11. številka	V	Ljubljani,	dne	16.	marca	1919.	VI.	leto
D«lav«e izhaja vsak petek _ x datumom naslednjega dae. — Naročnina za celo lete K 10-—, za pol leta K 5'—, za četrt leta K 2'50. Posamezna številka 20 vin. Naročnina za Nemčijo za «ele leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja PoSUjatve na uredništvo in upravništvo Ljebljan«, Sel 'nbnrgova ■lica štev 6. U. nadatr.
Rokopisi m u vračajo. — Ib a« rali « eooatolpnimi potit vrsticami se aaračuaa-vajo, in sicer: pri enkratni objavi po 18 vinu, pri trikratni po 10 vin., juri šestkratni po U vin, pri celoletnih objavah jm 12 vin. sa vsakokrat — Za razno izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-ma pisma so no »prejemajo-
>
Delavskemu ljudstvu v Jugoslovanskih pokrajinah!
V četrtek, dne 6. t. m., smo se sestali srcialistični člani Državnega veča, odposlanci socialno demokratičnih strank k Slovenije, Banovine in Vojvodine, na razgovor o političnem položaju in o bližnjih nah gah socialistične parlamentarne frakcijo. Debata je pokazala popolno soglasje v oceni političnega položaja in v sbvačjnju političnih nalog, ki čakajo socialistično delegaeijo v začasnem Narodnem predstavništvu. Vsi socialistični poslanci iz omenjenih pokrajin so se združili v enotnem parlamentarnem klubu in ugotovile so se vodilne misli o političnem delu y bližnji bodočnosti.^
Prva in poglavitna je potreba po čim hitrejši konsolidaciji nove države in čim bistrejši obnovi gospodarskega življenja.
Iz tega vidika smatra klub socialno demokratičnih poslancev sodelovanje v centralni vladi v sedanjih okolnostih za še umestno, ker socialno demokratična delegacija ne more in ne sme prevzeti nase težke odgovornosti, da bi s svojo pasivnostjo zavlačeval, kalila in ovirala proces konsolidacije, ki je bas v življenskem interesu delavskega razreda.
Kot sredstvo te konsolidacije služi naj na eni strani oživotvorjenje Zveze narodov na podlagi medsebojnega sporazuma, ki naj omogoči odpravo militarizma in organizacijo narodne obrambe na čelu narodne milice in v sedanjem času takojšnjo demobilizacijo ter s tem odpre pot rodovitnemu gospodarskemu, kulturnemu in socialnemu delu.
Zveza narodov pa je mogoča le tedaj, če se tudi na ozemlju vsake poedine države ustvari sporazumno sožitje ka sodelovanje na njem prebivajočih narodov. Vsled tega napovedujemo, zvesti načelom socialistične internacionale, neizprosen bd£j vsakršnemu narodnemu nasilju nad narodnimi manjšinami, ki pripadajo po sklepih mirovnega zbora ozemlju naše države.
Na drugi strani vidi klub socialno demokratičnih poslancev v najširši demokratizaciji državne ustave in vseh panog javne uprave ter v čim hitrejšem sklicanju konštituante bližnico do konsolidacije in hkrati najzanesljivejši predpogoj uspešnega boja delavskega razreda za socializem, za življenje.
Vsled tega namerava klub zastaviti vse svoje sile za uvedbo splošne in enake, neposredne in tajno volilne pravice s proporčnim volilnim sistemom za vse državljane, stare nad 21 let, brez ra/.like spola, in sicer za vse zakonodajne in upravne zastope, nadalje zahteva demokratizacijo vsega sodstva in demokratizacijo šolstva, ločitev cerkve od države, odpravo sleherne cenzure in upostavitev popolne svobode tiska, zborovanja in združevanja.
Smatramo zakonodajni centralizem za nujno zahtevo zgodovinsko danega položaja, ki naj roko v roki z avtonomno organizacijo javne uprave omogoči kulturni, gospodarski in socialni razmah države, ne da bi bila posamezna plemena v svojem specifičnem razvoju ovirana.
Samo ob sebi je umljivo, da zahtevamo uvedbo republikanske oblike za našo državo, ker vidimo v tej državni formi najidealnejši izraz politične demokracije, ki je predpogoj socialistične družabne organizacije. Odklanjamo pa todi v šem pogledu , vsako nasilje od katerekoli strani in stoječ na stališču parlamentarne demokiacije prepuščamo ureditev tega vprašanja svobodni odločitvi ustavotvorne skupščine.
Glede na aktualne gospodarsko- in socialnopolitične naloge zahtevamo predvsem razlastitev veleposestev in ureditev socialno pravične zemljiške posesti, da bo lastninski ustroj zemlje odgovarjal odnošajem obdelovanja, nadalje soeijalizauijo velikih industrijskih in transportnih podjetij in rudnikov.
Zahtevamo izdatno socialno zavarovanje za slučaj bolezni, nezgod, onemoglosti, starosti in nezaposlenosti za delavee vseh poklicev in njih rodbino, najobsežnejšo zakonito zaščito delavskega zdravja in življenja, delavskega ženstva in mladine, resnično oskrbo vojnih invalidov ter sirot in vdov po padlib vojakih, ustvaritev zdravih stanovanj za vse sloje prebivalstva z izločitvijo zemljiške in stavbne špekulacije ter moderno organizacijo delovnega trga ob takojšnjem podvzetju nujnih javnih zgradb.
Za prehodnji čas do izhoda iz produkcijske in prometne anarhije, ki nas je vanjo pahnila svetovna vojna, zahtevam«, da posveča državna uprava največjo skrb zadostni prehrani izstradanih ljudskih množič in da z železno roko ubije široko razpredem sistem razbojne špekulacije na račun ljudskega življenja.
Končno terjamo, da se k stroškom javne uprave predvsem in v izdatni pogresiji pritegnejo veliki dohodki in velike dedščine in da se v svrho odprave vojne bedo izvede popolna davčna konfiskacija vojnih dobičkov in soeialnim in kulturnim potrebščinam primerna oddaja premoženj.
So drugi, sodružice!
Parlamentarna arena je le omejen del bojišča, na katerem se odigrava boj delavskega razreda za socialistično organizacijo človeške družbe. Dejanski uspeh naše parlamentarne akcije, v grobih obrisih začrtane v teh smernicah, more biti 1« odmev širokega in globokega socialističnega gibanja v vsej dežtli. Pozivamo vas, da se strnete v političnih in strokovnih organizacijah, da pripeljete z živim zgledom in zavestno besedo vanje vse tiste, ki so doslej brezbrižni stuli izven socialističnega gibanja iu da p« potrebi «s svojim discipliniranim nastopom podelite našim zahtevam tako mogočen poudarek, da ga meščanska družba rib bo mogla preslišati.
Ni več daleč čas, ko bo jugoslovansko ljudstvo^ poklicano, da si v svobodnih volitvah ubere ustavotvorui zbor, ki naj postavi temelje in na njih izgradi našo novo državo. Ta čas mora najti socialistično armado v vseh njenih delih zbrano, disciplinirano, tri pripravljeno, da si jugoslovansko delavsko ljudstvo zagotovi merodajen upliv na zgradbo nove države.
V tem smislu Vam kličemo:
Na delo za mednarodni soeializen!
*V Belgradu, dne 7. marca 1919.
Klub socialno-demokratičnih poslancev v Državnem veču.
Melhijor Čobal, s. r. Dr. Dragotin Lončar, s. r. Slavko Henc, s. r. Daša n Tošanovld, a. p. Josip Kopač, s. r.	Josip Petejan, s. r.	Vitomir Korač, 6. r.	Dr Milan Sekulič, & r,
Anton Kristan, s. r.	Vilim Bukšeg, s. r.	Vasa Kneievič, s. r.	Dr. Mita Topalovii, a. t.
Pazite na svoje strokovne organizacije!
Politični razvoj gre naglo svojo pot, kakor bi pred nekaj meseci še ne bil nihče pričakoval. Kakor je s političnim razvojem pravtuko je tudi z gospodarskim. Delavstvo, ki je bilo še pred par meseci uboga para.v državi, dviga svojo glavo, izvojuje si pravice, pridobiva več svobode in večji vpliv v državi in marsikje že prav odloče-valno vpliva na razmere v državi. 'Prole-tariiat, ki je vstal iz tisočletnega spanja, ko se je po trnjevem boju in ob izbruhu splošnega poloma osvobodil vsaj deloma suženjskih verig, hoče naprej, hoče popolno svobodo, popolno odločevanje o državnem in družabnem redu. To spoznanje se te zbudilo v dušah delavskih množic, ki se vsak dan bolj poglablja v srca tlačenega ljudstva.
