7 S. Lswnd»lc A v«. Off i«« of Publlcation: 2067 South Lawndsl« A v«. Tolophon«. Rockw»ll 4W4 rrffrrrfffrffrffr»fr'*ffffr>«>t>JJ TEAR XXV1H- * K-00 - M mi—a. "IT? ^^^mST CHICAGO, ILL.. ČETRTEK. 18. APRILA (APRIL 18), 1935. Bubtcrlptlon 16.00 Ysar!y. 8TETV.—NCMKKK 77 Accoptanct for »šiling »t tpocial r«U of potUg« prtvMtd for la —tion llftS, Act of Oct I, 1»1T, yithoriiod on Juao 14. gfc llifloiska relifna administracija ejela ultimat iz Washingtona tralnc dajatve bodo ustavljene, ako ne bo žava prispevala določenega deleža za oskr-brezposel nih revežev. Governer Horner s jjimi pristati ponovno poskuša pridobiti ornico v Springfieldu za zvišanje kupcij-ega davka, ki je po njegovem mnenju "edi-izhod." Država mora dobiti vir novih do-[ov do 30. aprila MORNARJI VZTRAJAJO V STAVKI 18. apr. — Federal- administracija je za-','da bo ustavila nadaljnje za nasičevanje bednih, ivna legislatura ne bo do a zagotovila $3,000,000 jno kot svoj prispevek v i-ivrhe. Harry Hopkins, na-federalne relifne admini-ije, je v tem smislu obve-0. Hunterja, svojega za-ika V Chicagu. irt J. Dunham, načelnik » relifne komisije, je na tctfa obvestila posvaril [ne relifne uprave, da mo-ustaviti podpore brezposel-10. aprila, ako ne bodo do isa dobile zagotovila, da bo na legislatura podvzela ak-ki jo zahteva federalna re-administracija. Dunham je [poudaril, da bodo nekatere uprave izčrpale sredst-omenjenim datumom, erner Horner je izjavil, da ■ejetje načrtov za zvišanje iskega davka edini izhod, rti so bili zadnji teden po-v nižji državni zbornici, governer upa, da bodo pri nem glasovanju sprejeti v rbornicah. Včeraj je Hor-i ure konferiral z voditelji nega senata o situaciji, o bo legislatura sprejela Diene načrte, bo kupčijski t zvišan od dveh na tri od-e. kar bo prineslo $3,000,-»Mečnov relifni sklad, vso-jo je določila federalna re-administracija. Illinois je prispevala $1.500,000 me-\ omenjeni sklad, noiska relifna komisija je sil«, da bodo stroški za o-brezfa»selnih revežev v znašali $13,300,000, na r«z|K>lago ima samo de-lilijonov dolarjev. jetski arhivar aretiran v Sibiriji »kva. n. apr. — Arhivar v «u. Sibirija, je bil te dni a-n ker je razdal lokalnim »ttnjam pol milijona doku-kl Jih je imel v oskrbi. *r Je najbrž mislil, kaj stari papir, ko pa je v«'iko pomanjkanje papir-P's«nje m zavijanje. Med j^mi dokumenti je bila tu-'ka zbirka letakov iz časov * vojne. rtu, fi/ci oblek tapretili s stavko f* Y,"-k Okrog 25,000 r < .»h oblek bo •'M»rila ako ne bo I7*'"* delodajalcev pri-' malne te- in skrajša-u. ''dr a na 36 ur. ^slo mali pod-'^•MaVoe v stav-"' * " proti lastni-^'titttr, -katere 1 'tilnika za to ipjonov areti. ' C, hoslovakiji V' * ehonlova-« včeraj are-«»*«b, ki so •Med are- ^ '' '' N*emef.V. O-u rad ne ve. •^rit re| » , . ' v Hiužbi tenih je San Francisco, Cal. — (FP) — Mornarji, ki so zastavkali na ladjah za prevažanje olja, se pogumno drže in so si svesti zmage. Zadnji poskus delodajalcev, da obnove promet s stavkokazi, se je izjalovil. Posebni odbor, ki ga je imenovala načelnica zveznega delavskega departmenta, skuša skuša pregovoriti unije — Mas-ters, Mates & Pilots, Marine En-gineers Beneficial Ass'n in International Seamen — na umak-nitev zahteve, da morajo delodajalci uposliti samo unijske delavce, toda naletel je na veliko opozicijo. Vse kaže, da se bo stavka raztegnila tudi na druge izurjene mornarske delavce. Unija pleskarjev je že odredila glasovanje glede oklica stavke, katere cilj bo zvišanje mezde in izboljšanje delovnih pogojev. My8tic Line, ki lasfluje več tovornih parnikov in kateri vzdržujejo promet med pristanišči ob zapadn! obali, je že podpisala pogodbo z unijami in zna-menja kažejo, da bodo tej družbi sledile tudi ostale. Sovjeti ustrelili 60 zločincev v enem mesecu Moskva, 17. apr. — Nadaljnjih osem na smrt obsojenih zločincev je bilo ustreljenih včeraj v Moskvi. Sest od teh je obsodila sodnica Marija Kireva. Z najnovejšimi eksekucijami je število usmrčenih zločincev na-rastlo na 60 v enem mesecu. Vodja legije huj-ska k nasiljem o Vse radikalce je treba pobesiti" New Caatle, Pa. — (FP) — M. J. Kane, načelnik krajevne organizacije Ameriške legije, je na javnem shodu pozval tovari-se-legionarje, "naj vzamejo zakon v svoje roke in linčajo komunistične agitatorje in druge prekucuhe." Kane je rekel, da bi se Amerika kmalu iznebila prevratnih elementov. M pv^tojanke Ameriške legije v vseh mestih pobesile glavne voditelje, druge pa izgnale. Kane je uradnik Jones & Laughlln Co., podružnice jeklarskega trusta, ki terorizira prebivalstvo v jeklarskih središčih. Kanejev govor je izzval proteste celo v meščanskemb časopisju. List "Elwood City I^d-ger" je objavil uvodnik na prvi strani, v katerem je ožigosal vodjo legionarjev. Zapisal je, da bi morale avtoritete |>oslati Kane ja v zapor, ker je odprto po-žival na nasilstva. Unija izvoje- vala priznanje Cincinnati. O * — Crcot v kongresu. Roosevelt sicer pritiska na kongres in zahteva uveljavljen-je načrta v tem zasedanju, toda možnost, da bo položen na polico. ni izključena. Kongresnik V. Marcantonio iz New Yorka se je izkazal kot dober voditelj opozicije proti Roo-seveltovemu načrtu. Dejal je, da načrt sploh ne nudi zaščite brezposelnim in starim osebam. On je vodil odločen boj za uveljavljen je Lundeenovega načrta In pridobil precejšnje število pristašev, dasl je bil pri prvi preizkušnji moči v nilji zbornici po-ražen. Glavno oposictio proti udminl-stracijskemu načrtu vodi radikalni blok. Ta vidi v tem načrtu nizke pokojnine za neznatno število ljudi, brezposelnostne podpore, katere ImkIo mogli kupiti le uposleni In mizerno pomoč nekaterim, "da bodo laglje prenašali bedo." Nasprotno i>a Lundeenov načrt socialnega zavarovanja proglaša načelo, da morj.jo b'tl vsi nezavarovani zavarovani. Vsaki osebi mora biti zngotovljen dostojen žlvljenskl standard In vsaj tako velika podpora kakor povprečna plača neizurjenlh delavcev. Stroške takega zavarovanja se ne sme naložili na ramena revežev, kakor določa sdmi-nistracijski načrt v proviziji za obdavčenje mezdnih izplačil, temveč se mora direktno obdavčiti visoke dohodke. Izgleda, da bo Rooseveltov načrt naletel na veliko opozicijo v senatu, če ga bo nižja zbornica sprejela v obliki, kakršno zahteva predsednik, kar pa ni gotovo. Vse kaže, da se bo debata zavlekla. če ne bo administracija pri* stala na reviziie in kompromis. Eksplozija v Kanadi ubila sedem rudarjev Stellarton, N. S. — Silna eksplozija plinov v premogovniku Allan, ki je last Acadla Coal Co., je 16. aprila za*ula sedem delavcev pod zemljo in upanja ni, da bi se mogli rešiti. Rudsrji m pokopani 1500 čevljev globoko pod zemljo. V istem premogovniku je bilo H8 rudarjev ubitih med eksplozijo leta 1018. Se eden nacij ubit v poljskem koridorju Svobodno mesto Gdansko, 17. j apr. — V izgredih med Poljaki' in nemškimi fašiMti, ki so se včeraj ponovili v okolici G dan-1 skega. je bil ubit nacij Rudolfi Reick Policija Ar ni naftla nje 1 govih napadalcev, | Rclifarje vozijo v Al as k o VVashington, D. C. — Federalna relifna uprava naznanja, da bo te dni poslala prvih 1500 oseb v Alasko, kjer je ustanovila kolonijo. Kolonisti, ki so se prosto-oljno prijavili za odhod v Ala-sko. so bili na relifii v Michlga nu, MJnnesoti in Montani. Via da jih postri-tev konflikta med radlkaici in fašisti. Bolj resnega značaja je obleganje nekega šolskega |M>alopja v pariškem predmestju Mor-sang, ki traja že tri dni. Združena fronta — socialisti, komunisti in njih simpatičarji — se bori proti fašistom, ki hočejo zabraniti komunističnemu učitelju Dariusu de la Gori poučevanje otrok. Ta fašistični manever je del gibanja francoskih "patriotičnlh" organizacij, ki hoče preprečiti poučevanje ateizma in internacionalizma v šolah. Levičarji so obdolžili policijo pristranosti. Zadnjo nedeljo je policija razbila zborovanje Združene fronte, nasprotno pa ni nadlegovala iašistov, ki so se zbrali na svojem shodu. Ta shod, pravijo socialisti, je bil provoka-cljskega značaja, vendar ga je policija dovolila. Isti