Leto IXE 9W. 30 V Llobllon!, v ftfrtrt I. februarja 1930 e L'fi SLOVENSKI f Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje m praziutee. — Inscrati do 30 petit a Din , do 100 vrst Din 2.50. večji inserati pctit vrsta Din 4.—. Popust po po dogovoru, Inscratn; daveK p rsel »Slovenski Narod« velja letiK) v Jugoslaviji Dm 144.—, za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi ne vračajo. — Nase telefonske številke so: 3122, 3123, 312-1, 3125 in 3126. REVOLUCIJA V ALBANIJI? Vznemirljive vesti o naraščajočem nezadovoljstvu in upornem giba' nju v Albaniji — Severna plemena se oborožujajo — Varnostni ukre pi v Tirani — Koncentracija čet Atene, 6. febr. p. Monarhistima] list »Tofos« poroča iz Tirane, da je v vsej Albaniji opažati močan pekret narodnih mas, ki je naperjen proti sedanjemu režimu. Vlada Ah m eda besa Zogu ie v skrajno težkem položaju, ker so mnoga plemena, katera se je doslej naslanja! tiranski režim. odreMa svojo po-ko-"C:no in vedno bolj kažeio svoje ogorčenje. Najživahnejše gibanje je opažati v severni Albaniji, zlasti v predelu med Elbasanom in Skadrom. Pleme MaPsorov je zlasti ogorčeno zaradi finančnega suženistva Albanije do neke evropske velesile. Kot glavni voditelj pokreta proti tiranskemu režimu se označuje beg Vrteči, čegar hčerka je bila svoiečasno zaročena s sedanjim kraljem Ahmedom Zogu. Begu Vrlaci je uspelo pridobiti za svoj pokret velike mase naroda, ki je vedno bolj ogorčen nad tujim vplivom v Albaniji. Trdi v Tirani sami je opažati veliko nezadovoljstvo med regnlarno vojsko. Kralj Zogu je zaradi tega odredil v Tirani koncertracijo več bataljonov naj-zvesteiših čet, da bi bil tako v vsakem primeru pripravljen. Opažati je tudi dotok vojaštva neke tuje sile. V zadnjih dveh tednih je prišlo v Tirano nad 200 tujih oficirjev, ki vežbajo albanske čete. Kralj Zogu le redkokedaj zapusti svojo palačo, pač pa si da vsakodnevno poročati o stanju v državi. Njegovi zaupniki prihajajo z vseh strani ter mu poročajo o naraščajočem nezadovoljstvu in upornem giban.ru. Vlada je ukrenila vse, da zasigura svojemu vplivu vsaj vsa glavna središča kakor Tirano, Elbasan, Drač. Skadar itd. List »Tofos« zaključuje, da je albanska vlada prišla v zelo kritičen položaj in v najkrajšem času je pričakovati v Albaniji usodnih dogodkov. List poziva grško vlado, naj bo na oprezu. Beograd, 6. febr. p. »Pravda« poroča iz Debra: Kljub vsem demantijem albanske vlade se tu uporno širijo vesti, da je položaj režima Ahmeda Zogu skrajno omajan. S svojimi obveznostmi je prišel Ahmed Zogu v popolno podrejenost neke prekomorske sile ter je zaradi tega izgubil zaupanje narodnih mas. V krogih albanskih emigrantov se zatrjuje, da akcija Vrlacija zelo uspešno napreduje ter da sta se mu v celoti pridružili plemeni Malisorov in Mate. Obe plemeni sta zelo razboriti in odločilnega pomena za vsakokratni politični po- ložaj v Albaniji. Vrlaci je v kratkem času zbral številne čete teh plemen ter jih kljub težkočam dobro oborožil. Oboroževanje se je izvršilo v največji tajnosti, ker je tiranska vlada razpisala velike nagrade za odkritje tajnih transportov orožja in municije. Beograd, 5. febr. p. Iz Debra javljajo, da je bil danes umorjen policijski prefekt v Piškopeji Toptan beg. Na potu v urad ga je neznanec usmrtil s sedmimi streli iz samokresa. Atentat je vzbudil v Albaniji vsesplošno razburjenje ter je nedvomno političnega značaja. Atene. 5. februarja, s. Rojalistfčnl list »Vos« javlja Iz Tirane: V severni Albaniji med Skadrom in Elbasanom je nezadovoljstvo prebivalstva z Ahmedom Zogu tako narastlo, da se pripravlja upor. V prestoHci so koncentrirani oddelki strojnic. Število italijanskih častnikov, ki so prispeli semkaj, se ceni nad 200. Vodja protivladnega gibanja je Vrlaci beg, šef maltsorkega plemena. Ahmed Zogu ne zapušča več svojega gradu. Albanska leta*a so neprestano na opazovanju zlasti ob jugoslovenski meji. ATENTAT NA MEHIŠKEGA PREDSEDNIKA Predsednik Rubio je ranjen v glavo in koleno, njegova nečaki v prsi — Atentator je 22 letni mladenič Mehiko, 6. febr. AA. V trenutku, ko je predsednik republike Ortiz Rubio zapuščal vladno palačo po zaprisegi novega ministrstva, je oddal nanj nek atentator več revolverskih strelov. Predsednik Rubio je bU ranjen na obrazu. Atentatorja so prijeli. Na redarstvu je atentator odklanjal vse izjave o svoji osebi. Ranjeni predsednik je bil takoj prepeljan v kirurško kliniko, kjer so mu odstranili izstrelek. Njegovo stanje je težko. "3a Mexico City, (5. februarja. Včeraj popoldne je bil izvršen atentat na predsednika mehiške republike Pasquilla Ortiza Rubia. Ko je zapuščal predsedniško palačo ter se v spremstvu svoje soproge in svoje nečakinje peljal k otvoritvi velikega stadiona, je na nekem ovinku, ko je vozil avto zaradi vladajoče gnječe počasneje, skočil črno oblečen mlajši moški na stopnico avtomobila ter oddal na predsednika šest strelov. Nastala je silna panika. Avto se je takoj ustavil, atentatorja pa so prijeli policaji, ki so na motornih kolesih spremljali predsednikov avtomobil. Atentator je 22 letni zasebni uradnik Daniel Flores, pristaš tkzv. katoliške skupine Vasca Ceba. Odpeljali so ga takoj na policijo, kjer ga je zaslišal vojni minister sam. Predsednik Rubio je bil zadet v obraz ter mu je krogla razbila spodnjo čeljust. Druga krogla ga je zadela v levem kolenu. Nečakinja je dobila strel v prsi, dočim je predsednikovo ženo krogla samo oprasnila po obrazu. Vse tri so takoj odpeljali v bolnico, kjer sta bila predsednik in njegova nečakinja operirana. Rane predsednika Rubia sicer niso smrtnonevar-ne, vendar pa je njegovo stanje zelo kritično. Pariz, 5. febr. AA. »Havas« poroča iz Mehike, da je bil predsednik republike Rubio ranjen v čeljust. Operacija je uspela in zdravniki so mogli z lahkoto odstraniti projektil. Mimo predsednika repuhMke je bila ranjena z enim strelom še neka prisotna priča atentata. Oblastva smatrajo, da gre za dejanje verskega fanatizma. Zmaga fašizma nad demokracijo" Avstrijsko-italijansko prijateljstvo v fašistični luči Beograd. 6. idbr. p. Vsi današnji faši-*rićni listi pišejo po enem kopitu o sestanku med avstrijskim državnim kancelar-jem dr. Schobrom m Miissolinijem. Pred \sem poudarjajo, da je v lc:n sestanku videti najboljši dokaz za bodoče prisrčno razmerje med Italijo in avstrijsko republiko. Velikodušno prijateljstvo Hali je do Avstrije dosedaj ni bilo V Avstriji dovolj raz-ttmevano Ne bomo rekriminirali, pišejo fašistične novine, vendar se je treba spomniti, v kakšnem položaju je bila Avstrija pred nekaj meseci, ko je demokratsko-niasonska koalicija preprečevala konsolidacijo Avstrije, toda tudi to je minilo in v Avstriji so uvideli, kolikšno pomoč je izkazovala Italija mali avstrijski republiki, temu ostanku nekoč močne monarhije, ki je bila premagana v vojni. Trebalo je razbiti akcijo Heirmvehra in odstraniti različne opasnosti, ki j:.m Je bila izpostavljena Avstrija ter avstrijski narod. One stranke, ki so delovale za vzpostavo miru in reda, so prišle do spoznanja, da je bik) napačno Redari na fašistično Italijo kakor na nekega avstrijskega sovražnika. Končno so se avstrijski državniki prepričali, da je edina rešitev v splošni evropski in svetovno politični konsolidacij. Na ta način je bilo mogoče, da se je mala avstrijska republika s pomoči j Italije izvlekla iz te2kega položaja. Razume se, da bodo sovražniki fa-vzma še naprej skušali kali tj odnošaje med Rimom in Dunajem ter da jih bo pri tem podpiral del avstrijskega tiska. Toda Ita-Kla ie prepričana o lojalnosti Schobra in 7nit'tcsra dela avstfMske javnosti. »1 riw'Ha« pravi, da .'e prihod Sohobra in p.»dpi? avstro-italijanske prijateljske In arbitražne pogodbe tem večje važnosti, ker \a s tem sankcionirana zmaga fašistične Italije nad združenimi demokratsko-masonskimi silami, ki so intele jako oporo na Dunaju. Pogodba je važna tudi zato. ker so nasprotniki fašizma spekulirali 3 slabostjo Avstrije ter posikušali obrniti to materijamo podpiranje s strani Italije proti Italfji sami. Odgovorni faktorji na Dunaju m ves nemški narod so spoznali, da je škodljivo dvigati kampanjo proti Italiji zaradi Nemcev v južnih Tirolah, ker prinaša to vprašanje večjo škodo Avstriji in njenemu narodu kakor pa ItaH: Avstro-ttalljanske pogodbe bodo tudi ola'šale razmere med Italijo in Nemčijo, ker bodo morali tudi Nemci uvideti, da so polagali na vprašanje južne Tirolske preveliko važnost. Tako južna Tirolska ne bo več zapreka, temveč celo vez za zbližani^ med Ita»i?o in Nemčijo. Rim, 6. februarja. Avstrijski zvezni kancelar je včerajšnji dan porabi! večinoma za vljudnostne manifestacije. Dopoldne je posetil grobove kraljevske savojske rodbine v Panteonu ter se je popoldne udeležil pogreba ministra Bianchija. Zvečer se je vršil v prostorih avstrijskega poslaništva sprejem članov avstrijske kolonije v Rimu. V razgovoru, ki ga ie imel kancelar Scho-ber z zastopnikom »Tribune*, je izjavil med