03

Letnik LXII, november 2023
Cena: 4,75 €
Zveza za tehnično kulturo Slovenije
www.zotks.si
Poštnina plačana po pogodbi

Projekt meseca:

Ladjica
s pogonom
na lopatice

Iz vsebine: Letalski tekmovalni model Dynamic | Izdelava vreč s peskom za dioramo | Predor ob robu makete
Stojalo za pištolo za vroče lepljenje | Model motorja z notranjim zgorevanjem | Digitalni adventni koledarček
Svečnik iz betona | Jesensko drevo iz lesenih kolutov | Stensko ogledalo iz rafije | Tekstilije iz papirja | Ubogljiva voda

PRIREDITVE ZOTKS V ŠOLSKEM LETU 2023/2024

Aktivnost in kraj dogajanja
na državni ravni

Šolsko
tekmovanje

Regijsko
tekmovanje

Državno
tekmovanje

Tekmovanje iz logike, OŠ

–

–

11. 11. 2023

Tekmovanje iz logike, SŠ in študenti, Ljubljana

–

–

11. 11. 2023

Naravoslovje, Ljubljana

16. 11. 2023

–

20. 1. 2024

Tekmovanje iz sociologije

28. 11. 2023

–

8. 3. 2024

Tekmovanje iz psihologije za SŠ

11. 1. 2024

–

22. 3. 2024

Tekmovanje iz znanja kemije za Preglova
priznanja, OŠ

15. 1. 2024

23. 3. 2024 (15 lokacij)

11. 5. 2024

Računalniški pokal Logo, vrtec Rogaška Slatina

8. 3. 2024

–

13. 4. 2024

Računalniško tekmovanje »Z miško v svet«
za OŠ NIS, OŠ Jela Janežiča Škofja Loka

9. do 19. 1. 2024

–

15. 2. 2024

Računalniško tekmovanje »Z računalniki skozi
okna« za OŠ NIS, OŠ Jela Janežiča Škofja Loka

9. do 19. 1. 2024

–

15. 2. 2024

Tekmovanje iz znanja biologije za dijake,
Gimnazija Bežigrad, Ljubljana

18. 1. 2024

–

15. 3. 2024

Festival inovativnih tehnologij, Ljubljana

januar 2024 (različno
za posamezna
tekmovanja)

–

2. 3. 2024

Računalniško programiranje (Informatika)

12. 1. 2024

–

9. 3. 2024

Srečanje mladih raziskovalcev Pomurja

–

25. 3. 2024

Srečanje mladih raziskovalcev Podravja

–

27. 3. 2024

Državno tekmovanje iz znanja kemije za
Preglove plakete, SŠ, Ljubljana

4. 3. 2024

–

11. 5. 2024

Srečanje mladih tehnikov, OŠ NIS, Ljubljana

–

11. 4. 2024

10. 5. 2024

Tekmovanje Konstruktorstvo in tehnologija
obdelav materialov, Ljubljana

–

29. 3. 2024

25. 5. 2024

Državno srečanje mladih raziskovalcev,
Murska Sobota

–

različno
za posamezne
regije

20. 5. 2024

Državno tekmovanje v modelarstvu za
osnovnošolce

–

24. 5. 2024

1. 6. 2024

Tekmovanje v kulinariki

–

–

14. 4. 2024

Podrobnejše podatke o prireditvah ZOTKS najdete na spletni strani www.zotks.si/tekmovanja

INTEGRALIS??

Uvodnik
Matej Pavlič

Spoštovani bralke in bralci!
Knjižni sejmi imajo pri nas zelo dolgo tradicijo. Letoš­
nji bo že 39. po vrsti. Potekal bo od torka, 21. novembra, do
nedelje, 26. novembra, in sicer na Gospodarskem razsta­
višču v Ljubljani. Lani si je ta največji kulturni dogodek v
Sloveniji ogledalo kar 45.000 obiskovalcev, s čimer se Slo­
venski knjižni sejem postavlja ob bok največjim tovrstnim
prireditvam na svetu.
In kakšno zvezo ima knjižni sejem s tematikami, ki jih
obravnava revija Tim? Tehnična kultura zajema razume­
vanje in spretnosti na področju tehnologije, inženiringa
ter znanosti, zato ima branje pri njenem razvoju izredno
pomembno vlogo. Z ustrezno izbiro literature in knjig ter
pristopom k branju lahko spodbudimo razvoj tehnične
kulture pri otrocih, mladih in odraslih. Ob tem je priporoč­
ljivo upoštevati nekaj načel.
1. I zberite ustrezno literaturo. Izberite knjige, članke in
revije, ki obravnavajo tehnične teme na razumljiv in
privlačen način. Za otroke so na voljo tudi posebne teh­
nične knjige, ki so prilagojene njihovi starosti.
2. P
 ostavite cilje: Določite si cilje za branje, na primer, ali
želite izvedeti več o robotiki, programiranju, elektroniki
ali drugih tehničnih področjih. To vam bo pomagalo, da
se osredotočite na specifične teme.
3. A
 ktivno branje: Med branjem razmišljajte o tem, kaj be­
rete. Postavljajte si vprašanja, iščite odgovore in razmiš­
ljajte o tem, kako bi pridobljeno znanje lahko uporabili
v praksi.
4. S odelujte in delite znanje: Sodelujte v šolskih krožkih,
delavnicah ali klubih, kjer lahko delite svoje znanje in se
učite od drugih. Skupnost lahko spodbuja razvoj tehnič­
ne kulture.
5. Praktično učenje: Poskusite uporabiti znanje, ki ste
ga pridobili pri branju, v praktičnih projektih. To bo
okrepilo vaše razumevanje in veščine na tehničnih
področjih.

6. R
 aznoliko branje: Ne omejujte se le na eno področje.
Raziskujte različne tehnične discipline, da boste razvijali
celostno tehnično kulturo.
7. O
 stanite vedno radovedni: Radovednost je ključnega po­
mena pri razvoju tehnične kulture. Postavljajte nova vpra­
šanja in si prizadevajte za razumevanje sveta okoli sebe.
8. I zobraževalni viri: Poleg knjig si širite znanje tudi s
splet­nimi tečaji, videoposnetki in drugimi sodobnimi
oblikami izobraževanja, ki vam bodo pomagali razviti
tehnično znanje.
Branje je torej samo en del razvoja tehnične kulture.
Pomembni pa so tudi izvajanje, praktično delo in sodelo­
vanje v projektih, ki vključujejo tehnične veščine. V zvezi
s tem znova opozarjam na projekt Krepitev tehnične pis­
menosti, ki v letošnjem šolskem letu poteka pod okriljem
Letalske zveze Slovenije, v njem pa z objavljanjem serije
člankov o izdelavi letalskih modelov za kategorijo F1N so­
deluje tudi revija TIM. Ker se pri Letalski zvezi Slovenije
zavedajo pomena razvoja modelarsko-letalskih veščin in
športnega udejstvovanja mladine, so v ta namen pripravili
razpis sofinanciranja tehničnega programa modelarstva v
osnovnih šolah in modelarskih društvih. Ob tej priložno­
sti jih pozivajo, da obudijo delo modelarskih krožkov. Tako
bomo skupaj oblikovali novo generacijo tekmovalcev, ki
bodo z leti lahko vstopili v višje kategorije letalstva.

Obvestilo naročnikom

V tem mesecu boste prejeli položnico za plačilo letne naročnine na revijo
Tim. Vljudno prosimo, da znesek poravnate do postavljenega datuma, saj
nam boste s tem omogočili redno plačevanje stroškov priprave in tiska ter
avtorskih honorarjev.
Vnaprej hvala!

• TN 1 motorni letalski RV-model basic 4 star
• TN 2 RV-jadrnica lipa
• TN 3 RV jadralni model HOT-94
• TN 4 polmaketa letala cessna 180
• TN 5 RV-model katamarana KIM I
• TN 6 Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke
• TN 7 RV jadralni model HOT-95
• TN 8 Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke
• TN 9 tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model
• TN 10 polmaketa lovskega letala polikarpov I-15 bis
• TN 11 jadralni RV-model gita
• TN 12 racoon HLG-3
• TN 13 akrobat 40, trenažni motorni RV-model
• TN 14 maketa vodnega letala utva-66H
• TN 15 RV-model trajekta
• TN 16 spitfire, RV polmaketa za zračni boj
• TN 17 trener 40, trenažni motorni RV-model

Naročila sprejemamo na:
ZOTKS, revija TIM, Zaloška 65,
1000 Ljubljana,
tel.: 01/479-02-20,
e-pošta: revija.tim@zotks.si

LXII, november 2023

• TN 18 lupo, elektromotorni RV-model
• TN 19 P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračni boj
• TN 20 potepuh, RV-model motorne jahte
• TN 21 bambi, šolski jadralni RV-model
• TN 22 slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda
• TN 23 e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom
• TN 24 P-51 B/D mustang, RV-polmaketaza zračne boje
• TN 25 messerschmitt Bf-109E, RV polmaketa za zračni boj
• TN 26 RV-polmaketa Aeronca L-3
• TN 27 fokker E III, RV-polmaketa park-fly
• TN 28 vektra, RV-model z električnim pogonom
v potisni izvedbi
• TN 29 Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče
• TN 30 maketa bagra CAT 262
• TN 31 RV motorni letalski model z električnim pogonom
orion
• TN 32 maketa hitre patruljne ladje SV Ankaran

*Cena posameznega načrta,
h kateri prištejemo poštne stroške

1

Izvajanje dodatnih dejavnosti na področju
tehnike in tehnologije v osnovni šoli (2. del)
Gregor Guna
Mag. Gregor Guna je
učitelj tehnike in tehnologije
na OŠ Trbovlje.

V nadaljevanju je po zaporednih fazah opisano
delo z učenci v dodatni dejavnosti, ki traja več mese­
cev ali célo šolsko leto (raziskovalna naloga, verižni
eksperiment, FLL ipd.).
Učiteljeva priprava
(poznavanje področja dejavnosti,
načrtovanje dela in poznavanje učencev)

Učenci izbirnega predmeta
na tekmovanju v robotiki

Učitelj se z vsebino seznani že na stopnji odločitve
za izvajanje dejavnosti, potem pa mora poglobljeno
razmisliti o metodah in oblikah dela z učenci. Bistve­
nega pomena pri vključenih učencih je spodbujanje
ustvarjalnosti, kreativnega in kritičnega mišljenja
ter inovativnosti. Ti učenci si želijo intelektualnih
izzivov, medsebojnega sodelovanja in občutka spre­
jetosti. Priprava na delo mora biti premišljena, saj
vključeni učenci izstopajo zaradi svojih potencialov
oziroma učnih presežkov, za razvoj pa ne potrebu­
jejo toliko pomoči, temveč predvsem spodbudo za
uresničevanje svoje nadarjenosti (Vajn­gerl, 2019).
Učenci naj pridobijo spretnosti, veščine in razisko­
valna znanja, ki jim bodo izhodišče za raziskovalno
delo tudi na poklicni poti, ob tem pa naj se pri njih
spodbuja tudi podjetniško razmišljanje.
Glede na postavljeni cilj sta mogoči individualna
in skupinska učna oblika. Po navadi se začne sku­
pinsko, vmes se obliki izmenjujeta, konča pa se spet
s skupinsko učno obliko. Že prej je – če je to seveda
mogoče – treba pridobiti podatke o sposobnostih
učencev in tudi o področjih, kjer niso močni. Na pod­
lagi tega lahko učitelj grobo razdeli naloge, načrtu­
je delo in občasno učence izpostavi področjem, kjer
niso najmočnejši.

Učne metode, primerne za dodatne dejavnosti
v okviru tehnike in tehnologije, so enake tistim pri
rednem pouku tehnike (razgovor, demonstracija,
razprava, »viharjenje« možganov …). Na njihovo iz­
biro, ki je izjemnega pomena, vplivajo učni cilji ter
lastnosti učencev in učitelja. Kot najprimernejša se je
izkazala kombinirana raba različnih metod. Glede na
tehniško področje je izpostavljeno praktično učenje,
ki učencem omogoča uresničiti tehnološko znanje in
izkoristiti intelektualne sposobnosti. Tudi osrednja
trditev teorije konstruktivizma je, da se ljudje naj­
bolje učijo med ustvarjanjem, in sicer zaradi moč­
ne povezanosti med razmišljanjem ter delovanjem.
Obravnava problema in iskanje rešitve olajšata pre­
nos znanja, spodbujata in podpirata sodelovalno
delo ter izboljšujeta miselne in oblikovalske spret­
nosti učencev. Različne interese, ideje in rešitve se iš­
čejo ter upoštevajo v razpravi, z zapisovanjem idej na
tablo in izborom najprimernejše v skladu z vnaprej
dogovorjenimi merili. Podobno ugotavljajo tudi Kor­
ban Črnjavić in Hus, 2009, ter Niiranen, 2021.
V primerjavi s kratkotrajno dodatno dejavno­
stjo (priprava na tekmovanje in tekmovanje sámo),
kjer je najpomembnejše doseganje rezultata, sta pri
dlje časa trajajočih dejavnostih v ospredju tudi raz­
voj učenca kot raziskovalca in razvijanje njegovih
moralnih vrednot.
Učitelj se med večletnim delom z nadarjenimi
učenci opremi z znanji, informacije pa išče na izo­
braževanjih, spletu, tekmovanjih ter v pogovorih s
kolegi in mentorji podobnih dejavnosti. Neformalni
pogovori z dolgoletnimi mentorji in njihovi nasveti
so neprecenljivi. Mentor stremi k izboljšavam učnih
metod in razvoju raznolikih motivacijskih strategij
med dejavnostmi.
Pregled ciljev in delitev nalog med učenci
Na uvodnem srečanju učenci skupaj z učiteljem
podrobno pregledajo vsebino dejavnosti in cilje, do­
ločijo urnik za delo in rok za konec dejavnosti. Če
slednja zahteva različne sposobnosti, stremimo k
temu, da učenci izberejo tisti del oziroma nalogo, ki
jo bodo kakovostno opravili v skladu svojimi zmož­
nostmi. Učitelj je na tem mestu v podporo in učen­
cem ustrezno svetuje (saj se je na to že prej pripravil).
Naloge razdeli tako, da bosta učinek skupine in raz­
voj potenciala posameznika največja. Ob tem upo­
števa močna področja posameznika, na podlagi ka­
terih opravi delitev nalog po vsebini in zahtevnosti.
Dogovore zapiše na plakat, ki je na vidnem mestu v
učilnici.
Dobro počutje učencev in sproščeno delovno
okolje delujeta spodbudno in omogočata domi­
selne rešitve danih izzivov. K temu pripomore tudi
občutek pripadnosti skupnosti. Na OŠ Trbovlje so

2

LXII, november 2023

si učenci dodatne dejavnosti že pred leti nadeli ime
Black Demons; takšna izbira je bila povezana s tema­
tiko raziskovanja možnosti rabe obnovljive energije
na področju premogokopne industrije. Učenci so ob­
likovali logotip, ki skupini za dodatne dejavnosti na
področju tehnike in tehnologije na šoli še dandanes
daje prepoznavnost. Natisnjen je tudi na majicah, ki
jih uporabljajo na predstavitvah dosežkov, tekmova­
njih ipd.
Terminsko in prostorsko načrtovanje
Z vidika organizacije dela učitelja in tudi učenca
je dobrodošla terminska členitev nalog na dnevne,
tedenske in mesečne roke. Takšen časovni trak z za­
dolžitvami je zelo učinkovito orodje in je učencem v
pomoč pri ustvarjanju. Izdelajo naj ga skupaj z uči­
teljem ter skupaj s plakatom s cilji in delitvijo nalog
obesijo na vidno mesto.
Za ustvarjanje je, odvisno od dejavnosti, primer­
na učilnica za tehniko in tehnologijo, ki ima tudi
manjši računalniški prostor z laserskim rezalnikom
in šolskim 3D-tiskalnikom. Dodana vrednost je, če
ima ekipa na voljo svoj prostor. Vanj lahko učenci
vstopajo kadar koli, seveda po dogovoru z učiteljem.
Za koordiniranje dela, terminsko načrtovanje in
arhiv se uporabljajo Googlove spletne učilnice, za
sprotna kratka obvestila pa aplikaciji Keep ali Viber,
ki sta za urejanje dostopni vsem članov dejavnosti.
Uporaba sodobnih tehnoloških orodij in učiteljeva
seznanitev z njihovimi možnostmi dodatno mo­
tivirata učence. Prej omenjeni delitev nalog, cilji in
časovnica so prav tako vključeni v spletne aplikacije
(Google koledar).

Glede na vsebino dejavnosti lahko učitelj v eki­
po pritegne tudi zunanjega sodelavca. To je lahko na
primer strokovnjak iz podjetja, ki deluje na ustrez­
nem področju. Z njim se dogovori za obisk v šoli ali
podjetju, kjer lahko učenci na izviren, zanimiv in
nevsakdanji način predstavijo svoje delo ter zanj s
svojo sproščenostjo in energijo navdušijo tudi vodil­
ne v podjetju. Učenci se morajo na takšno predstavi­
tev seveda ustrezno pripraviti.
Za obveščanje širše javnosti služi šolska spletna
stran, kjer članke dodaja učitelj. V skupini se določi
učenec, ki upravlja FB-stran ekipe. Dobro je imeti tudi
stalen stik s predstavnikom medijev. S tem se olajša
pot do morebitnega nastopa na lokalni televiziji ali
objave članka v časopisu. Ideja in rešitev dejavnosti
dobita dodatno vrednost, če sta predstavljena širšemu
krogu ljudi na način, ki vzbudi zanimanje in navdih.
Pojavljanje v javnosti (splet, časopis, TV), nastopi
v šoli in podjetjih ter pomoč pri lokalni gospodarski
zbornici pri učencih razvijajo veščine javnega na­

Logotip učencev dodatne
dejavnosti na področju
tehnike in tehnologije
na OŠ Trbovlje

Izvajanje dejavnosti
in vmesna evalvacija doseganja ciljev
Pri delu se sledi delovnemu načrtu, ki je bil obli­
kovan v sodelovanju z učenci na uvodnem sestanku,
a se pušča odprta pot novim zamislim. Na tem mestu
je pomembna vloga učitelja, ki vpliva na kognitivni
in motivacijski razvoj učencev, kaže pa se kot vloga
modela, podpornika, posrednika ali intelektualnega
partnerja. Učitelj deluje kot opazovalec, motivator,
mentor in vir znanja, ter mora biti empatičen in pra­
vičen do raznolikih posameznikov. Njegovo navdu­
šenje nad vsebino dejavnosti se prenaša na učence in
jih še bolj motivira.
Timsko delo se izvaja tako, da vsi člani ekipe pri­
spevajo k uresničitvi rezultatov projekta. Učenci z
voditeljskimi sposobnostmi se izkoristijo za uskla­
jevanje dejavnosti tima. Različne interese in sposob­
nosti učencev mora učitelj redno spremljati in uskla­
jevati. Pri tem si lahko pomaga z miselnimi vzorci, z
glasovanjem, »viharjenjem« možganov ipd.
Pri dlje trajajočih dejavnostih mora učitelj na
ustreznem mestu vključiti razvedrilo ali učencem za
kratek čas dopustiti prosto pot v ustvarjanju, nato pa
jih spet vrniti v začrtane smernice.
V skladu z načrtom dela se na vnaprej določen
časovni interval pregledajo dosežki in uskladijo z na­
daljnjimi dejavnostmi. Pri tem so prisotni vsi učenci
in učitelj, ugotovitve pa se zapiše v spletno učilnico.
LXII, november 2023

Zaslonska slika aplikacije
Keep, ki se uporablja
za lažjo organizacijo dela.

