/VftjTtiji T ' m Ml* Za pol lete ... U New York ».00 ..7.00 700 4 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. Hm largest Iknrada Daily is Um United Stat*. daj oecpt tsBityl and legal Holidays. r 76,000 TELEFON: 2876 OORTLANDT. Xntered u Second Claas Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEPON: 4687 CORTLANDT. NO. 224. — *TEV. 224. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 23, 1920. — ČETRTEK, 23. PEPTEMBRA, 1920. VOLUME XXVm. — LETNIK XXV1LL STRAŠNA NEMARNOST - VZROK EKSPLOZIJE. DELAVCI IZJAVLJAJO, DA SO GOVORILI S ČLOVEKOM, KI i JE VOZL RAZSTRELJIVO — KONTRAKTORJEM SE NI ZDE LO VREDNO PROSITI ZA PERMIT. — NE BOMBA, PAČ PA MALOMARNOST JE POVZROČILA KATASTROFO. Takoj |to onem dnevu. ko s** btvršila na Wall Stretn strašna t k-ploaija. vmo ohja*-d' v naš« rn li*tn uvodni članek z naslovom Koinba. kakop«' 'n povdurjali v njeni, da hočejo kot je že navada |»r i takih stvareh, zvaliti kapitalisti vso krivdo na delavce, radi-lalee in holjševike. < ii-si, ko bili nemški špijoni odgovorni za \sako razstrelbo, so ii tinti Tr»'l»a je bilo izmisliti m kaj novega, in nadomestilo so do-b.li V iH.IjM-Viklll. OrganiziraM* delavstvo ji- ta napad takoj odločno zavrnilo, povdarjajoč, da je njejra cilj, ustvarili Loljše razmere postavnim potoni, ne pa s pomoč j.» atentatov in razstrelb. \ onem članku >?no tudi omenili, da je morda najti med delav-ei kiikejra prenapete/ i. ki v svoji nerazviti pameti misli, da bodo zavladala na zemlji deveta nebesa, če'spravi spots Koekefellerja ali orjjrana. i Napi smo p* priili.vili. d.i na Wail Streetn najbrfe ni bil Lli K a ji italisti so vev, da takoj vedeli, da je krivda na njihovi stra-• pa o|wrejo uatvezali eeleui^ svetil zgodbo o bombi, daj prihaja resiiiea na dan. j« zaslišal ognjepaški maršal Brophy par delaveev, ki leni pri /rad hi nekega poslopja na dolenji strani Wall tr biti I en T.nia s Včeraj bil. I«,M n«. Njihova izpoved je nad vse značilna in se jrlasi približno takole: Postava določa. da mora imeti vsak kontraktor. ki hoče do-razstreljivo, oziroma vsaka tovarna, ki <;a hoče odposlati, pose-p^rniit. Dobava Vakega permita je pa v zvezi z velikimi situost-n i Kontraktorji Se \ ded tejra poslužujejo priprostejfa načina — Minijfiajn.i ter prevažajo razstreljiva nt čisto navadnih vo- zovih. \ Par minut po eksploziji — so izjavili ki, prejšnji nemški kajzer. bo brez dvoma -sr«--i išče <;ala-ted'ia v iXoornn in Anie-longeii. ki se ravnokar pričel. Kot znano je preživel prejšnji jki.jzer več kot eno leto v A me T<» so izpovedali delavei in tako je tudi bilo. Kak avtomobil se!,on^en. predno se je premufal v 1,1 storiti strašno / dogo Rim, hal ja. 22. septembra — haljanski ko\ina.ski delavei. ki -«» »Ii /ali sko:»i ver leti ti o v zasedene tvornice v velikih indnstrijal-i ih stediščdi Italije. se prav po-srbno v Tnrnu in Florenei bra p Ii zapustiti svoje prostore, kar poiiesre.i t rč11 ob »oz eesar posledica je bila razstrelita. '/.X< nllm «< t »o«) h i jf torej /<.|»«-| splavala po v«nli. KOVANJE PROHIBICIJONI &T0V. Washington, I) <*.. 22 sept. — /nanern siihaškem kongresu se j»- predložilo naslfdnja ptiroeila i/ razlienih dežel : Ibdandska : — Še pred koneetn t« U'a b-ta s*« !H) baje uvedlo neko obliko Loeal Option. Anglija: — Dežela bo baje v PROIZVAJANJE PREMOGA ALBERTI. \ Calgary, Aim-rta, Canada, 22. si ptemhra. Premogovniki v Alberti s«» proizvedli tekom jirvih x-Ntih iiu'M" ev tekočega leta :;.1M;1;1« njen pod vodstvom vlade med d« lodajalri in delavri. V Turinu s » baje soL'lastio z nekim por«>i"*i-lotn na (liortude d'Italia zasedli ljudje tri l.adaljue naprave. \* ]>etdesetih nadaljnih na]»ra- Strahovi prihajajo. kratkem prisiljena sprejeti prohi- Pariz, Kraneija, 21. septembra. U'rijo k<>t sr-vlstvo, da varetfje s tilasi se, da se je duh Marije An svojimi živili. ^tonij«-te pokazal v palači Versail-| Kraneija Absint je že pre-,l,*s Nikdo pa ne more povedati povedali. Abstinenti skušajo dovesti do tepi. ila s«* bo prepovedalo vse /gun<> pijare. kar jim b.- najbrž posreeilo. Italija tih. da se v bod»N-e izpremetii grozdje v živila, mesto v vino. Nemčija V/Or. a izginil ves iz katerega vzroka se je zgodilo to v toke predsednika Johanitskega vrh v Jnrinu so delavei sklenili reda. [obdržati ivomiee raz ven jkh! ]»o- To bolnteo j.' dal zgraditi prej- trojem, »la se ,vm bo dalo jamstva, snji kajzer ter jo opremiti in da se vlada z drbnlajalri vred ne daj jo bo izroeii Johanitoin v spo- b«. skušala osvetiti. Delavei tudi min na njegovo bivanje v Ame zahtevajo phn'o za eeli vas zase- rongen. Tej slovesnosti bo par dni «;.enja tvornie od njih strani. pozneje sledila jioroka hčerke i V nekem sporočilu iz Florence i "***,/^ " t grofa JJentineka z kapitanom IKe- se gla-i. da v nekaterih tamoš-alaei \ersail-i . , matiom. Kot znano je stanoval r.jih naprava i delavei rajše zaba- kajzer pri grofu. jilkadirali vh.xle kot pa vrnili na- Tukaj je se pripravljeno za spre prave lastnikom. Washington, I). c„ 22. sept. _ S preiskavo nemške propairande, v kolikor se tiee sedai:je kampanje. za predsedniške volitve, se bo prieel pečati danes senatni pod-odsek, ki je preiskava! finančne sklade raznih strank. Dosedaj se pi še povabilo nikakih prič. Zvezni šolski komisar bo poklican [»red konutej. ker se je nahajal v li stu Sehool Life. katerega izdaja zvezna vzgojna oblast, članek. ki je bil precej prijazen C'oxn. Will Hays, predsednik repu-1 likanskega narodnega komiteja, se je včeraj vrnil z zapada v New York ter izjavil. da lahko stavi sto proti eni. da bo pri volitvah v j« seni zmagal senator Harding. Pripovedoval je, da je bilo v nekem majhnem kraju v Maine, t'astle Hill, oddanih pri zadnjih volitvah sto giasov in eden in da je bilo sto teh republikanskih, en prt demokratični. Ta eni je bil brez dvoma poštar, ki je dobil od demokratične administracije svojo službo. Washington, 1). C., 22. sept. _ Oči demokratičnega narodnega komiteja se obračajo sedaj z zaupanjem proti James (Jerardu, prejšnjemu liueriškemii poslaniku v Berlinu, od katerega pričakuje, da bo mogel spraviti skupaj denar, ki je potreben za demo kratično kampanjo, katerega pa ni še od nobene strani. Gerard je dijanski, čeprav ne po imenu, stopil na mesto dosedanjega finanč-'"'ga tajnika demokratičnega narodnega komiteja. San Bernardino, CaI., 22. sept. (»o ve ni er C *o\ je v zadnjih noči zopet odpotoval proti zapadu, potem ko je končal svoje pet dni trajajoče potovanje po Californi- ja vedno manjše kot vseli južno-Haztniilja se o načr »*nunskih reo.iblikr*« <'anada: — Baje suha, a kljub temu izvaža »elike množine opoj-— Noben delegat na- rib pijač pr-Ko meja Združenih $rla«>i, d« je že tlavno držav. Osem izmed devetih pro-kik i t nemških pijač, vine prepoveduje prodajo žganih jem princa Henrika Pruskega, ki' y poro,-jln iz Genove se Ena izmed čudnih posledic vojne je bila. tla je kovani denar sk<>-to popolnoma izginil iz prometa v evropskih državah. Anglia je bila še precej srečna, kajti izgubila je !e svoje zlato. Na kontinentu pa i.i izginilo iz prometa le zlato, temveč tudi srebro in v številnih slučajih tudi baker in nikel. Francija ima papirnati denar za tako nizke svote kot je TiO cen-timov iu med leti 1913 iu 1917 je izdajala celo papirnati denar po 2."> centimov. Srebro ni b"lo umaknjeno iz cirkulacije, a je postalo zelo irdko. Neprestano premikanje angleških čet po deželi je \ zdržalo srebro v prometu, vsaj v severnih delili dežele. Najnižji nemški papirnati denar je oni po d »set fenig »v ali dva ameriška centa v normalnih časih. Tekom vojn? se je vso de:, - rno vrednost ▼ Nemčiji izpremenilo. Zlato in srebro s? je umaknilo iz prometa in na mesto teh dveh se je postavilo železo. I)a se pospeši duha domoljubja, se je uveljavilo železen prsiay, katerega je nosil skoro vsak Nemec v znamenje svojega domoljubja. Nosil je napis: _ ni bankirji ran*«jo povaod, kakor gobe po dežju V tek časih ee atavijfc v denarnem prometu nepričakovane sa p reke •tarim izkušenim in premožnim trrdkam; kako bo pa maliv r.eizkuienim sačetnikom mogoče i »polniti svoje neutemeljene ubije be, je veliko vprašanje Naše denarne poiil jatve es zadnji čas po nov! svesi In na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in sanee ljivo izplačujejo. Včeraj cso reč anali sa pošiljatve jugoslovanskih kron po si* detifc cenah: 300 kron .... $3.00 1,000 kron .... $ 9 50 400 kron $4.00 0,000 kron____$47.00 500 kron____$5.00 10,000 kron .... $04.00 Vrednost denarju sedaj nI stalna, menja ee večkrat nepriča* kovano; is tefa razlofts nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. Mi računamo po eeni istecs dne, ko nam poslani denar doop« ▼ roka. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali po Mew York Bank Draft. Tvrdka Frank Sakser, - l-> 1 « Ooetlandt It, Mow York. V. Y. HOLANDSKA IN VATIKAN. Haag, Holandska. 22. sept. — Pie^llojre, da ohrani Holandska DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO Of NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna isplsčfls popolnoma zanesljivo in sedanjim Osebe, katere se bo v bodoče'^. ...... aretiralo radi krienja Volsteadove!°kfraJm Lynch, odličen js nfanee iz Limericka. je bil da- prohibieijske postave v New Yor- kn. bodo morale ostati preko noči';^' ZJ"tra,J Urnor^n/ ^ v ječi, kajti pričeti ii s ]. okto-l' ' V h°teI" ^ «rcu Dubltna. Xje-infra in 1'oolidge-a z nagovorom bron, ne bodo hoteli sprejeti na "'"aPadaIp> R0 bUj baJe POli-katerepra je imei v republikanskem|policijskih postajah v New Yorkui' ^1* •••*—• J Ta umor se jr odisrral danes zju- fcvoje zastopstvo pri Vatikanu, je razmeram primc-rno tudi hitro po iavil Vhn Karnebeek. minister za'etli Istri, na Goriškem in tudi ns 'Taro železo. Hardinp je na pravi j trati še nadalje za aalo. državnem konventu. Govornik jeji-kake jamščine. rekel, da je treha Hanlinjra izvo-j Tako je izjavil veeraj komisar|Traj kroff trelje m- 7- 1'tl. ker je od'očen nasprotnik Li j/druženih dritav Hitchock, ki je iiJavo press- Ass ^ r>h narodov. ; rekel, da je bilo dosedaj pripiso-! r,, m ''asu uniformira-i lj-1'e v — Cox pravi, da irre noter, akati popustljivost v tem oziru dej- Fo-val Eehan^e hotel. >e napotUi Harding izjavlja, da lioee ostatijstvu. da je tozadevna postava še nravnost v sobo dotičneg^ ♦ ura zunaj. — je rekel senator. —j mlada in da je bila njena ustavo-Hardin? je izjavil, da bo izpre- Imočnost še vedno v dvomu, menil Li«ro predsednika Wilsona v — Volsteadove postave ni sma- zi!iiat:je zadeve, ko je predložil da-i-€s parlamenJii svoja priporočila. R^kel je. da bi ne bilo odprav Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po iialjanski armadi Včercj smo računali ra pošilja 1 jen je zastopstva liolandske vlat tve italjanskih lxr po sledečih pri Vatikanu zaželjivo v interesu eenah raro«la. ker postaja Vatikan vedno bolj važno središče za diplomat ična sporočila ter diplomatič-ne informacije DOSTI PREMOGA ZA VSE — PRAVIJO BARONI. Washington, I). C\, 22. sept. — Zastopnik National Coal Association je rekel danes zvečer: — Gospodarjem ni potreba v sedanjem času napolniti s premogom v*.eh svojih kleti. Vzamejo naj pa le toliko kot pa sproti potrebujejo. Po prvem decembru bo preino-?h za vse vee kot dovolj« (Povedati pa nočejo, počem. Op. ur.) 50 lir ----$ 2 .80 100 lir____ S «0 300 lir .... $15.00 500 lir .... $25.00 1000 lir .... $48.00 Vrednost denarju sedaj ni skal na, menja Ae večkrat nepričako van o; iz tega razloga nam ni mo goče podati natančne eene vne prej. Mi računamo po esni istega dne ko nam poslani denar dospe v roko. Dsnar nam jo podati najbolj po Domestic Postal Money Order, a* pa New York Bank Draft Frank flakier S. «1 strani je iz- [javil komissr Hitchcock. — Vsa- ustrelili. Terence MaeSwiney, župan iz Corka, je pričel danes v jetnišnici v Brixton 41. dan svoje stradalne stavke. Soel.isno s poročili jetni- MANJ STAVE V TEKOČEM LETU. I kega kršilca te postave se bo sma-j*^6?3 travnika se njegovo zdrav-! tralo za navadnega kriminalca ter,81veno stanje v zadnjem dnevu ni tudi postopalo z njim na tak na- zpremenilo. V poročilu se ne čin. iijavlja, če zavživa jetnik hrano .»li če se brani. Washington, D. C., 22. sept. — Delavski department je sporočil, CLEMENCBAU BO STRELJAL da je bilo v prvih šestih mesecih) TIGRE, tekočega leta zapaziti veliko manj stavk kot pa v isti dobi pretekle-jri leta. Štati«tika za leto 1930 kaže 86 stavk. 