Sl« št«w. litega raE®98 p©m«žeSJ8sa tistega p® prasnSktffl vt»h tisti Urednižtvo je v ljubljani, frančiškanska ulica St. 6/3., U?ite):g!ša tiskarna. Dopise frenJdrati in pod* 'pisati, sicer se jlb ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi • Suostolpua petit-VTstica K ‘2'70, osmrtnice in zahvale po K 3‘20, ras-giasi in poslano vrstica po K 3‘60; vcekrat. objave po dogovoru primeren popust# Pftvialini' Iranke v driavi) SMS. M ILfubftenl. v soboto 10. aprila 192& £ Cliasilo iugeslov. socUalno • damokratiina strani«©. $#$T ^osamama ilev. 8® vin. Lete iv. >.'>tutAiK*nwc»rxawM ,-oee:t~wwen»K*g*e». Teletoke št. 3f2r Naročnina: Po požti ali g. dostavljanjem »j doni za celo !eio & 120, za pol lels K 60, /.a eetrl ieta S 30, za mesec K 10. Za Uem&io celo le! o fe 132, aa ostalo tujino ni Ameriko K 140. Reklamacije za list so peStnine oroate. Upvavništvo so v L;«bljanl# Frančiškanska ulica št.61,f Učiteljska tiskarua. Cenejšo prehrano za neimovite sloje! Kakov Židje nad nedolžnim Naza-reicem so zakričali nad soclialniml demokrati, ko smo zagovarlali ce nelšo prehrano za neimovite sloje,' nc le klerikalci Ju demagogi marveč skoro cela javnost, razen pravih delavcev in siromakov, ki vedo. kaj se Dravi danes služiti svoj kruh z delom. Klerikalci so pravili, da se s tem zapravila državni denar, demagogi na, da se s tein dale delavstvu potuho. O tem vprašanju smo že nekoč razimivliali v daljšem članku in po vedali smo. kako se da urediti cenejša prehrana, da zadene obremenitev vsaj v Klavnem prave krivce - Vsak. kdor strada, ve. da ?e cenejša prehrana potrebna sociialna uredba: kdor je sit. teža ne čuti. se te potrebe ne zaveda hi se !e nosmehuie eladneinu Drotetarišatu ter ga tolaži z državo, vero m revolucijo. Taka tolažba ie noceni. a sit ni nihče od nie. Vdor ie 2?aden. Človek, delavec hoče živeti vsak dan. hoče ohraniti svoje duševne in fizične sile. To le tudi njegova naravna oravka In dolžnost. Rekli smo takrat, da so krivci deloma votne posledice, deloma pa vsi tisti, ki so dali verižništvu svobodo. Tu so prizadeti sedanji vladajoči 'aro-»i. V drugi vrsti so pa veliki krivci valtitoi špekulanti«. ki so uničili našo valuto, da lažle verižijo. Država ni hotela uvesti monopola, ker se te vlada bala verižnikov: rale je uvedla svobodno trgovino, da so oderuhi in družabni lopovi prav pošteno odrli ljudstvo. Ce se uvede ceneiša prehrana, do katere imajo neimoviti sloji naravno pravico. ker so oderuhi obogateli na niih škodo. ie tudi dolžnost države, da seže Po dobičkih in ogromnih Imetjih tistih ! državljanov, ki so biii tako nesramni, da so večii de) državljanov do kosti izkoriščali, uničili. Na račun dobičkarjev nai se izvede ceneiša prehra na. Da ne bo lme*a škodo država. Boliša prehrana, ki reši stotlsoče državljanov. ie vendar le vcčlesa pomena. kakor pa. če se prime par izkoriščevalcev polteno za ušesa. Cenejša prehrana, če se prav izve* e. ni ne postransko, na tudi ne državi škodliivo vprašanje. Cenejše živflenske razmere morejo nastati ob sedanjem sistemu le. če se zmanjša kuona zmožnost bogatinov na eni sttani. na drugi strani pa pomnoži produkcija in omogoči koosum ne-imovitih. Skoro v enakem smislu ie skušala ublažiti tudi ruska sovjetska vlada draginjo. Razlika ie dejanski obstojala le v tem. da se ie tam izvedla i oueraciia. kolikor se le posrečila, z blagom, dočim ie v tem primeru treba seči po denarln, ker ta tvori danes glavno občilo v prometu. In še ena oot ie. ta namreč, da se konsum sploh zmaniša. kar pa zopet ne more zadeti neimovite sloje, k: danes že žive mnogo preslabo. Omejitev konsuma bi se morala zvaliti v tem pTimeru le na tiste, ki preveč konsumiralo in zapravljalo, pa faktično ne delalo nič koristnega. Tako stališče vobče in v današnjih razmerah se nam zdi utemeljeno, vsako drugo stališče pa moreio zagovarjati le Siudie. ki nič ne delalo ati oa malo ter iim le krušno vprašanje delavca deveta briga. V tem vprašaniu le «Jdavčeva eksistenca. Sociializem potrebuje krepkega in zdravega delavca, kulturnega človeka, zato se nikakor ne moremo strinjati z načeli, ki zagovarjata In priporočalo delavčevo bedo. Načelo, da nai delavec strada In propada, Ic po našem mnenju jako nemoralno. _ Neugodni predpogoji za komunizem na Madžarskem. (Intervievv s sodr. Kondorjem.) V številki 76. našega lista smo priobčili interview, katerega je imel madžarski sodrug Kondor začasa svojega bivanja v. Belgradu z dopisnikom »Beogradskega Dnevnika«. Kondor ie prispel tudi v in smo Grabili priliko, da nam pove svoie mnenJe o vzrokih nesreče madžarskega komunizma, ki stoli vsakemu delavskemu gibanju tako blizu. Zanimalo nas le pred- vsem. izvedeti podrobnosti, da bi imeli jasen pregled- kaj ie pravzaprav komunizem v praksi. Vprašali smo sodr. Konderla: sKako le b!!o 9 orodnkcISo začasa komunistične vlado In ali le kol taka sploh obstojala?« Sodrug Kondor ie na to vprašanje takole odgovoril: O produkcij kot taki za boiiševi-ške vlade na Madžarskem sploh ni govora. Omembe vredne produkcije ni bilo. In to med stoterimi drugimi vplivi ni moglo dovesti do drugegn rezultata kot do zrušitve. Kako naj bi ge bilo moglo v obratih tudi producirati. ko so ravno vsled neizšola-nosti in nediscipliniranosti del. mase skoroda vsak teden Iznova volilo obratne svete in obratna vodstva to-varenl Delavci tovaren. ki se jih ni dalo vzgoiiti v par dneh za vodstvo tovarniških nodietil in ki tudi vsled naglega prehoda iz kapitalistične v komunistično produkcito niso imeh potrebnega čuta odgovornosti. niso polagali naivečie važnosti na pro~ dukciio. temveč so se smatrali za dobre komuniste, če se v čim večii meri poslužuieio svoliši konstituciionel-nlh pravic v obratih. Produciralo se ni v tovarnah ničesar, pač pa je hotel biti vsakdo gospodar v tovarni, oziroma v obratnem svetu. Ravno vsled teea. ker so biii liudie neizšolani. ker ni bilo potrebnih predpoeoiev za v in potrebno solidariteto. niti ni bilo med delavstvom čuta za komunistično državo. irl hotel nikdo razumeti, zakai sme biti kdo drug? v vodstvu tovarne In ne on. Iti ker se ni moglo vsakemu delavcu v 'tovarni poveriti vodstva, le bila s tem večina delav stva nczadovo!iria.; To.pa je imelo za posledico, da se ie vedno hi vedno samo volilo, delalo pa nič. In četudi je sovietsAa vlada t železno disciplino in z gsožnjami. da prevzame v slučaju poloma reyieto in vztrajno, zaveda se. da ie tako. da mora biti tako. a razlo žiti sl nikakor ne more všega tega. Vraga, sal vendar nismo najzadnjl na svetu. Peščica, kolikor