9 '/UJJJ /JHUZU
Vam doma kradejo. Nevarno počivališče ko ste na dopustu? Lopata
Stran 14	Stran 3
Št. 58/ Leto 62 / Celje, 24. julij 2007 / Cena 0,63 EUR -150.97 SIT
□

Ü
Odgovorna urednica NT: Ta^anaCvIm -

9770353734020
DKI
v;OV!.
Res »davek na budale«?
Plačevanje takse za obremenjevanje okolja še naprej buri krajane, ki niso priključeni na javno kanalizacijsko omrežje
Nezadovoljstvu krajanov v redko naseljenih predelih, kjer ni javnega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, ni videti konca. Tem krajanom se še na-prq zdi. da plačujejo nekakšen »davek na budale«, izmišljeno in nepotrebno dajatev, ki izvira iz njihovega nepreviligiranega položaja. Nikoli ali vsaj še zelo dolgo namreč ne bodo priključeni na javno kanalizacijsko omrežje. Zato v skladu z domačo (in evropsko) zakonodajo plačujejo »kazen« - dajatev za obremenjevanje okolja.
Ko smo minuli torek objavili intervju z Markom Cvi-klom, direktorjem celjskega VO-KA-ja, je ta povsem jasno povedal, zakaj je bila ta državna dajatev uvedena, in opisal tudi pogoje, pod katerimi se je mogoče dajatvi izogniti. Namreč zgolj in izključno po sklepu ministra za okolje in prostor, ki ga ta sprej-
me na podlagi programa izgradnje malih čistilnih naprav za naselja ali dele naselij brez javne kanalizacije. »Po navodilih, ki jih je v zvezi z oprostitvijo te dajatve izdalo ministrstvo, je jasno, da je edina pot za oprostitev plačila sprejet program izgradnje malih čistilnih naprav,« je povedal Cvikl.
Krajani na teh območjih si poduk ministrstva, ki so ga prejeli na osnovi svojih pri-
nijo, da jim VO-KA v imenu države takso neupravičeno zaračunava.
Zdi pa se, da ima prav VO-KA, saj sledi črki zakona in navodilom ministrstva. Za oprostitev dajatve bo treba zgraditi male individualne ali skupinske čistilne naprave. In ker gre pri tem za kar visoke naložbe, so se v občini odločili za subvencioniranje gradnje takšnih čistilnih naprav, za kar vsako leto objavijo tudi ustrezen razpis. Naj-
cenejšo malo čistilno napravo je mogoče kupiti za dobrih dva tisoč evrov, a naprava z vsemi potrebnimi priključki in deU v resnici stane približno dvakrat več. Celotna pobrana državna taksa se vrača vobčine in je izključno namenjena gradnji javnega kanalizacijskega omrežja.
T^idi pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo na območjih, kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, je pogojena z gradnjo lastne male čistilne naprave.
In za konec še ena primerjava. Okoljska dajatev se računa na predvideno porabo 25 kubičnih metrov vode letno na prebivalca in znaša letno 14,32 evra. Pri enaki porabi vode plačuje občan, ki je priključen na javni vodovod in javno kanalizacijo, ta pa na občinsko čistilno napravo 36,98 evra dajatev.
BRST
Deveterica za predsednika
Predsedniške voUtve v Re-pubUki Sloveniji bodo v nedeljo, 21. oktobra, je v petek s slovesnhn podpisom odloka o razpisu volitev razglasil predsednik državnega zbora France Cukjati.
Kandidature na predsedniških volitvah je doslej napovedalo devet kandidatov, ki pa so zaenkrat še neuradni kandidati. Roki za volilna opravila bodo namreč začeli teči šele 20. avgusta, kandidature pa bodo morale biti vložene najpozneje 26. sep-
tembra do polnoči. Kot je znano, so zaenkrat boj za predsedniški položaj v Sloveniji ob kandidatih, ki imajo za seboj podporo strank - to so: Lojze Peterle, Danilo Türk, Mitja Gaspari, Zmago Jelinčič Plemeniti, Monika Piberl in Darko Krajnc - napovedali še podjetnika Marjan Be-ranič in Jože Andrejaš ter kot zadnja, takoj po razpisu volitev, Še Elena Pečarič, predsednica YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa, ki so ji podporo pri zbiranju pod-
pisov podpore za kandidaturo obljubili v stranki Akcija.
V primeru, da nobeden od kandidatov na volitvah 21. oktobra ne bo dobil dovolj glasov za izvolitev, bomo predsednika izbirali med dvema z največ prejetimi glasovi podpore še enkrat, Drugi krog oziroma ponovno glasovanje se po veljavni zakonodaji opravi najkasneje 21 dni po prvem, kar letos pomeni, da je lahko drugi krog najpozneje na mar-tinovo, v nedeljo, 11. novembra,	IS
Končan vpis novih Gorenjevih delničarjev
v četrtek sta se končala vpis in vplačilo novorazpi-sanih dehne Gorenja, ki sta bila namenjena obstoječim debdčariem. Po še neuradnih podatkih je prednostno pravico do vpisa delnic v sorazmerju z deleži v osnovnem kapitalu izkoristilo približno 7.100 dehiičarjev, ki so kupili prihhžno 75 odstotkov novih delnic.
Do ostanka delnic v vrednosti dobrih 13 milijonov evrov imajo v skladu z določili pros-
pekta pravico Evropska banka za obnovo in razvoj. Mednarodna finančna koiporaci-ja in družba Ingor, ki jo je namensko ustanovil menedž-ment Gorenja.
Skupna emisijska vrednost 1.830.000 novih delnic znaša 54,9 milijona evrov. Gorenje se bo z novim kapitalom lahko odzvalo na potrebe po financiranju v povezavi s strateškimi odločitvami in uresničevalo strateški načrt, ki v obdobju do leta 2010 predvideva naj-
manj 50-odstotno rast poslovnih aktivnosti, tako z notranjo rastjo kot s prevzemi- »Z novim vlaganjem v delnice Gorenja so delničarji tudi potrdili naše stališče, da Gorenje ne sme postati tarča, temveč nosilec po-vezovanja v panogi,« je bil ob konca prvega kroga dokapita-lizadje z odzivom delničarjev zadovoljen predsednik uprave Franjo Bobinac.
Dokapitalizacija bo z vpisom v sodni register končana predvidoma septembra. RP
Poletje ob Savinji
Vroče poletje, ki samo ga deležni te dni, kar kliče po osvežitvi. Najbolj učinkovito je prav gotovo hlajenje v vodi. V ta namen sta v Spodnji Savinjski dolini letni kopališči Pingo v Orli vasi in v Preboldu. Na obeh je veliko kopalcev, tako da si nekateri raje poiščejo osvežitev v Savinji, ki je v zgornjem toku nad Letušem sicer sveža, vendar dovolj čista za kopanje. Kopalcev je bilo posebno veliko v soboto in nedeljo.
Boli pogumni so globoko vodo pri mostu v Letušu izkoristili a skoke.
Pri letuškem jazu so se kopalci hladili tudi takole. Št. 58-24. julij 2007 -


Vozilu, ki nadaljuje pot po avtocesti, je odmerjena le polovica cestišča.
m ko sta na »prisilnem« počitku.
Tovornjaki - nadloga naših cest in mest
Nevarno »prebijanje« do bencinske črpalke na počivališču Lopata - Dars označuje, policija kaznuje, medtem ko
rešitve dlje od koncepta ni
v naših krajih je vsak dan ogromno tovornega prometa, ki prinaša s seboj tudi probleme parkiranja. V dneh selitve turistov so razmere še hujše. Tovorna vozila so parkirana na nevarnih mestih, uvozih na počivališča in povsod tam. kjer se le najde nekaj malega prostora. Pred dvema letoma je zaradi trčenja v nepravilno parkiran in neoznačen polpriklopnik na uvozu na počivališče Lopata voznik izgubil življenje. Na omenjenem počivališču dodatno gnečo delajo lokalni avtoprevozniki brez lastnih parkirnih prostorov, ki počivališče izkoristijo za parkiranje svojih prikolic. V sezoni je zlasti v večernih urah stanje nevzdržno, pri čemer na ministrstvu za promet dlje od koncepta rešitve problema niso prišli. Tovornjaki so problem tudi za marsikatero občino.
