa- et. Uhrmacher. Strasek Stefan, Schuster. Torček Alois, Buchbinder bei Hribar. Vrečko Ivan, Zuckerbäcker. Vošnak Fr., Backer. Oblak Ignatz, Bildhauer. Sell- 5ek Sebastian, Schneider. Sabukoschek Jas., Schneider. SchosteT Johann Schnei- der. Schr&ar Franz, Hutmacher. Zimni- ak Jofcann, emeritierter Hufschmied. PlrinSek Ferdinand, Tischler. VolauSex Joivann, Schneider, Privatbeamte: Beiicaii Math., (südst. Sparcasse). Dol-enc Franz, (Poso- jilnicadiencr). Grill (Dr. Filipič). JoSt Franz, (Posojilnica). Karlovšek Josef, Dr., (Dr. Sernec). Kolar Josef, (Notar DetiČok). Loitčar Franz, (Posojiinsca). Likar Johann, (Slavija). Ravmkar Vla- dimir. Dr., (Dr. Vncčko). Smrtuik Johann. (Posojilnica). Vavken Janko, (südst. Sparcasse). Vira-m Georg, (Dr. Deckoi. Moscon. (Dr. HraŠovec). Kaufleute etc.: Gregorlč Karl, Weinhändler. Hocevar Milan, Kaufmann. Hribar Dragotin, Paprerhfindler und Strumpfwirker. Kolenc Anton, Kaut- mami. Kuhar Anton. Commissjonär. Maj- dL Peter, Peenik Franc, Krämer. Topo- lak Anton, Krämer. Terz an Friedrich, Krämer. Vanic Karl, Kaufmann. saka osivelega v rnoii službi, Muje polu- kroike miši namrec skrbno gledajo na to, da bi na ladji ne imeie umazane kouku- rence. Ali ste slišali kdaj kaj podobne- ga? Mijavkajoca mačja svojat se ne sme pojaviti na »Galebu«; siino neza- nesljiva je in vrhu tega se mi gnusijo niih suženjsko navade: spominjajo ine človcka. Moje miši mi popolnoma xado- stuleio. Sicer pa, da vain povera sveto resnico. ščurkov nimamo mnogo na ladjl. Toda preprican sem, da se vam miši nlč manj ne gabijo...« Mr. Byron Edwards je čakal, da sem umoiknil, in mi odgovorü z nasmehom: »Stel si bom v veriko cast, da se sezna- nim -osebno z vašimi prijatelji. Ne dvo- inim, da se brzo razvijejo nied nam; naiživahnej&e medsebojne sitnpatUe. Vain, kapitan, so pa prisrčno zahvalju- )em za Ijubeznivost. Kdaj naj bom s prtijago pripravljen, sir?« Zdaj yem bil jaz na vrsti, da zajec- Ijam. »Knko to mislite. Mr. F,dwards? Prrpiavljen? Ali sem mar...?« Priklonil se ic ter dejal: »V žlvem ^ogovoru ste med drugim tndi iz'avill, da se ine bo Mr. MiSak privadil. Tore] Jj1* Hi vak- privoljenje nujno potre.bno, dst tnu zamor-em dati priliko. S.torim to 7. ^iveöjini veseljem in svctii.« 'n krenko sva si stresla dosnfei ter s tem potrdila svoj dogovor. (OalJe prihodnjiČ.) Geistliche: CestnÜc Anton, Sup- pient. Janežič Rudolf, Stadtpfarrkuplaii. KrušL Johatm k. k. Schuirath i. 1'. Kran- Cič Johann, Stadtpfarrkaplan. Kardinar Josef, Gymnasiallehrer. Ogradi Franz, Abi und Stadtpfarrer. PotovSek Josef, ck'tuscher Prediger. Raučiga; Anton, V\. car. Professoren: Föhn Johann. Kossi ¦ Anton. Kožuch Josef. Suhač Mat- thäus. T^rtnik Johann. K. k. O f f i c i e r e I P.: Susie Adolf von, k. k. Oberst i. P. SuSIc Anton von, k. k. Oberst i. P. Sonstige: Cleboras Theodor, Phannacent. Jesih Franz, Commis. Kuuie-r Franz, Commir». Mencin Franz Commis. Jurmann Johann, Masch:nist. Munda, Commis. Pregrad Johann, Com- ir.is. Pustovrh Vincenz, Commis. Spind- ler Johann. Druckereifacior. Zagrneh?ter Johann. BkTdeixjsiteur. Zemljak^ Com- mis. Pri dostavlianji» »Nove Dobc« na dorn se pripeti, da eden ali -Syoboua« v Cc-iju prire- di v nedeljo, dne 8. aprila t. 1. v me.stn: ošnovui (trgovski) Soli v Celju «atiy'iiio- hoUio razstavo: »J.užiia Nemcija v boja proti nlk&hoiiw. Razstava je wlpi-ia oa 8. — 14. «re Pri razstavi se bode na Že- IJo slike oVšinio toUnačKo. Vsioi) prosi. Razs^tavni materUal ie last akadciiiske abstinontske ložo J. O. G. T. N. »Prero. rodu v Zagrebu. V ^lavncni sc^>toji h 54 sistematsko sestavljcnih tabel po dr. Pflcidereriu. iz 20 manjših plakatov — pregovorov. iz 20 primerjalnih tdbel o prehrani in nekoliko velikih plakatov. V informaeijo se bode dodalo se par nciiiSko3.vstrij.skih velikih plakatov. Kdor bi se zanimal ^a neniško literature 0 brezalkdiolnem gospodarstvu, se bo , lahko j>\.razsiavi&cu iniormlral 0 nie.-. j Najiuteresantucjšc so Pfleidererjevc ta- boU-. Tu je zbran skoro ves najvažneiS! znaustveni materljal h celega sveta. Skoda je samo. da še niso med rii'mi s!- jstjni rezutati Danca prof. dr. liimi- hederia. ki je med vojsko eksperiinen- trral z 2S ljudi, — kakor tudi, da nl re- zuhatov aüicriSke zabranc. Želeti bi bl- lo, da razstavo no obiščejo sumo delav- ci, anipak predvsem zasiopnikl oblasll, stariži in učitelji. Za vsako stroko je nc. kaj zanlmivega. V torck, 10. aprila t I. cb pol iO. (pol 8. uri zvečer) v osnovni (trgov-skj) šoli jo antiaikoholno preda- vanjc: »r?ro«lčen alkoholizein in dese- iieracijn s pusebnim ozirom na degene- raeijo spolne žljezde^. Predava s Po- mock> skioptika po rezullatih prof. dr. Rertholeta med. MikiC. K lemu predava- nju ie dostop mladlnt do 18. leta prepo- vedan. Vstop prost. Drush'o dri upravnih uradnikov xdravstYOfllh In skrbstvenih zavodov In osfedn]ih oMastev z« Slovenijo s s?poldne v velikl dvorani Narod- nega doma v Celju mladinsko igro: »V kralicstvu palčkov». Cisti dubiček ]e na- monjan za zgradbo Sokolske^a doma v Trbovljah. radi zopet v Žalcu pozdravljamo. Po pre(ktavi se je razvila priprosta zabava, h koji je pripomogel ubran orkester, kl ssno ga radi posluSali in gledali V slavnostno-peStrl meSanlcl požrtovalne- ga kapelnika in osobje. DopisL Laško. IComai dva tecJna st a po- tekla od volitev, pa se *e porabljajo grehi storjeni od raznih strani napram naSemu narodu in na5i stranki Gre^iiki 50 zadovoljni s tem in že računaio. kako bodo pri prihodnjih volitvah zopet dobro prodajali svoio prepričanie in cast iz gole sebiCnosti. NaSa doižnost pa je, da otmemo pozabljenju nekaj posebno (?rdih slučaiev, in poskrbirno. da breznačajno prod^ijanj« političnega prepričanja in narodnosti ne ostane brez kazni. — Nemci so dobili pri volitvah v naSem trgu vsega skupaj 13 glftsov, med katerimi sta le dva a-li trije od pravih, rojenih Nemcev. Vsi drugi so oddani od ljudi, kl so žo pod Avstrijo zatajili svoj je^ik in se predajali tujeu in še seda'j ne morejo spoznati, da je narodno izdajstvo eno nnjpodlejSih in najgrSih dejanj. Kakor nočemo 'jemati Nemctin pravice do političnega udejstvovanja, tako naj- odiočneje ob^oiamo početje narodnih izdajic. Po veliki vecini bili