dan so se vršili tudi izgredi v mestecu Carpentras, ki so rezultirali v bitki med fašisti in rsdikalcl. Ti incidenti kaftejo, da je Francija razdeljena v dva velika politična tabora In vlada Je zaradi tega alarmirana. Napetost se je zlasti povečala, ko se je stranka radikalnih socisli stov, ki vzlic kričečemu naslovu predstavlja zmerno strujo, pri družila komunistom in sociali stom v Mu proti fašizmu. VELESILE PRITISKAJO ZA UKOR ZA NEMČIJO Zahtevajo, da Liga narodov kaznuje Nemčijo zaradi kršitve versajske pogodbe PREDSTAVNIK FRANCIJE V ZAGATI 40 rudarjev zgorelo v Koreji Tokio, 17. apr. — Ogenj, kl Je izbruhnil v rovu v Itnnanu, Koreja, je usmrtil 40 korejskih rudarjev, ' Long ne dobi cven-ka za javna dela Ickes v konfliktu s "cesarjem Kingfishem" f<4M,M I" w •«.,«» Avtomobil notega tipa. ki jr Ml narejen > mm jetnki s* t ni totarni.1 VVanhlnglon. D. C. Ilarold L. Ickes, tajnik za notranje za deve In administrator milijard ncKa fonda za javna dela, Je zagrozil držsvi 1/ouisJani, da ne dobi niti centa iz tega fonda, č< državna uprava raztegne svojo kontrolo nad lokalnimi javnimi deli, Senator "Kingfish" Utng, diktator l^ouisiane, Je zadnje dni odredil svoji državni zl»or-nlri, naj raztegne to kontrolo, lekiw je dejal, da fed« r al na vlada ne bo |s»dpirala z denarjem za javna dela l/ongove |h» litične mašino in njegove pro pagande proti "new dealu", kar m* bl gotovo zgodilo, če bi "King firth" razpolagal s federalnim denarjem za vse projekte javnih del v svoji državi, loke* je imenoval long ki ne zdaj mudi doma, je imel odlok prave avtoritete. Kvropnka situacija se ne bo dosti npremonila, če. prav bo resolucija sprejeta. Laval je do zadnjega upal, ds i m. mi »,*«. 111 urini« ki0VBMI| NASODNB JKONOTV Of(M W mm4 K«Mte«» MS« u Mi. IIS u H M*. IIAS m Uut Ma; m CM—■ ia om« ru u Um. mi m m m«. u hhi«Sm U M SiiSiMlUlii raMs i t«* Um UaMaS MM ln«H CSMae«) C«»»S. (t M |»» Uw«» Md CM.ro r « >•» r«*. iMSfl «OMWW 1$ M t*r »Ml JlaUav m m vrUajo. H,+ut>t*i btmnrmt mKm (*rue». »» !»■», nnm tU.I m «»hj» »ailOatelJa 1« v »JuMJM. U trn VfHmtU puium*. UtrtMiM ral«> u« mtmiimS. -llMU»rt»M *ummuml-nll.ti a»4 nMdiftM tKlcIra »»II M U r«UrU (SU ■«m«S|ili. m Maru*. »urm, »u.. vUJ Im rturaU U, iMlif u«lr • »tt^mptimlmi U ~H-*d4rm—4 mS et*m«wS nkim m km im mik « imn: PKONVETA 1MT-M S*. U*a4al« Ar«. CMm>. IUImI« MIMR Of th« rtlHIKATID Pim V - 1 • rjpi i3s Glasovi k naselbin Zanimive beležke Poročilo r/ CoJofeda I»ui*ville, i olo, — Tukaj se imamo nekako srednje. V rovih se prilično dela, tako da se preži v imo. Seveda, nekateri rovi obratujejo bolje ko drugi, v poletnem času se pa na splošnem v rovih malo dela. Farmarstvo zelo slabo izgleda, kajti 10 mesecev ni bilo ne dežja ne snega, da bi zemljo namo-I čilo. Zadnjih par dni pa smo l-meli precej prahu, da je nebo za-temnilo. Dne 9. aprila je začelo Bratu Godini, upravniku Pro-svete, svetujem, da bi letošnje počitnice prebil med nami v pennsylvanskih hribih in ga zagotavljam, da bo tukajšnje podnebje njegovi soprogi zelo prijelo, kajti tukajšnji sveži zrak se precej razlikuje od velikomest COMT BACKS GOVtRNMSNT 0* GOLD; UFORBfM PA TMENTIN NEW DOLLAR; BUSINESS SUKGE5P0RWARD,ST0CKS RISE ■OBAMunK ' — Mv (K Uncertant, Mvaace in Ganeral ActMty. , -rilaSil risbmm. h Lto "New York TI men" je z vellkhn naslovom naznanil odlok nega. Poleg tega bi lahko obi- vrhovnega nodfcča, s katerim je podprlo Raoaeveltovo politiko. skala več naših društev, kajti v - ' 8t ■■ ■■ —' ................ ■ ■■■ aae—n u*m i naši državi je največ jadaotinih zadnje. Kajti sedaj imajo mno-poatojank. Prepričan sem tudi, Ifo bolj izpopolnjeno morilno o- da je v naši drŽavi največ naroč- rož je in pline, tako da bi mesto nikov na dnevnik Prosveto. Zate Pittaburgh lahko bilo v treh u- rah pokončano. V prihodnji vojni bodo največ trpeli otroci in žene. Do 1. aprila smo še precej do- Akademična svoboda Amerika j«- polna zelotov, ki kriče, da branijo demokracijo prod komunizmom in fašizmom, v isti sapi pa ubijajo demokracijo v in-terenu faAizma. Najnovejša ofenziva teh zelotov —- med katerimi se slaMi odlikujejo fanatični Hearstovi sluge — je naperjena proti "komunističnim profesorjem in študentom na univerzah", posebno na čikaški-univanLSignal za to ofenzivo je dal rnagnat VValgreen, laatiiik verige lekarn. Ta milijonarski magnat in burbonec je pred nekaj dnevi začutil veliko potrebo, da pove v javnosti, da njegova nečakinja ne bo več študirala na čikaški univerzi, kjer bi se lahko "okužilu s komunizmom". Kaj dela baron VValgreen s svojo nečakinjo^, j« njegova privatna zadeva. Kdo vraga se briga, kje bogata punčara študira? Ce bogati stric mlati, da so njegovi 'burbonski nazori, ki jih je vcepil v možgane avojl nečakinji, tako delikatni, da jih vsaka profeaorska sapica lahko odpihne, naj da zgraditi posebno univerzo za njo, v kateri bo nežna stvarca čisto sama, saj bogat je dovolj, da to lahko stori. Resnica je, da na čikaški univerzi, ki je privatna Institucija, ui niti enega komunističnega profesorja. Dva ali trije so socialisti, velika večina je pa takih, da spreminjajo politiko kakor dela večina Američanov; enkrat volijo republikance in drugič demokrate. Koliko komunistov je med dijaki in kakšni komunisti ao to, nam ni znano. Druga resnica je, da ao politični problemi izključeni iz vseh' predavanj na čikaški univerzi — prav tako na vseh ostalih univerzah v Ameriki — isvzemši v oddelkih ekonomije, sociologije, zgodovine in Mitičnih znunostl. V teh Atirih oddelkih, ki ao v direktni zvezi s proučevanjem "civics", pa profesorji predavajo o v a«* h političnih in socialnih teorijah in Idejah, pa naj izvirajo od Thomaaa Jefferao-na, Roberta Ovvena, Karla Marksa, velikega inženirja Hoovra ali "Kingfiaha" Longa. Profesorji ne predavajo zato, da bi propagirali to ali ono teorijo, temveč zato, ker taka in taka teorija obstoji In to ln to zahteva. To je vse." V Združenih državah so kajpada privatne in javno višje šole, v katerih uce ekonomske in aln^ideje le po receptu kapitalistične filozofije ; Vse druge teorije ln filozofiji* so "tabu", kakor da jih ni, če Jih pa sploh omenijo, jih omenjajo v sovražnem tonu, Toda čikaška univerza —. poleg nekaterih drugih — jo toliko liberalna, da uči vse ekonomske in socialne teorije z enakim rešpektom in prepušča dijakom. naj sumi sodijo, katera j« dobra in katera nI. To je akademlčna svoboda. To je demokracija v šolski izobrazi i. Burbonci seveda m« marajo te avobode in demokracije. Oni, ki tulijo za svobodo — svobodo zase! — in demokracijo — demokracijo I« z««*•! — nočejo nič nliAati na primer o Mar-kaovi ekonomiji in Marksovi socialni filozofiji. Pri njih Je to samo na sebi absolutno zanič in te kdaj o tem govori, so mora govoriti v ta-ničljlvein in sovražnem tonu z izrečnim namenom. ,i,* ae pobi je in raztrga BurUmci jiozna-jo le svoj«, fosillBirano ekonomijo in svojo okamenelo filozofijo in samo u« h«* mora učiti a svetim tvšjiektom. Vse drugo Je "komunistič-no . Tako burbonci pojmujejo svobodo in demokracijo, sicer imajo svoj,, privatne učne za-v«'*le. v K a telili »e Ve« deževati in snežiti, tako da je bi bilo priporočljivo in lepo, če malo namočilo in morda bomo; se bi upravnik in njegova sopro-čez en meaec videli zeleno travo, gi odločila za počitniški poset ! John Malovrh, predsednik dru- med nami. Glede stanovanja in štva št. 218 SNPJ, se nahaja v postrežbe bodo že člani in jed- »ro delali, Pa delamo en ! bolnišnici, kjer se bo moral pod- notina društva poskrbeli kjerko- dan ali dva v tednu. Nekateri vreči operaciji na prisadu v u- II se bi nahajala. Največ naših rovi delajo malo boljše. Tovarna J šeau, kar je precej nevarno.1 društev je v okolici Pittsburgha, i obratuje neprenehoma; v njej je Drugi bolnik je tajnik naJega v okraju Westmoreland in v o- zaposlenih precej Slovencev. društva John Ambrožič. Tudi on kolici Johnstrnvna. V večini teh1 Naselbina Strabane še precej zelene in vse se veseli prihoda se nahaja v bolnišnici In ima ne- krajev društva lahko v kratkem d°bro