Slovenija se je s porastom a pri tem nimamo pristojno-
tovomega prometa srečala po vstopu v Evropsko unijo, pri čemer se je omenjeni promet s priključitvijo Romunije in Bolgarije v EU še povečal. V Daisu, upravljavcu slovenskega avtocestnega omrežja,
sti, da bi nepravilno parkirana vozila odstranili ali sankcionirali voznike, za to je pristojna policija,« pravi-Darsu in opozarjajo, da la počivališčih potrebno več policistov, ki bodo zoper
lahko tovorna vozila, ki so kršitelje tudi ukrepali, Celj-
parkirana nepravilno ii varnih mestih, tudi na uvozih na počivališča, zgolj označijo in zavarujejo z ustrezno signalizacijo. »Kar naši vzdrževalci redno počnejo,
ski policisti odgovarjajo, da nadzore na počivališčih Lopata, Zima in Jasa-Tepanje opravljajo redno. »Ob zaznavi partoanih vozil na prometnem pasu, ki vodi z avtoce-
ste do počivališča, obvestimo Dars, ki postavi signalizacijo za zadnjim parkiranim vozilom in s tem prepreči na-letne trke. Poskrbimo, da kljub parkiranim vozilom promet ni ohromljen in se lahko normalno odvija.« Preverjajo tudi upravičenost parkiranja in ukrepajo po Zakonu o varnosti cestnega prometa in Dars o problemu večkrat seznanjajo, še pojasnjujejo. Vozniki tovornih vozil se sklicujejo na zakon, po katerem so po določenem številu kilometrov dolžni vozilo ustaviti in počivati na prvem počivališču, ki je ob poti, in ne iskati prostora kilometre daleč na drugih počivališčih.
Najemnik franšize na OMV-jevi bencinski črpaOd Franc Plesnlk pravi, da se že dve leti spopadajo z gnečo, ki se je v zadnjem letu zlasti v večernih in jutranjih urah še povečala. »Kilome-
ter dolga kolona se začne že na priključku ceste na počivališče vse do črpalke in naprej do priključka, ki spet vodi na avtocesto, kjer je zabito s tovornjaki. Iz Darsa pridejo in postavijo količke, a to je tudi vse. Policijo srao nazadnje klicali pred nekaj dnevi, vozniki pa jezo stresajo nad nami. V zadnjem polletju nam je zaradi nevzdržnih razmer promet zelo upadel,« razlaga Plesnik.
Rešitev nekje na papirju
v Darsu so že pred časom naročili študijo in na podlagi njenih rezultatov na ministrstvu za promet oblikovali koncept za rešitev problema, ki ga nekateri pristojni na mini-
strstvu še sploh videli niso. Po predlaganembi.kotsporočajo iz Darsa, počivališča optimalno izkoristili, saj je problematično predvsem nepravilno parkiranje, prekomerno zadrževanje na počivališču in parkiranje vozil in prikolic za dlje časa, celo po več tednov skupaj. Parkirna mesta na po-
Pred dvema letoma je na Lopati umrl 42-letni voznik tovornega vozila, ki je trčil v zadnji del polprildopne-ga vozila, ki ga je voznik vlačilca parkiral na vozišču avtoceste oziroma priključku k počivališču Lopata, pri čemer vozilo na vozišču ni bilo označeno s pozicijskimi lučmi.
čivališdh so namreč namenjena daljinskemu prometu in ne lokalnim avtoprevoznikom, ki nimajo lastnih parkirnih prostorov, kar je največji problem ravno na počivališču Lopata- Povečali bi tudi število parkirnih mest na počivališčih, zagotovili parkirišča izven območja avtoceste z dostopom do njih, za kar bi bilo treba spremeniti zakonodajo, in zgradili terminal za izločanjetovornih vozil. Omenjene rešitve pa zaenkrat ostajajo nekje na papirju in bodo odvisne od ministrstev za promet in notranje zadeve, ki morata odigrati glavno vlogo, kot še pravijo v Darsu.
MATEJA JAZBEC, ŠPELA KURALT Foto: MJ
Tovornjake iz mest
s problemom parkiranja se srečujejo tudi v občinah. V Rogaški Slatini so se z Rogatcem dogovorili, da bo ožje regijsko parkirišče za tovorna vozila v Rogatcu, a se ga vozniki niso poslužili. Ugotavljajo, da na nekaterih površinah, ki so v zasebni lasti, parkirajo tudi tovorna vozila drugih lastnikov, ne le teh iz obeh občin, zato jih bodo odstranili. Po besedah župana Branka ICi-driča nameravajo iz turistične Rogaške Slatine odstraniti tovornjake. »Domačine smo že pred leti povabili na razgovor, jim ponudili možnost parkiranja na skupnem parkirišču pet kilometrov stran od Rogatca. Nekateri so to priložnost tudi izkoristili, medtem ko drugi še iščejo alternativo biiže Rogaški Slatini. Z določenimi fizičnimi posegi v prostor si prizadevamo onemogočiti te parkirne površine, vendar tu in tam kakšno
tovorno vozilo čez noč parkira v samem mestu. Naslednji dan odide in takšne je težko sankcionirati oziroma jim dopovedati, kje so ustrezna parkirna mesta,« pravi Kidrič.
V Šmarju pri Jelšah so večinoma problem parkiranja rešili z največjim avtoprevoznikom SmaijeTransom, Imajopavzadnjemčasu precej pripomb in problemov glede ureditve parkirišča avtoprevoznika, ki ima svoje tovornjake parkirane v Dvoru. »Lastnik zemljišča je tudi sam avtoprevoznik in ima na tem prostoru pred\ddeno izgradnjo individualne stanovanjske hiše in dokler ne bo začel graditi, uporablja to območje za parkiranje svojih tovornih vozil ter deloma za deponijo gradbenega materiala,« pravi župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš. Papirjev za parkirišče lastnik še nima urejenih, čeprav zagotavlja, da naj bi bili ti kmalu urejeni.
Takole »darsovci
: GOSPODARSTVO
Dobro plačana »pleh muskaff postala zbor
Alenka Avberšek odhaja na vrh Gospodarske zbornice Slovenije
MVI TEDNIK
Alenka Avberšek, ki je bila zadnjih sedem let direktorica Savinjsko-ša-ieške gospodarske zbornice, je pred dobrimi 14 dnevi zamenjala delovno mesto. Ravno včeraj, ko so na območni gospodarski zbornici predstavili rezultate poslovanja regije v zadnjem letu, je podjetniku Franciju Kotniku, ki bo za leto dni kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje območne zbornice, predala posle. Avberškova je v zadnjem letu, odkar članstvo ni več obvezno, v zbornico znova privabila večino podjetij v regiji
»Sedem je čarobno število, tisti, ki me poznajo, vedo, da če ni očitna sed-mica, jo skombiniram, ampak dejansko mi približno še sedem let manjka do upokojitve, o kateri še sicer ne razmišljam. A ob tem, da imam čudovito družino, da mož počasi tudi odhaja v tretje življenjsko obdobje, da imava ogromno izzivov pri objektih, v naravi, da malo kmetujeva ter upava, da bomo imeli še kakšne naslednike, nama izzivov ne manjka,« pravi Av-berškova.
Bili ste med tistimi, ki so pred reorganizacijo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) opozarjali, da na vrhu tedanje zbornice nekaj »ne štima«. Zdaj na vrh odhajate vi.
Res je. Naši člani in direktorji vedo, da sem se v prejšnjem mandatu precej ukvarjala tudi s surategijo in z aktivnostmi zbornice, ampak mogoče nas je bUo premalo glasnih. Tudi karte, ki so odločale, niso bile na naši strani, zato smo danes tu, kjer smo. Ampak verjamem, da se zdaj zadeve sprerrü-njajo v pravo smer.
»Ijubijančanka ne bom postala, saj sem Ve-lenjčanka po rodu in duši, tako kot vsa moja družina. Tistih 17 kilometrov cesta bo pa menda le narejenih v času mojega najbrž sedemletnega službovanja v Ljubljani,« pravi Alenka Avberšek.
A GZS čaka še kar nekaj težkih poglavij, na prhner delitev premoženja zbornice ...
Zelo težko bo, res, že zato, ker vemo, da če je nekaj prostovoljno, gre za povsem drugačne pristope, ki jih je treba uvesti. Kot aktivna pevka najraje dam tole primerjavo: če je bOa prej naša zbor-
nica dobro plačana »pleh muska«, smo zdaj pevski zbor, v katerem lahko sodelujejo le tisti, ki znajo peti, dirigirati ali ga radi poslušajo. Skratka, morajo biü za to! To je tisti preskok, ki čaka novo vodstvo, vse zaposlene in člane. Velik problem pa ni toliko delitev premoženja, ki nas čaka čez leto in pol, ampak finančno, stanje, ki zahteva konsolidacijo v kadrovskem in vsebinskem smislu, najti neko ravnovesje pri tem pa je zelo težko. Najlaže je delati z nič stroški, a to pomeni tudi nič vsebine. Zdaj je treba s člani najti tiste vsebine, ki jih bodo člani poleg bistveno nižje članarine (zlasti za velike) in članarine za tiste, ki so prej lahko bili člani kar brezplačno, pripravljeni sofinancirati. Delo, ki nas še čaka, je, da bomo priznani kol partnerji državi pri nekih skupnih projektih, pri katerih bomo kot nosilec lahko pridobili sredstva, ki jih
Alenka Avberšek je kariero začela v Premogovniku v Velenju, od tam se je poslovila, ker ni želela delati v istem podjetju kot soprog. V Gorenje je presedlala ravno v njegovih najslabših dneh, ko pa je mož odšel na ministrski stolček v Ljubljano, si je ob treh malih otrocih morala poiskati službo, pri kateri bo lahko družini dala prednost. Z mesta menedžerke je šla na mesto interne revizorke v Kovinotehno, nato pa na območno gospodarsko zbornico. »Mi je pa izjemno koristilo poznavanje različnih branž, problemov, predvsem pa mi je koristilo, da poznam veliko ljudi. In na delovnem mestu, na katerega odhajam, bo le še poglabljanje tega.«
In kakšna 1 1 funkcija?
kovnih, v kjer bo naši biranje za cialno-ekoi daje ter se posle dom;
D pravzaprav vaša no-
1 bo povezana tudi z opira, v bistvu bom eden /cev, vodstvenih in stro-itičnem centru GZS-ja, lovno poslanstvo pač lo-' člane na področju so-skega dialoga, zakono-I lobiranje za najboljše v tujini.