so to uaši obrtniki, njim na čelu pa pek Fretze. Skoro lahko rečemo, da ta inož do- haja v svojem kameleonstvu prijatelja Z. Prtd pnhodom v La^ko, se je Fretze v Zagorju kazal Siovenca, tukai pa je postal eden najstmpenejših rene- gatov, zagrizen »Ncmoc«, kojega mati je iflodala kalobški kruh. Po prevratu se "je mož hitro prelevil ter zopet orijsnftvfil, da je rojen Slovenec itd. N*'kaj dni pred slovitim Jagaballom oil je deinokrat. par dni kasnej zopet srbski radikalec, sedaj pa ponosno iz- javlja, da je volil Nt-mce. Sram bodi rakega veternjakal Čuje se, da kolo- dvorska restavracija na Zidanemmostu §e vedno jernlje pecivo od Fretzeta. Or-ju-na, opomni vendar g. restavra- terja na njegovo dolžnost in tudi iaške Slovence je treba podučiti, da Fretzetu ni 7.A slovenskl denar. V spIoSnem bodo rnorali n»5i vodilnl krogi začeti skrheti za to, da dobimo v na§ trg solidne, poStene slovenske obrtnike, ki bodo'tudi pri volitvah vedell, kaj jim je storiti. — Tudi v na§i obCini so klerikale! dosegli presenetljivo vlsoko ätevilo glasov v škodo socijalistov in kütfiiinlttov, natnreč 55. Zaslugo imajo v prvi vrsti železničarji, za njirni de- lavcl in zopet obrtniki, ki so nasedli klerlkalnemu demagoStvu. Koliko jim bo to neslo, se bo kmalu pokazalo. NnjŽalostnejše pri tej točki je to, da ie odbornik krajevne organizacije JDS in ?. njeno pomočjo tudi občinski od- bornik aKitirai za klerikaice in z njimi volil. Zahtevamo odločno, da se tega moža iiključi iz organizacije in da ga ta pozove naj brez odlaSanja odloži občin?ko odborniško mesto. — Zupanc ni mnogo pritegnil za seboj k radi- Kalcem, kljub team, da je imel dobro ptačana priganjača. Mož pada na števliu pristaSev od volitve do voiitve. Zakai se K« 5e trpi v Okrajni hranilnici v Skodo zavoda? — JOS je tudi iz teh volitev IzSIa najčastneje. Le pet glasov ie nsanjkalo do absolutne večine in naš trg je pridobil zopst na slovesi:. da je poleg Kranja in Liubljane naj- naprednejSa in demokratska trdniava. Rezultat bi bil lahko 5e Iep5i, ako b; ne bilo veČ omahiiivcev, ki so to pot liso upali pokazati, da so demokrati. Eden izmed teh pripada učiteljskemu stanu. Ljudje ugibajo radi njega razno, prevladuje pa mnenje, da ma tnož dobro računati z hodočnostjo. R. U. R, v Žalcu. Izobraževalno druStvo «Vesna» v Zagorju je na lastno prošnio gostovaio. dne 2. aprila t. I. na žalskem odru. 2e z jutranjim vlakom ie pris'a skupma 50 oseb rbojega snola s lastnim orkestrom v Žalec, da pripravi vser kar rabi za nastop. V ' popoldansk.h urah je orkester koncer- tiral v dveh tukaiSnjih gostilnah in tadi sredi trga. Roblekovo dvorano pa je zveCer napolnilo občinsrvo iz Žalca in okolice, cta prisostvuje zagonetni piedstavi, ki je sicer učinkovala na posameznc», ne pa na maso zbranega naroda. Globoka je vsebina igre — a ne tudi bolševiško- komunistične tendence, naperjena proti kapitalističnim slojem? — RežiSer g. Sober je igro temeljito naštudirai ter je bilo opaziti, da je videl igro tam, kjer igrajo po- klicni igralci. Seveda bi se dalo glede izgovarjanja \n raznih prizorov marsi- kaj