3

stopanja. To se v ekipi izkoristi tudi za pridobivanje
sredstev za delovanje skupine in za nakup cenovno
težje dostopne opreme. Del sredstev se nameni za
zabavo ob koncu dejavnosti. Učenci s predstavit­
vami, pohvalami tretje osebe (na primer vodilnih v
podjetju) in pridobivanjem sredstev dobijo potrdi­
tev, da je njihovo delo pomembno ter da se je vredno
potruditi.
Velika verjetnost je, da bodo ti učenci čez leta
krojili gospodarstvo, zaposlovali in omogočali na­
predek na različnih področjih, tudi v šolstvu, zato
velja še posebno poudariti razvijanje njihovih mo­
ralnih vrednot in odgovornosti – predvsem pri pre­
poznavanju občutkov in spoštovanju drugih v ekipi
ob nedoseganju želenih ciljev.
Sklepna analiza dela

Sklep tekmovanja
Slotcar na OŠ Trbovlje
in podelitev diplom

Že na uvodnem sestanku se določi rok za zaklju­
ček dejavnosti in sklepno analizo. Za kakovosten na­
predek je smiselno, da učenci na koncu dejavno, z re­
fleksijo, povežejo svoje vloženo delo s cilji in dosežki
ter ugotovitve zapišejo v spletno učilnico. S tem bodo
naslednjič lahko predvidevali rezultat in odstranili
napake. Takšen pristop in konkretne izkušnje učen­
cem omogočajo razumevanje obnašanja različnih
gradiv in postopkov obdelave. S tem jim je dopušče­
no tudi učenje na napakah. Ugotovitve sklep­ne ana­
lize uporabimo v prihodnjem načrtovanju.
Če so v dejavnost vključeni učenci zaključnih raz­
redov, potem že med dejavnostjo sámo načrtujemo
uvajanje mlajših učencev in s tem prenos znanja na
mlajše učence (prenos po vertikali). Na koncu starej­
ši učenci predajo izkušnje in napotke mlajšim.
Kadar rezultat ekipe na tekmovanju ni v skladu s
pričakovanji, je naloga učitelja, da učenci prek anali­

4

ze razumejo dosežek ter predlagajo popravke, ki jih
bodo prihodnjič privedli do izboljšanja rezultata.
Seveda je na tekmovanjih pomemben rezultat;
poleg tega mora učitelj spodbujati druženje z vrst­
niki, izmenjavo izkušenj in upoštevanje vrednot
»poštene igre«.
Analiza dela oziroma sklepno dejanje v dodatni
dejavnosti se zaključi z večerjo ali zabavo ter strate­
škim načrtom za prihodnost.
Za konec
Dodatne dejavnosti na področju tehnike in teh­
nologije so izredno pomembne za razvoj in dosega­
nje potencialov sposobnejših učencev ter za njihovo
poklicno odločitev. Prinašajo jim tudi številne druge
koristi. Rezultati in nastopi učencev, vključenih v
dodatne dejavnosti, spreminjajo tudi odnos drugih
učencev do znanosti in tehnike, saj vrstniki predsta­
vijo kompleksna dejstva širšemu krogu učencev na
razumljiv in dostopen način ter jih motivirajo za do­
datne vsebine.
Opisani način dela z učenci v dodatni dejavnosti
od učitelja terja precej dodatnega časa in dela, ki je
sistemsko ter vsebinsko slabo opredeljeno, kar je bila
tudi ena od ugotovitev 3. strokovno-raziskovalne
konference z naslovom Mentoriranje nadarjenih otrok
in mladostnikov, ki je potekala leta 2019 na Pedagoški
fakulteti v Ljubljani. Vendar pa oblikovanje učencev
v uspešne raziskovalce, konstruktorje, tehnologe in
podjetnike gradi tudi učiteljevo avtoriteto in spošto­
vanje do predmetnega področja na šoli, med učenci
in starši. Dosežke in dodatno dejavnost na tehniš­
kem področju je treba nenehno ustrezno oglaševati
in s tem ne dovoliti, da so tehniški predmeti v senci
drugih predmetnih področij.

LXII, november 2023

Ladjica s pogonom na lopatice
Ivo Dović
Pred vami je načrt za prikupno plovilce (slika 1),
ki je narejeno iz penjenega PVC-ja. Poleg tega boste
za izdelavo potrebovali še elastiko, vroče lepilo in
akrilne barve (slika 2). To pomeni, da je izdelek v ce­
loti iz umetnih snovi in zato kot nalašč za izdelavo
pri pouku TIT v 7. razredu OŠ oziroma pri izbirnem
predmetu Obdelava gradiv iz umetne snovi. Navdušil
pa bo tudi vse, ki imate radi zabavo, saj pluje in ima
preprost pogon z elastiko, zato s prijatelji lahko pri­
redite tekmovanje s takšnimi ladjicami (slika 21).

1

Gradivo
• penjeni PVC debeline 5 mm,
• ličarski trak,
• lepilo za papir v stiku,
• akrilne barve,
• močnejša elastika.
Orodje in pripomočki
• škarje,
• oster modelarski nož,
• kovinsko ravnilo,
• podloga za rezanje,
• ročna ali električna rezljača,
• navaden spiralni sveder s premerom 6 mm,
• ploščati oziroma Forstnerjev sveder
s premerom 20 mm,
• namizni električni vrtalnik,
• fin brusilni papir,
• električna naprava za lokalno segrevanje, električni
odstranjevalnik barve oziroma sušilnik za lase,
• kotnik,
• kemični svinčnik ali tanek flomaster,
• pištola za vroče lepljenje in lepilni vložki,
• čopič ali gobica.
Izdelava
Obrise sestavnih delov, ki so na načrtu narisani v
merilu 1 : 1, prenesite na penjeni PVC. To najlažje sto­
rite tako, da kos PVC-ja prelepite s širokim ličarskim

2

trakom in nanj z lepilom za papir nalepite izrezane
sestavne del ladje, ki ste jih prej dvakrat prefotoko­
pirali (slika 3). Elemente 1 in 3–6 z dolgimi, ravnimi
robovi boste najhitreje in najbolj natančno izrezali
z ostrim modelarskim nožem, ki ga vlecite ob ko­
vinskem ravnilu (slika 4), ukrivljene robove dna (5)
pa izžagajte z ročno ali električno rezljačo – vendar

3

LXII, november 2023

4

5

5

4

Merilo 1 : 2

2

1

7

3

5

6

6

Kosovnica
Št.

Element

Gradivo

Mere (mm)

Kosov

1
2
3
4
5
6

trup
dno
stene kabine
streha kabine
pregrada
lopatica

penjeni PVC
penjeni PVC
penjeni PVC
penjeni PVC
penjeni PVC
penjeni PVC

290 × 50 × 5
140 × 80 × 5
110 × 80 × 5
60 × 45 × 5
70 × 20 × 5
51 × 36 × 5

1
1
1
1
1
2

8

šele potem, ko boste že ukrivili trup (1) in boste tako
dosegli njuno čim boljše ujemanje. Dno zato za zdaj
izrežite samo po zunanjih debelih črtah, skupaj s
pravokotno odprtino za lopatice (slika 5). Pri izrezo­
vanju utorov v lopaticah (6) bodite natančni, da se
bosta tesno ujemala.
Na označenih mestih izvrtajte luknje. Za tisti v
trupu (1) uporabite navaden spiralni sveder premera
6 mm, za okenski odprtini v stranicah kabine (3) pa
ploščati oziroma Forstnerjev sveder premera 20 mm
(slika 6). Vse ostre robove obdelajte s finim brusil­
nim papirjem (slika 7).
Penjeni PVC je mogoče kriviti s t. i. vročimi kleš­
čami, tj. z napravo za lokalno segrevanje, ki je zelo
podobna pripomočku za navijanje ali ravnanje las
(slika 8); gre pa tudi z električnim odstranjevalni­
kom barve (slika 9) ali v skrajnem primeru z vro­
9

6

LXII, november 2023

2

5

4
6
Merilo 1 : 1

1

3

LXII, november 2023

7

10

12

13

14

11

čim sušilnikom za lase. Ko ste za 90° po simetrali na
premcu ukrivili trup (slika 8), po tankih črtah ukrivi­
te še steno kabine (3). Pravi kot preverite s kotnikom
(slika 10). Če se vam PVC-plošča zaradi precejšnje
debeline naguba (slika 11), izboklino pred nadalj­
njim sestavljanjem obrežite z nožem in obrusite.
Trup (1) dokončno oblikujte tako, da najprej se­
grejte eno stranico trupa in jo narahlo ukrivite. Pri
tem si lahko pomagate s tanko prekinjeno črto na
načrtu za dno (slika 12), še bolje pa si je že prej iz­
delati preprosto leseno šablono (slika 13). Ukrivljeni
trup nato položite na dno (2) in občrtajte s kemičnim
svinčnikom ali tankim flomastrom (slika 14). Dno
na potrebno obliko odžagajte z ročno ali električno
rezljačo (slika 15). Po potrebi ga še ročno obdelajte z
brusilnim papirjem.
Sledi lepljenje sestavnih delov. Najprej s pištolo
za vroče lepljenje zlepite trup (1) in dno (2). Raztalje­
no lepilo natančno in enakomerno nanesite po vseh
stičnih površinah ter močno stisnite (slika 16). Stik
mora biti namreč brez špranj, sicer bo skozenj prodr­
la voda.
Pregrado (5) po potrebi skrajšajte, da se bo na
predvidenem mestu tesno prilegala dnu in strani­
cam trupa (slika 17).

15

16

8

LXII, november 2023

17

18

19

20

Kabino sestavite tako, da na zgornje tri robo­
ve sten (3) nanesete vroče lepilo in nanj pritisnete
streho (4), ki naj na vseh straneh enakomerno štrli
čeznje (slika 18). Nato lepilo nanesite še na spodnje
robove kabine (slika 19) in jo nalepite na dno ladje
(2); (slika 20). Lepljenja lopatic (6) najbrž ni treba
podrobneje opisovati.
Sledi barvanje modela z akrilnimi barvami. Barv­
no shemo prilagodite svojim željam in okusu. Kdor
bo pobarval vodno črto, bo z barvo še dodatno za­
tesnili stike med dnom in stranicami trupa. Za bar­
vanje lahko uporabite čopič ali gobico. Lepe in ravne
prehode med različno obarvanimi površinami boste
dobili z uporabo koščkov ličarskega traku (slika 21).
Za konec vam ostane še namestitev lopatic z ela­
stiko na zadnji del dna in preskušanje plovila v umi­
valniku, kadi ali celo kaki mlaki oziroma bazenu. Pri­
jateljske tekme so za udeležence vedno nepozaben
dogodek (slika 22).
Želim vam veliko zabave!

21

22

LXII, november 2023

9

Dynamic – tekmovalni model
za kategorijo F1N
Peter Stegovec, Marko Lemut

1

Orodje in pripomočki
• oster modelarski nož,
• podloga za rezanje,
• brusilni papir ali brusilna gobica,
•b
 rusilna deščica z brusilnim papirjem
zrnavosti 240,
• ravnilo,
• kemični svinčnik.
Izdelava

Tretji letalski model, ki ga predstavljamo v okvi­
ru projekta Krepitev tehnične pismenosti, ki v šolskem
letu 2023–2024 poteka pod okriljem Letalske zveze
Slovenije, je namenjen tekmovanjem v kategoriji
F1N. Revija TIM že vrsto let organizira tekmovanja
s tovrstnimi letalskimi modeli, kjer je razpetina kril
omejena na 300 mm. Ker so manjši modeli običaj­
no zahtevnejši za nastavljanje, v omenjeni kategoriji
pa razpetina kril letalskega modela ni določena, smo
skonstruirali Dynamic (slika 1), ki ima nekoliko več­
jo razpetino kril in večjo maso ter je za začetnike laž­
je obvladljiv. Čeprav po zahtevnosti gradnje nekoliko
presega doslej objavljena projekta Hawker Hunter in
Mačka, ga je pod vodstvom mentorja mogoče izdela­
ti v petih urah.
3

Po načrtu, ki je objavljen v prilogi, vpeti na sre­
dini revije, naredite šablone, kar vam ne bi smelo
povzročati večjih težav, saj je postopek enak kot pri
prejšnjih dveh projektih. Pri izdelavi tega letala smo
depron zamenjali za plošče »vector board«, ki so
zelo trpežne in se zlepa ne strgajo. Ker jih je tudi bru­
siti precej težko, jih vedno režite z novim rezilom in
kar se da natančno (slika 2).
2

S pomočjo šablon izrežite sestavne dele letala ter
pri tem pazite na smer letnic (sliki 3 in 4). Sprednji
rob kril, ki je iz balze, najprej obrusite skupaj, da bos­
ta krili simetrični (slika 5), nato pa pod majhnim
4

Gradivo
Tisti, ki bi želeli sestavne
dele modela izrezati z
laserjem, lahko v uredništvu
brezplačno dobite ustrezno
datoteko.

• vector board debeline 1 mm,
• balza debeline 3 mm in 0,8 mm,
• tekoče in srednje gosto sekundno lepilo,
• pospeševalec (aktivator) za sekundno lepilo,
• 2 mm debela palčka iz ogljikovih vlaken.
10

LXII, november 2023

kotom obrusite še sprednji rob vsakega krila posebej
(slika 6). Pred lepljenjem spihajte zrak s sestavnih
delov (slika 7) ter zlepite sprednji in zadnji del krila.
Lepilo namažite na stran balze in dela stisnite.
Pri sestavljanju modela (slika 8) upoštevajte, da
je za enakomeren let zelo pomemben V-lom krila,
zato je treba biti pri njegovem sestavljanju in leplje­

5

6

7

nju zelo natančen (slika 9). Ko ste združili krili, na­
lepite še podporo krila (slika 10).
Sestavljanje trupa nadaljujete tako, da najprej
nalepite krilo na obrušeno palčko iz ogljikovih vla­
ken. Isti postopek nato ponovite še pri višinskem in
smernem krmilu. Slednje zalepite pravokotno glede
na navpičnico, višinski stabilizator pa vzporedno s
krili. To je zelo pomembno za pravilen let letala. Pri
lepljenju smernega krmila bodite pozorni, da zadnje

8

9

10

tretjine krmila ne zalepite, saj mora ostati gibljivo
zaradi možnosti nastavljanja krožnega letenja.
Ko se lepilo posuši, je letalo pripravljeno za
spuščanje. Da bi krila ustvarila dovolj vzgona, jih
je treba malce ukriviti, kar je pri ploščah »vector
board« nekoliko težje doseči, saj so zelo elastične
(slika 11). Ko na konec palčke za utež dodate še čepek
za ušesa, je letalo pripravljeno za spuščanje. Name­
sto čepka je mogoče uporabiti tudi plastelin, vendar
so čepki vsekakor boljši, saj ob neuspešnem pristan­
ku na nos poskrbijo, da letalo ne razpade. Če se le­
talo spušča preveč »na nos«, odrežite košček čepka.
Nastavitve težišča in optimalnega leta letala so zelo
natančno opravilo.

LXII, november 2023

11

Preskušanje modela
Prvi poskusni let opravite v dvorani, saj so ta leta­
la prelahka za spuščanje na prostem. Model spustite
pod majhnim kotom navzdol, a ne premočno. Če bo
letalo poletelo v vodoravni črti, ste pravilno določili
težišče, če pa bo poletelo navzgor, morate povečati
obtežitev, ki jo dodajajte postopoma. Ko boste usvo­
jili osnovno tehniko letenja, boste lahko model vrgli
tudi močneje in rahlo v desni zavoj. Pri tem se bo
letalo lepo poravnalo in tudi dlje časa letelo. Če bo
zakrožilo preostro v desno, malce zmanjšajte odklon
smernega krmila. Pri preskušanju modela bodite
previdni, da koga ne poškodujete.

Projekt Krepitev tehnične pismenosti

11

Izdaja
Naslov prispevka
revije
Tim 1

Članek Prisotnost in pomen tehniškega izobraževanja v Sloveniji

Tim 1

Hawker Hunter – začetniški letalski model s pogonom na elastiko

Tim 2 Mačka – oživitev slovenskega jadralnega letala
Tim 3 Dynamic – tekmovalni model za kategorijo F1N
Tim 4 Flowter – nadaljevalni tekmovalni model za kategorijo F1N
Tim 5 Vabilo na tekmovanje v kategoriji F1N
Tim 6 Tekmovanje v kategoriji F1N v organizaciji MD Ventus

V okviru projekta Krepitev tehnične pismenosti, ki
v šolskem letu 2023–2024 poteka pod okriljem Letalske
zveze Slovenije, v Timu objavljamo serijo člankov, ki bodo
v pomoč učiteljem tehničnih predmetov in ljubiteljem teh­
nike. Služijo lahko tudi pri pripravi na tekmovanje F1N, ki
bo potekalo februarja 2024 v organizaciji Modelarskega
društva Ventus in bo obenem sklep omenjenega projekta.
Ker se na Letalski zvezi Slovenije (LZS) zavedajo po­
mena razvoja modelarsko-letalskih veščin in športnega
udejstvovanja mladine, so v ta namen pripravili razpis so­
financiranja tehničnega programa modelarstva v osnovnih
šolah in modelarskih društvih. S tem želijo podpreti vstopno
modelarsko kategorijo F1N in spodbuditi okolja, kjer obsta­
ja zanimanje za letalstvo. V tej kategoriji se lahko otroci
seznanijo z osnovami gradnje letal, izboljšajo tehnične ve­
ščine, se naučijo osnov aerodinamike, trenirajo, tekmujejo
in se družijo z vrstniki.

V času knjižnega sejma
bodo sejemske cene
tudi na spletni strani

www.tzs.si

Obiščite stojnico Tehniške založbe Slovenije na največjem knjižnem dogodku!