ROZMARI PETEK
Kam pluje Esotech?
Po C
nega sveta podjetja Esotech Antona Žoveta (ta bo svet vseeno vodil še do skupščine 23. avgusta) je dan kasneje odstopil še en član nadzornega sveta, Adolar Cverlin. Odstope direktor Škoberne ne želi komentirati, dela je dovolj s tekočimi posli, ki so v zadnjih štirinajstih dneh močno porasli.
Kot je znano, je ravno nadzorni svet v začetku julija razrešil dosedanjo direktorico Zofijo Mazej Kukovič in na njeno mesto imenoval Marka Ško-berneta, ki je po imenovanju dejal.
nadzor- da ga v podjetju, ki j nih, v večini podpir; vičeva, ki j< '
n dopustu, j t vedala, da so nai izzivv njeni karii
»Gotovo ne, ve osebni
v lasti zaposle-0, Mazej Kuko-zrednem plača-idstavitvi napo-azmere le še en lahko bil kakšni zlog za odstop?
i sam ne želim komentirati, temveč spoštujem njihovo odločitev,« pravi Škoberne.
Kot je poudaril, želi novo vodstvo situacijo, nastalo po odločitvi nadzornega sveta kot legitimnega organa, da zamenja dosedanjo direktorico, umi-
riti. »Dosedanjo direktorico cenimo, posebej njene zasluge za oblikovanje sedanje vodstvene in strokovne ekipe, vendar je bila izvedena sprememba neizogibna. Pospešiti želimo razvoj podjetja, v katerega smo skupaj z njo vlagali veliko let,« Po reviziji stanja so prednostno začeli obravnavati odnose s kupci, ki so naklonjenost novemu vodstvu že pokazali s podpisom novih pogodb. Optimizem jim vlivajo novi posli, ki presegajo poprejšnjo dvomesečno prodajo, je še povedal Škoberne.
RP
Prijavili so za 280 tisoč evrov terjatev
Postopek za prijavo terjatev do Tehnološko inovacijskega zavoda Dravinjske doline, ki deluje v Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah, je končan. V njem je bilo prijavljenih za 280 tisoč evrov terjatev.
Tbmaž Kos, ki vodi postopek prisilne poravnave, ocenjuje, da to še zdaleč niso vse terjatve. Finančno stanje dolžnika še vedno ugotavljajo, a imajo
pri tem precej težav, saj razrešena direktorica Gabrijela Kunst še ni izročila bilanc. Do konca tega meseca bi naj Tehnološko inovacijski zavod Dravinjske doline predložil načrt finančne reorganizacije, a je po Kosovem mnenju tudi to vprašljivo.
Ali bo prisilna poravnava uspešna ali bo moral zavod v stečaj bo po oceni vodje postopka prisilne poravnave
znano šele jeseni. Dvorec je zaenkrat še zaprt. Kdaj bo ponovno odprl svoja vrata, je odvisno od delniške družbe Jelen, ki je stoodstotni lastnik in ustanovitelj zavoda. Kot smo že poročali, direktor Jelena Franc Toma-žič napoveduje, da bo Trebnik odprl svoja vrata obiskovalcem takoj, ko bo mogoče.
MBP
Še dražje
Vlagatelji na Ljubljanski borzi se niso prepustili vplivom vročinske^ vala, ki je zajel Slovenijo. Tako je bilo namesto ležernosti na trgu še vedno mogoče opaziti visoko aktivnost, močna nakupna naročila pa so potiskala tečaje k nebu in razveseljevala vlagatelje. Slovenski borzni mdeks je tako v preteklem tednu presegel mejo 11 tisoč indeksnih točk, njegova vrednost pa je na krilih konsolidacijskih zgodb pridobila 4 odstotke.
Na u-gu je najbolj odmevala zgodba, v katero je vpletena družba PeQ-ol. Skepsa glede realizacije projekta z ruskim Lu-koilom je v javnosti vse večja. Glede na počasnost izvajanja postopka vrednotenja vložkov in skopost informacij s surani uprave, je dvom povsem upravičen, v igro za Peti'ol pa se je vključil madžarski Mol. Izjave njihovega predstavnika, v katerih omenja družbo Petrol kot možno tarčo pohoda na celotni balkanski trg, so pod^e vlagatelje, ki so do konca tedna potisnili ceno preko nivoja 900 evrov. Glede na moč omenjene novice, bi se cena delnice zagotovo lahko še nekoliko dvignila, vsekakor pa bo prihodnje trgovanje odvisno predvsem od odzivov, ki bodo sledili. Zaenkrat je uprava Petrola le obvestila javnost, da o namerah Mola ni uradno obveščena, kar pa ne zmanjšuje teže informacije.
Zadii^teSaJ
S6I20	11.406.66
SBITOP	2.480,48
PIX	6.820.56
Počasi se odstirajo tančice okoli našega največjega telekomu-i Telekom. Sprememba postopka odpro-
daje deleža družbe strateškemu partnerju zagotovo pozitivno vpliva na samo tržno ceno delnice. Na mednarodnemu razpisu, ki bo predvidoma objavljen avgusta, bo ponujenih nekaj manj kot polovico vseh izdanih delnic brez kakršnikoli dodatnih zavez, slednje pa pomeni širši krog potencialnih interesentov in možnost doseganja višje cene. Vlagatelji so se na to informacijo odzvali pozitivno, cena delnice pa se je dotaknila meje 500 evrov Verjemo smo v zgodbi o Telekoma res najbližje epilogu, vendar je kljub temu težko ocenili, kakšen bo končni rezultat in kakšen je u-enutni potencial delnice za nadaljnjo rast. Zaenkrat je še vedno veliko prostora za špekulacije in domišljijo, ura resnice pa bo nastopila z razgrnitvijo rezultatov vrednotenja družbe in s končno ceno, ki jo bo z nakupom državnega deleža določil nihče drug kot strateški partner.
Razen teh primerov je na trgu uenutno prisotnih kar še nekaj podobnih zgodb, ki krepijo vrednosti delnic. Močna rast Istia-benza vzbuja misli, da boj za državni delež še zdaleč ni končan, lep vzpon pa je zabeležila tudi v ta boj vpletena Pivovarna Laško, vendar je zaradi nekaj večjega pro^jnega naročila ob koncu petkovega ti^ovanja znova zdrsnila nižje. Z nekoliko skromnejšo rastjo se ponaša delnica Krke, ki še vedno ne sledi tempu ostalih delnic. Po objavi informacije, da je priznana mednarodna investicijska banka ocenila vrednost delnice na preko 1.100 evrov, se je cena dvignila preko nivoja 1.000 evrov, za kaj več pa je investitorjem zmanjTcalo sape.
Trgovanje na Ljubljanski borzi v zadnjem času krojijo bolj ali manj konsolidadjske zgodbe, Denarja, ki je pripravljen slediti, je tienutno v izobilju, vendar pa za nadaljevanje pozitivnega trenda tudi v nekoliko manjšem tempu ne bodo dovolj le nedokončane zgodbe. Potrebovali bomo tudi konec in to srečen.
MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
Letos pozitivno
Na 12. skupščini Polzele, tovarne nogavic, so ob prisotnosti 80,2 odstotka kapitala sprejeli vse sklepe, ki jih je predlagala uprava. Seznanili so se z revidiranim letnim poročilom družbe za lansko leto in s poročilom nadzornega sveta o prevetritvi in sprejemu letnega poročila.
Izgubo v lanskem letu, malo več kot 581 milijonov tolarjev ali 2.425.000 evrov, bodo pokrili iz kapitalskih rezerv. Na predlog nadzornega sveta je skupšfina zaradi odstopnih izjav imenovala za obdobje štirih let Valerijo Ribič in Vido Lorber za novi članid NS-ja kot predstavnici delničarjev in potrdila Ivana Ožirja za novega člana NS-ja iz vrst sveta delavcev.
V tovarni je trenutno zaposlenih 532 delavcev, ki so v prvi polovici letošnjega leta poslovali brez izgube. Kot je povedal predsednik uprave Tone Ttumšek, je na trgu konkurenca iz dneva v dan večja. Kljub temu bodo izkoristili vse svoje razvojne, kadrovske in tižne potenciale, da ostanejo še naprej uveljavljeni proizvajalec in ponudnik vseh vrst nogavic, v zadnjem času pa še spodnjega perila in majic.	TT
Zjutraj še gre^ popoldne je problem
v vročih dneh med drugim strokovnjaki priporočajo predvsem zadrževanje v ohlajenih prostorih, vendar si vsi tega ne morejo privoščiti, saj jim to preprečuje narava dela. Med njimi so gradbeniki, avtopre-vozniki, komunalci in še kdo. Zanje ni pomembno: vročina ali mraz, delati je treba.
