PoStnlna plačana v gBfcppfcal Leto LXXL, št. 252 a LJubljana, sreda o. novembra 19)8 Cena Din 1.— Iznaša vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — lnseratl do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst d Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. već ji tnserati petit vrstći D iti 4.— Popust po dogovoru, inseratnj davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, K.nalijeva ulica fttev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska eeeta, telefon St 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon at. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon št, 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L poStna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Pomen obiska kralja Karola v Londonu: Rumunija proti madžarskemu revizionizmu Rumunija in z njo vse balkanske države se bodo odločno uprle nadaljnjim revizionističnim težnjam Madžarske — Tudi velesile morajo zavzeti jasno in nedvoumno stališče BUKAREŠTA, 9. novembra, e. V tukajšnjih krogih smatrajo, da novo ustvarjeni položaj v Podunavju dovoljuje zadovoljiv razvoj vseh zainteresiranih držav. Da bi se pa to doseglo, je potrebno, da končno prenehajo razne revizionistične zahteve Neobhcdno potrebno je. da se v Srednji Evropi pomirijo strasti in povrne duševni mir srednjeevropskim narodom Rumunria od nikogar ničesar ne zahteva, a tudi nikomur noče ničesar dati. Prijateljica je vseh onih. ki jo puščajo na miru. ne sovraži pa nikogar Smatra, da je dovolj močna, da lahko izjavi da bo vodila samo politiko, ki najbolj odgovarja njenim koristim Tako je treba tudi tolmačiti potovanje kralja Karola v London. Kralj Karol II je pomen svojega obiska najbolje tolmačil v svoji Izjavi, ki jo jc dal zastopniku Reu-terja. rekoč med drugim: »Z zadovoljstvom sem opazil, da se je začela Anglija zanimati za ta del Evrope in upam. da se bo to zanimanje še poglobilo. V Rumuniji je prostor za vse. ki žele sodelovati pri gospodarskem razvoju Rumunije Odno-šaji med Veliko Britanijo in Rumunije so bili vedno dobri Ne morem poza biti. da je bila Anglija naš zaveznik med svetovno vojno Jasno pa je. da je v interesu vse Evrope, da ta dva naroda, ki živita tako daleč narazen ostaneta v najbolj prisrčnih odnosa jih.« Rumunsko javno mnenje se strinja p kraljevo izjavo in smatra, da bo kraljev obisk rodil najlepše usDehe za dr žavo Kakor kaže tudi Anglija z velikimi simpatijami gleda na ta obisk in smatrajo, da se interesi obeh držav v marsičem strinjajo V službenih londonskih krogih poudarjajo da so od- no5ni; mod "Piikprpctn i-p T n-ndonom 7P dolgo prijateljski m da bo obisk kralja Karola to slogo še poglobil Rumunija in Anglija sta nasproti vsaki iz-ključitveni politiki in sta odločeni, da bosta važna činitelja v politiki posredovanja in sprave. Glavni namen in pomen obiska kralja Karola v Londonu pa je razčišče-nje madžarskega nroblema Poslednji iogodki na Madžarskem kažejo, da se Madžari ne mislijo zadovoljiti z bogatimi koncesijami, ki so jih dobili z iunajsko razsodbo marveč da nameravajo sedaj usmeriti svoje revizionistične zahteve tudi napram drugim sosednim državam Taka politika pa bi porušila vse ravnotežje v Srednji Evro-oi in na Balkanu ter izzvala novo mednarodno napetost Zato želi kralj Karol ta vprašanja tako1' razčistiti Pri tem je freba upoštevati, da je Rumunija prignala madžarski narodni manjšini vse pravice in to daleč preko okvira mednarodnih manjšinskih obveznosti. Madžarska narodna manjšina v Rumuniji nima vzroka za pritožbe in bi zato vsako nadaljno vmešavanje Madžarske v to stvar moglo samo poslabšati položaj. Rumunija bo zaradi tega zahtevala, da podajo velesile jasno in odločno izjavo, da so z zadnjimi spremembami srednjeevropskega zemljevida