nas je. smo z-objektivnega vidika in razmeroma ustvarili toliko, kakor ne Izlena kdo. Rodili smo toliko mož evropske in svetovne veljave, ustvarili iz nič toliko civilizacijo in tako kulturo, da bi lahko prezirali ves svet in se trkali na prsi po vseh svetovnih razstavah. Zlasti pri našem razumništvu le ta polav nekaj absolutno nerazumljivega. sai bi moralo ono najjasneje presojati naše delo. našo veljavo in našo vrednost. Pa le ravno nasprotno, ravno »razumništvo« se najbolj sramuje svojega Slovenstva. Pred vojno ie bil reprezentant učenega slovenskega sveta mož majhne postave — a dolge brade, ozkih prsi — a gromovitega glas«. Bil 5e predsednik našega prvega kulturnega zavoda, zato seveda tudi ofi-cijelni reprezentant naše slovenske kulture. In kal ie počel ta mož? Skakal je na mize po Ljubljani. Zagrebu. Pragi, po vsem svetu, kjerkoli so ga hoteli poslušati, krilil je z rokami In s strašnim glasom Prepričeval ves svet. da Slovencev soloh ni. ampak da žive od Triglava do Carigrada sami Jitgosloveni. pod katerimi }e razumeval seveda le Hrvate. Tajil je Trubarja, skrival Prešerna, pozabljal vse druge, izpod postelje je pa za lase privlekel Stanka Vraza in kroš-niaril ■: niirn križem sveta ter ga raz kazoval. kot Maeedonec svojega medveda, češ, glejte ga, ta le naš in taki smo mi vsi. In liudie so mn ploskali, nosili so ga na ramenih. Kdo ie poraltal Cankarja. ki le sedel tedal v ječi. zato. ker se ie priznaval Slovenca. Med voino smo sicer par tednov hinavsko trdili, da hočemo biti Slo-, venci, a kakor hitro so vrgli iz iiub* mora stanovske interese In interese posameznikov podrediti višjemu in taresu svoie države. Ničesar ni bilo v deželi, in še tisto malo. kar jc bilo. so ie dražilo in delavec ie moral prihajati vedno z novimi zaiitevki, ki so onemogočili produkcijo in obremenil: sovjetsko vlado tako .da le bil tudi fi nancitelnl polom neizogiben. Ce bi sovjetska vlada ne bil« ustregla zahtevkom svoiega delavstva, bi bil nastal nolom že orel. Ker ie pa vlaoa zaradi naraščajočih cen ustrezala zahtevam, le morala skoro pri vsakem podietiu, če je hotela vzdržati obrat, doplačevati enormne zneske fe državne blagaine. Tako ie n. pr. poročal litidski komisar v sovjetski seiK da vclia državo škatliica žveplenk 86 vinarjev, prodajati pa se delavcem ne more dražje, kakor no 26 vin. Torej ?e država doplačala pri vsaki škatlilcl 60 vin. Vsled visokih mezd je vellala naprava električne žarnice 98 K. navadne čaše pa 9 K itd Soct-jalizirane tovarne so Imele naravnost velSkaiiske budvete in ie bila v niih kal za neizogibno propast Tako ie n. pr. hudget ^Splošne elektroteli niške delniške družbe«, ki ie zaposlovala na tisoče delavcev, bil tako določen. da so bili PTetemki na me£ee prelinirnira?« na 6 mililonov kron. Izdatki na so znašali 80 milijonov. Podobno le bilo v vsaki tovarni. Sovjetska vlada si ni delala skrbi in je izdajala vedno iznova tzv. »boli« denar, ki se je neprenehoma tiskal. Ta denar ie bil brez vmlfto«ti. ker ni imel v inozemstvu nobene vcliave. sa inozemski denar pa se ni moalo kupiti živil. Tem« le treba pripisati še dejstvo. da ie že v drugem mesecu sovjetske vlade nastopila staiina. kro nična lakota. Delavci so imeli doma sicer mnogo denarja, kruha pa zanj niso dobili. Ta žalostni položal ie mo-ml nastati. V deželi !e hvaioJo teror maloštevilna manišina- Velika večina prebivalstva in celo IndustrijaJni delavec ni bil komunističnega duha. Oni, ki so se nazivali komuniste, niso imeli nikakršnega etičnega čuta. nitJ moči. da bi podredili svoie egoistične posebne interese interesu države, čast seveda izjemam! Vprizoril se ie celo pravcati roparski pohod proti interesom skupnosti v korist posamea« nim izvrševateliem proletarske diktature. kar ie Imelo za posledico ra2< oad marale in volle delavčeve in enakih stvari, ki nastanejo pov?od tam. kier mamba nainotrebneiših predpogojev za komunistično produkcijo in za komunistično dižavo. Ne samo dobro organizirano madžarsko delav sivo. temveč, kar bi se lahko trdilo. prav nobeno delavstvo na svetu ne more izvršiti kal takega brez potrebnih predpogojev? in če se le. ali bi se kai takega poizkusilo, ne more Imeti nobenega drugega rezultata« kakor polom, ki ga zamenia potem divia reakcifa: skratka, posledice so nad vse žalostne. (Konec jutri.) Izvrševalni cdbor stranke Izda kakor vsako leto tudi letos »Majski spis1*. Izide pravočasno v večji nakladi hi bo po vsebine zelo raznovrsten. Poleg drugega bo obsegal tudi prispevka našega 50druga ETB1NA KRISTAMA. Organizacije pozivamo, da že sedaj narooijo spis, da se bo mogla določiti naklada in bo mogoče ozirat! se • na vsa naročila. Naroča se pri upravi „Napreja*. Kri je tekla.«. Podpredsednik Narodnega pred stavnlštva dr. J. Kibar le nastopil svoi urad. Te dni misli konferirati z načelniki klubov. Razgovorov med političnimi strankami ni. Radikalska »Ti ib ima« ie strašno koraižna. Današnja številka ima uvodnik, v katerem pripovedute. da bo Protičeva vlada še enkrat poskusila dobiti kvorum v parlamentu Ako ea ne dobi, bo razpustila — parlament. No. bomo videli. Regent ie v februarju t. I. odrekel demokratsko-socialistični vladi podpis za razpust Narodnega predstavništva, zato ie ta vložila demisi-jo. In sedaj? Radovedni smo. — O Koroščevem hinakn. duhovnu St. Baniču, ki Je »tudi — poslanec«, poroča današnll sBeogradski Dnevnike, da ie v Splitu za vlade avstrijskega režima -- sežgal srbsko zasta- ljanskega policijskega ravnateljstva-g. Skubla. smo sne« svoio krinko in dr. Tavčar se ie spomnil, da le deklamiral nekoč o planinskih Hrvatih, zato se le čutil nalboli poklicanega, da v Imenu vsega naroda oroklami-ra, da smo Slovenci prenehali eksistirati. da je ime »Slovenec« sploh le plod avstrijskega »divide et impera* in da bomo odslel na vse večne čase le Srbi, kvečjemu morda Se — Jugo-sloveni. Mož se sicer že bridko kesa, a seveda ne zato. ker se ie spomnil, da le tudi on sogradil pri stvaritvi slovenske kulture, ki io le potem tako grdo zatajeval, ampak zato, ker bo dobil tudi on za štiri kronice en sam ničvredni dinarček. To pa ie le en sam odpadnik, vsi drugi so pa ostali zvesti in prepričani Jitgosloveni. Edino žurnalistl. vsi od Soluna do Beljaka, so se postavili na slovensko stran, skoraj gotovo upoštcvaloč dejstvo, da stojimo Slovenci izmed vseh treh plemen kulturno :n civili-zatorno najvišje. Sicer se čudim, da jih ni zato še nihče na SlovenSKem denunciral in vrgel v lečo. sal so dali Hrvatom In Srbom nezaslišano brco, Belgrad, 6. marca. vo. Titnlira