napreduje. Imamo zadruž- pomladi, vstajenja narave, ki se kako notranjo bolezen. Ne vem,'skličejo skupaj več občinstva, n0 prodajalno, ki ima nad 200 ponavlja leto za letom. Tudi de-kako težko je bolan, ker sem od- četudi ne pride na soboto ali ne- delničarjev, pa tudi posojilnico [Uvec trpin pričakuje vstajenja. kaj se ne zateče k Jehovi? Seveda zato, ker ve, da je Jakova slab zdravnik. Končno tudi duhovniki verujlejo v dolarskega boga kakor jaz, razlika je le ta, da jaz to odkrito priznam, duhovniki pa ne — in ne morejo, ker potem bi bilo konec njihovega biznesa. Jack Yert. Delavčeva pomlad Biahop, Pa. — Zima se poslav-ja, narava se prebuja, travniki daljen od društvenega sedeža deljo. S tem bi upravnik tudi po-Denver celih 22 milj. Vsi člani kgzal, da si želi stike z naročniki društva At. 218 SNPJ želimo na- in čitatelji. Za to potovanje se bi širna bratoma hitrega okreva- morala odloČiti že v maju. nja. Oba sta izredno dobra dru- Da ne bom agitiral le za odda-Štvena odbornika In zvesta čla- Ijena društva, se moram spom-na naše organizacije, naše naj- niti tudi prireditve društva št. boljše in naj večje,, slovenske or- 262 SNPJ, ki se bo vršila v so-gaizacije SNPJ. boto 27. a^rila>b 7.30 zvečer. V okolici Denverja je v enem! To bo koncert, na katerem bo letu umrlo precej Slovencev. Dva sta se v premogorovu tako težko poškodovala, da sta pod- nastopilo tudi pevsko društvo Slavec, ki ni izurjeno le v petju, temveč tudi v igranju. Kdor je legla v bolnišnici. Ne vem, od ie slišal ta pevski zbor, mora pri-kje sta bila doma, oba pa imata znati, da je povsod žel priznanje. tukaj svoje družine. To sta bila John Tegel, moj prijatelj (mno- in dvorano. iZe stoletja ga pričakuje, ali še Tu okoli Pittsburgha so začeli sedaj ni zacvetela prava pomlad beračiti za novo cerkev, ker jim za uboge delavce trpine. Za de-je stara cerkev sv. Patricka po-1 lavce je še vedno zima, posebno gorela. "Father" Cox hoče ime- pa mrazi onega delavca, ki se za-ti novo, ki bo stala $250,000. Če j ve svojega dela in ki ve, da se bi nabirali denar za cerkve raz- mu godi krivica radi sedanje ne- dirati, bi bilo pač bolj umestno, kajti cerkev je prva kapitalistična podlaga. Duhovniki pridigajo, da bomo imeli nebesa na "onem pravične uredbe, kajti paraziti in izkoriščevalci ga tlačijo k tlom. Premajhna je še armada onih, ki še zavedajo tega in ki svetu", oni pa jih imajo že na so pripravljeni, da se bi otresli tem svetu, ker dobro vedo, da na "drugem svetuT' jih ni. Anton Rozanc. Cvetne butare Sharon, Pa. — Danes, ko to pišem, je cvetna nedelja. V sta- htevala in dobila vse kar ji gre. rem kraju smo namreč običajno Zato je treba, da se delavci na cvetno nedeljo nosili v cer-'organizirajo, da se bo želja čim-kev težke butare, da so jih go- prej uresničila. Le v delavskih spod fajmošter blagoslovili. Kar se tiče moje osebe, imam Zato se priporočamo, da nas obiščete omenjeni večer v velikem ! gokrat smo se skupaj veselili na številu. S tepi bomo pokazali njegovi farmi), in John Penko,|našim pevcem, da znamo ceniti s katerim pa nisem bil znan. Pri-1 njih trud. Vabijo se vsi tukaj-zadetim družinam obeh moje i- šnji in okoliSki rojaki, tako tudi skreno sožalje! j vsi iz Pittsburgha in Canons- Storklja se je oglasila pri dru- burga, posebno rojaki k Ali-žlni j »od predsednika društv* Š*. quippe, Ambridga in Cyereta. ~ 218 SNPJ Johna Levnika i^Ji Kaj pa moonrunski ženski pev- dovolj težko butaro, katero so pustila brhko hčerko. Dne 7?*a-'Hki 2bor? Ali ne bi tudi ta sku- naložili na moje rame že ob prila se je vršilo imenovanje de- pjntt prjjitt ^ num> evnikovlm za postrežbo In prljnznost. Frank Hafner. 218, [ cv '- Poročilo zastopnika Pro*vete Sharon, Pa. — Ker so ml na mojem potovanju nekateri povedali, da so pisali po moj naslov upravništvu Prosvete, sem se odločil, da ga navedem pod tem dopisom, da ne bo treba u-pravništvu teh sitnosti.«8podnji naslov ostane stalno eden in isti, dokler se ne "premufam" v deželo večnih lovišč, kakor naziva-jo Indijunci svoja "nebesa", o katerih pa itak nihče nič ne ve. Zadnjič sem jsiročal, da sem v naselbini Meadovvlands obiskal mojega dolgoletnega prijatelja in njegovo družino, kjer so mi Ve*t i Iz CanonHburga CanonHhurg, Pa. — Na velikonočno nedeljo 21. aprilu oft 2. popoldne uprizori dramski klub Soča dramo "Rdeče rože", ki bo sedaj prvič igrana v Penni. Zadnje dni marca se je tukaj spada k vellkinoči, mi nj treba skrbeti; tega mi ne manjka in mislim, da tudi mnogim drugim ne. Za dobro mero dobimo večkrat še popra pod nos! Velikonočni prazniki me drugače ne zanimajo, kakor le ona stara pesmica, ki se imenuje 'In vstal je kakor je rekel. Aleluja!' Nadalje še nisem opravil velikonočne spovedi, ker v spoved ne verjamem nič in sem pred tridesetimi leti zadnjič bil pri obhajilu. Nekateri pravijo, kakšni brezverci smo, in kje imamo dokaze, da ni Boga? Tudi oni jih nimajo, da je Bog. Ako je, naj bo. Jaz nimam nobenih obvezno- organizacijah je prilika, da se delavci potom teh osvobode I&-pod jarma. IPotem bo delavcem zasijala pomlad, ki jo mnogi tei-ko pričakujejo; kadar bo vstal delavec izpod pete izkoriščevalcev, tedaj nam bo zasijala pomlad v vsej svoji lepoti. Da pozabimo ysaj za malo časa na razredno krivičnost, je samostojno društov SNiD sklenilo, da priredi veselico dne 27. a-prila zvečer. Igral bo MoravČev orkester. Okoliškim naselbinam se priporočamo za obilno udeležbo. — Članica društva 203. Slabo oglašanje Ambridge, Pa. — Presenečen sem bil, ko sem čital v Prosveti z dne 10. aprila, da je v na$ naselbini v SND govoril v koriat delavske^/gibanja in soc. stranke Joško Oven. Slišal sem, da je bila precejšnja udeležba. Jaz in mnogo drugih pa nismo nič vedeli o tem shodu, dokler nismo čitali v Prosveti. Nič ne bi rekel, če bi bili oddaljeni tri ali štiri milje, ampak ker živimo vsi tukajšnji rojaki v razdalji ene milje, kar ni velika dalja- va, se mi pa člidno zdi, ker nas sti, da bi ga podpiral, ker mi nI niso sklicatelji shoda o tem ob-storll še nobene usluge. Ako sem!vestili. Saj bi to lahko storili ustmeno. Vem tudi dobro, da O- }"c,in vrši natančno po njih diktatu in v katerih dijaki gledajo samo na**j, daleč nazaj, a v*, to jim še nI dovolj. Om hočejo, da njih "avokida" velja za vse Ao. <\ Javne in privatne, po Ameriki!- Kjerkoli ŠC nekoliko diha akademična svobod*, tam sikne njih zelena zavist, tam se koncentrira njih krik po uničenju te sMilnkdice. Tu poretje je seveda v \elikmi m vsakim praviinH mok racije naikracijo, (« , - , * 1 , nasproln vršil ahod, na katerem je nastopil kot glavni govornik .Joško O- lačen, ai moram sani kupiti je-ven iz Chtcaga, ki Je obdržaval dl; ako sem razcapan, si moram shode v več okolUkih naselbinah, sam kupiti obleko; ako sem bo- __ katerih se je udeležilo precejšnje |Hn moram sam plačati zdravni-ldva dni prid shodovn in v tem ___________________________4ttvll° *"vori *o ka in zdravila; ako nimam de-!času bi odbor shoda lahko obve- irm»nltno postregli, zakar se jim * Polono <|0padli ženskam. Po- „arja, ne dobim ničesar. Zato iskreno zahvaljujem. Takrat sva J* ",iko »azmer, kako so fan- tudi nisem nikomur dolžan no- doblla dva nova naročnika, ne- lJf ln nmtJv trHI in umirali na bene časti, posebno ne kakšne- katerl pa so obljubili, da se 1h>- bojnem polju zs gos|HMlarJe ka- mu tisoč let staremu bogu ki do naročili prihodnjič. Od Um i P^i^te. medtem ko so bili fan- mi ni še nikdar pomagal, sem se poslovil kljub deževne- i V1' ln b<)RMtl.1? dru*(n ^ \ Ako ne bi duhovniki delali mu vremenu in ae bane, ker mi je tajnik št. i:w SNPJ obljubil, (........ «• mirila pogpgi.mil m ;...»,.ttfal k.»m H,\ ^ ^ ^ ^ ^MU p^nh-gi. »...sa zanj. Ako. nas ontalib, iKdjši agitaciji. Zal. da ae to nI mogočne magnate. Ako se kma- ni to resnica, zakaj pa vsak du- bili ali pa nas ne merate v vašo moglo zgoditi, ker *em se 1^1 |»re-|'u IM* zdramimo, Im» jirihcalnja hov nik ,H>kllče najboljšega zdra- sredo. Tako postopanje nikakor •m mo- |vojna nujsa m grocovite^a od vnika, kadar močno zboli? Za- ni na mestu. ven ni prišel v Ambridge tako, oddaljena tri do štiri milje, sjnik druAtva *a fru,nto- nI nit oni kmalu poaabili, kajti preprl- Iz tega se pač lahko razvidi, da ibll, da me bo ed,'M »f^neral ne duhoven, padali čan sem, da ne da nobeden du- je bilo dovolj čaa* za obvestitev ^_----- Mprnijti 1 |H>jmo\anjem svobode i.i do Kdor prav .