zaključene vse revizije in da se velesile obvezujejo jamčiti za stabilnost sedanjega položaja. V mednarodnih političnih in diplomatskih krogih pripisujejo zaradi tega obisku kralja Karola v Londonu velik pomen, pri čemer izražajo mnenje, da bo zastopal kralj Karol v Londonu stališče vse Balkanske zveze. Gospodarske pridobitve Madžarske Letno štiri milijone stotov žita, bogate gozdove in rudnike ter dobre zveze Budimpešta, 9. nov. b. Priključitev slovaških in podkarpa'skin krajev Madžarski pcmeni ne le veliko teritorialno, temveč tudi gospodarsko pridobitev za Madžarsko. Po rjribližnih računih se bo na primer žitna produkcija Madžarske zvišala za okoli 4 milijone stotov. prikijuči-tev nekaterih večjih gozdnih kompleksov pa bo omilila madžarsko rxmianjkanje lesa. Pa tudi rudarstvo v odstopljenem ozemlju ne bo brez pomena. Pri Rožnici se na primer letno izkoplje ca okoli 200.000 ton železne rude nedaleč od tam pridobivajo tudi antimon katerega r>r iz vodnja znaša do 2400 vagonov letno Pn Jolšvi je znan ru-dnik magnezra, v kare rem je zaposlenih do 1000 rudarjev V ny-transkem okrožju je nadalje rudnik ruja-vega premoga, katerega le'na kapaciteta znaša okoli 240.000 ton. Razen tega pa bo madžarska industrija s pridobitvi-| jo novega ozemlja našla nova tržišča za J svoje proizvode Seja madžarskega parlamenta Budimpešta. 9. novembra AA (MTI) Madžarski parlament je vzel na znanje arbitražno razsodbo, k: je bila izdana 2 novembra na Dunaju ter izrazil zahvc. vladama Nemčije in Ttaliie Narodni poslane1, in senatorji priDoierrh ozempli bodo po-'Inn mridv^rc-r-oop narlamenta in senata. Vlada je dobila pooblastilo, da z dekret1 izda vse ukrepe v ^vezi z osvojitvijo novih ozemelj kakor tudi v zvezi z izd5 *!- ki pri rej priliki nastanejo V ?no-min na osvoboditev teb pokraiin bo dala vlada kovati dva milijona novcev po 2 oenga Ukrajinci zadajajo psljski vladi vedno resneiše skrbi Nemci podpirajo propagando za osnovanje samostojne ukrajinske države Varšava, 9. nov e. Poljski tisk posveča veliko pozornost iziavi ki jo ie podal ▼ Bratislavi g. Knoll. voditelj nemške "tran ke na Slovaškem. Knoll je izjavil, da je nemška stranka zvesta idejam vod;c rnjhn m da bo sodelovala pri vseh /d~avih ak ciiih nroti boljševizmu in sovražmkom Nemčije, obenem pa. da bo podpirala usta novitev Velike Ukrajine kot samostojne države. V Bratislavi je bila tudi konferen ca predstavnikov Ukrajine in Nemcev v Češkoslovaški, na kateri so razpravljali o vprašanju ukrajinske propagande SkJenje no je bilo. da bo središče ukrajinske akci je na Dunaju in da bo dunajska radijska postaja še nadalje na razpolago ukraim skim voditeljem V ukrajmskih političnih krogih na Poljskem so deljena mišljenja glede bodočega nastopanja Dočim je ena stran za nadaljnje sodelovanje s poljsko vlado zahteva drupa stran popolno preki nitev te zveze, češ da je treba zavzeti ostro opozicijsko stališče napran Varšavi pn čemer poudarjajo, da je sedai ugnden trenutek za ponovno podčrtavanje ukrajm skega vprašanja, ki naj se spravi pred med na'odni forum V krogih varšavske vlade s1 prizadevajo da ne bi prišlo do prekinitve odnošajev ? Ukrajinci, katerim ie bilo pc volilnem sporazumu /agotnvlieno tudi eno me^-n v prr^H ^eima ki je bil se daj izvoljen. Vse kaže. da je varšavska vlada pripravljena ugoditi Ukrajincem na gospodarskem polju ne pa na po litičnem in na prosvetnem, kakor to zah tevajo politični predstavnik: Ukrajince? Vsekakor pa^ smatraio da S- ustanovitev .vtonomne Podkarpatske Ukrajine v novi češkoslovaški državi imela zelo nevaren vpliv na poljske ukrajinske množice Ven ooljski tisk poziva varšavsko vlado." da po svet'* temu vprašanju največja pozornost London, 9. nov o. ^Daily Telegrapri-poroča iz Lvova da se meu prebivalstvom v južnem delu poljske Ukraiine ooiavljn čedalje močnejša piopagan-lp za avtono-mi jo noi-i=Up> t-i.