Oglas_Tim_185x120_november_2023_2.indd 1

12

20/10/2023 14:49

LXII, november 2023

Protitankovske ovire za dioramo
Predrag Hluchy
Odkar so v vojaških spopadih začeli sodelovati
oklepniki, poznamo tudi protitankovske ovire. Nji­
hova najzgodnejša oblika so bili široki rovi, ki jih
tanki niso mogli prečkati, sovražnikove enote pa so
ustavljene oklepnike zlahka uničile s protioklepnim
orožjem. A kopanje rovov je bilo zamudno in nevar­
no delo, zato so se kmalu pojavile premične ovire
različnih izvedb, ki jih je bilo mogoče hitro postaviti
tam, kjer je bilo pričakovati poskus preboja oklepnih
enot, nato pa jih po potrebi prepeljati kam drugam.
Te ovire so bile različnih oblik in izvedb – od takšnih
iz navzkriž zvarjenih železniških tračnic ali železnih
profilov, imenovanih »španski jezdeci«, do težkih
betonskih elementov v obliki pravilne tristrane pi­
ramide oziroma tetraedra, za lažje transportiranje
opremljenih z jeklenimi ročaji.
Iz 2. svetovne vojne je znana Siegfriedova linija,
postavljena v 30. letih prejšnjega stoletja kot odgo­
vor na francosko Maginotovo obrambno črto – vrsto
betonskih bunkerjev in utrdb na francoski meji med
Belgijo in Švico. Siegfriedova linija je bila dolga 650
km in se je raztezala vse od Nizozemske do švicarske
meje. Sestavljena je bila iz več kot 18.000 bunkerjev,
podzemnih rovov in utrdb, pa tudi iz prej omenjenih
protitankovskih ovir, ki so bile pogosto kombinirane z
bodečo žico za preprečevanje prodiranja pehote. Vse,
kar se je ustavilo ob tej črti, je bilo lahek plen za tež­
ko orožje, skrito v utrdbah. Niso jih čisto brez razloga
imenovali »zmajevi zobje« (nem. Drachenzähne).
Betonske ovire različnih oblik in velikosti se pov­
sod po svetu uporabljajo še dandanes, med drugim
tudi v vojni med Rusijo in Ukrajino (slika 1).
Za nas pa so še prav posebno pomembne proti­
oklepne betonske ovire v obliki tetraedra iz časa osa­
mosvojitvene vojne leta 1991. Teritorialna obramba
Republike Slovenije jih je uporabljala za oviranje
prodiranja oklepnih enot do strateških ciljev oziroma
za preusmeritev na zanje neugodnejše in nevarnejše
poti. Izdelane so bile iz litega betona, njihove trikot­
ne ploskve so imele stranico dva metra, na prirezanih
vogalih pa so bili nameščeni jekleni ročaji za preto­
varjanje in postavljanje na terenu. En primerek teh
obrambnih pripomočkov dandanes stoji ob vhodu v
nekdanjo vojašnico JLA na Stari Vrhniki (slika 2), in
sicer v spomin na dogodek 25. oktobra 1991, ko je JLA
na tem mestu dokončno priznala poraz in zapustila
Slovenijo. V vrhniški kasarni je bila v nekdanji skupni
državi Jugoslaviji nastanjena 1. oklepna brigada, ta­
krat najmočnejša enota te vrste na ozemlju Slovenije.
Poleg drugega orožja in opreme je imela še približno
180 oklepnikov, od tega 120 tankov, kar vse je v času
našega osamosvajanja pomenilo veliko nevarnost za
okolico in celotno Slovenijo. Na območju nekdanje
vojašnice so zdaj Upravna enota Vrhnika, vrtec, iz­
postava doma upokojencev in industrijska cona.
V nadaljevanju tega članka je predstavljena izde­
lava protitankovske ovire, ki jo je mogoče uporabiti
na diorami v merilu 1 : 35, kakršna je prikazana na
sliki 11.

1

2

Gradivo
• trša lepenka,
• mavec,
• barve,
• voda,
• lepilni trak
• tanjša bakrena žica (0,6 mm),
• klešče ščipalke,
• sveder ali žebelj premera 3 mm.
Orodje in pripomočki
• modelarski nožek,
• ravnilo,
• šestilo,
• posodici za mešanje mavca in barve,
• pripomoček za mešanje,
• pištola za vroče lepljenje,
• ličarski in navaden lepilni trak,
• manjši kozarček ali lonček za podstavek ulitka,
• brusilni papir zrnavosti 240.

LXII, november 2023

13

Izdelava

3

Na tršo lepenko (lahko jo nadomestimo tudi s
kakim drugim primernim gradivom) s pomočjo rav­
nila in šestila narišemo tri enakostranične trikotnike
s stranicami dolžine 57 mm in jih izrežemo (slika 3).
Po robovih jih s pištolo za vroče lepljenje zlepimo v
obliko tetraedra (slika 4). Da pa bi stranice pozne­
je lahko lažje ločili in preprečili prijemanje mavca
nanje, jih po tisti strani, ki je obrnjena navznoter,
že prej prelepimo z navadnim lepilnim trakom. (Če
potrebujemo več odlitkov, izdelamo tudi več kalu­
pov, da pospešimo postopek izdelave.)
V enem lončku pripravimo mavec in v drugem
vodo, ki ji dodamo nekaj črne in zeleno-rjave bar­
4

5

6

7

8

9

ve (slika 5). Tako bo mavec, v katerega bomo zlili
to vodo in oboje dobro zmešali, ko se bo posušil, že
obarvan podobno kot beton (slika 7). (Čeprav do­
datno barvanje najverjetneje ne bo potrebno, nekaj
obarvane vode za vsak primer shranimo do nasled­
njega dne za morebitna popravila. Če se nam namreč
kak odlitek okruši, zamešamo še malo mavca z obar­
vano vodo, popravimo poškodbo in vse skupaj, ko se
posuši, obdelamo s finim brusilnim papirjem.)
Gosto tekoči obarvani mavec vlijemo v narobe
obrnjeni tetraeder, ki ga z vrhom navzdol odloži­
mo v ustrezno velik kozarec ali kak drug primeren
podstavek (slika 6). Mešanice nalijemo toliko, da se
naredi manjši kupček, nato pa s podstavkom narahlo
14

LXII, november 2023

10

DRzAVNO PRVENSTVO
SLOVENIJE 2 0 2 3
ZDRUŽENJE GRADITELJEV PLASTIČNIH MAKET SLOVENIJE
Vas Vabi na

28. ODPRTO DRŽAVNO PRVENSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
V PLASTIČNEM MAKETARSTVU
ki bo v soboto, 18. 11. 2023
v Biotehničnem izobraževalnem centru, Ižanska cesta 10, Ljubljana

potolčemo po mizi, da se mavec enakomerno razlije
po vsej površini. Čez nekaj minut z ravno deščico po­
ravnamo kupček, nato pa vse skupaj pustimo vsaj 12
ur, da se popolnoma strdi. Osušeni odlitek izluščimo
iz kalupa, kar po navadi ne dela posebnih težav zara­
di njegove oblike in lepilnega traku, ki s svojo glad­
ko površino preprečuje zlepljenje (slika 7). Ulijemo
toliko kosov, kot jih potrebujemo, oziroma kakšnega
več za rezervo.
Enega od kalupov iz kartona razstavimo in mu za
10 mm prirežemo vse vogale, nato pa stranice spet zle­
pimo s koščki ličarskega traku (slika 8). Tako smo do­
bili šablono za brušenje, ki nam bo omogočila, da bodo
vse prirezane površine, v katere bomo vgradili ročaje
za transportiranje, res popolnoma enake (slika 9).
Ročaje naredimo iz bakrene žice premera 0,6 mm,
ki jo nekoliko segrejemo nad plamenom, da jo je
lažje oblikovati. Za vsak tetraeder potrebujemo štiri
20 mm dolge koščke, ki jih okoli svedra ali večjega
žeblja s premerom 3 mm zvijemo v obliko črke U. V
ravne površine na vogalih tetraedra, ki smo jih dobili
z brušenjem, izvrtamo po dve luknjici, ki naj bosta
približno 3,5 mm vsaksebi, in vanju vtaknemo ročaje
iz žice. Preden jih potisnemo do želene globine, jih še
pobarvamo (slika 10).

L1
L2JET
L2PROP

Makete letal in helikopterjev merilu 1:32, oz. od 1:10 do 1:39 člani
Makete reaktivnih letal v merilu 1:48, oz. od 1:40 do 1:60 člani
Makete propelerskih letal v merilu 1:48,
oz. od 1:40 do 1:60 člani
L3JET
Makete reaktivnih letal v merilu 1:72, oz. 1:61 in manjše člani
L3PROP
Makete propelerskih letal v merilu 1:72, oz. 1:61
in manjše člani
L4
Letalske diorame v vseh merilih člani
L5/L6
“Zbirka in Dvojček“ v vseh merilih člani
L7
Makete civilnih letal v vseh merilih člani
L8
Makete vojaških letal v merilu 1:144 in manjše člani
H1
Makete helikopterje in žirokopterjev v vseh merilih člani
L1J-L4J/H1J Makete vojaških letal ter helikopterjev v vseh merilih mladinci
K1
Figure v vseh merilih člani

K2G
K2K
K2Z
K3
K4
K5
K6
K1J-K4J
A1/A2/A3
A1J/A2J/A3J
X1/X1J
P1/P2
P3
P1J/P2J/P3J
S

NAGRADE

Prostovoljni prispevek:
8 evrov (4 evre za člane ZGPMS) za predprijave na internetni naslov/e-pošto
12 evrov na dan tekmovanja
vsak tekmovalec lahko prijavi največ tri makete v vsaki disciplini

Medalje in diplome za prve tri makete v vsaki disciplini
Posebne nagrade/pokali

Vojaška vozila in sredstva - goseničarji v merilu 1:48 in 1:35 člani
Vojaška vozila in sredstva - kolesniki v merilu 1:48 in 1:35 člani
Vojaška vozila in sredstva (1910-1935) v merilu 1:48 in 1:35 člani
Vinjete v merilu 1:48 in 1:35 člani
Diorame v merilu 1:48 in 1:35 člani
Vojaška vozila in sredstva v merilu 1:72, 1:76 in 1:87 člani
Vinjete in diorame v merilu 1:72, 1:76 in 1:87 člani
Figure, vinjete, diorame ter vojaška vozila v vseh merilih mladinci
Tovorna vozila, avtomobili in motocikli v vseh merilih člani
Tovorna vozila, avtomobili in motocikli v vseh merilih mladinci
Filmski objekti in znanstveno fantastična vozila člani in mladinci
Ladje in ostala plovila v vseh merilih člani
Podmornice v vseh merilihčlani
Ladje in ostala plovila in podmornice v vseh merilih mladinci
Astronavtika in raketna tehnika vsa merila mladinci in člani

Prijave: od 9:00 do 11:00
Začetek tekmovanja: 11:30
Sojenje: od 11:30 do 16:00
Rezultati in podelitev priznanj: cca. 16:30 do 17:00

• “The Best of Show” za najboljšo maketo v članskih kategorijah
• “The Best of Show” za najboljšo maketo v mladinskih kategorijah
• PK 1 Letalniki vseh vrst iz slovenske letalske zgodovine 1909-2023
• PK 2 Vojaštvo in vojaška tehnika na slovenskem ozemlju 1914-2023
• PK 3 "Vojna v Ukrajini"
• PK 4 "Vojna v zraku in tleh na Balkanu 1941-1945"
• PKLJ "Letalska zgodovina Ljubljane in njenih letališč" (posebna displina
v sodelovanju z Mestno zvezo organizacij za tehnično kulturo)
•Opcija: A1/A2/A3 Tovorna vozila, avtomobili in motocikli v vseh merilih (čl.)
in K1 Figure (člani),se v primeru dovolj velikega števila maket razdeli
na posamezne
Dogodki:
•Predstavitvena delavnica Wargaming Slovenija-namizne igre

Vse dodatne informacije bodo
objavljene na spletni strani:
www.makete.si ali
e-mail: mitja.marusko@gov.si
info.zgpms@gmail.com

pokrovitelj

Tako izdelane pomanjšane ponazoritve be­
tonskih protioklepnih ovir iz mavca je mogoče s pri­
dom uporabiti na dioramah in vinjetah, na katerih
želimo prikazali njihovo uporabo.

11

Na sliki 11 je oklepno
izvidniško vozilo BRDM-2
sovjetske izdelave, ki je bilo
med osamosvojitveno vojno
zaplenjeno jugoslovanski
vojski na mejnem prehodu
Karavanke in nato
opremljeno
s slovenskimi
oznakami.

LXII, november 2023

15

Ideje za železniško maketo (3. del)
Vojko Travner
Predor ob robu makete – sklepna dela

24

V prejšnjem nadaljevanju je bila opisana izdelava
ogrodja enotirnega zavitega predora ob robu make­
te, ki je obsegala pripravo in postavitev pomožnih
opor, oblikovanje portala predora s stranskim opor­
nim zidom ter lepljenje pokrova predora in štirih
20 mm debelih kosov stirodura, s katerimi je od zgo­
raj zaprt prostor med predorom in steno v ozadju
makete (slika 24). Ker je višina vzpetine nad predo­
rom 8 cm, višina vhodnega portala pa meri 12 cm, je
predor s hribom vred visok 20 cm.
25

27

16

26

Pripravimo si svinčnik, oster tapetniški nož,
škarje za papir, modelarske lopatice za nanašanje
modelirne mase, bucike, set čopičev, hladno mizar­
sko lepilo Mekol, nekaj pisarniških listov formata
A4, balzovo letvico z merami 1 × 10 × 1000 mm, po
eno ploščo izoflora debeline 3 in 6 mm, modelirno
maso ali mavec, akrilne barve, travnat in zemeljski
posip, grmovje, islandski mah in smreke različnih vi­
šin (vse seveda v merilu 1 : 87).
Ko smo z obliko hriba popolnoma zadovoljni, ga
na zunanji strani pobarvamo s poljubno temeljno
barvo, najbolje akrilno. Izberemo odtenek, ki bo po­
nazarjal zemljo. Ko se barva posuši, na hrib nanese­
mo modelirno maso ter z njo poravnamo vse udrtine
in razpoke. Lahko pripravimo tudi zelo razredčeno
mešanico mavca in vode, ki jo s plastično modelar­
sko lopatico previdno nanesemo po površini.
Med sušenjem mase oziroma mavca pripravimo
nekaj pisarniških listov A4, ki jih bomo uporabili kot
šablone za izdelavo notranje obloge predora. Liste
razrežemo na 5–7 cm široke trakove, ki se morajo pri­
legati izrezom pomožnih opor predora od ene strani
prek oboda na drugo stran (glej puščico na sliki 25) in
jih označimo po vrstnem redu. Po teh trakovih bomo
izrezali trakove iz 1 mm debele balse. Notranjo oblo­
go predora seveda lahko nadomestimo z več plastmi
pisarniškega ali še bolje šeleshamer papirja, ki ga pri
lepljenju le narahlo omočimo, da se lepo prilega no­
tranjim oporam. Ker predor zavija, zaradi česar je ena
stran obloge ožja od druge, se vsi trakovi med sabo
razlikujejo. Trakove iz balze, ki smo jo jih pred tem
zaradi večje prožnosti za pol ure namočili v mlačno
vodo, še mokre s hladnim mizarskim lepilom nalepi­
mo v notranjost predora. Da bi se čim tesneje prilegali
oporam, jih nanje pritrdimo z bucikami. Ko se obloga
posuši, robove na stičiščih trakov zakrijemo s kitom za
les in po njegovi osušitvi zgladimo z brusilnim papir­
jem. Tudi notranjost predora lahko na tanko prema­
žemo z modelirno maso oziroma mavčno mešanico
(slika 26). Da preverimo ustreznost položaja notranje
obloge, portal z bucikami začasno pritrdimo na njego­
vo mesto, pred nadaljnjim oblikovanjem notranjosti in
zunanjosti predora pa ga spet odstranimo. Predor ves
ta čas ni prilepljen na nosilno ploščo makete!
LXII, november 2023

28

29

Na avtorjevi maketi je detajlirana samo ena stran
vhoda v železniški predor, druga pa je skrita za skal­
nato masko, zato portal tam ni potreben (slika 27).
Nadomešča ga kos 3 mm debele plošče izoflora, ki
se natančno prilega izrezu predora in obliki hriba
(slika 28).
Ko je notranjost predora suha, odstranimo bu­
cike, s finim brusilnim papirjem poravnamo stične
robove in oblogo obrišemo z rahlo navlaženo krpo,
nato pa nanjo nanesemo zelo tanko plast kita za les.
Ko se posuši, vse neravnine zgladimo s finim brusil­
nim papirjem. Nato notranje stene predora posvetli­
mo z akrilno barvo (slika 29). Odtenek izberemo po

svojem okusu, vendar moramo paziti, da se ujema z
okoljem, v katerem stoji predor (slika 30).
Če smo pri volji, njegovo notranjost lahko še bolj
barvno obdelamo. Če sivi osnovi dodamo nekaj sivih
in sivo-zelenih lis, bomo dobili naravnejši videz ste­
ne (slika 31).

30

31

32

33

LXII, november 2023

17

35

36

37

34

Predor stoji na zelo ozkem delu makete, zato so
njegove zunanje stene precej strme, večidel skalnate.
Takšne strukture lahko ponazorimo sami z uporabo
stirodura (postopek je bil opisan v lanskem letniku
Tima v seriji člankov o izdelavi železniške ozkotirne
diorame). Druga možnost je nakup tovarniško izde­
lane imitacije večjih skalnih površin, kot je na pri­
mer Noch 50740 (slika 32). Ploščo glede na potrebe
smiselno razrežemo na manjše kose ali kako drugače
prilagodimo zahtevam na maketi.
Na sliki 33 je nekaj izrezanih skal iz prej ome­
njene imitacije že prilepljenih na strmo pobočje pre­
dora; označene so z modrimi ovali. Seveda jih lahko
obračamo po mili volji in po potrebi tudi preobliku­
jemo. Na podlago jih lepimo s hladnim mizarskim
lepilom.
Sledita barvanje in posipanje različnega ma­
teriala na predor oziroma hrib nad njim. Najprej z
belo akrilno barvo obarvamo skalovje, nato pa zelo
razredčeno sivo nanesemo na vdolbine in v razpoke
skalovja. Kolikor globlje so, toliko temnejši odtenek
sive barve uporabimo. Na koncu na poličke in pone­
kod na oporni zid predora dodamo še travnat posip
in nekaj manjšega grmičevja (slika 34).
S posipnim materialom prekrijemo tudi ves pre­
ostali del hriba (slika 35).
Pred dokončno postavitvijo predora na maketo
moramo položiti tire in s peskom oblikovati tirno gre­
do (slika 36). Nato na nosilno ploščo na mestih, kjer
bo stal predor, nanesemo nekaj mizarskega lepila. Z
njim namažemo tudi spodnje dele pomožnih opor
predora. Počakamo 5–10 minut in predor postavimo
točno na njegovo mesto. Po potrebi ga obtežimo.
Čas med sušenjem izkoristimo za pripravo ma­
teriala za pogozditev hriba nad predorom. Priporoč­
ljivo je uporabiti čim več iglavcev. Ti naj bodo proti
vrhu hriba visoki, tik ob previsu, ko se strmina hri­
ba spusti proti nosilni plošči makete, pa naj bodo
smreke nižje rasti. Vmes ali ob robu gozda dodamo
še nekaj večjih kosmičev islandskega mahu, ki dobro
ponazarjajo gosto grmičevje. Kakšnega lahko posta­
vimo tudi na strmino ter med skalovje, kot je prika­
zano na sliki 37. Ne skoparimo z zelenjem, kajti to bo
hrib nad predorom obogatilo in ta del naše železni­
ške makete naredilo privlačnejši.
V decembrskem Timu bodo objavljena navodila za
izdelavo nekaj poslopij v ovalnem kotu makete.