Marsikdo pri tem ne ve, da delavca delno pred nemogočimi delovnimi razmerami ščiti Pravilnik o vaistvu pri delti. Delodajalec mora zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne preseže 28 stopinj Celzija. Izjema so t. i. vroči delovni prostori, kjer je to dovoljeno, vendar mora delodajalec poskrbeti, da temperatura v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z delovnimi prostori, ni višja od 20 stopinj. Prav tako mora delodajalec delavca zaščititi pred neugodnimi vremenskimi vplivi na prostem, med katere spadata mraz in vročina. V prvem primeru mora delodajalec delavcu, ki opravlja lažja fizična dela, med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora, če zunanja temperatura zraka pade pod 16 stopinj. V omenjenem členu pravilnika pri tem ni natančnega določila, kaj
Delavci na gradbiščih so vvročih dneh meri
storiti, ko temperatura naraste na več kot 35 stopinj. Nekateri upoštevajo nasvete strokovnjakov in se oblečejo v bombažna, lahka in ohlapna oblačila, se zavarujejo z zaščitno kremo in s sončnimi očali, pri čemer pazijo. da zaužijejo dovolj tekočine. Drugi spet ali nimajo te možnosti ali ob težkem fizičnem delu na to pozabijo.
Vročino najbolj občutijo cestni delavci, saj se asfalt močno segreje. Ko preseže 45
stopinj Celzija, ne smejo niti risati talnih označb. Zato so v CMC-ju prilagodili delovni čas, tako da delavci vse potrebno opravljajo v zgodnjih jutranjih urah, a najkasneje do 12.30. »Fantje so sicer vročine navajeni, dobijo tudi dodatek k plači, bolj moteče je to, da nas na cesti, ko delamo, ozmerjajo. Vsako jutro vsak delavec dobi po liter in pol tekočine, bistveno se pa ne da vplivati - cesta je tam, kjer je, in delo mora-
po)č
/-L--
Nlko Rožič

v Celju še brez prekomernega ozona
/^endjaRSza okolje (Arso) mrai vCelju od leta 2(»0 tudi radbnost ozona v zr^u. Visoke koncentracije se pojavljajo ob jasnem vremenu, visi^ih temperaturab in močnran UV-sevanju. Vendar letos v Celju Wjub viso-. kim teraperaturara opozorilna vrednost le ni bila presežena. V Velenju pa je bila opozorilna vrednost julija presežena štirikrat. Najvišja koncentracija ozona je bila v petek, 20. julija, in sicer 21S otg/m^
V Celju je bila letos naj- lečmevprsih.kašljanje.bru-vjšja koncentracija ozona iz- hanje m draženje grla. Ypb-merjena 16. julija, m sicer vaiaWiotudinaljudizbron-179,8 mg/ra', kar ie tik pod lalisom, s srčnimi bolezni« opozorilno vrednostjo 180 mi m z'astmo. Brigita Jesenom'. Ozon )e za zdravje novec iz Arsa zato pnporo-nevaren, tudi če je prisoten ča: »Ob viš?i koncentraciji v nizkih koncentracnah. Ce ozona v zraku nai se Ijtidje ga vdihujemo, lahko povzroči zadržujejo v zaprtih prosto-zdravstvene težave, kot so bo- nh. Prizadet je lahko vsak,
ki preživlja svoj čas na prostem, še posebei otroej in starejši. Zato naj se vse bolne m občutljive osebe >odpove-do napornim- opravilom na prostem. Ozon je Škodljiv tudi za &valj in rastlme. Pn živalih povaoča podobne težave kot pn človeku, pn rastlinah pa poškoduje cebčne stene iglic m bstov ter njüio-vo zaščimo plast.« .•
Od leta 2000 alaroina vrednost v Celju nt bila presežena. Ak^ane presežena. Arso obvesti prebivalstvo, tako da pošlje obvestila mednem, šolam, vrtcem m zavodom za zdravs-


VEDKOV

ASMEHOV
mo opraviti,« je o delovnih pogojih pri risanjii talnih označb povedal Jernej Kline, vodja servisa prometne signalizacije.
Podobne muke doživljajo tudi gradbeniki. »Zjutrai se gre, težje je kasneje, zato zdai delamo do dveh, tako da zaenkrat še nikomur ni bilo treba k zdravniku. Je in ni težko delati, lažje je nam, suhim,» je na podlagi izkušeni
V razpredelnici označite dve polji« v katerih se skriva po en medvedek.
Vsak konec meseca bomo tako zbrali deset medvedkov in jih odpeljali v celjsko bolnišnico.
Žrebanje vsak ponedeljek ob 16.30 na Radiu Celje.
Pravila si lahko ogledate na www.ra^oceHe.com in www.noWtednik.com
I C..."^ f
Ni-
ko Rožič, vodja projekta : več mesecev trajajoče gradnje na Mariborski, je dodal: »Pozna se pri storilnosti, ki je rahlo padla, vendar ne vph-va na potek dela.«
Inšpekcija delovne razmere nadzira v skladu z rednimi pregledi. Na Inšpektoratu za delo RS beležijo več klicev, ki so zgolj informauvne narave, saj se delavci le pozanimajo, kakšne so njihove pravice. Zahteva po inšpekciji je bila letos le ena. Temu verjetno botruje tudi to, da delavca ščiti le pravilnik in ne zakon, kar pomeni, da neupoštevanje pravilnika m sankciomrano, hkrati pa le pnsoten tudi strah pred brezposelnostio.
SUZANA FILIPCIC
'"H-t; r ^	^ i
tveno varstvo. V petek )e bila najvižia izmeriena koncemra-ajaozonavCelju 171 mg/m', v soboto 161 n^m' m v. nedeljo lllxs^mK ..
. - . • KS.
Opozorilua vrednost je de-^urana kot uma koncentracija ozona v zraku, ki je višja od 180 jng/iE\ 240 i^m^ pa le alarmna vrednost, ki je bila v Sloveniji dosežena le enkrat, m sicer v Novi Gorici. Lani je bila v Celju opoi:o-riJna xiednost ISOn^ra-' presežena v treb dneh. medteni ku v letu 2005 ni bila pre^ žena.
5« _skfivata
ADAMAS'
Ime, Pritfflelc
Naslov . JJ^ JC^

in le it'rasrä'^enie!'"
Vsak men« bama nedvedie pripeljan v sanjikeni avtoawMIu Mercedes veliki nagradi Ca^oja Farai
NOVI fidftu.
Reševanje mačka Srečka
Črnega mačkona rešili pred mučno smrtjo - Z glavico se je zagozdil pod beton ob Mariborski cesti v Celju
Ponedeljek, nekaj minut do enajstih. Termometer je spet napovedoval sicer ne tako peklenske vročine kot minule dni, toda vseeno vroč dan. »Ah, bo že, saj imava klimo,« sva si s fotc^afom dejala, ko sva se vračala z novinarskega terena. Toda če si mačji kosmatinec, ti klima zunaj nič ne pomaga. Še posebej, če si sredi sončnega dne na Mariborski cesti z glavo zagozden v betonsko špranjo med pločnikom in ograjo. Seveda ni pomoči niti za tiste, ki so hladnokrvno odkorakali mimo črnega mačjega lepotca, ki je milo mijavkal na pomoč. Kar nekaj jih je muca pogledalo, nato pa hinavsko povesilo glavo in odšlo mimo, ne da bi mu pomagali. Usmilili so se ga šele trije Celjani, vredni vse pohvale.
Zakaj natančno gre? Naša ekipa je pri vračanju s terena na Mariborski cesti pri podvozu ob pločniku (Iqer se podvoz začenja nagibati navzdol) opazila štiri osebe, ki so strmele v betonsko špranjo. Ne bodi ga len, novinarski nos naju je s fotografom povlekel tja, da povprašava, kaj sumljivega se dogaja, zakaj jo v tisto špranjo. Je mogoče podstavljena bomba? Bova imela ekskluzivo? Šele ko sva prispela do njih, sva opazila, kako iz špranje migajo štiri črne drobne tačke! »Ja, itajpa je bilo?« sva vprašala. »Mucek se je zagozdil. Ne vemo, kako. Pa ravno z glavo. Ne gre ven. Ubožec ne gre nikakor ven,« nam je povedala Katja Fistrič in pokazala na gospo, ki je stala zraven in je prva reagirala, ko je videla ubogega mucka. »Rada bi ostala anonimna, veste, želim samo, da
Simon Ostrožnik, Ciril Pilifi iz Zonzanija in Katja Fistrič, rešitelji mačka Srečka z Mariborske. Na sliki m
potreboval pomoč. Bravo, vsi!
ki je prva opozorila na ubogega muca, ki je
se tale muc reši. Pomagajte mu,« nam je dejala in nato počasi odšla. Škoda, si mislimo, gospa bi si zaradi svojega plemenitosti, saj ji ni bilo vseeno za malo živalico, zaslužila, da bi objavili njeno ime. Pa tudi Simon Ostrožnik, ki je, ko ga je pocukaia.naša anonimna gospa in pokazala na
mačka, poklical policijo. Čeprav so mu tam rekli, da bodo obvestili pristojne, je poklical še gasilce.