-^o iitle Zaradi napetosti in vsakdanjih spopadov v vzhodni Galiciji med Poljaki in Ukraimr« ie poliska vlada ojacila policijo in orožništvo na meji Kar natske TTkraiine ? redno volsko Madžari bi le radi nabasali vso Pedkarpatsko Rusijo Bud i rn ne št u, 9 no\ e Po večdnevnen mirovanju so vceraišnii listi >t>rt zaceli ob javljati dolga poročila iz Podkamatske krajine, v katerih zatrjujejo, da tamoš n:e prebivalstvo na vuik lii''1'" ~-Vlju čitev k Madžarski V poročfhfi nacrtala io ' pripravlja ljudstvo snlošno vstajo Na več krajih je prišlo do krvavih sponadov —Vvalstvom in predstavniki oblasti Kitajci pripravljeni na zimsko vojno čangkaf ~ek je zbral novo veliko armado ter se dobro založil s strelivom in živili Honkong, 9. nov. br. Maršal cangkajšek je zbral v pokrajini Honan blizu 400.000 mož. ki so dobro izvežbani in moderno opremljeni Ta armada tvori sedaj jedro kitajske vojske in se z njo namerava Cangkajšek upreti nadaljnjemu prodiranju Japoncev Nastopajoča zima je zelo v prilog Kitajcem, ker Japonci niso dorasli vremenskim prilikam, dasi so se za to zimo boljše pripravili kakor lani. ko jih je na stotisoče našlo smrt zaradi vremenskih neorilik Zadnje tedne je maršal Cangkajšek dobil preko Indokine in iz Rusije ogromne zaloge vojnih potrebščin in je dobro pripravljen za zimsko vojno Tiidi dovozne ceste so žo zgrajene, tako da imajo posebno organizirane avtomobilske kolone presto pot in z veliko naglico lahko prevažajo čete. municijo, orožje in druge potrebščine Cangkajšek razpolaga tudi z zadostnimi zalogami hrane Vse kaže na to. da se pripravlja Kitajska kljub dosedanjim porazom na trdovraten odpor Razširjenje japonskega ooeraciiskesra t*odroč]a London 9. nov br Reuter poroča iz Toki ja. da je japonska vlada danes s posebno noto obvestila poslanike vseh velesil. da bo razširila vojno operacijsko področje na Kitajskem tudi na pokrajine šansi, Hupej in Hunan Iz Hankova bodo organiziran: it-talski napadi na te pokrajine, da bi onemogočili kitajskim četam zvezo i zaledjem Honkong, 9. nov. o. Japonsko vrhovno poveljstvo je odredilo, naj se zaradi kitajske protiofenzive severno-zapadno od Kantona na področju pri Hvačanu in Tangčuju pošljejo nova ojačenja. Na tem ozemlju je v teku krvava bitka, štiri japonske vojne ladje, ki so prodrle po vodi navzgor, so se morale umakniti pred močnim obstreljevanjem kitajskega, topništva. cangkajšek išče naslonitve na Moskvo Tokio, 9. novembra, b. V tukajšnjih poučenih krogih domnevajo, da bo maršal Cangkajšek iskal rešitve za položaj v močnejši naslonitvi na Rusijo, nasproti kateri bo pristal na nove koncesije, da bi si izgovoril njeno vojaško pomoč. V ta namen je maršal Cangkajšek sklenil vzdrževati najožje zveze s kitajsko komunist čno stranko, kateri namerava prepustiti povsem svobodne roke v organizaciji novega kitajskega odpora proti Japoncem. Maščevanje za izgon očeta iz Nemčije Ozadje atentata na tajnika nemškega poslaništva v Parizu pojasnjeno Punz, 9. nov c Preiskovalni sodnik vodi energično preiskavo, da ugotovi vse okolnosti, /uradi katerih je Žid Griinnspan i/vršil atentat na tajnika nemškega posla □ištva v Parizu Ciriinnspan je sin trgovca ■ / Hannovra in je po poreklu poljski 'Zid. Ko se je v Nemčiji začel protižidovski pokret jc Griinnspan poslal svojega sina k •uricu Abrahamu, ki je krojač v Parizu Ko ie bil 2. maja ieto^ \ Prane.ji objavljen ^akon na podlagi katerega se morajo vsi tuji državljani takoj javiti policijskim oblastvom. stne Abraham tepa ni storil. Pred 15 dnevi je stari Griinnspan pisal bratu pismr v katerem se pritožuje, da je bil '/gnan »n da na mo«el vzeti s seboj niti najpotrebnejših stvari ter zdaj