drugim, da je pogoj za gospodarsko sanacijo Avstrije neiiaufa politična konscl:da-cija. Zaradi tega je avstrijska vlada zahtevala in tudi dosegla ustavno reformo. Preokret n» desno v AvstrUi so mero^a^ni foktor.tt v Hn^sfii pcpo'i«niwn f^o*»rili ter POZ**THvitt S fš'n»n''ii>it»l T*1* ok"^«*+i -o je treba tudi zahvaliti, da zavzema Italija napram Avstriji zopet prijateljsko staPšče. Rim, 6. februarja. Za danes napovedana avdijenca avstrijskega zveznega kance'arja dr. Schobra pri italijanskem kralju je odgođena, ker je kralj obolel in mora po nasvetu zdravnikov ostati par dni v pottelji. Popoldne bo podpisana prijate!: :'1 waviia in arbitražna pogodba. * "»»leska gratf "a ladij ' London, 6. februarja. AA. v letnem pregledu angleškega »LIoyd Registra* o svetovnem ladjedelništvu so izšli zanimivi podatki. Minulega junija je bilo na vsem svetu železnih in jeklenih pamikov in motornih ladij za okrog 63 milijonov ton. Od leta 1914 se je pomnožila tonaža omenjenih vrst ladij za 20 milijonov ton ali pa za okrog 50%. Minulo leto so zgradili v Angliji in na Irskem za milijon ton in pol no- ih 'adii to pomenja, da Je zgradila Anglija v mir 'em letu za okrog 300.000 ton ladij več ko; ves ostali svet. Koncem minulega leta je bilo v gradnji na vsem svetu za 493.000 ton več ladij kakor leta 1928. Nemčija je zgradila minulo leto za 249.000 ton novih ladij. Nizozemska 186.000, Japonska 164.000, Zedi-njene države 126.000. Danska 117.000. Za zgradbo nove telefonske proge Beograd—Ljubljana Beosrad, ... februarju* p. »Pravda« poroča da je muvst-rstvo za zgradbe m pošte pozvalo vs-s oblastne poštne uprave, naj na posebnih konTe-r^ncah razpravljajo o zboljšanju poštnega In telefonskega prometa ter stavijo svoje predlog-UuoH-Miski poštna direkcija je med drurm prod-tacfa zgntfbo $e ene d*««—k*n*» Trotr med Tt<^ovr' d^^i 'n * 'Mbljano ter moder-n z.icijo telefonskega pravilnika. Važni sklepi ČOS Na sinoćnji seji je ČOS sklenila, da se udeleži vsesokolskega zleta v Beogradu in da podpre sprejem SKJ v vseslovansko sokolsko zvezo Praga, o. februarja. Snoči je pozno v noč zasedalo predsedstvo ĆOS. Na tej seji se ie razpravljalo o odnožriih COS do Sokola kraljevine Jugoslavije, ter o udeležbi češkega sokolstva na vsesokolskcm z letu v Beogradu. O seji in o sprejetih sklepih bo danes dopoldne izdano oficijelno obvestilo. Kskor izve vaš poročevalec, jc predsedstvo ČOS na predlog staroste in na predlog staroste vseslovanskega sokolskega saveza dr. Schreinerja sklenilo, da bo ČOS sodelovala na vsesokolskera zletu v Beogradu ter po vseh svojih močeh podpirala sprejem Sokola kraljevine Jugoslavije v vseslovansko sokolsko zvezo. Delegat Sokola kraljevine Jugoslavije g. Paunkovič je v razgovoru z urednikom rČeškoga Slova« izrazil svoje zadovoljstvo nad stali ščem, ki ga je zavzela ČOS. Naglasii je, da bo vsa iugoslov. javnost 7. največjim zadovoljstvom pozdravila sklep ČOS. da se udeleži vsesokolskega zleta v Beogradu. Vsesokolski zlet v Beogradu bo tem irnpo-zantnejši, ker bodo na nJem sodelovali tudi zastopniki vojsk države Male antante in oddelek francoske vojske. G. Paunkovič odpotuje drevi v Beograd. Stnoči je priredil jugoslovenski poslanik dr. An si e! In o vic večerjo, na katero so bili povabljeni predstavniki češkega sokolstva in delegat Sokoli kralicvine Jugoslavije g. Paunkovič. Truplo generala Kutjepova najdeno? Po vesteh pariških listov so našli umorjenega — Vest u Pariz. 6. februarja. Današnji jutranji 1 i ^ t i objavljajo še nepotrjeno vest, da jc bilo v pretekli nori najdeno truplo roškega generala Kutjepova t okolici Pariza. Kutjepev je bil po teh vesteh zavratno umorjen. Zločinci so njegovo truplo odpeljali daleč iz mesta in ga vrgli v jarek na samotnem kraju. Policija je uvedla preiskavo. Ta vest pa uradno Še ni potrjena. Pariz, G. februarja. V merodajnih kro'jiiii «e izjavlja, da bo francoska vlada, ako bo dokazalo^ da je bilo sovjetsko poslnistvo v zvern z afero generala Kutjepovu. nemudoma pozvala sovjetskega poslanika Dovgalev-skega, naj zapusti Francijo. Kakor ee domneva, je sovjetska črozvičajka odposlala iz generala Kutjepova blizu Pariza radno še ni potrjena Berlina dva najnevarnejša agenta, da odstranita Kutjepova, katerega je smatrala sovjetska vlada za zelo nevarnega nasprotnika. Tukajšnji politični krogi smatrajo, da je afera Kutjepova ena največjih pogrešk* ki jih je napravila sovjetska državat odkar je obnovila diplomatske odnošaje e Francijo. Vsa dosedanja prizadevanja policije, da B6 najde sled za Kutjepovim, so ee izjalovila. Del policijskih apentov je bil odposlan v Orleans in v La Rochelle, da se dožene. koliko odgovarja resnici vest, da j^ bil Kutjepov odpeljan iz Francije na nek; laoju Zasedanje komisije za vzhodne reparacije Včeraj so se sestali v Parizu delegati Madžarske in zainteresiranih držav, da definitivno rešijo vzhodno-reparacijski problem Pariz, 6. febr. Včeraj ob 11. dopoldne ie bila otvorjena konferenca odbora za vzhodne reparacije kot nadaljevanje haaške konference. Seji predseduje s. Loucher, zastopane pa so naslednje države: Francija, Anglija, Italija, Jaiponska, Belgija, Mala antanta, Poljska, Grška, Portugalska in Madžarska. Jugoslavijo zastopajo jugoslovenski poslanik v Londonu dr. GJnrić, generalni d:rektor v ministrstvu zunanjih poslov Konstantin Potic in kot strokovnjaka dr. Ploj ter Martinac. Po sprejetju raznih oVedlojrov predsednike, zlasti glede sestave ožjega * odbora, je bila seja prekinjena ter se je nadalje- vala ob 16. Podoba je, da bo odbor za vzhodne reparacije dovršil svoje delo v kakih dveh tednih. Urediti ima razne podrobnosti ter izvršiti definitivno redakcijo sporazuma doseženega o vprašanju madžarskih reparacij. Konferenca se bo bavrla predvsem z naslednjimi štirimi točkami: 1. Sestava splošne pogodbe med Madžarsko in interesiru-nimi državami; 2. Ustanovitev agrarnega fonda za ureditev optantskih sporov; 3. Ustanovitev fonda za vse druge izdatke; 4. Sestava definitivne pogodbe glede ureditve madžarskih reparacij in likvidacije prteklosti. Baldwin proti carinskemu premirju Anglija mora s primerno carinsko pred inozeim London, 6. febr. AA. Bivši -ministrski predsednik Bald\vin je imel v koli-zejskem gledališču pred številnim občinstvom zanimiv govor o bodoči politiki konservativne stranke. Govornik je omenil eventualni povratek konservativne stranke na vlado in je dejal, da bi moral imeti v tem primeru za rešitev vprašanja brezposelnosti popolnoma svobodne roke, da varuje interese angleške industrije. Govornik se je izjavil proti carinskemu premirju, ker W na ta način bi!a težko prizadeta angleška industrija, ki se mora boriti z inozemsko konkurenco. Anglija mora zaščititi svoje industrijske proizvode s primernimi trgovinskimi pogodbami z inozemskimi državami. Baldvvrn je na- politiko zaščititi svojo industrijo s*q konkurenco dalje omenil, da smatra zaščitne carl-! ne za koristne za zaščito domače industrije, kj naj bi se prilagodile vsakokratnemu gospodarskemu položaju. Na- glasjl je potrebo racijonaiizacije glavne industrije v Angliji in v dominionih. Ce bo prišel dan, ko se bo lahko reklo, da je britski imperij edinica kakor Zedinjene države in da bo zavarovan z enotno carinsko tarifo, bo najbolje zavarovan interes angleškega gospodarstva. Bakhvin je zaključil, da se t> ne bo tako kmalu zgod:lo. da pa ie gotov, da bo dosegel britski imperij ta cilj in da je edinstvo gospod ar skfh interesov britskega imperija edina prava pot za zdrav razvoj angleškega gospodarstva. Aretacija defravdanta Siibotlca. ". februarja n. Davi je policijski karetan Prodanović na potu v pisarno aretiral trpovskesa apenta Aleksandra Skokotovića ki ga zasleduje s tiralico novosadska policija zaradi poneverbe pol milii^na dinarjev. Skoko'ović je kot agent ra7nih žiTnih tvrdk kasiral denar in nato pobegnil Pri za^li^aniu je prznnl. da ie poneveril 15O.O0A dočim nravi da mu je bil o^+anek v 'necku 350.000 Oifi ukraden v vlaku med vožnjo iz Nove0^ Sada v Su-botico. Nameraval je pobegniti na Madžarsko. Smrt zagrebškega ti^knrnaria Za*r-eh -. februarja n. VČerai ;e umrl v Monte Carlu v 51. letu staros'' Dra<"trtT Henmer. biv?i ?"-1etni ravnatel' nekdJmff fV'niške l^k^me in ccdanfi per^- 1 ^<*- ;1 skoro 20 let upravnik »Obzora« tud« Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Anvder.iam 22.795, Berlin 13 54o—13.575 (13.56), Bruselj 7.9113, Budimpešta 9.92S8, Curih 1094.1 — 1007.4 (1095.9), Dunaj 797-96—800.96 (799 46), London 275.82 -276.62 (27G-22), Newyork ."6 68, Pariz 222.74, Prana 167 60—16^.40 (168). Trst 296.26 -298.26 (297 26). INOZEMSKE BORZE. Curih. 6. februarja. Beograd 9.1275. Pariz 20.315. London 25.1925. Newyork 5IS.