Kakor je razveseljivo to spoznanje v ljudskih množicah, tako obžalovanja vredno bi bilo in škodljivo, če bi proletariat |el mfsliti, da so hudi razredni boji delavstva minili, ter da se zaraditega ni treba več brigati za organizacije, ki so bile od nekdaj prijateljice tega boja in so imele velik političen pomen v čisto kapitalističnem gospodarstvu. Ta misel bi bila jako nesrečna, ker bi ovirala izgradbo naših načrtov In pokvarilo to, kar smo dosegli doslej.
Eno ne smejo delavci nikdar in nikoli pozabiti: prehod iz kapitalistične v socialistično družbo pospešujejo vsi ti politični dogodki, do končne zmage delavstva pa vodi le nadaljni naš razredni boj in taktika tega boja.
Ti razredni boji, ki nam ne bodo vbo-doče nič prizanašali, pa zahtevajo, da obrani proletariat svoje strokovne organi zacije, kakor v minulosti, in ne slabeje, ne manj točne, marveč popolneje, močnejše. Kapitalizem še ni zapustil svojega prestola in brez obrambe in brez boja ne bo odložil orožja pred napredujočimi četami pro. letariata. Kes je, da je proletariat v spremenjenih političnih razmerah dobil mogoč-‘ nega zaveznika vsaj v onih deželah, kjer je proletariat potom volitev zadobil večji vpliv v javnih korporacijah; toda pri na$ se v tem oziru bližamo veliki krizi. V naši državi še združujejo najbolj nazadnjaški elementi, ki groze, da zaduše dosedanji pokret delavstva in vsak napredek v družbi. In kakor delavstvo povsod drugod vidi svoj spas v krepki organizaciji, tako je taka krepka organizacija pri nas še desetkrat boij potrebna, desetkrat hujše boje bomo imeli kakor drugod, ker imamo zakrknjenega nasprotnika, ki je do kosti reakcionaren.
Zaraditega je naša prva dolžnost, da okrephiio svoje strokovne organizacije.
Trbovellfski premogovnik pod drž. nadzorstvom.
Ljubljanski dopisni urad poroča dne
11.	marca iz uradnega vira: Vsled zahteve delavstva Trboveljske premogokopne družbe, kakor tudi ker obstoja sum, da družbina uprava sistematično znižuje produkcijo premoga, je danes vladna komisija pod vodstvom podpredsednika deželne vlade dr. Žerjava ob sodelovanju poverjenika za socialno skrbstvo Prepeluha ter rudarskega nadsvetnika Pirnata na licu mesta v Trbovljah zaslišala delavstvo ter sl ogledala delavska stanovanja in dnevni premogokop.
Premogovniki Trboveljske družbe so »e z današnjim dnem stavili pod državno nadzorstvo. Glavna razprava, kjer se bosta zaslišali obe stranki, bo v Ljubljani dne 20. t. m., nakar bo vlada mogla skleniti končne ukrepe glede TrK.i-eijske !>H'mo-gokopne družbe.
Opravilnlk.
Osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok na Slovenskem ozemlju.
Veljaven od 1. marca 1910.
Vpisnina in prispevki.
1. Vpisnina znaša za vsakega pristo-pivšega člana 1 K.
2. Tedenski prispevek znaša za člane
I.	razreda 60 vin., 11. razreda 80 vin.,
III.	razreda 1 K.
3. 1. razred je za delavke in delavce do 18. leta; II. razred je za vse pomožne delavce; III. razred je za vse izučene delavce in delavke na akord.
4. Ce kdo prestopi v višji razred, mora biti član dotičnega višjega razreda eno leto, da ima tudi pravico do višje podpore. Ce stopi v nižji razted, ima pravico le do nižje podpore.
5. Podružnicam ostane od vsakega prispevka I« razreda 6 vin., II. razreda 8 vin., III. razreda 10 vinarjev. Pristopnino je poslati celotno centralni blagajni.
6. Podružnični blagajniki dobe od vsakega prispevka 2 vin. za njihov trud.
7. Prosti plačevanja prispevka so: Društveniki, ki so glasom zdravniškega izpričevala bolni nad dva 'tedna in 'društveniki, ki so brezposelni nad dva tedna in nimajo pravice do podpore v smislu društvenega opravilnika. Več kakor deset tednov v enem. letu ni nihče prost prispevkov.
Člani morajo svojo bolezen in brezposelnost takoj naznaniti vodstvu podruž-i nice.
Društveniki v vojaški službi so za ves j čas službe oproščeni plačevanja prispev-| kov. Društveniki, ki dobe podporo, plačajo ! prispevke.
8. Podpore: Bolniška podpora: Do bolniške podpore imajo pravico društveniki, ki so plačali vsaj 52 tedenskih pri-
j spevkov do 42 dni v letu, in sicer:
Društveniki I. razreda 60 vin.; po i 156 tedenskem prispevanju 70 vin.; po 260 tedenskem prispevanju 80 vin. na dan.
Društveniki II. razreda 1 K; 1 K 30 vin.; 1 K 40 vin. na dan.
Društveniki 111. razreda 1 K 40 vin.; 1 K 50 vin.; 1 K 60 vin. na dan.
Bolniščina se izplača sedmi dan bolezni.
Porodnlna znaša 20 K; če porodnica oboli, dobiva od petega tedna dalje bolni-
ščino.
Brezposelna podpora.
Po enoletnem članstvu za I. razred 5 K; za II. razred 6 K; za 111. razred 9 K na teden, in sicer: po enem letu za 6 tednov, po dveh letih za 7 tednov, po treh letih za 8 tednov, po štirih letih članstva za 10 tednov.
Ce traja brezposelnost samo sedem dni, se podpora ne izplača.
Podporo dobi, kdor mora izstopiti iz dela; če zakrivi sam brezposelnost, ni opravičen do podpore.
Brezposelni se mora takoj zglasiti pri voditelju podružnice in se ravnati po njegovih navodilih.
Ce se društveniku odreče podpora, se sme pritožiti. Za brezposelne so posebne tiskovine. Kdor je brez dela, se mora zglasiti pri vodstvu, tisti, ki so zunaj, pa morajo vposlati potrjena potrdila od občinskega urada.
Smrtna podpora.
Ce umrje do podpore opravičeni društvenik, dobe svojci, ki so živeli z njim, 30 K posmrtnine po enem letu članstva, po treh letih 40 K. po petih letih 60 K.
Vse pravice se morajo priglasiti v^od!-telju podružnice. Cie nastanejo nesoglasja, se pokliče razsodišče. Simulanti izgube pravico za tekoče in še naslednje leto.
Potna podpora.
Potna podpora se plača samo dru štvenikom II. in III. razreda. Društveniki \\. razreda dobe 2 vin. od kilometra, drn-
štveniki III. razreda 3 vin. od kilometra do najvišjega zneska po 52 tednih članstva 40 K, po treh letih 60 K, po petih letih 80 kron v enem letu. Društveniki 111. razredu do 60 K, 80 K, 100 K v enem letu.
Brezposelna, bolniška in potovalna podpora ne sme presegati v enem letu zneska v I. razredu po enem letu članstva 30 K, po treh letih 45 K, po petih letih 65 kron.
Društveniki II. razreda po enem letu lanstva 45 K, po treh letih 60 K, po petih letih 80 K.
Društveniki III. razreda enem letu članstva 45 K, po treh letih 75 K, po petih letih 100 K.
Pravovarstvo.
Društveniki imajo pravico do pravnega zastopstva, če se jim dela krivica zaradi delovnih ali organizacijskih razmer.
Mezdna gibanja.
Vse zahteve glede mezde, delovni čas in delovne razmere se smejo staviti šele potem, ko jih je osrednje društvo odobrilo. Organiziranega mora biti vsaj 80 % delavstva v dotičnem obratu, ki so opravičeni do podpore.
Podpore za stavke dovoljuje osrednje društvo. Stavkajoči se morajo pokoravati odredbam osrednjega društva.