ga: naiaOveiši Hrasnica« Res, lepi ljudje ti člani Jugoslovanskega kluba... — Kri ie tekla... V nedeljo sc ie vršil na Kalimejr-dami velik zbor študentov, ki so sc mu pridružili tudi delavci. Po zboru so se razvile demonstraclle. Tekla le kri. Olasom službenega poročila, je bilo »troie civilistov lahko ranjenih, eden težie; tudi osein žandaviev le poškodovanih, eden zelo težko«. Res pa je: Vlada Protič Koroščeva ie hotela prelivati kri. Študenti niso imeli namena demonstrirati. Iz Kalimea-dnna so morali hi po Knez Mlhailovi ulici: pred hišo Stojana Protiča in na Teraziiah vse oolmo žandarmerite na koniih. peš in z mitraliezami. Ranjenih ie seve mnogo več kot to navaja tt,- ----1,-rrr —jr~—- h-— kakoršnje prav gotovo ne zaslužijo. C lijte in strmite, te puntarske žurna-listične pare ?o šle in lani v Zagrebu na svojem kongresu (kai si počela zanikrna zagrebška policija?) kar iavno sklenili, proklamirali in začeli tudi izvajati, da nai se vsa naša novopečena država in ves troedini narod nazivlie po Slovencih, in sicer po nuiznkrknaneišcm delu slovenskega naroda, ki je rodil Trubarja in Lev« stika, po — naših Dolenjcih. Taka poveličevano Jugoslavijo so ti žurna-listični puntarji izpremenili v iužiuj Slovenijo — Jitgoslovenilo. vse Srbo in Hrvate pa v naše vrle Dolenjce — lužne Slovence - Jugoslovencc — Jugoslovene. In ti mali mož z dolgo, brado In gromovitim glasom, ti trpiš tako ne* čuvenost in se ne c-v/asis z odmevi-lini protestom? 1° ti. liberalna iara inteligenca, ti rediš take puntarske žurnaHste In iih nc vržeš na cesto?. Kdo nai bi se res še spoznal v tem kaosu in v tem nezaslišanem nohuj-iSiinhi v dolini šentflorjanski. So bili pa naši visokoŠOlei, ta naša dika in naš ponos, s svojim nesmrtnim Anžetom na čelu. vse drugačni tiči in junaki. Sicer so se slo- Stran 8, KAPREJ. Štev, 81, službeno poročilo. Oškropljeni so s krvlo sedanji vlastodržci. »Beogradski Dnevnik« piše: »Ve-Ucanstvena le zmaga nad študenti in delavci..’. Mitraljeze na Terazljah.. Ministre so cel dan čuvale žandarske patrole. Slavna in priliubliena Pro-tič-Koroščeva vlada ie celo morala odložiti pogreb Draže Pavloviča, za-vedaloč se in boieč se velikih manifestacij s strani naroda, ki to vlado tako Uiil)!...« Pikte so besede bel-gradskega lista — že pikreiše pa. ko piše: to se le godilo dan preje kol leta 1903. »Istorija se ponavlja«. Da. reakcijonard so vedno isti. Danes na študente, (utri na delavce. Doiutrišnlem na kmete ... Ali gospoda se moti. da ii bo to uspelo. Narod hoče svobode! Kri le hudo znamenje težnje po svobodnem življenju, Draginjska enketa. V petek dne 9. aprila se Je sestala v posvetovalni dvorani Deželnega dvorca v Llubllani enketa. ki nat bi se posvetovala o ukrepih prod pomanjkanju življenskih potrebščin la o roti vedno rastoči draginii. Enketo ie sklicala Deželna vlada v Ljubljani. Vodil jo ie deželni predsednik g. dr. Brejc. i. Preskrba z živili. Kot prva točka, je bilo trn dii&v-ttem redu vprašanje; Kako bi se dala omeiiti rastoča draginja glede živil in splošnih go gozdarskih potrebščin? K tei točki ie referira! ravnateli odseka za prehrano g. dr. Senekovič, ki ifi podal obširno sliko o težavah, s koiimi se imaio boriti naše apvovizacijske institucije. G. referent ie konstatiral v svoji'i izvajanjih, da rabi Slovenija mesečno okrog 700 vagonov žita. Te množine pa se ni moglo redno do bavljati. To oa iz znanih, že večkrat obrazloženih vzrokov. Premet na železnicah le v zadniih mesecih lanskega leta začasno skoro docela odpovedal. Komal smo premagali za site to težkočo. ie prišla druga. V Banatu ie treba plačevati blago v gotovini. v celi državi, zlasti pa v Slovenili. gotovine tako primanjkuje, da oestaia nakup zadostne množino moke vedno težii. Zadnji čas pa le začela vojaška oblast rekvirirati žito. id so ga slovenski aprovizacijski zavodi. predvsem žitni zavod. Gospodarska zveza in Nakupovalna zadruga za naše kraje nakupili. To ie povzročilo v Sloveniji pomanikanle. ki ga ie občutilo naše prebivalstvo ravne za Veliko noč. Pri vsem tem Si cene neprestano rasle in to z neču-veno brzino. Po žetvi le stal 1 kg pšenice 1.80 K. zadnii čas pa stane že 11 K. Cene pa vsak teden nevzdržno rasejo. Te dragmte so krivi no izvajanjih gospoda referenta predvsem brezvestni špekulanti in veriž-jifiš. ki so trg popolnoma obvladali, med teni ko mora gledati solidna trgovina. pasivno, kako izkoriščam položaj verižniškl elementi. Klavne živine, fižola in krompirja M se dalo dobiti v deželi v skoip zadostni množini. Tihotapstvo in ve-rižništvo pa povzročata tudi tukai, da rasteio cene neprestano in da trpi mo pomanikanie. Sladkor ie treba nabavljati po večini iz inozemstva, iz Češke in Amerike po cemili. kakor lih diktira inozemstvo. Preskrba 8 solio 5e zadnii čas nekoliko boliSa. ker se ie začelo dobavljati prekmor-sko sol. Petrolej smo dobavltaAi zadnje mesece iz Poljske. Dobiti pa se ga da le v neznatnih množinah. Kut glavni vzrok za vedno rastočo draginjo ie navajal g. referent svobodno in nekontrolirano trgovino. Zat6 predlaga: 1. Ukinienje proste trgovine ali vsai zopetno uvedbo kontrole nad trgovino z živili. 2. Centraliziranje In kontrolo izvoza živil 1z države. venski visoko^olci sedemdeset let borili za slovensko univerzo v Ljub • liani, pretepali in streljali so se zanjo po Dunaju in Gradcu, metali so jih zato Iz akademičnih menz. a kal zato. ti zaslepljeni ljudje so stali v slu2 • bl avstrijske politike, bili so sami avstrofili, zato ie pa današnja akade-mična mladina korenito preJomila s to sramotno tradicijo. Sla ie in Je na usta nesmrtnega kandidata iuris. g. Anžeta. iasno in odločno povedala, da noče imeti no-beneea stika s svojimi avstrofilskimi predniki, in da današnla akademična mladina noče univerze v Ljubljani. Kaj nam če, planinskim Hrvatom lastna univerza, sai jo imamo v Zagrebu. Belgradu in Skoplju. V Be, grad in Zagreb našim Študentom sicer ne kaže zahajati (zakai.to vedo sami najbolje), a prazno le še prelepo mestece Skopiie, kamor se bo morda preselil tudi mož z dolgo brado in gromovitim glasom. O Skoplje, ti slovenski Jeruza-lerrv kakšna velika misija tl je naložena od Usode. Ti boš prižigalo od-slel planinskim Hrvatom luč kulture, Tam so bodo zbirale vse iugosloven-ske umstvene veličine: mož z dolgo brato in gromovitim glasom bo pt* 3. Reguliranje oen na trgu fn pr! producenta. 4. Da se cene ne določajo po občinah. ampak vsa! za celo območle Slovfyiiie potom posebnega Iz producentov. trgovcev m koasumentov sestavljenega sosveta. 