oporekati. A tega ne storim, ker smo imeü pred seboj lc diletante, de- lavce in delavke, ki pa so svoje vloge reSili častno. Z napeto pozornostjo smo sledtli vsemu dolgemu razvoju, ki je trajal do pclnoči — res malo pre- dolgo. Med dejanji je izborno sviral njihov orkester, ki je povprečno se- veda na§el več odobrenja nego igra sama. Učinkovall so originelni kostumi in izrazite maske Robotov. Zavidal sem Zagorčrttie, ki imajo v svoji sredi toliko kulturnih delavcev, ki imajo smisla za prireianje lepih gledaÜSkih predstav ,ter s tem ne izobražujejo samo sebe, ternveč občinstvo — naš narod, kojemu je dobra gledali5ka predstava postala potrebna ,živa hrana'. »Vesni« Čestitamo, obiednem pa želimo, da se Ioti, ako sestoja v resnici iz narodnih delavcev tudi izvirnih uaSih Ijudskih iger, s kojimi ZagorČane prav Narodno gospodarstvo. BILANCNA SEJA UPRAVNEOA SVt- TA »LJUBLJANSKE KREDITNE BÄNKE«. Včcrai se je vršila pod pri>dsedst- voni dr. Karel Triller-ja bilancria seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, na katerem ie bila odobrena po ravnateljstvu predložena bilanca zavoda za 1. 1922. V vseh panogah poslovanja izkazuje bilanca napram 1. 1921 znaten uapredek, kot dokazujeio naslednje v okroglih zfteskHi navedenci številke Ix. bilance, poleg katerih so navedene v o- klepajili odgovarjajoče številke iz za- klhička za 1. 1921. Celokupni promet banke v 1. 1922 je doses-el svoto 115.000 milUonov K (66.000,000.000 K) in se Je torej v minutem letu napram 1. 1921 zo- pet sltoro podvojil. Od celokupnih aktiv v znesku 1532 niHijonov K (1094 milijo- nov) odpade na blagajno 53 mlHionov (24 milijonov), na vfthite 2 müijona (i-sto), na menice in devize 189 mili- jonov (47 milijonov), na vrednostne pa- pine 85 milijonov (72 milijonov), na ntediihne na paplrie in blago 76 m'li>o* nov (55 milijonov). na razne dolžnilcc 1003 TTiiliione (819 mil'jonov), na realT- tete 13 mllijlonov (4 mlUjoni), na konsor- cljalne račune 35 tnlliionov (34 mMlK»- nov) in na razna druga aktiva 76 milijo- nov (37 milijonov). V pasivah so Mcpta- 11!, -delniška glavnica z 80 mUiJon' (50 nülljonO, rezervnl fonodi z 61 milijonl (41 m'liiortiO, DoW'nhiskl fond s 6 mHI- joni (2 irilijonoma), vlo.cce na knjiŽlce $ 204 milijonl (170 milijoni), raznl upnikt s 1038 milijoni (787 milijoni). IzVazanl clsndpredsednika pa upravni svet- ti'k Aloizij Vodnik, za ravnatelja le bil imenovan podravnatelj dr. Fran PavUn, naslov poriravnateljev se !e podelil pro- kuris*om Bo^omilu Kajzelju, Joslpu An* dTisu in Mirku Ferllnz«. Trine cene v Celhi dne 1. aprlla 1923, v Din.: Oovedina: V mesn'cah L ?0, II. 17, na trgu I. 18, II. 17 za 1 kg, 1 kg vampov 7. pljuč 7, Jeter 12, ledic IZ. loja 12—16. Teletrna: 1 kg teleciegR me- S2rl. 20, ir 19. jeter 17, plfuč 19. Svinil- na: 1 kg prflši^iega mesa I. 30, It. 25.50, olUič IS jeter 16, slanine I. 39, II. 37, na debelo 35, masti 42, šunke 45, prekajer nega mesa I. 45, II. 40, prekajenih par- kl*ev 19. prekajene glave 16, jezika 35. Klobase: 1 kp krakovskih 40, debreefn- sk'-h 40 hrenovk 30, snfalad 27.50. po- sebn'h 27.!