Podpora za časa stavke znaša za društvenike, ki so plačali 26 tedenskih prispevkov 1 K na dan, po 52 tedenskih prispevkih 8 K na teden. Društveniki II. in III. razreda, ki so nad pet let člani, dobe 10 K na teden več.
Za otroke štrajkujočih do 14. leta sc daje za vsakega po 1 K na teden.
Prosta trgovina:
Naredba prehranjevalnega urada v Ljubljani.
Glasom brzojavnega poročila kr. mi-nistrsvta za prehrano in obnovo zemlje z dne 28. februarja 1919, štev. 2453, je ministrski svet kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na svoji seji dne 25. februarja sklenil, da se na vsem ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev dopusti prosta notranja trgovina z naslednjimi rečmi: vse vrste žita in moke, vse vrste živine v živem in zaklanem stanju, govedo, konje in drugo živino, vse vrste mesa, svežega, nasoljenega, posušenega itd., vse vrste masti in slanine, vse vrste zelenjadi in semenja, dalje krompir, fižol, zelje itd., vsi vrste sadja in sadnih izdelkov, vino, žganje, rum, likerji, vse vrste olja, les, vse vrste gradiva in lesnih izdelkov, pohištvo in kmetijsko orodje. V posameznih pokrajinah obstoječi predpisi glede utesnitve prometa in maksimalnih cen za vse druge reči, ki niso zgoraj navedene, ostanejo v vsaki pokrajini v moči.
Odslej naprej je trgovina z vsemi v prvem odstavku navedenimi rečmi na vsem ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev prosta. Razveljavljene so na-redbe, ki so utemeljevale promet s tem> rečmi.
Se naprej pa ostanejo v moči vsi predpisi, ki uravnavajo porabljanje živil in Ki določajo prevzemne, nakupne, prodajne. oziroma najvišje cene za živila in živino.
Da se omogoči uravnava porabljanja in da se zagotovi enakomerna preskrba vsega ozemlja deželne vlade za Slovenijo, odteja prehranjevalni urad na podstavi sklepa deželne vlade za Slovenijo z dne
7.	marca 1919 do preklica nastoppo:
1. Žitni zavod in Vnovčevalnica za živino in mast ostaneta še naprej ter bosta vsak v svojem področju v prosti trgovini nakupovala živila in jih razdeljevala po navodilih prehranjevalnega urada.
2. Vsak, ki ima na ozemlju deželne vlade za Slovenijo zaloge žita, moke, krompirja, fižola, masti ali olja, mora, predno proda iz svoje zaloge roj10''1!1®’ 1K1 presegajo v vsakem primeru tezo 100 kg.
u«zi*niti prehranjevalnemu uradu, kam i«
komu namerava prodati svoje, blato.
Prehranjevalni urad ima pravico za-h evati, da se blato njemu proda, oziroma da se proda določeni aprovizačni organizaciji.
J. Kdor uvaža žito, moko, krompir, fižol, mast ali olje iz ozemlja kake druge pokrajine kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na ozemlje deželne vlade za Slovenijo v množinah, ki presegajo v vsakem slučaju 100 kg, mora takoj, ko pride blagu na to ozemlje, naznaniti prehranjevalnemu uradu količino in kakovost blaga, dalje, kako namerava blago porabiti. Prehranjevalni urad ima pravico zahtevati, da se blago njemu proda, oziroma, da se proda aprovizačni organizaciji, ki jo določi.
4. Mesarji, ki ne dobe klavne živine od Vnovčevalnice za živino in mast, temveč si jo sami nakupijo, morajo vsako nedeljo na dopisnici sporočiti Vnovčevalnici, koliko klavne živine so nakupili v pretečenem tednu in kako so nakupljeno živino porabili. Prehranjevalni urad ima slejko-prej pravico določiti, koliko klavne živine sc sme v vsaki občini klati in kateri okoliš mora mesar zalagati z mesom. Mesarji, ki dobivajo klavno živino od Vnovčevalnice za živino in mast in za katero plačuj j država pri nakupni ceni povišek 1 K 50 vinarjev za 1 kg žive teže, so dolžni, meso prodajati za tiste cene, ki so bile doslej za to določene.
Politična okrajna oblastva morajo s primernimi odredbami poskrbeti, da se te cene ne bodo presegale.
5 Zoper lastnike zalog, trgovce, me-* sarje in druge, ki se ne bi ravnali po predpisih točk 2 in 4 te naredbe, se bo postopalo po določilih cesarskega ukaza z dne
24.	marca 1917, drž. zak. štev. 131.
V Ljubljani, dne 8. marca 1919.
Dr. Senekovič s. r.
Mezd na pogodba delavcev.
Mezdna pogodba delavcev v topilnici v
ki ste jo tvrdka Blei- und Silberhtitte Lit-tai, Ges. m. b. H. v Litiji, po svojem generalnem ravnatelju Viljemu Holzhauserju ter zastopniki delavcev, organiziranih v Osrednjem društvu kovinarjev in sorodnih strok, t. j. Karl Virant, Franc Tomše, Anton Kokalj ter s sodelovanjem kovinarskega tajnika Igri. Mihevca iz Ljubljane in dr. Andreja Kuharja, notarja v Litiji, kot poverjeništva za javna dela in obrt izkazanega pooblaščenca, dogovorili, se glasi tako-le:
1. Tvrdka Blei- in Silberhiitte Littai, Ges. m. b. H., ustreže zahtevi delavcev in zviša vsem delavcem brez izjeme, ki so v podjetju zaposleni, temeljno plačo, kakor tudi draginjske prispevke za ženo in otroke za 37 odstotkov, to je sedemintrideset odstotkov, in sicer pričenši s 15. svečanom t. 1. dalje, tako, da dobijo delavci za pretečeni čas naknadno izplačilo vsega poviška vsaj do 20. t. m. izplačano, za bodoče pa pri vsakokratnem plačilnem dnevu.
2. Podjetje se zaveže deiavcem pr%i pečjo in pa v rafineriji za srebro napraviti predpasnike iz usnja in pa gamaše iz usnja, ki jih varujejo pred poškodbami opekline, in te predpasnike in gamaše delavcem v uporabo izročiti do 20. t. m.
3. Podjetje se končno zaveže, delavcem vsak teden preskrbeti košček mila za snaženje in umivanje.
4. Zastopniki delavstva sprejmejo to ponudbo s tem pridržkom, da podjetje v slučaju, da bi se dobava vsakdanjih potrebščin za preživljanje podražila, da ali podjetje to, kar bi vsakdanje potrebščine na cenah več znesle, doplačalo ali pa da delavci v tem slučaju pridejo sami a novimi zahtevami za zvišanje.
5. Podjetje izjavi, da je pripravljen* iz
svojega prispevati, kar bi se pri dobavi hrane cena živil proti sedanjim cenam zvišala, tako da bo delavcem dana možnost, da za isto ceno kakor sedaj, v delavskem konsumu podjetja prejemajo živila. To velja toliko časa, dokler velja ta pogodba.
6. Ta dogovor je obvezen za obe strani do 1. julija 1919.
V Litiji, dne 12. marca 1919.
Podpis.
Ta pogodba je jako lep uspeh litijskih kovinarjev, ki so ga dosegli potom svoje organizacije in prvi znatnejši uspeh. Izražamo le iskreno željo, da naj se delavstvo povsod zaveda tega uspeha ter da vztraja v svoji organizaciji, zakaj pridobitve se ohranijo le tedaj, če ostane delavstvo složno v svojih organizacijah. Povsod napredujemo, to je najlepši dokaz za samozavest delavstva, ki je bilo doslej povsod teptano in danes dviga zahteve po svojih pravicah in po človeku primernem življenju. Tovariši in vsi drugi delavci: Združimo se!
Shod kovinarjev v Mestnem Domu.
Dne 5. sušca se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani shod kovinarjev, ki je bil prav dobro obiskan. Predsednik Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok sodr. Viktor K o 1 e š a je otvoril shod ter poročal o pridobitvah kovinarjev v artilje-rijski delavnici in na Ledini.
Nato je poročal kovinarski tajnik so-drug Mihevc, kake težkoče so bile pri tem gibanju, kako so deputacijo več dni za nos vodili s strani poveljništva, intendan-ce in vlade same. Vsi ti trije faktorji so mislili, da delavstvo ne bo znalo najti prava vrata, pa gospodje so se zelo varali, , sicer pa tudi ni namestu, da se v tem časli i tako postopa z delavci. Delavci so dosegli i svoj uspeh, dasi ne popolnoma vse, kar so zahtevali, vendar nekaj izboljšanja.