—, Bruselj 72.175. MMan 27.125 Madrid 6>\—, Berfin 123.675, Dunaj 72.95. Sofija 3.745, nraga 15.53 Varšava 58.075, Budimpešta »60 Bukarešta ai8125. Darujte za slepe! Sfcras 2 »SLO VENSKI NAROD«, dne 6. komarja 1930. Stev 30 Revolucija v dr. Tavčarjevi noveli „V Karlovcu14 Hekaj stvarnih ugotovitev o osebah i« krajih, omenjenih v noveli Marsikateri čkatelj m čitateijica dr. Tavčarjeve novele »V Karlovcu« si bo mt-sW: kako je vendar pisatelj prišel na misel spisati novelo z revohicijsko vsebino tam sori v poljanskih hribih . ob vznožju Blegaša. V kraju, kjer je ljudstvo v svojem priprostem kmetskem naziranju, posebno pa še v tedanjih časih, ko je novela nastala, bHo neskončno oddaljeno že od pojma kake revolucijske prekueije, kaj šole uresničenja kake revolucije aH pobune same. Pa vendar ima -novela nekaj podlage ali temelja, ki priča o nekakem revolucij« skem duhu Karlovčanov, vsaj v besedi, če ne v dejanju. Resnični dogodek, katerega hočem omeniti, ki spominja na nekako pobuno vsaj v besedi, ie dal dr. Tavčarju najbrže pobudo za to novelo. Bilo je 1. 1870 ali 1871, za časa francosko - pruske vojne. V gostilni pri Vidmarju v Poljanah je bilo nekaj gostov. Med njimi je sedel tudi stari Karlovčan, sicer še ne »star kot užitkar-, ampak po letih, saj je štel že nad 70 'et, Tine Jereb — Tavčar ga zamenja za Aleša, — gospodar v iCarlovcu. Oovor se je sukal seveda največ okrog tedanje vojne med Francozi in Nemci. Kakor smo bili med svetovno vojno v mislili, v kolikor nismo mogli biti v dejanjih, na strani Srbije, tako so bili posamezniki tudi že tedaj na strani Francozov, če ne iz narodnih, pa iz verskih nagibov. Obsojali so Avstrijo in godrnjali, zakaj cesar ni udaril na Nemce. Pri tem razgovoru se je pa Karlovčan precej trdo izrazil o cesarju in drugih, namreč, da so vsi sami sleparji, tolovaji in podobno. Mož nI pomislil ali ni pogledal, kdo vse je v gostilni. Slučajno je bil tu orožnik. Tedaj je bila orož-niška postaja v Poljanah v Vidmarjevi drugi hiši, ki ji še danes pravijo •'kasarna . Ko je orožnik slišal, kaj je mož dejal, mu je takoj napovedal aretacijo. In šli so ž njim proti Loki. od tu pa proti LiiiblianL In če tudi je tedaj že tekla gorenjska železnica, so moža gnali od Loke peš oc cesti v.Ljubljano. Ko ga je orožnik gnal .skozi Medvode, je neki kmet ob cesti oral. Rekel je: »Kaj pa ta goni tod tega starega dedca !< Sedel je potem del j časa v zaporu. Končno so ga pa lc rešili pod pretvezo duševne nerazsodnosti in po posredovanju domačih veljakov. V Loki je bil sodnik, pameten mož, ki mu je bilo tudi mnogo na tem. da prikaže moža kot duševno nekoliko zmedenega. In poklical je k zaslišanju sosede kot priče, ki naj bi to domnevo potrdili. Prvi med za-slišanci je povedal, da je dal osumljeni nedavno v svoji hiši nekaj podirati in preurejati, kar sploh ni bilo potrebno. In to je že zadostovalo, da je bil mož izpurčen brez vsake sodbe in obsodbe. Seveda ni bil niti najmanje duševno zmeden. Bil je pač star kmetski original s svojimi posebnimi lastnostmi, predsodki hi preudarki. Ta dogodek je dal po mojem mnenju dr. Tavčarju povod za novc'o V Karlovcu*. Dejanja so pač zamišljena v I. 1848 kot revolucijonarnem letu V. Jereb je bil rojen Še v prejšnjem stoletju 1799. Oženil se jc šele z 41. letom. Odtod tako stara ženitev Karlovčanov. Umrl je I. 1661 >tar 8? *!et. Imel je pet sinov, Janeza, Gregorja, Miho, Franca in Pavla ali po domače: Anžovc, Oregurc. Mihač, Freneon in Povlač. Drugi, Gregor, je šel V šole. Kakor že takrat v navadi, so fantje z dežele šli že starejši v šolo. Tako tudi (iregor. 2e kot dijak jc imel dolgo brado. Nekoč se je vračal domov na počitnice in srečal od Volče proti Poljanam očeta, ki jc šel v Poljane menda k maši. Pozdravil ie očeta, rekoč: Dobro jutro, oče! Oče Tine. Karlovčan, je stopil k njemu in ga pocukal za brado, rekoč: Gre-gurc, tule bo> pa preč dav!« m je šel naprej. To je bil očetov odgovor na sinov pozdrav. Doma .so imeli sv. pismo, katero je "Gregor med počitnicami, posebno o veliki noči in o božiču v večernih urih bral domačim. V šolo ie hodi' iz Karlovca samo Grgor. Ta knjiga jc bila pasijon. pisana v bohoričici. Bila je iz IS. stoletja, če se ne motim iz I. 1757. To knjigo, ki ie bila trdo vezana z dvema medeninastima zaklopkama, sem dobil pozneje 1. 1863-84 na Volči m jo odkupil za en goldinar za Groga, ki jo bil tedaj poštno - brzojavni uradnik v Trstu. imel je dokaj lepo domačo kjnižnico. Kam je presta ta stara knjiga s knjižnico po njegovi smrti 1. 1893, ne vem. Temu Gregorju ali po domače Gregureu pripisuje Tavčar vlogo Vida pri kontesi Anici. Poleg navedenih sinov se je rodila staremu Karlovčanu Tinetu tudi še lrčerka, ki ie pa umrla že v nežni mladosti. Odtod najbrže ono omalovaževanje dekleta pri hiši. Študiral ie Gregor in postal uradnik. Njegovi bratje so ostali pri hiše še precej časa potem, ko so odrasii. >Dclali so pa tako, kakor uboga živina«, pravi Tavčar na str. 78. In to je tudi res. Sam Tavčar, ki jc v mladih dijaških letih in tudi pozneje zelo rad in večkrat zahajal v te kraje lovit ribe, je nekoč sam videi. kako so fantje satni orah' njivo. Plug so vlekli štirje sinovi, hrusti, a sam stari Karlovčan ga je držal in ravnal. Pripomniti moram, da leži vse karlovško polje v bregu z »elo pHrvo zemljo. Posebno pa še takrat. V opombi navaja prof. dr. Prijatelj tudi brata starega Karlovčana Aužka. Ta ti je bil pravi originalen gorski tip po svoji zunanjosti, po noši in eovorie*iu, kolikor je P«č govoril. Ce ga je srečal tajec kje »a samem in ga ni poznal, sc ga je ustrašil. Vi čuda. Saj je bfl podoben hajduku. Nosil je dolgo beado in ponošeno obtefco. Ljudfre so fmsflfi, da je ma4o prismojen, pa ni bil. HaspMjtao, bfl Je pameten hi čega*". Imel je stope bfczu Karlovca ui tu je prideloval laneno orje ter ga prodajal okrog po hišah. Z lanenim oljem je zakladal tudi Štefana šubica. slikarja m podobarja v Poljanah, s katerim sta se Prav dobro razumela. Nekoč ga je vprašal Štefan: No, Anžk, kaj pa kaj Oregurc v Trstu? Ja, viš, Štefan, tako plačo, pravijo, da ima, pa je le gost. Pod besedo -.go^U ie treba razumeti najemnika, prave goste na imenujejo * gostja vce«. Tedaj ta, brez lastne hiše, ni imel pri Anžku posebne veljave. Kot čudak in samotar tudi ni hodil ob nedeljah in praznikih k maši. Ko so ga opominjali, se je odrezal: Bom že -štokni!« enkrat v Ljubljano, pa se jih bom nabral — namreč maš — pri frečkajnarjih en dopoldne za pol leta. Pot v Ljubljano peš mu je bila kot Ljubljančanu pot v Šiško. Hodil ;e pogosto na Tolminsko po tolminske žepne nožiče, ki so bili takrat posebno na dobrem glasu med kmetskim ljudstvom. Te je prodajal V domačem kraju po Poljanskem in Selškem. Umrl je kakih S let za bratom Kariovčanom. Vas na Visokem je pa vsekakor mišljena \as Malenski vrh, ki je res visoko nad Karlovcem in ne vas Čabrače. kakor meni prof. dr. Prijatelj. Malenski vrh ali na Gori pa ni vseeno. Na Gori se imenuje kraj pri cerkvi, ki je pa za dobre pol ure hoda strme poti od vasi. In ta del na Gori tudi ne spada pod vas Malenski vrh, ampak pod vas Jazbine. Da je Tavčar mislil Malenski vrli in ne Čabrače, sledi že tudi iz tega, ko navaja vaško gostilno, kjer so se shajali vaški ne-zadovoUneži [n rcvolucijonarji. Vas Čabrače sploh ni imela takrat, ne prej m ne pozneje gostilne, dočim je bila na Malenskern vrhu gostilna pri Posevčniku. In ta gostilna ie po mojem mnenju mišljena. In vodja puntarjev učitelj Miklavž Komo) ček na Visokem, oziroma Malenskcm '-rim? S tem je pa mišljen Ivan Pintar, doma na Malenskcm vrhu pri »Jakopomu : poznejši novinar v Ljubljani pri "Slovenskem Narodu« in družili tedanjih listin ter prevajalec iz ruščine. Umrl je i. 18*7? v Ljubljani. 45 let star. Tri ali štiri leti« pred postankom novele ♦'V Karlovcih« je prišel domvo na Malenski vrh iz Mitrvveide, kjer jc študira! nekako tehniko, a moral je radi pomanjkanja denarnih sredstev obesiti študij na kol, kakor se je tedaj reklo. Na Malenskern vrhu je preživel nekaj časa, dokler ni prišel v Ljubljano. Seveda je iz sveta prinesel za tedanje čase in imše kraje kolikor toliko revolucionarne nazore in mišljenje. Svoje nazore je razlagal gostom doma v PosevČ-nikovi gostilni in drugod. Seveda se je kmalu zvedelo, kaj Jakoponov pripoveduje ljudem. To je zvedel tudi Tavčar in porabil vodjo revolucionarjev. Izpremenil ga je v za snov svoji noveli, Pintarja pa kot učitelja Komolčka in zabavljača, kakršnih e bilo tedaj povsod dobiti. Šole pa tedaj na Malenskern vrhu m bilo in je bilo vse ljudstvo nepismeno le z zelo redko, redko izjemo. Ta se je pričela tu 1905 kot nekaka zasilna šola, katero je upravljal pisec teh vrst iz Poljan do 1. 