čaka v vagonu na meji med Poljsko in Nemčijo, da bo poljska država uredila to stvar Zdi se. da je bil to povod za atentat mladega Grxjnr>spana. Pred dnevi je zapustil strica in se nastanil v hotelu »Suez« na bulvarju Strassbourg. Kupi! si jc tud* samokres. Predvčerajšnjim je odšel na poslaništvo, kjer je izvršil atentat Policija je napravila prei-kavo pri njegovem stricu in ga aretirala, kakor tudi njegove ženo. Obdolžc-na sta. da sta tujcu, čigar položaj ni bil urejen, pomagala, da se jc lahko skrival v Franciji. Preiskovalnemu sodniku je atentator Griinspann v navzočnosti svojega advokata izjavil: Pri atentatu ni šlo niti za sovraštvo niti za osveto, temveč samo za ljube/en do mojih staršev in do mojega na-riKla. ki nedolžen trpi. Globoko obžalujem zločin, toda nisem mogel drugače ravnati, ker so me k temu prisilili trpljenje rojakov in zlasti zelo težke razmere, v katerih žive moji starši Preden so bili moji starši z 20.000 drugimi izgnani, sem pisal predsedniku USA Rooscvcltu pismo, v katerem sem ga prosil, da bi dovolil mojim staršem vselitev v Ameriko. Za božje gojit Nemci kolonije Če jih Nemčija ne bo dobila, si jih bo vzela Taka je sodba berlinskih krogov MONAKOVO, 9 nov br Snoči je imel kancelar Hitler v Monakovu zopet velik govor v katerem se je bavil z mednarodnim položajem Naglasil je. da se Nemčija ne boji oboroževanja rirucrih. ker se tudi sama ne krasi z olič- pustila in tudi ne misli za kolonije pro- sjačiti v Londonu. Če jih ne dobi. si jih bo pač vzela. V berlinskih krogih o tem, da jih bo dobila, nihče več ne dvomi. Gre samo za to, kdaj jih bo dobila. V nekaterih dobro nnuf-enih krosih zatriuieio. da se Italija in Francija v kolonijah Maršal Balbo za sodelovanje v kolonijah Rim, 9. nov. b. Generalni guverner Libije, maršal Balbo je dal francoski agenciji »1'ournier« izjavo, v kateri poudarja med drugim: Prisrčni odnošaji. kakršni so vedno bili med Libijo in Tunisom na eni ter libijsko Saharo in južnim Alžirom na drugi strani, izvirajo iz spoznanja uradnikov in vojakov obeh narodov, da morata Italija in Francija v svoji evropski civilizacijski misiji v severni Afriki nujno sodelovati. Primeri takih prisrčnih odnošajev so ._i___ i_, - _ _i__________i i. i ve ukinili. Seveda nastajajo pri tem vča- sih tudi spori, toda spričo razumevanja obmejnih oblasti jih jc vselej mogoče mirno urediti. V ostalem so kolonizacijska načelu v Libiji in v sosednih francoskih posestvih iz demografskih, podnebnih in političnih razlik različna. Skupna nam je težnja po gospodarski povzdigi teh pokrajin. Nismo poklicani, da razpravljamo o kolonizacijskih metodah Francije v Tunisu, ponosni pa smo, da so francoski uspehi v tem pogledu v veliki meri delo rok italijanskih kolon o v. Anglijo. Kralj Karol bo dne 15. t. m. odpotoval na uradni obisk X London, kjer bo vodil z angleškimi državniki važne razgovore Atatiirk zopet resno obolel CARIGRAD, 9. nov. e. Zdravstveno stanje Kemala Atatiirka se je spet nenadno poslabšalo. Po 15 dneh je bil snoci spe4 izdan zdravniški bilten, ki se glasi: Glavno tajništvo predsedništva republi* ke javlja, da se je predsedniku republike Kemalu Atatiirku, ki je že okreval, stanj« nenadno poslabšalo. Ob 18.30 je bolezen spet postala resna. Temperatura znaša 36.4, utripanje žile pravilno, dihanje 22. Bilten je podpisalo 8 zdravnikov. Predsednik vlade Dželal Bajar je snoGI naglo odpotoval v Carigrad, kamor dospe danes dopoldne. Atentat na italijanskega princa MILAN, 9. nov. AA. Princ Luiggl Alberico Frivulcio, ki mu je sedaj 69 let, je bil snoči žrtev napada sredi ulice s strani neke ženske, stare*Kakih 40 le*, ki je izstrelila nanj pet strelov in ga ubila. Atentatorka, ki se imenuje Marija Antoineta Lazzarini, je bila takoj aretirana. Pokojni princ je pripadal eni izmed najstarejših milanskih plemiških družin. Njegova žena je častna dama italijanske kraljice, njegova hčerka pa častna dama princese Marija Anglija oborožuje Bolgarijo London. 