Nadalje je poročal sodrug Mihevc o zborovanju kleparskih mojstrov, na katero je bil povabljen. Kleparski mojstri so se zgražali nad vlado, ki je uvedla osemurni delavni čas, kakor tudi zaradi tega, ker je delavcem v avtodelavnicah plače izboljšala.
Mali obrtniki pač še vedno misiijp, da imajo isto veljavo kakor pred vojno, njim kar v glavo ne gre, da se visoki gospodje ne ozirajo več na takozvani »Stimrnvieh«, ker ga več ne rabijo. Mi svetujemo kleparskim mojstrom, da naj se kar lepo modernizirajo in času prilagodijo.
Sodrug T o k a n je v daljšem govoru ob burnem pritrjevanju obrazložil pomen delavskih organizacij.
Nato je govoril sodrug Kocmur o socialnopolitičnih vprašanjih, ki so ravno v sedanjem času za delavce zlasti pereča vprašanja.
Nadalje je bila sprejeta naslednja resolucija:
Kovinarji, zbrani na shodu dne 5. sušca v Mestnem domu v Ljubljani, vzamejo na znanje povišanje plač v avtodelavnicah. Odločno pa protestiramo, da se do danes še ni upoštevalo našo resolucijo z dne 6. februarja t. 1. glede vojaških obvezan-cev, ter zahtevamo še enkrat, da se vse dclavce-vojake, ki so zaposleni v vojaških obratih, oprosti vojaške službe ter se jih uvrsti kot civiliste in s civilno plačo.
Zbrani kovinarji pa protestirajo proti centralni vladi kraljevine SHS, ki se popolnoma nič ne ozira glede prehrane slovenskega delavstva, ter da dopušča, da se živež izvaža v Nemško Avstrijo, dočim -tukajšnje prebivalstvo nima niti najpotrebnejših živil.
Nadalje se poživlja mestna občina ljubljanska, da ukrene takoj vse potrebno za nakup živil ter s tem odpomore grozeči nevarnosti, ki preti splošnemu prebivalstvu, osobite delavskemu.
Dopisi
Mesečni shod podružnice lesnih delavcev v L jubljani. V nedeljo dne 9. t. m. se je vršii mesečni shod nase podružnice, ki je bil dobro obiskan. Mesečno poročilo je podal sodr. Bradaška, iz katerega je razvidno, da podružnica lepo napreduje. Organizirane so domala vse ljubljanske delavnice, prav tako tudi St. Vid. Blagajniško spanje je po voljno. V imenu nadzorstva je poročal sodr. Cergolj, da so bili računi pravilni, ter se v vseh postavkah ujemajo. Poročilo se je vzelo z zadovoljstvom na znanje. Na bodoči strokovni kongres so bili izvoljeni sodrugi Pogačnik Rok, Lena-si Fran in Dvoršak Karl. K tretji točki dnevnega reda o gospoadrskem položaju lesnih delavcev v Jugoslaviji .'e poročal s. Zore. Govornik se je pečal predvsem z raznimi iia novo ustanovljenimi lesnimi trgovinami, ki imajo namen črpati naše go-I zdove v velikem obsegu. Da to vbodoče, i če država ne poseže vmes z pametnimi ukrepi, ne bo imelo dobrih posledic, leži na diani. Bogateli bodo zopet privatni špeku-lantje, ter odmikali domačemu trgu potreben les. v sied tega bo v prvi vrsti zadeta naša lesna industrija, ki že itak nima preveč konkurenčne zmožnosti. Lesni delavci so na tem razvoju lesnega gospodarstva močno interesirani, in čudimo se, da naši podjetniki v tem pogledu niso še ničesar ukrenili. Z uvedbo osemurnega delovnika, so se tudi lesni delavci približali cilju, za katerega so se borili dolga leta. To pridobitev sedaj imamo, in prepričani smo, da naši losni obrti gotovo ne bo škodovalo. Nekatere tvrdke so se sicer postavile na svoje staro avstrijsko stališče, upamo pa, da bo kompetentna oblast imela več raz-■ sodnosti, o pravicah delavnega ljudstva. Seveda morajo lesni delavci sami znati ceniti 8urni delavnik v vsakem oziru. Ko so se rešile še nekatere zadeve, je preds. sodr. Pogačnik zaključil lepo uspelo zborovanje.
Stavbinsko delavstvo se je pri nas začelo čilo kretati. Svoje moči zbira v svoji strokovni organizaciji, katera se je že lo-tiia pridno smotrenega dela. V prvi vrsti skuša urediti delovno in plačilno razmerje med delavci in stavbinskimi podjetniki. Uvedba 8 urnega delavnega časa v stav-binski stroki je kardinalna točka, od katere delavci odnehati ne morejo. Trd oreh je to, ali žilavost, s katero se je Osrednje društvo stavbiuskih delavcev tega problema pc lotilo jamči za uspeli na celi črti. Boj s stavbnim kapitalom ni lahek, obsorbiral bo vse razpoložljive moči prizadetih delavcev, kojih usoda ni ravno zavidanja vredna. Ovire, ki se stavljajo na pot, so sicer velike, toda ne nepremagljive, ako bo delavstvo postopalo premišljeno in možato. Vodstvo Osrednjega društva pa se zaveda dejstva, da je v prvi vrsti treba zbrati vse moči onega delavstva, katero tukaj prihaja v poštev, iz tega razloga izvaja vsa potrebna dela za razširjenje svoje organizacije po celi Sloveniji, tako prihajajo na vrsto vsi večji kraji Tržič, Celje, Škofja Loka, Novo mesto in drugi, priti mora na vrsto seveda tudi Maribor in drugi kraji, dasi so oddaljenejši. Delovanje društva teži za izboljšanjem vsega, kar se tiče stavbinskih delavcev in njihovih družin. Ob enem pa tudi sledi s paznim očesom vsem javnim in političnim dogodljajem. Zlasti se bodo upirali pretečemu birokratizmu, ki se je kakor vidno iz stare Avstrije preselil tudi k nam. Sploh stremi za tem, da bodo stav-binski delavci ob vseh prilikah nastopali kot kompaktna zavedna masa. Zatorej stavbinski delavci vsi na krov!
Duplica pri Kamniku. Nedavno tega, bilo je mislim dne 2. t. m. so si neki ljudje od neke nam doslej nepoznane Jugoslovanske strokovne zveze, katera je zvezana ali zmašena menda s pomočjo meščanskih novcev, bolje rečeno judeževih grošev, privoščili n#ke vr«te poizkušnje. Skli-
teali so. to se pravi, hoteli so imeti nekak delavski shod. Ker pa kalinov na nastavljene limanice ni bilo, so bili gospodje zelo nejevoljni nad dejstvom, da kamniško delavstvo noče nič slišati o meščanskem frakarstvu. Trabantje ne bodo imeli sreče pri slovenskem delavstvu in najsi že nastopajo pod kakršnokoli masko. Sedaj so gospodje, ki pošiljajo svoj privesek na agitacijo vse, so socialni Ln demokratični, v resnici so oni stari klerikalci pa stari li beralci, kakor so bili nekdaj. Njih Jugoslovanstvo, demokratičnost, narodnjaštvo, socialnost in vse to, s čemer se na zunaj šemijo, je le plašč, pod katerim se skrivajo temni naklepi in frivolnost do dna pokvarjene meščanske duše. Gospodje naj si svoj trud in denar raje prihranijo, mi delavci se ne bomo pustili vpreči ne v klerikalni ne v liberalni umazani meščanski voz. Vlečejo naj ga le sami. Nič dobrega od njih nikoli nismo imeli in tudi nikoli kaj pričakovati nimamo. Gospodje meščanski odposlanci so si ogledali kot tolažbo tovarno. To je bilo tudi pametnejše, so vsaj nekaj videli.