>0. tlaCenk 25, svežih kranh s-kih 50, suhih kraniskih 60, salami 110. Pemtnina: 1 kos, koko5 40, petelin 40, raca 100, puran 150, dotnaS zajec 20 — 25. 1 liter mleka 3.50, 1 kg surovega ma- sla 50, čajnega masla 55 — 72, masla 48 — 50. bohinjskega sira 35 — 55, sirčka 13, eno jajce 1.50. Pijače: 1 liter star^ga vina 12, novega 8 — 10. piva 6, žganja 28. 1 kg belega kruha 7.50, črnega 6.50, 1 kg žcmelj 10. Sadje: jabolka 4 — 5, ore- hov 6 — 7, luščenih orelwv 25 — 30, su- hih čespclj 7 — 10, suhih hruSk 7 — 8. Specerijsko blago: 1 kg kave Portorika 65, Santos 48 — 52. Rio 44, praZene kave 52 — 70, kristal belega sladkorja olja 30 — 32, bučnega 32 — 34, vinskega 25," sladkorja v kockah 27, kavne prime- si 26, riža 9—14, 1 liter namiznegft kisa 4 navad-nčga kisa 3, petroleja 7, sPT- rita denat 15, 1 kg soli 3.50 — 4.50, ce- lega p-opra 36 — 38. mletega Popra 40, paprike 60, sladke paprike 85, riževega skroba 24, pSeuiönega škroba 14, teste- nin 15 _ 20, mila 18 ~ 22, karbfda ov- no izvolien za predsednika šoštarič, o- stati odbor pa ie toil- deioma spopokven z Jiov'.mi močmi. Po voHtvah se ie raz* vila obSirna debata o narodno - gospo-r darskein poMžaju v Mar'boru in ob mejh Qovo-niiki so" grajali razne krl- Ččtt nedostatke v našem narodno * go- spodafskein živl.ienju, ki ovirajo večino- ma -po "kriv'di Ji'^oslovctnov samih naSc moči. Nekatere jugöslovanske tvrdke I- majb nemške' nastavijenoei in nemške potnik'e. Nemc'i dobivajo pri Narodn! bank! ogromne kredite, s katerim denar- ierh' ie Špekuliraio. Banki obrestuje'o 6 %, denar pa posoiujejo dalie za 16—20 %. Razprävljalö se je nidi, kako izvest] geslb »Svoii k svojim.« Končno Je Ke]- žar opozarjal na ekspantivno gibanje mariborskih Nemcev, ki hoJejo presta- vitiv Maribor \z Celja svojo tiskarno In" list »Cillier Zeitung«. Na .priporočilo predsednika so navzoči trgovrci zbral1 lepo svoto v korisl podpornemu druStvu odpiiščenih kn«njencev, «akar se jc zbo- rovanje- zaključilo. • Splašen kon] povzročil številiie iic- sreüe. Brata Alojzij in Ivan Petelin Iz Trsta sta vpregla v iredeljo zjntraj ko- leselj, sedla nan-j skupno z Alojzi'cvo ženo Katarino in njcnhn 13-letnim sinoTii Dantijein, Na Katinari so se ustavili v neki gostilni in veselo preživeli dan. Ko so-se zvečer vračali veselo domov se Je konj ljaenkrat spiašil ter drvd v divjern ieku po cesli in vlekel za selwj ko-leselj sprestrašeno družbo. Na enkrat je kon] kr.en.il na stran, s.e zaletel ob brzojavnl drog, koleseii se ie prevrnil in na njem sedeči so zlekli v obcestni jarek. S sll- nim sunkomje nato konj o-dtrgal vpre- žef>e jermene' ter nadaljeval svo] beg. Vsi poncsrečeni so b:li poškodovani. A- lojzij Pe'-elin je bil mrtev. Pri padcu ]e priäel pod vor, ki niu je zdrobil črcpi- nki in zm-t!