1911, ko se je pretvorila v stalno. Nepismenost je v teh krajih zdaj večinoma odpravljena. Kot Komolček je torej mišljen Ivan Pintar in nihče drugi. Kar se tiče drugih dobrovoljčkov v tej gostilni kot vestnih pristašev Komolčka, jih je ?a Tavčar pobral iz vseli ondotnih krajev z navedbo največ hišnih imen v Poljanah. Nosati Jakob pa ni »ta kozji Jakob*, čevljar. Ta nosati ali po domače »Nasat Jakob jc bil iz Voloe, znan kvartopire in igralec vseh tedaj znanih primitivnih iger za denar, pri katerih ga pa niso imeli za prepoštenega. Glede imena Brentež bodi mi-mogrede omenjeno, da se še danes pravi hiši v Predmostu »pri Brentež«. Graščine Smrečje pa tukaj ni in je nikoli ni bilo. Tako tudi ne graščakov. Kot takega si zamišlja Tavčar kmeta Vrbanača iz Javorij. Bil je to za tiste čase in kraje bogat kmet. Hodil je tudi v šole in znal je celo nemško. Da, veljal je celo za nemšku-tarja, saj se ni pisal Ažbe, temveč »Aschbe-. Bil je postaven mož z močnim basom. Pa tudi oblačil se je lepše. Uro je nosil na debeli srebrni verižici, pripeti čez prsa. Njegova postava, njegov glas, noša in vedenje je imponiralo ljudem. Bil je dolga leta tudi mogočni javorski župan, katerega se je v občini več ali manj vse balo. Pri tedanji gosposki je imel zelo velik vpliv in veljavo. V vsem je torej spominjal na nekdanje graščake. Poleg posestva je bila pri hiši. v Javorju tudi gostilna. Imel je edinega otroka hčerko Ančko, ki je bila v mladosti čedno dekle plavih ali po Tavčarju zlatih las. V šolo je hodila drugod, ne v Javorjah, kjer je še ni bilo. Tudi ona se je lepše oblačila. Ta Ančka ali Anica je po mojem mnenju mišljena k3t kontesa Anica. Tavčar je v dijaških letih v družbi dijakov ali tudi Prijatelja Vidmarja Janeza Cadeža iz Poljan večkrat zstšel v Javorje in tudi v gostilno pri Vrbanaču ter tu spoznal in opazoval Vrbanačevo Ančko, ki je slovela daelč naokrog in o kateri se je govorilo in mnogo ugibalo: kdo bo dobil Vrbanačevo Ančko in ž njo za tiste čase seveda tudi lepo premoženje. Več let je bila zaljubljena v svojega poznejšega moža Joška, Kreka, brata prof. slavistike v Gradcu dr. Gregorja Kreka. Bil je lep, naobražen fant Bil je orga»ist v Javorjah in kot nekak domač župnijski član tedanje dobričine, župnika v Javorjah Matevža Jereba in njegove gostoljubne sestre Maričke kot gospodinje. BHa s*a Idrrjcana. Nič v sorodu s Karlovčani. Nosil se je Joško bolj mestno. Ker pa ni imel grunta, ne bogastva, ni dovolil mogočni Vrbanac hčerki Ančki, da bi se vzete. Žete po njegovi smrti se je to zgo-dHo. Os4a4a srta bree potomcev. Lahko tudi. da je Tavčar \ io#o Vida namenil Jošku Kreku. Pod imenom Močava pa niso mišljene Poljane, ampak vas Mlaka, dobre pol ure od Javorij, oziroma od Karlovca dve uri. Vsi navedeni kraji Karlovec, Mal. vrh itd. so spadaH kot še dandanes k občini Javorje. Karlovci in Karlovčani so se bili Tavčarju nekako posebno priljubili. Kraj radi divje romantike z bistrim potokom, polnim postrvi. Karlovčani radi svoje nepokvarje- ne pristnosti, originalnosti, pridnosti in neprisiljene dovtipnosti. Ni torej Čuda, da je dr. Tavčar ta kraj in te ljudi ovekovecil v svoji noveli in porabil navedene dogodke, ljudi In kraje za motiv svoje novele. Končno naj še omenim, da ni ne ta članek, ne prejšnji o noveli »In vendar«!« polemičnega značaja napram proi. dr. Prijatelju, kateremu gre vse priznanje, da jc uredil m raztolmačil dr. Tavčarjeve Spise po motivih, krajih in osebah, kolikor Je le mogel. K P. Koledar. Dan*-: Četrtek, 6. februarja 199n, katoličani: Doroteja, pravoetarni: "J4. januarja, Ksenija. Današnje priredi tre. Opera: liaaanaginica. B. kioo Matiiea: Pravi raj. Kine Ljubljanski Drer; Tiboiapoeva nevesta. Kino Ideal: Prvi greh. KuliaarilB* r*e*tav» t Uniem«. Danes zadnji dan. l>*wae tokara«. I>aae«: Bohinr, Rim«ka oaala, Leuitek, Resijeva ceeta. Prvi zvočni film v Ljubljani I/jubljana, 6. februarja. O zvočnem filmu he jo ie pisalo in govorilo dovolj, Čeprav ga v Ljubljani Se nismo videli. Le malo jih je, ki so videli in slišali zvočni film, u najnovejši tehnični izum, ki pomeni velik preokret na filmskem polju. Poročali smo že, da so kupila aparate za zvočne filme že nekatera kinematografska podjetja v Jugoslaviji. Najprej so čuli zvočni film Zagrebčani, po tem so ga naroČili v Sarajevu, kjer so že imeli slavnostno premijere, sedaj Matica naročil sloviti zvočni fflm Singing Fook, (Pojoči norec). Kriitkc soglasno pravijo, da je film umetnina. V glavni fkgi nastopa sloviti umetnik Al. Johnson, ki [»oje najslavnejši sodobni Šlager ,Sonny ltoy , ki ga znajo na pamet ž/> tudi mnogi Ljubljančani. Aparat kina Matice oddaja po sistemu fotografiranega glasu. Kakor znano, sla dve vrsti aparatov za zvočni film. Prvi sistem je v zvezi z gramofonom, drugi pa je fotografija glasu in dejanja obenem. Seveda drugi sistem prvega znatno nadkriljuje. Zalo to ti aparati znatno dražji od prvih. V Ljubljani bomo torej kmalu slišali zvočni film. Drama Gcstovanje francoske drame >La petite scene« iz Pariza v ljubljanski drami. Kakor že javljeno, se vrši v sredo, dne 12. in četrtek, 13. t. m. gostovanje članov trancoske drame »La petite scene« iz Pariza. Ta oder ima v PaTizu obširen krog svojih občudovalcev, ki stalno zahaja na vse njihove prireditve. Dela, katera vpri-zori »Ln petite scene« z največjim uspehom v Parizu, icjra potem po celi Franciji. Leto« pa je prvikrat priredilo vochtvo tega odra turnejo v inozemstvo ter obiSče na svoji poti skozi našo državo Ljub!Uno, Zagreb in Beograd. V Ljubljani bisfa, kakor zgoraj javljeno, dva dramska večera. Opozarjamo, da je to gostovanje v Irnmi in ker se je upravi posrečilo doorti cel ansambel pod ugodnejšimi pogoji, so cene izdatno nižje kot pri zadnjem gostovanju Comedic Francaise. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Ljubljanska drama ponovi v *obotoi dne 8. t. m. Nesrrovevo veseloigro »Za ljubezen so zdravila«, ki je pri premijeri dosegla velik uspeh. Burka je polna ljubkih, le Nestrovu lastnih zapletijajev in rz/rs:-no zabava občinstvo. Cene običajne dramske. »Grob neznanega vojaKtt«. Opozarjamo na nocojšnjo vprizoritev prekrasne francoske drame iz vojne dobe, katero odigrajo na našem odru nocoj cosna šaričeva. ter gg. Ciril Debevec in Skrbinv. Kri-vecki. Predstava se vrši za abonma B. V soboto se >prizori Kalmaao\a opereta »Grofica Marica« z gospo :.>r>ličc-vo v naslovni partiji. V glavnih vlogah nastrpijo: ga. Balatkova. ga. Rakarjeva ter gg. Drcnovec. Pcčck, Povhc in Janko. Dirigent g. Neffat, režiser g. Povhc. Predsri-va se bo vršila pri zelo znižanih cenah, izven abonmaja. V nedeljo ob 15. vprizori opera Verdijevo opero »Rigolctto« z goepodom Primožičem, zvečer ob pol osmih pa — lLr«e-vo opereto »Tičar« z gospodom Dre iov-cem v naslovni partiji. Obe predstavi se vr>ita izven abenmana, pri znižanih ceoaO ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Šentjakobski gled. oder pona\lja ▼ nedeljo (>. febr. izvrstno. veler te burke je tako prisrčen, da posetniki nc pride Io iz smeha. V soboto 8. febr. gostuj- šentjakobski oder z isto na večeru S. K biana v Novem mestu — Vstopnice za nedeljsko predstavo se dobe v trgovni g. Mifoše Karričnfka na Starem trgu. Baš nasprotno. — Cuj, prijatelj, zakaj si tako žalosten? Ti je kdo umrl? — Nasprotno, žena tni ie rodila Pred zaključkom kuharske razstave Nepričakovano zanimanje za prireditev naših kuharskih mojstrov — Izprehod po razstavi Ljubljana, 6. februarja. iNocoj torej zapro razstavo, ki je po vsej deželi prlOjarala pravo povodenj — slin. Gledalci so zadovoljni do navdušenja, prireditelji pa trudni do onemoglosti. Lepemu Editu iz »Zvezde« ie zaradi utrujenosti prišlo slabo. Služba v polni restavraciji, potem pa 5e služba v nabiti dvorani je napor, ki ga zmagajo le trenirani natakarji- Dvorana je bila včeraj popoldne tako poma. da so se množice zagozdile in je policija morala c d-preti drug izhod. Kljub izčrpanosti so pa prireditelji kavalirsko vljudni in uslužni. Saj so prav za prav razstavljeni tudi natakarji! Le poglejte, kako prijazno pomagajo vsaki dami po stopnicah na oder in jim razlagajo vse podrobnosti pogrnjenih miz, v dvorani pa tolmačijo zapeljivo vsebino razstavljenih kuharskih mojstrovin. Če so opešali mladi, ni torej čuda, da je onemogla častna predsednica gospa Ristova. Ta podjetna dama, potomka stare hotelske dinasti ie, jc sprožila mid hI in poln jc izbornega vina. Kar računajte, za koliko časa bi zaleglo hi kakšna bi bila opica, če bi vsa Ljubljana naenkrat to;ila iz soda. To je 42 tisoč litrov! Zadnjič smo pozabili pohvaliti kuhinjo restavracije »Lloyd*, ki je med drugim razstavila velikansko langusto. Pripravil jc te dobrote kuhar g. Bučar, ki je učenec Unionske kuhinje. Babinck in Wand sta sploh napravila šolo v Ljubljani in vzsojila prvovrsten domač naraščaj. kar najlepše pričata gdč. Marica Brišnik, I. kuharica v »Zvezdi« in g. Kastelic, patiser ravnotam. Firma A. O a 11 e je razstavila grad iz čokolade in vabljivo čajno pecivo, da ne pridete v zadrego pri M e i n 1 u , ki je včeraj nakuhal poln sod dišečega čaja, predvčerajšnjim pa razdelil na tisoče skodelic kave in na stotine kozarčkov najfinejših likerjev. Silno naglo se razvija »D e pa«, ki se je prej imenovala Delavska pekarna. Razstavila je model svoje pekarske tovarne, tečen kruh, pa tudi kekse in torte prvovrstne kvalitete. V Ljubljani in okolici je tako upeljana, da njeni izdelki ne rabijo nobenega priporočila vee\ ker se