9. nov. e. »Dailv E.v^ress« po roča iz Sofije, da so angle^ko-bolgarska pogajanja končana in da bo po doseženem sporazumu Anglija odobrila Bolgarski posojilo za oboroževanje v znesku 9 milijonov funtov šterlingov (v n^.ši valuti 2.142 milijonov din). To je že četrto plasiranje angleškega kapitala v srednji in južni Evropi v teku zadnjega polletja. Prvi kredit v višini 16 milijonov funtov šterlingov je bil določen Turčiji, drugi v znesku 30,000.000 funtov Češkoslovaški, tretji Rumuniji za nakuj. 600.000 ton rum unske pšenice, a četrti je sedanje bolgarsko posojilo. Volitve na Poljskem Varšava, 9. nov. h. Po danes objavljenih uradnih rezultatih nedeljskih volitev, je bilo izvoljenih 186 poljskih, 16 ukraj'n-skih, 5 židovskih in 1 ruski poslanec. Organ težke industrije »Kurier Polski« Izraža mnenje, da so nedeljske volitve mnogo manj uspeh tabora narodnega edinstva, kakor pa uspeh vlade, kateri se Je posrečilo, da je zlomila pasivnost volilcev ln jih prisilila, da so šli na volišče. Opozicijski tisk ne zanika, da je bila volilna udeležba tokrat večja kakor leta 1935, oporeka pa uradne rezultate volitev ln postavlja vprašanj i, kdai bo izvršena obljuba predsednika republike glede lzpremem-be volilnega reda. Sedanje volitve po mnenju opozicijskih krogov niso izraz raspoloženja poljskega naroda in šele decembrske občinske volitve bodo pokazale pravo razmerje političnih sil poljske republike. sirite »Slovenski Narod«! -----C*^rr_7r~V:„„~rtXtff: ^Jlz3, v«* Sava 82.75, Bukarešta 3.25, Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda. 9. novembra 1938. Ste*. 2^2 Slovenskemu delavcu Ustanovljen bo poseben o4t»r m zveao in drugimi etftnovi arodne opore Maribrti\ 9. novembM Uvidevajoć, da nudi našemu slovenskemu delavcu nas* javnost, posebno nacionalna, vse »femalo opore V njegovem hotenju po zboljšanju težkefa poloiaja. je Narodna strokovna zveza, podružnica v Mariboru pokrenila širšo akcijo, da pot©ffl nđCftmalfiih organizacij ln društev zainteresira ha§0 *nfoko javnost za V*a delavdka vprašanja, preko katerih gremo danes lako hladno mirno. Naš delavec, ki je kri naše krvi in duša naših d is. ne sme živeti v prepričanju, da je osamljen ln prepuščen samemu sebi, temveč mora v njem živeti močna zavest. lah $ola 'ma namreč nalogo prijavljati defka in deklico za življenje, ju uvajati v gospodarsko, kulturno in socialno življenje, da se bosta v njegovem vrtincu lahko znašla ter vzdržala. NJa lotja šole je. da izoblikuje in preoblikuje človeka tako. da bo zadovoljen s sanrum seboj in da bodo tudi drugi z njim zado voljni. Poedinc; p« zvonio narod NTi dovolj, da narod živi. Potrebno je. da narod samostojno živi. Dostojno življenje pa sloni na vrlmah in =amonik1osti poedinca. Na to no-edinčevo duhovno podobo pa vrdivata predvsem vzgoja in naobrazba. Obfl činitelja predstavljata organski del cHote oblikovanja «*odobnei*a čk>veka. Vzgoja preobli Icuie poedinca in ga naprav^ spodobnega za sožitje z drugimi. Vzgoja je pač že po svojem bistvu istočasno tudi socialna vzgoja. Nevzgojen, nerb"kov«n poedinec ie obenem tudi fie^-ocinten. Naobrazba je tisti činitelj, ki človeka pofllemcnitl. Kdor se ho?e uveljaviti, mora biti tzgoien te>- h-obra?:i'..r(:) tjnrfske v«soke Šole je. da se na znanstven, a vendar razum LJlv način obravnavajo važni nrrblenv men ljudske univerze je predvsem v tem da infefekfrialca počloveči 20 let smo v tem duhii gospodarili na na«em pedagoškem posestvu *>cdai pa se vprašajmo, kje je prava pot za bodočm.s■ ^ Živimo v najhujši krizi gospodarstva« morale in živcev Novi -jud'e