106 zapretenih stavk, 10 izprtij. V istem času preteklega leta je bilo 266 stavk, 264 zs-pretenih stavk ter 32 izprtij. CUNARD PROGA PARNIK "PANNONIA" odpluje dno 30 oktobra. Cena do Trsta In Dn- ............ $188.00 zujo nad itiri miljone dolarjev Marseilles, Frsneija, 22. sept. — V Indijo se je podal bivši francoski ministrski predsednik Clemen-ceau. Tam se namerava vdeležiti lova na tigre. HUD UDAREC ZA PIJANCE. LawrtSOe, Ky., 22. septembra. Danes je fgorelo tukaj sedemti-soč sodov žganja, pravega kentu-škega žganja. Ta strašna izguba je posledica požara v Cedar Brook Warehouse skladišču. Škodo ce- SUHAŠKI KONGRES IN LAH« KA VINA. Washington, D. C., 22. sept. — Razprave na današnji seji mednarodnega kongresa proti alkoholizmu so se osredotočevale na vprašanju piv in lahkih vin. Ra-pravljalo se je o predlogih, da so dovoli prodajo takih pijač v Zdr. državah. Delegati iz evropskih in drugih inozemskih mest so poročali o delovanju cerkva v boju proti aiko« holizmu. « KABC>DA, 23. SEPT. 1935 GLAS NAXODA" ***** IAKHK, TtLOVINlAN DAILY1 <4. »i. i«-*—~ M ■nI rUO'flnfQ D/ PUBUSHINQ COMPAHT LOUIS BENEDIK, •f tli« Corporation and Addreaae« of A bova OfTlclaroi Manhattan. N«w York City. N. V. marala" Irtiala oaafc da* IsvaamU n*d«tj In praznikov. salo lata walla I tal u Amarlka In Cana«* Za tM Ca New York ta četa lata so pol let« Za Inoaamatvo za calo lata X« pol kt» trm IUI ir.«o Peter Zgaga — Hej. m>tuar. ta pečenka pa ni zanič. M^o j*- od starega bika. in žnjim je najbrže imela mlada kuharu*a opravka. •LAS NAHODA (Volco of the Pooola) <»y nceot Sunday! »na HMMtM •vbacrtptioa yoarty N OI kr*t podi la* ta o**b Hf Ort4>r. Pri tpren noatl m m priotrfu)«}o. Ix-nar naj m bUfovoH poHtJat1 •mbl k raja rariK'r tkov orodno, d* M "*— tadl pr«JI nainint, d« hltrvj« najdemo naaloTntk*. nj« tot*mll«e» OLA« NARODA •t Bw-eugh of Manhattan. N«w York. N. V. T#l«©hont: Cartlandt 287t Italija — klasična dežela potresov. ki u pojavili v itiiliji. ohi-kali okraj, k' Manjše potrehii« sunke, povzročene ml delovanja Zadnji polrrb «\u
  • n.-; kiueii italijanskega polotoka ali "škornja", m j»' Kina š»- Im»Ij jiiži o. na otoku Siciliji, onstran morske ožine \H.\r >l t-zal Ml poti >tr /, >«1 * i 11 iK»tr»-«in N'mki »>4» bili omejeni izključno na severno Ita v Mil..tin 4t«l h'lori'Ui-f najbolj južnega prizadetega itua. honki v Milanu pa s4> bili le slabi in središče -a « je nahajalo med Floreum in Modeno, ki leži > vf-t ili jh»t» le bila .»paziti v« ■fk., število potrebnih sunkov v N a j »4*1 j« t^r iz'avljajo statistike iz onih dni, da je izirubilc i 4O,UU0 ljudi življenje. Na Sieiliji pa je plačalo leta lt>£K! in /ivijeujem mlako 10().0(M) ljudi. ki >o živeli v neposredni Ktne VelikaitsHi morski valovi i»o preplan ili nizko obal ter š» Ii »levilo /rte'. Aquila je Inla kmalu nato poz or išče velikeg« i m pri tem je »zgubilo ."MAJU ljudi «%Voje življenje. V Abrnih je bi ^ leta I Ti Hi opaziti veliko število potresnih son tvi -o n u i« lii l.VUV .-lov.-skih bitij ter povzročili tudi velikanski na je t i« t>kri.j gorat. je vrjetiiy. ni bila Ško k na imetju v nobeTietu razmerju z izgubo življenj. Nikakih večjih potresov ni bilo dosedaj zapaziti v severni Italij m /adn.uga ter j« vjetno, tla bo zadnji potre-, le znanik nadaljnil < tr. >iiiii sinkov, ki 1unlo pojav ili tudi v drugih delih Italij. ■>!*« 1 ponovnega delovanja ognjeli.kov. L« ta 172»i se je pojavila na Sieiliji eela serija potresnih sunko\ ii r.tjbolj prizadeto. je bilo pri t«*in mesto Palermo, ki se nahaja n; .•sprotni strani otoka, to jt daleč proč ihI ognjenika Etne. Več kol «hh) ljudi j.- i/'_rubil » 'ivljenje in nadaljni tisoči so ostali brez stre Ha\tio sest Iti po/, n i je S4' je pojavil tudi v Na polju potres, ki p; «• /aht« val le lwttl •..'.( 'iloeira \ ju/ ii Italiji. Ski^zi precej časa so iiato ognjenik (»•ivali, \ 4*ila t izj."uo majhnih sunkov, katerim pa prebivalstvo n« i nob<'U4' po/orn4»>ti, dokler s.- ni leta 17M pojavil v Calabrij ■ •"u na. ■ !n« j»ih |iu'mm!V, kar jili j4 ketlaj doživela Italija. Ta po ' ♦ .i« -nlo ih'i v id no pripisovati delovanju otrnjenika Etne. ki leži \ /ii... pivko itiorsk« o/itie pri Mesiui. Ob priliki te katastrofe je iz ubilo ljudi sVi.je življenje. Havno JJ let po/Mj4- se j«- 4»^la- il zopet ognjenik Vezuv ier po /r4H I itIo serijo |>otit-sov \ napoljskem okraju, ki so zahteval O«K) 4-loveakih žrtev t-r preeejin4» materijaluo škixlo. .i ls.,., j«. /ufM t do/i\4-la <'aiabrija močan pirtres in več kol idi jr izgubilo pri tem zivlj« nje. Xadalj'ii potres se je zavr l.s.77 ter zahteval preko lO.iMMl človečkih življenj. v Zupan MacSwiney ter slučaji dolgega prostovoljnega stradanja. aksiia raxlika or Eli o vprašanje, k /a «4ui*aj /up.ii La naprej m «> k Xiiaki. ki ^iirt-in aja med po,t«njem ter -tradalno stavko! T< je prišlo na površje vslt«i svetovnega zain MaeSw me> a i/, t orka, ki strada že od 1*J erein slahi. 4.1a se |>oča->i, a gotovo bliža 'jo to |kn hmio umiranje, m- Mtglasiio z zdrav i 'skiini izjavami popnim tna razlikujejo 4*1 znakov, katere je opaziti v stu> aju proatovoljnega |>ootetija. \ /rok. k.it»-r»u«* v splošurm nav aja 7a ra/liko med poštenjem ii* stra«iargeai, je du> -slov ii»ira zna* aja. Duh ali volja ima soglasjn z duaesiovei, ki Mini rali ta prtdmet, več opravka z dobrimi al usodnimi pos!e4iicaoii kot pa telo. Kljub temu pa obstajajo isti fi žični pogoji v obeti slu-'ujih. — l'ofeteiije m sttadaiije. piš«- I»r. t'arinjrton v svojem po roeilu, hta dve ra'.i.m stvari. 1V »stenje je tlobro za telo, strada 1'jf pa škodljivo. — Poštenje, — piavi na nek*-m drugem mestu, — ne bo uik4lai IHMitalo pr.ljubljeua metoda zdravljenja, ker zahteva preveč samo zanikanja. Zdravnik j»a Im> v marsikaterem slu.-aju priporočil pra \dno vodeno pooteuje. V avoji kiyigi, ki >e jh-4 a s tem predmetom, pravi; IVjktenje je zaanWvena metoda kako oprostiti sistem unetij ter gnijotih snovi. V vsakem slučaju ima dobre pti in ki se kon-i a s porratkom naravne lakote. Strailanje pa se prične s povratkom naravnega krla,iu ter ve kouča smrtjo. Kjer s«- jklvo kon»"a, se drugo »ele prične. Dr. Graham, ki i» že leta tzagovarjal zanikanje vsake hrane kot zdravila proti razn:m boleznim kot je naprimer kroničen revma-t»zem, je šel s svojo orijo dalje kot |»a *o šli poznejši zdravniki, prvi naslednik jc bil dr. Dewey, ki je rekel: — Vzemite vsako hrano iz želodea bolnega moža in pričeli boste izstradati, ne bolnika, temveč bolezen. To je t bistvu vela znanost in filozifija poštenja. Ne krije pa slučajev prostovoljnega odklonjenja hrane od s'rani zdravih ali navidezno zdravih ljudi kot Rta inpan MacSwiney ali Mm. Pankhurst. V obeh teh alm'ajih deluje stanje duha proti proizvedbi dobrili učiu-kbv, ki so posledica postenja. Poštenje je prastnr običaj in postilce smo ?meli veilno med seboj. Jogi v Indiji so se posluževali skozi stoletja posreuja. Ljudje v sredinji starosti se gotovo še spominjajo slučaja dr. Tanner-ja. ki se je postil v Xew Yorku skozi štirideset dn?. Vse je bilo pozor-ro, če bo prestal ta čas in re-sirirno je prišel živ skozi eelo operacijo. Neverni Tomaži so -teer izjavljali, da je moral arez dvoma kaj do-jbiti 041 paznikov, a dejstvo je. da j - živel skozi štirideset dni brez vsake hrane. Neki Fai's*-I iz North l>akote. ?»e je postil skozi T.S dni ter skr4'-il svojo težk4> od 3-"»0 funtov na normalno. Neka Mrs. Smith s.* je postila skozi trideset ilni ter se iznebila imetja slepiča Neka Mrs. Vosilliers iz Xe\ arka se j^ postila skozi devetujast dni ter iz-j1'^* l>a življenje žre. pubila jetiko .na kate.-i je boleiial. j * o * Znani pisatelj Upton" Sinclair, ki se je že večkrat postil z dobi i m uspehom se je nrlašč prehladi!, da preiskusi poštenje kot zdra- jlK>,,t»vUeiii predpostavljeni vilno sredstvo proti prehladu. ! * Versko poštenje je \ navadi ]»ri vseh verah ter je še danes uve-J Kdor ni bil —„-------------tc> ' t i novembra bili obt4»ženi SVARILO * * * Igiuicij. Josip in (iiril Kovačič ter Marsikdo r-tisli. da uživa življe-j Rudolf Kofol iz liače v tohnin-^ Van|j,f se »»čka LOriSA Ki skem glavarstvu, ker >a» dne 4. ju- doma iz Mladje št. 5, pošta lija t. 1. razobesili ju4roxh»vansK:e Sv- P" Kostanjevici. Bil je Nič ni bolj čudnega kot je Ustave, peli jugoslovanske pesmi '» stanovanju. in se upirali vojakom, ki so hoteli Ker s" -a ,nu>1' v Harbertonu, O., » sneti zastave. Bila je proslava 4 dni »prt^ga, sta sia pripeljala . . „ 'blago vest ni kov sv. Cirila in Me- '> drugi dan !Obtoženci s., rekli, da so izobesili P^al. ko bo plačilo dobil. Drugi slovenske zastave, prepričani, da &dU ^ "» plačila dobil. V sinejo to storiti, kakor s(, čitali to 11. septembra pa si napra- tudi v "(ioriški Straži". Pre«l- V1 niali "»v>*ek. Vprašam ga. kam Otroci so malo zlo. ki pa jiosta-r« ji* sčasoma večje. Isedntk polkovnik Pozzi j«* na t« najbolj znanih slučajev j,- bil oni go^pe John Tutslmrry kjer s,-že vse neha. se pri.'j-|/va jal ja Ut j,. ravno napaČiu* i/ Anglije ter se I a s, 4 njej. je strailala skozi tri mese4- pravi človek. Dopis Blue Bell Mine, Mayer, Ariz. Kam neki so dospeli nekdanji dopisniki (ilasa Nar«nlaKo sem nekdaj odprl list, zagledal sein cehi ko]>ii-o dopisov iz različnih držav in mest Severne Amerik* Pismo iz domovine. Beograd, l. sept. 1930. Dragi Ivan' Mogoče si me za časa t«• 11 ne- irro. pa mi pove. da nese srajce v perilo. Tako j.- neznano kani iz-ker S., poslušali '-Coriško Stra- Indian je ostal omenjeno * * Ižo" in s,> niso 4>zirali na razglas "Vul" i!1 /il hrano. Opozarjam r»»- Oglas. z dne 29. novembra 1!»1?S. Josiji da se ga varujete, ali j»a če Družinski oče s sedmimi glava-J Kovačič je bil oproščen obtožbe. 1;at'*ri slu.'