Moste. Neki delavec nam piše, da se katehet meščanske šole ujeda nad nekaterimi starši, ker njihovi otroci niso prišli k šolski maši. Tozadevne pozivnice, ki jili jo poslal dotičnim staršem, bi si gospod katehet bil prav lahko prihranil. Ali neve, kakšna mizerija vlada sedaj v delavskih družinah? Kje za boga, vprašamo, naj vzame delavec denar za obleko in obutev svojih otrok, ko zaslužek niti za primitivno prehrano ne zadostuje. Kaj naj torej store delavski starši, ali naj svoje otroke pošiljajo k maši razcapane in bose? To bi gospodu katehetu gotovo tudi ne bilo všeč. Kajpa, če bi se odprle cerkvene posebno pa samostanske zakladnice in nabavilo delavskim otrokom obleko in obvala, za ta drugače mrtvi kapital? Gospodje patri in fratri so itak storili obljubo uboštva, ti ga torej ne potrebujejo, delavski otroci pa rabijo obleke, da bodo lahko zahajali k šolski maši
Tržič. Neverjetne skrbi si po nepotrebnem delajo nekateri »boljši« ljudje v Tržiču zaradi brezposelne podpore delavcem. Res je sicer, da se ta podpora deli, toda pri tej delitvi se porablja dvojno mero, to seveda ima svojo dobro pa tudi svojo slabo stran. Dogaja se namreč pogosto-ma, da ljudje, ki bi tudi brez te podpore lahko izhajali, podporo* dobe, časih pa 'ljudje, ki brez nje takorekoč živeti ne morejo, jo ne dobe. Ce hočeš v Tržiču dobiti pripadajočo ti brezposelno podporo, se moraš najpreje prikupiti gospodu orožniškemu stražmeštru, potem pa tudi gospodu občinskemu tajniku! Ce se teina dvema »velikima« gospodoma prikupiš, zlasti prvemu, prikupljivost tudi dejansko izkažeš v obliki kakega darila, tedaj smelo računaš, da ti je brezposelna podpora zagotovljena, če si je potreben ali ne. Ce si pa tako naiven in se sklicuješ na pravico, ki jo do te podpore imaš, ne računaš pa ne, da je korupcija tudi pri nas doma, tedaj se ti prezentira visoki gospod občinski tajnik, kot uradna oseba, ki ne pozna nobene šale, temveč se ti na kratko odreže z »ne« — če pa nimaš potem kaj v lonec dati, pa ni stvar stražmeštra ali občinskega tajnika. Zadovoljen bodi če te gospod tajnik ne zapodi iz’pisarne kakor psa. Odtrgaj sebi in svojim lačnim otrokom od ust pa »maži« in podporo boš dobil. Kakor nekdaj v Rusiji : kdor je mazal, ta je vozil in to je trajalo toliko časa, dokler temu delavci niso napravili konec. Lahko bi navedli prav zanimiv slučaj o nekem vojnem invalidu in njegovi brezposelni ženi; pa naj bo za danes le to. Tako je prijatelj, danes čutimo v Tržiču neko prav objestno, samolastno gospodovanje, katero na noben način ne bomo rrreli pustiti, da se razpase. Take-m podobne koriieic pa pripovedujejo n išim delavcem, naj ns čitajo delavskih listov. AH Jih Mianunate torarUH ? i^adi bi
bolj zatirali, š« zrak bi nam odjedli, če bi
bilo to v iiichcvej moči. Zatorej bodi naše geslo: Pomagajmo si sami, čitajmo naše delavske liste, organizirajmo se in obračun z našimi zatiralci ter pijavkami ne bo izostal.
Kočevje. V našem listu smo že večkrat priobčili nekaj notic h Kočevja, ki so bile podobne obupnim klicem tainošnjega delavstva. Naj nam bo dovoljeno podati še malo izpopolnjen opis nevzdržnih razmer pri tem premogovniku, ki je tudi »last« neslavno znane Trboveljske pretnogokopne družbe. Stanovanjske razmere, vsled katerih trpe seveda delavci, so naravnost škandalozne, to se tiče posebno skupine delavskih hišic, ki jih imenujejo stara Kolonija. V teh stanovanjskih hišah, ki so bolj podobne brlogom, kot hišam, živi vse preveč ljudi skupaj, to je eno. V naravnost neverjetnem stanju pa se nahajajo .stranišča pri teh hišah. Že dejstvo, da je pred kratkim padel otrok v greznico, v katero se steka blato teh stranišč, nam živo -predočuje nemarnost. V straniščih samih je blata do kolen, nabiralnica za smeti je samo še podrtija, jarki za odtekanje umazane vode so zasuti in tako bi našteli pomanjkljivosti dolgo vrsto. V sanitetne^ oziru sploh vladajo odnošaji, ki so nepopisni. Vse to uprava premogokopa ravnodušno gleda ni je pa tudi nobene sanitetne inštance, ki bi hotela tukaj napraviti potrebno remeduro. Trpljenje naših kočevskih rudarjev z vojno ni prenehalo, ampak nadaljuje se brez konca. Omeniti moramo, da vrhunec zdravstvene mizerije tvori posebno po zimi prava egiptovska tema, ki ob dolgih, temnih zimskih večerih nevarnost za prebivalce teh rudniških hiš le. povečuje. Za delavska stanovanja in za okoliš teh stanovanj ni ne elektrike, ne kake druge razsvetljave. V stanovanju ima rudar zase in za svojce le tedaj nekaj razsvetljave, če mu v njegovi jamski svetilki slučajno preostane nekaj karbida. Kakšen duh pa širi odprta karbidna svetilka po stanovanju, si vsakdo lahko misli. Glede uvedbe električne razsvetljave se ravnateljstvo vedno izgovarja, da ni materijala za napravo, v gosposki hiši, takozvanem »Herrenhausu«, pa odseva sijaj električne razsvetljave cele noči. Pa naj bi že v tej hiši bilo, ne zavida gospodom nihče luksu-rijozne razsvetljave, ampak da so tudi svinjaki in celo kurniki, spadajoči k gosposkim stanovanjem, električno razsvetljeni, delavske hiše pa v temi, to je že nekoliko preneumno. Svinjam in kuram ni škoda električne naprave, delavcem pa! Gosposko kegljišče je električno razsvetljeno, rudniški blagajnik ima elektriko uvedeno v kurnike, da se kokoši po zimi grejejo, po gosposkih sadnih drevesih gori ob dozorevanju sadja po noči električna luč, da ne bi kak lačen delavec pojedel jabolko, ki je namenjeno gosposkim želodcem; skratka povsod električna razsvetljava, le za delavce je ni; temu gospodje priznavajo toliko potrebe in pravice, da mu je svobodno — polomiti si v. temi noge in rebra. Važnejše jim je, da se kaka gosposka kura ali svinja po noči kam ne zaleti in se ne poškoduje. Prositi ravnateljstvo za odpravo higijeničnih nedostatkov in uvedbo potrebne luči, je zaman, pr-i njem naleti delavstvo na gluha ušesa. O aprovi-zacijskih razmerah in o celotnem skrajno bednem položaju kočevskih rudarjev danes niti ne govorimo. Dejstvo je, da Trboveljska premogokopna družba neče nič videti in nič slišati; s tem je povedano vse! Ljubljanska vlada je edini faktor, ki mora v svojem interesu poseči tukaj vmes. Očitno je tudi tukaj, da Trboveljska premogokopna družba namenoma hoče provocirati gospodarski polom pri nas. Treba ji prav izdatno pristriči peruti. Na rudarsko glavarstvo se prizadeti delavci ne morejo zanašati, tam vlada staroavstrijski duh, ki se je preživel in kojega predstav- i niki spadajo v staro Žaro. Vlado pa po- I
zivljcmo, naj nikar ne dopušča, da se tir«
prizadete delavce v obup, in že danes povemo, da bi si delavci po brezuspešnih prošnjah končno morah pomagati sami.
lx. Črne. 1 ukuj smo daleč med hribi in vuasi se nam zdi, da vse pozablja na nas. b prehrano je tu zelo slabo. Delavstvu manjka vsega, celo kruha. Uradmstvo rudarske Unije se nikakor ne more privaditi novim razmeram. Oskrbnik se drži šc vedno sturm manir. Čeprav je delavstvu osemurni delavnik že davno postavno priznan, se mora s tem gospodom za njega seie vojskovati. Mi se vsak" dan trdneje organiziramo. Strokovna organizacija raste vsak dan. Zadnji čas smo si ustanovili tudi lep pevski zbor.
iz Les pri Prevaljah. Ravnatelj tukajšnjega rudnika je ze davno zaslužil, da bj mu nabasali culico in mu pokazali pot. Njegovo oDnasaiije proti delavstvu je tako, ua si delavstvo tega ne more pustiti do-pasti. Runik naj pride pod državno naa-zorstvo in država naj nastavi tam ljudi, ki Dodo znali napraviti tam red. Delavstvu pa naj se dajo take plače, da bo moglo živeti.