blago samo m ali. Kako se pa postavi naš Jaka Zalaz-n i k, naš najpopularnejši pek in slaščičar, ni treba niti praviti. Izdelal je te sladke stvari in impozantni nastavek njegirv šef-slaščičar g. Anton Purscher, ki se je izkazal pravega mojstra. Na drugem kraju mesta pa tolaži sladkosnede želodce ga. Terezija N o v o t u y , ki vodi to 40 let staro renomirano firmo z največjim poznanjem stroke. Vsak dan sveže pecivo in slaščice so vse izdelane &ma tako okusno in v modernem slogu, da vse občuduje veliko sladko srce, torto za rojstni dan, na kateri je toliko svečk, kolikor slavljenec šteje let, famozne so tudi komične želve, a ljudie se najoolj čudijo košarici z jurčki ki so tako naravni, da v njih uikdo ne sluti sladke vsebine. Teodor N o v o t n v pa v svoji vzorno opremljeni tovarni izdeluje izborne slaščičarske prorzvode vseh vrst. da lahko ustreže vsakemu svetovnemu hotelu. Firma Frarrc Slamič se veča od dne do dne in producira najrazličnejše specijalitete klobasičarske, prekajevalske, kor-zervne in mesarske stroke. Že samo njegova dva spretno aranžirana oddelka sta razstava za sebe, da rabi več ur. kdor si jo hoče natanko ogledati. To so uspehi vedno IX) vsem svei-u perutnino, divjačino, ribe, meso m jajca kar na vagone. Ta firma po-kfuni tudi vso divjačino od Slovenskega lovskega dmStva m ima z-asluso. da so cene divjačine posiale sHaine- kar ie za naše narodno gospodarstvo nijvevje?:a poni on a. Z veseljem so obiskovalci konstatirali, da imamo tudi domač Ma*?gi, namreč *Ju-i han«, ki jc prav naglo zaslovel po držav., ker je kvaliteta ras izvrstna. Brez Juhana in Magigija, izdelka te stare svetovne firme, nam danes ne diši več nobena jed, ker ta začimba tudi izvrstno prija želodcu. Okrog Magtgijcve razstave jc zlasti dopoldne polno obiskovalcev, da si ogrejc-jo želodce s krepko kino predno stopijo k Bolaffiju. Med naejfektneijše aranžirane siojnice spada umetniško dekorativni ar aniona Bo-gomdrja Motoha. ki je razstavil več vrst v njegovi najmodernejši pražarni pražene kave. Tudi »štempiana jajca«, vzibniiuio sološno senzacijo in zadovoUuost, saj smo z Golo-bovim perutninarskim zavodom na Lesnem brdu pridobili že davno potrebno podjetje. V zeleni dvorani je razstavil Stanko FIoTJančic najrazličnejšo ku/SfrlMco posodo in servise iz aluminija, emailirano posodo nemške provenijenec in vse, kar rabimo v modernih kuhinjah, da lahko opre-m: tikl: Tvuliinjo največjega Iiotela. Kar polovico Posačarjtvcga :rga ;e razstavila in prav okusno aranžirala veletrgovina s sadjem M. Štele & 1. Pielick. Krasno blago in lahko s,no ponosni na svojo sad jer ej o. Največ občudovalcev rma pa dvorni dobavitelj A. Verbič. ki >e to svoje odlikovanje pokazal z velikanskim grbom iz naj-razhčjnejšiih sadežev vseh delov sveta. Silno dekorativna sta pa mala drevesca s kronama iz samih nabranih jabolk. Z naj-efoktuejšimi kuharskim j umetninami se kosajo njegovi srćkani sandwicdii in dekorativni nareziki, velikanske hruške iz Avstralije, špansko grozdje, specijalna vina itd., sploh vse, kar je na svetu dobrega za želodec. Zelo dekorativno đeJw|eJu pred ogledalom tudi piramide iz rdečih konzerv tvrd-ke Sccdep s paradižnikovo mezgo in Pa posode z domačo gorčico kamniške tovarne Eta, ki z uspehom izoodrlva Une izdelke, ker popolnoma dosega al^ celo prekata nf -kvaliieto. Z uaiveek) eleganco je aranžirala f;rma B. Pauer, tovarna keksa in vafeHnov, svo-:o mrzo za čaj z natiz-braneHirn čajnim pecivom in kontektom. Hotelirji si ogledujejo Štedilnike iu hladilnike ljubljanske mestne plinarne, gospodinje pa s poželjenjem izorašniejo za cene servisov firme Berndorf z renomiranim črnim medvedom z žlico na rami. Razstava je tudi danes pokia. zvečer pa sladokusci jn surmani proslave njeno zmago v restavracijah s pokušamem raz-stavijenth doorot in leoot. Dober tek! Stev. 30 >SLOVENSKI NAROD«, dne 6. februarja 1930. Stran 3 Jutri grandljozna premijera! Elitni kino Matica! Cecil B. de Mille kr*# režiserjev, stvarnik vulikeea filmskega umotvora »Kralj kraljev« v motrameotalneai vtkMIflMi Brezbožno dekle »Klub brezboicev«. Srdita borba za idejo! 2r<«v — krivci — obsodba! V poboOiovalnici! Orctt« sadizma in čtove£k4ti zablod! Očišćenje v ognju in prejskusniah! Nepozabno! Ženijalno! Jutri! Jutri! Jutri! Dnevne vesti ezno aisec In stanoviten fe parfum, ki ga vsebuje milo Elida Favorit. Ono ima vse dobre lastnosti, k! jih zahtevamo od res dobrega mila/ ie blago in čisto ter polepšava polt.Kljub temu, da se močno peni ie zelo izdatno in to vsled njegove Uredne kvalitete. 9ndo ELI DA dvoril Brezposelnost med ameriškimi Slovenci Slovenska ponižnost ovira v boju za obstanek —- Z naše univerze. Univerza kralja Aleksandra I. v LjiMani ?e izdala seznam predavani za letni semester 1930. faiskrip-c*ja traja od 6. do 11. februarja. Letni semester se zaflerjuči 38. junija. Inskripcijski rok se v letnem semestru ne bo podaljšaj. Naknadna inskripcija se bo dovoljevala le na motivirane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili. V zimskem semestru ie bilo na naši univerzi 1414 rednih in 41 črednih slušateljev ter 160 reonih In 12 izrednih slusate^c, skupaj 1455. Na filozofski fakulteti Je bilo 337 rednHi in 24 i-zrednih slušateljev ter 102 re vožnjo od Oblastnega ođbo u Jadran, sfce Straž«, Ljubljana, banska palača — V pomorskem prometu so udeležencem letošnjega jubilejnega ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od 29. maja do 9. junija, dovoljene na podlagi sejmske lecjiti-macije sledeče olajšave: Na parnikih paro-plovnega društva »Boka«r 50% popust, na parnikih »Dubrovačke parobrodske plovidben olajšave ^razreda za razred<, t j. plača se cena nižjega a da se vozi v višjem razredu, enako tudi na parnikih »Jadranske plovidbe*. Za prevoz razstavnega blaga pa velja na parnikih vseh parobrodskih družb ~i0% popust Ugodnost velja na veeh parnikih za posetnike in razstavno blago od 20. maja do 20. junija L 1. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in v mnogih tudi deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 15, v Skoplju in Splitu 13, v Zagrebu 10, v Mariboru 7, v Ljubljani 6 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.9 mm, temperatura je zna-Sala 3.3. — Velik iiroz drv is Šibenika. V jsnu, arju je šlo preko šibeniSkega pristanišča 24.000 kubičnih metrov drv v inozemstvo. Največ drv je Šlo v Afriko ln Južno Ameriko. Tafco velikega izvoza v Šibeniku že več let ni bilo. Zanimivo je, da eo ve« tovor izvažali naši parniki. Krajevni odbor Rdečega kriza, v Kranju ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 9. tm. ob pol 11. uri v uradni pisarni sreskega načelnika v Kranju z običajnim dnevnim redom Odbor vljudno vabi vse članstvo k polnostevilni udeležbi. — Dve obsodbi. Pred sodiščem v Osijeku sta se te dni zagovarjala Stjepan Raj novic iz Les kovice pri Virovitici, ki je ubil orožniškega kaplarja Lazarja Filipovica, in bivši zakupnik monopolskega skladišča v Vukovaru Peter Škrbic, ki jo poneveril za 160.000 Din tobaka in tobačnih izdelkov. Filipović je bil obsojen na 1 leto ječe. Sodišče je upoštevalo kot olaj silno okolnost njegovo mladost in pa to da je ubil Fiiipovića v prepiru. Škrbić je bil obsojen na 2 leti ječe. Samomor veleposestnika. V torek se je v hotelu »Centrale v Novem Sadu ustrelil %- glavo veleposestnik Andrija Gal. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer ee bori s smrtjo. Samomorilec je zapustil tri pisma, eno namenjeno njegovemu odvetniku, ki ga je zastopal v neki tožbi, drugo sorodnikom, tretje pa policiji. Pri njem so našli tudi par menic in nedavno sklenjeno trgovsko pogobo. V pismu, naslovljenem policiji, navaja, da gre v smrt prostovoljno. — Žrtev Dunava. V ponedeljek se je na Dunavu med Starim Futogom in Bencinom pripetila strašna nesreča. Seljaka Gjuro in 11 on k a Plimo ter Zora Jo vic iz Beočina so v nedeljo odšli na maškerado v Stari Fu-tog, kjer so ostali do 3. zjutraj. Ob 8. so se v družbi delavcev Franca Nagyja in Štefana Adameka vračali precej pijani domov. Hoteli so s čolnom čez Dunav. Kaj ee je potem zgodilo, ni točno znano. Čoln se je najbrž prevrnil in vsi so padli v vodo ter utonili. Drugo jutro so potegnili truplo enega utopljenca na suho, d oči m o drugih in o čolnu še ni nobenega sledu. — Žena zastrupila moža? V juniju je nenadoma umrl 401etni posestnik Josip Maša iz Sajma pri Veliki Kikindi. Te dni pa je prejelo državno pravdnistvo v Kikindi pismo, v katerem anonimni pisec sporoča, da je žena svojega moža zastrupila. Truplo pokojnega Maše je bilo izkopana in v poštev prihajajoči deli so bili poslani medicinski fakulteti v Beogradu v svrho kemične analize. Žena je bila zaslišana, pa je trdovratno zanikala krivdo, češ da gre s amo za podlo osveto njenih sorodnikov, ki bi si radi prilastili premoženje pokojnega Maše. — Prijet defravdant. Včeraj je suboti-Ska policija prijela žitnega agenta Aleksandra Skokotoviča iz Budisave, ki je poneveril okoli pol milijona Din. Skokotović je priznal, da je poneveril 150.000 Din, drugo 80 mu pa baje ukradli žeparji v vlaku. Policija domneva, da ima Skokotović sokrivca, pri katerem je skril denar. — Tihotapec utonil v reki. Ibro Herič, lSletni mladenič iz sela Donja Vas pri Travniku, je odšel te dni v Hercegovino, da bi tihotapil tobak. Domov gTede je opazil ftnancarje, katerim se je izognil. Zavil je proti reki Banjalučici, katero je hotel pre-bresti, bila pa je pregloboka. Ker ni znal plavati, je utonil. Iz Ljubljane —Ij Ruska balentna in pantemimska skupina »Sinja ptica« pod vodstvom svojega ravnatelja gospoda Južnega gostuje v Jugoslaviji in pride 14., 15. in 16. tm. tudi v Ljubljano. »Sinja ptica« priredi v Beogradu deset, v Zagrebu pa osem večerov. Vsi ti večeri so baje Že v naprej razprodani. To potrjuje velik sloves in tudi izredno priljubljenost tega visoko umetniškega ruskega ansambla. »Sinja ptica« izvaja najlepše plese v solonastopih in skupinah, kakor tudi velezabavne in groteskne pantomime. Gostovanje »Sinje pticec bo v Ljubljani v operi in so vstopnice že v predprodaji. —Ij IV. reprezentančni ples. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra prirede slušatelji ljubljanske univerze svoj IV. reprezentančni ples v soboto 8. t. m. v uni-onski dvorani. —Ij Nova koncertna dvorana. V palači železniške direkcije je otvorjena dvorana za intimne koncerte, ki jih bo prirejalo Nar. železnica rsk o glasbeno društvo Sloga. Prvi tak koncert se bo vrSa v ponedeljek 10. februarja t. L* ob pol S. url zvečer pod naslovom: »Sonatrti večer.« Na sporedu je po ena Beethovnova in Grlogova sonata ter Dvofakova sonatma za vijolino in klavir. Spored izvajata gospod profesor Karel Jeraj (vijoliua( in g. Herbert Svetel (klavir). »SJoga« otvori s tem večerom ciklus koncertov, ki naj seznanijo njeno članstvo in vse druge, ki se zanimajo za glasfceno umetnost, z vsemi panogami glasbe. Pred vsakim koncertom bo kratko poljudno uvodno predavanje. Na prvem večeru bo predavanje obravnavalo splošno temo o >TJmevanju giasbene umetnosti«. Na ta način naj se zlasti železrričarsfci stan podrobno seznanja z resno umetnostjo in naj jo ume pravHno ceniti. Dostop do koncertov je pa, kolikor bo prostora v dvorani, tudi za vse ostalo občinstvo. Do se omogoči udeležba najširšim slojem, bo društvo po- biralo v svrho kritja režijskih stroškov le najmanjšo vstopnino od 2 in 5 Din. Za železničarje velja enotna cena Din 2.—. —Ij Slovensko planinsko društvo vabi še enkrat vse svoje člane, prijatelje in ostalo občinstvo na svoj planinski ples v soboto, dne 8. februarja, ob 20. uri v sokolskom domu na Taboru. VojaSka godba, ples, neprisiljena domača zabava, razni paviljoni z izvrstnimi okrepčili Kd. Pridite, ne bo vam žal. _Ij Ženski Pokret ima sejo danes zvečer ob 20 v damski sobi kavarne »Emona —Ij 0 najnovejši rn§ki književnosti bo prihodnji torek pri ZKD predaval univ. prof. dr. Jelačić* iz Skopija, avtor znanega dela o Ruski revoluciji in sotrudnik Ruskega arhiva. Na predavanje Že danes opozarjamo. —Ij Gospodinjska šola »Mladika?. gospodinjski šoli ^Mladika« se prične prihodnji večerni tečaj v ponedeljek dne 10. t. m. Vpisovanje za tečaj je v četrtek in petek od 17. do 19. v pritličju liceja iz Blei-veisove ceste in ne v »Mladiki«. Prednost za tečaj imaj 3 mestne uslužbenke in soproge mestnih uslužbencev. —Ij Lastnik pozabljenega paketa. \* trafiki v židovski ulici naj se oglasi pri trafi-kantinji. —Ij Predavanje o >>'aši gledališki kri- tikic, ki je bilo zaradi naznanjenih ovir v zadnjih nedeljah preloženo, se bo vršilo nepreklicno v nedeljo 9. februarja ob 10. uri dopoldne v zbornični dvorani ljubljanske univerze. Predava režiser g. Ciril Debevee. Vstop prost —Ij Orkestralno društvo javlja članom, da se vrši skupna vaja v petek, 7. t m, ob običajni uri v Glasbeni Matici. Z ozirom na nujnost vaj poživlja odbor člane, da se te skušnje z vso zanesljivostjo in točnostjo udeleže. Danes zvečer po zaključku kulinarične razstave v restavracijah 9fSUm", „Union" ln „Zvezda" pokušnfa razstavljenih kuharskih mojstrovin HIHtllMMIItlMtllttTTTt*TTT*T*"t'"" Nebotičnik za zrako-plove V Newyorku začno gradili najvišre poslopje na svttu, nebotičnik, ki bo presegal Eifflov stolp za 400 m. Ogrodje bo jekleno in nebotičnik bo služil zrakoplovom za posta jal išče. Vrh nebotičnika bo postavljen steber, h kateremu bodo privezovali zrakoplove. Potniki bodo lahko v 7 minutah po prihodu zrakoplova na oesti, kajti nebotičnik bo opremljen z električnim dvigalom izključno za potnike zrako^tovov. Poleg drugih naprav bo na novem nebotičniku ogromen električni žerjav in električni reflektor, oba namenjena pospeševanju zračnega prometa. V nebotičniku bo prostora za 60.000 uslužbencev raznih podjetij, kar pomeni da bo v eni hiši toliko ljudi, kolikor jih je v srednje velikem evropskem mestu. Stroški za nebotičnik bodo znašali 50 do 60 milijonov dolarjev. S tem se izpolnijo sanje prvih pijonrrjev avi-jatike, ki so bili prepričani, da bo zračni promet tako napredoval, da se bodo mogli spuščati zrakoplovi na strehe. S tem je tudi rešen problem letališč v velemestih. D kupletih in kuple-tistih Slovenci smo vražji, ponza nas ves svet! Ce hoč'jo v Berlinu slovenski kuplet, povabijo brž iz Ljubljane gospoda, ki zna vse kuplete, vse, kakor jih moda zahteva seveda, torej modeme in originalne, kot trdi gospod, ki znan je baje v Ljubljani povsod še kot dirigent, komponist in tak dalje. Samo da se zmotil je ali prezrl dotični gospod, ki v Berlinu se drl — (ta »drl« oh s »prezrl« pač tak lepo se rima) — ko v »Nekaj nasvetov« iz katerega posnemamo: Med našimi rojaki v Argentini je število brezposelnih precej veliko. Mnogi žive v brezdelj-u ter v pomanjkanju in revščini propadalo duševno in telesno. V domovini imajo družine, ki čakajo njihove pomoči, a reveži se še sami ne morejo preživljati, ker ni dela Kaj je temu vzrok? Predvsem splošna gospodarska kriza, ki traja že par let, in — 0 Sokolu kraljevine Jugoslavije jp v letošnji druei številki časopisa »Bundesturn-zeitung*', ki izhaja na Dunaju, daljši čia-nek, v katerem trdi člankar, da je nova ureditev telesne in nravne vzgoje mladine z državnega in narodega stališča zelo pomembna. Ni nobenega dvoma, da bi se tudi v avstrijski republiki, ki trpi zaradi delovanja različnih strankarskih telovadnih zvez, obnesla ustanovitev slične narxlnedržavne organizacije. Jugoslovenski kralj ie ustvaril s tem novim zakonom mogočno in namenu primerno središče, ln tako odpravil telovadna društva, ki so bila ustanovljena na osnovi pripadnosti k posameznim plemenom. Nova institucija bo vršila kulturne, narodne in politične naloge v takem obsegu, v kakršnem jih doslej ni mogla izvesti nobena druga organizacija, škoda, da zaradi sedanjih razmer v Avstriji na kaj podobnega ni niti misliti, zaključuje člankar. — Zlet v Beogradu. Zlstni odbor v Beograd« s svojimi odseki sploh ni prenehal s pripravami za zlet Zletišče se urejuje naprej in b» rravnavanje terena v najkrajšem ca*u končano. Načrti za zletišče, ki jih je izdelal znani beograjski arhitekt brat Mo-mir Korunović so ie predloženi v odobrenje. Telovadišče samo bo merilo 150 X 84 in bo imelo poleg tega še 8 m širok pas za orodje. Prostora bo za 3500 telovadcev, in bo torej nekoliko manjše kakor je bilo ljubljansko. Na tribunah bo prostora za 40.000 gledalcev. — Franeaaka sborniea je odobrila letos 90 milijonov frankov za podpiranje telesne vzgoje. — Akademski svet mesta Pariza uvede za vse dijake srednjih Sol zdravstveni iskaa, kamor se bodo vsakega pol leta vpisovale zdravniške ugotovitve o izpremem- se je letos še poostrila. Sicer pa, čeprav je gospodarski položaj Argentine trenutno precej neugoden, se razmeroma vseeno precej dela in bi lahko bili po našem mnenju delavci, kot smo Slovenci, vsi zaposleni. Zato no smemo pripisovati brezposelnosti mnogih naših rojakov zgolj neugodnim gospodarskim prilikam, pač pa precej tudi njihovim praktičnim nesposobnostim, pretirani obzirnosti, neodločnosti in boječ-nosti. V tej mladi deželi brez tradicij je treba, da jc človek smel, odločen in da se zaveda svojih sposobnosti. Prepričati moramo same sebe, da smo inarljivejšj in sposobnejši od delavcev drugih narodnosti. Ce pridete pred gospodarja, se ne tresite od strahu ini ponižnosti, kakor bi imeli slabo vest. Samozavestno in odločno, a tudi dostojno nastopajte, saj vendar ne beračile, kadar iščete dela, temveč ponujate delodajalcu svoje pridne in žulja ve roke, svojo mladost in včasih celo zdravje. Zelo tehten vzrok velike brezposelnosti tiči tudi v tem, da se vsi no vod osli rojaki ustavijo najraje v Buenosu Airesu. Kdor misli, da se v glavnem mestu najbolj zasluži, se zelo moti. Globoko v notranjosti Argentine ie gotovo več možnosti zaposlitve kakor v prenatrpanem Buenosu Airesu, kamor prihaja dnevno na stotine novih moči od vseh vetrov. bah telesnega stanja. — Pri nedavni izbirni tekmi za