Akcija »podmaži, potegni«
Toda ne mislite, da je bilo reševanje videti tako kot
na nekaterih televizijah. S policisti in z gasilci. No, vsaj včeraj policisti in gasilci mačka še povohali niso, kaj še, da bi ga poskušali rešiti. Obvestili so le Zavetišče Zon-zani, »Bil sem na terenu, zato sem lahko prišel hitro sem,« nam je dejal Ciril Pilih iz zavetišča, Vsi, ki so bili tam, tudi naša ekipa, smo poskušali mucu pomagati, a z glavico se je tako zataknil v tisto špranjo, da ni in ni šel ven. Z družnimi močmi smo se nato spomnili: »Kaj če bi mu, kolikor pač gre, glavico namazali s čim, da bi šlo lažje ven?« In že sta se Simon in Katja odpeljala domov in prinesla olje!
Muc se je medtem, čeprav pod vplivom pomirjeval, v šoku in strahu še vedno tresel, a z vsakim tresljajem je bilo videti, da se je samo še globje zagozdil. In medtem ko se v ameriških oddajah za male muce in živalice žrtvujejo tudi postavni gasilci in policisti, je tale maček na Mariborski na rešitev čakal z nami in oljem. Pilih ga je »podmazal«, skupaj smo ga še enkrat previdno prijeli in ... hoooooop ... potegnili ven! Na srečo muc ni imel nobene praske!
Ni skrivnost, da se nam je na obrazu pokazala tudi kakšna solzica. Takega trpljenja živaUce in potem veselja ob tem, ko si nekoga rešU, pač
ne vidiš vsak dan, Tistega utrujenega mačjega pogleda tudi ne. »Zdaj ga peljete v Zonzani, kajne?« vprašamo Cirila Piliha. »Da. Oskrbeti ga moramo. In mu še pomagati, da si opomore,« odvrne z nasmeškom. »Pa jesti mu tudi dajte veUko. Ta si danes zasluži dodatno porcijo,« Še povemo, seveda v veselju ob rešitvi malega mačka, »Kako bi mu dali ime?« smo še vprašali. In v tistem trenutku smo od Cirila PiUha, Simona Os-trožnika in Katje Fistrič dobili enoglasen odgovor: »Srečko!« Pa naj bo. Maček Srečko z Mariborske!
SIMONA ŠOLINIČ Foto: ALEKS ŠTERN
Še vedno nam ni jasno, zakaj je maček tiščal svojo glavo v betonsko špranja. Ker je bil po rešitvi tako šoku, nam tega podatka ni mogel takoj zaupati.,. Se je pa razveselil požirka vode.

Iz luknje je bila opaziti le mačje tačiilce. Belj ko smo ga vlekli ven. bolj je mac linil v lukajo. Št. 58 - 24. julij 2007 -
■^EW
Pmiemniki občinskih priznanj z
But je častni občan
v petek je bila v dvorani kulturnega centra Rogaška Slatina osrednja slovesnost ob prazniku občine.
Častni občan Občine Rogaška Slatina za leto 2007 je postal magister Franci But, nekdanji kmetijski minister, ki je pripomogel k prepoznavnosti občine in pomagal pri uresničitvi nekaterih projektov. Za humanitarni prispevek je Občinski svet Občine Rogaška Slatina podelil priznanji Andjelku Bendelji, ki
je podpredsednik nadzornega odbora Zveze društev invalidov Slovenije in predsed nik Območnega združenja in validov Zgornjega Posotelja ter KO Rdečega križa Rogaška Slatina- Za prispevek h kulturnemu utripu občine pa so priznanje podelili Orkestru Stella, ki je od leta 2000, odkar deluje kot glasbeno društvo, izvedel že osemdeset manjših in večjih koncertov. Plaketi občine sta prejela Društvo vinogradnikov Ro-
gaška [za prispevek k razvoju in ohranjanju kulture pridelovanja in pitja vina prejelo) ter Društvo upokojencev Kostrivnica (za dolgoletno aktivno delo s starejšimi)
Na slovesnosti ob podelitvi občinskih priznanj je nastopila vokalna skupina Vitis, mlada plesalca standardnih in latinskoameriških plesov Maja Košutič in Alen Bobek, najbolj pa sta zbrane navdušila harmonikarja Miha Dehevec in Anže Derlink.	VT
Bronasta dekleta z Gomilskega
Prav prisrčen sprejem so mladinkam iz PGD Gomll-sko, ki so bile tretje na gasilski olimpijadl na Švedskem, pripravili pred Domom krajanov na Gomil-skem, kjer jih je pričakala množica domačinov.
Zvrstilo se je veliko govornikov. Prvi je bil podpredsednik PGD Gomilsko Anton Rančigaj, nato pa še podpredsednik Gasilske zveze Žalec Dušan Pungartnik in predsednik Franci Skok, ki se je v program neposredno vključil po telefonu, predsednik mladinske komisije pri Gasilski zvezi Žalec Dušan Zabukovnik, pa podžupan občine Braslovče
Vinko Drča in nazadnje tudi domači župnik Martin Ci-rar.- Vsi so izrazili veliko zadovoljstvo nad uspehom, jim čestitali, ob koncu pa je Anton Rančigaj mladim gasilkam in mentorjema Boštjanu Šalamonu in Vasji Pov-šetu izročil priložnostna darila. Ob zvokih ansambla Krajcerji so nato zaplesali in se še dolgo veselili uspeha.
TT
Praznično v Dobju
Občina Dobje je v soboto praznovala svoj osmi občinski praznik. Ob tej priložnosti je župan Franc Salo-bir sklical slavnostno sejo, na kateri je predstavil uspehe občine ter podelil priznanja.
Poieg občanov, ki so napolnili dvorano kulturnega doma v Dobju, sta prireditev z obiskom ter nagovorom počastila tudi šentjurski župan mag. Štefan Tisel ter župan Občine Bistrica ob Sot-li Jože F. Pregrad. Po kratkem kuhurnem programu, vkaterem so zapeli člani Mešanega pevskega zbora Dobje, nastopih pa tudi šolarji OŠ Dobje, se je župan v govora dotaknil največjih uspehov občine ter načrtov za
prihodnost. Kot je povedal Salobir, so najbolj ponosni, da so kar tri ceste v občini dobile novo asfaltno prepla-stitev, zahteven projekt je bila predvsem tista, ki vodi čez Jezerce. Ob tem se je še posebej zahvalil domačinu Antonu Plahuti, ki se je izkazal kot organizator delovnih akcij na tem cestnem odseku, ter KS Kalobje, s katero so pri delu sodelovali. Plahuta je za svoje delo prejel tudi občinsko priznanje. »Jeseni bomo končno lahko odprli nov večnamenski objekt, v katerem bodo mesto našli vrtec, knjižnica in ne-profitna stanovanja. Gre za največjo občinsko investici-j o. Uspešni pa smo tudi v pripravah na industrijsko cono.
za katero smo že uspeli odkupiti nekaj zemljišč,« je še povedal Salobir.
Častni občan Dobja je letos postal Edvard Kovačič, ki se prireditve sicer ni udeležil, Salobir pa je izbiro utemeljil s Kovačičevimi zaslugami pri razvoju občine. Kovačič je kar osem let opravljal funkcijo nepoklicnega župana, bil je občinski svetnik v Dobju, obenem pa aktiven tudi kot poveljnik civilne zaščite, na področju prostovoljnega dela ter v kuhurnem društvu. Na prireditvi se je župan zahvalil še vsem draštvom v občini, ki, kot je zatrdil, kraju dajejo notranjo moč in zagon.
POLONA MASTNAK
Občinski nagrajenoi zžupanom Fn
Veličasten sprejem za olimpijce
v soboto se je v Novo Cerkev vrnila desetina mladincev in mentorji, ki so sodelovali na mladinski gasilski olimpijadi v Revingeu na Švedskem in zasedli dvanajsto mesto ter osvojili zlato značko.
Mladince je prišla na dan tekmovanja na Švedsko bodrit ekipa iz Nove Cerkve, se--stavljena iz njihovih staršev in nekaterih članov PGD. Navijači so kliub dolgi poti pripravili izjemno vzdušie.
V soboto so jih domači skupaj z navijači sprejeli na ljubljanskem letališču, čudovit sprejem pa so jim pripravili v Novi Cerkvi, kjer so postavili mlaje s sprejemnim pozdravom. Ob prihodu so jih pozdravili z dvanajstimi curki, nagovorili so jih predstavniki društva in jim izrekli čestitke. Pred gasilskim domom jih je pričaicala godba na pihala, vsak olimpijec pa je dobil spominsko darilo in spominsko medaljo, ki jo je podelil predsednik društva Slavko Je-
zemik, župan občine Vojnik Be-
no čestital.