Mežiška dolina. Za naso dolino nnamo nekakšen aprovizacijski odbor z sedežem v Prevaljah, ki dobivamo od njega tisto količino moke, ki nam gre. Tudi smo dobni pred par tedni krompir, ki je bil pa tako zmrznjen, da bi ga včasih noben posestnik ne bil krmil svojim svinjam, ali delavci mežiške doline so ga morali uživati, ker lakota je hud gospod in v sili »hudič muhe je«. To smo dobiii dosedaj od tega odbora, drugega pa nič. Aii veste delavci, kdo sedi * v tem odboru; berite: trije organizirani deiavci, ki so brez vpliva, ker so samo trije, zastopniki podjetništev in industrije, župani cele doline potem še kristalno čisti Slovenci z maslom na glavi, ki hočejo biti tudi navidez prijatelji delavstva to je tro-peresna deteljica Lahounig, Schoff in Oset. Ta troperesna deteljica se je peljala sedaj v Belgrad iskat živeža, seveda na stroške delavstva, ker se podraži živež; obžalujemo. da se je pustil zapeljati vrli sodrug iz Guštanja in šel tudi z njimi. Zakaj je treba štirih oseb za tako pot, izostanejo menda štirinajst dni in to stane mnogo lepih denarcev, plačati jih moramo mi, ki zaslu-žiino komaj toliko, da plačamo tisto moko za sebe in družine. Ali bi ne bilo na mestu, če je taka pot potrebna, da bi šel vodja prehrane in zastopnik delavstva, to bi zadostovalo. Zakaj se vozita na stroške delavstva tudi prevaljski župan Lahounig in tolstovrški Oset pe razumem. Mogoče sta se šla predstavit regentu Aleksandru; ali b; mogoče Oset tudi rad imel zlat križec kakor ga ima njegov prijatelj Lahounig. Vse na stroške delavcev.
Kočevje. Dne 9. t. m. se je vršil shod tukajšnjih rudarjev, na katerem je bil tudi sodrug Malovrh iz Hrastnika. Predavanje je otvoril sodrug Volfing, in oddal potem besedo sodrugu Malovrhu, ki je pozdravil delavstvo v imenu Unije slovenskih rudarjev. Govor je trajal dve uri. Jako natančno je pojasnjeval pomen organizacije in koristi organiziranega delavstva. Ognjevito je tudi obdelal našo mačeho Trboveljsko družbo. Oprašil je tudi dobro kožuhe nekaterim delavcem, ki še spe spanje pravičnega. Tovariši, tudi mi vaši odborniki vam kličemo: Tovariši zbudite se! Kapital je vas zastrupil, da ne spoznate svojega položaja. Tovariši, zbudite, naročite si socialistični list »Naprej«, zakaj, ker v izobrazbi je naša prihodnjost. Sodrugu Malovrhu pa kličemo pozdrav in na svidenje, da nam stepe zadnji prah nezavednosti.
Liboje. Organizirani porcelanski delavci zaznamujejo lep uspeh. Pritisk splošnega podraževanja živil so občutili tudi oni. Ni jim torej drugega preostajalo, kakor stopiti prad svojaga gospodarja s pro-
3n.io za primerno povišanje plač. Smotreno delo je prineslo delavstvu splošno povišanje plač za 30 odstotkov. Vrhu tega je uveden osemurni delavni čas, kateremu je podjetje delalo precejšnje ovire.
Zabukovca. Da bi naši vrli rudarji v splošni tekmi strokovnih organizacij zaostajali, tega še misliti ni. Zato so dne 9. t. m. sklicali shod, ki je bil tako dobro obiskan. da se je moral vršiti pod milim ne-Poročal je na shodu sodrug Tokan lz Ljubljane. Danes lahko rečemo, da je delavstvo zabukovških premogovnikov do zadnjega organizirano. Tako je prav in tako mora biti, ako hočemo priti do veljave in si ustvariti bodočnost prave svobode ter enakosti.
Crna. Med vojno tukajšnji rudarji in vsi drugi delavci ter delavke niso smeli poznati nobenih praznikov, gonili so jih na delo in gorje tistim, ki se ob praznikih niso odzvali tozadevnim ukazom, pela je »kelia«, špange in privezovanje kakor pri vojakih. Službeni red pa govori ne le o praznovanju praznikov, temveč določa tudi praznovanje »praznikov« vseh norcev, pustni ponedeljek in torek. Za praznovanje teh praznikov pa delavci posebno letos niso hoteli imeti zmisla, kar pri sedanji strašni draginji gotovo ni nič čudnega. Do čim poprej praznikov niso smeli praznovati, je letos prišel ukaz iz mežiške, glavne pisarne, da se bo pusta obhajalo s tem, da bo delo počivalo. Ce se govori o pustu tedaj ni drugače, kakor da je zvezana stvar s kako boljšo jedjo, ker že star Pt*--govor pravi, da ima »pust maščobo okolc ust« To pa seveda za sedaj ne velja, ker delavci še suhega krompirja nimajo, da bi se ga najedli! Naravnost absurdna je torej bila kaprica gospodov, da so morali delavci praznovati in trpeti pri tem nepotrebne škodo. Še bolj absurdno pa je, da so se go spodje okoli uprave sklicevali na službeni red. ki iz boljših časov vsebuje tudi določbo o praznovanju pusta ravno sedaj, ko je gospodarski položaj delavcev najbolj kritičen. in ni pa dolgo tega, ko se določbe istega službenega reda ob prilikah resničnih praznikov niso upoštevale. Zakaj torej ta čudna mera? Iz vsega pa je razvidno, da o kaki svobodi za nas pravzaprav še niti govora ni in da si potrebno svobodo moramo šele priboriti.
Polzela. V nedeljo, dne 9. t. m. se je vršil pri nas shod tukajšnjih lesnih delavcev. katerega se je udeležilo mnogo kmečkega ljudstva. Skratka obsežna dvorana gostilne, kjer se je shod vršil, je bila nabito poina. Tudi lep uspeh je bil. Okrog 130 delavcev, ki so zaposleni v tukajšnji lesni industriji je pristopilo Osrednjemu društvu lesnih delavcev, in se nam poroča, da še vedno pristopajo nadaljnji delavci m delavke. V kratkem se bo vršil ustanovni občni zbor podružnice tega društva, katero nam obeta prav lepo bodočnost. Na shodu je poročal sodrug Tokan iz Ljubljane, ki je v dveurnem govoru obrazložil vse težnje in potrebe delavnega ljudstva - delavca in malega kmeta. Vendar enkrat nam je bila priložnost dana, slišati poštene in odkrite besede brez vsega lišpa in brez vseh fraz. Ugovora ni bilo, pač pa so vsi poslušalci govorniku živahno pritrjevali. Navzočih je bilo tudi mnogo žensk. Zenske so se po navadi socialistov bale, sedaj pa tudi te uvidevajo, da spadajo La. kamor spada delovni človek, namreč v vrste organiziranega delavstva. Da bi se ne našlo kako gobezdalo, ki potem otresa okolo svoje sline, bi stvar ne bila popolna. Tudi pri nas se neki tički ujedajo nad našim uspehom, ne zdi pa se nam vredno, da bi kako tako duševno revše omenjali. Po shodu so se mnogi obračali na sodrti-ga z najrazličnejšimi vprašanji in pritožbami. Strašne in neverjetne stvari se ob takih prilikah slišijo. No, organizacija bo tvorila središče delavstva, ki bo vse te reči spravljala na pravo mesto.
Shodi.
Moste. Shod delavcev tovarne za lep se bo vršil v soboto dne 15. t. m. zvečer takoj po delu v gostilni pri Sušniku.
Vevče. Shod papirniškega delavstva se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. ob 4. uri v gostilni »Pri Francetu«.
Ljubljana. Shod pivovarniških delavcev bo na praznik, dne 19. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v steklenem salonu gostilne »Pri Novem svetu« na Marije Terezije cesti.