18

LXII, november 2023

Stojalo za pištolo za vroče lepljenje
Matej Pavlič
Tisti previdnejši in preudarnejši ustvarjalci s
spretnim rokami, ki ne čakajo na zadnji trenutek, že
novembra začnejo razmišljati oziroma načrtovati,
kako bodo okrasili stanovanje za božično-novoletne
praznike, kakšne obeske bodo izdelali za smrečico, s
kakšnimi darili bodo razveselili svoje najdražje, kako
jih bodo aranžirali itn. Pri vseh teh dejavnostih se
preprosto ne da izogniti uporabi pištole za vroče lep­
ljenje, zato smo pripravili članek s kratkim opisom
delovanja tega orodja, z nekaj koristnimi nasveti za
varno in učinkovito rabo ter z načrtom, kako izdelati
preprosto in izredno praktično stojalo za pištolo za
vroče lepljenje ter lepilne vložke.
Za domače ustvarjanje oziroma različne hobije,
pa tudi za umetnost, obrt ter hitra in preprosta po­
pravila ni primernejšega pripomočka od pištole za
vroče lepljenje. Nanašanje vročega lepila je prepro­
sto, varno in čisto, saj ne vsebuje hlapnih organskih
spojin. Običajno je sestavljeno iz polimerov, ki skrbi­
jo za trdnost in prožnost, smol, ki zagotovijo opri­
jem, in dodatkov, ki vroče lepilo zgostijo in olajšajo
nanašanje.
1

Čeprav se njegova oprijemljivost od gradiva do
gradiva spreminja, je seznam materialov, ki jih lahko
lepimo z njim, zelo dolg. Poleg lesa, kovin, kartona,
lepenke (slika 1), papirja, akrila, plastike (na pri­
mer polipropilen, ABS), stekla in keramike so tu tudi
raznovrstne tkanine (slika 2), klobučevina, usnje,
penasta guma, plastične mrežice, poliestrska vata,
vrvice različnih vrst itn. Še zlasti se vroče lepilo za­
radi svoje velike viskoznosti dobro obnese pri leplje­
n­ju naravnih gradiv s hrapavimi oziroma neravnimi
površinami, kot so kamenčki, školjke, polžje hišice,
na morskem obrežju nabrani koščki barvnega stekla,
storži, orehi, lešniki, kostanji, veje, slama, rafija, suh
mah, suho cvetje ipd. Seznam s tem še zdaleč ni kon­
čan in uporaba pištole za vroče lepljenje je v resnici
omejena samo z našo domišljijo. Skoraj edina gra­
diva, pri katerih obstaja nekaj omejitev, so izdelki iz
družine termoplastov (stiropor, stirodur ipd.).
Pištola za vroče lepljenje je na splošno zelo
preprosto orodje (slika 3). S termistorjem krmiljen
električni grelnik v sprednjem delu ohišja segreje
stožčasto oblikovano kovinsko konico (šobo) pišto­
le, ta pa stali lepilni vložek, ki ga vstavimo v odprtino

na zadnji strani ohišja in z mehanskim sprožilnim
mehanizmom (podobnim petelinu pri pravih pišto­
lah) potiskamo naprej. Ob tem iz kovinske konice
iztiskamo staljeno lepilo, ki se na zraku v nekaj se­
kundah ohladi in strdi. Konica je zaradi varnejše po­
rabe po navadi opremljena z zaščitno plastjo iz gume
ali plastike, odporne proti visoki temperaturi. Poleg
običajne velikosti pištol za vroče lepljenje obstajajo
še t. i. mini lepilne pištole (slika 4, spodaj), ki so pri­
mernejše za otroke in natančnejša opravila. Delujejo
enako kot večje različice; razlika je samo v premeru
oziroma velikosti lepilnih vložkov (7 mm), zaradi
manjše šobe pa je tudi količina nanesenega lepila
ustrezno manjša.
Pištole za vroče lepljenje v grobem delimo na
dve skupini, ki se razlikujeta po temperaturi in moči.
Kolikor večja je moč pištole za vroče lepljenje, toli­
ko hitreje se lepilni vložek stali. Nizkotemperaturne
različice delujejo pri okoli 250 °C in so namenjene
predvsem uporabi v različnih obrteh, visokotempe­
raturne pa delujejo pri 370 °C in več. Obstajajo celo
modeli z dvojno oziroma spremenljivo nastavitvijo
2

s termistorjem
krmiljen
električni
grelnik

lepilni vložek

3

električni
priključni
kabel

ročaj

LXII, november 2023

mehanski
sprožilni
mehanizem

z gumo
zaščitena
kovinska
konica (šoba)

19

temperature. Razlike so tudi pri konicah pištol za
vroče lepljenje. Večinoma so aluminijaste, nekatere
(dražje) pa imajo zamenljivo medeninasto konico, ki
se ponaša z daljšo življenjsko dobo. Za posebne na­
mene je mogoče dobiti tudi pištole za vroče leplje­
nje z zelo ozko šobo, ki omogoča nanašanje lepila v

4

majhnih kapljicah ali tankih črtah in seveda na težje
dostopnih mestih.
Tako kot obstajajo različne vrste pištol za vroče
lepljenje, obstajajo tudi različne vrste lepilnih vlož­
kov zanje. Najpogostejši so mlečno-prozorni vložki
za splošne namene, ki imajo premer 11 mm, dolgi
pa so – odvisno od proizvajalca – 18–25 cm. Naj­
več se uporabljajo v različnih hobijih, aranžerstvu,
umetnosti (slike 5–7 in 11–13) in nekaterih vejah
obrti, ker imajo nizko tališče in ne poškodujejo krh­
kih materialov, kot sta papir in blago. Lepilo za vi­
sokotemperaturne pištole za vroče lepljenje se tali
dlje časa, omogoča trdnejše spoje in je priporočljivo
za lepljenje trdih površinskih materialov, kot so les,
kovina in keramika. Poleg prozornih lepilnih vložkov
je mogoče dobiti še barvaste, na primer za pečate in
posebne učinke (sliki 12 in 13).
V nasprotju s splošno razširjenim prepričanjem,
da se pištole za vroče lepljenje uporabljajo samo v
ljubiteljskih dejavnostih, si z njimi učinkovito po­
magajo tudi številni obrtniki, kot na primer servi­
serji, mizarji in montažerji (sliki 9 in 10). Za začas­
no pritrditev obdelovanca, šablone ali okovja (na
primer med vrtanjem lukenj za vijake) zadostuje že
nekaj kapljic vročega lepila. Za popustitev stika pa je

Nekaj koristnih nasvetov za varno in učinkovito uporabo pištole za vroče lepljenje
•U
 poraba zaščitnih rokavic pri delu s pištolo za vroče lepljenje resda ni
posebno praktična in udobna, je pa vsekakor priporočljiva, da zava­
rujete prste pred vročino in umazanijo. Pazite tudi na predolge rokave
in lase, da ne pridejo v stik z lepilom. Delovna površina naj bo trdna,
ravna, ustrezno zaščitena in primerno osvetljena.
•K
 onica pištole naj bo vedno čista, zato z nje redno odstranjujte
ostanke starega lepila. Morebitne ostanke drugih materialov od­
stranite z zobotrebcem, da staljenemu lepilu omogočite prosto pot.
Izogibajte se dotiku s šobo in staljenim lepilom s prsti, ker se boste
zagotovo opekli.
•U
 porabljajte samo lepilne vložke, ki po premeru ustrezajo vaši pištoli
za vroče lepljenje. Običajni premer je 11 mm.
•K
 o lepilo kljub pritiskanju na vzvod neha teči iz konice, v odprtino
na zadnji strani pištole potisnite nov lepilni vložek. Ko orodje nehate
uporabljati, neporabljenega vložka, ki moli iz pištole, ne odstranjujte,
ampak ga pustite v orodju.
•Č
 e lepilne vložke shranjujete v čistem in suhem okolju, pri sobni
5

20

temperaturi in stran od neposredne sončne svetlobe, se njihova upo­
rabnost ne zmanjša.
• P riključni kabel pištole za vroče lepljenje mora biti brez poškodb. Naj
ne bo zavozlan, ampak naj čim bolj nemoteno poteka do najbližje elek­
trične vtičnice. Če je ta preveč oddaljena od vašega delovnega mesta, si
pomagajte z električnim podaljškom.
• P ištole za vroče lepljenje običajno nimajo posebnega stikala za vklop
in izklop, zato začnejo delovati tako, ko jih priključite v električno
omrežje. Vedno počakajte nekaj minut, da se lepilo segreje in zmehča.
Da je staljeno in s tem primerno za porabo, lahko ugotovite ob rahlem
pritisku na sprožilec.
•Z
 a kakovosten stik morajo biti površine, na katere boste nanašali lepi­
lo, suhe in čiste, torej brez prahu, maščob in drugih nečistoč. Zlasti zelo
gladkim ali poliranim predmetom je priporočljivo z grobim brusilnim
papirjem nekoliko nahrapaviti površino, če je to seveda izvedljivo. Le­
pilo se namreč bolje oprime manj gladke površine.
• P red lepljenjem gradiv, s katerimi še nimate izkušenj, vedno naredite
6

LXII, november 2023

7

dovolj že rahel udarec s kladivom od strani. Za lažje
delo na terenu obstajajo tudi akumulatorske pištole
za vroče lepljenje (slika 4).
Zaradi tako vsestranske uporabnosti in izred­
no dostopne nabavne cene, ki je za izdelke povsem
sprejemljive kakovosti okoli 20 EUR, je pištola za
vroče lepljenje orodje, ki bi moralo biti pri vsaki hiši
oziroma v delavnici.

8

9

10

nekaj poskusov na odpadnih koščkih, da se prepričate, kako reagirajo
z lepilom. Tako se boste izognili neprijetnim posledicam in morda celo
nepopravljivi škodi.
• L epilo glede na vrsto in obliko materiala, velikost površine ter zahte­
vano trdnost spoja nanašajte v točkah, ravnih črtah, krogih oziroma
krivuljah (sliki 8 in 9).
•N
 anašajte ga v majhnih količinah oziroma res samo toliko, kolikor ga
potrebujete, saj se precej hitro strjuje. Tudi tu je pametno prej narediti
nekaj poskusov, če je to seveda mogoče.
• I ztekanje lepila in njegovo količino določate s pritiskom na sprožilec.
Konico pištole usmerite navzdol in povsem približajte predmetu, ki ga
želite lepiti. Nežno pritisnite sprožilec, dokler staljeno lepilo ne začne
iztekati iz šobe. Sprožilec lahko spustite malo pred koncem, saj bo iz
šobe vseeno priteklo še nekaj lepila.
• P redmet, ki ga lepite, podstavite s kosom odpadnega kartona, plasti­
ke, pločevine ali stekla, da bo prestregel kapljice lepila, ki bodo morda
odšle po svoje.
• P oskrbite, da bo vključena pištola za vroče lepljenje, kadar je ne upo­
rabljate, v pokončnem položaju in po možnosti v ustreznem stojalu, da
11

preprečite morebitne poškodbe delovne površine. Nikoli je ne odlagajte
na bok.
•K
 o zlepljena predmeta stisnete, ju ne premikajte več, saj boste s tem
oslabili spoj.
•V
 edno počakajte nekaj sekund, da se lepilo popolnoma strdi.
•K
 o končate lepljenje, pištolo za vroče lepljenje odložite v stojalo, izvle­
cite vtič iz električne vtičnice in pustite, da se orodje ohladi. Neporab­
ljen lepilni vložek pustite v ohišju.
•Z
 a odstranjevanje odvečnega lepila uporabite oster nož ali skalpel. Le­
pilo mora biti pri tem že strjeno.
•Z
 a odstranjevanje madežev vročega lepila s tekstila uporabite 70-od­
stotni izopropilni alkohol ali aceton. Z vatirano paličico ga nanesite
okoli robov razlitega vročega lepila in počakajte približno eno minu­
to, da popusti spoj lepila s podlago. A pozor: ta postopek ni primeren
za vse materiale, saj alkohol lahko obledi barve, zato najprej naredite
preskus. Manj morebitnih neprijetnih posledic ima metoda, pri kateri
tkanino damo za eno uro v zamrzovalnik, nato pa ostanke lepila po­
časi in previdno odluščite s podlage.
12

LXII, november 2023

13

21

Gradivo

Orodje in pripomočki

• v ezana plošča debeline 5 mm,
•p
 ločevinast pokrovček premera 40–50 mm,
• š irok ličarski trak,
• l epilo v stiku za les in l epilo za les,
• a krilna barva ali lak za les.

•m
 odelarski nož ali škarje,
• r očna ali električna rezljača,
• e lektrični vrtalnik in sveder premera 1–2 mm,
•p
 loščata pila in b
 rusilni papir različne zrnavosti,
• č opič.

2

3

Izdelava stojala
Naredite dve kopiji načrta, razrežite ju ter ustrez­
no število obrisov posameznih sestavnih delov z le­
pilom v stiku za papir nalepite na kos vezane ploš­
če, ki ste ga prej obrusili in na eni strani prelepili s
širokim ličarskim trakom. Izvrtajte luknje za utore

in natančno izžagajte elemente (slika 14). Poskus­
no jih sestavite in ob tem s ploščato pilo odpravite
morebit­ne pomanjkljivosti.
Kot je prikazano na sliki 15, najprej zlepite sred­
njo (3) in desno stranico (2), med kateri vstavite
držali pištole za vroče lepljenje (4). Ko se lepilo po­
suši, dodajte še dno (1); (slika 16). Zadnji so na vrsti

1

14

5

elementi, ki sestavljajo predal za lepilne vložke (5 in
6). Na osušenemu zlepku s pilo in brusilnim papir­
jem popravite morebitne štrleče spoje in nekoliko
zaoblite ostre robove (slika 17). Izdelek na koncu
še pobarvajte ali polakirajte. Zaradi simetričnosti
dna (1) lahko stojalo po želji sestavite tudi tako, da
je predal z lepilnimi vložki desno od pištole za vroče
lepljenje.
Pred sprednje držalo podstavite pločevinast po­
krovček premera 40–50 mm (slika 18), v katerega
bo kapljalo odvečno staljeno lepilo s konice lepilne
pištole, na dno pa od spodaj nalepite štiri gumijaste
nožice (slika 19), da stojalo ne bo drselo po mizi.

6
4
15

16

17

Stojalo na sliki 20
je namenjeno izvedbam
lepilnih pištol običajne
velikosti. Kdor pa bi želel
enak pripomoček za
mini različico, naj načrt
pomanjša za 60 %
in uporabi 3 mm debelo
vezano ploščo.

18

20

24

19

LXII, november 2023

Model motorja z notranjim zgorevanjem
Naja Medved, Dejan Zemljak
Delovanje motorja z notranjim zgorevanjem je
za večino učencev težko predstavljivo, zato je po­
membno, da jim povezave med sestavnimi deli take­
ga stroja in njihove naloge prikažemo na praktičnem
primeru oziroma modelu. Tega lahko, kot je prikaza­
no v tem članku, izdelamo tudi s pomočjo uporabe
sodobnih pripomočkov, kot sta 3D-tiskalnik in CNClaserski rezalnik.

1

Gradivo
• vezana plošča debeline 5 mm,
• navojna palica M8 in M10,
• 75 matic M8 in 2 matici M10 (oziroma manj,
če zobnike pritrdimo z lepilom),
• 32 vijakov M2 × 30 in 32 matic M2,
• 8 vijakov M3 × 7 in 8 matic M3,
• železna palica premera 7 in 10 mm,
• 32 vzmeti (navite ali iz kemičnih svinčnikov),
• 8 plastičnih injekcijskih brizg (50 ml),
• 8 kotalnih ležajev (16 × 8 × 5 mm),
2 kotalna ležaja (19 × 10 × 5 mm),
• veriga za kolo.

2

Orodje in pripomočki
• 3D-tiskalnik,
• CNC-laserski rezalnik,
• vrtalni stroj,
• ročna ali električna rezljača,
• tračna žaga,
• brusilni stroj,
• ravnilo,
• svinčnik,
• lepilo za les, plastiko in kovino.
Izdelava
Mere izdelka povzamemo po načrtu, v merilu
1 : 1 objavljenem v prilogi, ki je vpeta na sredini revije.
S svinčnikom na gradivu označimo mesta za žaga­
nje in vrtanje (obrise nosilca bloka motorja, odmi­
kal ventilov in drugih delov lahko izrežemo ter tako
označimo mere na gradivih). Posamezne dele izža­
gamo po začrtanih obrisih. V primeru uporabe laser­
skega rezalnika moramo prej pripraviti sestavne dele
iz lesa v 2D-datoteki, primerni za to orodje (sliki 2 in
3). Če imamo na voljo tudi 3D-tiskalnik, v programu
za modeliranje pripravimo datoteke za tisk vseh 32
odmikal ventilov, 8 protiuteži (slika 4), 8 ojnic in 5
zobnikov. Velikost teh moramo prilagoditi velikosti
verige za kolo, ki jo bomo uporabili. Naštete plastič­
ne dele lahko po enakih merah izdelamo tudi iz lesa.
Za zobnike uporabimo dovolj tanek les, da bo nanje
mogoče natakniti verigo. Dele plastičnih brizg s trač­
no žago razžagamo na ustrezno dolžino in na batih
LXII, november 2023

3

Slika 1
Model motorja
z notranjim zgorevanjem
Slika 2
Priprave na lasersko
izrezovanje
Slika 3
Lasersko rezanje lesa

25

Vse potrebne datoteke
za 3D-tiskalnik in CNClaserski rezalnik so
zainteresiranim na voljo
v ured­ništvu.