Za uspeh so zaslužni člani ekipe, posebno odgovornost in skrb pa so vložili mentorji Srečko Sentočnik, Kristjan Toman in poveljnik Ivan Je-zernik, velik strokovnjak na gasilskem področju, seveda pa bi brez podpore predsednika Slavka Jezernika in ostalih članov PGD delo ne bilo tako uspešno.
MILENA JURGEC
8
lOV! ..
.W«

v cerkvi sv, Janeza so zazvaneli karali, ki sa jih zapisali pravvŽički kartuziji, Predstavili so jih prvič po osemsto letih.
Belo in rdeče v Žički kartuziji
Ognjena kartuzija konec tedna pritegnila več kot tisoč obiskovalcev - Štiri stotine nastopajočili iz devetih držav
Tista sobota je bila miren dan. Menihi so pisali, molili in prepevali, zunaj so skrbeli za zeliščni vrt, perice so prale, tkalci tkali...
prodajali. Svoje občudovalce so imeli tudi mojstri ognja, pa angelski glas perice Elenore, ki je privabila nasmešek tudi na obraz predsednika države. Zanimanje so pritegnili menihi pri pisanju koralov, prepisovanju knjig, pripravi zeliščnih zvarkov...
Občudujočih vzklikov je bil deležen tudi fakir, polne roke je imela vedeževalka Anka, ki je dobro napovedala vse -razen natančnega prihoda Turkov. Ker mobilna telefonija v Dolini sv. Janeza ne deluje, so bili presenečenj deležni celo organizatorji. O zabavi znotraj obzidja kartuzije v noči, ki se je iz bele prevesila v rdečo, pa zgodovina moiči. Mi bomo tudi.
MILENA B. POKLIC Foto: GREGOR KATIC GAŠPER GOBEC
Več kot tisoč obiskovalcev, med njimi tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek, si je v soboto ogledalo uprizoritev življenja menihov v Žički kartuziji in napad Turkov, v nedeljo pa življenje znotraj turškega tabora. Prireditev z imenom Ognjena kartuzija je pripravil Zavod za naravno in kulturno izobraževanje mladih Moj Aron.
Predsednik Drnovšek si je prvi dan prireditve o^edal v spremstvu predstavnikov ministrstva za trgovino in turizem Bosne in Hercegovine ter konjiškega župana Mirana Go-rinška in župana Občine Vojnik Bena Podergajsa. Prisluhnil je tudi prvi izvedbi koralov, napisanih prav v Žički kartuziji pred osemsto leti.
Ostali obiskovalci so si ogledali tudi obuditev dogodka iz leta 1531, natančneje 13. marca, ko so Turki «ognjevito«
vdrli v samostan in zapečatili usodo dvanajstih kartuzijan-skih menihov ter izropali kartuzijo, žal pa je bila odpovedana maša v latinščini, ki naj bi jo vodil mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger.
Nedelja je büa v Žički kartuziji v znamenju Turkov, njihovih taborov, bojev za lepotico Tjašo Kokalj in mučenja menihov, da bi izdali, kje skrivajo zaklad. Čeprav so izsilili priznanje in našli zaklad, se je zgodba vseeno srečno končala. Slovenski fantje so namreč u^abili lepo Tjašo, Turki pa so se zapodili za njimi in zapustiÜ kartuzijo.
Marsikoga je bolj kot nasilen vpad Turkov, mučenje, trebušne plesalke ali petje menihov pritegnilo preprosto srednjeveško življenje. Pri delu je bilo mogoče občudovati srednjeveške obrtnike iz devetih držav, ki so svoje izdelke tudi
Prišli so z ognjem
Na nasprotni strani so se pripravili r - Št 58-24. julij 2007
Vrata niso zdržaia.Turiii so tu!
^'^Vä.:
i^ro^RTAŽA
Tufki niso poznali mibstjjmem'hav sozvsemhakrat znanimi sredstw skušali izvleči, kje je skritzaklad. - Št. 58-24. julij 2007
Najbolj drayocon zaklad, lopo Tiašo. so naši fantjo po jur
odpeljan Iz kattiizijo.Tntki pa za njimi...


Lame veljajo za zelo radovedne m inteligentne živali.
Vladimir Petek s Strmce pri Laškem je tiste vrste človek, ki je rad v koraku s časom in v marsikaterem po^edu celo korak pred časom. Iz običajnega kmettjvanja se je žepred leti preusmeril na ekološko pridelovanje hrane, na svoji kmetiji pa je namesto krav, koz in ovac nase-m bolj »eksotične« pasme živali.
Na njegovih pašnikih ne boste videli navadnih krav, temveč »dolgodlake« krave oziroma škotsko govedo in lame, pri čemer so mu »po-
nujali« ceio žirafe, a tako daleč vseeno ni šel. »Leta 2000 smo bili med prvimi, ki smo v Slovenijo uvozili škotsko pvedo. In ni nam žal. Reja teh živali je namreč zelo enostavna. Škotsko govedo ne potrebuje hieva, pase se celo leto, koti celo pri dvajsetih stopinjah pod ničlo ...« prednosti škotskega goveda, ki se je v Sloveniji v zadnjem času neverjetno dobro »prijelo«, našteva Petek. A pustimo dolgodlake krave ob strani. Tokrat smo se k Pet-
kovim odpravUi zaradi lam, ki so jih na svoji kmetiji naselili lani.
Ko smo te južnoameriške živali sredi vročega nedeljskega dopoldneva obiskali v Čečah pri Hrastniku, kamor so jih Petkovi preselili s Strmce, smo se kar malce s strahom približali ogradi. Za lame namreč velja stereotip, da pljuvajo. Pa nas je Vladimir Petek takoj podučil, da lame sicer res pljuvajo, a le takrat, ko se počutijo ogrožene in zaradi uveljavljanja med seboj. Sicer so la-
me pri nas še precej neznane živah, saj smo jih lahko do pred kratkim občudovaU le v živalskih vrtovih. Petkovi so bili med prvimi, če ne celo prvi v Sloveniji, ki so se pred pribUžno letom dni začeli ukvarjati z njihovo bolj množično vzrejo. »Obstaja več gospodarskih vidikov gojenja lam. Dajejo zelo kvalitetno in dragoceno volno, tudi njihovo meso je užitno in predvsem za sladokusce predstavlja pravo specialite-to. Nam pa sta bolj dragocena živa
lama in njeno dobro počutje, zato jih pri nas gojimo izključno za raz-plod in prodajo,« je liitel pripovedovati Petek, ki se je za vzrejo te eksotične pasme živali odločil iz čisto inovativnega pristopa. »Pred leti smo büi med prvimi, ki smo začeli gojiti škotsko govedo, potem pa me je izziv gnal naprej, želel sem poskusiti še vzrejo lam. Ponje sem šel v Francijo in jih domov pripeljal 25. V enem letu se je čreda pvečala na 40, pri čemer sem nekaj mladičkov že prodal,« se je razgovoril Petek in nas opomnil, da so lame čredne živali, zato bi bilo eno samo žival krivično odtujiti od črede. »Če razmišljate o nakupu lame, se raje odločite za dve ali tri. Tako ne bodo osamljene.«
lame - antistresna terapija
Medtem so se nas Petkove lame z vsemi mogočimi človeškimi imeni - od Mirice, Tončka, Barbare, Bernarde in Rozike - že tako navadile in mi njih, da so nam celo jedle iz rok, kar niti ne preseneča, saj imajo izredno rade človeško bližino. In obratno, saj prisotnost teh živali na človeka deluje zelo blagodejno in pomirjujoče - ponekod v tujini jih gojijo za psihoterapevtske namene. Predvsem imajo dober vpliv na otroke z avtizmom. Svojevrsten užitek naj bi bili tudi sprehodi z lamami. Sicer so lame zelo radovedne in in-teligentae, pri čemer tistega, kar se naučijo, nitoli ne pozabijo. Petkovi zato razmišljajo, da bi nekaj najboljših lam izšolali za ježo in jih naučili še drugili zanimivih reči.
Morda se boste začudili, če vam povemo, da sodijo lame med najstarejše hišne živali, ki so jih že pred šest tisoč leti udomačili južnoameriški Indijanci. Njihova domovina so gorati predeli Peruja, Bolivije, Argentine in Čila. Šele v poznih sedemdesetih letih minulega stoletja so jih začeli uvažati v Severno Ameriko, od tam pa se je nato val navdušenja za rejo lam prenesel tudi v Evropo in na druge celine, Lame so za rejo nezahtevne in skromne živali, ki se hitro privadijo na temperaturne razlike. Le obadi jih nekoliko spravljajo ob živce, zato so se, potem ko so nam pridno požirale pred fotoobjektivom, raje umaknile v hlev in se pripravile za naslednjo skupino obiskovalcev.
BOJANA AVGUŠTINČIČ

Ume oddajajo posebno energijo, ki ugodno vpliva na človeško psiho.
Vladimir Petek s svojo čredico

VAŠE SKRITE ŽEUE^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
Anja Petelinšek in Olga Ambrož s svojim pilotom Janezom Poglajei
Janez. Alenka in Tjaša pravijo, da bodo takšen polet zagotovo še ponovili.