Ruše. Shod kemičnega delavstva se vrši v nedeljo dne 23. t. m. ob pol 9. uri dopoldne v šoli.
Fala. Shod delavstva elektrarne na Fali se bo vršil v nedeljo dne 23. t. m. ob
2.	uri popoldan. Na vseh shodih poroča s. Tokan. Vsi delavci in delavke navedenih krajev in tovaren naj se določenih shodov polnem številu udeleže.
Vabilo na redno zborovanje krajevne politične organizacije v Tržiču. Dne
25.	t. m. ob 3. popoldne se bo vršilo redno zborovanje politične, krajevne organizacije pri Pelarju. Dnevni red: poročilo predsedstva, tajnikovo poročilo, blagajnikovo poročilo, volitev odbora, slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Pozor kovinarske podružnice.
Ustanovno zborovanje »Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani se vrši v nedeljo 23. marca ob 9. uri dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu v Ljubljani.	f
Dnevni red
L Situacijsko poročilo in dosedanje delovanje.
2. Poročilo o pogojih radi ločitve z dunajsko zvezo in blagajniško stanje.
3. Volitve.
4. Raznoterosti.
Vse podružnice prosimo, da pravočasno naznanijo število delegatov in imena, ako imajo posamezne podružnice kake predloge, naj iste pošljejo do 20. t. m. v Ljubljano na osrednje društvo.
Drugače se je ravnati, kakor je bilo podružnicam pismeno naznanjeno. — Začasni osrednji odbor.
Domači pregled.
Kongres strokovnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani preložen. Strokovni kongres, ki bi se bil imel vršiti jutri, smo morali odgoditi za pozneje, ker so politične razmere take, da utegne postati vsak hip popolnoma drugačen položaj. Ker mora strokovna konferenca uravnati svoje delo, če hoče delovati z večjim uspehom, po političnih razmerah, se nam je zdelo potrebno, da kongres odgodimo na važnejši trenotek, ki ni več daleč. Naše zastopstvo v korporacijah in zunaj njih se mora temeljito pripraviti, da bo naše delo bolje uspelo. Sprejmite sodrugi In organizacije, to obvestilo blagohotno na znanje v zavesti, da presojamo resnobo položaja prav in da hočemo s tem ukrepom koristiti tlačenim in izkoriščanim delovnim sirnem.
Naredba o svobodni trgovini z živili v Jugoslaviji je izšla. Vprašanje pa je, kakšne posledice bo imela. Do sedaj se je pokazal le ta uspeh, da so se cene znatno zvišale, da se še višajo ter da povzroči ta svoboda nove spekulacije z blagom. Ob pomanjkanju blaga pa si ne moremo misliti drugačnih posledic, ki bodo za delavstvo zlasti sedaj na spomlad silno kritične. Mnogo smo trpeli, trpeli smo, toda kupa trpljenja bo enkrat zvrhana in ves gnev in žolč se zlije na krivce, ki so tako silno upiopastili ljudstvo. In proti tej brezvestnosti ni zakonov, ni morale — o ta bestialnost kapitalistično-lmperialističnega režima! Kdaj te bo konec?
Zavarovanje delavcev zoper nezgode.
Nekateri nezgodnemu zavarovanju zavezani podjetniki pošiljajo v Uradnem listu z dne 2. februarja 1919 zahtevane listine naravnost zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljano, dočim je v dotični odredbi (št. 364) izrecno predpisano, da je potrebne listine (uvrstitvene odloke, prijave obratov, izjave o plačani premiji) pošiljati političnim oblastem I. stopnje. Te oblast, skrbe za to, da vsi delodajalci izvrše svo je dolžnosti — in zato je neobhodno po trebno, da te oblasti prve dobe te listine v roke.
Za begunce: Beguncem, ki se vračajo v svoj domači kraj ali se vsled uradne odredbe selijo drugam, izdajajo okrajna glavarstva, politične ekspoziture, posredovalnica za begunce v Ljubljani in uprava begunskega taborišča v Strnišču legitima cije za prosto vožnjo in sicer za osebe, kakor tudi za prtljago. Opozarjamo begunce, da mora vsakdo, kdor se ne izkaže s tako legitimacijo sam plačati vožnjo, ter da se mu ti stroški pozneje ne povrnejo.
Oklic vsein onim, ki bi se radi vrnili v Nemčijo. Nemško poslaništvo na Dunaju je sporočilo, da more le oni prekoračiti državno mejo Nemčije, ki ima naslednje listine: L potni list, ki ne sme biti starejši kot eno leto; 2. dovoljenje policijske oblasti iz onega kraja v Nemčiji, kjer je dotič-nik pred vojno delal, da se sme priseliti v Nemčijo; 3. izkaz, da dobi v resnici službo ruefarja v dotičnem kraju v Nemčiji. Brez teh izkazov obmejne oblasti v Nemčiji ni kogar ne puste čez mejo in to zaradi tež-koč v prelirani in prometu.
Pokojninsko zavarovanje nameščencev. Graški deželni urad nemškoavstrij skega pokojninskega zavoda za nameščence na Dunaju je razposlal nekaterim službodajalcem, spadajočim v ozemlje kraljevine SHS, vprašalne pole o nameščencih glede pokojninskega zavarovanja za časa vojaške službe itd. Ker se je z na-redbo 269 in sl. Narodne vlade za Slovenijo ustanovil začasni obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, ki je pre vzel vse pravice in dolžnosti prejšnjega občega pokojninskega zavoda za nameščence na Dunaju, se opozarja vse službo-dajalce in nameščence, da se na pisma, oziroma pozive neinškoavstrijskih zavodov ni ozirati. Taki dopisi naj se pošljejo tukajšnjemu zavodu, ki bo z inozemskim: zavodi ukrenil sam vse potrebno. Kar se pa tiče izrecno vprašanja, v kolikor bo država prispevala k pokojninskemu zavarovanju nameščencev*za časa vojske in tozadevnih preiskovanj, ne bo jugoslovanski pokojninski zavod tudi v tem oziru zaostal za nemškoavstrijskim zavodom.in bo svojčas, čim bo urejeno redno poslovanje, ukrenil potrebno, da pripravi vse potrebno, da omogoči državi tozadevne sklepe. V kolikor bi pa nemškoavstrijski pokojninski zavod za nameščence na Dunaju ko* upravitelj premoženja prejšnjega avstrijskega občega pokojninskega zavoda za nameščence na Dunaju skušal dognati tozadevnih potrebnih podatkov, da se uredi to vprašanje še pred likvidacijo dunajske centrale, bo stopil jugoslovanski pokojnin-
Društveni funkcionarji in člani, pozor! H
Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo, da je'v soboto 11. tedenski prispevek t. 1. zapadel.
Vsi člani, ki imajo prispevek pla-' čan samo do 4 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 4. prispevek t. I. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
ski zavod v tozadevna pogajanja z nem-škoavstrijskim zavodom.
Državna posredovalnica za delo gozdnih delavcev za Bosno do nadaljnjega ne sprejema več, ker je število popolnjeno.
Vrednost krone pri državnih blagajnah. Minister za finance je odredil, da morajo računati državne blagajne za 250 kron 100 dinarjev- Po tem kurzu se bodo sprejemale krone pri plačevanju državnih davkov in izplačevali prejemki srbskim državnim nameščencem v onih krajih ,kjer se izplačujejo v kronski veljavi. Ta kurz velja od 1. prosinca t. 1. naprej.
Zahvala. Podpisani smo za čas naše bolezni prejeli, m sicer Poženel Franjo 120 K, Javoršek Leopold 120 K in Odlazek Stefan 198 K podpore. Označene zneske so potom prostovoljnih zbirk med našimi to variši nabrali sodrugi: Ceglar Franj:, Ravnikar Ivan iu Golob Andrej. Vsem darovalcem, posebno pa nabiralcem, izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo.
Zagorje ob Savi.
Svetovni prešle«*.
V Zgornji Šlezljl je v teku velik po-kret rudarjev.
Francosko-aruerlžka visoka trgovska šola. V Bordeauxu na Francoskem otvo-rijo francosko - ameriško visoko trgovsko šolo.
Naročajte VT q n r p j Y in širite
Vozni red.