|iojmuje svobodo In de-!*rizna\M ioi«protnlku iste pra-« ' r i« ' • i-.t nuj ga re/.citat otanlne U**« «ie Ae tako lioli, To je doeled.il"*t pra\c«ra ai<»lMMl<»huba in krm ta! ■ K. | cej prehladil, tako da sem ral mlpotnVntI domov. lotevala ae me je pljučnica, katero pa je moja žena Ae pravočasno prejio-diln. Zdravnik mi je ukazal, da moram ostati v g rki postelji, žena on rr»| Je iH*prestano stavila gorke obklade in |mi treh dneh *mo s skupnimi nunami pljučnico udu4111, tako da sem izven nevar noatl.' Ms Slrabami s- m izvedel d«! n« t. -JuttJš nt»h a i al i let-društva z velikim slav-1 jem in da I o tja nriAel kot glav-' nI trovornik br. Filip Ikrger in Jonathan Fddv. V na »hodo, kl ga je »klicala unija ča«npi«nih 1 orku. 'M ti m nantufHII delavcev % S trn Slavje pevakeon klub« ZvA . Milnnukee. Wle. — V sredini izdaji Prosvete je bil priobčen spored velikega koncerta, ki ga bo priredil v nedeljo 21. aprila pevski klub Zvon ob priliki slav-ja svoje 30-letnice. S temi vr4ft-' cami A« enkrat opozarjamo v»e naše občinstvo na to veliko pri-reditev in vabimo vm«. ki ljubijo li po petje ter žele. da bi naselbina napredovala tudi na kulturnem polju in da bi Zvon Ae v bodoče deloval čvrst In a avo-' jim starim navdušenjem. Vstopnice ne dobe pri vseh članih in stanejo 2V v predpro-' daji. pri vratih pa 40r. Popoldne' Ih> v dvorani ples in prosta zabava. koncert |ia ae začne ob 7. SSJLiU^il O živcihJnživčnoj Besedi "živčen" (nervozen) „ , (nervoznost) čujemo s^hern Z H pravici, še večkrat pa po krU ' ^ R^aga teh besedic ni^kV '^ "»vec" je osnovnica obeh Lh p ^ mo, da je organ, ki ima v človek^ ^ jn one taatnosti in dolžnosti. vSUT * živčen m živčnost še nista razS Znani so nam čutni živci in S ^ ni sporočajo vplive, dotike i n i tičajo kože, matki (»ožganem) t J1-gibni živci pa prepašajo povelja v(T J,h 1 da izvrši zaželjene gibe' i.Ji; ' Ste napeljavo, alično telefonski Kadar pa nekaj ne deluje, ,e jei va nekje pokvarila; živci s«^, V° Živčnost (nervoznost) pa ni zavign. napak v omenjenem živčnem bo vlogo igra neki tretji živčni siZ' na psihologija ga je krstila za vUutl« čni sistem. Sta to v glavnem dvaW vkgus in nervus sympathicuS. Delov., dveh živcev je popolnoma neodvisno J! zavesti. Njuno torišče je v obsežju trebušne votline; srce, želodec, ledvice bezgavke so jima pokorni. Nervus sympathacus spremlja vu i;u najfinejše žitice in je povsod tesno n kožo. Tudi z vsemi zveznimi živci čuti povsod z njimi, vendar se človek tenja ne zaveda; zategadelj je njegovoij čutni živec) prav gotovo upravičeno pav telesn so sočutna vlakenca, ponekot v kil ta, ponekod, komaj vidna in na videz bi •ze z ostalimi (vlakni. Kadar nastanejo nem živcu dražljaji, pospešijo vsi orgiai delovanje, srce utripa hitreje, znojnic« pro, slina zvodeni, želodec in črevesje i neta, krvna telesca spremene svojo obliki povsod večji vzgon, večja živahnost« Nervus vagus (begajoči živec) je t» nasprotje svojega "sočutnega" tovariit govo delovanje je ovirajoče. Ta menjava vzgona in oviranja, biča in ti, vzbuja različne pojave, ki smo jih kn|_ živčne (nervozne). Vzemimo .samo prim« človek hipoma pobledi ali zardi, ko h^ mu i kar na lepem potiti roke, ko mu nagaja ga zazebe v noge, mu odpove želodec, do sko, 'astmo, kurjo polt in tako dalje, menjajoči dražljaji, ki sta jim podrii živca, so najbrže odvisni od možganov,] pa predvsem od krvnih žlez (kalne in žleze, malih ledic itd.), prav gotovo pa ti duševnega razDoloženja, temperamenta in i nega telesnegfe počutja vsakega posanw (Pojave živčnosti je mogoče aatreti le i vilnim splošnim telesnim utrjevanjem smotreno živčno razbremenitvijo. Rojstvo sveta pred našimi oc Nova osolnčja z novimi svetovi ali pil kakršen je naša zemlja, se rode vsak dan soljstvu. Tega mnenja dr. Gustav Stroa astronom na observatoriju M t. VViUon v forniji. Carnegiejev institut je pred kn objavil to mnenje drja. Stromberj^a. Pred tremi meseci so astronomi opazili je zvezda Nova toerculis naglo zasijala s čanim .žarenjem in nato je to žarenje bledeti. Ta pojav ni bil prvi. 7,e večkrat pripetilo, da se je pojavila na nebu nova z močnim žarenjem; žarenje je trajalo mesecev in potem ponehalo. Kaj pomeni jav? , Dr. Stromberg odgovarja, da to "eksplozijo" solnca (vse zvezde stalnice ca) in rojstvo novega osolnčja, to je ki se razvijejo iz snovi, odtrgane od Čez milijone let, ko se masa elektrono* planetih zgosti v pline in plini v trdine in čine, bodo to novi svetovi, na katerih Ijenje mogoče. Na isti način se je pred gimi milijoni let rodilo na*e osotafj*» zemljo vred. To se dogaja neprestano. Dr. Stromberg trdi, da so v vsemirjt brez planetov in druga s planeti. Kolike terih, je težko reči, vendar sta števili bro balancirani. Med astronomi je še mnogo takih, ki jamejo, da življenje obstoji kje razen na zemlji, toda dr. StromHert J* nja. da je poleg našega Ae ns milijarde" na katerih je življenje U' ali one vH* nemogoče si je misliti — pravi- dr. Str — da bi bik) med tolikimi bilijoni aotae mo osolnčje s planeti, to je na*-; P»v je nemogoče misliti, da bi bil mili planetov en sam, ki ima življenji, t« " zemlja. Leteči avtom« Na pariških ulicah so ljudje te in opazovali prvi model najnovejAe kombinacijo avtomobila in aero-avtomoblf napravljs v zraku vts enokrmnlka, kl so mu pristrifli l*r Strani se dado Uko stisniti k i-upi" kor bi bite z njim zlite roserije pa se da sprožiti tretK motorni avtomobil spremenjene po ulicah. Iznajdba še ni d<'k. ii si ter ima dvs nedoststka Kri" bila se lahko pritegnejo k truga ima letelo tla pod seboj. ' mohila pa je potrebno precej v< Vendar je izumitelj prrpri»an. posrečilo obs nedostetka v praviti ter uveljaviti svoj i*"*1 tičnejšo rabe. _l zveCer. John Iknbnirk. < r>0tje it prv Zato se liodo poravljale donkiAotaka zaletavanja ir nje,vdokler Wo buri oni* druibo. ."i rsi fltfRTEK. 18. aprila,. MOSTBTA .................................... Vesti iz Jugoslavije (Iiviraa poročila ii J ug ornim vije.) . Ln vsega v krvi. Naglo je poklicala litijskega zdravnika dr. Orla, ki pa ni mogel več pomagati. uiltfE BO OBRAVNAVAM) KI SE JE ZGODIL PKED 15 LETI L- umors so bili trije osum-rZci pred leti obsojeni na S*»nedo,žni I prWl 15. leti so našli septem-U meseca v gozdu pri Sv. B- Liktu v Slovenskih goricah u-Uienega moškega. Kdo je bil fciaorjeni, tega še do danea niso Ci ugotoviti. Pač pa so kaj Cu osumili ljudje tri posest-Le češ da so ubili in oropali Lanca ter zavlekli truplo Lnediški gozd. To so bili brata Can in Jože Markuci iz Drvanje L in posestnik Mihael Zemljič L Sv Treh kraljev. Aretirali so C,' g dokazati jim krivde niso Uli. zato so jih izpustili. Toda |ud*ka govorica ni odnehala, do-L niso bili vsi trije spet aretirani. obtoženi in postavljeni led poroto. Takrat je bil glav-L obremenjevalna priča pose-Lk Štefan Grček, ki je izpo-Mal, da je od kapelice blizu larkucijeve koče videl, kako so Loči naložili na voziček neko fuplo ter ga odpeljali v bene-tški gozd skrit. Porota je ver-[la tej priči ter obsodila vse tri Ltoeence na smrt na vešalih. Eli pa so pomilosčeni in obsoje-n na robi j o in sede v maribor-ki kaznilnici | Njih odvetnik dr. Komavli pa ln leta zbira gradivo, ki naj pkaže. da je resnično zatrjeva-je obsojencev, da so nedolžni. In fs je našel precej okolnosti, ki Ddo najbrže dokazale, da so vsi •ijf res obsojeni po nedolžnem i morda bojlo v kratkem vsi tri-i odložili arestantovske obleke ir stopili v svobodo. Neverjetno je prvič, kar trdi avna priča Grček: da je videl itanko od tiste kapelice, kako i nalagali truplo na voziček ter petali po italijansko: "Šubito, bito, cariola!" Da doženejo, a-je vae to verjetno, je sodišče ki je pristalo na,. obnovitev očesa — rekonstruiralo