244 Listek.
zakaj le-to se opira na trdno podlago njegovih preiskovanj in del. Sezidal je ogromno poslopje primerjajoe slovanske slovnice in dal slavistiki trdno podlago za dalji razvitek s svojimi razpravami o staroslovenini. Ta velikanska zgradba neumornega truda in ge-nijalnega duha je tako temeljita, da je ne razrui nobeden napredek v znanosti; na nji se ne bode nikoli mnogo poznal zob neizprosnega asa. Bodoe generacije v slavistiki bodo na tej zgradbi izpremeuile samo to ali ono, te in one ornamente dodale in posameznosti razvijale dalje, toda delo samo v svojih glavnih potezah ostane delo Miklosichevo. Naj se peamo na obirnem polji slavistike s tem ali onim vpraanjem, vedno nas spremlja nevede* in nehote duh Miklosichevih del in razprav, samo da ne utimo svoje odvisnosti od njegovih mislij in dognanih resnic, ker jih zmatramo e za obe znane. To neizmerno izgubo, katero je zadela z Miklosichevo smrtjo slavistiko, utili bodemo prav ivo ele za nekaj asa, ko izostanejo one dragocene razprave, katere nam je podajal leto za letom in katerih je vedno le teko priakoval vsak slavist. Zdaj je umolknil na mojster. Njegova beseda ne bode ve kazala v slavistiki pota, toda nauki njegovi nam bodo tudi v bodonosti odloilni voditelji, in kdor se le nekoliko bavi s slavistiko, dobro ve", da je v slavistiki Miklosich bil, a da Miklosicha ne bode ve!
V. O. Miklosichev veer v slovanskem seminaru na Dunaji. Kakor navadno, zbrali so se sluatelji Jagievi v sredo II. t. m. na veer v seminaru. Toda ta seminarski veer ni bil odmenjen seminarskim vajam in znanstvenemu predavanju, nego spominu in pieteti onega moa, egar ime se je tolikokrat imenovalo na vsakem seminarskem predavanji, moa, ki je dunajskemu vseuiliu s svojimi deli priboril prvo mesto v slavistiki, naemu Miklosichu. Zbralo se je ta veer toliko obinstva, da ni bilo dovbfj prostora. Najprej se je spominjal prof. Jagi, vidno ginjen, nenadomestne izgube, katera je zadela slavistiko, in v krepkih potezah narisal z jedematimi besedami velikanske zasluge svojega uitelja in razloil pomen Miklosichevega znanstvenega delovanja. Njegove zasluge sicer priznava in ceni ves ueni svet, toda izgubo bode ivo util ele pozneje, ko se prikaejo v znanosti one praznine, katere so dozdaj napolnjevale leto za letom izhajajoe razprave Miklosicheve. Posebno se je pa spominjal Miklosicha kot svojega uitelja. Priel je iz Hrvake, da se bavi s klasiko filologijo, toda Miklosicheva predavanja so ga napotila, da se je z ljubeznijo poprijel slavistike, posebno odkar se je osebno seznanil z Miklosichem, kateri je bil takrat tudi e uradnik v dvorski knjinici. In tako je Miklosicheva zasluga, da se je po konanih vseuilikih tudijah vrnil v svojo domovino klasiki iilolog na popirji, ali v srci slavist. In tudi pozneje ga ni zapustila Miklosicheva naklonjenost; ostal je njim v zvezi, in uitelj je svojega nekdanjega uenca e vedno vzpodbujal. e takrat mu je pisal v Zagreb, naj se pripravlja temeljito v slavistiki, da bode pozneje na dunajski stolici njegov naslednik. Seveda je morala ta velika naklonjenost in to priznanje slavnega uenjaka mladega gimnazijskega profesorja silno vzpodbujati na dalje delovanje v slavistiki, h kateremu ga je itak vleklo srce. Tudi leta 1870. je posredoval Miklosich,. da je dobil on stolico v Odesi, in ko se je osnovala sto-lica za slovansko filologijo v Berolinu, bil je zopet Miklosich, kateri se je spominjal nekdanjega svojega uenca in ga priporoal po slavnem Miillenhoffu. Tako je ostal Jagi v tesni zvezi z uiteljem svojim in ko je osnoval svoj zbornik za slovansko filologijo, tedaj je Miklosich takoj odobraval to potrebno podjetje in se vedno ivo zanimal za vse tamkaj objavljene razprave. Skoraj po vsakem zvezku je pisal Jagiu, kaj mu ugaja, s im se strinja in esa ne odobrava. In ko je moral Miklosich zapustiti stolico dunajsko, kjer je zastopal etrt stoletja slavistiko, budil ljubezen do te stroke v mladini in na ta nain vzgajal narastaj, kateri bode nadaljeval poeto delo, hotel je zopet, da mu bode Jagi
listek.