5. Da se us-anovi v Ljubljani po-družnima devizne centrale. 6. Reorganizacijo železniškega prometa. 7. Bol proti navijaleem cen, ve-rižnikom in tihotapcem. Na to sc le l azvUa živahna in ob ■ širna debata. Iz debate omenjamo, da sta se izrekla gospod direktor Juvan In g župan Tavčar odločno za takojšni^ iu brezpogojno ukinienje svobodne trgovine, koiima se le pridružil v polnem obsegu zastopnik naših gospodarskih organizacij s. Uratnik. ki je p&vdariJ, da kontrola trgovine iu pobijanje verižništva ne zadostuje, ker je v sistemu svobodne trgovine pra vzrok, iz kolega izviralo vse druge težave. Prazno ie govoriti o tem. kako ual odstranimo zuakc bolezni, ako nismo bolezni same odstranili. Zato pa. ni treba samo spoznanja. — ampak predvsem resne volje, da se stre vse tiste, ki imaio od svobodne trgovine dobiček. Kako ie soditi o vprašanju draginje in o enkeli samP Povdariatffo, da ic vsa trgovina in izmenjava blaga v ozki zvezi med sebol. Za žito se dobiva manufaktur-no bjago in industrijske izdelke in narobe. Zato ni res, da imamo kakega biaga preveč. Tudi žita ni preveč. — zalo ker ga ie v vseh državah, ki nas obdajajo, premalo 1« ker ga moramo v te dišave izvažati, da moremo dobivati od nllh drugo Mago. ki ga nul no rabimo. Zato «1 nobeneita bluca preveč, ampak vseh živHenskih potrebščin ie premalo. Ako ob takih razmerah prepuščamo, da ureiuie izmenjavo blaga prosta trgovina, moraio cone neprenehoma rasti Posledica take deiltve mora biti, da imajo tisti, ki lahko plačalo, vsega dovoli, drugi pa lahko od lakote umrieio. Mi se bliža mo razmeram, ko bi moralo priti do tega. ako pustimo svobodno trgovino še naprej. Pomagati se da edino na ta način, da se povrnemo zopet nazftf k sistemu vezane trgovine In normi ranja cen, k načinu, ki se ie v bivši Avslrili vkiiub vsem svoiim uodo-sUtkoai obnesel. Za te korake bije dvanajsta ura. PreJSnli minister za ishrano s. Bug-šeg le stavil tozadevno konkretne predloge in ie povedal že v prejšnji vlad! odločni aii — ali. ki ga mora delavstvo staviti. \ Ali ie meščanska družba v stanu, da izvede, kar čas nuino zahteva. To le samo sistem vezane trgovine. Boi proti verlžništvu. ki ni n5Č drugega kot nuien izraz proste trgovine v sedanjih razmerah, te samo pesek v oči. Ali pa poide iludstvo preko družbe in vlad. ki tega niso v stanu storiti. samo na dnevni red, Tega aii—ali, pa kakor ie videti lugoslovenska buržoaziJa ni v stanu rešiti, pa naj ie že demokratično ali radikuljjo-klerikalno pobarvana. Stališče proletariiata in njegovih zastopnikov ie ori tem položaju docela lasno. S to buržoazljo — nobene zveze več! Gtaduioči ne rabilo lepih besed in prerekani o stvareh, ki so jasne kot beli dan. amoak zahtevajo delani, in sicer takojšnjih deianj. Ne poide tako kot ie mislila vlada, ko ie sklicala e*t-keto. češ: kruha nimamo, pa bomo pustili liudi vsai govorit?, da bodo pozabili na glad- K drugi točki glede manufaktur nega blaga le poročal sodrug Albin Prepeluh o delovanju Oblačilnice za Slovenijo. (Poročilo priobčimo lutri v celoti.) S. Prepeluh le stavil glede manufakturo ega blaga naslednje predloge, ki so bili sprejeti: 1. Uvoz manufaktumega blaga je pospeševati. 2. Deželna vlada poskrbi, da dobi »Oblačiinica za Slovenijo s kar največ mogoče tuie valute od domačih eksporteriev. zlasti tudi od lesnih eksporterjev po primernem > neproit-tanskem kurzu. 3. Oblačiinica naj dobi pri ravnateljstvu lužne in državne železnice vsai polovico razpoložljivih vagonov za les na razpolago. da zamore izvoziti les. ki ji ie bi! in ji še bo dovoljen za izvoz. 4. Deželna vlada posreduj, da dobi Oblačiinica dovoljenje za izvoz volne v Čehoslovaško v svrho pre delave iste v blago potom delovnih pogodb, ki se bodo predložile vladi v odobrenle. 5. Deželna vlada primoraj bogate tekstilne tovarnarje, da si nabavijo potrebne sirovine. zlasti bombaž in prično z obratom. Pri tem naj dežel -na vlada tomaga. kar le v njeni moči pri nabavi sirovin. 0. Oblačiinica na! se preosnule v zadružno podjetie s oomočio že obstoječih zadružnih In gospodarskih zvez. 7. Pri tem ie potrebno, da se za vod razdeli na dva oddelka: v cenejši ljudsko oblačilni oddelek in trgovski oddelek za boljše in event. luksuriio7.no blago. 8. Deželna vlada izposluj Pri cen • tralni vladi vefcff brezobrestui obratni kapital za vOblačilnlcoc v iz-nosu n«ima ni 20 milijonov kron. 9. Deželna vlada pripomori Obia-čilnicš do primernih pr oda Jalnih prostorov event. rekviziciie oo naredb! centralne vlade o rekvizicili stano- , vanj in prodorov v državne svrhs. 10. Deželna vlada posredni novj nastanitev tekstilnih tovarn, zlasti onih iz Cehosiovaške in Nemške Avstrije v Jugoslaviji, predvsem na zadružno gospodarski podlagi, zakal ta vrsta industriie. 'id nam bo izdelovala sukneno blaeo. olatno In vato. ki io danes sploh ni dobiti, ima najlepšo bodočnost v državi, ki le radi bombaža v bližini morskih prista nišč in ima volno v velikanskih množinah v domači deželi. ABSOLUTIZEM PROTICA. LDU Beograd, 7. »Politika e javlja, da je podpredsednik narodnega predstavništva dr. Ribar bil včeraj pri ministerskem predsedniku Proti-ču radi vprašanja vpoklica parlamenta. Na medsebojni konferenci sta sklenila, da se bo ministrski raj^SgLuSfii- učeval Ilirski iezik in deklamira! Vrazove pesmi pri »Slovenskem Narodu« nerazumljeni in zato pred kratkim spodeai sociolog bo predaval o sociializmu in socilologili. nedavno odslovljeni predsednik deželne vlade bo odkrival zopet druge skrivnosti Itd. Z eno besedo, zbogom Slovenc?., če ie še kie kdo. v ljubljanski muz el e njimi, tudi vaš udarec, žurnalistične pare. ie le pjiusk v vodo in z vašim iugoslovenstvom ne bodete zmagali. Mi smo in hočemo ostati na vekov veke samo In edinole Jugoslovani. Samo eno vas še prosimo, bratio lužno od Gorjancev, ne pridite še par let k nam, da poiugoslovanimo mea tem našo zemljo do zadnje bilke. Naš narod namreč govori, oprostite nam. tu in tam Se slovensko, oo nekaterih knjižnicah drže še avstrofii-skega Prešerna in Cankarja in ga i t niso utegnili nadomestiti z Vrazom in drugimi takimi Jugoslovani. Pa. vidite lahko, da delamo na vse prg,-tege. dokaz vam ie lahko »Slovenski Narod«, ki se je že davno otresel av-strljakarskega Slovenstva in piše že dolgo izključno le jugoslovansko fn v Jugoslovanskem Jeziku. predsednik pismeno obrnil na pred.