ta noč-prizor i nalaganjem trupla. V či od 2X. na 29. marca se je potila sodna komisija z odvet-kom in orožniki v Dravnjo , da se prepriča, ali je mogel tek res videti natanko na dvo-K* in slišati šepetane besede, fr ne je med tem marsikaj .v olki Markucijeve koče izpre-»ik so kmetje rade volje občili stanje^kfckor je bilo ob ^ umora: drvarnico so posta-i. kakor je bila takrat, name- ver kubičnih metrov drv, 'o mejo itd. vse, kakor je bi-"b času umora. Tudi je sodiš-ttbralo noč z mesecem, kakor bila mesečina tudi tisto usod-noe. Ko je komisija prišla v ■«■ preiskovalni sodnik naj-Jt samem zasliševal Krč-11 r K" J«' prišel mesec, so n» Markucijevo dvorišč« ter •tavili Grčka h kapelici. Na ori*<'u so tedaj položili vrečo v"f Vprašali so Grčka, kaj njll,»ili na voz. Dejal P " Torei razgled od Amerikancev pošalil za 1. april, ka na njegovo listo za ta In ta Ta datum in pa ime odvetnika skorajda dokazujeta, da grs sa hudo, vsekakor prehudo in neumestno šalo za 1. april. Kmet se je obrnil na ptujsko sodišče za pojaanilo, a tu mu niso mogli povedati, ali je ček veljaven in pristen ali ne. Nasvetovali so mu, naj pojde 1. aprila res v Zagreb Truplo so prenesli v šmarsko T , mrtva&nico, lupnik pa je takoj prepovedal zvonjenje in cerkve-1 Vužnio kj " ' 'J" "rV!1 ni pogreb. Samomorilec je grei- MKM^&riUi nik, nevreden cerkvenega pogreba, kar pomeni pri nas na deželi ie vedno kot izraz časti. Ludvik Krema je bil sin madžarskega zdravnika, rojen v Vinkovcih. Pred vojno je bil kmetje tako težko utrpe. Verjetno pa je. kakor smo rekli, da ne bo dobil v Zagrebu niti ficka. Ce je šala, je pač treba reči, da so take šale prehude in naj jih ljudje opuste. Aprilnke vremenake norosti.— den najbolj znanih ljubljanskih: A /"JT. " _ . .. . . fotografov in je iiv.I brez skrbi, i v, tna8,J« Oženil se je 8 Štefko OblakovoJ "oledarski pravo ljubljansko lepotico. Toda ^^.vil^ud ^r kU."" ta mu je prva zagrenila ilvlje-' MVe po^ln^a imtl^ njje. Z nekim oficirjem je pobeg- K 1 J nila od moia v Ameriko, kjer sel , , H, . „„ . , ., „„ «,„ je če! nekaj let seznanila z ne-1 P°'e®e'- HuJ« P" J* »>ilo na Sta- k,.,..«™ _____;A„____,„ „.. jerakem. posebno ob Dravi. Nad kim bogatim Američanom in se Maribor j(, prihrum<., u vlhari ________________ hotela z njim poročiti, trosila je da je napraviI m Vi-1 min i it<-r Hodtera, nekatere dru- »ar je bi. tako hud, da je otroke okraj. Po vaah krajih se vršijo taki sestanki saupnikov, is vseh okrajev pošiljajo potem s takih sestankov vladnemu predsedni ku imena tistih, ki bi želeli na njegovo listo. V nekaterih okra jih je kar po 6 do 10 ljudi, ki bi vai radi kandidirali na vladni listi. Te dni bo vladni predsednik pregledal vae te prošnje in prijave ter nato izmed ponujancev izbral one, ki jih bo sprejel na svojo listo. Topalovičeva skupina postavlja v posameznih okrajih le po enega kandidata. V Sloveniji je postavila že skoraj za vse okraje svoje kandidate, le da postavitve še niso trdne, ker se mnogi že po pristanku spet odrečejo, da bi kandidirali na Topalovičevi listi. Kakršnekoli debate na Topalovičevih vo» lilnih shodih pa niso dovoljene in dovoli oblast govoriti le naprej prijavljenim govornikom, v kolikor jim pač dovoli. Razen vladne in Topalevičeve liste bo postavil svojo listo menda tudi Pri sodobnem izdelovalcu zlata Ali jo Dunikowski alkimist? Ali prazen širokoustnož? Ali slepar? Ali pa genij? Ne vemo. Če bi moi počel svoje reči v srednjem veku. bi ga nemara sežgali kot čarovnika, ali pa proglasili sa svetnika. Zakaj, Dunikowski ne trdi nič več in nič manj, kakor da sna is prsti izdelovati zlato. To se pravi, no ravno is vsake prsti; ne, da ga Dunlkowski spravi na dan. A vendar; če si kemiki šaman u-bijajo glavo, kako I)unlkowskl to napravi, mora ž« nekaj Čudnega biti na tej stvari. je: ka- ni tako jasen, da'da je podedoval po nekem " lahko zanesljivo trdil, nem sorodniku, ki je ur car je ta tudi storil in se je žena omožila, Z Ženinim begom se začenja Kreroova pot nagibati navzdol. Takoj je prodal ljubljanski ate-je ter se naselil v Šmartnu pri vitiji. Sprva je dobro zaslužil, ter je bilo zmerom dovolj dela. Toda pred nekaj leti je pričela obrt pešati, podeželsko prebivalstvo nima denarja za potrebne stvari, kaj šele za fotografiranje! (Bil je nekoč vnet lovec, pred dvema letoma pa je lovsko puško prodal. Tako je propadal leto za letom. Letos je dobil le dve fotografski naročili, davka pa so mu predpisali 460 Din! Ker ni mogel plačati, je prišel birič ter mu zaplenil neko hranilno knjižico. Tudi stanovanja ni plačal že nekaj mesecev, da bi se obrt kaj zboljšala, tudi ni bilo pričakovati. Zapiral se je zadnje čase vase, z malokaterim je govoril in le najboljšim prijateljem je tarnal, kako tetžko živi. Sklep za samomor je dozorel zadnje dni. Natanko je vse svoje stvari uredil, napisal poslovilna pisma, izrabil 29. t. m. priliko, ko je ostal sam doma, stopil pred zrcalo in se ustrelil. Pustil je tudi pismo za davkarijo, kjer pravi, naj preostanek hranilne knjižice izroče njegovi gospodinji Klančarjevi, ki ji je bil dolžan. Tako je spet nekdo ubežal pred krizo v smrt. Kriza in potem še strahotno visoki davki I Davke res odmerjajo ne oziraje se na resnično gmotno stanje davkoplačevalca. In nobena pritožba zoper očitno previsoko odmerjene davke ne zaleže. Vse pritožbe finančna direkcija odbija in ne upošteva dejanskega položaja. Posebno kmetje in gostilničarji v pasivnih krajih se pritožujejo zaradi previsokih davkov. Loteva se jih obup, ki je tu in tam že izbruhnil v obliki srda in napada na biriče, ki prihajajo ru-bit. Sorazmerno najmanj obremenjena pa je seveda industrija! Najbolj obremenjeni z davki so kmetje, delavci in mali obrtniki. Eaaiiica ali potegavščina? — Iz Ptuja poročajo, da je kmet Amuš iz Skofc prejel iz Amerike pismo od odvetnika dr. Zgage (?!), s katerim mu sporoča, dalj-umrl v videl nalagati na dvorS USA, &000 dolarjev/ torej nad L dognali, da je nemo- 200,000 Din, blizu četrt milijona. do kapeli- Pismu je bil priložen ček, s ka-,terim naj se zglasi Arnuš 1. a-tega dogodka prila pri ameriškem konzulatu v I obsojencem. Zagrebu, da dvigne denar. Kmet okolnosti, ki bo- si ni jasnem, kako je z vso to "ti proecsu govorile v stvarjo in skoraj gdtovo je, da ^-^i-iiLiio^obnov- se Je kdo od njegovih znancev /«»tovo zbudil zani- •TikIi ,,|5«'ti šejk tanje kekon.trukeiia t( r,'J \ i.rid prt««. podiral, starejše pa kar potiskal v svojo smer. Ljudje, ki so hodili čez dravski most, so se morali trdno^ oprijemati ograje, sicer bi jih vihar zanesel čez. Po-ruval je mnogo drevja, podrl mnogo telefonskih in električnih drogov, razdrl strehe v okolici in podrl več drogov falskega dalj no voda, tako da je največjo lko> do pretrpelo mestno elektriČnq podjetje. Se bolj aprilsko hude muhavosti so nastale na jugu. V Beogradu in po vsem vzhodnem delu države je z viharjem začelo tudi snežiti in je polja pobelilo. Veleposestniki so v velikih akr beh zaradi posevkov, ker je padel mraz pod ničlo. Vendar pa ae je drugi dan vreme popravilo in niso posevki nič trpeli. Tudi v Dalmaciji, celo v Dubrovniku je snežilo, je pa seveda sneg takoj spet skopnel. Potrgane pa ao mnoge telefonske in telegrafske napeljave po vsej državi in je več mest bilo brez telefonske sveže s svetom. Naslednji dan so glavne vode že popravili. Ta vihar je povzročil po vsej državi veliko škodo. Za umor deklice — 8 let ro-bijfe. — V Mariboru je bila obsojena na 8 let robije 37 letna kmetica Bara Horvatova Iz Stre-hovcev, ki je 8. januarja zabodla z nožem 1-6 letno Anico Horva-tovo naravnost v srce, da je deklica izkrvavela. Obtoženka se je sicer izgovarjala in dokazovala, da se je zgodila le nesreča, a dokazovanje ji ni uspelo in je bila obsojena. Tudi izgubi za trajno častne državljanske pravice. Za volitve Ja obilo življenja.