Luxemburg se je med 10 najboljšimi tekmovalci pojavila polovica čisto novih telovadcev. Tekmovalna vrsta bo dokončno sestavljena šele po alžirskem zletu. — Število prijav za zlet v alžiru jc narahlo na 425 društev z 18.000 gimnasti. — Najštevilnejša eokolaka rodbina. Uredništvo češkega Vrstnika sokolskoga je razpisalo meseca oktobra lanskega leta zanimiv natečaj za določitev najštevilnejše sokolske rodbine. Natečaja se je udeležilo 12 rodbin. Za zmagovalko je bila proglašena rodbina brata Ferdinanda Maline iz Horic v Podkrkonoših. Brat Malina, ki jo vdovec, ima 10 otrok, 7 sinov in 3 hčere, in ti otroci imajo zopet 12 otrok, tako da Šteje vsa rodbina danes 23 Članov, ki so vsi brez izjeme pripadniki Sokola. Na drugi stopnji je rodbina brata Františka Langa in na tretji rodbina brata Booumila Bulifa, ki imata veaka po 10 članov - Sokolov. Trojanski konj. Profesor: Povejte mi, kaj je bilo na troianskem konju posebnega? Dijak: To, da Trojanci niso poznali rentgenovih žarkov, da bi pogledali konju v trebuh. Med prijateljicami — Dejal je tudi, da sem najlepše in najdražestnejše dekle, kar jih je kdaj videl. — In ti govoriš s človekom, ki tako nesramno laže? Priporočilo. Brezposelni igralec je prosil pisatelja, v katerega drami je nastopal, naj ga priporoči. Pisatelj mu je napisal: Priporočam tega gosooda najtopleje. Igra Hamleta, Cvrana. Šveika. klavir in biljard. Biljard igta se najbolje. ran »SLOVENSKI N A R O D*, dne 6. februarja 1930. Stev. 30 52 Izmislili so si, da nisem krščenka, temveč hči gospe de Rovaljoie... hči, katero ie imela pred zakonom. Te strasne besede je izgovorila Yveta zek> težko. Glas se ji Je tresel, ko je vsa nervozna pripomnila: — Da, to so si izmislili ti lopovi. In to nesramnost hočejo razbobnati, da osramote mojo botro... in tudi vas, dragi botrček. _ _ • , Pripravljeni so na vse ... Tudi dokaze si izmislijo... Saj ponarejajo dokumente. Napno vso potrpežljivost in prebrisanost, da pritisnejo temu podlemu obrekovanju pečat verjetnosti... Yveta Boise je nenadoma umolknila, kaiti vsa prestrašena je opazila, da je polkovnik srdito namršil obrvi. Čutila je, kako ji dve vroči roki stiskata zapestje liki klešče. Polkovnik ji je pogledal v oči in vpraša! osorno: — Si trdno prepričana, da ie to res obrekovanje, Yveta? — Zagotavljam vas, botrček, da ti lopovi lažejo. — Ne ... ti... ti lažeš! Prizor je dobil nenadoma drugačno lice. Komedija se je izpremenila v dramo. Kot dober psiholog je grof de Rovaljoie takoj spoznal, da ga hoče Yveta nalagati. Najboljši dokaz je bila njena zadrega, s katero se je izdala. — Lažeš! — je ponovil polkovnik in se vzravnal pred dekletom srditega obraza, plamtečih oči. grozen. Yveta se ga je tako ustrašila, da sploh ni mogla odgovoriti. Sirota se je vsa tresla. Polkovnik je pa zaškripal z zobmi in pripomnil: — Izdala te je že sumljiva zadrega. Pa tudi če bi bila še tako spretna in hladnokrvna, bi bil spravil iz tebe resnico. Povedati ti moram, da sem že davno slutil to sramoto in da mi je zla slutnja zagrenila življenje. Slutil sem idilo, ki se je odigrala v gradu roditeljev moje žene v Pecheve-qne in katore junaka sta bila gospodična Monika in neki Filip, ki je pozneje v kolonijah umrl. Po nekaterih znakih in po čudnem odsevu v Monikinih očeh sem spoznal, da mi svojo tajno skrbno prikriva. Oboževal sem Moniko ... Ljubezen me je omamila m mi pomagala pregnati strašne dvome. Zdaj pa se spominjam neštetih podrobnosti, katerih takrat niti opazil nisem. Zdaj vstajajo v mojem spominu, da ovržejo tvojo trditev, da bratovščina »Crne perunike«, laže in obrekuje mojo ženo. Podrobnosti, katerih se zdaj spominjam, so dokazi, ki se kopičijo nad njeno in tvojo glavo. Polkovnik je globoko vzdfhnil in nadaljeval: — Torej tr... ti.. ki si bila v mojih očeh najčistejši angel... ti, ki sem te ljubil kot lastno hčer... ti si igrala to komedijo, da bi živela pod mojo streho. da bi jedla moj kruh... ti, ki si vse vedela ... ti, ki imaš tako podlo mater, da ni imela niti toliko sramu, da bi ti utajila ta-jno tvojega rojstva____ti... pankert! — Botrček! — je zastokala Yveta. Pokleknila je in sklenila roke. — Pankert! — je ponovil polkovnik. Ah. saj dobro vem. da je ta izraz zastarel. Svet zdaj igraje odpušča ljudem, rojenim izven zakona. Naša družba ima morda prav. — Jaz pa ne morem tako lahko zatajiti načel, s katerimi sem zrasel. Imam to slabo lastnost, da ostanem vse življenje podoben svojim prednikom Meni je dostojanstvo najdražje na svetu. V divji jezi in ogorčenju je govoril grof de RovaJjoie kar tja v en dan bolj pod vplivom užaljenega ponosa, nego srca. Begal je po sobi, razbijal s pestmi po pohištvu, preklinjal in zmerjal, da bi si lajšal gorje. Kar se je ustavil pred velikim zrcalom, v katerem je videl svojo postavo krasno postavo, kajti v uniformi je bil grof res lep. Zagledal je križec častne legije, katerega trak je tvoril rdečo progo na ble-dorumenem suknu njegove bluze. Polkovnik si je naglo strgal s prs visoko odlikovanje in ga treščil na tla. — Nisem ga vreden! — je kričal. — Da, nisem ga vreden, jaz, varani mož.. smešen človek., smešen krušni oče hčerke drugega moža! Ta izbruh polkovnikove jeze je zadel nesrečno Yveco kakor strela iz jasnega. To je bila strašna moralna zaušnica, ki je prisilila njen ponos k odporu. Planila je pokonci in odšla molče v svojo sobo. V salonu je zavladala grobna tišina. Samo ura na kaminu je tiktakala in merila čas. Kazalci so se bili pomaknili že čez osem. Zunaj se je bilo že stemnilo. Zdelo se je, da je tišina nekoliko pomirila nesrečnega polkovnika, kateremu je usoda zadala tako hud udarec, da ga najbrž ne bo nikoli prebolel. Naslonjen z drhtečimi rokami na mizo je težko sope I in strmel pred se, kakor da hoče pregnati strahove. Potem ie povesil glavo, hrbet se mu je upognil in globoko je vzdihnil. Nenadoma se je njegovo srce omehčalo. Junaku, ki je mirno zrl smrti v obraz, so se zalesketale solze v očeh. — Monika! To ime je bilo izgovorjeno z glasom, iz katerega je odmevala globoka žalost, pa tudi iskrena ljubezen. Ta Čas, ko so tekle so^ze po zagorelih grofovih licih, so se vrata Yvetine sobe tiho odprla. Dekle, ki je imelo komaj toliko časa, da se je obleklo, je krenilo naravnost proti predsobi. Se en korak in bila bi v predsobi. Toda v zadnjem hipu je polkovnik začul lahne korake in dvignil glavo. Zagledal ie Yveto, katero je bil prej tako neusmiljeno ozmerjal in razžalil. — Kam pa? — je vprašal presenečeno. Odhajam, botrček. Odgovorila je mirno in njen glas se je bistveno razlikoval od polkovnika, ko jo je zmerjal in žalil. — Odhajaš— kam pa? — Ne vem. O tem še nisem imela kdaj razmišljati... Vse je prišlo tako nepričakovano ... tako brutalno ... Spoznala sem pa, da pri vas ne morem več ostati. Seveda, ne smela bi oditi tako naglo. Morala bi vas preje prositi odpuščanja, morala bi vas lepo prositi, da prizane-sete vsaj moji nesrečni mamici, če že meni niste mogli. To je prvič, da omenjam mater pred pričo. Jaz, ki sem mislila, da bom srečna od onega dne. ko jo bom smela javno nazvati mati... Ta dan je napočil... srečna pa nisem... ne, nisem srečna. Besede so dušile Yveto v grlu. Nove solze so ji silile iz oči. Ni imela več moči, da bi nadaljevala. Da napravi konec mučnemu prizoru, je hitro stopila k vratom, vodečim v predsobo. — Ostani! — ji je zapovedal polkovnik d-e RoyaIjoie. — 1----- Senzacijonalna obravnava v Moskvi Bivši učitelj tujih je7skov Šulc kot poglavar nove sekte — Sovjetska vlada je po njegovem mnenju hudičeva vlada Te dni se prične v Moskvi senzacijonalna obravnava proti Dimitriju Henrikoviču Šulcu. bivšemu učitel.oi tujih jezikov, ki se je pa zadnjih 10 let špecria!iz:ral za duhoborca. Postal je »zadnji prorok«, ustanovil je sekto verujočih mož in žen, postal je oderuh in sadist in vse kaže, da mož nima vseh koleščkov v glavi. Čeprav je prismojen, je imel kmalu velik vpliv in oblast nad celimi pokrajinami, kjer se je njegova sekta naglo širila. Zadnje čase je začel Šulc vplivati na svoje pristaše tudi političn-o, napadal je sovjetsko vlado kot »hudičevo ustanovo« in s tem ie opozoril nase sovjetske oblasti. Najstarejši preiskovalni sodnik moskovske o-krame prokurature Laskin je zaključil preiskavo v zadevi »proroka« in »predstavnika zagrobnih duhov na zemlji«. Iz aktov ie razvidno, da bo obravnava proti Šulcu največja senzacija, kar jih pomni bogato rusko pravosodje. Kako so bili pristaši Sulcu uda-ni. je razvidno iz tega, da sta dobivala državni pravdnik in preiskovalni sodnik grozilna pisma, v katerih so neznani pisci zahtevali, naj izpustita Sulca, sicer bosta oba umoriena. Pisma so bila p;sana s človeško krvjo. Svoje delovanje kot predstavnik duhov na zemlji je pričel Šulc že v letu 1920 blizu Nižje Novgoroda, kjer je poučeval tuje jezike. Mož je začel prirejati večerne spiritistične seance, na katere so prihajali njegovi učenci in učenke. Tu so se navadn-o pogovarjali z duhovi, klicali so