-ajm. v.- za njeirov nami prosi mtliKlarov. drugi 71a <0 bili obs4>jeui vsak na sj,,v- naJ nu sporoči, ker mu » m *■ . ,„eseee zapora; 2 meseca so pre.;Vs'1 ^e i»ovrnem in dam .t-Vihi Stara dcvie-i je prišla k zdrav- stali s preisk.ivalnim zaporom 'nagrade Math. Korošec :t:« I.iku. Ne. da !.i je kaj preiskal, jilTak-. sedijo zopet trije goriški1.-xl«»*yiaii.I Ave.. Kenmore. Ohio, je rekel; j Slovenci čist>i ]>n nedolžnem v za-j — Vi morate par tednov <:-isto okupacijska oblast ni-j lvi rova ti. srečnih let. odkar se nisva videla ž.- brisal iz spomina, jaz pa senr — (.iospod zdravnik, poglejU ;se Še vedno živo spnuntnjal, poseb-' vendar moj iezik. . . -nke 'no takrat. ko s<. me kakor sužnja __ |>a jezik t di Dan,-s pa prekoliaran, vse stm po tujjh t|fi||_ Dasi muJ ' Jre-< mega dopis«. Edino še naš stari - „„ „jL-,...l- l - . luma Kuharice, se ne sme ...... N,|?" J ani »akratko, kaj vse sem pretr- . , . * znanec Ztraira je 4*stal zvesti so- , „ . .. . . pritoževati nad .jedjex Ce pa ima . .. J . . ,. lM'l v ntHiavno minuli vojni. i-, , , , . , , truduik ,n neumorm pisatelj. Ko je izbruhniIa vojua sem kuliar.co, ne sme jedi liva- Najbrž da so se nekdanji dopis- naIiajal v slu-bi na Kranjskem. ht'-mki z vso vnemo prijel, uienja Kmalu pa me kot prellavduže. ' * * cirilice, katera jim bo prav pnsla.'ljfS„a slovana aretirali Bil sem Krčmar: ~ mi dali *o se preselijo v obljubljeno Ju- ?Hprt y šk(|fji Lokj ^^ _ mj ponarejen denar. .. .. ! me gnali na ljubljanski Urad. Gost: _ To ni rea. Imel sem priložnost govoriti s K(?r so pa potre5ovJ|li vedno uo I Krčmar: — 0e bi ga jaz takoj človekom, kateri je prišel pred Vlh vojakov S(> nit. oblekn v vo. zatem ne speeal, bi vam lahko do- Kratkini iz doiuovuie. m sicer s j;t4k() suknjo in zadnji dau { lQU kii7,dl vi sieparski falot, vi! urvatsko-dolen.Kske im-je iz vasi w ^. , , _ » * o ' . , ,. _.. so me odposlali na rusko tronto * r>4isiijev<» na Hrvatskem blizu \ 1- 1-,r , . . , • ,..,.*. , . \ Karpate. Tamkaj sem za časa newyorske zakonodaje so iz- nice 4»b Kulpi. Star je let 111 le ^ _ _ . , . „ , , .... . . ...... • - 1 , -. , • enomesečnega bivanja srečno ube- kljm-ili tri socijalisticne poslance. :jil v vojn, dve let, v avstrijski v , ...... , + . 1 r . . . , r . armadi. Ker mu j.- pa oče umeri- fibl, itn ^ ^ t"1' ^'" '' v1 sedem. ur" ški državljan, mu je izposl.-val s ' smrt- ■ d'>h'1' ™ mso.jbolj se je ustil »patrioticm posla- . , . •»1 . j 4 i , ker seiu -I1111 srečno odnesel pete nec MK'ue, bivši bartender, pomocjii ameriške vlade tako, da *>,. ■■ 1 ... bil ;„,„:;.«„ ..e.t,...... Hus.jo. \ ruskem vjetnistvni Socijalistu DeWittu je očital iz- izpr»-videli, h»t"it ve. bil izpuščen iz avstrijske ar- . ; '"7"" 4J7Tl>U| ^--J«"«" je nade nekaj mesecev prej, ,10,0 je T "r Sem 1 pn !daj°' »^patriotizem in druge take .. . -j moran vsled nla vojna kom-ana. Kakorhitro 1-?-,.. .______- 1 I Kin_iJi,«f /.ti i^nn ijii 1.1 i.s 1 111 01 m-111 L.'---: : i " a ____ ■ 1 -j odvrnil: — sem prodal več nemške ofenzive v čedne stvari. ,0 Srbi zavladali ter dobili polno' a.Jin° ZapUsT,t.1 KfJ<>.!n Prit'| Soeijalist mu je pa moč. so dotičneinu poslali poziv,''! f V Avstrijo. Po Skoraj bi rekel, da sem prouai vec * . _ . . , u.ovi la mora zopet iti k vojak,,,,,. Bo-'^ za^anju so me zopet Liberty bond&v k(Jt ^ yi liato,ni govor, prot, Italjanom. isti ^an, ^^ . , . ilaKoj poslal, 11a italjansko Iron- - . pa le Inl močno olg.i easa je /e 4»b»vu-a me ]e zapu- ljati i»o v njcin se v.vljavmh zako .■ , , ..'.... 4 J ' 't 1 la 111 sem v t b. v pri živi zeiu. mene z izgovprom, da ,. . „ x . . , . , surovo postoprj ž njo. Pa oivalstvu nastopajo izzivalno ml ^ sj | divj»'. ZliM4r teira je trp*4*» že naj.t., , - 1 , , ... , . 1 "i bil to vzrok na )in< tisoče Jugoslovanov na zasedenem'. . - ..... ■'.,,. .. T . ... , , • I'a'' l,a ugajal ji je drugi bol) ne-ozemlju kruto itahansko krivico : . ■ „ . v. . "J**11 sedanji m..^ Jožef 111 to trpljenje se se nadaljuje. .. , • ■ , . 1 - . , 1- 1, -i -i',n>*-uj.-iu .14- bil pri meni na hrani Ako ze sedaj ltahanski oblastniki! - , , ,....., , , ,- - - . , , 1,1 -"'"Uovanju okoli stm l.-ta: z 1- tako divjajo proti Ju«, sb.vatlom,1 , , . . 1 i 1 i • . , . 'i«-ela -ta z iii-.jo /eno ljubezensko kakii bi bilo divjanje sele potem. „„, ... , - . . ,. razmerje toliko . asa, da sva 1111- ako ni zadela zasedeno ozemlje aneksija k Italiji. Kn-mar Anton lirenčič v T.»l-niinu je vprašal tiliančucga stražnika A. ('urninija, ali jnoda niub«,! katei-4. j4* bil privezal h kolu blizu, njegove gostilne. K., je stražnik odgovoril, da jt* lit* prinla. je re-j kel Brenčič, ki jt* bit pre«*ej natr-; kan: L'nirl je cesar Prane -b.že,. pa tudi italjanski kralj bo kmalu umrl. Ako uUažcte. lii jaz hotel pokazati vse. Pri«"a Vogrič j,- i/.-j povedal, da Brenčič ni nikdar nič dvs »dni jsko loi-ila. Tukaj j. i« 4 i»t--l 1. mo je /t-iir •d«iij»*«ra m«.Žil, li- in njenega takoj oglasi! pri okrajnem gla- ........ 1.., , . , srianai na J irolskem do varstvu, nakar so ga. oblekli v vojaško suknjo. l>4»br.» vedoč. ita je o. februarja 1 !*1S. Ta dan pa s.» celo k. u. i-i-i- 1 zajeli Angleži in Ita- lmenkaiiski državljan, so ga tako - • , , , 111, - - 1 'Jai,b 111 .mz sem bil zopet vojn, l4»lg(» imeli, dokler mu 111 oce dru-L i^i.oL- 1. - . . „•, " ii- -1 1 .lxJet,1Ik- In največ muk. kar sem gikrat pomagal skoz, amerikansk, _ ... . . .- , , , V (> , . , .J1'1 nd sxt*tu preživel, se je rodilo konzulat v Bel gradu, da so ga mo- v :».,!;.,„ 1 - * -L ^ . 1; 1» , • • -11 daljanskem vjetnistvu. Posku- rali izpustiti. Potem jo je popihal j v Ameriko. Dotični mi je }x»ve lal. da ako s«- človek pregreši ali naredi kakšen večji prestopek zo-per vlado, ni ilosti, .la ga kav.nu-jejo z zaporom ali z »lenarilo gh»-00. temveč 11111 prisodijo Š4- po ia oni del telesa, kateri jc pri se-lenju najbolj potreben. Torej takšna je .a eivilizirana' država uJi'™'? "v' T v dvajsetem s,ol„j„. Nekdaj J JT ! ' Jt t*™ ?te'» noli!i za Franca Jožefa, se^laj pa /.a Petra: nekdaj je bil Fran'* J.»-žef 11, i brst i božji vladar, sctlaj je pa Peter. Kad o ve. len sem. k4laj l>o to leto božični praznik v Jugoslaviji: 2-"». decembra l«»2t) ali pa 7. januarja 11*21 1 Na Slovenskem najbrž ne '►»Kb. imeli 1.1 leto božičnega dneva. Pozdrav I Joseph Starešinieh. Smrtna kosa. V Kinkolali je umrl spoštovani Jernej Sadjak ]>d. Klaučnik. VABILO. Cuddy, Pa. Društvo Narodna Zmaga itev. 14S SDPZ. je na seji dne 10. septembra sklenilo, da priredi VE-SEUCO v soboto 2. oktobra v korist izčrpane društvene blagajne. Začetek ob 6. uri zvečer in traja do 12. opolnoči. Vstopnina za moške $1.00. Dame p niste. Nameravana veselica je bila že dvakrat odložena radi prireditev v sosednih naselbinah, da ne bo mogoče kdo mislil, da se je veselica že vršila. Zato vljudno vabimo rojakinje in rojakinje v sosednih naselbinah, da se polnošte-vilno vdeleže. Za postrežbo in drugo bo skrbel v to izvoljeni odbor. Člani. koji se ne vdeleie, prispevajo $1.00 v društveno blagajno. Na svidenje v soboto 2. oktobra zvečer v prostorih so bra t a L. Kašelj! Odbor. (23-24—9) sem mnogokrat, da ubežim, a vedno mi je spodletelo. Koncem maja l!Hl> pa mi je bila usoda tako mila. da sem po 14dnevneni bezanju, skrivanju in stradanju srečno ubežal v svojo l jubo domovino. To Ti je nakratko opisana moto Dober argument in dober odgo vor. Le škoda .da ga ultra patrio-t.čna zbornica ni vpoštevala. prisodila -> mesece zapora je se preiskovalni zapor. Dva italjanska vojaka v Idriji sta prodala Antonu Poljanšku 61» .. . . . kg boba za lir. Bob sta ukrad- «ivsi kajzer je napravil novo',. I w I ^ oporoko — nemškemu narodu iet , t . i J sta obsojena pogojno vsak na eni-' zapustil strašno dedščino. * * * Sedaj zopet ne vemo, kje hočemo preživeti svoje naslednje počitnice---- v Zion City, lil., je 1 ilo prepovedano kajenje. Dempseyem. 1 "rane oz i bodo lahko se nekaj časa obdržali svoj denar, tem, da smo postali svobodni v kijti Carpentiet-ju se očividno svoji domovini. Ne moreš si pred- prav nič ne mudi meriti se z stavljat,. kak.i je sedaj v Jugo-|Dempsev-em. sla vi j i. \ celi Sloveniji ne najdeš * • • nemškega napisa: Maribor in <'e t-i * 1- - *- . , 1 ' -lt,I""r m Slepoto ljuoezm ozdravi pona- IJJ sta se f»opolnr>ma poslovenila. Kar S4- tiče življenja, smo tudi za- Francozi pravijo, da bi stavili na Carpentier-ja. če bi se meril z i> 1 1. • sveta. Preti nekaj dnevi so prine- P>ivša moja žena je doma iz l)o- ibov.-a pri Zidanem mostu, rojena Novak. poročena z !tM-ii4«j lin Jamšck4»m let ; njen d an ji mož i»a je doma i/. Le tušu na Stajei-skcni. star okoli 41 let. {Hidomače Hladetov Pepi. l »n jc zapustil v starem kraju svojo iz- voljenko in 4-1,0 hčerko, ki ga jf* a iz vojaškega sklatlis«-a. v ojak.i1 , • , e i ravno s«*.- n p-bciiače llribar- 1 in francoskem jeziku odp«»šiljala!j.'v. va- Dobov.-. Jolm Jam-biezžičin- brzojavke na v se strani >..-k. B x 12f». Sublet. Wvo. leto. PoljanŠek ]>a na 2 iiu-seca. . dovoljtii, ker imamo v s.-ga dovolj. Seveda je vsi* drago, amj.ak glavno je. .la se lahko dobi. •laz sem bil 4|osedaj v Zagrebu, pnršli mesec pa s.-m prišel v grad. Imam precej dobro službo^ kut poslovodja v eni tukajšnji lesni trgovini, katere lastniki so naši domačini-flosarji. 4) sv. Petru sem bil doma v Bočni, pa sva s Tvojim atom malo poluuipala-Ata je še vedno zdrav in čvrst, ne godi se mu tudi ne preslabo; malo trguje z lesom itd. Oprosti torej, ako se Ti mogoče zdim z mojim pismom nadležen, a ob spominih na ona zlata leta, ko sva se igrala in krave pasla po < igradih, ko sva bila vedno skupaj kot dva najboljša prijatelja, zaradi tega sem Ti napisal to pismo. Dragi Ivan! Danes se oziram nazaj na te brezskrbne dni, ko sva gradove svitle zidala v oblake in zelene trate stalila v puščave, pa kako sem raz4ičaran. Svoja najlepša leta sem bil primoran žrtvovati drugim, koji so moje moči in moje zdravje izrabljali. F pa 111 pa, da Ti v pogledu na svojo prošlost nisi tako razočaran kakor pa jaz. Ak% prejmeš to pismo, bodi prepričan, da me bo jako veselilo, ako se me spomniš s par vrsticami iti da mi sporočaš, kako si Ti živel za časa vojne, oziroma od vadi prvi račun šivilje. • • * Trideset vojn divja sedaj. — je sli naši listi vesti o inci.b-ntu pri tiiinju. kjer so italjanski vojaki iz motornega čoln;/ s strojnimi puškami streljali 11a jugoslovansko obal. kjer j.