Čka! prsni ko%, Ostale so pre- peljali v bolnišnico. Žrtev alkohola. V Trstu so na5H l^red i5ar dnevi neVega moža. ki je vsled pi-anosti zfrubil zavcst. PoU'can5 z^Tav- nik-gd je skušft! na vse načine •ob«diM k življcnju toda n' ?e mu pnsrečilo. Pre- peljali so «:a v boln;Sn:co, k.ier je drugl dann^rl' Pri njem v'^n rtfi?1' nobenih II- stim, An biG-a tnmr'i ident;ficira*i. : .Jtazfinist narodne cerkvo.. Minister Vi9.t Lfiiba .Tovaiiov^ ;e odred'I. da se vn- rodna c«rkcv tin Hrvats^ern razdrtifll, ker Po ^f genta za leto 1923 in zato naša država ne irtore izvršiti za leto 1923 nobenih na- ročil. Jugoslavija, za katero so repara- cijske dobave za obnovo ne-obhodno po- trebne, se naliaja vsled tega pre,(j težko n a logo. Novo 1000 dinarake novčanlce. Dne 11. aprila da Narodna banka v promet nove novčanice po 1000 Din, ki so izde- lane v Franciji. Na eni stram je glava Karagjorgja, na drugi sliks Beograda, Zagreba, IJubljane in Sarajeva. v sredi med mesti je slika kmeta z voli, ki .so vpreženi v plug1. Biezp.selna pudpora. Držovni borzi dela v Mariboru je bilä nakazana manjša V3ota za pod^oro brezpostlnirn. Po odredbi ministratva za socijKhio oolitiko v Beogradu, St. 2128 iz leta 1922, se bo pri podeljevanju brozpn- selne podpore postopalo strofco po naslednih določbah : i. potlpora zn&^a dnevno 3 Din za družinskega glavarja, 0. 50 Din za v^akega družmskega čla- ua, ki živi skupno in pod isto sirtho z družinskim pogiavari^rn • 2. kot dru- žinski člani se Stejejo žtrsa, cče, mati in otroci do 14. leta. Družinski yjav&r kakor družinski člani morajo dok-azau, da so brezposelnl, da nimaio nikak- ^ii^gft imetja in da ne uživsijo nobsne druge podpore bodi si v obüki inva- lidnine, kf.terekoü vrste zavarovaiija in da nimajo nobönih dohodkov od kakSnega drugegu dela j 3. podporo more dobiti 1 oseba ali «iruŽiija ito- Dretrgoma največ mesec dni v letu: ra rok se more podaljš&ii !e v izjein- nih skxCajih : 4. pravico do padporo iina vsak delavtc 3 dni pGtem, ko »ft :e btS prijtvil ciržavni borzi dela, da >.q\\ cUia, in ko se je dotična drŽavna borza dela prepričala, Ua prijavlieni delavec ni moKe! dobiti zaposlenja ne do državni borzi dels niti sam osebno; 5. pravico do podpore nirnajo poljeci«!- ski in gozdni deiavci. kakcr tucii ne vsi oni, ki spadajo v katetforijo sezon- skih delavcev in to z:i Cas traianja sezerK* dotične stroke ; zn čas nirtve sezone pa imaio pravico do podporn ssnio tisti ser.on.-.ki d^lavci, ki so bili v sezoni zaposleni. Ra?.ven teh nimajo pravice do podpora vsi bolrsi deiavci in vsi, ki so sploh za vsöko delo ns~ sposobni; 6. prftvico t;o brezpcselne podpore ?.gubijo : a) vsi tisti, ki r.apu- stijo delo pj'ostovoljno a!i brox oprävi- feivh razlogov ali vsled stavke ; b) vsi tisti, ki ne bi sprejeli c)ela> ki ga jim ponudi državna borza deia; cj vsi tisti, ki bi dobljeno brexposelno podporo zjtkvartili, zapili i. t. d. ; 7. pravico do brezposdne podpore imajo najprej dru- Žinski očetje in tist', ki so najdalje brezpöselni in §e niso liživaiš brezpo- seine podpore. Brezposelna podpora se bo izplačevala pri DrŽavnl borzi ciela v Mariboru od 10. apriia 1923 dalje in to za 10 dni skuono. Vsak brezpo- selni mora imeti potrdilo od občinskega urada, iupnega urada, mestncga magi- -trata, policijskega kornissriata, i. t. d., da je res brezposelni, v kolikor ne bi bii o tem prepričan pocioisani urad Že sa?T). Brezposelni, ki