-s&dnlštvo narodnega predstavništva glede vpoklica parlamenta. Na tej konferenci Je opozarjal dr. Ribar na nemožnost dela v parlamentu in potrebo pregovorov glede sestave nove vlade. Mini sirski predsednik Protič »e izjavil.da niemu ni do oblasti In da mu sedaj iz gotovih družinskih razmer ni niti najmanj do tega, vendar pa zahteva interes države, da ostane ta kabinet v oblasti. Vlada Je zato v parlamentu proglasila, da je zadosti 100 poslancev za kvorum. Nato fe Izjavi! dr. Ribar, da tega ne more privoliti, ker Je on prvi pozvan, da čuva poslovnik narodnega predstavništva. POGAJANJA V BELGRADU. LDU. Belgrad. 7. Včeral le bl! na dvoru bivši minister prosvete g, Marinkovič. Regent le iziavii žeiio. da se politična situacija razbistri še preder* se sestane parlament. Tekom današnjega dne ie nodoredsednik dr. Ribar nadaljeval posvetovanja s načelniki strank. Kakor javljalo listi bodo Ce dni pozvane na dvor razue osebnosti radi informacije- DAVEK NA VOJNE DOBIČKE. LDU. Belgrad. 7. Regent Aleksander Se podpisal ukaz s katerim stooa v veljavo začasni zakon o davku za volne bogataše, ki le bi! še v avgustu or. I. stavben v oarlainen* tu na na dnevni red. Ta zakon ie bl? pretresen v finančnem odseku »n so* glasno spreiet kot nuien. AMNESTIJA. LDU. Belgrad. 7. Diie 5. aprila, prvi dati demobilijaciie naše vojske ie regent Aleksander pomilostil veliko število častnikov, podčastnikov, kaularov in redovov in neukazath vojaških oseb celokupne vojske, ki so bili ali sodao obsojeni, ali disciplinarno kaznovani v času vojne. Prvi ukaz • Oproščene so wi izročene pozabljenju vse krivice samovoljnega odstranienja in bega. ki so lih izvršili podčastniki, kapjari in redovi in ne-ukazne vojne osebe celokupne vojske v času od 12. julija 1914. do danes. Drugi ukaz: Onrpščeua in pozabljenju izročena so vsa sodno nerešena dejanja proti vojnemu kazenskemu zakonu, ki so iih izvršili častniki. vojaški uradniki itd., izvzemšt delanja, storjena vsled sebičnosti, de-lanla neodzvanta na mobilizacijski poziv, bega z bolnega polja in samopoškodbe. kakor tudi dela proti prvemu odstavku § 62 istega zakona, t. j', j oni. ki so se predali sovražniku in prešli v tujo državo. Tretji ukaz Oproste se in izroče pozabljenja vse krivice proti naredbam o volni disci plini, ki so lih storili častniki, vojaški duhovni, vojaški uradniki, podčastniki. kaplar! in redovi celokupne vojske v času od 12. lulila 1914 do da nes in da se oproste in izročilo pozabljenju vse krivice proti zakonu o ženitbi častnikov, podčastnikov itd. ter da se oproste vse neizvršene disciplinarne kazni § 26 o vojni disciplini. Četrti ukaz: Oproščene so dalje tudi druge kazni, v katere !e b'!o oh-sojenih 140 aktivnih In rezervnih častnikov. KMEČKI UPOR V OKOLICI BELOVARA. LDU. Zagreb, 8. aprila. Povodom naredbe o določtvi maksimalnih cen živilom je v mestu Betovaru ki okolici prišlo do nezadovoljnost! in protiakciji. ki se te izražala v tem, da so kmetje sklenili, da ne bodo več nosili Živela na trg v Belovar. V to svrho so pod mestom postavil! straže, k! so odvzemale živila onim, td so ga nesi! v mesto. Toda zadovoljevali se niso samo s tem, marveč so na železniških postajah čakali na prihod vlakov ter potnikom odvzemali živila. Ker so vsi poizkusi upravnih oblasti, opozoriti kmet« na nezakonitokt njihovega početja, ostali brezuspešni, so oblasti poslali orožnike, da zagotovijo nemoten promet vlakov. Dne 7. t. m. se je n* mostu pr* železnški postaj! Trojstva zbralo več skupin kmetov, ki so hoteli ustaviti vlak. Poveljnik orožnf-škega oddelka, kapetan Panič, H> prihitel z desetimi orožniki na Hc* mesta. Množica ga fe obkolila !fl nekdo ga fe napadel z nožem, t* množice je padlo tudi nekaj strelo* iz samokresov, vsled česar Se bit e« orožnik ranfen. Orožniki so nat« začeli sfreljafl. En izgrednik je bil n* mest« mrtev, osem pa Jih fe bho težko ranjenih, od katerih je eden kasneje v bolnici umri. ostal! utegnejo okrevati. Oblasti so prijele ko-lovodio u^ora in ca izročile sodišču. Mir In red je zopet vzpostavljen. TO JE REŠITEV? LDU. Berlin. 8. (DunKU.) *Vos$i< sche Zeitnnsr« lavlia iz Bazi a: Kakor poroča "Sccolo*, se te glede rešitve jadranskega vprašanja vsled prizadevanja Uovd Georgeja našel kons* oromis. Italija dobi suvereniteto Reko. Jugoslavija pa nad Sušakom i izlivom Rečice, dalie nad baroškd luko in Voiosko. OoatHa bi se priklo-* pila Italiii, Jugoslavija pa b! dobila' Skader. STAVKA OBČINSKIH NAMEŠČENCEV V TRSTU. Trst. 7. (izvirno.) Stavka občin* skih nameščencev se nemoteno, brez vsakih incidentov nadaljuje« Vse vrste nameščencev, vse kategorije. intelektualni kot manuelnl delavci so odločeni izvolevati svojim zahtevam usoclu Veličasten le bit včerajšnji shod v gledališču r-Fent-cee. Obširno gledališče ie bilo napolnjeno do zadnjega kotička. Tisoč-glava množica te s frenetičnim odobravanjem sledila izvajanjem sodr. Cerniutza. bivšega občinskega svetovalca. Sodrug Ceruiutz je v obširnem eovoru orisa! eibante nastavliencev ter očrtal vse doeodke zadniih treh dni. Med gromovitim smehom ie kritiziral nesposobnost sedanje vlade, ki skuša z vsemi razooložliivimi sredstvi tidušiti stavkq. Z zadoščenjem In fino ironijo konstatira. da ual novejši grozilni dekreti uradnikom iti nastavliencem na povrnitev v urade niso imeli absolutno nikjer nikakega uspeha. Vladnega komisarja Norisa le pozval naj vsled svoie nezmožnosti demlsijonira. Tajnik strokovnih organizacij Malatesta konštatira nezlomljivo zvezo in solidarnost delavstva z uradniki, solidarnost težke roke z mislečim človekom. Tekom dneva so prispele v Trst ženiiske in tehnične čete. Iz Benetk so došli mornarji- mehaniki in elektrotehniki z vojaškimi inženirji, okoli 80. Prevzeli so elektrarno in plinarno v obrat. Vsied tega Je sedaj mesto za silo razsvetljeno Kinematografi SO že otvorieni. Tudi gledališča so pričela s predstavami. Trst. 8. (Izvirno.) Vse organizirano delavstvo v vseh podietiih se ie iziaviio solidarno s stavkuiočiml občinskimi uslužbenci. Delavstvo ve- Vladimir Leoin. (K njegovi petdesetletnici.) Vladimir Lenin — Uljanov, izrazila ruska osebnost, voditelj ruske oktobrske revolucije- obhaja danes 10. aprila svojo petdesetletnico roj-stva. «'ljanov Vladimir. Iliic. pod psevdonimi Lenin, ililin. Taulln. član plemiške rodbine, je sin bivšega državnega svetnika iz simbirske gubernije. Rodil se le v Simbirsku dne 10. aprila 1870. Po dokončani gimnaziji se Je leta 1887 vpisa! na kazanski univerzi. Njegov starejši brat Aleksander Ilič Uljanov. ki ie tudi študiral na kazan ski univerzi, je vstopil v kroge sku pine >Narodne volje«, v kateri ie imel psevdonim Lenin. In !e bil določen za atentat na earla Aleksandra III., očeta zadnjega