SavonaroKo, Toraue-mada in druge. Medij je bil Šulc in duhovi so potom niega večkrat izrazili svojo zadnjo voljo, češ naj postane Šulc njihov pooblaščeni zastopnik na zemlji. Iz sptritistov je organiziral Šulc društvo »Edina cerkev«, v katerem je uvedel najstrožjo disciplino- Za naj-maniši pregrešek so pretepali sektante z železnimi palicami, da se očisti telo grešnih želja. Sadizem v sekti ie bil od dne do dne večji. Kljub temu je pa naraščalo tudi število članov. Med sektanti so bili celo sovjetski uradniki, slušatelji moskovskega konzervatorija, mladi igralci itd. Leta 1025 so se pojavile v sekti protisovjetske tendence. Šulc je '"zjavil svor.m pristašem, da je sovjetska vlada hudičeva vlada, tretja inter-naci'onala pa hudičeva al-ehija. Kari Marx je bil do njegovem mnenju hudičev sel. Lenin pa bes. V svoMh prid'gah ie Šulc oznanjal, da pride v Rusiji kmalu do splošne ustaje m da bodo padale prve bombe v Kremi. Članom sekte je bilo prepovedano čitati sovjetske knjige in liste. V sovjetskih ustanovah so sicer smeli delati, toda svoje dolžnosti so morali izpolnjevati samo formalno. Ves zaslužek so morali dajati sektanti proroku. Posebno mnogo je zahteval Šulc potem, ko se je izpremenil v žensko. Nataknil si ie lasuljo in oblekel žensko obleko. Tedaj ie zavladala v sekti razuzdanost. prorok je vplival pogubonosno na mnoge učence in I učenke, katere je spravil tako daleč, da so jih morali poslati v umobolnico. Končno so sovjetske oblasti Šulca in njegove pajdaše aretirale. »Večernaja Moskva« pravi, da je zaslužil Šulc s svojim delovanjem kroglo v glavo. Masohizem in sadizem Nekateri ljudje uživajo, če morejo sebe ali druge trpinčiti spolno abnormalno razviti ljudje To so Normalno razvit človek odklanja trpinčenje drugega. Pač pa prevzamejo to vlogo z navdušenjem abnormalni ljudje, katerih seksualnost je razvita v nasprotni smeri. Markiz d-e Sade, ki se je mnogo pečal s temi čudnimi psihološkimi pojavi, pravi, da so taki ljudje sadisti. Gorje normalni ženski, ki pride v roke sadistu ali zdravemu moškemu, ki se zaljubi v sadistko! Njihovo življenje je pravi pekel, kajti vse življerre morajo prenašati duševne ali telesne muke aH pa oboje skupaj. Nekaj masohizma in sadizma jc v vsaki strastni ljubezni Masorrzem ali sadizem je tudi tam, kjer zaljubljenci vpričo drugih skrivajo svojo ljubezen, koketirajo z drugimi in ugajanjaio vse mogoče, samo da se mučijo. RaziJna je samo mera in težko je določiti, kje je v tem pog'edu konec normalnosti in kje začetek abnormalnosti. V splošnem lahko rečemo: ljubavno razmerje, sloneče pretežno na sočutiu ali na pretirani ljubosumnosti, ni zdravo in lahko vodi samo v nesrečni zakon. Ce ie normalna ženska deležna ljubezni takega moškega, stori najbolje, da se mu za dolgo umakne in da mu pod nobenim pogojem ne pove. kam odpotuje. Včasi pa tudi to ne pomaga, kajti moški se vrne k ženski tudi čez več let ali pa lazi za njo sploh vse življenje. Znani so celo primeri, da je morala posredovati policija. r>a tudi to ni nič zaleglo. Najbolje bi bilo, da bi ustanovili za take ljudi sanatorije, kamor bi jih zapirali, saj gre v bistvu za duševno bolne. Posebno mnogo takih značajev opisuje Dostojevski v svojih romanih. Morda je to v zvezi z alkoholizmom v Rusiji pred vojno. Alkoholiki pa ne morejo spravljati na svet normalnih otrok. Nekaterim dekletom se zdi čudno, da se nikakor ne morejo odkrižati vsiljivih in nadležnih kavalirjev, katerih sploh ne ljubijo. Cim energičneje dekle odklanja takega fanta, tem vztrajneje lazi za njo- No da se odgnati ne z zaničevanjem, ne z zmerjanjem. Težko mu je in navadno sam hudo trpi, ne potrudi se pa. da bi se reših teh muk. Dekletu,, za katerim lazi tak moški, se zdi čudno, da je tako vztrajen in potrpežljiv in da prenese brez najmanjšega protesta celo zmerjanje in ponižanje. Vidimo tudi zakone, v katerih žena duševno muči moža in ga večkrat celo vpričo drugih zaničuje, on pa kljub temu živi z njo in ne stori najmanjšega koraka, da bi se ločil. Normalna ženska takega moškega ne more imeti rada. Cim spozna, da je po značaju tak, ji postane zopern. Ce je ženska značajna in pametna, ga energično zavrne, čeprav ji grozi s samomorom ali umorom. Samo nespametne in manj značajne ženske se odločijo v takem primeru za zakonsko zvezo. Prve store ta korak iz sočutja, druge pa iz preračunljivosti, ker upajo, da bodo dobrle od takega moža vse, kar bodo hotele. Nekateri si razlagajo ta pojav kot neizmerno moževo dobroto, Ijubeznji- vost in potrpežljivost. V resnici je pa tak ekstrem nekaj povsem nenormalnega. Gre namreč za neko posebno obliko spolnega nagona, ki se naziva masohizem. Sacher Masoch je namreč prvi napisal o tem pojavu kniigo. Masohizem se pojavlja v razhčnih oblikah, od mirnega, kateremu zadostuje samo duševno trpinčenje, do ekstremnega, ki zahteva tudi telesno mučenje- Masohizmu so lahko podvrženi moški in ženske. Trpljenje vpliva na take ljudi drugače, nego na normalne. Normalni ljudje čutijo boleci.no ali bolest in ker je bolečina iz vidika narave nezdrav pojav, reagirajo normalni, zdravi 1 ju d ie na njo na ta način, da jo skušajo premagati. Ce se na pr. nesrečno zaljubijo, se ne vsiljujejo, ne prosjačijo, ne pretakajo solz in se ne ponižaio pod človeško dostojanstvo, temveč skušajo v sebi premagati čustvo, ki jim to bolest povzroča. Spolno abnormalno razvitim ljudem je pa naravnost užitek, če morejo duševno ali telesno trpeti. Zato se z vsemi štirimi oklonejo človeka, ki jih duševno ali telesno muči in vise na njem tako, da se jih ne more odkrižati. Prav tako privlačni so jim tudi ljudje, ki sami z užitkom in veseljem duševno aH fizično trpe, čeprav jim ni treba. Najbofte, naftrajneČe, J3 Debeli možje so boliši Agilno pariško debatersko društvo »Club de Faubourg* je priredilo nedavno debatni večer, na katerem so člani s hvalevrednim zanimanjem razpravljali o debelih in suhih moških, da ugotove, kateri so boljši kot zakonski možje. Večkia je bila za debele moške, za katere so se posebno navduševale med debato članice društva. Debeli moški so baje dobrodušni in še daleč ne tako občutljivi za vsako malenkost, kakor suhi.. Zato so kot nalašč ustvarjeni za zakonske može, posebno če se žena rada prepira. Suhi zakonski možje so po mnenju pariškega društva mnogo bolj nervozni in občutljivi za vsako malenkost. Zato njihovo zakonsko življenje ni tako harmonično in tudi ne spadajo k ženam, ki hočejo imeti na vsak način zadnjo besedo. Kdor osrlašuje, ta naoreduie! t' cl C < C €[ C 2a p/es ttt mašiti Svila — ctftlee M O § 1 L prašek proti NARODU Vas takoj reši teca aia. ProaĐvaja: apoteka Mr. B A H O V E C. <09/L Ljubljana f Vsaka beseda SO Za odgovor znamko I oAQOA>QF iti ff%A Plota se Mhfcp tuđi » snamkaft • Na vprašanja brc* snamkm nm NašmemiJki oQla» IH» BUDILKE a Din 60.—. Triletno jamstvo. IVAN PAKIŽ, LJUBLJANA Pred Škofijo 16. 765 Majhno posestvo obsegajoče 3—i orale zemlj-e, . z opeko krito hišo, v ravnini v celjskem a4a poljčanskem okraju, knp! Ivan Vidgaj* Rogaška Slatina. 7W Ribje olje sveže, najfinejše, norveško, kt lekarne dr G Ptccoft-4a v Ljubljanu se priporoča bledim, slabotnim oseba! 87-L Večje posestvo v lepi in sofočni legi. obstoječe iz travnikov, njiv, sadovnrka, vinogradov in snra. gospodarskega poslopja, vse v dobrem stanju, 20 minut od velike ceste, radi bolezni takoj poceni prodam. — Po jasnih daje Mihael Cantfek, Velenje. 7*3 Lepo zemljišče ca 6000 m2 za slavnim kolodvorom v Ljubljani, ceno naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod Zeroi>išče«'790. 790 Seno po Din 110 in damo po Din 75 za 100 kg prvovrstno sladko v balah, če se vzame v količini nad 10 bal tudi cenejše, prodaja iz komisijske zaloge Špedicija TURK, Ljubljana Črno sladko novo vino kna delikatestna trgovina Birzzo-Eh, Littgar»j-eva ulica. 7S9 Poročne prstane nudi najcenejše Ivan P a k i ž, Ljubljana. Pred Skotijo 15. 769 IftakuCatutni paph Stodafa uptava tSCoeen*Hegr Tlatcda, Razpis. Stavbni odbor za zgradbo nove šolske stavbe v Lescah razpisu e celotna stavbena dela zgradbe 4. razredne osnovne ln gospodinjske ter kmetijsko-obrtne nadaljevalne šole Njeg. Vis. kraljeviča Andreja in sicer: težaška, betonska in zidarska, železobetonska, umetni kamen in teraco, tesarska, krovska, kleparska, mizarska, steklarska, pleskarska, slikarska, kamnoseška, parketna, ključavničarska, tapetniška, pečarska, inštalacija vode in kopališča, inštalacija elektrike, črkosllkarska dela, ureditev vrta in prostora okoli zgradbe. Pogoji se dobe pri tajniku stavbnega odbora pri gosp. Rudolfu Knezu, šolskemu upravitelju v Lescah. Ponudbe je poslati v zapečatenih kuvertah do incl. 3. marca 1930. Odbor si pridržuje pravico oddaje del v celoti ali posamezno in to neglede na višino ponudbe. Lesce, 5. februarja 1930. Za stavbni odbor za zgradbo nove šole v Lescah Ivo Ažman t. č. predsednik. UtcMe Joup Zopaofltt. — Z* : Fran Jeceršek. — Za opravo in del usta: 0«» Cbnstof. - Vsi v Unbfcaoi.