Mešanica strahu in navdušenja
Petim bralcem in poslušalcem omogočili panoramski polet z motornim letalom - Drobce strahu nadomestila želja po še
r	^
Za izpolnitev predvsem tistih bolj adrenalinskih tipov želja se v poštnem nabiralniku naše medijske hiše navadno nakopiči ogromno pisem. Ker pa posamezno hrepenenje po doloCenem doživetju praviloma udejanjimo le enkrat, navedeno vrzel občasno zapolnimo z izpeljavo kakšne nagradne igre. Pred časom smo tako preko radijskih valov v zameno za pravilne odgovore na vprašanja obljubljali panoramski polet z motornim letalom Aero-kluba Letalske šole Celje.
Bi vedeli kdaj je bü ustanovljen Aeroklub Celje? Tam nekje v prvi polovici preteklega stoletja? Hmm .., Skozi tovrstna vprašanja so se uspešno prebili Alenka Kauzer iz Laškega, Olga Ambrož iz Slovenskih Konjic, Tjaša Skočaj iz Latkove vasi, Janez Močnik iz Radeč in Anja Petelinšek z Ljubečne. V njihovem vsakdanu valovijo tudi frekvence Radia Celje, s katerih je povsem nepričakovano v njihovo zakladnico znanja v določnem tednu podrezalo katero od omenjenih vprašanj,
V dnevu, ki je s svojo sončnostjo več kot izpolnjeval pogoje za polet, smo se tako srečali v Levcu na letališču Aerokluba Celje, Id bo prihodnje leto slavilo častitljivo 80-letni-co delovanja. Tik pred začetkom glavnega dogajanja so büi naši srečneži bolj redkobesedni, vprašanje je le, ali zaradi strahu pred neznanim aH pa se je po mislih preprosto podilo preveč navdušenja, da bi ustnice sploh lahko izoblikovale tistih nekaj besed. Kot so zaupali kasneje, je bila kar mešanica obojega. Medlem ko so pogledi vse pogosteje drseli po letalih Cessna 172, ki sla se lesketali v soncu, sla nasproti že prikorakala naša pilota Marko Leskovšek in Janez Poglajen ter podala nekaj osnovnih informacij: »Panoramski polet klasične vožnje Celje z okolico traja približno 15
minut, v katero smer natančno ^e-mo, pa je odvisno od vaših želja.« Medtem, ko so Alenka, Tjaša in Janez v en glas zatrdili, da gredo kar v Laško, ki se je v tistih dneh že počasi pripravljalo na tradicionalno Pivo in cvetje, pa se je preostali del ekipe na Olgino željo popeljal nad Žičko kartuzijo. »V neposredni bližini slednje imamo namreč vikend in me zanima, kaj je moč ujeti pri takšnem po^edu, saj ježe sicer tam zelo lepo,« je dejala med pripenjanjem varnostnega pasu
«Kako je lepo! Naravnost čudovito, tako kristalno se vse vidi. Joi, tam je pa la Voinik, po cerkvi vem ...« so bik navdušem sopotnik. Tega
so piloti že dobro vajeni, saj je zanimanja za panoramske polete med ljudmi vse več. »Omenjeno najpogosteje podarjajo za kakšna praznovanja rojstnih dni, določenih obletnic in podobno. Pogoj za letenje je seveda lepo, jasno vreme, kajti če dežuje, so potem tudi potniki razočarani, saj se slabo vidi,« je dodal Poglajen. Poleg pričakovanega Triglava so najbolj priljubljene destinacije za ogled še Portorož, Bled in Bovec. Pa da ne boste mislili, da je ostalo zgolj pri ogledu. Olgi, ki je med vožnjo vseskozi sproščeno kramljala s pilotom. le bilo za kratek čas prepuščeno še pilotiranje. »Volan naprej
in gre dol,« je usmerjal in budno spremljal pilot, ki pravi da lepote jadranja med oblaki človeka preprosto potegnejo vase. In smo krožili nad vikendom, kmalu zatem pa že švigali nazaj proti travnati površini v Levcu. Še pristanek na trdnih tleh, kobacanje iz motornega letala, izmenjava vrisov in ni ga bilo, ki nad vožnj o ne bi bil navdušen. V Janezu se je celo sprožilo razmišljanje o šolanju za jadralnega pilota.» To šolanje se pri nas začne januarja in po utečeni poti ie licenca v rokah navadno potem marca prihodnje leto. Naiprei so
na sporedu predavanja, zatem praktični del. Letno izberemo osem kandidatov, med katerimi so včasih tudi ženske, a navadno niso tako vztrajne,« sta pojasnila pilota in nadaljevala: »Jadralni šport terja veliko časa, od samega jutra, ko se pogleda vremensko napoved, potem prihod na letališče in letenje ter zatem pospravljanje in že je tu večer.« Ostane pa, kot bi dejali naši srečneži, čudovit občutek na pogled z drugega zornega kota,
MAJA GORJU?
Foto: ALEKS ŠTERN
V takšnem razgledu je bilo moč uživati. Št. 58-24. julij 2007 -
Vladimir Ostojič (desno) je zamahnil v prazno, Dejan Rusič pa ni uspel zatresli ajdovske mreže.
Povsem zasluženo, čeprav s pomočjo avtogola
17. državno prvenstvo celjski nogometaši začeli z zmago
MIK CM Celje je doma z 2:1 ugnal Primorje - srečno in obenem zasluženo. Celjani so bili namreč boljäi, a do zmage jih je pred 1500 gledalci pripeljal avtogol gostov.
V prvem delu so imeli domačini dve izjemni priložnosti, gostje pa eno, ko je v 36. minuti Nace Kosmač po podaji Davorja Škerjanca prei-gral vratarja Aleksandra Šeligo, potem pa v padcu pred kazenskim prostorom brcnil žogo čez prazna celjska vrata. Prej je vratar Primorja Igor Nenezič žogo po poskusu Simona Sešiarja z glavo odbd v vratnico, najboljši igralec tekme Sebastjan Gobec pa je odlično zaposlil Nejca Pečni-ka, ki je z neposredne bližine neoviran z giavo žogo odbil mimo gola.
Rusič pred mat potezo ...
v 6. minuti nadaljevanja je sledila identična akcija, le da je takrat Gobec podal po tleh. Pečnik pa je v padcu poskrbel, da se je žoga od njega s petih metrov oddaljenosti odbila v mrežo. Žogo je želel brcniti z levo nogo, potem pa ga je zadela v desno. Gobec je • v 60. minuti spet močno podal v kazenski prostor, sledila je napaka gostujoče obrambe in Dejan Rusič bi lahko rešil
1. krogi. SL: MIK CM Ce-]je-Primorje2:l (Pečnik51., Mlakar (avt) 84.; Zatkovič 76.), Drava - Maribor 1:3, Gorica - Domžale 1:1, Koper -Livar 2:0, Interblock - Nafta 1:0.
soigralce vseh težav, a je sam samcat s sedmih metrov zadel vrataija.
Sledila je kazen. Po prostem strelu s 25 m se je žoga odbila nazaj do Mitje Zatkoviča, ki je z roba kazenskega prostora sproži! natančneje, za izenačenje. Le šest minut je bil
na zelenici Darijo Biščan, spet veliki Pinnijev joker, ko je v 84. minuti imenitno izvedel prosti strel. Ostro in neugodno je podal v kazenski prostor, tam pa je ajdovski branilec Matej Mlakar nastavil glavo in matiral lastnega vratarja. Tokrat je vreme dopuš-
čalo živahno tekmo, tudi začetek srečanja je bil primeren (20.00), zato glavni sodnik Ljubljančan Perič ni izkoristil možnosti time-outa za oddih igralcev na polovici prvega dela.
Živahno navkljub vročini
Dvoboj trenerjev z največ klubskimi lovorikami je dobil Pavel Pinni, ki ostaja glede besed zvest samemu sebi: »Najprej moram čestitati svojim igralcem za težko prigarano zmago, ki je zaslužena. Glede na letni čas je bila tekma živahna. Vztrajali smo, si priigrali kar precej lepih priložnosti, obenem pa dopustili gostom >zicer<. Zavedal sem se, da bo uvodni obračun za nas zelo zahteven.« Trener gostov Bojan Prašnikar je bil razočaran: »Če upoštevamo vremenske razmere oziroma visoko temperaturo, je bila v mojih očeh tekma zelo dinamična. Dolgo smo kljubovali Celjanom in bili blizu uresničitvi želje, da bi osvojili točko. V prvem polčasu smo imeli izjemno priložnost. Če bi jo izkoristili, bi bilo naše delo lažje. Kot je že v naši navadi, se nam v drugem delu tekme zgodi nekaj nepredvidljivega. Spet smo dosegli avtogol in premagali sami sebe. Res pa je, da je Celje imelo kakšno priložnost več od nas in na nek način zasluženo zmagalo. Glede na našo bojevitost, ki smo jo prikazali, pa tudi naša osvojena točka ne bi bila neza-služena.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
»Letos bom spremenil taktiko!«
Celjski nogometaš Sebastjan Gobec je zbral dva nastopa za člansko reprezentanco Slovenije. Pri 27 letih je že kazalo, da se je ne le poslovil od članske selekcije, temveč tudi od reprezentančne forme.