carja Nikolaja H. Napad le ponesrečil in dne 8. maja 18S7. leta ie bil Aleksej v trdnjavi Schliisselburg obešen s štirimi glavnimi soudeleženci or! atentatu: Gene-ralovim. AudreluŠkinom, Osipanovim in Ševirjovim. Aleksej le zapustil 19-letnemtt Vladimirju kot dedščino revolucijsko ime Lenin, plameneče sovraštvo do zatiralcev ruskega naroda in poslanstvo maščevalca. Mladi Vladimir je bil izključen s kazanske univerze zaradi sodelovanja Pii neki diiaški revoluciionamt agitaciji, a iz Kazana ca te policija izgnala- Nato se ie vpisal na petro-gradski univerzi. V Petrogradu se ie poročil z Nadeždo Konstantinovo Krupecko. bčerlo assesorja*) hi gorečega agitatorja. Leta 1895. Jo odšel v Ženevo, kjer ie prišel v stike s Plehanovo grupo. Vrnivši se v Petrograd, se ie bavil s sociialistično literaturo in propagando pod psevdonimom »Tu-min*. Leta 1896. le bi! obtožen v obtožbi zoper sociialne demokrate in obsojen 29. Januarja 1897. leta na triletno pregnanstvo v Vzhodni Sibi-rili. Bival Je v Irkutsku In Krasno-iarsku. a zatem v ieniselskl guberniji. Dne 16. julija 1900 odide v Inozemstvo. kier kmalu postane član sre-dišniet-a odbora ruske soci!a!no demokratske delavske stranke, zavzemajoč ugledno mesto v skupin! političnih emigrantov. Leta 1901. prične v Ženevi z Mar tovim in s Plehanovim izdajati list * prisednik kake oblasti, posebno sodnega ali upravnega zbora. »Iskrac, prvo rusko marksistično glasilo. Na drugem strakineiri koti-presti v Londonu 1903. leta Je ^ a* dueli boliševikov proti maniševikom, katere sta vod'la Martov in Pieha-ncv. Ob prvi revoluciji 1905. leta se Je Uljanov vrnil v Rusijo, naselil se na Finskem nekoliko kilometrov od Petrograda, od koder ?e vodil akcijo boliševiške frakciie sociialno demokratične stranke tja drugi dumi. Ta-^ krat ie Lenin v P. trogradu prvič stopil v zvezo s Tre kitem. predsednik o tn prvega revol: cilonarnega delavskega sveta; va^ elše vloge pa tekom črve revolucije ni igral. Prisiljen zapustiti Finsko, se le vrnit 1907. leta v inozemstvo, kjer Je kot član mednarodnega odbora socHall-stične stranke zelo veliko deloval za socilalizem. Med volno ie povečal'svojo pacifistično in intemaciionalno propagando. Sodeloval Je pri listih >'Soclal-Demokrate«, »Communist« in >For-bocks«'. Je eden glavnih organizatorjev konference v Zimmen-nldu In na tiiei voditelj skrnine levice. Dne 9, aprila 1917. leta ie nastopH z 32 ruskimi socialističnimi emigranti v plombiranem vagonu z baden- H Štev, 81. II AP R E X likih elektraren v RedlpuW ob Sofii Se zagrozilo s stavko v znak solidarnosti. — Vlada doslej še ni mogla doseči sporazuma REVOLUCIONARNI POKRET POL JEDEL SSKIH DELAVCEV V ITALIJI. - KRVAVI IZGREDI. Trst. 8. (Izvirno.) Med poljedeljskimi delavci, zlasti med takoimeno-vanirnl /solom*, ki so krepko organizirani. se ie noJavilo močno revolu-ciionarno gibanie oroti bogatim lati fundistom. Vlada v Rimu skuša to gibanie z vsemi sredstvi zatreti. Njeni ooliciiski organi provociralo na shodih delavstvo, da pride potem do kr-voprelitia- Na Velikonočni pondeljek so imeli koloni v Deciml. Dokraiina Bologna. veliko zborovanje, da se oosvgtuJeio zlasti o novi pogodbi z lastniki zemljišč. Na shodu ie poročal tudi sodruc Gaetano Campagnoli Med zborovanjem le policijski prefekt Decarolis Drovociral izgred«. Kara-blnierl so uprizorili divie klairle. Nastavili so stroinice ter počeli stre-liati med neoboroženo množico. Bilo :še osem mrtvili in 20 oseb ranjenih. Med mrtvimi ie tudi sodrug Čampa* gnoli. Ti st. 7. (Izvirno.) Vse delavstvo v Bologni ie v znak protesta proti ciničnemu izzivanju delavstva od strani vlade napovedalo splošno delavsko stavko., Železničarii so napovedali popolno ukinienie vsega prometa na vseh železniških progah v pobalini Bologna. — Kako resni In kr vavi dogodki se odigravaio v tei oo-kraiini. ie iasuo iz delstva. da ie rimska vlada bila prisiljena .odstaviti ookraiinskega prefekta d'Adami.' NAMEN RIMSKE KONFERENCE. LDU. Dunal. 8. (DunKU.) »Politt-sclte Konespondenz« iavlia: Z oži rom na kombinacije, polne fantazij ki se spravljajo v zvezo s potova njem državnega kancelarJa dr. Ren-neria v Rim. se iziavlia. da ima rim ska konferenca nalotto. da vzpostavi neposredno zvezo med obema državama in da pospeši izvedbo mirovne posrodbe. Razen tesra se bo ob-r&vn&valo vež gospodHislcin vpra ^an'- Upor Tirolcev. LDU Dunaj, 8. (CTU.) Vsi tirolski poslanci dežlne zbornice in narodne skupščine so odložili svoje mandate vsled nastopa državnega kancelerja dr. Rennerja v vprašanju priključitve Avstrije Nemčiji. Nasilstvo nemških naclionalcev. LDU Dunaj, 8. (CTU.) V soboto 'so nemški nacionalci v gornjeavstrij-ski deželni zbornici napadli socialno demokratskega poslanca Baumgartla In ga tako poškodovali, da je brez zavesti obležal. Krivci so bili aretirani. Sklicanje nemške skupščine. LDU Berlin, 8. (DtmKU-Wolff.) Nemška narodna skupščina je sklicana za ponedeljek, dne 12. t. m., ob 3. popoldne. Protest zoper zasedbo Frankfurta. LDU Berlin. 8. aprila. (DunKU.) »Vossische Zeitung* javlja iz Frankfurta: Mestna uprava in tri koalicijske stranke so izdale proti zasedbi Frankfurta energičen protest, ki so ga poslale tudi francoskim oblastim. To protest označuje zasedbo kot kršitev mirovne pogodbe. WIlson zoper zasedbo Frankfurta po Francozih. LDU Berlin. 8. (DunKU.) »Vossl- sdieZeitung« iavlia iz Kodania: Predsednik Wilson je poslal vrhovnemu svetu spomenico, v kateri opozarja zaveznike za mir vse Evrope. WČ-son primerja postopanje Francija zadržanju Italije v jadranskem vprašanju. POLOŽAJ V FRANKFURTU. LDU. Berlin, 8. (DunKU.) Kakor javljalo večerni Usti se le števao francoskih čet v Frankfurtu pomnožilo. Davi te bila na glavnem kolodvoru ženska težko ranlena. ker Je prekoračila črto. ki ie za splošni pro met zaprta. Iz Istega vzroka Je bila kasneje mlada deklica ustrežena.