morajo prit: i> vrst našega naraščaja. Okostenela in biro kretska je današnja Jeba Kar pa je oko stenelo in mrtvo, ne mote b:*d;t: ž? vi jenja lačnih ljudi Moralna klima bi morala biti zdravejša. Edin; izhod ir te zmede vidi pre davatelj v naši misdiffi p-avjino vzgojen mladi rod je naš edim un V' druge p"ti do novega življenja kako. «nmn potom primerne vzgoje oblikovanega mladega ro du S pravim duhom pTeš.njenih učitelfo potrebujertu. Že Voltaire je s svojim zna riihi iztekom »Ljubi in razumevaj« .aka'd' pot vsem ljudem, ki hoic;r. i/hijnt: - Svrj jim sočlovekom. Kdor nima odprte tftlŠt: za svet. kdor n; gnan po duhovni IjnKoTii ta ni poklican v.\ vzgojitelja Učitelj mora ljubiti učence. Po/nat- mora njihove duše Ljubezen je namreč naiglfiblji temelj vijoj ne etike. Uspešno u č i te I jevan ie cahteva brezpogojno ljubezen in raZumevauie rs stvar in za učenca. Nimatno še do\o1i tf#i teliev in učiteljic, ki b- tudi z uspehom p6 skrbeli za vzgojo naše dorišeaioće mladi ne nimnmo dovolj učiteLjev-V^gojnikov. k' bi pripravili mladino za nov »TVlietija V /Rojnika namreč ne '»blikuie to kur ve: in znaš marveč eefnd ž'va ^era v bo!i:» bodočnost, vera. ki se mora goreče okle pati svojega naroda in ki na:o m'adino ta hko edino navduši za vzvišene ideale N':i\-/oči. pretežno profesori' ;n učitelj, so se oddolžili nredava+eljn > toplrtn aplav zom. ffČasopis za zgodovino in narodopisje" IzSeJ drugi snopič glasila marlfivo delujačega Zir^rlts vinskega društva v Mariboru Maribor, S. novembra P»ravka.r je izšel drugI crn op i ^ letnika XXXIII s časopisa za zgrodc^.ino in narodopisje« pomembnega glasila marljivega Zgodovinskega družtva v Mariboru. Tud' ta anopic vsebuje dragoceno 2nanst\*eno vaobino, ki izdatno dopolnjuje pradiv^, ki ga je doslej obelodanil Ca^opia za zgodovino in narodopisje. Uvodno razpravo je prispeval prof. Fr. BeJ, ki razpravlja v okviru tvojih doneskov lt zgodovini Gornje grajskega o trgu Ltfutane*n. ki se navaja fte leta 1459 kot trg in poleg Gornjega grada kot tržišče za samostanske gornjegrajake pcdlnžnike. Nastoj Ljubnega kot gospodarskega središča in kot trga osvetljujeta zlasti listini ls leta 1464 in 1566. Prva Ifcfta določa HBftvni položaj Ljubuega. druga pa gospodarski položaj, ©ibe skupaj pa njegov politični položaj v ofcviru gornjegrajske aemljilks gospoščine. Pisec zaključuje razpravo z ugotovitvijo, da je Ljubno raslo V gospodarskem pogledu z obveznostjo za vse okoliško prebivalstvo, da mora Jjubenski okoliš, to je predvsem porečje gornje ISavinJe, prctdagaU moje |>rideike ln izdelke ter Kupovati evoje porebščine razen v Gornjem gradu na ljut>en«kem trgu. Že v zgodnjem novem veku se je Ljubno razvijalo v prvo središče gornjegrajske trgovine z lesom, z gospodar£»k"m razvojem trga pa »ta izoblikovali dve socialni plasti Ijuben^krjga prebivalstvi: tržani potekajo predvsem od starih posestnikov in someščanov ter le v manjši meri od priseljencev, občani pa predvsem od novih priseljencev. Poliično in gpospo-darš'ko eo v teku zgodovine ved ili Ljubno tržani. Ploti njim 3 skušali kočafji priti do soupcr&be pi>ses*':V in enake vodilne pravice Prcsvetljene reforme pa razkrajajo fevdalni polezaj Ljubnega z rahljanjem trške samouprave, trgksga sodstva in gospodarskega. trgca'?kega in obrtnega monopola. Formalno pa se je vzdržal fevdalni trski red v Lju-bnerm do ureditve občin v tistavni dobi 19. stoletja. Baše vi razpravi sledi razprava A. Breznika *Iz zgodovine novejšifa slovenskih slovarjev«. Ostali del novoizišlega drugega snopiča za izpopolnjujejo sledeči poučni prispevki; F. Minafik: >Ob Režekovi knjigi o Rogaški Slatini«. M. Kckolj: »6e k bibliografiji del Mikloaa Kikamiča«^ V, Novak: »Opombe k Mttbsrjevsmu Narodnemu biafu TOgrskđi »krveneev«. stovttvnt