245
naslednik. V zadnjem teaji svojih predavanj mu je pisal v Peterburg pismo v znanem kratkem in lapidarnem zlogu: Mit Ende dieses Semesters trete ich voii der Universitat zuriick. Icli werde Sie zu meinem Nachfolger vorschlagen. Denken Sie dariiber nach, damit Sie vorbereitet sind, vvenn die officielle Atifrage an Sie gerichtet \vird. Najlepe ase je doivel Jagic na Dunaji v obevanji z Miklosichem ; drug drugemu sta razodevala znanstvene svoje namene in se pogovarjala o njih, vzpodbujala drug drugega. Da je hotel Miklosich res Jagia za seboj imeti, temu je najbolji dokaz, da ga je takoj spravil v dunajsko akademijo. Tudi za slovanski seminar se je Miklosich vedno zanimal od poetka. Teden dnij pred smrtjo je e povpraeval Jagia o seminarskem delovanji in mu estital radi lepega napredka. Zato je umevno, da je prof. Jagic nekdanjemu svojemu uitelju, poznejemu prijatelju, s katerim je bil toliko asa v tesni zvezi, s tre-soim glasom zaklical venaja pamjat.
Zatem, je dr. M. Murko obirno nartal Miklosichevo vsestransko delovanje in podal njega ivotopis. Predstavil nam je Miklosicha loveka in uitelja in poudarjal njegove zasluge za znanost in po^ebe e za razvoj slovenskega knjievnega jezika. S tem govorom se je konal seminarski veer, veer hvalenosti in pietete do naega Miklosicha. (Slovenci se smemo pouaati, da smo doslej med vsemi Slovani e najtemeljiteje opisali ivljenje in delovanje slavnega rojaka naega Miklosicha. Leta 1883. priobil je g. Anton Trstenjak v letopisu Matice Slovenske [1883, str. 1.54.] ivotopis njegov, na katerega zavraamo bralce svoje ter jih opozarjamo, naj ga e jeden pot prebero, da bodo tem iveje utili veliko izgubo, ki je zadela slovanstvo s smrtjo Miklosichevo. Ured.)
Vienac o Miklosichi. Vienac (1891, t. n.) je posvetil Miklosichu nekaj vrstic, katerih v listu za knjievnost pa ne bi priakovali. Dalo bi se o tem pisati mnogo, ali zadoaj le nekaj opazek, ker nam je taka polemika strano zoperna.
Da Miklosich ni ostal navduen Ilirec, kriv je Kopitar: No doavi u Be upoznade se s Kopitarom, pa od onda kao da je u njega obamrla sla venska dua. Tedaj stare bajke o Kopitarji! Dandanes imamo e toliko gradiva o njem (posebno v pismih), da lahko sodimo, koliko krivice so mu delali in mu je e delajo. Novoslovenski jezik je zael Miklosich takrat zanievati, jer ga dri umjetnim pokusom. Tako se pie o Miklosichi, ki je Slovencem utrdil sedanjo pisavo! Izraz novoslovenski je pisatelju e bolj nejasen nego naim germanom: ne ve" namre, da je bil Miklosichu potreben, da razlouje na jezik od staroslovenskega. Miklosich ,rastavlja' nauno Maloruse od ostalih Rusa. Priporoamo pisatelju, naj vendar pogleda enkrat vsaj v Pvpinovo Isto-riju slavjanskich literatur zv. I. oddelek o Junorussih, kjer se lahko prepria, da ni Miklosich ustvaril maloruske narodnosti in jezika. Tam (str. 351.) tudi najde: afafik (tedaj Miklosichev prednik, ki e dosedaj vendar velja za Slovana) kategorieski zajavil, to v junorusskom nareii my imeem delo s takim e samobvtnim nareiem kak drugija glavnejija slavjanskija nareija. Ali rastavlja tudi Slovake od Ceha. Miklosichevo gramatiko bi pisatelj tudi v Zagrebu lahko nael ali pa se pouil pri kakem filologu, da ne bi napisal take lai! Ne bomo se zatorej udili, da je pisatelj tudi o Miklo-sichevi hipotezi o razmeri Hrvatov k Srbom slial le nekaj govoriti. Hotice Miklosich tudi tukaj ni delil Hrvatov in Srbov, pa pa jim svetoval zlogo ; v vseh njegovih delih nahajamo namre edini politini stavek, ki se glasi: selbstverstandlich darf diese ausicht nicht als versuch gedeutet werden, beiden volkern die b/ahnen der politik zu weisen: sie bediirfen einander (Vgl. Gramm. I. str. 392., izd. leta 1879 ).
Miklosichu ni treba hvale in slave, ali knjieven hrvaki list naj bo vendar po smrti pravien mou, ki ima kot uenjak ogromne zasluge za vse Slovane, ki je
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si