-Prebivalstvo ie zelo vznemlrleno, Spopadi v Frankfurtu, LDU Frankfurt, 8. (DunKU-Agen-ce Havas.) Včeraj popoldne »o se po mestu razširile govorice, da so francoske čete pod pritiskom zaveznikov dobile nalog, zapustiti mesto. Dijaki so zasedli avtomobile in so hujskali množice proti francoskim četam. Na različnih mestih Je prišlo do spopadov, pri čemer Je bilo na nemški strani ranjenih in ubitih več oseb. Zvečer ob 8. je bil v mestu vzpostavljen mir. Stavka angleških premogaijev. LDU London, 8. (DunKU-Brez- žlčno.) V srednjem angleškem premogovnem ozemlju Je 13.000 delavcev premehalo t delom. Novice. — Izid občinskih volitev oa Hr-vaiskem in v Slavoniji. »Politika* prinaša rezultat občinskih volitev na Hrvatskem In v Slavonili po števltn priborjenih mest. Po tem so dobili; Hrvatska zaednica 541 odbornikov', zunai strank 538. demokratska stranka 401. seljačka stranka 333. komunisti 303. pačfca stranka 201, radikalci 156. sodjakif demokrati 103. pravaši 38. neopredeljeni skupaj 78. —- Zanimiv boliševiškl proces v Zagrebu končan. V sredo se Je ob* ravnava proti Dlamantensteinu in tovariši v Zagrebu končala in ie bila Izrečena naslednja obsodba: Dl atnantenstein ie obsoien na tri. Kop činovlč na oej:. Milan Čopič na pet mesecev. Ostali obtoženci so bili oproščeni. Obsoiencem se Je VŠtel preiskovalni zapor, tako da so kazen že prestali. — Ameriški Rdeči križ Je poslal za siromake veliko količino Waga. kt bo razdeljeno v Dalmaciji in Črn?* gorL — Promet po Jadranskem morju. Promet parnfta»y. ki ploveio pod Italijansko zastavo, te od 5. t. m. dalje pppolnoma vzpostavile«. Kakor znano ie bil pred nekoliko dni promet ustavllen zaradi dogodka z italijanskim častnikom. — Kulturni teror na Madžarskem. Budimpeštanska univerza Je odvzela naslov doktoria vsem onim. ki so za časa sovietske vlade igrali kako ulogo. Vladne oblast! so poleg tega | odoustile iz službe samo v Budimpešti nad 600 učiteljev. — Prisega madžarskih vojakov j pod sedanlo klerikalno strahovlado I se glasi* »Prisegam Dri imenu svete device Mariie. da bom stori! in zvesto služil za osvobolenje In zopetno orikiopllente vsega onega ozemlja materi Madžarski, katerega so zasedli sedaj Čehoslovaki. Rumunl, Jugoslovani itd., ter za popolno žadu-šeuie vsakega socilaiističnega gr banja*. . . . , — Ponarelalcl kolkov za čehoslo-venske bankovce v Berlinu. Berlinski kriminalni policiji se Je posrečijo odkriti tiskarno, ki le ponareiala kolke za čehosloveriske bankovce, štirje glavni krivci so bili aretirani. — BIvanfe v VeUkl Britaniji. Od 12. t. m. smelo bivati inozemcl v Veliki Britanili skuono dva meseca. Preje ie bilo dovolieno !e en mesec. * — Konflikt v Jeruzalemu. Na velikonočno nedelto le v' Jeruzalemu nastal resen konflikt med židi in mo* hatnedancl. 180 oseb Je bilo ranjenih. sko-šyicarslce meje preko Nemčije Pot v Rusijo. Komaj ie dospel v Rusijo. že ie takoj igral važno vlogo. * Lenin ie ustvaritelj zelo važnih znanstvenih del. Tekom svojega emiffra-ntstvii Je spisal leoo število kniid in propagandnih brošur — večinoma pod psevdonimom VI. Ilitu ki nam ga kažeio poleg Plelianova kot naj znamenitejšega znanstvenika sociialista Rušile. Omenimo naj: »Agrarni program socijalne demo kradle v Drvi ruski revoluciji 1905— 1907»Kapitalizem v kmetijstvu Zedinjenih držav Ameriških«, »Raz-voi kapitalizma v Rusiii«. modroslov-no delo »MaterijaUzem Jn empirokrr-tlclzem« — emplrokriticizem. v katerega ga ie uvedel Friderik Adler, Machov učcnec. odklanja kot re-akcijonarno filozofijo, ker pospešute vero. tor el oporo buržoazijskega «p- g :xan>iiSCg?-3jfe38B spodstva — »Bližnje naloge sovjetov«. »Po dvanajstih letih«. »Imperi-jaiizem1 Itd. Toda sedaj ne počiva; venomer ustvarja nova dela. Lenin, ki Je vrgel svoie živlleuie ,koc!co ^ svoie socilallstične ideale in žive! več let v »Mrtvem domu* Dostojevskega v strahovitii, temnicah caristične Sibirije, le zmaga! s syolimi revolucilonarnlmJ idejami. Neugnani duh Leninov slavi v ruski sovletski republiki svoie zmagoslavje. kakršnega §e ni slavil duševni velikan. Njegov Idealizem se Je udeJstvil. se realiziral in prilagodil neodomljivlm naravnim zakonom, kar le vsekakor pripisovati sili nje govaga duha. ki ie upoštevaloč dane razmere ustvaril podlago za razveji nove Rusije — Rusije, ki k> danes poznamo še tako malo. Dnevne vesti. »Milijonarji na! zidajo hiše.* Klerikalci so mojstrl-demagogli V seji deželne vlade so sklenili osnutek naredbe proti stanovaniski bedi: po tem bi se smelo odpovedati stanovanja v tujih hišah, vsem, ki Imajo nad en milijon imetja, uslužbencem bank, denarnih zavodov, zavarovalnic in večjih gospodarskih podjetij in vsem tujezernsklm zavarovalnicam In bankam. Vlada pravi, da hoče s to naredbe prisiliti vse milijonarje in vse bančne zavode, da zidajo liše za stanovanja. — Kaj — ali ni to modrost nalvečie vrste! Seve. tisti, ki poznajo klerikalce od blizu: vedo n. pr, da uslužbenci bogate klerikalne Ljudske posojilnice še ne stanujejo v hišah, ki jih je in ki JBt bo zgradila Ljudska posojlnlca. V hišah, ki jih pa imajo, pa stanujejo predsedniki »Irrmeksa«. advokati ftd. Uradniki in uslužbenci Vzajemne za- ^ varovalmce ali Zadružne zveze — J bogatih zavodov — ali Oospodarske Zveze itd. morajo še vedno stanovati v tujih hišah. Vpraša se tedaj lahko vsak: Zakaj pa ne zidajo ta podjetja hiš za svose nameščence ali za kaj jih niso Se začela, saj jih vooljo tisti gospodje, ki so precej blizu onim, ki danes sede v deželni vladi in sklepalo take modrosti. M! seve nimamo nič proti temu, če vlada sklepa take naredbe. ali hočemo, da jih saj njih pristaš! izvafajo. — In država sama? Kal pa ta? Ali bo ta samo gledala ko je v prvi vrsti poklicana, da stori odločilne korake v tem pogledu. — No. klerikalci ne upajo apelirati na Protič - Koroščevo vlado v Belgradu. ker vedo — da ne bo nič izdalo. Sklepajo le sklepe, o katerih vedo. da se ne bodo izvršili. Njihov namen Je, da uganjajo demagogijo. Kal pa )e to? Poverjeništvo za socijaitio skrbstvo Je nakazalo iz sklede za prehrano JSZ. (Jugosl. strokovni zvezi — to }e klerikalcem) 6000 kron, da Jth razdeli med uradniške vdove in sirote. Kako pride poverjeništvo za socialno skrb, da daje take svote klerikalnim organizacijam? Ali n! to korupcija?! Reda j se fe to poprej godilo?! Demagog?. Klerikalci so na vladi — v Ljubljani imajo vso vlado, vse poverjenike, od predsednika do dr. —* • Vrstovška. V Belgradu Je dr. Korošec podpredsednik vlade ter igra v sejah na Prve gosli. Ali — kaj to za klerikalni »VečemJ Ust«. Na prvi strani včerajšnje številke slavi Korošca kot tistega, ki bo vse naprav! — na zadnji strani v oddelku »Cestar« pa kriči na vlado: »Kaj ttifstl-te gospodje pri vladi, da danes državni cestarji nimamo več votlih želodcev kakor L 1912, ko nam Je c. kr, mlnisterstvo za Savna dela prlpo-znato zboljšanje? Gospodje, ali vas ne bo sram. če danes kdo od nas prime za beraško palico? itd.