— V začetku maja nas čakajo volitve v skupščino in po vsej državi imajo mnogo dela tisti, ki bi radi prišli do poslanskih mest z dobro dnevnico. Ker ni več strank, razen Jugoslov. nacionalne stranke, ki pa je z izgubo vlade iz svojih rok v razsulu, ni nobene strankine instance, ki bi urejala kandidiranje, in kandidatom tudi ni troba nič drugega, kakor da imajo željo priti v skupščino. Programov strank kakor včasih ni, svoj program je označil le vladni predsednik, na čigar listo bi se rado vezalo o-krog 7000 ljudi-kandidatov, In nosilec delavske liste dr. Topa-lovič, ki je preko delavskega tiska in po shodih razložil svoj program, pod katerim stopajo socialni demokrati spet v politično življenje. Kazen Topalovičevih shodov drugih shodov za volitve fwav za prav ni bilo. Volilna borba in spletkarjenje, ki jih sklicujejo posamezni kandidati oziroma tisti, ki bi radi bili sprejeti od vladnega predsednl- ge skupine pa ae Še pogajajo in prepirajo, koga bi izbrale sa nosilca in ali bi sploh šle s posebno listo v volitve. Tako se pogajajo nacionalistične, fašistične organizacije, ki jih je v državi precej pod različnih)i imeni. A lme4 njih voditelji je toliko oseb, ki bi rade pridejo pri is i išle v skupščino, da ne prepirov in intrig. Tudi slovenska organizacija "Boj" oz. ~ kakor jim pravijo — bo-evniki ae na vao moč prepirajo. * a organizacija je uganjala ve-lik cirkus lanako leto po Sloveniji, vanjo ao se združile razne veterajnarske in druge nacionalistične organizacije, med njimi tudi klerikalni "bojevniki". No, in ta mešanica se je sačela rušiti, kakor hitro so prišli pijpdvo-lilni dnevi. Klerikalci v organi- Dunikovvskega so pred nekaj leti Francosi zaprli, češ da je navaden slepar. To pa menda le ne bo držalo. Drugače ga ne bi bili tako hitro izpustili. Zdaj dela svoje poskuse v severni Italiji, v letovišču SannRemu. In pravi, da od "pridelanega" slata čisto spodobno živi, čeprav ima Še selo primitivno orodje* Dopisnik nekega pariškega Časnika je šel v San-Remo k novodobnemu alkimistu, da si ga o* gleda pri delu. O tem je napisal tole poročilo: - Ustavil sem ae v neki oski in blatni predmestni ulici. Na številki 8 sagledam na poštnem nabiralniku nalepljen listič s napisom: "Dunikowakl". iPotrkam in vstopim. Skromno stanovanje : dve sobki, opremljeni a po* steljo in miso, temačen hodnik in kuhinja. To je vae. Toda ta kuhinja je snamani-ta: v njej, trdi slavni alkimist, se mu je ispolnlla želja Iskalcev vseh časov: kako se napravi zlato. Ze ko j ko stopiš v ta proator, te sprejme čudno osračje: pred sacijl so zahtevali, da se "Boj" teboj stoji majhen in oskopraen kot nadstrankaraka organizacija ne vmešava v volilni boj, drugi pa bi apet radi prišli v skupščino in so zaradi tega za poseganje v volitve. Pa je bil tu kraval. Zdaj se oba tabora obrekujeta ln zmerjata in psujeta na tako lepe vlže, da j? res zabavno. Tisti, ki so za volitve, pa so pokazali, kako brez programa so. Najprej ^o se namreč ponudili vladnemu predsedniku, da bi na njegovi listi kandidirali, a je ta to odklonil. Tedaj pa so začeli iskati stike s srbskimi podobnimi bratci, da bi skupaj svojo listo postavili, pa čeprav so še dan poprej zmerjali voditelji voditelje teh srbskih somišljenikov. Ali se bodo pogodili ali ne, š« ni znano, pa je tudi vseeno. Kar je državnih nameAčenoev, bodo volili Jev-tičevo listo, ali tega aH onega kandidata, je vseeno. 8 sedanjim volilnim zakonom in postopanjem je vladnemu predsedniku vnaprej zagotovljena velika večina. Za vse liate in kandidati* pa velja pogoj, ki ga postavlja volilni zakon: da morajo biti za državno in nacionalno odinstvo. Ob&odbe rudarjev VVilkes-Bariv, Pa. ~ Sest rudarskih atavkarjev j« bilo obsojenih v zapor od pet do deset let na obtodtbo, da so z dinamitom uničevali lastnino Glen Alden Coal Co. USTNICA HRKDNIftTVA Moon Run, Pa., Fr. znanilo glede društvene slavno-sti ne sf>ada v Proaveto. Pošljite ga glasilu one jednote, h kateri spada to društvo. . AN ste naročeni aa doemtk Praoveto'? Podpirajte svoj llall mož ponižno zunanjoati a plahim pogledom, mož, ki pridobiva žlahtno kovino iz navadne prati z žarkom "Z". Ze od nekdaj je bogaatvo prihajalo iz bornih stanovanj. Toda danes živimo v dobi, ko ne verjamemo več resnici in si ne morerno predstavljati tega, kar sem jas takrat videl: V kuhlnjl-laboratorlju stoji Dunlkovvskl pred vcgasto m (so, v majhni škatli pa prasketa e lektrlčnl tok. Pri slabotni luči sposnam, da je tisto na mizi stara škatla za cigare, v njej pa prst. Iz teh 600 gramov prati bo čarodej napravil 1 gram slata . . . "Ne mislite, da sem čarovnik", se zasmeje Dunikovvskl. "0, ne bojte ae. Edino, kar trdim je to, da sem z Izpopolnitvijo teorijo svojega očeta dal modemi kemiji popolnoma drugo osnovo, kakor jo je Imela doslej. "Dosti sem moral prestati", povzame čez nekaj časa s grenkim nasmehom. "In še dosti bom pretrpel, preden bom pripomogel do zmage načelom, ki ao temelj mojega raziskovanja In u-s peha. "Na Francoskem so me v začetku lota 10U2 obsodili kot pustolovca; niso mogli verjeti, da bi moj stroj znal delati zlato. Hotel sem jim dokazati, toda ko sem prenesel svoje aparate v laboratorij pariške šole za obrt in Industrijo, je nekdo vlomil vanj in mi pokvaril aparate, še preden sem jih mogel razkazati. Toda na sodišču mi niao hoteli verjeti in so me obsodIH." Dunikovvskl se grenko nasmehne. "Zato sem rajši prišel v Kan* Remo. Tu živim U' od maja 10Wt s svojo ženo in s štirimi otroki". "S čim se pa preživljate? Saj se ukvarjate menda samo s svojim izumom ?" "Zadeli ste; samo sa svoj i-sum živim in samo od njega." • In Dunlkovvski mi pokaže potrdila gg. Corbelattlja, Oarla, Bige ln Ptgnottija — -samih u-giednlh slatarjev is San-Rema. Njim prodaja Dunikovvskl slato sproti, kakor ga "pridela". "Tri meseoe", pove s nekim ponosom, "som ga prodajal tudi italijanski narodni banki. Evo, poglejte potrdila! "V zadnjih osemnajstih mesecih sem prodal nekaj več kakor eno kito zlata, ki sem ga na pravil s svojimi silno skromnimi sredstvi. Sami vidite, da nimam drugega oro dja kakor tole malo škatlo. V njej lahko hkratu predelam samo pol kilo prsti. Toda čes dobrih štirinajst dni bo gotov moj novi laboratorij in takrat bom lahko napravil po dvajset gramov slata na dan." "A kako izdelujete to slato?" "Oprostite, ne isdelujem ga temveč ga lo pridobivam iz pr ati. Kajpada mi služi v te na< mene samo slatonosna prst. Takšna prst je na primer na Cap-Martinu. Edina prednost mojega aparata pred drugimi jo v tam, da spravi is zlatonosnih snovi mnogo, mnogo več zlata kakor (K) vseh dosedanjih postopkih. "Rekel sem vam ie, da še l-mam samo sa naslednika svojega očeta, profesorja kemijo na varšavski unlversl. Nekega dne je odkril čudno snov, ki je Iz-žarovala svetlobo, podobno kakor radij: krstil jo je na ime proton. "Mojo dolo je bilo v tom, da sem imel dodobra izrabiti lusU nosti tega protona. In posrečilo se mi je; danes Jo vsa moja ulkl-m Ija v tem, da lspostavlm par miligramov protona učinku normalnih električnih tokov. Električni tok proton "oživi", da se tako Israzim, v škatli prsti na-stanojo posebni žarki (n |md u-činkom teh žarkov na prst se •družijo molekuli zlata, ki Jih ta pret vaebuje." "Kaj naj vam še povem? Ke mijakl poskusi so me napotili slatu in platini, kakor bi me bi 11 lahko napotili kamorkoli dru gam. Ne podim ae sa bogastvom le ta stroka mo najbolj zanima zato sem se ji posvetil. "AH bom s tom izumom obogatel? Kaj vem! Danea mi Je 412 let in prestal sem že dosti be de in gorja4, lahko ml verjame te, da usoda ne bi krivično stori la, če bi me kdaj poplačala." In ko^me je spremil Iz atano vanjs med radovednimi pogled svojih otrok, me Je za trenutek ustavil: MoJe največje veselje Je pa tole." In pokazal ml Je vsorce prati ki mu Jih ljudje pošlljsjo s vseh koncev sveta, da Jim Jih preMAe. Nič se no bom čudil, zaklju čuje dopisnik, če bu nekega dne potrkala sreča na vrata tega Imrnoga stanovanja. Ko Nem od hajal iz hiše tega čarovnika, sem bil poln nasprotujočih si občutkov; v žepu sem Imel ke pico leskečočega se zlata, ki ml jo Je Ihinlkovvskl dal s seboj sa spomin: napravil jo je nalnšč za me in vpričo mons. l *. ki je naatopil pred senatnim odsekom, ki prelakuje trgovino s orožjem In municijo. Voliva pravi, da jo demokracija hudičeva iznajdba! Chicago. — VVilbur Glenn Vo-llvu, strmoglavljenl verski diktator v Zlon Cityju, je rekel zadnje dui na nekem sestanku v Chicagu, da jo demokracijo iznašel hudič in Rog jo prav nič no potrebuje . , . Njogovl nasprotniki v Zion Cityju, ki so ga pri volitvah |>orazili, so zdaj "boljševlki" , . . ZAHVALA 1 ">'»rda j, ■ti obsojencem i svobodo. Wk » V SAMOMOR "'^'^Mudvfk Krema finem pri Li-mar.