prihajaio od osU- lih dr?avnih bor/, dela v državi (Ljub- ljana, Zagieb, Beograd, Sarajevo, Ni§) morajo Imett od dotične državne borze de!a pismeno potrdilo, če in koliko časa so uživaii brezposelno podporo, sicer se na njihovc prijave ue bo mo- glo oz rati. V Mariboru, dne 5. aptila 1923, Jože Stabfei, šfcf D. B. D.v Marihoru. Na dvacloveküfcn pes. V Mtdletonu na Angleškem so pri ljudskeni Stolju naSteii 3500 Ijudi in 2500 psov. V giavtii ulici ie 400 pasjth prtbivaicev, v siranskih pa 2100. N^katere biSe irndjo Icar po 10 do 15 psov. Smrt vsled zi\;Usupljenja z nlko- tinom. V Sundtsrlandu na AngieSkem \a nenadorna umri 15-ittni cifcček. Pri raitelesenju so je Uognalo, da se je Jycek zBstrupil z nikotinorn, ker je na skrivaj poWaiiil oreveč cigarei. Lord Carnarvon znani raziskovalec groba faraona Tutankamena je 4. tm. v Kairi umrl. Pred dvema tednoma ga je pLčila strupeno žuželka, ki je povzročila zasirupljenje krvi, nakar je pThisnila 5e pljučniea, kateri je podlcgcl. Odkritia novlh ribiih velikanov. Miichell liedgasova ekspedicija v pa- »amskein zalivn je odkrila novo vrsto ribjili velikanov. Vjeta riba ]e mcrila na dolgost 31 angleških čevljev, v obsegu meri 21 čevljev in tehta tri tone. Zaga, ki jo nosi na kqsncu gobca je dolga ^ icvljcv in visoka 1 H čevlja. Döbili so tudf neko vrsto morskih volkov, kl so vellko vsTjČji, kakor do sedaj znani. Ribc so odposlali naravosbvslcemu muzelu v London. jajca so draga, meso |e drago, zato Bživnjte »Pekatete«, ki so enako redil- ne, kakor meso. So najcenejše, k«r se ze- b nakuhajo. izdaja In tiska: Zvezna tiskarna v Cell«. Odffovorni urednik: Lie. Edvard Sininlc. Prvovrstno zemljišče 1 do 2 orala, v okolici Celje, se kupi ali vzame v najcun. Ponudbe na Stevan Maron, ülavni trg 2, Celje. 574 2 2 Drsiavni fiiradnik v Celju, [7. stroke, ki je za vsakega podjet- nik;i zelo važna, i&öe t»DSt7>*siAk«(}a xaAluxka, Vsestransko porabna moč. Po- nudb? nod »Bed*n« na upravo listm. 2—1 HIS A rnodružinska, z vrtom in zemljiš^m, desct minut od mesta odd^ljena, je naprodaj. Na- tančntja pojasnila daje Jože Pilipčič, Oa- 573 berje 11«. 3—1 Učenca močnego, iz poStene hiše sprejmem za takoj. Miloj Repič, trgovina meSa- 570 negs blega, Trbovlje I. 2-~t i Blagajničarks! dobra raCunarlca 3 Naslov v upravi. 1 Ant Lečnik O ws*ai» in iuveUH* O Ceije, BlBoni trg it. 9 Dve hiši z vrtom, 10 minut od mesta Celja, se prodata. Poizve se Olavni trg gt. 4, od 8—12 ure In od 2—6 ure popoldne. Oospodlčna, bančna uradjiica is6e v sredini mesta lepo meblovano sobo Ponudbe na upravništvo lista, 1 Kuharice — služkinje s dobrimi spri^evaü tor hlapcG za kmptijstvo išče posrcdovalnicaSyger, Celje, Aleksandrova \\\. 