* bilo zbranih veliko otrok in žensk. "Wdetta d'ltalia" <>d lil. avgusta prikaz.1-je ta incident v skladu s priznano' italjansko resnicol jubmtst Ne ltaljani. ampak Jugoslovani so rekel senator Borah, — in vsako j pričeli streljati iu ltaljani so >4* teh vojn vodi kak član Li«re naro-1niorali seveda braniti. Pri tem dov. Res, lep.i sedimo skupaj ter|l^'bki" -S'be z raznimi pridevki. ki bi t"akti''*U4> pristojali njim. Najlejiše je to, .la je D'Annunzio stvar javil mornariškemu uradu Postrežljiv kapitan. — Kapitan ladje, s katero sem se peljal ven je bil v resnici post reži ji v iu dober človek, — je rekel turist, ki se je vrnil. — Kako to I — Kakorhitro smo prišli preko treh milj je dal zapiskati z veliko parno piščalko, da je vsakdo lahko vedel, da imamo zaenkrat dosti vc.de za seboj in da se lahko lotimo kaj drugega. in poveljništvil brigade Lomhar-dija. Naglašamo, da so bili v motornem čolnu častniki in voja-1 št v 41 D'Annunzijevih čet. Posebna legija na Reki. Italjanaši so organizirali poleg D'Annunzijevih 1,auditor tudi svojo posebno b-giju. Sedaj ob-; stojita trenotno v tej legiji dve četi. in sicer štej4- prva 2.">0. dru-ira pa :MH) mož. Ta legija je dose-daj vodila glavno besedo pri ita-ljaiLskih izgr»*dih. ki so se ih.ga-jali zadnji čas na Reki. Clavui namen vstanovitve te legije pa je bil. zajHisl it i iiinožieo ter tak4» in-- Stavka bančnih uradnikov v Splitu se je končala. Uradnikom so bile zvišane plače za 50 odstotkov in dobe razen tega ože-njeni enkratno podporo 61100 K. koliko omiliti veliko bedo. ki v!a-a neoženjeni 4000 kron. da že nad poldrugo Iet<» na Keki. Posamezni legijonarji ne j»rej»-' uiajo samo plače za sebe, V4ijašk.-pristojbine uživajo tudi člani njihovih družin. S 141 plačo in podporo skušajo pridobiti tudi na-l rodno manjzavedne s|»»je. < Organiziral i so pred kratkim tudi iiarn.l-j 110 stražo (Guardia nazionale). v. kateri je več ljudi, starih nad 40j let. N« t« način hočejo z v stana v- takrat. ko se nisva več videla. Končujem svoje pismo, želeč Ti nuiogo sreče v tujini, enkrat pa srečno vrnitev v našo domovino. Prejmi mnogo prisrčnih pozdravov iz svobodne domovine Tin in Tvoji sent r i Micka in Zofka od Tvojega nekdanjega tovariša Petrieovf« Tončk«. Ali potrebujete počitka? 11 Ali se čutite utrujenega tekom 4lne in jako malo spočitega zjutraj: glava vam ni čista, slab .>k,is v ustih. glavobol. ouu>tica. monia zaprtje? To je jasno znamenje. 4(a vaši prebavni organi ne , ki povzroča fermentacije ter polagoma zastruplja vaš sistem. Vaše črevesje bo redno delovalo. hrana vam bo boljše t4-knila. in kar je najboljše. lahka se boKte odp.»čiti ponoči, zjutraj I niste pa osveženi vstali. Čutili se boste kot novi človek. Naprodaj v lekarnah ali pa pišite n:i : i. B. Scheuer Company 17 W. Austin Ave CMcigo, IN. m ... OLAS NARODA, 38. OTPT. 1920 JEDHOTE ▼STAHOVLJRHA LETA mORPORIRAHA LETA J JO* MIHAH BO?iflftllL.«UGOB J. POUNTA. B«K IU, P ta >61. Cm—mm*. Pa. Pwtprvdaed.: LOC1B BAJLAMT. 108, Mf AnsMt Lorita. O. Tajal!!: JOSEPH PIBHLU, Blasajulk: GlO. L UtOEIGH. NapJ^k arimtaeurfb nrt&li: LOD 18 OOCTTBLXO, tllildi, Oota, D*, i OS. f. OBAHEK. 8« A OfcU 8.. Pltutmrgb, Pa. LBONAfiO BULBODIIX, 1 my. Mfnn—nca JOHN I1UPXIJL. S. H, Baz 84. Tta Avl« Ara, JOHR PLAUTZ Jr. lomet. Mirt. JOHN MOVEBB, 828-Mlniwnw (A4TT. POOOBBU3, T W UblcftK UL RUDOLF PERDAM, Areno«, dertiind, Ohio. JOHB BOUftBL By, MlimiHl rUANK fiKJLABBO, AJNTHONT MOTA 88*1 At«dm M-' Dai*«, Golo. Bol Cbksao. 11L ali Pravni odb. Joseph Plautz, Calumet, Mich. "Joseph Movent, Dulutli, Minn. ''Matija Pogorele, Chicago, 111. P. združ. odb. Rudolf Perdan, Cleveland, Ohio. DELEGATI (IN JE ) I Zapisnik enajste redne konvencije J. S. K. Jednote V CHICAGO, ILL. Septembra, 1920. • (»lavni odborniki, delegati in delegat in je J. S. K. Jednote so se zbrali v me*tu Chieago, 111. v nedeljo zvečer dne 12. septembra 1920. ob n uri, kjer je bil velečastni sprejem odbornikov in delegacije, pod vodstvom pripravljalnega odbora društev Zvon »t. 70 in Jugoslovan At. 104 J. S . K. J. Pri tej priliki so nastopili razni govorniki ter pozdrav ili delegaeijo v imeni ehikaške slovenske naselbine. V imeuu mest u« ga /tipana je pozdravil delegacijo alderman Mr. Frank L. Klaus Vsi govorniki ao bili pozdravljeni z aplavzom. Pred in po govorih j«- igrala slovenska gla/.ba iz Chicage, nastopil je tudi slovenski )m-v*ki /bor "Soča", kar je napravilo na navzoče najlepši utis. Prva seja. Točno ob 9. uri zjutraj dne 13. septembra otvori glavni predsed ink Miha. I Kovanšek enajsto glavno zborovanje J. S. K. Jednote s primarnim nagovorom V svojem nagovoru apelira na navzoče zbo rov alee, da naj stvarno in premišljeno debatirajo o vseh zadevah, katere pridejo na dnevni red, ter da naj se opusti vse osebnosti. Predftt-ditikov naggvor je bil z navdušenjem sprejet. Za tem pride na dnevni red volitev poverilnega odvora. Stavljen je bil predlog, da ne voli t«>ga o«lbora in da naj glavni nadzorni odbor pregleda poveriluiee delegatov i ic j) in jih potrdi. Nato •• t it ko j p«M I a na svoje delo, da pregleda poveriluiee posameznih delegatov in o tem poroča. Med časom ko s«» bdi poverilni odborniki na delu je bil odtuor % 40 minut. Nadaljevanje po odmoru. Poverilni odbor poroča, da so pronašli vse poverilnice v redu i/v/emsj sledečih: Sestra Marija Koačak od društva štev. 120 nima }M»veriltiiee; ima pa glavni tajnik duplikat. Frank Zabkar od društva ši 13 ni ameriški državljan. Božo Prpič od društva 39 ni ameriški «tr/a\ijan. Joseph Sterle od društva štev. 42 nima poverilnice. r Grahek, da s tem odbor sodeluje. Odbor za sestavo resolucij in brzojavk. Predlog stavljen in potrjen, da se voli pet delegatov v ta odbor, katerih naloga bo sestavljati vse rezolueije in brzojavke konvencije. Izvoljeni so bili sedeči: Geo. L. Brozich, Dr. J. V. Grahek, Anton Korošec, Louis Vesel m Dan Predovieh. Finančni. Tam za njivami^tam za brezami. Anton J. Terbovec. Stoinstokrat mi je prišel aa misel gornji Zupančičev verz. ko sem se mudil v Minnesoti. Številna jez«*ra. goščave njive in vrtovi, elegantne smreke in deviške breze, ta je ob kratkem karakteristika železnega okrožja, kjer je največ slovenskih naselbin. Vendar je še mnogo drugih zuamenitsti. ki jih človek ne more prezreti, ako pride v te kraje. Tako n. pr. imajo v tem okrožju najlepša in naj-modernejša šolska poslopja, kar sein jih še riT, vozijo me da se n^ voli ampak da dolžnosti opravlja Poverilni odbor. v -n|0 jn domov v modemih za- Na to se preide na čitanje zapisnika sej glavnega odbora. Pri prtj|, avtomobilih, kar je velika tem se vrši malo razinotrivanje glede poraibe časa za izvršitev te točke Urr0(jn0St za malčke posebno v in je končno sprejeto, da se čitanje zapisnika glavnih sej opusti; j h°di in sti za izabrazbo imajo Br. Mihael Rovansek; gl. preds. poroča ustmeno glede njegovega j otroei tukaj in kakšne smo imeli uradovanja za c'.obo od Jan. 1. 1917. Poročilo se vzame na znanje. rnj Sevea in snažna Prosperiteta znanje. ka/«» povsod, v večji ali manjši Zatem vratar poroča da je časnikarski poročevalec v zunanji | meri. Shvenskih naselbin je tu sobi in želi vstop. Vname se kratka debata glede dovoljenja vstopa j mnogo; med najv«*čje spadajo go-časnikarskim poročevalcem. Predlog stavljen in potrjen «la se dovoli tov«« Kveleth. Ely iu Chisholm. vstop vsem časnikarskim poročevalcem, pod pogojni da poročajo Si«-er pa če hočem omeniti vsaj le'fa«.te in pa nepristransko o našem zborovanju. Temu je stavljen najznamenitejše in da se ne z.t-protipredlog. Sledi glasovanje. Protipredlog je izgubljen in poro- j merim nikjer, zakar nimam vzro-čevalea se sprejme. ka. j«- naju«djš*>. «1* grem po abe- Nadaljevanje poročil glavnih odbornikov. ee«lnem re«lu. Začnem t«.rej pri Brat Louis Balant, podpredsednik poroča ustmeno glede njego- "A"', vegn uradovanja kod podpredsednik Jednote. Poročilo se vzame na Aurora in veliko mestoma ima znanje. lepo leg«> in še lepše ime. Tako se Brat Joseph Pishler, glavni tajnik; čita svoje poročilo, katero , je namreč imenovala boginja, ki se glasi kakor sledi: j je skrbela za jutranjo zoro, nasto- Soglasno s pravili, Vam tu podajam svoje skromno poročilo o, pa joči d-m in vzhajajoči- solnee. poslovanju jednote za dobo štirih let, in sicer: o'oj in napredek organizacije, katera je sa po božje častili še vedno bila dobra, ljubeznjiva in skrbna nati svojim članom. Chisholm je malo, n zanimivo Gre, da zasiguramo tej organizaciji trajen obstoj, da bo zamogla tudi, inesteee Okolica je zelo kamenita, v bodočnosti tako vrlo in plemenito izvrševati svoje naloge in ob v mestu pa je ni skoro hiše brez veznosti. Upam torej, da bodete cenjeni zborovalci sprejeli to po ! vrta. kjer rust«« bujna zelenjava ročilo s tako dobrim namenom kakor je spisano. ! in zale cvetlice; posebno pri Sio- PINANCKI PREGLED: j vencih. In teh je mnogo. Posebno Od 1. julija 1016. Do 30. junija 1920. se mi je dopadla hiša rojaka Kln- Preostanek v skladih dne 1. julija 1916. na. ker je v*a "v rožcah" in ra«li Posmrtninski sklad. Bolniški in poškodninski, Onemogli sklad, Stroškovni sklad Rezervni sklad, Štiriletni dohodki Posmrtninski sklad, Bolniški in poškodninski, . Onemogli sklad, Stroškovni sklad, Rezervni sklad, $130.573.14 izredne naklonjenosti njih stan<»- 334.99 valcev. — Hm. pa da znate kak- 1,469.75 šno presenečenje sem doživel v 8.285.54 i Chishol mu ! Obiskal sem atarega 57,781.62 i znanca, rojaka Ant. Mahne, ki --lastuje trgovino z železnino in ki $198.445.01 .j*1 Je po število let neomajno stal v naših pečlarftkih vrstah. Neki (Nadaljevanje na 4. strani) -398,763.44 267,539.10 6,984.86 64,977.10 38,869.59 Vabilo na veselico. $777,134.09 Skupaj: — $975,579.13 Štiriletni izdatki Posmrtnine članov in jglanic, Premije od bondov (obveznic), Bolniška podpora, operacijo, odškodnine in odpravnine, Podpora onemoglega sklada, Upravni izdatki, Zatečene obresti na bondih, V $351,400.00 5,031.73 246,609.13 175.00 57,340.57 1,601.92 Čista gotovina s dne 30. junija 1920 $662,158.35 313,420.78 iM l' _ Skupaj: — $975,579.13 L, _ ^_ (Nadaljevanje na 4. strani) _ __________ Little Falls, N Y. Onijstvo sv. Jožefa prav vljudno vabi vsa tukajšnja slovenska društva na veselico oziroma vinsko trgatev, katera se vrši v soboto 2. oktobra. Pričetek ob s«-«I-mih zvečer. Igra tukajšnja Slov. Narodna Godba ter s«* pričakuje obilo zabave, kot je že v navadi pri takih prireditvah. Zato»ej se prav lepo prosi vsi Slovence in Slovenke, da se gotovo te veselice vdeleže. posebno pa še člani, kajti s tem si sami s«-bi utrdimo pot k napredku. Društvo se vsem že vnaprej prav lepo zahvaljuje za obisk ter jim kliče: Na svidenje dne 2. oktobra zvečer! Frank Manle, tajnik. (2x 23&30—9) ___r ...... ■ i____. i.. _ GLAS NARODA. 