-a po-'/raf Ludvik « ljubljanska i1 leti priznala '*fa, ki je I-' '"dvorski u-**lužU. Toda •*aj izpreme-''*kega tivlje-ma dnevoma kovanju pred bron n ing . Ko ne je po-"'«a gospodi-"v a dontoV, Je "h, hropečegaj Samuel I muli pride »pet pred »odiiie Chicago. — Justični depart-ment v Washingtonu se Je odločil, da še enkrat (»oskusi s tožbo proti propadlemu finančnemu eiriii Bssbu InmPifi Tb pot ho|apomin f-TTl-T-obtožen kršenja federalnega zakona za bankrote in s nJim vred bo obtoženih osem čika-Altih finančnikov. Ta vest Je \*b vzroOJia veliko razburjenje v krogih velikih člkašklh bankir-jev, ki ao sodelovali pri financiranju ln refinanciranju Car* poratkffi Kecuriti«* Cotnpang, velike liiflullov« investicijske družbo, katera »e jo leta IW razkadila v nič. Pri friNulltfvih manipulacijah so sodelovali tudi nekateri veliki newyorškl bankirji. . , V soboto večer dno šestega aprila svu bila spodaj podpisunii povabljena pod pretviso namreč, naj so pruv gotovo udeleživa družabnega sestanku, katerega priredi Slovenska zadruga sa svoje Člane In odjemalce. Sovodu ničesar sluteča, prišla svu skupno s Mr. A. Kobalom in M rs. Ada Zulnor točno ob M. uri v Slovenski Narodni Dom. Ktopivši v dvorano, nama jo iz stotino grl zaorll glas "Sur-prlso" na iietliidvujactletnico najino poroka. Nemogočo mi je popisati najinega presenečenja, ker znašla sva ao nepričakovano med boguto obloženimi in okrašenimi mizami; mod najboljšimi znanci, prijatelji in sorodniki lor mod najinimi otroci. V prijetno dolžnost si Atejeva, da se iskreno in prearčnu sahvalju Jemo vsem, kateri ste ao od-svall in se udeleiili tega, nam veselo prisrčnega večera. — Posebno hvalo pa Izrekava: Mrs. Valentine Kobal, Mrs. Mary liar-tol, Mr«. Mar.v l.ukunčič, Mrs. Antonija Besek tor vsem njenim pomagalkam, katero so se toliko trudil«, da so nam napravilo tak nepozaben večer. Iskrena hvala kuliariram, post resnicam in točajern. I^pa hvala vsem govornikom za iskreno častit ke k najinem srebrnemu jubileju. — Imen posameznikov ne bom tukaj navajal, ker bi vzelo preveč prostora, omenim naj le, da je jIIo na tej najini prireditvi čez sto petdeset naših izkrcnih prijateljev ter sorodnikov, radi tega ne bom delal Izjem, ker prepričan sem, da ste nam vsi ena-to naklonjeni, kar ste nama |>o-fazall ua tem nepozabnem večeru. Vsaj nimamo dovolj izrazov, da se Vam vsem skupaj zahva-jujemo r.a krasno darilo, katerega laimo skrbno hranili vse naše življenje kot neprecenljiv prijatelje,- Slika kale Berlin kalem ae je savil, ko Ali ita ie narofill Proste-U eU Mladinski Ust ■voj«»u a a - a. -11— — - -1 — 1*--- - prijatelj« au sorminma ▼ domovino? To )t mflnl dar (rajne rratfnoitl, kt ga sa m al dinar lahko pošljite svojcem ? domovino Verjemite nama. cenjeni, da se počutiva nekako prerojena p«» tem Isnenadenem večeru. Torej ivala Vum prisrčna še enkrat vsem skupaj, živeli tudi Vi vsi ua innogM In mnogu leta. Ter prepričani hodit«, ds Vam tudi midva z najino družino vred želiva vse enako, vsi, kar ste nam Vi tako prisrčno voščili. Andre« in JoMephine llartel, 1101» - 10 Kt North Otirago, III, ŽENITVENA l*ONI!|>HA Želim se seznaniti s Slovenko I V starosti . To vsoto, ml Je pisal, bom zapustiti rodno grudo in ae od praviti na dolgo |>ot v Ameriko. Takoj v začetku. ko nem ae odpravljal v novo (letelo, sem imel mnogo sitnosti, največ pa zaradi |)otnega lista ▼--- - —----w» af — neznani »vet, sem moral tudi jazj moral pokazati ameriškim obla stem, ko dos|>em na Kllis Island pri New Yorku. Kar se tiče stroškov, sem imel torej vae priskrbljeno — karto in potrebnih %2H. Treba se je bilo le po-žuriti, da dobim potni list in za-Prrjel *em namreč pismo od toaam »e ponovno (fcrnil na gla-»t rit a iz Amerike, v katerem me|v«r^vo v t*J »adavl. V nekaj )*■ vprašal. «. htrfORI priti juJdMl ii ap<»ročili. da ni no- .......„ww„ njim Jm? —m m.. tnh1fJ lainih lanrok in «4a bom -doti;—On ml je potem povedal, »al, da njegovo povabilu z v ene-1 Hat kmalu dobil. da Je g(M|tod agent zelo zapoalen in da ne utegne govoriti s menoj. Pojaanil nem mu, da aem napravil dolgo |»ot iz Novega mesta ln da «e ne maram vrniti, ne da bi dttaegel svojega namena. Na to mi je odgovoril, da Je on le agentov unlutlienec in mora delati tako kakor mu on ukaže. Najbolje Ihi. da ae vrnem domov in tam čakam obvestila. Ko bo parnik pripravljen in vae drugo urejeno ^ odhod, U>m lahko odpotoval brez v aeh sitnosti Ker mi ni drugega kazalo, aem se u-klonil in vrnil domov. Minili ao tenlni in meaeri. toda (»bventila ni tillo. Pričakoval da mi bo agent ali p« njegov ueluHtrner piani, kakor mi je bilo obljubljeno, kar pa ae ni *godilo. Moja nr-t rpn.nt je bila z vsakim dnevom večja in .kon- Ijem sprejmem, čeprav bom imel potefckoče pri iskanju potnega liita in drugih (Mitrebnih stvari Stricu aem (»ojasnil razmere in obljubil, da bom skušal dobiti potni list Kmalu | h »te m nem ee |>oda! v urad okrajnega glavarstva, kjer *« m vložil prošnjo za potni list, i«t nju sem !»e \rnil domov v Novo mesto. Ko sem se poslovil od agenta, me je zagotovil, da mi bo že dul vedeti, kdaj lahko odpotujem. Po par tednih čakanja, ko ni bilo od agenta nobenega glasu, me je začelo skrbeti. Odločil sem se, da ga ponovno obišče m in tako ugotovim vzrok dolgega molka. Dolgo pot do Ljubljane sem premeril |>eš in takoj odšel V agentov urad. Tam aem opazil nekega moškega, ki je stal prod vhodom. Vprašal me je, kaj želim in ker mi ni dovolil vstopa v pinarno, seni mu pova-dal. kdo n*«m in kaj hočem izve- PIOHVITŠ čno aem ae odločil, da grem ponovno v Ljubljano. Navdajale •o me tudi »lutnje, da ni vse v redu in pozneje se je ree pokazalo, da me »lutnje niso varale. Imel sem znanca, ki je tudi imel potni list in karto pri t stem agentu. Nekega jesenskega dne sva »e skupno podala Ljubljano, da doženeva vzrok zavlačevanja. Prišla »va v a-gentov urad, kjer sva začudena obstala, ker »va videla same tuje oibraze, najinega agenta pa n bilo nikjer. Uradniki so naju pričeli izpraševati, kaj želiva in povedala sva jim cilj najinega obiska. Potem so naju informirali, da ae tisti agent nahaja v zaporu in da sta dva njegova uradnika pobegnila v Ameriko. Agent jo jo mislil tudi popihati v Ameriko, pa ga je pravočasno prijela policija na ljubljanskem kolodvoru, ko se je hotel po francosko posloviti. Po aretaciji tega agenta so pisarno prevzeli drugi ljudje, lei so nama povedali o njegovi nepoštenosti ln poneverbi, ki jo je izvršil. Ko sva jim pojasnila, da ima agent najina potna lista in karti, »o nama svetovali, na. ga obiščeva v ječi in zahtevava pojasnila. Dali so nama posebni listek in nama naročili, na. ga izročiva ječarju. Ko sva prišla pred jetnišnico je naju neki gospod vprašal, ka želiva. Ta gospod, kakor »va pozneje izvedela, je bil sodnik in je nama takoj izpolnil željo Sel je v celico in kmalu so je vrnil z agentom, nakar smo skupno odšli v sodnikovo pisarno. Sodnik je agenta vprašal če naju pozna, on pa je pobesi oči in dejal, da naju morda pozna le po imenu, drugače pa »va popolnoma neznana. Ker sva sodniku že prej povedala, da | ima agent najina potna lista in karti, je zahteval, naj nama te stvari takoj vrne. Agent je potem priznal, da sva mu res izročila karti in potna lista, katere pa je poslal parobrodni družb v Zagreb in da je ta reč v redu Sodnik je nama potem svetoval, naj se odpraviva v Zagreb da na pristojnem meatu poizve-va, Če je v»e( tako kakor trdi agent. Ce ne bova tam dobil* svojih stvari,! naj se vrneva Ljubljano ln on bo pod vzel potrebno akcijo proti agentu, del se pokori v zaporu za svoje grehe. Vprašal naju