Proga Kranjska gora-Jesenice. Odhodi iz Kranjske gore: 8.42 dop., 5.57 pop.; prihodi v Bistrico-Boh. jezero 11.34 dop., Odhodi iz Jesenic: 10.30 dop., 10.05 pop.; prihodi v Kranjsko goro: 11.12 dop., 11.47 popoldne.
Proga Jesenice-Blstrica Boh. Jezero.
Odhodi iz Jesenic: 10.31 dop., 10.10 pop.; prihodi v Bistrico Boh. jezero 11.34 dop, 11.09 pop. Odhodi iz Bistrice Boh. jezero: 8.06 dop., 6.36 pop.; prihodi v Jesenice
9.15 dop., 7.45 pop.
Proga Jesenice-Ljubljana gl kol. Odhodi iz Jesenic: 5.19 dop., 10.20 dop., 8.22 pop.; prihodi v Ljubljano gl. kol.: 7.36 dp., 12.40 pop., 10.46 pop. Odhodi iz Ljubljani gl. kol.: 6J>7 dop., 11.54 dop., 6.45 pop.; prihodi v Jesenice: 9.30 dop., 2.31 pop..
9.18 pop.
Proga Kranj-Tržlč. Odhodi iz Kranja:
8.15 dop., 1.05 pop., 8.25 pop.; prihodi v Tržič: 9.12 dop., 1.59 pop., 9.19 pop. Odhodi iz Tržiča: 5-31 dop., 9.30 dop., 6.30 pop.; prihodi v Kranj: 6.18 dop., 10.16 dop.,
7.19 pop.
Proga Ljubljana drž. kol. - Kamnik.
Odhodi iz Ljubljane drž. kol.: 7.48 dop., 3.10 pop., 7.30 pop.; prihodi v Kamnik: 9.02 dop., 4.34 pop., 8.45 pop. Odhodi 'z Kamnika: 5.28 dop., 12.— op., 5.10 pop.; prihodi v Ljubljano drž. kol.: 6.44 dop., 1.1 pop., 6-26 pop.
Proga Ljubljana gL koL-Novo mesto-Kariovec in Kočevje. Odhodi iz Ljubljane gL kol.: 8.00 dop., 2.36 pop., v Karlovec fn Kočevje, 7.04 pop. v Kočevje, 11.40 pop. v Karlovec; prihodi v Novo mesto: 10 55 dop., 5.52 pop., 2.33 pop.; prihodi v Karlovec: 2.55 pop., 8.59 pop., 7.30 dop. Odhodi iz Karlovca: 2.07 dop., 9.30 dop., 2.20 pop.; odhodi iz Novega mesta: 6.03 dop., 1.21 pop., 6.02 pop.; prihodi v Ljubljano gl. kol.: 8.59 dop., 4JO pop., 9.03 pop. Prihodi v Kočevje: 11.11 dop., 5.46 pop., 10.16 pop.; odhodi iz Kočevja: 5.50 dop., 1.16 pop., 5.46 pop. Na delni progi Trebnje-No-vo maslo 7.l6 dop., odhod iz Nov. mesta
9.16 dop. in prihod v Trebnje ob 9.50 pop. Prosa Trebnje-St. Jani na DoL Odhodi iz Trebnjega : 1030 dop. ta 6.57 pop ; j
prihodi v Št. Janž na Dol.: 11.28 dop. In f 7.58 pop. Odhodi iz Št. Janža na Dol.: ob 5.28 dop. in 3.45 pop.; prihodi v Trebnje: j 6.32 dop. in 5.05 pop.
Proga Novo mesto - Straža Topilce. Odhodi iz Novega mesta: 5.00 dop., 11.12 dop., 4.00 pop. in 6.10 pop.; prihodi v Stražo-Toplice: 5.18 dop., 11.30 dop., 4.18 pop. in 6.28 pop. Odhodi iz Straže Toplic: 5.27 dop., 11.52 dop., 5.20 pop. in 6.42 pop. Prihodi v Novo mesto: 5.45 dop., 12.10 pop. in 5.38 pop. ter 7.00 pop.
Proga Spodnji Dravograd - Velenje -Celje. Odhodi iz Spodnjega Dravograda ob
8. uri 41 minut dop. in 5. uri 23 minut pop.; prihodi v Velenje ob 11. uri 48 minut dop. in 7. uri zvečer; odhodi iz Velenja ob 5. uri 39 minut dop. in 7. uri 10 minut pop.; prihodi v Celje ob 6. uri 58 minut dop. in
9. uri 15 minut ponoči; odhodi iz Celja ob 7. uri 44 minut dop. in 1. uri 50 minut pop.; prihodi v Velenje ob 9. uri 13 mnut dop. in 4. uri 22 minut pop.; odhod iz Velenja ob 9. uri 43 minut dop. in 4. uri 44 minut pop,: prihodi v Spodnji Dravograd ob 11. uri 20 min. dop. in 7. uri 56 minut zvečer.
Obvestilo.
Vsi oni, ki so mi ob priliki zadniih shodov kaj naročili, pa še nisem mogel rešiti-, naj svoje želje sporoče potom dopisnice, da kaj ne prezrem. Vbodoče naj se sploh pri strokovnem tajništvu naroča vse le potom pošte. Po shodu je naročil po navadi toliko, da si jih človek ne more zapomniti, posebno še, ker je treba na vsestranska vprašanja odgovarjati. Ivan To-kan.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
■ AJMultJU/	JTJ',	K
Čevlji tovarne
Peb Kolin
iz najfinejSega ševro-. boks- in lak-usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
= Trpežni zimski =
iz fine teletine z gumijastimi podplati p« K 85'— za moške,
K 73’— za žentke.
$ V zalog! Ljubljana na Bregu.
UČITELJSKA TISKARN7V
Ul«	fi.
%r-a nfiiitnmi utop i mjm amt. a-
Tlskoviae sn Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila - za shode in veselice. •
LETNE ZAKLJUČKE
i
Najmodernejša uredba ma ttakanje liatov, knjig, bro-.*. - Sar Itd. itd. • *.*
Migi, podgan«, stenice! SCurkl In vas mriat mora poginiti, ako porabljate moj« najbolja, izkuSena in povsod hvaljena sredstva. Za podgane, miši in poljske miši K 5; za ščurke K 5-—, Osoblto jnka tinktura za stenice K 5; uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2,— in K 4'—, tinktura proti uSem pri ljudeh K 3-—, mazilo za uši pri živini K 2'	; prašek za uSi v obleki in perilu
K 2’—; tinktura za bolhe pri vseh K P50; prašek proti pernim ušem K 2 —; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (uničev. rastlin) K 3.
Pošilja po povzetju
Zavod za eksport H. JCNKEU, Zagreb O., Petrinjska ulica St. 3. III.
Okrajna bolniška blagajna
? H v Ljubljani. |-------------
Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih  	je	blagajna zaprta. _____
Zdravnik blagajne	Ord nira dspoL popri.	Stanovanje
Dr. Koftnlna Peter splošno zdravljenje	*/*l 1 — */al	Turjaški trg št. 4. v okr. bol. blag.
Dr. Ivan Zajec splošno zdravljenje	‘/al0-i/ill	TorjaSIri trg 8.4.
	2-3	Fraaiiikansfca ul 2.
Dr. Viktor Breskvar	'/4ll-3/4l2	HiUerjen uL 12.
splošno zdravljenje	1-2	Ttujaiki trs fl. 4.
Dr. Alojz Kraigher splošno zdravijonje	1-3	Poljanska cesta 18.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, so morajo-
zglasiti v pisarni bolniško blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško /.glasnico): brez to ordinirajo zdravniki la v nujnih slučajih.. Troškov, ki nastanejo, kadar zbololi član sam po zove druge zdravnike, da ga ležijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravniku izpolnjeni bolniški list so mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih so ordinira le v nujnih slučaj h. Za vstop v bolnico jo treba naka/.nico. Zdravila se dobo v vseh Ijubljauskib lekarnah Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če jo ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do i. popoldne. S pritožbami so je obračati do nu-čolnika okrajno bolniške blagajno.
Načelstvo.
[Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska c. 17.
priporoča svojo bogato zalogo
STERBOTIPMA LITOGRAFIJA.
Šivalnih stroje? in stroje za pletenje Olitkna&UBtt) m rodbino In obrt. Pisalni stroji Adler. Vozna
kolesa. Ceniki le dobe zaaton) in (ranko.