S. Brodari *Sas PmiioU^ikum in infesia-vien« Kfmšb Bas. i. KtaMinc: »Arene-ologische lUrte voi JugOtlarvienti Blat* Zagreb, Fl*fcjo Bas. ¥etWb V. TBtaupAi >25 Jahrs tJrgeschicnt^Ofieaung in gam«, J Ose Kosar. A&dftto Graf: »tis« bersLcht ^fj» antiken tjMgVt|>hie vod Ps-nonien«, dr. Balduin HsriA. Dr. f*fahc Ksaver Urtft-iuu: »ObMili %>isi svetega Cecilija Glpfiana«, df Aflton Trstenjak. Cusin Fabio: Documetiti per la stoHa del confine orieatale d'Ital-a nei seooli XXV e XV«i Franje Bas* »Đie Kftrn ner Slo-wefi§fi la VBtgaflgenheH Uno dege4twatt«, FranjO feas. §t teaiiityve«i i. »Manuel de folkidr«... i. »Kn mafgi d« la legende do-ree« 9. Les fcinquattte jufCIlients de Sa-lamemt, J. Otetoar. MAvrel Slaž: illbro-ski iefiitdVanjski običaji in nOVe caniarske pesrnit, Josip Mravljak - Janko Olas^r. Druliveni fksnik: MUiejšIto društvo v Ptuj«, studiiska knjisnica V Mariboru. PrHOgA: Arhiv za zgodovino in narodopisje. Š|4 Seftzaciotialiui artUclfa v zvtzi b umorom ▼ čretu Aretirani brezposelni zlatarski pomočnik Jurij Sabu-košek se je zastrupil t arzenlkdm - — - Celja.. °. novembra Po umoru v Čretu pri Celju, čigar žrtev je postala v noči na praznik Vseh svet-nikev neznana ženska, je živela javnost ves teden v ne«otovosri. kdo je umorjenka in kdo je morilec. Sprva je vse kazalo, da je umorjenka posestnikov« žen« Než« Vr-bov&ovi \t Rarsnjske Vale pri Rogatcu, saj so razni ljudie in celo mož VrbovSko-Vs fpoftnsli v »liki umorjenke Vrbovsko voi V petek pa se je. kakor znano, poiavita Vfr*ov$kr>*4 živa ln rdHVa V Olju S tem J* posta'* zadeva ?e za^nnefneiM Kazalo je že. da ne bo mogoče tako tma'u rediti zagonetke. Nenadno rw >e nriš'o do senzacionalnega preokretu. Poliefjsk? agent o Runrefit in orožniki iz Štor 50 v zadnjih dneb izvedeti, da okrod ^0 let staW brezr>oseln; ztatnrsk^ nomeScnlk Turi j Sttbukošek rv>{?o<;to ^n^skuje po*est--lico Anoloniio Sovmčevo v Žebin: n*"; Vn|-'"ilcu iri da ima %hitko?ek mrtrHfo denarja r*rf sebi. V torek dminMrte so f^d^l* f-'ie ifo^nrk' fž ?tr>r r ?er>inO. da bi poftksft Sr*nukoŠka V niši ^rrrincevč; ki ie fatMAi žCfra iri katete fho? /iv: v MnHbbnt Snbu-k4 vka tiišo rta
  • abuko"ek norfledn' foto C^afijo. je močno nreMrrlc! Tikoi n^to pa ie sc^cl v žep, oote^riil i/ nična dozo iri zauži! Vcčio količino arzCfirlaa, ki aa je imel v dozi. Sabukošek se je kmalu onesvestil. Obvestili so celjsko reševalno postajo, ki je prepeljala Sabukoška okr< g 18. v celjsko bolnico. Tarri »o mu Izprali želode nakar si je mož kmalu opomogel En Orožnik je ostal pti njem v bolnici, ostala ova pa ste *e vrriila V Žčbino. dn /islišita ^MvmčeVd. V njeni hili sd naili dva kov eega* v katerih ie bile r>olno žen^Vih oblek ki iih ie bil nrinesel Sabukošek pred dne v-* v hlso. Kovčega iri njuno Vsebino so orožniki zaoler*1!!. SovinČeva ie iziavila, dn i: ie prinesel ^;ib\ikor^ -,7 Fh- Vse kaže. da ffc Sahuk^>^ek umoril neznanko, ki «r. i i \ na*11 1 t m z in trn i ob Vogla in? v Trctn Vi izkliučeno. da ie nmorienka Sabukoškov-i žena ali pa fcajka tlruga Egnsfca, te! se ie bda Vrnila z denar jem »z r'ranci'e p? cn ^^biiko*ek ttoia Pomnil nienc^a imetin Sabtikn^ek zanik.n umor in prpvi. da se ie ^e!e 1 t m vrni' iz Prnficife Oh'asti z" vso energiio iri vest nostjo nadaliiiieio f»tei*krtvo Vest o are taeii' in poSkrišu samomnra Saoukotftfl fr povzročen V vsem ccH«krm hkoHiti veliko senzacijo. Luna mrka, mene trfca... Maribor, ob luninem mrku 193S Nesumljivo. omroma izven vsake diskusije je, da le luna Tlajpflljttb'jenejsi liriCni objekt, d& je zatofi.