23. SEPT. , 1920 ZAPISNIK K ONVENCIJE. (Nadaljevanje s 3. strani.) Gotovina razdeljena po ikladih. Posmrtninaki sklad $ 72.904.85 Bolniški in pošk. sklad 21,264 96 Onemogli sklad $.279.61 Stroškovni sklad ' 15.922.07 Rezervni sklad 195,049 29 ČLANSTVO RAZDELJENO PO DRŽAVAH. OPOMBA: Skupaj — $313,420.78 Iz posmrtnin&kega sklada se je po sklepu zadnje koa-i venci je premestilo »100.000.00 v rezervni sklad.) Naložena gotovina. Obveznice: | School I>isr. Borroueh, Tarrel, Pa. Onawa, Iowa, Funding, Village of Aurora, Minn. Pulton County. Ills. West Matanza Dist, Simpson County, Miss., Road Bonds, 24% 25.000.00 4V4r<, 25,000.00 4%% 10.000.00 Open Aeet. 16.138.54 Savings 13.201.84 12.129.15 10,661.02 10.150.00 10.150.00 10.150.00 10.163 33 O. 10.215.89 10.000.00 10.000.00 10.000 00 Država. Število članstva. Štev. društev. California 42 1 Colorado 650 10 Illinois 633 11 Indiana 163 1 Kansas 165 0 —. Michigan 278 2 Minnesota 1.594 19 Montana 236 4 Maryland 30 1 Missouri 34 1 Nebraska 49 1 New York 248 4 Pennsylvania 1,863 23 Ohio 1.000 9 Oregon 41 1 Washington 207 3 Utah 67 2 West Virginia 84 3 Wisconsin 75 1 Wyoming 333 4 Skupno: 7.792 103 1 Tekom Štirih let je pristopilo k jednoti 2.019 članov in Članie. Novib društev se je ustanovilo 9. Skupna zavarovalnina za posmrt-niuo ali -kupna »-*.ta izdanih certifikatov znaša: 1(»"i,750.00 < Či-10.000.00 1{jj. šest miljoiiov-tristo petindevetdeset tisoč-sedercsto pet d* set ° 9">9 771 1,",lam pravil izgotovljenili. Cas hitro beži. dela imam vsepolno na ____vse strani, vendar upam da mi bo mogoče sestaviti ta pravila do PREGLED UPRAVNIH IZDATKOV OD 1. JULIJA 1916 DO 30.1 zborovanja. Nasveti kateri so priobčevani v glasilu od časa do ča- J UNIJA 1920. Plača glavnih uradnikov Plača pomožnega odbora, Geo. L. Brozieh, za izredne izdatke, odobreno na konvenciji v E velet h, Minn. John A. Germ, darilo desete konvencije, Notarska potrdila, Stroški preiskave sumljivih boluikov, Vrhovni zdravnik za pregledovanje prošenj za sprejem, bolniških nakaznic ter poštnina in potni stroški. Dnevnice in potni stroški nadzornikov in glavnega odbora na letne in poldetne seje ter po drugih uradnih opravilih Poštnina in zavarovalnina Liberty bondov, Seštcvalni stroj, Tiskovine, Uradne potrebščine, Pravila Jednote, Pravnemu odboru za sestavo in prestavo pravil. Poštnina glavnega tajnika, ekspresnina, telefon in telegrami ter razsvetljava in voda v gl. uradu, Poštnina drugih uradnikov, Insuranee Commissioner, države Minnesota, za pregledovanje stanja jednote Razni zakoniti izdatki, Maryland Ins. Department, prošnja za poslovnico. Stroški desete konvencije v Eveleth, Minn., lAddresograph, (Stroj za pisanje naslovov), Poroštva glavnih odbornikov in odbornikov krajevnih društev. Službena zastava. Naročnina na Glasilo, Pisalni stroji, Oglasi. Stroški porotnih obravnav gl. porotnega odbora, National Fraternal Congress, Članarina, Kablegram na mirovno konferenco v Pariz, Pregled poroštev, Stroški afere pok. John Janskovich Stroški Medosheve afere. Izredna pomoč pri sestavi računov na države ter podlage za cenitev certifikatov, Prestave poročil^ Izdatki za poslovnice na razne države. Izredna pomoč blagajniku neizplačanih posmrtnin. Najemnina gl. urada. Združevalne konference. Zavarovalnina jednotinega pohištva, Str<4ki pri selitvi gl. urada, Aktuar za cenitve certifikatov < Valuation Report), Arhiv iijL pisalna miza za gl. urad, Kurjava. Nagrada za pridobivanje mladine. i sa so dobri, veliko je pa takih ki niso praktični in jih ni mogoče $13,610.00 vpoštevat i. Moj namen je torej, izbrati jedra in jih uvrstiti v pravi-22.00; la. Nikakor pa ne mislim, da bom naredil popolna pravila, to je I nemogoče. Vzemimo razne naše zakonodaje, .ki so takorekoč v "več-190.0C? nem' zasedanju, pa še vedno nimamo popolnih postav, ki bi pokrl-25.00 vale vse slučaje. Upam pa, da po mojih skušnjah kot glavni tajnik 17.50( zamorem pravila precej izboljšati, ako se ne motim. Nikakor pa ne 126.80 1 prevzamem odgovornosti, da bi bil potem sam odgovoren z amore-, bitne napake. Konvencija bo imela vse prilike za zboljšati in zpol-2.182.59 j niti moje de\o. PRIPOROČILA. Preobširno bi bilo, ako bi hotel navesti vsa moja priporočila k 45 77 PremeD1bi pravil. Kar mislim, da je dobro, bode zapopadeno v 347 9q pravilih. Nekaj sem pa že svetoval v glasilu in pri tem tudi osta-0 934 9S nem- Navesti pa hočem vseeno še nekaj priporočil na tem mestu 756.41 ™ 5,777.80 919.28 2.850.48 12.11 Vse bonde hrani po sedanjih pravilih blagajnik jednote in edinliunmi lam 73 no on je odgovoren zanje. Ta odgovornost je prevelika, kajti bon-J Idili Z3 HjIVSfTilf IflHI di ki so kot gotov denar, prekašajo daleč poroštvo blagajnika. Bla-j gajnik ima sicer te bonde vedno na mestu. Če bi se pa blagajniku i. x ufflZdllll primerila nagla smrt kar ni izključeno, zamorejo nastati sitnosti J 1 radi teh bondov. Administrator bi jih imel poprej v rokah kakor! - mi, to je gotova stvar. Koliko bi imeli sitnosti predno bi jih od i Nadaljevanje s ;>. strani.) njega dobili se ne more vnaprej vedeti, posebno še. ko nimamo odJv«*čer sva se vdeležila zelo zani-banke nobenega potrdila, da se bondi v njej hranijo. Za odpomo?* iuivega predavanja o svetem peč-teinu. imam sledeči nasvet: Bondi naj se prenesejo takoj po kon-jlarizmu iu naših ljubeznjivih. V venciji v Duluth, Minnesota, v kako večjo banko za hranitev. Od- predavanju in poslušanju sva se dajo naj se proti pobotnici od banke. Pogojeno mora biti, da nima' vrstila. Kadar je predaval eden. sam blagjanik dohoda do bondov, navzoča morata biti dva uradni-t-ic drugi predstavljal slavno občin ka Jednote (mislim blagajnik in predsednik nadzornega odbora) vo in narobe. Okoli ene ure po ter eden bančni uradnik. Pogojeno mora tudi biti. da imajo dohod -polnoči je bilo soglasno sprejeta resolucija, da sva, radi čarov in svetosti prestopnega leta, tudi midva pripravljena žrtvovati košček svobode 11a altar kakšne lepe boginje, če bodo pravi * čenči", seveda! Do tukaj je bilo vse dobro in jaz sem ktnalu pozabil nn resolucijo in na ta košček prestop nega letJ«. ki ga še imamo. Medtem ko sem se jaz čudil vevericam, zajcem in "čiknatn" minnetotskih gozdov, je sopečlar Tone drago-ceni čas vse drugače porabil. Ko sem se čez par tednov vrnil v Chisholm. mi je kar na lepem predstavil svojo mlado soprogo, ki je Hila prej Miss Annie Aklim v Kvelethu. sem kar zijal presenečenja. tnalo pa tudi — da po pravici povem — od "fovšije"! Ni lepo "fovijo špegati" nasproti prijateljem, pa si pomagaj če moreš! Ampak na tihem študiram "sladko maščevanje", ki bo obstajalo v tem, da tra nekega lepega dne na ejiak način presenetim. — kot je on mene — če dež ne bo šel! V Chisholfu sem slišal tudi zelo zanimivo godbo, namreč Edison s spremljevanjem glnsovirja. Tozadevni patent ima neki tainkajšni rojak, ki je po poklicu kovač. Godba mi je zelo ugajala in posebno zanimivo je videti, kako plešejo težki kovaški prsti po tipkah. Človek ne bi verjel, če ne l»i sam videl in slišal, koliko umetniških talentov je zakopanih in koliko smisla za lepoto je skritega med našim, takozvanim prostim narodom. Elba ni otok. kamor so bili prvič poslali Napoleona po gobe, am p;«k del minnesot-ske celine, (ki je sicer preluknjana «>d tisočerih je-zer. a kljub temu celina), z veliko. skoro izključno slovensko na tudi postavni namestniki blagajnika, ali predsednika nadzornega odbora, za slučaj, da je kateri iz med teh dveh uradnikov odstavljen ali pa če sam odstopi, kakor tudi državni nadzornik v spremstvu blagajnika in bančnega uradnika. Mesto Duluth priporočam zato. ker 11a Ely, kjer je sedež jednote niso banke dovolj velike ako-ravno so vame in trdne. Pomisliti moramo da jc veliko jednotinega denarja reprezentiranega v bondih in da ga bo se več v bodoče. Nihče naj ne misli, da to pišem vsled tega ker blagajniku morda ne zaupam. Zakaj bi mu ne zaupal, saj je doslej ši* vedno pošteno deloval. V teh mojih nasvetih imam pred seboj koristi jednote in nič dmzega, osebnosti ne poznam v uradnem poslovanju. To pišem, ker vem. da je v korist jednoti in ker vem da so interesi jednote večji kakor zamore odgovornost posameznika garantirati. pa naj bode kdorkoli hoče. - PODPORE. Posmrtninski razredi naj bi ostali nespremenjeni. Bolniška podpora naj bi bila še $1.00 in $2.00 dnevno. V bolniškem in poškod-niskem skladu .smo v zadnjih štirih letih napredovali, tako da za sedanje asesmente lahko določimo podporo za daljšo dobo. Marsikateri član je bil že prizadet po sedanjih pravilih, pri dolgotrajnih boleznh. To so moje skušnje in priporočal bom daljšo podporo v novih pravilih, odpravnina za neozdravljive naj bi se v bodočo izplačevala, toda kdor bi prejel odpravnino, bi bil izplačan samo 7>a bolniško podporo in odškodnine, za smrtnino bi pa bil še v naprej zavarovan. Sedanja pravila so v tam oziru nepravična, odpravnine dajemo članom, iz bolniškega iin poškodninstcega sklada, za kar je potem izplačan tudi za smrtninski sklad. Za smrtifiski sklad naj ne bi bilo nobene odpravnine, izvzemši, če bi slučajno sprejeli 4'American Experience Table of Mortality*' lestvico, po kateri bi lahko določili odpravnine iz smrtninskega sklada, pa vrednosti posameznih certifikatov. ONEMOGLI SKLAD. V onemogli.sklad plačujemo vsi člani(ice) po 2 centa mesečno. Ta sklad se je ustanovil z namenom, da naša jednota sodeluje z nameravanim Slovenskim Zavetiščem. V tem skladu imamo že $8,279.G!. Ako bi vse druge jednote storile to kot je storila J. S. K. J., bi bili precej bližje vresničenja Slovenskega Zavetišča. Ko pa ni nobene aktivnosti več glede tega vprašanja, je skoro gotovo, da ne prede do vresničenja. Dandanes bi tako zavetišče stalo najmanj trikrat toliko kakor ob času ko se je ideja sprožila. S par sto tisočaki bi težko kaj večjega kupili in zgradili. Kje pa dobiti toliko svoto? Z darovi se pač malo doseže, te skušnje imajo že razne organizacije. Oa bi pa obtežili članstvo naših organizacij, je pa skoro nemogoče, ker moramo že itak izdatno povišati naše asesmente za protekcijo bodočih obevznosti. Moj nasvet je, da se onemogli sklad premeni na starostni sklad (Old Age). Postave raznih držav- določajo, da smejo bratske or-Jsolhino ganizacije narediti določbe za starostno podporo, katera se pa ne sme nobenemu poprej izplačati, dokler nedovrši član 70. leto starosti. Po proračunu aktuarja, zamoremo za sedanji asesment v ta sklad ki znaaša 2 c. mesečno od člana, sigurno zagotoviti sledeče starostne podpore: Skupni izdatki iz stroškovnega sklada: $57,340.57 PREGLED BLAGAJNE. Gotovina s dnem 30. junija 1920 Gotovina z dnem 1. julija 1916 Napredek blagajne tekom štirih let: PREGLED ČLANSTVA. Jednota iteje dne 30. junija 1920: Jednota štela dne 1. julija 1916: k.*. - _ • - _ * ______ Napredek v člastvu: $114,975.74 7,792 članov in članic 7,311 članov in članic 461 članov in članic G Lavni odbor naj se ne zniža, izvzemši pravnega odbora in združevalnih odbornikov. Tega ne svetujem radi tega, da bi komu 200 00,Tat* odvzel urad, temveč na podlagi skušenj. Ne rečem, da pravni j odbor ni vršil svoje dolžnosti. Temu odboru je pač težko poslovatti. T 175 06 nal°?a ie> takoj po»kouvenciji sestaviti pravila, kar pa je tež- 344 0;k° delo, posebno za_člane ki nimajo z jednotimim poslovanjem. Z&d-jiija pravila se je tako dolgo popravljalo, da je končno prišlo nekaj 116 61iUM'k v pravila, ki sploh niso bile na konvencije sprejete. Kako je °74 40't'° te^a Prišlo mi je neznano. Trdim pa lahko, da so se -vsi trije 25 0Q|člani tega odbora trudili, kar je bilo v njih moči. Sobrat Plautz. je 7 £56 43 [ veliko prihranil jednoti pri tiskovinah, znane so mu bile cene tisko-60 00 vin in ni nikdar privolil, da bi plačali previsoko ceno. Sobrat Movern, se je trudil s prestavo pravil, kar je tudi naporno delo. Prestava je veliko boljša kot je bila v prejšnih pravilih, akoravno imajo v prestavi nekatere točke drugi pomen kakor v slovenščini, g 975 50 jSobrat Pogorele je bil par dni po konvenciji uposlen pri sestav-159 58 ,Janiu pravil. Pozneje ni imel veliko posla. Ker pa potuje iz 507.32 ^ kraja v kraj. je vedno dajal dobre besede za J* S. K. J., o čimer 30.64 iseM1 se Sam Pr(Tričal. Iz tega je razvidno, da uradniki precej ko-244.00 i "stili Jednoti, toda večinoma izven njih predpisanih dolžnosti. 