4

5

6

z vrtalnim strojem izvrtamo luknje premera 4 mm.
Pripravimo 8 valjev in 8 batov (slika 5).
Rezanje lukenj z laserjem lahko nadomestimo z
vrtanjem lukenj z vrtalnim strojem. Na nosilcih blo­
ka motorja izvrtamo štiri luknje s premerom 16 mm
in eno luknjo s premerom 19 mm na sredini (kot je
prikazano na načrtu). Luknje na bloku motorja naj
bodo premera 31,2 mm; pomembno je, da se tesno
prilegajo premeru valjev. Središče prve luknje naj bo
25 mm od roba, središča vseh naslednjih pa naj bodo
40 mm vsaksebi. Premeri lukenj na odmikalih naj
bodo 7,5 mm, na ojnicah 7 mm na eni strani in 5 mm
na drugi ter na protiutežeh 8 mm. (Če smo odmikala,
ojnice in protiuteži izdelali s 3D-tiskalnikom, luknje
seveda lahko predvidimo že v programu.) Luknje v
štirih velikih zobnikih naj imajo premer 8 mm, tista
v manjšem pa 10 mm. Na nosilcu ventilov izvrtamo
luknje premera 2,5 mm. Središče prve luknje naj bo
15 mm od roba, središča vseh naslednjih pa naj bodo
med seboj oddaljena 20 mm.
Izrežemo oziroma izžagamo podlago, povezoval­
ni del, po dva nosilca bloka motorja in bloka motor­
ja ter štiri nosilce ventilov. Sestavimo in zlepimo jih,
kot je prikazano na načrtu ter slikah 1 in 11. Najprej
na sredino podlage nalepimo povezovalni del. Sledi
sestavljanje osrčja motorja. Protiuteži naj bodo za­
lepljene na odmične gredi, te pa samo (brez lepljenja!)
potisnemo skozi luknjo na ojnicah, da se bodo te lah­
ko gibale vzdolž odmične gredi. Protiuteži obrnemo
in prilepimo tako, da se bodo lahko vrtele (slika 6).
Slika 4
Natisnjene protiuteži

7

Ta podrobnost je zelo pomembna za pravilno delo­
vanje modela motorja. Bate pritrdimo na ojnice z vi­
jaki in maticami. Ležaje zalepimo v ustrezno velike
luknje na obeh nosilcih bloka motorja (slika 7), na
bloka motorja pa nalepimo valje (slika 8).
Pripravimo še štiri nosilce ventilov z vijaki M2 ×
30 mm, vzmetmi in maticami M2, kot je prikazano
na sliki 9. Odmikala ventilov z maticami M8 brez le­
pila pritrdimo na navojne palice M8, in sicer tako, da
okrog vsakega odmikala tesno zategnemo dve ma­
tici. Sledi najzahtevnejši del sestavljanja. Na enega
izmed nosilcev bloka motorja pri ležajih zalepimo
vse štiri navojne palice z odmikali, na zgornji rob
8

Slika 5
Pripravljen bat
Slika 6
Priprava osrednjega dela
Slika 7
Lepljenje ležajev na nosilec
bloka motorja
Slika 8
Lepljenje valjev na
blok motorja

26

LXII, november 2023

pravokotne luknje na nosilcu bloka motorja na obeh
straneh zalepimo še bloka motorja, hkrati pa zale­
pimo tudi odmično gred s protiutežmi in bati tako,
da bodo slednji vstavljeni v valje. Če smo protiuteži
pravilno prilepili, morajo bati v valjih zasedati pra­
vo lego. Da si olajšamo delo, poskusimo – še preden
se lepilo posuši – na odmično gred in navojne palice
natakniti tudi drugo stranico nosilca motorja in jo
zalepiti, kjer se stika s podlago, s povezovalnim de­
lom ter z navojnimi palicami oziroma njihovimi le­
žaji. Na straneh nam bo ostal še del odmične gredi
in navojnih palic, na katere zalepimo (ali pa z vijaki
pritrdimo) zobnike. Manjši izmed zobnikov naj bo
na odmični gredi, preostali pa na navojnih palicah.
Ventile zalepimo tako, da se jih odmikala ventilov
ob vrtenju zobnikov narahlo dotaknejo in jih potis­
nejo proti odprtini valjev. Da bo delovanje modela
čim bolj realistično, je odmikala priporočljivo zavrte­
ti tako, da bodo odprla ventil v ustrezni legi valja. Če
imamo daljšo verigo, lahko s pomočjo navojne palice
in treh vijakov naredimo še vmesni nosilec ventila. To
storimo tako, da izvrtamo luknjo v legi, kjer bo veriga
napeta na navojno palico, to pa nato z dvema vijako­
ma pritrdimo na les. Na koncu po potrebi obrusimo
morebitne ostre robove in namestimo verigo, ki smo
jo prej skrajšali na ustrezno dolžino (sliki 10 in 11).

9

10

Slika 9
Priprava nosilca ventilov
Slika 10
Nastavek za verigo

Napotki za delo

Slika 11
Pogled na končani izdelek
od zgoraj

Pri izdelavi je zelo pomembna izbira verige, sicer
bomo morali ustrezno prilagoditi velikost zobnike in
mesta lukenj za njihovo pritrditev. Pred vrtanjem lu­
kenj je zato priporočljivo preveriti vse mere. Tudi pri
morebitnem odstopanju velikosti drugih sestavnih
delov od podatkov v kosovnici se ne bo mogoče izog­
niti ustreznim popravkom oziroma spremembam.
Pri sestavljanju moramo biti pozorni na pravilno
lego vseh sestavnih delov (da bodo odmikala v pra­
vem trenutku odpirala ventile in da bodo posamezni
bati v pravilni legi).
Izdelek je mogoče nadgradili z motorčkom (ali
ustrezno prilagojenim električnim vrtalnikom), ki
bo nadomestil ročno poganjanje modela (različne
izvedbe so dostopne na spletu). Izdelku bi lahko do­
dali še drugačne modele ali model 4-valjnega motor­
ja, da bi učenci lažje razumeli razlike med izvedbami
strojev, ki so v uporabi. Ne nazadnje lahko verigo na­
domestimo z jermenom in ob tem ustrezno prilago­
dimo zobnike.

11

Za konec
Izdelki, kot je ta, so dober zgled za projektno
delo večjega števila učencev pri pouku tehnike in
tehnologije (vsaka skupina lahko izdeluje eno kom­
ponento motorja), pa tudi kot samostojni projekt
pri katerem izmed izbirnih predmetov. Za učence
bo verjetno še toliko bolj zanimiv, saj je uporaben in
nevsakdanji. Poleg tega ponuja tudi veliko možnosti
za dopolnjevanje in ustvarjalnost. Čeprav je izdelava
morda videti zapletena, se je projekta mogoče lotiti
zgolj z običajnim orodjem, zato ga ob pomoči učite­
lja lahko uspešno izdelajo tudi tam, kjer nimajo na
voljo sodobnih pripomočkov.
LXII, november 2023

27

Svečnik iz betona
Tine Rant
Ob besedi beton najprej pomislimo na nekaj zelo
težkega – na viadukt, gradbišče stanovanjskega blo­
ka ali tovorna vozila za prevoz tega materiala, ki se jih
je zaradi značilne vretenaste oblike vrtečega se kon­
tejnerja prijelo ime »hruška« (slika 1). Beton je eden
temeljnih materialov v gradbeništvu. Sestavljen je iz
mešanice gramoza in vode ter cementa, ki deluje kot
vezivo. Zato je razmeroma poceni. Ko se posuši, do­
seže veliko trdoto in trdnost. Te lastnosti pa lahko še
dodatno izboljšamo z dodatkom železne armature.
Beton so poznali že pred našim štetjem. V Rimskem
cesarstvu so ga imenovali »opus caementicium«,
čeprav so namesto današnjega cementa kot vezivo
uporabljali zdrobljen vulkanski pesek iz peščenih
sedimentov v kraju Pozzuoli v bližini Neaplja. Iz be­
tonskih blokov so gradili stavbe (med drugim rimski
Panteon) in ceste, sredi 1. stoletja pa so usvojili tudi
načela podvodne gradnje v betonu. Mesto Cezareja
je prvi znani primer uporabe podvodne rimske be­
tonske tehnologije v tako velikem obsegu.
1

2

28

3

Dandanes betona ne najdemo samo v gradbeniš­
tvu, ampak tudi v umetnosti, dekorativnih izdelkih
in ljubiteljskih projektih. Poleg tega, da je nestrupen
ter preprost in varen za uporabo, ponuja neskončne
možnosti oblikovanja, saj končna obdelava videz
betonskih izdelkov lahko zasuka v popolnoma novo
smer.
Pri pripravi mešanice moramo upoštevati samo
pravilno razmerje peska, cementa in vode, ki je od­
visno od naših zahtev po trdnosti in načinu upora­
be. Običajno razmerje cementa in peska za domače
projekte je od 1 : 3 do 1 : 5, količina dodane vode pa je
odvisna od tega, ali želimo bolj tekočo oziroma bolj
gosto mešanico. Praviloma najprej dobro zmešamo
vodo in pesek, šele nato dodamo ustrezno količino
cementa in vse skupaj mešamo naprej tako dolgo, da
izginejo vse grudice. Če se nam zdi mešanica prered­
ka, jo popravimo tako, da dodamo pesek in cement
v prej omenjenem razmerju. Zmešani beton je pri­
poročljivo uporabiti v roku ene ure, v poletnem času
oziroma v ogrevanem prostoru pa še prej, saj kemič­
ne reakcije takrat potekajo hitreje.
Ker je iz betona z nekaj umetniške žilice in spret­
nosti mogoče izdelati različne vaze, cvetlične lončke
in sklede, okrasne predmete za stanovanje, balkon
ali vrt, svetila in celo nakit, so proizvajalci izdel­
kov za tiste, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kreativnim
ustvarjanjem, začeli izdelovati že pripravljene suhe
betonske mešanice, ki jih je treba samo še zmešati z
vodo (slika 2). Že pred uporabo jih lahko obarvamo
s pigmenti, videz popolnoma posušenih izdelkov pa
je mogoče obogatiti z akrilnimi barvami, kredastimi
zaključnimi barvami, kovinskimi barvami, barvami
z visokim sijajem v pršilkah, bleščicami, s kovinski­
mi lističi itn., pa tudi z različnimi obdelovalnimi po­
stopki, kot so brušenje, poliranje, razenje, graviranje
ipd. Hobijske betonske mešanice so iz visoko kako­
vostnega cementa, brez dodanih primesi in se skoraj
ne prašijo, zato so idealne za uporabo doma, v šolah
in drugih izobraževalnih ustanovah. Zaradi skrbno
pripravljene recepture so primerne za vlivanje v raz­
lične modele in kalupe. Razmerje mešanja z vodo je
običajno 10 : 1, čas sušenja približno tri ure, pred na­
daljnjo obdelavo in uporabo izdelka pa je priporočlji­
vo počakati še 1–2 dni, da se res dobro posuši. Čas su­
šenja je odvisen od temperature in vlage v zraku ter
debeline izdelka. Betonski odlitek je odporen proti
vremenskim vplivom in zmrzali, padcev z velike viši­
ne in močnih udarcev pa seveda ne prenese brez ok­
rušenih vogalov ... Žal te pripravljene suhe betonske
mešanice za ustvarjanje, ki jih prodajajo v hobijskih
trgovinah, niso ravno poceni (za kilogramsko vrečko
Rayherjevega Kreativ-betona je treba odšteti okoli
10 EUR, za 3-kilogramsko pa okoli 20 EUR).
Prav je, da ob koncu te nekoliko daljše predsta­
vitve suhih betonskih mešanic omenimo, da je na­
mesto njih za običajno ljubiteljsko rabo mogoče
uporabiti tudi fin pesek oziroma mivko v kombina­
ciji s cementom, z lepilom v prahu za polaganje ke­

LXII, november 2023

ramičnih ploščic (ki je običajno tudi na bazi cemen­
ta) in celo z mavcem. Z nabavo teh surovin res ne
bi smeli imeti težav. Za začetek pobrskajte po kleti
ali garaži, kjer boste v kaki vrečki ali posodi morda
našli kaj primernega. Naslednja možnost je, da se z
dvema okroglima plastičnima posodama (na primer
od skute) odpravite na bližnje gradbišče in tam na­
prosite nekaj cementa in mivke oziroma finega pe­
ska. Če pa nameravate izdelati kaj večjega, kot je na
primer okrasno balkonsko korito za rože, se vsekakor
najbolj izplača nakup že pripravljene suhe betonske
mešanice: na primer 25-kilogramska vreča Baumito­
vega HobbyBetona v trgovinah z gradbenim mate­
rialom stane okrog 6 EUR (slika 3). Komur se zrna­
vost 4 mm zdi prevelika, naj mešanico preseje skozi
ustrezno gosto sito.
V nadaljevanju je opisana izdelava preprostega
podstavka v obliki blazine, v katerega postavimo čaj­
no svečko. Najbrž nima smisla posebej poudarjati,
da je tak izdelek vsestransko uporaben, zelo prav pa
bo prišel tudi, če ste se morda namenili letošnja de­
cembrska darila za svoje drage izdelati sami, vendar
(še) niste imeli primerne ideje.
Gradivo
Seznam gradiva za izdelavo enega svečnika je
zelo kratek: suha betonska mešanica (ali nekaj finega
peska in cementa), voda, plastična vrečka za živila z
zapiralom (0,4 l, 15 × 13 cm), nekaj kapljic olja, navad­
na ali aromatizirana čajna svečka (s premerom okrog
40 mm) in barve, če nameravate izdelek okrasiti.

Orodje in pripomočki
Delovno površino je priporočljivo zaščititi s pa­
pirjem. Za mešanje betona boste potrebovali žlico
ali lopatico in dovolj veliko okroglo posodo, ki je v
gospodinjstvu ne uporabljate več; poleg tega pripra­
vite še lepilni trak, kozarec (na primer od vložnin) za
obtežitev, staro krpo, škarje, brusilni papir različne
zrnavosti in manjši čopič.
Izdelava
Če boste uporabili kupljeno betonsko mešanico,
najprej natančno preberite navodila za njeno upo­
rabo. Stresite jo v posodo, dodajte ustrezno količino
vode in vse skupaj mešajte, dokler ne izginejo vse
grudice (slika 4). Mešanica ne sme biti niti pregosta
niti preveč tekoča. Enako velja, če jo boste naredili iz
svojih surovin. Nato vzemite plastično vrečko z za­
piralom (slika 5) – po velikosti najbolj ustreza 15 ×
13 cm velik izdelek, ki ga prodaja IKEA, vanjo kanite
nekaj kapljic olja in jo stisnite, da se bo olje razlezlo
po vseh notranjih stenah. Betonsko mešanico z žlico
preložite v vrečko (slika 6), dokler je ne napolnite do
približno pol centimetra pod vrhom. Če ste po ne­
rodnosti umazali rob z zapiralom, ga očistite z vlaž­
5

4

©Jakob Klemenčič

6

»Očitno sta se vnuka spet zabavala z ulivanjem hobi-betona …«

LXII, november 2023

29

8

7

no krpo, nato pa vrečko zaprite in jo plosko položite
na ravno površino. Betonsko mešanico z rahlim pri­
tiskanjem z dlanjo razporedite tako, da bo zapolnila
vse vogale. Ves odvečni zrak iz vrečke izpustite tako,
da na eni strani za malenkost odprete zapiralo in
obenem nežno stiskate vrečko. Postopek po potrebi
nekajkrat ponovite in vrečko ob tem obračajte, da se
na spodnji strani ne bi nabrala voda.
Sledi najzahtevnejši del izdelave svečnika, ki ter­
ja mirno roko in nekaj potrpežljivosti. Čajno svečko
postavite točno na sredino vrečke, nežno jo pritisni­
te navzdol ter čeznjo in nato še okoli polne vrečke
nalepite kos lepilnega traku. Ker je svečka sama pre­
lahka, da bi lahko izpodrinila dovolj betonske me­
šanice, jo dodatno obtežite, na primer s kozarcem
9

(slika 7). Če ne zadostuje njegova lastna teža, vanj
nalijte nekaj vode, vendar pri tem ne pretiravajte.
Ob prevelikem pritisku se namreč zapiralo na vrečki
lahko odpre – in vsega skupaj se boste morali lotiti
od začetka. Seveda mora obtežitev stati popolnoma
vodoravno, da bo v takšnem položaju tudi svečka, ko
se bo betonska mešanica strdila. To se bo zgodilo čez
nekaj ur.
Takrat odstranite obtežitev, odlepite trak s čajno
svečko in s škarjami obrežite robove vrečke. Čeprav
bi morala biti površina betonskega odlitka popolno­
ma gladka, boste vseeno morali z brusilnim papir­
jem enakomerno zaobliti vse ostre robove (slika 8).
10

11

Sklepna obdelava je odvisna od vašega okusa in
seveda od vloge, ki ste jo namenili svečniku. Veliko
možnosti je bilo omenjenih že v uvodnem delu član­
ka. Brez dvoma se bo k decembrskemu prazničnemu
vzdušju posebno imenitno podal svečnik v srebrni
oziroma zlati barvi (slika 9), nič manj zanimiv pa ne
bo, če ga pustite kar v naravni barvi betona (slika 10).
Glede na to, da se bliža advent, ko se po krščanski
navadi štiri nedelje pred božičem prižge po ena do­
datna sveča, lahko po opisanem postopku iz podol­
govate plastične vrečke izdelate adventni svečnik v
obliki blazine za štiri čajne svečke (slika 11).
30

LXII, november 2023

Digitalni adventni koledarček
Miha Kočar
Letošnji advent si lahko popestrite z izdelavo
digitalnega koledarčka (slika 1), s katerim boste
skupaj z drugimi bralci Tima in s pomočjo svojega
prenosnega telefona lahko vsak dan odpirali nove
»bonbončke«.

1

Elektronske komponente
•m
 ikrokrmilnik Raspberry Pi (idealno Zero W),
• L CD-zaslon Nokia 5110 (84 × 48 px),
• o sem povezovalnih žic Ž/Ž,
• S D-kartica,
• v mesnik mikro HDMI/HDMI (priporočljivo),
• v mesnik mikro USB/USB (priporočljivo),
• t ipkovnica (priporočljivo),
• z aslon ali TV z vhodom HDMI (priporočljivo),
• r ačunalnik z bralnikom SD-kartic.
Programiranje in priklop
Opis v nadaljevanju se nanaša na okolje Win­
dows, za Linux in Mac pa je podoben.
Najprej iz računalnika odstranimo vse USBključke in USB-diske ter v bralnik vstavimo SD-kar­
tico. Nato s spletišča www.raspberrypi.com/software/
prenesemo »Raspberry Pi Imager« in ga namesti­
mo. Po vrsti izberemo »IZBERI OS«, »Raspberry Pi
OS (other)« in »Raspberry Pi OS Lite(32-bit)«. Na­
mestili bomo torej minimalni sistem, brez grafič­
nega vmesnika (ne potrebujemo klikanja z miško)
in drugih za naš namen nepotrebnih programov

(na primer Scratch, LibreOffice, Firefox ipd.). Pod
»IZBERI DISK« previdno izberemo našo SD-kar­
tico. Odpremo napredne nastavitve pod »zobnik«
(slika 2). Za našo napravo določimo primerno ime
in omogočimo SSH za delo na daljavo (slika 3). Pod
»username« vnesemo želeno uporabniško ime in
geslo (slika 4). WiFi nastavimo tako, da vnesemo
ime našega domačega WiFi-omrežja in ustrezno
geslo. Ne pozabimo nastaviti »WiFi je v državi« na
SL (slika 5), da bo domet naprave največji. Obvezno
nastavimo tudi »Razporeditev tipkovnice« na »SI«,
sicer bomo imeli težave zaradi zamenjanih tipk, kot

2

3

4

5

LXII, november 2023

31

Spletni naslovi prodajalcev
elektronskih komponent:
galagomarket.com
ic-elect.si
hte.si
cip.si
amazon.de
ebay.de

sta na primer Z in Y (slika 6). Nastavitve aktiviramo
s »SHRANI«. Končamo z zapisom na kartico z »ZA­
PIŠI«; s tem se bo vsebina SD-kartice izbrisala in
naložil se bo sistem. Ob koncu se lahko pojavi okno
»Preden lahko uporabite disk v pogonu, ga morate
6

7

formatirati. Ali ga želite formatirati?«. To možnost
obvezno prekličemo!
SD-kartico vstavimo v Raspberry Pi (v nadalje­
vanju RsPi) in ga priključimo na zaslon z vhodom
HDMI. (Če zaslona nimamo, poiščemo IP RsPi na
našem usmerjevalniku.) Po vklopu bi se na zaslo­
nu moralo izpisati precej besedila, ki se ustavi pri
vnosu imena/gesla. Prijavimo se s prej nastavljenim
uporabniškim imenom in geslom (slika 4). Med
vnašanjem gesla je videti, kot da se nič ne dogaja,
a to je za sistem Linux nekaj običajnega. Po prijavi
vtipkamo ukaz »ip address« (slika 7) in – če je bila
povezava na WiFi uspešna – pod »wlan0« poiščemo
dobljeni IP. V primeru na sliki 8 vidimo, da je bil ta
192.168.88.174. Zdaj zaslon lahko odklopimo in sede­
mo nazaj k računalniku.
Namestimo program Putty (www.putty.org) in po
zagonu vnesemo IP, ki smo ga dobili prej (slika 8).
Če naše omrežje nima kake posebne zaščite, dobi­
mo opozorilo (slika 9), ki ga potrdimo. Zdaj smo
povezani in se lahko prijavimo v naš RsPi, ki pa za
komuniciranje z zaslončkom potrebuje vkloplje­
no vodilo SPI, zato vtipkamo »sudo raspi-config«
(slika 10). Ukaz sudo je kratica za Super User Do,
Super User ima podobno vlogo kot administrator v
okolju Windows, Raspi-config pa je programček za
udobno nastavljanje RsPi. Po zaslončku se premika­
mo s smernimi tipkami (puščice) in [Tab].
Izberemo »3 Interface Options« (slika 11), vklju­
čimo »SPI« (slika 12) in shranimo nastavitve. Na­
slednjih nekaj minut namenimo posodobitvi sistema

8

9

10

z ukazoma »sudo apt-get update« in »sudo apt-get
upgrade«. Prvi poišče, kaj je novega, drugi pa izvede
posodabljanje vseh nameščenih programov. In šele
zdaj končno pride na vrsto naš program. Zaženemo
»nano koledar.py« (slika 13). Nano je program za
urejanje besedilnih datotek, podobno kot beležnica
v Win, koledar.py pa je naša nova datoteka. Vsebino
11

32

12

LXII, november 2023

13

14

15

tega dokumenta z desnim gumbom miške prenese­
mo s spletišča github.com/revija-tim/RsPi-Nokia-L­
CD-QR-IoT in ob izhodu shranimo (ctrl+x, nato d
ali y). Zaženemo najprej ukaz »sudo apt-get install
python3-pip«, nato »sudo apt-get install pytho­
n3-pil« in »pip3 install adafruit-circuitpythonpcd8544 --break-system-packages« (slika 14). Za
konec še nastavimo, da se bo naš programček zagnal
vsako polno uro z ukazom »crontab -e«; izberemo
»1 ter [enter]«. Na dnu napišemo »0 * * * * python3
/home/vase_uporabnisko_ime/koledar.py« (slika 15).
Ko vse shranimo (ctrl+x nato d ali y), z ukazom
»sudo shutdown« zapustimo RsPi in ga izključimo
iz napajanja.