^e srr\ strtih po ljubezni in da je to nebesno telo deležno na.v bolj /anosnih izlivov petošo'ske ljubezni lrnfi pn luna rud; pristop v zpkiidnico narodnih rečenic 5z. rekov, n. pr.: »Tebe pa »opet luna trka«, kar ni nič kaj laskavo za dotičnega, kateremu je ta poklon namenjen. Taki pokloni so kajpak BS£fl sumljivi. . . Nadalje so mnint vplivi astronomom zelo znani in aivobradl profesorji, ki vreba-jo po neskončnem vspmirju. SO si edini v tem. da Juna ni tako knrsibodi. saj SO tudi horoskopi napovnloVa-eev človeške Usode oslonjeni na lunine spremembe. Ki namreč vseeno, ako si rojen ob polni lu-fii. mlaju« prvem aH zadnjem krajcu Kruto fre* ti fnae-Ctije. ako ima tvoj rojstni datum napačno lunino prognozo. To ti .^n trjtijejo vsi grafologi in drmri taki mož.ie ki računajo na brezpogojno zaupanje svojih -k'ijentov*. Popoln lUriiri mrk je kaj r?dk" p%'\}'.r\~°u. zato je snoCnji lttnin mrk, ki je točno na^ stopil ob nanovedani uri, eetudi he brez neL?osribne kritike, imel svoje posledice . . . Tako rtvam" somnnmbuli. to ib slovit? mesečniki, ki pod vplivom lune uganjalo razne akrobaciie kljub temu. da nso člani nobene telovadrte orga.rilz.aone. so tokrat T.sror pln«Aali« satrio *ato. ker je pao luna — mrknila. NekateM hian padli ra* strvh. kjer so pnd hm'nJm macienim vplivom stopicali, dočim so dmsri doživeli razočarania, zlasti oni v Dftrktti kjer že listje odpada in ni ver t;.sto«ra uGrodin tam doma, kakor nekdaj v poletnih rinfeh . . . Vsa fPeonja Kvmpn je gleo»la ta lunin mrk. Ki ie bil objavljen v vseh uglednih CSjSoptŠiG »n«ii »nformaeiie ^r*enienega on-^instva' ki ip že nova leno tudi zatemnitve mo^ta brez pomoči luninega mrka ^asjbala ]r- n'-pvna in naravna zatemni-MarilM^rn kakor ie znnna vsem. V' iarkib na Koroški ce«ti. ki so na novo nastali, je nekaj luninih opazovalcev nespretno ob'eZolo v novih *stre!sk'h jarkih?, kier baie polagajo ponovno neki »kabel« v korist Pomožne akeiie O razočaranju tako zvanih ^ljubezenskih parčkov«, ki so časovno napačno računali s popolnim mrkom lune, pa bo prihodnjič eno rekel Pil«w Mariborske m okoliške ti^^lc — Putnik Maribor sporoča, da je sedaj mogoča izstavitev kreditnih pisem z veljavnostjo a mesecev, v izrednih primerili pa 4 mesecev. To bodo pozdravili posebno gOSpOOSrSId krogi ki morajo poslovno pogosto v Nemčijo, včasih nemudoma, ker bo o na ta način imel! stalno pn sebi po-;rebna plačilna sredstva. Po nanh deviznih predpisih dobi vsak iugoslov državljan ali afj df£n-«*!jan. ki stalno bl\'a v Jugoslaviji, za potovanje v Nemčijo do 750 Rmk v kreditnem pismu in do 30 flmk v srebru V rionrMii izplačujejo na k' litnd pisma le 50 Rmk dnevno. Mioditna pisma za V^mčijo. ttalijo. Švico. F*rnnc!jo in An*T:i1^ z:stavMa pod najkulnntrlei?'mi poboji i". ■{■*> v zrak. Zupane jc izjavil, da ie bil v stiski in da ie hotel s pomočjo požigi oriti z jizsftjevalninl pismom do denarja. Dejal je tudi, da bo, čim bo zopet na sVObO-di, zonet izvršil kai sli'rcgn. ćc sc nc bo obrnilo zanj na bolic. Vse knže, da fant nj prav pri pameti in d \ %k fc 5f*an|e k-i-rftfnabUIl romanov popolnoma JPnie|lto. "Zu-r*nnc si je tudi letos ^pom'adi najel nvto-fnobil. vzel s seboj pračtffl aumolcfea in sc odpeljal k Wcstnovi tovarni v GaberjU, Hotel je s S&tntikrešOttt v rok- 'nhvvati od tovarnarja rj. W'^tn' da nr.i 6aIcOj Izroči 1 milijon dinarjev. Pn!:c::a pS je pravocas-no izvedela za Zunančevo namero in t!a ie takoj po nrlhodu a:.t5rf1a pred to\ar!io. Zupane je bil zaradi tci'a Obsojen na 2 rne«eca zapOffl pogojno za dobo 1 fcta, K rize, da bodo fanta po njegovem naj ovej-šem zločinu oddali v pobolKcva! ico. —C 5385 volilnih upravičencev je sedaj po fzvr^enih reklamacijah v mestni občini celbki. Pred reklamacijami jih je bilo 5M6, Rck^macij s popravki vred jc bilo 262^ med temi je bilo 124 vpisov in 65 izbrisov. V Celju bo oafeiri voli^-. ki jim bodo vodici dodeljeni po abecednem redu. —C ŠOfertki Izpih za Območje pred^toj--:i>tva mestne policije v Celju in sTcsk?