« Pravijo. da Je dr. Korošca, ko Je bral včerajšntt Večerni list bilo precej sram — postal Je v obraz še boti rdeč ... Ja demae ob mizo udarjal, ker kmpt na njegovo nrisrovar-ianic še ni bil pripravljen, izstopiti iz našega konzuma To ie krščanska ljubezen! Dopisnik i-Večrnega lista * naj bi še povedal, kako ko klerikalci ustanavljali svoj konzum! Rabili so in Mn jukt. Casu primerno čtivo kupujte, čitajte, razžiriaite, ; BROŠURE: Teeidlisa načela socifolne togo!) racije (Erf^riskl orograra). Spisal Karel Kautslrv. L Kdo mdčisie Drolzvajsniie v ftia-lem? Cena 30 vin. HI. Kapitalistični razred. Cena 80 v, IV, Država orihodnjosti. Cena 40 vin. ProoaeaEidni sofsi: Narodno vprašanje to Sloveocf. Cena !0 vin. Volna in soei|a!na demokracij!®. Cena 30 vin. V dobi klerikalizma. Cena 40 vin. Prvi ntajnlk 19IS. Cena 1 K. Van z enako volilno pravico 5 Prog s carino na živila, Cena 40 vin. Zvišanie duhov»išklfo plač. Cna 10 v. Iiitflostii ganske tekvlzk-žle. 31„ IH. in JV, zvezek Vsak zvezek po 30 vin. Krst sv. VJadtafra, Cena 50 vin, KatolH&c* svetovno nazirasiie io ?v«3~ feodčia M$nmh Cena 70 vin. Strahovi. Cena-30 vin, Cerkven« urlstolbišie ali šiofcifrta. Cena 30 vin. Razprav« V!J,- red«e«a zbora ia^osl. soc. deio, strajtke Iz l 3909, Cena fcO vin. Koliko oritlče dmžtmm voofelfcaiiib? Cena 20 vin, Razprave M, redJiesa zborni jugosl. soc. dem, strasfee iz S, 99.17, Cena 1 K 50 vin. Delavske razgledne«, 2 vrsti. Cena 20 vin. Majniške razglednice. Serija po 1 K-Pfipdvednl to -smanstveni spisi; Lurška pravnica. Cena 40 vin, Francka in drugo. Spisal Etbin Kristan. Cena 50 vin. Dr, .lauez Blehvels te sajegova doba. Cena 1 K, Primož Trubar In uaš5a lrdcrtnadia. Cena BO vin Pot k socijaflziata, Or. Oto Bauer. Cena 2 K. Pod soovednlm pečatom. II. del.. Cena 2 K. Naši zapiski Nekaj letnikov nepo* polnili. Posamezna številka 50 vin. Pri vseli iets brošurah so cene višje ža 30%. Sodrugi, sodružice! Naročajte zgornje knjižice naravnost ali po dopisnici uri uoravS »Napreia«, Ljub« ilassa. Frančiškanska ulica štev. _ 6, L ssadstroole, — Vse podružnice »Svobode« opozarjamo, da skrbe marljivo za razširjanje zgoraj navedenih brošur. Ste prefclaleni? imate bolečine v prsih? V grlu? Ah kapljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Feilenev pravi Elza-fluid! 6 dvojnatih aii 2 velik! Speeiialni steklenici 38 K. — Zagof* siri sok zeper kašefi in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Slaba brana Vanj ie pokvarila želodec? Fellerjeve prave Elza-krog’iice ga spravijo v ?ed! 6 škat-Ijic 38 K. - Omot in poštnina posebej. a najceneje! Eueen V, Feller, Siubiea dcnla. Ozatrs št, 252 (Hr-vatsko). —H—. 930 Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak. Vehovec. Tisk »Učit. tisicame« v Ljubljani. fe-ronn •« vrf kakor pttcižiH, solatna fiSh.Siiu 18 vil pesa, majaron, cvetlice v nfljlepši izberi na debelo in drobno priporoča: STO S IfiKP, tjafclpa, Wolfova utica št. 12, 40S n ! . . > ? .. ... ,------ _ —1!»—..1.1». ."«->Hnnh po iudovit« izdeika srajc, *JVW»J vvinjo, JUUIV*, KI ^ kateio se prodaje, la/ad) nakupa v vciihanskin množi . . j Tf ...i______ ... j__-*€tlr,na InrtnP ■ pristno ročno delo od testnih čevljarjev. Ihistrovenl cenik zastonj! Na debelo samo R STRMECKI SSovonija. LmbJjana [Umska f. 1» | „ VELeTR00¥lsA neznanja, a n , m RazpC5nja!na &e vedno S™ dala s prisl- ^ nini blagom, Slavnemu ob^kastvu sc priporoža Izvršitev tožna. Zinerne cen* Za vsa IniiEia Mo-limila dve liti, 220 Pl I. nadstropju _ ® CELJE ŠT. 314, I 9 KAVARNA CENTRAL = {iO8©0 Zmajevega UubilejRefla) mestu. . Ustnik Stavo Miholl*- Itaiinle! Čevlje obleko seno! perilo P0ine h&Sare* torbici za trg in drobnarije priporoča JAKOB LAH diavnl trs 2V Haribor. PoiMiI žekovHi raScio Si. 34532, Telefon InterHrban št 178. sprejejjia v svojem hraBilKCR* oddelku. hranilne vlo in jili ol)i*esluje po distih pr- 4®i Večje hranilne vloge (nad Usoo kron), katerih vlagateiji t>e obvežejo, da dvignejo aneske iz te vloge selo po polletni odpovedni dohi, obrestuje po čistih O 12 10, RudnikTrbovUe sprejme t-2 wM. miiarja. V sled poinanjkanja stanovanj i| hnajo »eoženjeni prednost, j M tiliiali mji lepote? Hočete Mi M UHi te kom iml ristovnki obliž učinkuje br« K temu feiterjevo najfinejše Ijiljanovomlečno milo 16K Mele iitli lw’ trn Use! SSTp,!,a pomada za rast las doseže bu,iu lase! Zapreti prbaj, prerano osivenic. Za-brani pleSol 1 loniek 9 K, žt. III. 12 K. K temu močno lerovo milo za umivanje glave 8 K, Sampcn 1 K. Mazilo za bike 2 K 50 vin. In 3 K. Pellerjev pravi t:> :inkujc brez bolejfn, hitro in zanesljivo 1 Nobenih žuljev 1 Nobti.c Ud« koat! i {AaJa ikatljca 4 K, velika Žkatija 6 K. falUa »A baS) Fejlerjffve tet^a mnivalne pe-ISlltE 16 RE!! stiljs {h olonji-ka voda), 1 škat-)ja 7 K. PeUctjev nraivalni praiek proti potenju 1 gkatlja 8 K. Felieijev mentohit Žitnik zoper glavo- in zobobol 1 Jkalljica K K. Feller* lev Elza itaid 8 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špedjalnl 86 K, Najboljil parltim z naj-iine!žim vlubom od 8 K naprej. NajfineJSi ~ Heea-v’Jtlcr Dr. Ktuger, bel, roza in lumtn, 1 Vtitka ikaiij -. Vi »s. iftotna Francovka v stcUlcrJcama po S K in 22 K. Omot in poih jns pestbej a najccn,^ Eueen V. Feiler, Um, l«a). varnost vlog !e»ii8 blagovna zaloga, ki znaia po pet- letni bilanci okrog t© RlBilI©R©V kron, društvena posestva, ki reprezentirejo vrednost nad 2 mSlIJoiraa fcf©»8# kakor tudi skladi, r0iwwnl, in dr. Vloge, sprejemajo in izplačujejo vse podružnice KoasumiJega društva za Ljubija«« »n okolko, ki s>g; —*.........'* 12, Hadovljiea. 24. SL IwfM a a P( 13, Kranjsko Gor«. 14, Mojetran«. J6. Olje. 10. Šoštanj, 17, Gužtnnj, Korcl&o, 18, Prevalje, » 19, M«iica, -B 20, Črna j., v 81. trna n., , 22, Maribor. ■nicr. 23. Litija. —----- Se podrobnejša penila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konzumnega družtva m Ljubljano in okolico, ki je ¥ Ljub-»Isni, Sp. fllkts, Kolodvorska cesta 20«" Pisma naj se poš% pod naslovom: Ljubija, polfili predal 13. Društvo ima na razpolago požln« P^OŽnica b katerimi zamoi-ejo v^ož-niki danarn« polBlla*«« poHlj«« tudi naravnost v osrednjo blagajno. Sodrugi! Zadružniki! Vlagale svoje prihranke v lastno braBilniCo! 1. V Spodnji Šiški v Ljubljaml 2. Na Glincnli pij Ljubljani, 2. V Ljubljani, Bohoričeva al, 4. V Ljubljani, Sodna ulic«, 5. V Ljnbljnni, Krakovski nasip 6. Bolna dolina (obž. Viž), 7. V Tr2Iču na Gorcnjsliana- 8. ?Ia Savi (ob?. .7«sonioe) n« Oorenjskem. 9. Ra Jesesiicah (pri 10. Koroška Bela-Javomik, 11. Borovnico. / ------- 24. St. Lovrcr.o ';a Pohorja. 25. KaBacilr. 26. Pragersko. 27. Križe pTi Tržiču. 28. Sv. Ana pri Tržiču. 29. Gorje pri Bleda. 30. Storo pri Celju. 31. Fala nad Mariborom, 32. Raže nad Mariborom. 33. Pliberk, KoroSko. 34. RogaSka Slatina. 35. RadeSo-ZUlsniBOBt.