Mali LCD-zaslon Nokia 5110 je izbran zato, ker
je vgrajen v starih prenosnih telefonih tega proizva­
jalca (še niste slišali za »neuničljivo« Nokia 3310?).
Priključimo ga po vezalni shemi na sliki 16 ali podat­
kih v preglednici:
Nokia 5110 – Raspberry Pi
RST – 29 (GPIO5)
CE – 24 (GPIO08)
DC – 31 (GPIO06)
Din – 19 (GPIO10)
Clk – 23 (GPIO11)
Vcc – 1 (3V3)
BL – 33 (GPIO13)
Gnd – 6 (Ground)

LXII, november 2023

33

16

Pri tem delu je treba biti zelo pazljiv, sicer z na­
pačno priključitvijo lahko uničimo LCD-zaslon! Ko
znova vključimo RsPi in se prijavimo s programom
Putty, zaženemo ukaz »python3 koledar.py«. Če
ne javi nobene napake in je LCD-zaslon pravilno
priključen, se bo na njem izrisala QR-koda. Njeno
skeniranje s pametnim telefonom zaradi majhnosti
zaslona zahteva nekaj poskušanja (kot, razdalja). Za
sistem Android je priporočljivo uporabiti aplikacijo
»Binary Eye« (Markus Fisch): play.google.com/store/
apps/details?id=de.markusfisch.android.binaryeye.
Izdelava ohišja
Za ohišje potrebujemo štiri kose 4 mm debele
vezane plošče z merami 150 × 76 mm in dva kosa
enakega gradiva z merami 76 × 84 mm (slika 17).
Zlepimo jih v obliko škatle, odpravimo morebitne
štrleče robove in vse skupaj pobarvamo ali oblepimo
z ovojnim papirjem (slika 18). Poskrbeti moramo,
da bo zaslonček lepo viden, da napajalne žice ne bo
mogoče izpuliti in da bomo ohišje po potrebi lahko
odprli (slika 19).
Naš digitalni adventni koledarček je narejen in
ostane nam samo še, da počakamo na 3. december,
ko se začne letošnji adventni čas.
17

Sliko izdelka objavite
na FB in/ali IG ter
označite @revija.tim
oziroma #revijatim,
da ga bodo lahko
všečkali tudi drugi.

18

19

34

LXII, november 2023

Jesensko drevo iz lesenih kolutov
Lili Ana Jaklič
Okrasni izdelki in različni dodatki po domovih so
izraz naše osebnosti, sloga in ustvarjalnosti. Zaradi
njih se še raje vračamo v svoje bivalno okolje. V tem
času lahko delček jesenske narave vanj prenesemo z
drevescem iz lesenih kolutov, ki jim za popestritev
videza dodamo nekaj bleščečih perlic v toplih barvah
(slika 1). Izdelek je trajen, zato ga potem, ko ga boste
zamenjali s kakšnim zimskim okraskom, ni treba za­
vreči. Če pa ste v tem času povabljeni na kakšno pra­
znovanje, je jesensko drevo iz lesenih kolutov lahko
tudi lepo in izvirno darilo.
Potrebno gradivo poiščite med domačimi za­
logami ali ga kupite v hobijskih trgovinah oziroma
trgovinah s tehničnim blagom. Po primerne veje se
odpravite v gozd.

1

Gradivo (slika 2)
• o krogle lesene veje debeline 0,5–2 cm,
• 1 00–120 cm dolg kos gibljive rebraste plastične
cevi s premerom 2,5‒3,5 cm, ki se uporablja
za zaščito električnih kablov,
•4
 –5 cm širok ličarski trak v naravni barvi,
• k lobčič srednje debele konopljine vrvice,
• o krasne bleščeče perlice oranžne, rjave, olivno
zelene, rdeče in rumene barve,
• o bešanka za slike oziroma vijak ali žebelj
za pritrditev izdelka na steno.

2

Orodje in pripomočki
• v rtne in navadne škarje,
• r očna žaga s finimi zobci (lisičji rep),
• j eralnik oziroma šablona za žaganje,
• k ošček finega brusilnega papirja,
• č asopisni papir ali podloga za ustvarjanje,
•b
 elo lepilo za les,
•p
 aleta ali lonček za mešanje barv,
• t anjši ploščat čopič,
•p
 ištola za vroče lepljenje in lepilni vložki,
• k ladivo.
Izdelava
Primerno dolg kos cevi za električno napeljavo zvij­
te v obliko obroča in na stiku zlepite z ličarskim trakom
(slika 3), nato pa z njim ovijte cel obroč (slika 4).

3

LXII, november 2023

4

35

Veje s premerom 0,5–2 cm za kolute naj bodo
enakomerno okrogle, suhe in gladke. Za njihovo ža­
ganje je primerna žaga s čim bolj finimi zobci. Da
bi bili vsi koluti približno enako debeli in odžagani
naravnost, si lahko pomagate z jeralnikom oziroma
s šablono za žaganje pod pravim kotom (slika 5). Če
takega orodja nimate, za pomoč prosite mizarja.
5

6

7

Delovno površino zaščitite s časopisnim papir­
jem ali podlogo za ustvarjanje. Pripravite konoplji­
no vrvico, lonček za mešanje barv ali paleto, ploščat
čopič in belo univerzalno lepilo. Z njim premažite
kakih 5 cm obroča in ga ovijte s konopljino vrvico
(slika 6). Postopek ponavljaje toliko časa, dokler ne
ovijete celega obroča. Pri delu pazite, da bodo ovoji
vrvice tesno skupaj.
Med sušenjem lepila pripravite pištolo za vroče
lepljenje in narezane lesene kolute (slika 7), ki jih na
tisti strani, ki bo vidna, obdelajte s finim brusilnim
papirjem (slika 8). Na poljubnem mestu obroča s
pištolo za vroče lepljenje drugega poleg drugega na­
tančno nalepite več kolutov, ki ponazarjajo tla pod
drevesom (slika 9). Pazite, da se ne dotaknete vro­
če konice pištole ali raztaljenega lepila, saj se lahko
opečete. Za lepljenje lesenih kolutov lahko upora­
bite tudi običajno belo mizarsko lepilo za les, ki ga
enakomerno nanašate s ploščatim čopičem, vendar
upoštevajte, da se to lepilo suši veliko počasneje.
Vejo za deblo drevesa z vrtnimi škarjami na­
tančno prilagodite velikosti obroča (slika 10) in jo
z vročim lepilom nalepite na sredino podlage iz ko­
lutov (slika 11). Iz debla naj sega več tanjših stran­
skih vej (slika 12). Na njihove zgornje dele nalepite
manjše lesene kolute, ki ponazarjajo krošnjo drevesa
(slika 13). Ko končate, presežke vej, ki gledajo čez
obroč, odrežite z vrtnimi škarjami.
Da jesensko drevo ne bi bilo videti preveč puš­
čobno, v vmesne prostore, ki so nastali med leplje­
njem kolutov iz vej, nalepite bleščeče perlice raz­
ličnih velikosti in oblik. Izberite odtenke v rumeni,
oranžni, rjavi, olivno zeleni in rdeči barvi, kakršni so
značilni za jesenski čas (slika 14).

8

9

36

LXII, november 2023

10

Na hrbtno stran obroča zgoraj z vročim lepilom
pritrdite obešanko za slike (slika 15). Namesto nje
lahko uporabite večjo sponko za papir ali podolgovat
obroček za odpiranje pločevinke (sntntn), potrebo­
vali pa boste tudi kljukico, vijak ali žebljiček (slika
16), ki ga trdno pribijte ali privijte v steno ter nanj
obesite narejeni izdelek.
Jesensko drevo iz kolutov lahko izdelate tudi v
šoli pri kakem ustvarjalnem krožku, izbirnih pred­
metih, kot je likovna umetnost, na tehniškem dnevu
ali pri pouku tehnike. Primeren je kot skupinski pro­
jekt, saj pri izdelavi lahko sodeluje več učencev.

11

12

13

15

14

16

LXII, november 2023

37

Stensko ogledalo iz rafije
Ivana Kovšca
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da
je ogledalo »predmet, navadno iz steklene podlage,
na katero je nanesena gladka, svetlobo odbijajo­
ča kovinska plast«. Popolnoma enako se glasi tudi
razlaga za zrcalo. Gre torej za enako stvar, a se izraz
1

2

3

4

38

zrcalo uporablja predvsem v strokovni literaturi in
besedilih, povezanih z znanostjo, izraz ogledalo pa
uporabljamo v vsakdanjem jeziku. Dejstvo je, da
predvsem uporabnic te podrobnosti niti najmanj ne
zanimajo – pomembno je, da je v vsakem stanovanju
vsaj nekaj teh predmetov, pa naj bodo na steni, oma­
rici, mizi ali kje drugje.
Da je na svetu tako že zelo dolgo, vedo povedati
arheologi, ki so ugotovili, da so prva ogledala izde­
lali iz različnih obdelanih naravno visoko odbojnih
kamnin (največkrat t. i. vulkanskega stekla) že oko­
li 6000 let pr. n. š., in sicer v Anatoliji. V naslednjih
tisočletjih so ogledala izdelovali z obdelavo kovin,
na primer bakra (v Mezopotamiji in Egiptu), obde­
lanih kamnin (v Južni in Srednji Ameriki) ter brona
(na Kitajskem). Ker so bila zahtevna za izdelavo in
temu primerno draga, si jih je lahko privoščil le pre­
možnejši sloj prebivalstva. Izdelavo ogledal so krep­
ko pocenili Rimljani, ki so kot kovinski nanos začeli
uporabljati veliko cenejši svinec. V Evropi je razvoj
ogledal dosegel razcvet šele v času renesanse, ko so
razvili metodo za boljši nanos mešanice kositra in
živega srebra na steklo. Tudi ta so bila še vedno znak
premožnosti, saj so bila izjemno draga. Šele izum na­

nosa tanke plasti srebra na steklo s pomočjo kemij­
ske redukcije srebrovega nitrata je postopek izdelave
sredi 19. stoletja izredno pocenil. Tako so dandanes
tovrstni pripomočki različnih oblik, izvedb in veli­
kosti naprodaj že za nekaj evrov.
Ker pa kljub tako pestri ponudbi ni vedno mogo­
če najti ogledala po svojem okusu in željah, ga mar­
sikdo izdela kar sam. Zaradi takega razloga je nastala
tudi ideja za izdelek na sliki 1, ki je nekaj posebnega
in na steni žari kot sonce. Zanj je mogoče uporabiti
novo ali že rabljeno okroglo oziroma kvadratno ogle­
dalo s premerom oziroma stranico približno 20 cm,
ki je – odvisno od potreb – lahko navadno ali kozme­
tično (s 3- ali 10-kratno povečavo). Ti izdelki imajo
po navadi stojalo, ki pa ga v tem primeru odstranite.

LXII, november 2023

5

7

Poleg ogledala potrebujete samo še rafijo v naravni
ali poljubni drugi barvi in seveda primerno trden ko­
vinski obroč. Ta mora imeti nekoliko manjši premer
od ogledala, ki ga nameravate uporabiti, najlažje pa
ga je ukriviti iz približno 3 mm debele žice. Pri izde­
lavi si boste pomagali s škarjami in pištolo za vroče
lepljenje (slika 2).
Rafijo narežite na približno 30 cm dolge trakove
(sliki 3 in 4). Če želite daljše »žarke«, morajo biti
trakovi seveda ustrezno daljši. Drugega za drugim
nato prepognite na pol in pritrdite na obroč, kot je
10

6

8

prikazano na slikah 5 in 6. Trakove dobro zateguj­
te in stiskajte tesno skupaj, da bo okvir ogledala čim
gostejši (slika 7). Štrleče konce trakov obrežite s
škarjami (slika 8). Iz rafije naredite kratko zanko in
jo na hrbtni strani privežite na okvir, da boste ogle­
dalo lahko obesili na steno (slika 9). Ko s pištolo za
vroče lepilo nanesete lepilo po obodu ogledala (slika
10) in ga pritisnete na hrbtno stran obroča, je izde­
lek narejen. Počakajte nekaj časa, da se lepilo strdi in
ohladi, nato pa svojo novo pridobitev obesite na me­
sto, ki ste ga predvideli zanj.
9

LXII, november 2023

39

Zapestnice v tehniki makrame
Ana Gerčar
Obstaja več razlag izvora
besede »makramé«, vsem
pa so skupni raznovrstni
vozlički in zadovoljni
izdelovalci.

Že nekaj let spremljam znova obujeno in z raz­
nobarvnimi vrvicami nadgrajeno tehniko ročnega
vozlanja ­– makramé. Včasih so naše babice iz vrvic
vozlale priročne podstavke za vročo posodo, viseče
nosilce za rože in druge uporabne predmete, danda­
nes pa s to tehniko izdelujemo tudi modne dodatke,
kot so zapestnice in uhani, pa obeske za ključe, raz­
lične okraske ipd. Izdelki v tehniki makrame so lah­
ko preprosti ali zelo zahtevni, lahko so enobarvni ali
izredno pisani. Nekateri načrte, po katerih vozlajo,
najdejo v literaturi ali na spletu, drugi jih oblikujejo
sami. Kombinacija različnih vozlov nam na koncu dá
prekrasen rezultat.

Gradivo

Vrste vrvic

Ploščata zapestnica

Pri starem načinu vozlanja lahko uporabimo
naravne ali sintetične vrvice, ki jih razdelimo na tri
vrste. Pletena vrvica je primerna za začetnike, vendar
je na koncu ne moremo razčesati; lahko je votla ali
polnjena. Naslednja je enojno sukana vrvica, pri ka­
teri so vlakna združena in obrnjena v eno smer, zato
jih na koncu lahko razčešemo. Ta vrsta vrvic je pri­
merna za naslednjo stopnjo ustvarjanja, ko že obvla­
damo osnove. Tretja oblika je trojno sukana vrvica, ki
je primerna za nadgradnjo izdelave pri poznavanju
tehnike makrame. Tudi ta se na koncu razčeše (splet).
V tem članku so na primerih izdelave zapestnic
opisani trije različni načini vozlanja v tehniki makra­
me, pri delu pa so bile uporabljene tanjše naravne in
najlonske vrvice, ki jih prodajajo v trgovinah z mate­
rialom za ustvarjanje.

Za izdelavo preproste ploščate zapestnice potre­
bujemo tri vrvice – dve daljši (krajni) in eno krajšo
(sredinsko). Pri razporejanju barv moramo upošte­
vati, da se bo tista krajna vrvica, ki bo pri vozlanju
ves čas na vrhu, videla po sredini zapestnice, tista,
s katero bomo vozlali spodaj, pa bo vidna na levi in
desni strani ploščate zapestnice. Ko narejeno za­
pestnico obrnemo na drugo stran, se krajni barvi za­
menjata: tista, ki je bila prej vidna ob straneh, je zdaj
na sredini, in obratno.
Izberemo vrvico, ki bo krajša in je na končnem
izdelku ne bo videti. Njeno dolžino določimo tako,
da vrvico ovijemo okoli zapestja tistega, ki bo nosil
zapestnico. K obsegu zapestja moramo prišteti še
10 cm vrvice; ta del bo namenjen temu, da bomo za­
pestnico lahko zavozlali okoli zapestja (slika 1).

1

Orodje in pripomočki
• t rda podlaga,
• š karje,
•p
 riponka.

2

4

40

• t anjše raznobarvne naravne in najlonske vrvice
ali tanjša volna,
• r azlične plastične in lesene perlice,
• l epilni trak.

3

Barvi drugih dveh vrvic sta lahko enaki ali raz­
lični, vsake pa odrežemo metrski kos. Vse tri vrvice
zberemo skupaj in približno 4 cm od enega konca
naredimo vozel (slika 2). Ta del nato s priponko
pritrdimo na trdno podlago. Sredinsko krajšo vrvi­
co napnemo in na spodnjem delu z lepilnim trakom
pritrdimo na podlago (slika 3).
Zaradi lažje razlage postopka izdelave sta daljši
vrvici v našem primeru oranžne in rumene barve.
Vozlati začnemo tako, da oranžno vrvico položimo
čez sredinsko rjavo vrvico, rumeno pa prekrižamo
pod sredinsko rjavo in skozi oranžno. Nato obe vrvi­

LXII, november 2023

5

6

ci enakomerno povlečemo v vozel (slika 3). Pri tem
preprostem vozlanju je vodilna vrvica oranžna in je
med delom ves čas na vrhu. Ko pa naredimo prvi vo­
zel, se oranžna vrvica prestavi na desno stran. Spet jo
položimo čez sredinsko rjavo, rumeno pa prekriža­
mo pod sredinsko rjavo in vodimo skozi oranžno, kot
kaže slika 4. Vrvici na koncu narahlo in enakomerno
povlečemo. Ta postopek ponavljamo do želene dol­
žine. Na koncu naredimo vozel – in zapestnica je iz­
delana (slika 5).