59 22 i Prav'la potreba stalnega odbora, ampak le začasni odbor, : katerega član bi moral biti na vsak način tudi gl. tajnik. Kar se pa 252 10!*"^ nar°č'la tiskovin, pa naj bi imel predsednik nadzornega od-1 gg5 95' bora isto moč kot jo ima sedaj pravni odbor. Združevalni odbor ostane v slučaju, če se konvencija izree za 1.364.00' združenje, v tem slučaju mora ostati dokler se združenje ne vres-20,00 se Pa konvencija izreče proti združitvi, tedaj je konec 1 035 00 na®e debate za to idejo in združevalni odbor je nepotreben. 20.00' Združevalni odborniki so se trudili kolikor mogoče za zdru-1.362.00 žitev- P*ide pred Vas cenjeni zborovalci, ki bodete imeli 194 42jpolnomoč za odločitev. 4^ 24 INVESTIRANJE DENARJA. 00 O tem se je tudi že nekoliko razmotrivalo v glasilu jednote Kakor kaze izkaz "Naložene gotovine", ima jednota v bondih $190,000.00 in v raznih bačnih zavodih pa $123,420.78. Denar ki je naložen v bondih (obveznicah) nosi prcej višje obresti, kakor denar ki je na bankah. Za bančne uloge imamo poroštvo od zanesljivih družb. Liberty bondi so registrirani, kar je pa drugih bondov so pa neregistrirani. Časi za investiranje denarja so sedaj ja-ko ugodni. Dobi se lahko razne bonde ki so varni in ki donašajo visoke obresti. Strinjam se tudi, de se izreče konvencija, da Be sme investirati jednotin denar v dobre indnstrijelne bonde. Bondi od železnic nosijo precejšne obresti in so varni, ravnotako tudi od drugih večjih industrij. Dalje bondi za javne naprave (Public Utilities) so tudi varni in nosijo precejšne obresti. Take uloge dovoljujejo državne zavarovalniške avtoritete. Kar se pa tiče ban čnih ulog, bi bilo umestno jih omejiti. Banke nalagajo naš denar, kamor ga bi sami lahko naložili. Nekaj rezerve je sicer umestno imeti na bankah, za tekoče izdatke, nikakor pa ne previsokih ulog. Čez 920,000 naj ne bi bilo na nobeni banki stalno naloženega in v slučaju ne več kakor znaša kapital banke. To zadnje je de celo državni nadzornik priporočaL 461.40 79.rw 654.90 6r..O0 $313,420.78 198,445.04 Starost ob pristopu. 16 20 25 30 35 40 45 50 Starr*stna podpora. ko čan dovrši 70. lelo. $82.75 67.58 52.03 39.58 29.62 21.69 15.39 10.43 Ako bi' bili asestmenti višji kakor 2e. potem bi svote starostne podpore bil v primeri toliko višje. Do omenjene vsote bi bil vsak član opravičen, ne glede nato če bi bil zdrav ali bolan, kadar dovrši starost 70 let. Meni se vid! tak sistem jako praktičen in pravičen. Treba bi pa bilo nekoliko višjega asesmenta, da bi zamoglv izplačevati višje vsote starostne podpore. To se pa lahko odloži na poznejši čas, ako se konvenciji ne vidi umestno takoj določiti višje starostne podpore in asesmente. Ako upeljamo starostno podporo, bode tudi naše članstvo bolj sttlno, ker vsak bo nekaj pričakoval na starost.' To priporočilo sem povzel na nasvetu aktuarja, ki je strokovnjak v takih ozirih. ODŠKODNINE IN OPERACIJSKE PODPORE. Odškodnine katere plačuje J. S. K. J., so precej visoke nikakor pa tie previsoke. Vsak član ki zgubi kak ud je nesrečnež, zato moramo imeti določbe za odškodnine. Pravila bo treba napraviti nekoliko jasnejša, kar je bilo že priporočano v glasilu. Glede podpor za operacije, pa prepuščam sodbo vrhovnemu zdravniku, ker 011 bolj pozna nevarne in kritične oj^pracije. SOLVENTNOST JEDNOTE. O tem vprašanju sem že v glasilu nekoliko razmotrival, zato ne bom nadaljeval na tem mestu sicer pa predložim aktuarjevo poročilo konvenciji. NEIZPLAČANE POSMRTNINE. V blagajni neizplačanih posmrtnin se nahaja veliko deležev za razne polnoletne in nedoletne dediče. Vkreniti bo treba nekaj, da znižamo število neizplačanih deležev. Veliko tega denarja pripada mladoletnim dedičem, za katere še niso bili sodnim potom postavljeni varuhi, da bi jednota njim izročila dotične deleže. Krivda ni jednote in ne blagajnika neizplačanih posmrtnin, da jednota oskrbuje toliko dedščin. Reditelji mladoletnih otrok, bi morali preskrbeti varuške pravice in dvigniti denar od jednote. To storijo mnogoteri, Se več jih pa je ki se sploh ne zanimajo zato. Veliko posmrtnin je bilo izročeno vladinemu oskrbniku tujezemskih lastnin (Alien Property Custodian), za dediče kateri so živeli v vojnem času v soyraznem ozemlju. Vse dotične posmrtnine se še vedno hrani.'o pri vladi, ker kongress so ni razveljavil tozadevnega zakona (The Trading With the Enemy Act). Kongres ima za razveljavili do-tično postavo in za določiti način, po katerim bo mogoče dedičem priti do svojih opravičenih deležev. V glavni urad pridejo številna vprašanja glede teh deležev. Mi nemoremo druzega pojasniti kakor je pojasneno tukaj. Obljubimo vsakemu, da bomo pripravljeni sodelovati z dediči kadar pride čas zato. Jednota ima od vlade po botnice za vsak delež posebej in je prosta ravnotako, kakor če bi denar izročili dedičem, kljub temu pa je naša dolžnost dedičem iti na roko in jim pomagati, ker sami se ne Vedo kako ravnati. Na (Nadaljevanje na 5. strani.) Elv se toliko razlikuje od Jeruzalema, da ne stoj; 11a sedmerih gričih, ampak samo na enem in da mesto židovske čebule duliti tam slovenski rožmarin, rožen-kravt in nageljčki. Po njegovem zvišenem socialnem stališču bi človek sodil, da je neki Elija novega testamenta nameraval peljati v nebesa, pa mu je 11*1 tem griču ga-zolina zmanjkalo. Ker ni prišel do konca, tudi ni bil opravičen do celega imena, ampak je ostal pri Elv. Slovenski živel j je tam močen. Imajo Narodni Dom, lepo zidano poslopje, ki sicer ni veliko, pa odgovarja njihovim potrebam. Prva državna banka je menda po večini v slovenskih rokah. Tom je dalje glavni urad J. S. K. J. vee sloven-kill trgovcev iti obrtnikov, slovenski astopniki v mest nem svetu itd. Pred leti so imeli celo slovenskega župan" v V>scbi Mr. Bro-zicha. ki pa je pred potekom drugega termina resigniral radi zapos ljenosti. Cerkve štirih različnih ver, na enem bloku, kažejo tole-lantnih raznih ver in bogov. Domača slovenska politika je zelo pisana in zabavna in gostoljubnost naših rojakov vsega priznanja vredna, tako. da je Ely dobil moj vsestranski O. K. Fleveth je eno najlepših mest na Range. Ni zelo veliko, vendar tudi ne tako inajhno. Slovenskih trgovcev in obrtnikov je tam precejšno število in tudi politično so Slovenci važen činitelj. Prijaznost in gostoljubnost je njih srednje ime Eveletska mestna godba je na dobrem glasu celo v Dulutha 111 St. Paulu. Neki večer sem se ravno vračal s pleharske ekspedicije preko malega parka, pri javni knjižnici, kjer se Je vršit koncert imenovane godbe. Sedel sem na "bakso" in poslušal. Imeli so lep program in nekterc težke točke, ktere so prav precizno Izvajali. V eni točki je nastopila s petjem mlada,lepa dama in jaz skoro nisem vedel, da li bi bolj občudo-va njo a i njen krasen glas. Na vprašanje, kdo je ta mlada dama odgovori mi poleg stoječi možak: "Miss Brince, of course don't you know her?" Veste in Miss Brince je Slovenka! — Malo ven iz mesta pri Fayal Location, je tisti znameniti most, kterega je lansko zimo meril "Popotnik", tako nerod (Nadaljevanje na 5. strani.) 1 Mi tifei - f- . : ZAPISNIK KONVENCIJE. (Nadaljevanje s 4. Mrani.) GLAS NARODA, 23. SEPT 1obotrue, ie nismo pričeli pošiljati posmrtnin dedi <~-etu v staro domovino. Konvencija pa lahko vkrene nekaj da pričnemo takoj pošiljati d«leže v staro domovino. Sicer pa je bil denar pri j«e one članice, ki so se nahajale med vojno v starem <;i bodočem zboljšanju naiega finančnega sistema bodem govoril kadar pridejo te točke v diskuzijo. Iz finančnega poročila, ki je predloženo konvenciji je razvidno, da smo v zadnjih štirih letih, vkljub epidemični bolezni, precej dobro napredovali, kar gre v prvi vrsti pripozuauje in zahvala vsem Članom .Jeriiune ki so potrpežljivo in brez godrnjanja plačali od glavne-j ga urada naložene asesmente. -lednotinega denarja je o bde več nazaj sprejete, tudi ni bilo dosedaj nobenih T Moje poslovanje kot glavnega blagajnika Jednote je bilo vedno "w! " p«.mim, ko sem od- iij /a /'»p"tni sprejem, ker po sedanjih pravilih se nemore I složno in prijetno z ostalimi uradniki Jednote kakor tudi s kra ev t* ^ K*m ^ * '"»P* to pot -ega Člana ah rlamce nazaj sprejeti ako je suspendiran (a > | Ilimi društvi, v koliko sem nriSol „ „ v— „„ IH ,,:-a>»» © tej državi stokrat boljšo est mesecev. \ se prej omenjene članice so suspendirane že dve obstoji. Clede Vi .it i bo Tri članice so umrle ie predno so bili suspendirane, za eno srno 'plačali posmrtnino, za ostale dve pa čakatno na zadostne po-c. Pripomniti pa moram, da se v onih časih ni pazilo na starost članic ko so -prejemale v jednoto iz starega kraja. Imamo slu-listno glasilo v teh «"iu«ih splošne draginje, ni niti za misliti. Da-cnskih jednot in Zvez. članstvo pa vseeno n» zadovoljno, zato trm bolj te/ko rešiti to vzrel. Da bi pričela jeduota izdajati svo-««j. ko je bila sprejeta v Jednoto članica iz starega kraja v starosti 70 let, umrla pa je v starosti 2 let. Ta zadeva še ni rešena in jo predložim konvenciji. Moj nasvet je, da ne obdrzujemo več stalnih članov in članic v starem kraju, izvzemši onih, ki so tia potnih lint ih zit dobo dvfh let. GLASILO JEDNOTE. To je tudi eno zi me d važnih vprašanj za rešiti na bodoči konvenciji. .Jed not a mora imeti razširjeno glasilo med članstvom, nekoliko /e radi zakonov raznih držav v katerih poslujemo, nekoliko pa v sled zahtev modernega časa. Težko ji pa odpraviti težkoče prt glasilu. Po sedanjem sistemu imamo najcenejše glasilo iz med vseh ijf j- tudi pomanjkanje papirja, tako da je že veliko manjših listov moralo prenehati. Ker je z glasilom težko vstreči članstvu, iu ker še nisem na jasnem pod kakimi pogoji, bi Glas Naroda še nadalje sprejel naše glasilo, opustim to vprašanje do konvencije. Do takrat pride mogoče tudi več razprave glede glasila. ORGANIZATORJI. Veliko se bi lahko pridobilo še novih članov in članic ako bi jednota imela svoje krajevne organizatorje. Morila se bomo zopet bali stroškov, če se pa dokaže, da se bodo stroški pokrivali, tedaj se jih iifMiierau ogibati Agitacija v glasilu je dobra in potrebna, toda s poljubnimi besedami se še več doseže med našim narodom. Mnogo je še o*eb. katere se bi pridobilo ako se jim pojasni vse dohote katere deli naša jednota. Po mojem mnenju, bi bilo umestno uvrstiti v bod-x'a pravila določbe, po katerih bi wzvrsevalni odbor imel pravico nastavljati organizatorje po krajevnih razmerah, v krajih k ji r se bi po mnenju društev zamoglo pričakovati vspehov. Organizator bi bil lahko društveni tajnik ali pa kateri drugi uradnik ali < lan in provizija naj bi bila po $2.00 od vsakega novega člana. < i lavni odbor naj bi imel pravico nastavljati in odstavljati organize! or je. POSLOVNICE Jednota ima postavno pravico do poslovanja v sledečih državah: Colorado, Indiana. Illinois, Kansas. Maryland, Michigan, Minnesota. Montana, Nebraska, Oregon, Pennslyvania, Utah, Washington, West Virginia in Wyoming. — Prošnje so bile narejene tudi na druge države, ki pa niso izdale poslovnic, radi nesolventnosti Jednote. ZAKLJUČEK. Ob zaključku tega poročila, še pripomnem, da sem nameraval sestaviti detajlirano poročilo o mojem, delovanju in poslovanju odkar sera nflst pil ta urad, toda pronašel sem, da ne bi bilo praktično. Zadeve ki pridejo v urad glavnega tajnika so preštevilne za naštevati. Zgodovina jednote zadnjih štirih let je zanimiva, če bi jo zaznamoval. Sedaj se še spominjamo vseh važnejših dogodkov, ka-kor n. pr.: 20 letnice obstanka jednote, katero smo slovesno pra-/U"vali. Svetovne vojne, tudi ne bomo kmalu pozabili, akoravno nisnio občutili zlih posledic iste. Med vojno so prišle razne nove postave in odredbe, katerim smo se morali ukloniti, za kar ni dru ge poti. Epidemija influence je tudi prizadjala Jednoti in njenemu člai stvu močan udarec. Jednota je zgubila v dveh epidemijah 143 članov in članic, katerih zavarovalnina je znašala «125.000.00. To velikansko rano smo preboleli, pokazalo se je tudi da so naše organizacije dobre in varne. Naša dolžnost pa jc narediti jih TRAJNO varne. Zahvaliti se mi je dolžnost, vsem onim. ki so v preteklih letih t nn m»j uradovali ter vsemu članstvu jednote. katero sem imel čast zastopati, za izkazano mi zaupanje v raznih slučajih. Zavedam se. da sem delal tudi pomote ter da vsem nemorem vstreči. Kdo pa je ne iziiM tljiv in kdo zamorc vsem vstreči? Z mirnim srcem in s čisto vestjo lahko stopim pred vsakega ter dam svt>j odgovor. Moj najbolj vzvišeni cilj je bil, služiti organizaciji po svojih najboljših močeh ter spolnovati nje pravila. Storil nisem kot tajnik jednote, ničesar, kar bi ponovno ne storil pod enakimi okolščinatni. V upanju, da bo enajsta redna konvencija J. S. K. J., zmožna začrtati nadaljno pot napredka ter zadovoljiti naše članstvo v ]>olni meri, ostajam, Z odličnim spoštovanjem, 1 Vam udani, Joseph Pishler, gl. tajnik. 3 z ostalimi uradniki Jednote. kakor tudi s krajev- tj v koliko sem prišel z njimi v dotiko, za kar na tem mestu izrekam vsem najtoplejšo zahvalo. S spoštovanjem predloženo, Geo. L. Broach* gl. blagajnik. N« razna vprašanja daje pojasnila in zazeljene podatke. Poročilo se vzame naznanje. Brat Louis Gostello. blagajnik neizplačenih smrtnin poroča ust-raeno glede njegovega uradovanja kot blagajnik neizplačanih smrtnin. Poročilo se vzame naznanje. . Brat .Joseph V. Orahek, vrhovni zdravnik poroča, da ker je \ Gilbert!! živi mnogo Slown- sodbo. RojaUi. s kt runi sem se cev in Hrvatov. Bil sem tam kar -»stal. napravili so name, v sploš-najprijaznejše sprejet in seznanil nem. kar najboljši vtis in vreme sem se s celo vrsto finih možakov, je naravnost idealno. Kraji sieer Tudi katakombe kjer je božja gna niso tako n mantični. kot na gore da v tekoči obliki že par let z.ako- snežnikov. vodopadov in skalna paiia, mi bodo ostale v sladkem, tih čeri. ampak ta številna jezera naravnost božanskem spominu. ... te zelene goščave, lepa polja in Karakteristično za ukaželjnost vrtovi, vse to mi jc bilo prav pri-tamkajšne mladine je dejstvo, d« jetno presenečenje. Po vmh zra-pojde letošnjo jesen iz take male ste zelo lep krompir, zelje, kuma S e ve r o v 3 zrf r a vila v/tir / u'j e i • /dravif v drLtzmahv Tiho trpeče. Mncea i*o« in mlad* deklet* trpe n& tihe nca od botezci ivc-jee_ »pol*. Tak* bolezni m pon*T*ai kuejo potom bo-!e£in t krilu, d* strani. * ledjih *ll spodnjem delo tiebnba. vetknmem Cl»Tcbo! i. Trojem in hudcem >pre* nlnj*nju po telesu. S evera s Regulator bite pri ti£cri lekarju. Boaite prevjuiii. tla dobi.o si-C»rno '"Severjeveca '. Ceiui f 1.20 la 5c dar ko. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA lo se o kor se -t< mislil da se nebode prišlo do njegovega poročila "še danes; je pustil iTL^™".^ in n" in svoje listine in poročilo na hotelu ter obljubil da predloži zbornici 'Z. ""t 'i " jutri zjutr-j. Se vzame na znanje 1 zavele. Med temi stadva Slo- ogledoval visoki fižol: izgleda im Brat John Gouže, predsednik Nadzorne« odbora, n^a „ ^ Im]ihar !n P^1 kot Vt ^Prt»',^lene. jske marele. Takega ni- l v Qobetii dnifri državi. okusen je! Poletje je Je> - -------...........— oitipak dnevi so precej on* Maty na,i7ftmit - ... !Ile,n SVt,t»- — Tudi leseni altarji daljši kot nižje na jujiu. zato vsi tica pri on Matz, nadzornik, poroča o svojem uradovanjn 111 samouka \I M*ttekovi.'.» v« «« m■ i u • - ji. i ,je v "h M- -*«aicKovica so se mi pridelki izredno hitro zrastejo. —'< « 1 izredno dopadlL Mož pri petinse- Zime, so seveda dolge in hude ' onih sol učnega juga. ka-razlikuje nežna šmarniea žarnordeec vrtnice, ampak lepi obe. vsaka ita svoj način. M> -je dosedanje srčne" ljubice: Miss Duri. I-lot i Da. Ida II«.! Dela Ware. Louisi Anna in M i*.s Issippi, gotovo ne bodo liude. ee pride k njim še moja najnovejša zuuiika .Minric Sot a. .um iiiad« datke in Brat vzain n: P at vzame ua Brat Geo. J. Porenta, predsednik porotnega o.lbora čita poročilo, katero se glasi kakor aledi: "ojejdemdesetih letih, pa tak umetnik z;mski dnevi zelo kratki. I1 t - j v rezbarijah. :e res nekaj izred- to ni čudno, ker se dežela steza! nega in zanimivega. |tako daleč na sever, da je večkrat1 ° ^ irprniiji vem le toliko, da je videti znani severni sij Jaz sem1 lepo mesto in da je bil tam sojen ga videl, mudeč se na KI v. prvič Že marsikdo za grehe — bele mu- v življenju. Tudi različne vrtne {cvetke v poletnem času zelo bujno Ko sem prevzel urad. katerega mi je poverila delegacija na 10. je cveto; seveda vrtnic in nekterih redni konvenciji sem se zavedal naloge, katero s, ,„ prevzel s prepri- vJ' *™>3?\ 'h J° ^ tiaoe dni,nh. k, ne prenesejo hude iti • . . 11 Velika so m mala m skoro vsa me tu can jem, da bodem isto pravično in v zadovoljstvo prizadetih članov j t|lp<1 se|>oj z večjjmi aH * vestno vršil. Od časa nastopa in do danes sem prejel til pri- j manjšimi ožinami. Zel« POZOR, SLOVENKE! ■*>».'"»«» d< bi ^loveuka ali Ilrva- lovenski druž.in katero vese'i. naj s,, lov: Ton v Mihalih. a n v gozdu, na i »ox 1<»4. Mav burir. V' orest ('oiinty. I 2: t 24 b a. POROČILO PREDSEDNIKA POROTNEGA ODBORA J. S. K. Za enajsto redno konvencijo v Chicago, 111. Od 1. j an. 1917 do 13. septembra 1920. in člani« m ue prenesejo ne vidite. Pred leti sem mislil, da tu ni Ne smete biti brez te knjige. ložb. največ tiobra da so šli sami na KuTio. odkar se moram tudi društvenim uradnikom za , kuharica in je huda. če "fantje" ne jedo ra«li iu dosti. Da mene 111 bil o treba prositi, to mu že smete verjet i. Tam so vsi pre«lpogoji za dober apetit. Noč in dan srka" bal zansko dišavo smrekovih in brezo- v ih gozdov. «op 1 ješ se ali voziš v čolnu po jezeru, loviš ribe ali pa j.ilj civilizirane, odkar laziš, s puško v roki. po goščavah. \lga narodov, in s«i Jep«. tiho, č Lepšega časa pa menda tam tudi jih nihče.nič ne vpraša, ni. kot v poznem poletji, ko je ta "kontra" posušila, dokler mi rojaki niso razložili, da je ko-marjeva sezona v zg«»«lnjem poletju. ne proti jeseni. ls;o velja tudi •rlede žal). Jaz sem bil tako presenečen, ker nisem cel mesec slišal niti ene same. Mislil sem. »la so obstaje e' jut ninee.me ne vpn " Gotovo ste podjetni in ambiciozni — želite se povzeti. Brez znanja angleščine v tej deželi ue pridete daleč. Naročite si knjigo, ki jo boste rabili leta in leta. Vsaka slovenska hiša bi morala imeti Angleško-slovenski besednjak, ki ga j«- sestavil Dr. Kern. Cena mu j«* ; naročit«* tra n;i ta naslov ; Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair Avenue Cleveland. Ohio. Istoiain lahko naročite Zormanove p**smi. ki in» lo prijale starim in miasm za ,'2't. Poročilo pravnega odbora J. S. K. J. Po določbi konvencije L 1916. sprejeli smo kot gospodarski od-j !'sIje Ta^°..s,a,,ko kot dovi so jih. poneko«! so skr- il red i te v pravil in oskrbovanje tiskovin za Jednoto. [žafran. I rijazne družbe mi tudi m<,. drngod pomešane meti s bor Pravila so bila urejena po določbi zapisnika konvencije in dana na precenitev trem slovenskim unijskim tiskarnam. Slovenski izvod /e bil izročen v tisk 15. dec. 1916. angleško prestavljeni izvod pa 12. jan. 1917. Ker pv ni bil angleški iztis sprejet od pravnega odbora, zaradi nekaterih tiskovnih pomot se je izvršitev in razpošiljatev pravil zakasnila za par mesecev. Vse nadalje zahtevane Jednotine tiskovine so bile dane na precenitev 11a razne tiskarne in blago je bilo naročeno od firm, ki so nam nudile najbolji materijal po najnižjih cenah. Maroeene so bile zraven pravil vse redno potrebne tiskovine kakor: pisemski papir in koverte za razne uradnike, bolniški listi, čeki. pobotnice, potni list. dopisnice, certifikati, prošnje za premenitev certifikatov, imeniki itd. Izmed večjih knjig v glavnem uradu je bila naročena samo ona. Od vseh tiskovin so se zahtevali vzorci, ki so bili posl ani s cenami vred na glav urad na pregled in v potrdilu. Se vzame na znanje Brat Maks Keržišnik, predsednik finančnega odbora kateri je sodeloval pri zadnji reviziji v glavnem uradu; čita svoje poročilo katero se glasi kakor sledi: __(Dalje prihodnjič.) Kar 'io palme za Californijo. dnevi ravno prav gorki. noči pa solnčne rože /a Kansas, vrtnice za i prijetno hladne. Lešniki so /j-eli. Oregon, magnolije za Louisiajo. j maline tudi in prvo odpadajoče tn so ^ reze za Min nesot o. dvetriiii z.t patent«, to••?) v*e vaSe |K.tr^l.« gl+- «". \ Število pokopanih vojnih žrtev v,tonskih duhovaiikm- je bilo odli-ceškoslovaiki republiki. j kovanih z redom častne legije. 134 Kakor se da posneti po "Novi z v<>jnim križcem z meči, izmed Dobi", imajo na češkoslovaškem i Protestantovskih vojnih kuratov 250 tisoč vojnih grobov. Od teh;*' z reru|JI Je tzvanredno natančna. ve|lko l>olj kot drupe ure ter je ir«rantirHiia z.i .lvnjs^t lei i ra i- vredna najmanj l-f tekom tejfa mefwft« pa dobbiii Za «aino 13 5»5. Z vsako uro V; t m t-onio poslali «'i»lo za»tonj tie .-t pre eleBantrii poalaZen žepni nož. katere*,! lahko rab.le kot pni« »ek k verLilri «3> prvovratno evTopsko britev napravljeno ii naJboijAega nemškcea >kta •!» irar_.fitiran jermen z« r rušenje i5> krasno porcelansko kapo za britje: («) brilDi fopK naprsvljen iz n«jbol>Mh 1»» »7» Škarje «a utriženje. <8> cesalnlk' (») Oavto » šestimi htknjaii;t. nn katero »e lahko v kratkem naročite, ne podvaamete nobenega rizika, kajti mi vam po*lj«-mo pre«l-tnete na desetdnevno poskuSnjo. In fe niste popolnoma *adovo!Jnt. vam jnmo z vesel iem vrnili den3r OPOMBA: Mi ne prodajamo zirora jomen jen ih predmetov ker so izklju/.no namenjeni, da Jih dajemo kot darila z vsako uro Ker Je ta ponudba veljavna samo za en meneč svetujemo vsakemu, naj hitro nnro^l. ker najbrie ne bomo ve£ priitl s tako ponudl»o na dan. UNION SALES CO. 2029 W. Chicago Ave., £>ept. 450, Chicago, m. ........ ilzretite ta knr^n) ........ ii.SK \ XT IK A X Kl'h »N, VMIJAVKX T.