je tudi, če sva izročila agentu kaj denarja kar sva zanikala. Naslednji dan sva »e z znancem odpeljala v Zagreb. V uradu družbe sva pojasnila, kako naju je ljubljanski agent varal in da bi morala že davno odpotovati v Ameriko, ako ne bi bilo zavlačevanja. Bala sva se tudi, da je agent prodal najini karti in denar zapravil, toda ko sva bila informirana, de sta najina potna lista in karti v uradu, sva bila oba vesela. Pozneje sva izvedela, da je tisti ljubljanski agent osleparil veliko število ljudi pred no so ga vtaknili za omrežje. Oblastem so ga izdali neki Kočevarji, od katerih je vlekel denar pod pretvezo, da jih bo spravil v Ameriko. Ko so spoznali, da so mu nasedli, so ga naznanili policiji zneje bova morala odriniti proti Ameriki. Sla sva spet v Zagreb in v uradu so imeli res vse pripravljeno, le potrdilo od ameriškega konzula je še manjkalo. Zato sva šla v njegov urad, ki je izdal potrdilo brezplačno, ko sva ga informirala, da je sleparski agent zadrževal najin odhod v Ameriko. Potem sva se vrnila domov, kjer je bilo treba čakati nadaljnji teden in potem sva prejela od agenture parobrodne družbe obvestilo, da je prišel čas za odhod. Z znancem sva uredila prtljago in druge stvari in treba se je bilo posloviti od bližnjih sorodnikov in prijateljev. Mnogi so naju blagrovali, ker bova odšla v deželo, v kateri se cedita mleko in med. Mnogo je bilo ljudi takrat kakor jih je še danes, ki si predstavljajo Ameriko v drugačni I uči kakor v resnici je. Tudi midva sva zidala gradove v oblakih, čeprav sva vedela, da je treba v Ameriki trdo delati, da ni noben raj in da se tam zlato ne pobira na cestah, kakor »o nekateri domnevali. V tistih Časih se je v našem kraju veliko govorilo o Ameriki. Povečini so se slišale le dobre stvari; tistim, ki so risali njeno slabo stran, ljudje sploh niso verjeli. II Prišel je dan odhoda in z znancem sva zapustila rojstno vas Plemberg. Iz stopiške fa-re sva bila sama, medpotoma pa so se nama pridružili drugi in število "srečnih" potnikov je stalno naraščalo. Neko dekle je bilo iz sosednje vaai, iz podgraj-»ke fare pa so se nama pridružili dva fanta in dve dekleti. V vasi Težka voda »mo vstopili v gostilno, kjer smo se nekoliko okrepčali z dolenjskim vinom in prigrizkom. Domači so nas spremili do Novega mesta, kamor smo se vozili z vozom, ker je bila pot dolga. V gostilni smo še malo pokramljali z znanci, s katerimi smo se sestali. 2eleli so nam srečno pot in obilo sreče v A-meriki, da 'bi dosti denarja zaslužili in se zopet zdravi vrnili. Mi smo se jim zahvalili za dobrodušne besede ln jim tudi že-eli srečno in boljše življenje na domači grudi. | Po dobri uri vožnje smo dospeli do postaje v »Novem mestu, se skobacali z voza ter uredili svojo prtljago. Ko smo imeli vsak avoje v rokah, smo se odpravili na postajo, kupili vozne istke in počakali na vlak, da nas odpelje v Ljubljano. I Vlak je kmalu prisopihal iz iele Krajine in posloviti se je bilo treba od svojcev. Stisnili smo si še enkrat roke in se poslovili s solznimi očmi, kajti slovo je bilo težko. Pred nami je bila dolga pot čez morje v tuje, neznane kraje. Slovo je bilo tratko, kajti vlak ni hotel čaka-i;i na nas. Ko smo se končno odtrgali od svojih dragih, »mo zlezli na vlak, v srcu nas je pa stiskalo, da smo mislili, da nam x> počilo od nepopisno težke ločitve. Vlak se je začel pomikati proti Ljubljani in rojstna gruda se nam je čim dalje bolj odda- Federated hrt William C. BuUitt (levo),, ameriški poslanik v kongresnik Tinkham iz Masaachusettaa. u Najhitrejša direktna vožnja v JUGOSLAVIJO nn največjih In najmodernejilh parnlkih, ki radno plujejo v val« domovm Plujejo ii New Vorka v Ju«oelavijo SATURNIA 17. MAJA — SATURN IA 3. JULIJA PoaluftlU m U hitra vodni« in udobnoati ter ekonomij«, da greste direktno h« i vaak« premanjav« vlakov. MILO PODNEBJE ŠOLNINE JUŽNE VuŽNJK pomaga na udobnoatlh in pri zabavi moderne ugodnosti, prijateljaka po»treibi >i Uvratna kuhinja Preko Genove—v 15 urah v Jugoslavijo REX (svetovno najhitrejši parnik; 27.apr.,25.maja, 15.junija CONTE Dl SAVOIA 11. maja, 8. junija, 29. junija Oglasite se pri kateremkoli našem agentu ali ni: 333 N. Michigan Ave., Chicago, III. 'JLO^A, cljAnjl !M NAROČITE 81 DNEVNIK PROSVETO Po aklepu lt. redne konvencije m lahko naroči na list Prouvrt« h p šteje eden, *ra, tri, fttirl ali pet {lanor la ena družine k eni ner^sisL U Proaveta stane trn tbo enako, ia člane ali nečlane $6.00 zs eno letne m nlno. Ker pa člani Za plačajo pri aaeamentu 91.20 sa tednik, se jim top šteje k naročnini. Torej aedaj ni Tsroln, reči. da Je list predrti u 8. N. P. J. List Proareta Jo raia lastnina in gotovo je ▼ vsaki dralisi ki bi rad fital liat vaak dan. Cens listu Proareta Je: Za Zdrnl. države 1» Kanado $6.00 1 tednik hi................ 4.80 S tednika In...............8.60 S tednik« la.;.............2.40 4 tednike In............... 1.20 I tednikov in.............. nič Za Evropo Je. Za Cieero ia Chicage je. 1 tednik in............ 2 tednika in........... S tednike in........... 4 tednike ia........... 5 tednikov in.......... ........$0.00 Iapolalte spodnji kupon, priloilte potrebno vsoto denarjs sH Order ▼ plana in ai naročite Prosvete, liat, kl Je vaša lastniaa. Pojasnilo s—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneht biti flin ili če se preseli proč od družine in bo lahteval sam svoj list udnik, I moral tisti član ii dotične družine, ki je tako skupno nsrolens na i Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, In obenem doplačati vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora uprsvniitro datum ia to vsoto naročniku. ki ga je aretirala Agent jimj|jev»|»; priljubljene dolenjske« je namreč zatrjeval, da jim bo preskrbel potne liste, karte in druge potrebne stvari, da bodo lahko odpotovali v Ameriko in na ta način jih je oamukal za več tisoč kron. Res je po trn redil nekaj potnih listov, in ko jo je mislil popihati s prisleparje-nim denarjem v Ameriko, ao ga ata imela več sreče, ker sta pravočasno odnesle pete. Ko sva z znancem opravila svoje zadeve v Zagrebu, sva se vrnila domov. Rila sva prepričana. da ne bo nadaljnjih sitnosti, ker so naju zagrebški a-gentje zagotovili, da »odo vse uredili In (sitem piameno obvestili. kdaj bo treba odpotovati. Kekli ao, da urad vodijo poštenjaki in da bodo pazili, da ne bo več zmešnjav. Z znancem ava spet laglje dihala in mislila na dan. ko * bo treba <*dpravlti na dolgo pot. Pozabila ava na vse sitnosti in pričakovala obveetilp iz Zagreba. ki (>a ni hotelo priti. Tako sva čakala par meaecev in končno sva prejela pismo, naj se o- ............................................ČL drnitvs It.. » ........................................../.čl. druitvs K.. O............................................čl. drnitvs it. .. *) .............................................čl. druitvs it ................................Drftava .................. Nev naročnik.........................8tar naročnik.............. TISKARNA S. N. P SPREJEMA VSA SI/OVENSKA NARODNA POD-PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacij« in še poKebno liat Proaveta za koHati. l«r potrebno agitacijo avojih društev ia članatva in za prnpa gando avojih idej. Nikakor pa n« za propagando drugih podpornih organizacij. Vaaka organizacija ima običajno aroj« gtaallo. Torej agitatoričvii dopi*, in naznanila drugih podpornih organizacij In njih društev naj n« pošiljajo lUtu Proaveta. Afitirajte z« Pro« vet o! v tiskarsko obrt spadajočaJjj Tisk« rabila za veselica in shode, vizitnic«, f* knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrv»t slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku io d' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA H.AM 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAKOČA. V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tlsksrae Coae smerne, uaijsko delo prve vrvte Pišite po informacije na aaslov: S.N.P.J. PRINTER* 2657-59 SO. LAWNDALE A VE M' Telefon Rockw«ll 4f0< CHICAGO, IU- . Ta« ee 4o6e aa lolie Udi asa