7

Spiralna zapestnica

8

Pri izdelavi spiralne zapestnice prav tako potre­
bujemo tri vrvice enake ali različnih barv. V našem
primeru je sredinska vrvica rjava, krajni pa sta zelene
in roza barve.
Pri tem načinu vozlanja v tehniki makrame ni vo­
dilne barve vrvice, temveč je pomembno, da je leva
(daljša) vrvica pri vozlanju ves čas na vrhu sredinske,
desna pa spodaj, ne glede na barvo. Vrvice pri tem
načinu že po nekaj vozlih začnejo oblikovati spiralo,
zato sredinske vrvice na samem začetku izdelave ne
pritrdimo z lepilnim trakom, saj se bo med delom ves
čas obračala (slika 6).
Enako kot pri prvem načinu vozlanja tudi na
koncu spiralne zapestnice naredimo vozel.

9

Zapestnica s perlicami
Če želimo popestriti videz naše zapestnice, do­
damo perlice. Kot je prikazano na sliki 7, pri vozla­
nju zapestnice perlico nanizamo na sredinsko rjavo
vrvico, potem ko smo naredili tri takšne vozle kot pri
prvi (ploski) zapestnici. Naslednjo perlico dodamo
po naslednjih treh vozlih ­– in to ponavljamo do že­
lene dolžine. Zapestnico končamo z vozlom. Vsako­
krat ko naredimo vozel okoli perlice, vrvici posebno
nežno povlečemo, da se perlica ne nagne na eno ali
drugo stran (slika 8).
Poleg zapestnic lahko po opisanem postopku v
tehniki makrame izdelamo tudi okras za okoli glež­
njev, uhane, obeske za ključe ipd. (slika 9).
LXII, november 2023

41

Tekstilije iz papirja (1. del)
Alenka Pavko-Čuden
Sodobne tekstilne prakse vključujejo najnovejše
izdelavne tehnike, kreativno oblikovanje ter razisko­
vanje novih vlaken in prej za proizvodnjo inovativnih
tekstilnih oziroma oblačilnih izdelkov. Iz zgodovine
poznamo vrsto procesov in tekstilij, ki jih sodobni
čas znova odkriva ter raziskuje, saj pomenijo nov,
sodobnemu času in potrebam prilagojen način, v ka­
terem ima vodilno vlogo trajnost. Tekstilije iz papirja
so eden takšnih materialov, ki znova postaja zanimiv
zaradi možnosti recikliranja in nadcikliranja papir­
nih ostankov.
1

Slika 1
Papirna oblačila iz
tkanine šifu (vir: www.
metmuseum.org)

Slika 2
Tkanina šifu
(vir: www.kawashima
-textile-school.jp)

Papir na Japonskem izdelujejo že več kot 1300 let.
Tradicijo so prevzeli od Kitajcev. Ker pa se jim je zdel
njihov papir premalo trden, so Japonci začeli upo­
rabljati celulozo iz murvinega lubja, lubja nekaterih
drugih grmov in konoplje, tj. surovin, ki se sicer upo­
rabljajo za izdelavo tekstilij. Olupljeno lubje so na­
močili v reki, da se je pobelilo. Beljeno lubje so nato
skuhali v lugu, pridobljenem iz namočenega lesne­
ga pepela. Kuhano lubje so sprali v rekah ali izvirski
vodi ter ga uporabili za izdelavo papirja.
Tehnike izdelave papirja iz lubja so se razširile po
vsej državi in so se prenašale iz roda v rod. Japonski
papir, imenovan vaši (angl. washi), ni bil le sredstvo
za zapisovanje; niso bile pomembne le njegove upo­
rabne lastnosti, ampak je odseval tudi duha izdelo­
valca, podobno kot umetniška dela. Zato je postal
sestavni del japonske kulture.
Izdelava vašija je bila sezonski proces. Večina
nekdanjih izdelovalcev papirja je bila kmetov, ki so
poleg običajnih poljščin sadili murve in konopljo.
Najboljši vaši je bil narejen v hladnih zimskih mese­
cih. To je sovpadalo s sezono, ko kmetje niso delali
na poljih, rečna voda, ki so jo potrebovali za izdelavo
papirja, pa je bila čista.
Sredi 19. stoletja se je povpraševanje po papirju
močno povečalo, hkrati pa so ga začeli izdelovati
tudi na drug, »zahodni« način, in strojno. A vaši je
42

ostal pomemben vidik japonske tradicije. Še vedno
se uporablja pri izdelavi vsakodnevnih predmetov,
kot so na primer igrače, pahljače in oblačila, pa tudi
v tradicionalni japonski arhitekturi. V današnjem
času globalizacije se tehnika izdelave papirja vaši širi
tudi po svetu. Vaši v različnih oblikah in za različne
namene uporabe je zdaj na ogled na razstavah, je se­
stavni del instalacij, o njem se piše in razpravlja ter
iščejo nove možnosti uporabe.
Tradicionalna izdelava papirja vaši je tudi navdih
za recikliranje različnih vrst papirja, hkrati pa ponuja
možnosti, ki so bile dobro izkoriščene že v preteklo­
sti – izdelavo papirnih tekstilij, saj je papir celu­lozni
material, podoben bombažu, ki dobro vpija znoj in
ga je mogoče celo prati.
Ena izmed najbolj znanih japonskih tekstilnih
tehnik, ki kot surovino uporablja niti, spredene iz
papirja vaši, je izdelava tkanine šifu (angl. shifu). V
tkanini šifu so iz papirja lahko bodisi vzdolžne niti
(osnova) bodisi prečne niti (votek) ali celo obe vrsti
niti. Osnove niti so lahko tudi svilene, bombažne ali
konopljine. Iz tkanine šifu so nekdaj izdelovali obla­
čila (slika 1), in sicer za revnejše prebivalce, pa tudi za
višje sloje, na primer samuraje. Šifu so najprej zasno­
vali revni ljudje, ki so potrebovali topla in obenem
poceni oblačila. Sčasoma so izurjeni tkalci to tehniko
izpopolnili in jo razvili v izdelavo elegantnega blaga,
ki je zlahka tekmovalo s tekstilnim blagom zaradi
trdnosti, prožnosti in pralnosti. Originalni šifu je to­
rej stkan iz papirne niti, ročno zvite iz trakov, nareza­
nih iz listov ročno izdelanega papirja vaši (slika 2).
V nadaljevanju so predstavljeni različni načini iz­
delave papirnih niti in izdelkov iz njih. Najprej pa si
oglejmo, kako ročno izdelamo papirno nit.
2

Ročna izdelava papirne preje
Ker je pravi vaši zelo drag, za začetno nabiranje
izkušenj pri izdelavi papirja lahko uporabite nado­
mestke (na primer japonski papir, svileni papir, pa
tudi časopisni ali revijski papir, ovojni papir ipd.),
ki pa morajo biti dovolj zbiti in trdni, da se pri obli­
kovanju v papirne niti ne trgajo. Za uvod se lotite
ovijanja odpadnega papirja, na primer časopisnega,
okrog tekstilne vrvice. Tako se boste lahko preskusili
v zvijanju papirnih trakov, nit pa bo ostala nepreki­
njena tudi, če se bo papirni trak pretrgal.

LXII, november 2023

3

4

Slika 3
Potrebščine za izdelavo
papirne niti z ovijanjem
papirnih trakov okrog
vrvice
Slika 4
Papir s škarjami ali z
modelarskim nožem
(ob ravnilu) narežite na
trakove in njihove konce
poševno odrežite.

Potrebujete časopisni papir, bombažno, viskozno
ali kako drugo tanko in trdno vrvico, škarje, brisačo,
vodo in kartonsko cevko (na primer tulec od papir­
natih brisač); (slika 3).
Papir narežite na približno 1,5 cm široke trako­
ve in jim poševno odrežite konce (slika 4). Če boste
uporabili ožje trakove, se bo papir pri zvijanju zelo
verjetno trgal, iz širših trakov pa bo nastala debelej­
ša, morda za vaše potrebe predebela nit.
Papir je treba rahlo navlažiti, da se lažje zvija in
sprime. Navlažite ga lahko s pršenjem, še bolje pa je,
če namočite in močno ožamete brisačo, nato pa nare­
zane papirne trakove položite na polovico vlažne bri­
sače (slika 5), jih z drugo polovico brisače pokrijete
in narahlo stisnete z rokami, da se omočijo. Premalo
vlažen papir se bo težko ovijal, preveč moker pa bo
pri ovijanju razpadel. S poskušanjem in vajo se boste
naučili ravno prav navlažiti izbrani papir.
Na en konec navlaženega papirnega traku pri­
vežite vrvico (slika 6) in jo začnite ovijati s papir­
nim trakom (slika 7). Ko ga zmanjka, ga prekrijte
z naslednjim, poševno odrezanim, in nadaljujte z
ovijanjem. Položaj in debelino papirne niti utrdite s
stiskanjem s prsti. Če se trakovi težko ovijajo, jih do­
datno navlažite. Izdelano papirno nit vijugasto po­
lagajte na podlago in pri tem pazite, da se niti ne za­
vozlajo. Pustite jih na zraku, da se posušijo (slika 8),
nato pa jih navijte na kartonsko cevko (slika 9).

5

Slika 5
Narezane trakove položite
na vlažno brisačo.
Slika 6
Na konec traku privežite
prejo.

6

7

8

9

Slika 7
Navlažen papirni trak
ovijajte okrog vrvice.
Slika 8
Papirno nit posušite
na zraku.
Slika 9
Suho papirno nit navijte
na cevko.

LXII, november 2023

43

10

11

12

Slika 10
Papirno nit lahko izdelate
iz različnih vrst papirja,
na primer iz svilenega,
rjavega ovojnega oziroma
časopisnega, pa tudi iz
papirnih brisač.
Slika 11
Papirna nit brez sredinske
vrvice je lahko zelo tanka.
Pazite, da se navlaženi
papirni trakovi pri zvijanju
brez sredinske vrvice
ne pretrgajo.
Slika 12
Priprava papirne pole za
izdelavo niti iz papirja vaši
ali podobnega trdnega
papirja

Poskusite tudi z ovijanjem svilenega in embalaž­
nega papirja, dovolj trdnih papirnatih brisač (slika
10) ipd. S poskušanjem ugotovite, koliko je treba
navlažiti posamezno vrsto papirja, da se lepo ovija in
se hkrati ne trga, koliko je pri ovijanju treba prekriti
prejšnji zavoj papirja, koliko s prsti stiskati in gladiti
nit, da bo enakomerno debela, ipd.
Ko se vam zdi, da obvladate ovijanje oziroma
zvijanje papirnih trakov, jih poskusite zvijati brez
sredinske vrvice. Tudi pri tem uporabite namočen
papir, predvsem pa pazite, da se vlažni trakovi med
zvijanjem ne pretrgajo. Z zvijanjem trakov brez sre­
dinske vrvice je mogoče izdelati tanjšo papirno nit
(slika 11).
Tradicionalna priprava za izdelavo niti iz prave­
ga vaši papirja je zahtevnejša, vendar omogoča izde­
lavo daljše neprekinjene niti. Uporabna je celo za iz­
delavo niti iz drugih vrst trdnega papirja. Tudi pri tej
tehniki potrebujete papir, narezan na trakove. Ker so
papirne pole omejene dolžine, bi bilo trakove treba

13

15
14

Slika 13
Papirno polo vzdolž
dolge stranice prepognite
na polovico in nato
v nasprotni smeri na
četrtine.
Slika 14
Zloženi papir vzdolž kratke
stranice prepognite
na polovico.
Slika 15
Z ravnilom označite točke
na medsebojni razdalji
1,5 cm.
Slika 16
Z modelarskim nožem
narežite trakove in jih
navlažite z brisačo.
Na odrezanem robu papirja
so trakovi spojeni, na
prepognjenem robu pa
ločeni.

zaporedno lepiti ali sestavljali (kot pri prej opisanih
načinih), da bi nastala dolga nit. Temu se je mogoče
izogniti z rezanjem papirne pole le po sredini, tako
da robovi ostanejo spojeni, nerazrezani (slika 12).
Papir vzdolž dolge stranice prepognite na polo­
vico in nato v nasprotni smeri na četrtine (slika 13).
Nato ga vzdolž krajše stranice preganite na polovico
(slika 14). Z ravnilom približno 1,5 cm od odreza­
nega roba označite točke z medsebojno razdaljo 1,5
cm (slika 15). Točke označite tudi na prepognjenem
robu. Na točke vzporedno polagajte ravnilo in nare­
žite trakove. Trakovi so lahko tudi ožji ali širši, od ne­
kaj milimetrov do nekaj centimetrov – pač odvisno
od tega, kako debelo nit želite izdelati in kako trden
je papir. Ko je ta narezan, ga rahlo navlažite; položite
ga na vlažno brisačo (slika 16) in za nekaj ur zaprite
v plastično vrečko.
44

LXII, november 2023

16

Tudi pri tej tehniki papir ne sme biti moker, da
pri nadaljnji obdelavi ne bi razpadel. Papir razgrnite.
Papirne niti oblikujte s svaljkanjem. To se na Japon­
skem običajno izvaja na grobi površini, na primer na
zidakih, vi pa lahko poskusite na betonski, grobi lese­
ni ali kaki drugi nedrseči podlagi. Svaljkajte počasi in
pazljivo, da papirja ne pretrgate (slika 17). Ko je papir
posvaljkan, ločite posamezne niti, da ležijo vzpored­
no (slika 18). Pretrgajte prvi spoj na eni strani pa­
pirja (slika 19) in drugi spoj na drugi strani papirja

17

18

19

20

(slika 20) ter nit raztegnite (slika 21). Na zavoju jo
ročno posvaljkajte, da se zravna (sliki 22 in 23), nato
pa nadaljujte trganje spojev po shemi na sliki 24 in
svaljkanje. Nit polagajte na podlago tako, da leži vzpo­
redno in se ne more zaplesti. Lahko jo z vzpored­nimi
ovoji navijete na plastično kuhinjsko desko. Pustite jo
čez noč, da se posuši, nato pa jo previjte na primer na
cevko, v klobčič ali na navitek (slika 25).

Slika 17
Narezani papir zavijte
v brisačo in ga svaljkajte
na nedrseči, grobi podlagi.
Slika 18
Ločite posvaljkane niti.
Slika 19
Pretrgajte prvi spoj na eni
strani papirja.
Slika 20
Pretrgajte drugi spoj na
drugi strani papirja.
Slika 21
Nit raztegnite.

21

22

23

Sliki 22 in 23
Na zavoju nit ročno
posvaljkajte, da se zravna.
Slika 24
Nadaljujte trganje
spojev, kot kaže shema,
in svaljkanje.

24

Slika 26
Suho papirno nit previjte,
da nastane navitek
ali klobčič.

25

LXII, november 2023

45

(Ne)ubogljiva voda
Pavle Matičič
Da ne razočaramo bralcev
Tima, ki vsak mesec težko
pričakujejo objavo kakega
novega naravoslovnega
trika ali na prvi pogled
nemogočega izdelka, z
izvedbo katerega se potem
lahko postavljajo pred
domačimi in prijatelji,
smo tokrat izbrali poskus z
vodo. Je izredno preprost,
pa vendar ga večina tistih,
ki jim ga boste predstavili,
ne bo razumela oziroma ga
bodo sprejeli s precejšnjim
začudenjem.

Vsi vemo, da voda v curku steče iz stekleničke,
ko jo obrnemo. Tako si navsezadnje nalivamo pi­
jačo v kozarec – in to se zdi vsem nekaj popolnoma
naravnega. Tudi če pokrovčka ne privijemo do kon­
ca in stekleničko obrnemo, bo tekočina prej ali slej
po kap­ljicah iztekla do konca. Verjetno bi mislili, da
tega ni mogoče preprečiti in se voda ne da »ukro­
titi«, vendarle obstaja način, kako jo pripraviti, da
ubogljivo ostane v steklenički, pa čeprav je ta obrnje­
na in pokrita samo s koščkom papirja. Ne verjamete?
Občinstvu pokažite stekleničko z vodo in listek
papirja, na kakršne po navadi pišemo kratka sporo­
čila ali opombe. Ne pozabite pripraviti tudi primerno
velike posode, v katero boste prestregli polito vodo!
Nato vprašajte gledalce, ali znajo samo s papirčkom
preprečiti vodi, da bi iztekla iz stekleničke, če jo obr­
nejo »na glavo«. Ko bodo nekaj časa neuspešno po­
skušali z zmečkanim papirjem zamašiti ustje ali po­
četi še kaj bolj nesmiselnega, jim pokažite, kako to
delajo pravi čarovniki.
1

2

Vzemite prozorno stekleničko s širokim ustjem
(uporabna je tudi takšna plastenka) in jo do približno
dveh tretjin napolnite z vodo (slika 1). Držite jo po­
konci in z drugo roko nanjo položite listek (slika 2).
Pritisnite ga na ustje stekleničke in vse skupaj obrni­
te čim bolj natančno navpično navzdol. Nato pre­
vidno odmaknite roko, s katero ste pritiskali listek
(ob tem morate seveda obvezno izreči nekaj ustrez­
nih čarobnih besed) – in voda bo ubogljivo ostala v
steklenički (slika 3). Občinstvo bo imelo vtis, da jo v
njej zadržuje samo začarani papirček.
Do neke mere to sicer drži, a podrobnejša razlaga
pojasni fizikalno ozadje trika. Zanj je »kriv« zračni
tlak. Vsak predmet v prostoru okoli nas je pod pri­
tiskom zračnih molekul, ki trkajo obenj. Na gladini
morja je srednji zračni tlak ena atmosfera (oziro­
ma 101.325 paskalov v standardnih metričnih eno­
tah). Ta precejšen zračni tlak potiska listek na ustju
stekleničke od spodaj navzgor, hkrati pa voda v ste­
klenički od zgoraj pritiska na listek s tlakom, pomno­
ženim s površino ustja stekleničke. Sila iz zraka spo­
daj natančno nasprotuje sili iz vode zgoraj – in listek
ostane na svojem mestu.
Podrobnosti tega občutljivega ravnovesja je laž­
je razumeti, če pogledamo sile na vodo namesto
na listek. Ta prenaša silo zračnega tlaka od spodaj
navzgor na vodo, ki z eno atmosfero potiska vodo od
46

spodaj navzgor. Seveda obstaja tudi pritisk zraka v
kozarcu, ki potiska vodo od zgoraj. Zrak v stekleni­
ci je bil prvotno, ko ste nanj položili listek, pod at­
mosferskim tlakom. Ko pa ste stekleničko obrnili in
umaknili roko, se je voda zelo zelo malo pomaknila
navzdol, s čimer se je povečala prostornina, dode­
ljena zraku v steklenički. S tem, ko se je zrak razširil,
da bi zapolnil to povečano prostornino, se je zgodilo
več stvari hkrati. Molekule zraka so se razširile, tako
da jih je vsako sekundo manj zadelo robove prostor­
nine, pa tudi upočasnile, tako da ob stene posode
niso več trkale tako močno. Zaradi tega zračni tlak,
ki je znotraj stekleničke potiskal navzdol, ni bil (več)
tako velik kot zunanji pritisk, ki je potiskal navzgor.
In prav ta majhna razlika v tlaku je zadostovala, da
je prevladala nad gravitacijsko silo, ki je vlekla vodo
navzdol.
Obstaja pa še en ločen učinek, ki pomaga zadr­
žati vodo v steklenički. Med molekulami vode delu­
je močna privlačna »kohezivna« sila zaradi dejstva,
3

da vsaka molekula vode lahko ustvari štiri vodikove
vezi z drugimi molekulami vode. (Ta kohezijska sila
je izvor površinske napetosti, ki smo jo pri naravo­
slovnih trikih, opisanih v Timu, že nekajkrat srečali.)
V narobe obrnjeni steklenički pomaga preprečiti, da
bi se prva vodna kapljica ločila od preostale količine
vode. Zato je razlika v tlaku, potrebna za zadrževanje
vode v steklenički, manjša, kot bi bilo treba, če ne bi
bilo kohezijske sile.
V posodah z majhno odprtino, kot je slamica, ima
kohezija večji relativni učinek. Zato lahko zadržite
vodo v slamici samo tako, da položite prst na vrh,
spodnji del pa pustite odprt. Kohezija dodaja dodat­
no silo, potrebno za premagovanje majhnih nesta­
bilnosti v vodi.
Opisani poskus ponuja obilo možnosti za ekspe­
rimentiranje z različno velikimi stekleničkami oziro­
ma plastenkami in tudi s kozarci, z različno količino
vode v njih, namesto navadnega lahko uporabite po­
voščen ali peki papir, bančno kartico, igralno karto
ipd. Spretnejši lahko trik »nadgradite« s krožcem iz
prozorne plastike, velikim kot ustje stekleničke, zato
ga gledalci ne bodo opazili. Če ga skrijete v dlan in
pritisnete na stekleničko, preden jo obrnete, bo začu­
denje občinstva še večje. A pozor; ta točka zahteva kar
precej poskušanja in vaje, sicer vam bodo namesto
aplavza navili ušesa, ker boste povzročili poplavo ...