\ MKrfKi • Cdspo-'je. rrofiin vas. p»j«5Jite ml prvovrstno 21-kamenhko uro ki J^ garantirana za »lv;ijse| l. l z-« 111 K In devet pred metov ,katere »Injete tekom tridesetih dr: i. t'riUKnin U centov * h>Urirk po-Sijem kot liprejniem predmet«-" ,lme ................................ V 3 K lOV ............................... l*ro»im'» naj <»djemak I Izven Ztfmt •1 l-t** lMitijejo t imrin'llntii Koto vino. 'j—........._ . v.- i-. wpgjtfg ■ wf " - 4 ftMSVAHOIU^S3. SEPT. 1926 —To upam, — j" rekel rm>ž v. jasnim glasom. Ko se je hčerka tVrnistroiiga v ya«-uo mislili, tla se tre-st od mraza, drugi zopet, da se trese od strahu, a jaz vem. da se je jtresla od sovraštva ter brezluy-.m* jeze. Že ilavtio l»i bila zbežala z \seni denarjem ter s\«.jiin olH-udovdli-eiu. če bi ;ie bilo mene tukaj. Od ojjfiiii trenutka. ko ji je moj ubugi stari gospod prepovedal Iztočiti se /. onim zapitim liimi»ont. .. . —--Stojte. j«- rekel Csilder zelo resno. — \as prav nič ne brigajo vaše družinske ;-ovesti ali \;«ša domnevanja. t e t.imate nika-kih pravih dokazov, po.em so vaše izjave le domnevanja.... METANJE PARNIM Nadaljevanje., — predložil Uradnik predstojuika Mertona. neki Osivel in izkušen detektiv •** prekinil Magnus po imenu (Jilder. je -ta! na zeleni trati ter piičakoval kronskega mw*1L Mhlnika ter govoril medtem s Patriek Bovee-em, kojega visoka po ktava je presegala ono detektiva. v , ■ .. i.i ..i.,..« i.,.. ter nasi i lam njegovo neer onesveseemi na neti. s Krvavim oouaieem /. liMilm jijiiii ru i« st jo je Kove.* . , . »ill- i. i. * roki. Dovolite mi. ««:i tudi to bodalee izročim pristojnim oblastim, jazil itrpnosjo t a svojega predstojnik i. No. Mr. (iilder. ali ste že rešiu uganko f Ni »ploh nobene uganke, — je odvrnil (iilder, ki se je pri tem o/ri na visoko poslopje. No. /amr obstaja na v sak način uganka, — je odvrnil Mertim smeje. To je povsem enostavno, moj dragi, — j«* odvrnil postarni detektiv t« r se gladil po bradi. — Tri minute potem, ko ste vi šli i>kat duhovnika. Mr. Royee-a. je prišla eela stvar na dan. (Jotovo se »(Mmiinjate služabnika s črnimi rokavieauii, ki je ustavil vlak! 1'ov^hI In ga zopet spoznal. Kurja polt me je skoro oblila. ko srm ga videl. Dobro. _ j,- rek« I {Iilder ter počasi nadaljeval: — Ko je vlak odšel, j, i / jj i r ii I tudi ta človek. Prti-j nesramen zločinee, kaj ne, ko uide / iktim vlakom, s katerim je prešla polieija. Ali,sle torej \ reditu-i prepričani, — je vprašal mladi detek t IV, da J»- 1 * 11 ou. ki je v resiilel Ullloiil svoje«a gOspoiTarjaf I Veer j, je • .1» unl stari detektiv, — in to predvsem iz mosta \ nega v/roka, ke rje p<»b«'gml z dvajset tlso,- funti, ki s*> ležali \ I salnt mizi gospodarje. Kdina stvar, ki nudi neKoliko težkoč, je na . hi. kako ga je umoril. < i lava je \ideti strta j ter je bilo premajhno, tla bi ga mi opazili. Al. pa preveliko da bi ga opa/ili. je naenkrat pripomnil ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJ dul-ov H. k VRflJT RT.OVP.KRKT HVF.VNTK V ZDR. DRŽAVAH (iilder se je obrni1, vspričo te »>r» eej predrzne otii?»r Ter vpra-^ ------——-.—..---_-- i.1 n,..»,u. k.j m,-I, .......... * trm. ŽENITNA PONUDBA.-- \« iiii iio sem *e ra/il. lo vem, je odvrnil »il umorjen z j M'"« premoženjem, se žeii sezua- AebkčMiskmi batom, !ikim, zelenim t »a lom. ki je prevelik, da bi ga I "n N Sitivanko v starosti od 2<> n o|fh \ i«let i in ki se imenuje zemlja. Hazbil se j« na tem zelenem na ikjpii, na katerem stojimo. Kaj atislits s tete? — je vprašal detektiv. O. e Itrouii je «»bini! svoje lir*, podobno p.dni luni. proti ozke-u u /.oli.j -mu /idu poslopju ter |»ogled«| navzgor. Slede.- njegovim svojim ostrim glasom. — Povabiti me te»nivo. Kesniea pa je naslednja : Trenutek potem, ko so starega moža krvavečega potisnili skozi okno, sem pohitel v sobo v podstrešju Pri tem je vzel žepa svojega fraka botltilce. katero je izročil polifijskemu uradniku. Nato je stopil iz kroga in njegove pošev. e « či so >koro izginile v jamican. Merton je čutil v isieni trenutku kot da se ga polašča slabost ter zašepetal (iilder-ju: — VjyJmste brez dvoma stavili izpoved Miss Armstrong njegovi! nasproti? Oče Brown je pri ***nt dvignil pogb d in njegovo lire je bilo tako sveže kot da se je ravnokar skopal. — Da. — je rekel, žareč od veselja. — ali pa je izpoved Miss Armstrong t a»pto:ua njegovi ' Dekiiea je lakni :i:dalilio zakričala in pogledi Vseh so se obrnili proti njej. Njena postava je b:ia nepremičt:;. it: le njeno lice obdano od rjavih ias. je k«./., io bi-e/.t.-« rno za» iidt-nie. Niala je i.t»t da jo je ravno v istem t'-enntkii <-« kd*» ujel v za nji: n ter jo davil. Ta mož. — je .ekel »iiider s * — pravi, da vas je našel po završeneiii umoru iKZivtsJmi in krvavim ntižem v roki. --Oil govori resiiieo. jf rekla Miss A lire. Naslednje, kar »o , avzoči zapazili., je bilo. o«b»trešju, kajti ni bilo \ trn aidii iiikakr^ra okna. Ali nr \idit**, jr |Hgasiitl ter |K>«rlrdjil navzjfor, — vrjrli so is im! /iroraj na\/dol. € a i l«t** r jr mrko opa/oval okno te konerno nriponnil: M o y i »••»• bi /r I do. .Ia/ samo ,ie vem, /akaj sle ttoro svehtl sv«»-jr stvari. Hro'.vti jr i a široko odprl svoje o<~-i. No. .n- r»•k••,. ali ne vitl-ie, da visi na nojii mrtveca k<»s i \ i vi ' Ali nr /ap.izitr* Ihiu rporaj pri oknti istotako kosa vrvi? V m> m. pn okno. j« bilo vid*".i majhno stvar, a stari detektiv fteHtfa la naJraznOVTBt i bil /ndovol.(»Mi. | BBjfc Popolnoma prav imate, — j.- r*k*-l »»roti Hrowiiu. — Ta] . ^ • t.iHtnr pripada n.: v s .k t a.-in vam. ' aOIIluCa Z(lr2lVll& hiM-mi j«- drtekto govoril to. j,» privozil po-rbni vlak. ki je iz j bljn\«l i/ s»b»« pai 1'fdaljnih j tolar istov, v kojili sredini je bilo vi »'iti /alostnti lirr M a.m tisa, služabnika, ki je i/.v:nj|. » Hrs. imajo jr v/.kliknii tiibb r ter stopil pro;! skupini. Ali iitiatr drnar je vpras.d prvrjra polirista. Po:irist se jr pre«« j pre>eneeet«o ozrl vanj. Nr, je rrke! ?.-r ualo dostavi!: - Vsaj lukaj ne. Katrri jr ins|>ektor? — jr vprašal človek, ki je slišal na ime Majrnaa. Kakorbitro jr odprl u-ta. je vsakdo takoj razumel, da je njejrov {Jas \ si min tistioiti ,1. k Itd jr to iirprija/.n<» zr«*"- flovek, gladkih! • rtiih Ihs t» r bn*/bar\»o-tfa obraza, 'ii jr kazal nekoliko orijental»k<-j pote/r. Nikdo ni \*-d»'. <«lk«M| ptihnja, kajti Sir Arinstrinijf jra j» našel \ nekem londonskem re^tavralitn ter *ra lešil natakarstva ter j š«> v«-r **bujsili htVari. Njejrov irlas je bil prav lako živahen kot jej bilo njt ^oto li«-e brez urtu. MofiH-c vsJetl izgovarjanja njemu v ! t« s||>i tujega jt/ik i j*li iz obzira do svojejra trospo«larja, ki je bil j to koliko ^luh, jr im« t ^las MafiiUKi oster in presunljiv zvok in eel a i »I upiiia jr ostrmela, ko jr poveril: Ve«lti«> uti j« zdelo, da bo prišlo tako. je rekel z nesrain-J • o prsja/.nosi jo. M»*i nbo«ri stari gospod«r se je norčeval iz mene. j ker srm sr t » dno rim. oblartl, a jaz sem mu vedno rekrl. da moram j biti priptavlj*-n na iijfj*ov pojrreb. Pri tem je napravil kretnjo s svojo desnico, ki je tirala v rrni rokav ir i. Seržant. — je rekel inšpektor (iilder ter vrjr«*l j^zen oovle«! na '"rno oldrrnu roko, — /akaj pa ne vklenete i« i:a rloveka T Izjfteda preerj i r varno. — Da. jfosptnl. -- j«> rekrl seiži.nt s presentn-rnim pogledom. — t.r vrm ee sinrmo ki:j takega storiti. — Kako to? — jr vprašal (»tlder jezno. — Ali jra niste aretirali? kroj; ust majfiiiisj. j« bilo videti za n tel ji v smehljaj. — Aretirali stuo ^a, — je odvrnil seržaut resno. — ko je ravno stopil i/ policijskega .irada v lli^b tiste, kjer je deponiral ves denar svoj*-ira trospodarja pri inš|»ektorju Robinstaiijti pa je bilo «'-uti rimi fflas Majmusa: — Jaz nimam nohenejca vzroka zaupati družini Sir Aarona. Vsi iisvzori ki <*> siali nepremu-no. sa imeli skrivnoKtin občutek krt tla je nsvzoes neke nova oselia iu Merton je bil se bolj presene->fii. ko je dviirnil |x»j»ied ter zapazil preko ramen oeeta Browna t»i«Hio lire Arnisimnri ve b«*erke. Bila jr sr rnlsrta in lepa, čeprav so biti njeni lasje na gotovih mestih ž« sivi. — Pazite s«-, kaj govorite, — ie pripomnil ttojfte ostro. — Dru-prestraiili Miss Armstrong. ANCHOR LINE Parnik "Itajia" odpluje 23. septembra naravnost v Dubrovnik in Trst. Za tretji razred v Dubrovnik ......................$125 00 Za tretji razred v Trst ............................$100.00 in $5. vojnega davka. 1 Vprašajte pri najbližjem Cunard — Anchor agentu. Pozor! Slovenci, Hrvati in Srbi ki potujete skozi New York. Ne pozabite Ra W 30. OKTOBRA v Dubrovnik in Trst. Cena za tretji razred: naravnost v Dubrovnik in Trst.................... in $5.00 vojnega davka. Oglas: te se pri najbližnjem Cunard agentu. $125. ALI STE BOLNI? Jaz van bom oidmil. Že ver kot tridrset let srm zdravil vse liolrzni. Kožne, krvne, živčne, že-lodrnr in reimatizem ter vsakovrstne drug* bolezni. I^aliko vam pokažem več dokazil nabiti rojakov, katere srm dtdravil. Jaz nem ozdravil, ko draži niso mogli. Nr čakajtr. l-ridte k mrni p redno Je prepozno. One so lake. da jih lahko vsakdo /more. Preiskava brezplačna. European Medical Office &PECMAUST 311 Smithfield Street n*«^« po*m^a ur.d«. Pittsburgh, Pa. NAZNANILO Prof. dr. BAER, specialist ntd 30 let •n več let znan v ^ittaburghu ter okolici aa j» presolil v sva j nov uraa na 534 SMITHFIELD SV., rittakurph de pridete v mojo pisarno, se bosta prepri£alt, da Je to naj bol ji« vrejena pisarna, kar sta jih kda| videli* Nabavil sem si vse moderne In znanstven« aparate v dobrobit mojih bolnikov. Če potrebujete preiokuinjo krvi. kemično analizo vode. preiskavo s X-*arfcl. afi kar. koli zahtevate, sem jaz v stanju, da Vam pootratom. Jaz imam svojo lastno lekarno, napolnjeno m najboljSl-mf evropskimi in ameriškimi zdravili. Za krvne bolezni ušpeftno uporabljam C h tile nov SOS. Zdravljenje revmatizma. jetrnih ledičnih. mehurnlh in žalodtnlh bolezni ter zdrav. •Jonje moftkih bolezni o moja tpecijaliteta. Ne izgubijajto časa z dru-0imi. Izvejte v vaiem* lastnem jeziku resnico s vaiem slučaju ter ozdravit*. Uradno sre: Vsak dun od devetih dopoldne do testih zvčeer. V sredo in soboto od devetih dopoldne do oem/a zvečer. V nedeljo od de* PROF. DR. BAER, špecijaKst dopoldne do ene popoldne. 534 Najglasnejši pravi Colombia gramofon. V zalogi jih imams 45«. C« ■na takeca k aksr ga vidite mm atlii 3~5e. Cena m dva peresa SM.ee- poje glais j. da gm ali- lite aa aiiljo daleč. Brez eoHie* ca lahka c lesets vatari kraj- Prave Vm Kranjske C'otu*J>ia pisM je dal rtn pri nas. Codk psOjaas htif'ahs. Naročite si edme le pravi flail Co- lusabia cnunofsn takoj, dokler raises ns pi side, PnUoM gm prvi dan. ko dskiam Vašr itars fila Ako ni resnica, kar Vmm piflM, Vam n m■ s dinar Kar kupite ad nas, ste sij ;m oi da je prave in pikisi 'Macs ter se ne kaste keaall za ■vaj denar. IVAN PAJK 24 MAIN STREET CO NEMA UGH. FA. 30 dnevna ponudba sa sne. ki Me 14-karatne zlate are. lasa ike od f U. naprej. Ker immm igri—i sa f n iijii laka pusL Vsak se lahke sas PWte. kal ieDte in jaz vsai paOjoa C. O. D. videti sb časa j^rejeaMk Jjj t*mmK M. POGORELC W. Madison Street Room 605