9. ' 1 Bolalška strežnica z se i§če za državni brezplačni ambula- torij v Celju. Hrana in 3tanovanje v zavodu. Zglasiti se fe pri vcdju am- J bulatoriia g. primariju dr. Raiäpu v Celju. ' nafahsrshi uajenec H bolj§o izobrazbo v restavracijo. Na- ilov v upravništvu lista, 3—2 ^»ttkusita Žiko tj» se prepričnjle, da ni okusneJ5e kave, Na- ioineSč^ pravo kavo ter potrebiije malo ^ladkorja, zato je tudl naJcenejSa. Prlporoč- ijiva je pri-dvsem za otrol^e, bolnike in re- j^onvalescente. Stevilna priznanja na razpo- liago. Dobi se v vseh boljSih trgovinah. Praüama ,,Ž I k a", d. z o. z. Ljubljana, | Ro2. dol. Špecenfs&to bEago naHupiie po najzoiernejslti cenati prifyidki: Anton Fazariiic, Celje 50-13 Krajja Petra cesta 27. TUN GSR A M taka§ po d«»vs^»h cenah ix sklsdišda Zagreb use stroje in orodje za mizanjg, tvurnlcs »ah štua, kaiaw, Sap, za tiljiicaynicarje. mehünihi; in delaunke zo popr^iia, hlBpsrjB, tBora.cr ploč la Rovinshih prednietov. Boyat > 8k*adiöLe tr=s;fsmi8*i, ^Mk»owooy*»*h Sn be« cift- Orodje in stPDil U7\m iPT7RHrHFß Zagreb deln. druStvo liHIlU JU I fiDHUIIDO^ UiSSriQ 111. ZS Pobaifllamo ct,;v. .9. »NOVA D O B 4 <_______________________. _________ _______ StVfcM 5. &i. že!. za jetlčne, Čitajte njegove 3 knjige o jetiki. i S? Zaneslj ivega slugo treznega in možatega, rr,laj5o moč ali državnega penzionista i&t>e xß cänn- i:tr*^} d&na**ni aeavod v C^:ju. Služba lepa, plača dobra. Ponudbe s podatki o domovinstvu, starosti, vo- jaSčini, službovanju in zasebnth raz- merah pod »Penzija«, na upravo lista. 563 3-2 Cudili se tudi Vi bodete nizkim ccnam, po katerih se prodaje sukno,volno,cefir, platno, hlacevina, modrovina, lobci in sploh vsa ma- nufakturna roba v veletrgovini R. Stermecki, Celje, katera do- biva stalno veli- kanske pošiijatve robe direktno iz prvihsvetovnilito- 2ft!itevajte cenik. varn. 5 3 Mnitoia ]qs. Branjeh SlomSkov f** r± 11 p Pi'»?d farno trg l Vw^ClJC/ cerkvijo prtporoča svojo bogato zalogo dkž« r^tikov domačega izdelka po uajnižjih cenah. Sprejema in izvrSuje vsa po- 204 praviia točno in solidno. 10 —9 [ Obi. konc. posredoualslica ] la prome! z realitetami: Hnton P. Hrzenšeh CEL1E Hrclja Petiu c ZZ CEL3E Postcduje pr! ^rodi^ji ozir. nukupu zernljiSč, hiS, vij, gradov, velikih In malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in točno. 45—42 (gostllna Pievčak) nasprotV Mestnega mllna NA D&0BN3! 55 50~14 ____ NA OEBELOl ..............,„ I PR1P0R0ČA I svojim cei |e^im odjemstlcem «el^ko mncžtno Ino- I zemskega blaga kakor sukno xa mcške in žen« I Lke obl^kc, cetir, tftilcn, v»e krojaöko pOtrcbLöi- j ne te* tamovrstno manufakturao blssgo po xeio I » x^________________ J ,». | nlacfcih cenah. I"" ROSIJA - FONSIER zavarovaira in pozavarovaista družba v Beogradu. lOsiiovni itaplial Din 5,000,000^ Ravnateljstvo podruznice in Slove«ijo v Ljubljani, Sodna ul. 2, I nadstr. Družba !zvišst)e zavavovania vseli vrst: 1. Zavorov{jnje proti požaru, 5, zavarovanje vseh transportov, 2. zavarovanje proti posledicam teles- 6. zavarovanje jamstvene dolžnosti, nih nezgod, 7. vse vrste zavarovanj življenja pod 3. zavarovanje proti Skodi po toči, najugodnejšemi pogoji, 4. zavarovanje proti vlomu in tatvini, 8. zavarovanje stekla, Glavna zastopstva se naiaajajo v vseh veojih Kr^f^jiH. VALUTE ÄKRED1TIV1 KREDITI DEVIZE NÄKÄZILÄ ESKOMPTE V ^ ^W^% F^ V tu" in inO2cm8tv« 25 ponlovtlnic ^ \JJf M ^ Obrestuje VLOGE najugodneje V Strati 6. »NOVA ÜOOA Stev. 3v, «^tif -^ M ^» ^^ v^. ^m^^ v ^