LXII, november 2023

Nagradna uganka za bistre glave
Konjske dirke
Konjske dirke imajo dolgo in bogato zgodovino,
ki sega več tisočletij v preteklost. V okviru svojih pra­
znovanj so jih organizirali že stari Grki in Rimljani,
priljubljene pa so bile tudi na Bližnjem vzhodu in v
Aziji. Ena najstarejših oblik konjskih dirk so bile dir­
ke z bojnimi vozovi (slika 1).
V srednjeveški Evropi so konjske dirke prirejali
kot obliko preskušanja hitrosti in vzdržljivosti konj,
na primer za vojaške namene. Do 16. stoletja so se
razvile v priljubljen šport med plemstvom in so bile
pogosto povezane s stavami.
Sodobna oblika konjskih dirk se je začela razvijati v
18. stoletju v Angliji. Leta 1750 je bil ustanovljen Jockey
Club, da bi oblikoval pravila novega športa. Prva urad­
na konjska dirka po teh pravilih je bila dve leti pozneje
v Newmarketu. Razvita je bila celo čistokrvna pasma
konj, ki še vedno sodelujejo na konjskih dirkah.
1

2

Vaša tokratna naloga je izračunati, na koliko načinov lahko trije izmed šestih jezdecev
(slika 2) zasedejo prva tri mesta na turnirju, če
nobena dva konja ne prečkata ciljne črte sočasno.
Predpostavimo tudi, da so vsi konji enakovredni
in enako sposobni za dosego prvih treh mest.
Izmed tistih, ki nam boste najpozneje do 20.
novembra 2023 po navadni ali elektronski pošti
(naslova najdete v kolofonu na strani 48) poslali
pravilno rešitev, bomo izžrebali tri prejemnike lepih
knjižnih nagrad. Pravilna rešitev in rezultati žreba­
nja bodo objavljeni v decembrski številki Tima.

Ta šport je hitro postal priljubljen tudi v drugih
državah, posebno v ZDA, Avstraliji in Irski. Dandanes
so konjske dirke več milijard dolarjev vreden posel,
največje tovrstne prireditve, kot so Kentucky Derby,
Royal Ascot in Melbourne Cup, pa privabljajo velike
množice gledalcev in jih prenaša tudi televizija.

Rešitev nagradne uganke iz 2. številke Tima: 2000 m2
Izžrebani prejemniki knjižne nagrade so Dragan Longer,
Milodrag Halihodžić in Jasna Sikošek. Nagrajencem čestitamo!

NAROČITE SE NA REVIJO TIM!
TIM je revija za tehniško ustvarjalnost in je edina tovrstna publikacija v Sloveniji. Namenjena
je predvsem mladim, pa tudi vsem tistim, ki jih zanimajo naravoslovno-tehnične in tehnič­
no-športne teme, letalsko, ladijsko, avtomobilsko ali raketno modelarstvo, male železnice,
plastično maketarstvo, konstruktorstvo, fotografija, elektronika, robotika ipd. Zanimive pri­
spevke z naštetih področij dopolnjujejo različno zahtevni načrti ter napotki za izdelavo najraz­
ličnejših uporabnih izdelkov iz lesa, papirja, plute, kovine, akrilnega stekla, naravnih gradiv
itn., velik pomen pa revija namenja tudi koristni izrabi odpadnih gradiv.
TIM izhaja med šolskim letom, tj. od septembra do junija, in
sicer 5. v mesecu. Cena posameznega izvoda v redni prodaji je
4,75 EUR (z vključenim DDV), naročniki pa imate 10 % popusta,
tako da celoletna naročnina za 10 številk znaša samo 42,75
EUR oz. za tujino 60 EUR (z vključenim DDV). Revijo prejemate
po pošti na svoj naslov, deležni pa ste še nekaterih drugih ugod­
nosti. Več informacij najdete na spletni strani www.tim.zotks.si.
Naročilnica za revijo TIM je na hrbtni strani tega oglasa.
47

LXII, november 2023

Vsebinsko kazalo
•

Uvodnik		

1

•

Izvajanje dodatnih dejavnosti na področju tehnike
in tehnologije v osnovni šoli (2. del)		

2

•

Ladjica s pogonom na lopatice		

5

•

Dynamic – tekmovalni model za kategorijo F1N

10

Za izdajatelja: Jožef Školč

•

Protitankovske ovire za dioramo		

13

•

Ideje za železniško maketo (3. del)		

16

Glavni in odgovorni urednik revije TIM: Matej Pavlič
Telefon: (01) 4790 220
e-pošta: matej.pavlic@zotks.si, revija.tim@zotks.si

•

Stojalo za pištolo za vroče lepljenje		

19

•

Model motorja z notranjim zgorevanjem		

25

•

Svečnik iz betona		

28

•

Digitalni adventni koledarček		

31

•

Jesensko drevo iz lesenih kolutov		

35

•

Stensko ogledalo iz rafije		

38

•

Zapestnice v tehniki makrame 		

40

•

Tekstilije iz papirja (1. del)		

42

•

(Ne)ubogljiva voda		

46

•

Nagradna uganka za bistre glave – Konjske dirke

47

Timov objektiv – Idrijske klavže

Za prihodnje številke Tima pripravljamo:
•

Jaslice v škatli

•

Neskončno ogledalo

•

Praznična razsvetljava

•

Pripomoček za določanje sredine debeline obdelovanca

Izdajatelj: Zveza za tehnično kulturo Slovenije,
Zaloška 65, 1000 Ljubljana, p. p. 2803
telefon: (01) 25 13 743, faks: (01) 25 22 487
spletni naslov: www.zotks.si

Lektoriranje: Irena Androjna Mencinger
Računalniški prelom: Boex DTP, d. o. o.
Tisk: Schwarz print, d. o. o.
Naklada: 1500 izvodov
Naročnine in oglaševanje:
Telefon: (01) 25 13 743, faks: (01) 25 22 487
spletni naslov: www.tim.zotks.si
e-pošta: revija.tim@zotks.si
Revija TIM izhaja med šolskim letom, tj. od septembra do ju­
nija, in sicer 5. v mesecu. Cena posameznega izvoda v redni
prodaji je 4,75 EUR, naročniki pa imajo 10 % popusta, tako da
celoletna naročnina za 10 številk znaša 42,75 EUR oz. za tujino
60 EUR (v vse cene je že vključen DDV).
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodi revija
med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na
dodano vrednost po stopnji 5 %.
Izid revije je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno
dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna
iz naslova razpisa za sofinanciranje domačih poljudno-znan­
stvenih periodičnih publikacij.
Brez pisnega dovoljenja Zveze za tehnično kulturo Slovenije je
prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem,
javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega
dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku,
vključno s tis­kanjem ali shranitvijo v elektronski obliki.
Uredništvo in avtorji ne prevzemajo odgovornosti za neuspele
izdelke in morebitne poškodbe pri gradnji projektov po objav­
ljenih načrtih.

NAROČAM REVIJO TIM
Letna naročnina za 10 številk: 42,75 €
Ime in priimek:
Naslov:
Poštna št. in kraj:
E-pošta:
Datum:

Telefon:
Podpis*:

*Če je naročnik mladoletna oseba, mora naročilnico podpisati eden od staršev oziroma njegov zakoniti zastopnik.

Naročilo velja do pisnega preklica. Naročnino boste poravnali po prejemu položnice.
Čitljivo izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Zaloška 65,
1000 Ljubljana.
Naročilo lahko opravite tudi po telefonu 01/25-13-743 ali e-pošti (revija.tim@zotks.si).
Za morebitne dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 01/4790-220.

48

Zveza za tehnično kulturo Slovenije se obvezuje, da bo podatke iz te naročilnice hranila in varovala
v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, ter tako, da ne bo prišlo do njihovih morebitnih neupravičenih razkritij nepooblaščenim
osebam.
LXII, november
2023

Timov objektiv
Idrijske klavže – slovenske piramide
Leta 1492, torej istega leta, ko naj bi Krištof Kolumb priplul
do obale današnje Amerike, so v Idriji odkrili nahajališča živega srebra. Ta dogodek je v prej redko poseljenem in razmeroma
težko dostopnem hribovju povzročil pravo revolucijo. Ker je namreč živo srebro izredno pomembno pri izločanju zlata iz zlatonosne rude, je idrijski rudnik iz skromnih začetkov že v nekaj
desetletjih zrasel v drugega največjega na svetu.
Nova dejavnost je med drugim zahtevala tudi velikanske
količine lesa, ki so ga potrebovali za opore v desetine kilometrov
dolgih rudniških rovih, in za oglje, s katerim so kurili plavže v
mestu. Toda kako ga čim lažje in ceneje spraviti do Idrije, ko
pa že bežen pogled na njeno okolico daje vedeti, da je Idrijsko
-Cerkljansko hribovje ena sama velika bolj ali manj neprehodna
grapa? Gozdovi in tamkajšnji les so bili tako težko dosegljivi
zlasti zato, ker stopnja tehniškega razvoja pred petimi stoletji
še ni omogočala gradnje gozdnih cest, kakršno poznamo danes. Ker so bližnje gozdove v nekaj desetletjih izsekali, se je bilo
treba ozreti v oddaljenejše kraje, posekani les pa nato spraviti
v Idrijo.

leonove na Kanomljici. Le grabelj v mestu ni več, ker jih je leta
1926 uničila strahotna poplava. S tem zadnjim dejanjem je bilo
plavljenja lesa v Idriji konec. V vmesnem času sta tehnologija
tovornega prometa in gradnja cest toliko napredovali, da klavže
niso bile več potrebne. Ostal pa je ponos na ta veličastni tehnološki dosežek v divjih grapah Idrijsko-Cerkljanskega hribovja.
1

2

3

Za ta namen so konec 16. stoletja začeli graditi t. i. klavže –
visoke lesene vodne pregrade. A pogoste ujme so jih sproti uničevale, zato so jih v 18. stoletju začeli nadomeščati s kamnitimi,
ki so jih zaradi njihove velikosti nekateri poimenovali kar »slovenske piramide«. Pri konstruiranju teh klavž se je še posebno
izkazal naš sonarodnjak Jožef Mrak. Potoke in manjše rečice,
kot so Zala, Belca, Idrijca in Kanomljica, so zagradili s kamnitimi jezovi. Sistem odlivnih kanalov in lesenih vrat z zapletenim
sistemom zatičev je zagotavljal razmeroma natančen nadzor
nad pretokom vode. Na vrhu klavž je bilo običajno še odlivno
polje, ki je omogočalo odtekanje presežkov vode. Vse skupaj je
bilo pokrito z leseno streho, ki je zgradbo varovala pred ujmami
(slika 1).
Drvarji so pred zaporo mesece dolgo kopičili potrebne količine lesa. Ko so ocenili, da se njihovo delo bliža koncu in je zaloga dovolj velika, so prej odprta vrata klavž zaprli in za jezom
se začela nabirati voda. Ko je je bilo dovolj, so vrata klavž hitro
odprli in voda je v velikanskem valu odplavila nakopičeni les
po toku navzdol proti Idriji. V samem mestu je bila poševno čez
strugo postavljena posebna pregrada, podobna grabljam (slika
2). Tam se je naplavljeni les ustavljal (slika 3). Opisani sistem
je dolga leta učinkovito reševal problematiko zagotavljanja po­
trebnih količin lesa rudniku in mestu samemu.
Dandanes si je v okolici Idrije mogoče ogledati še štiri klavže:
Belske in Putrihove (slika 1) na Belci, Idrijske na Idrijci in Napo-

(Še ena idrijska posebnost – orjaška črpalna naprava, imenovana »kamšt« – je bila v tej rubriki opisana v 9. številki prejšnjega letnika Tima.)
Janez Mihovec

ASTRONOMIJA za gimnazije
… o vesolju na način, kot se nismo učili pri fiziki …
Pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije bo izšla knjiga, ki
je namenjena dijakom izbirnega predmeta astronomija
(70 ur), kot dodatno berilo pri predmetu fizike v 2., 3. in
4. letniku splošne gimnazije ter tehniške gimnazije, pa tudi
kot gradivo za pripravo na maturo iz predmeta fizika. Snov,
ki je podana v skladu s sodobnimi spoznanji na obravnavanem področju, je razdeljena na naslednja poglavja:
1.
2.
3.
4.

Astronomija – stara znanost,
Nebesna krogla,
Magnituda,
Zakoni sevanja
(Stefanov, Wienov in Planckov zakon),
5. Opazovanje skozi atmosfero,
6. Razdalje v astronomiji,
7. Osnove nebesne mehanike,
8. Astronavtika – vesoljski poleti,
9. Sončev sistem in globoko vesolje,
10. Teleskopi,
11. Osnove astrofizike.
Avtor knjige je Rasto Snoj, dolgoletni gimnazijski profesor
fizike, mentor astronomskih krožkov ter avtor strokovnih
del in gradiv s teh področij, med katerimi so številni članki
za revije ŽIT, Fizika v šoli, Spika, pa tudi knjig Teleskopi
in Fizikalne vaje ter fizikalnega dela priročnika Raketno
modelarstvo. Je soavtor različnih učnih načrtov za srednješolsko fiziko in gimnazijsko astronomijo.

Cena knjige: 30 €

Zajetna in bogato ilustrirana knjiga zapolnjuje vrzel v dosedanji ponudbi tovrstne literature na našem trgu, saj
je sodoben srednješolski učbenik in zbirka nalog ter obenem priročnik za vse zvedave ljubitelje astronomije.

224 strani formata 21 × 28 cm
100 fotografij
170 risb, diagramov in grafov

Naročila sprejemamo na:

Zveza za tehnično kulturo Slovenije
Zaloška 65, p. p. 2830
1000 Ljubljana
info@zotks.si
Tel.: (01) 25 13 743

6

2

55

486

130
A-A ( 1 : 1 )
A

3

smer leta letala

4

1,7°

1
28

45°

A

5

107

Merilo
sestavnih
risb: 1 : 4

Merilo sestavnih delov: 1 : 1

2

Podatki o modelu
razpetina: 486 mm
dolžina: 416 mm
masa: 9-12 g

Kosovnica

176
1,7°

38

294

Ø2

470

Št.

Element

Gradivo

Debelina (mm)

Masa (g)

Kosov

1

nosilec krila

balza

3

1,6

2

2

oplata krila

flexi foam

1

0,8

2

3

trup

ogljikova vlakna

Ø2

1,4

1

4

podpora krila

0,2

1

5

višinski stabilizator

balza

1

0,8

1

6

smerni stabilizator

balza

1

0,3

1

7

nosilec krila MIR

balza

3

1,6

2

8

oplata krila MIR

flexi foam

1

0,8

2

9

obtežitev

guma

1,0

1

PROSTOR
ZA KOSOVNICO
balza
2

skupna masa

Dynamic - tekmovalni model za kategorijo F1N
Konstruirala: Peter Stegovec in Marko Lemut

10,5

Pomen oznak:
balza prečno
balsa vzdolžno
pena

Tim 3, november 2023 | © ZOTKS, 2023 — Fotokopiranje načrta je dovoljeno samo za osebne potrebe in za namene izvajanja pouka.

9
3

4

8

21
6
10

7
11

12

12

10

Kosovnica
Št.

Element

Gradivo

Mere (mm)

Kosov

1

podlaga

les

170 × 170 × 5

1

2

povezovalni del

les

170 × 60 × 50

1

3

nosilec bloka motorja

les

5

2

4

blok motorja

les

5

2

5

valj

plastika

Ø 31,2 × 75

8

6

bat

plastika

glej besedilo!

8

7

ojnica

plastika

5

8

8

protiutež

plastika

8

odmikala

3

32

5

4

11

Prostor plastika
zobnik 1
plastika
za
kosovnico!
zobnik 2
plastika

5

9

5

1

12

navojna palica

kovina

M8 × 210

4

13

odmična gred 1

kovina

Ø 10 × 25

5

14

odmična gred 2

kovina

Ø 7 × 25

4

15

matica

kovina

M8

64

16

ležaj 1

kovina

16 × 8 × 5

8

17

ležaj 2

kovina

19 × 10 × 5

2

18

vzmet

kovina

glej besedilo!

32

19

vijak in matica

kovina

M3 × 7; M3

32

20

veriga

kovina

glej besedilo!

1

21

nosilec ventilov

les

5

4

10

9
19

15
16

4

18

10

21

Model motorja
z notranjim zgorevanjem
Merilo 1 : 1
Konstruirala: Naja Medved, Dejan Zemljak

6

5
17

13
8

7

3
2

11

1
13

14

Tim 3, november 2023 | © ZOTKS, 2023 — Fotokopiranje načrta je dovoljeno samo za osebne potrebe in za namene izvajanja pouka.