V	zadnjem obdobju je pomisleke glede forme ovrgel na igrišču. Njegovi prodori in predložki so spet eden od zaščitnih znakov celjskega kluba.
Zmago proti Primorju ste si nedvomno zaslužili, a za dodatni dve točki je vendarle moral poskrbeti gostujoči branilec. Ste trepetali za zmago?
Zelo smo si je želeli, zato smo zadovoljni. Začetek tekme j e nakazoval drugačen razplet, saj smo si ustvarili tri izrazite priložnosti. Zal jih nismo izkorisüli. V 2. polčasu smo sicer povedli in imeli igro v svojih nogah. Želeli smo mirno pripeljati tekmo do konca, obenem zapravili še eno priložnost, nakar so gostje srečno izenačili. Vse smo storili za zmago in Biščanov pred-ložek je, hvala bogu, padel v gol.
Uspevajo vam ostri predložki tudi po tistih prodorih, ko izgleda, da ni »več prostora«. Ste prerojeni?
Prišel je pravi trener, ki ve, kako se streže stvarem. Sam tudi takole razmišljam. Ni težko povrniti pravi občutek dobremu igralcu. Pa tu ne mislim samo nase, temveč na vse posameznike v Celju. Naš trener je sestavil homogen kolektiv. Med pripravami smo storili še korak naprej. Smo že v presenetljivo dobri formi. Upam, da jo bomo čim-dlje zadržali in posledično tudi nabirali točke.
V	petek se boste pomerili z Interblockom, ki je tudi
zmagal v uvodnem krogu. Imate dosti možnosti za zmago na gostovanju?
Po imenih je ljubljansko moštvo zelo močno, ne vem pa, kako je uigrano in kakšno razpoloženje vlada v njem. Nam se samozavest stopnjuje, a ne smemo popuščati glede a^esivnosti. Prii^amo si precej zelo zrelih priložnosti in moramo doseči še kakšen gol več, da bi potem lahko presenetih v Šiški.
Se klubski cilji razlikujejo od vaših želja?
Moram pošteno priznati, da vodstvo ne pritiska na nas. Celje si sicer zasluži nastop v evropskem tekmovanju vsako leto. K temu moramo suremeti. Kar pa se tiče mojih osebnih želja, pa so naravnane k naslovu državnega prvaka. To je že moja deseta sezona v celjskem članskem moštvu. S kakšno okrepitvijo ali dvema smo sposobni prav na vrh.
Razpored v uvodnih krogih se zdi ugoden, mar ne?
Dobro je, da zmaguješ r začetku. To smo ugotovili lani, ko smo slabo začeli, potem pa se je to vleklo skozi celotno jesen. Osvojili smo katastrofalno nizko število točk, Z vsakim se sicer moram šti- I rikrat pomeriti, a štart je re- j snično zelo pomemben.
Izgubili ste stavo, nizko, glede vaše uvrstitve v prejšnjem prvenstvu. Jo boste ponovili?
Ne, ne bom je ponovil. Bil sem prepričan, da smo lahko na enem od prvih treh mest. Sosed je trdil drugače in je imel prav, Žal se ni izšlo. Ni mi seveda žal zaboja piva, temveč predvsem zaradi našega kluba in mesta. Letos bom spremenil taktiko. In ne bom stavil...
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC
Sebastjan Gobec igra kot prerojen,
Kozjanec Sandi Čebuiar prvič pnliva znoj v čk
Košarkarji Zlatoroga so dobili prvo konkretnejšo okrepitev za novo sezono. V Tri lilije se namreč po treh sezonah vrača 28-letni center Nemanja Jelesijevič, ki je dres Laščanov nosil v sezoni 2003/04 in v njem osvojil pokalno lovoriko.
208 cm visok srbski center je po odhodu iz Laškega zamenjal kar nekaj klubov v Srbiji, Nemčiji in Izraelu. Laš-čani so dali tudi uradno ponudbo nekdanjemu branilcu šentjurskega Alposa in Unio-na Olimpije Sandlju Čebular-ju, ki je zdaj na pripravah slovenske reprezentance, a v dogovorjenem času ni odgovoril nanjo, kar najverjetneje pomeni, da bo odšel v poljski Anwil, ki ga vodi prav selektor reprezentance Aleš Pipan. Dokončno pa je znano, da bo v Evropskem pokalu nastopalo 39 moštev, ki bodo razdeljena v skupine, medtem ko bodo Laščani zaradi rezultatov iz preteklosti v evroligi med nosUci skupin.
Odšel Je tudi Krušič
Tisto, o čemer se je že nekaj časa govorilo in o čemer smo na kratko zapisali že v prejšnji številki, se je zgodi-
lo. Mladi reprezentant Slovenije, 20-letni Matej Krušič, je zapustü šentjurski Alpos in podpisal triletno pogodbo z državnim prvakom Heliosom iz Domžal. Tako je 211 cm visok Celjan še en igralec več, ki je zapustil šentjurski klub. Spomnimo naj, da so odšli že Jimmie Hunt, Elvis Kadič, Mario Novak, pri čemer so še vedno negotove zadeve z branilcem Tadejem Koštoma-jem. Tako se je ekipa Alposa, ki je bila lani tm v ped vsem najboljšim slovenskim ekipam, popolnoma razsula. Odšel je namreč tudi uspešni trener Damjan Novakovič. Pričakovalo se je sicer, da bo prav Novakovič odpeljal Kru-šiča s seboj v Zlatorog, a očitno so ljudje okoli tega nadarjenega cenura ocenili, da je zanj bolje, da gre v Hehos kot sosednje Laško. Če je bila to dobra ali slaba odločitev, bo pokazal čas, neuradno pa je slišati, da Zlatorog naj ne bi bil zainteresiran za Krušiča, kar je zelo vprašljivo. Bolj verjetno je, da sta prevladala novi trener Heliosa, Celjan Zoran Martič (morda tudi finance), in tudi izziv igranja v mednarodni regionalni ligi. Pri tem je vprašanje, ali bo v konkurenci Laskeviča, Žeraka, Za-
Številčno na Sleme
Gregor Tekavec, član kolesarske^ kluba Energija Velenje, je presenetljivi zmagovalec II. kolesarskega vzpona od Topolšice čez Zavodnje do Slemena.
Postavil je tudi nov rekord proge, ki je zdaj 31 minut in 58 sekund. Prireditev je pripravil velenjski kolesarski klub, za težak kolesarski izziv pa se je prijavilo več kot 300 tekmovalcev. V posameznih kategorijah so zmagali še Klemen Štimulak (Celje), Marko Maze (Velenje), Igor Sedej, Ljubo Car (KK Rogla), Marjan Popič, Boštjan Rezman, Urška Andrej in Simona Žabjek. Najstarejša udeleženca sta bila leta 1933 rojena Blaž Geč in Jani Janežič, najmlajša pa Maüja Kugonič in Rok Jelen (2000).


Odpoved Sama Udriha upravičena
Moška članska košarkarska reprezentanca se je na evropsko prvenstvo začela pripravljati v Zrečah.
Potem ko se je v soboto zbralo 13 košarkarjev, so se jim v nedeljo pridružili še Šempetran Samo Udrih, Sandi Čebuiar iz Kozjega ter Emir Preldžič. Žal je prvi selektorju, Celjanu Alešu Pipanu, sporočil, da okrevanje po operaciji gležnja ne gre po pričakovanjih. Zato sta se po sestanku in pregledu zdravstvene službe oba strinjala, da morebitna vključitev ob koncu prve polovice a\^sta ne pride v poštev, kar pomeni, da starejši od bratov Udrih ne bo potoval ne na pripravljalni turnir na Kitajsko ne na evropsko prvenstvo, ki ga bo med 3. in 16. septembrom gostila Španija.
DŠ, foto: GREGOR KATIČ
Vrnitev Jelesijeviča v Tri lilije
Vladarji zračnega standardnega razreda
Madžarsko nebo je gostilo slovensko prvenstvo v jadralnem letenju. Člani Aeroklu-ba Celje so osvojili štiri medalje.
V	standardnem razredu tekmecem niso pustüi prostora na stopniäcah. Osvojili so namreč vsa tri odličja. Tretji je bil Črtomir Rojnik (LAK19), drugi lanskoletni državni prvak Sebastijan Ramšak (Discus 2], najboljši med 22 piioti iz 10 klubov pa Erazem Polutnik (LS8}.
V	Szegedu pa se je v odprtem razredu pomerilo šest pilotov, do bronaste medalje pa je uspelo prileteti Francu Peperku (DG808M).	DEAN ŠUSTER
r na kratko
lokarja in po napovedih še enega tujega centra Krušič dobil dovolj minutaže za i^anje, saj prav to zdaj potrebuje. Spomnimo naj, da je še pred dvema letoma in pol Matej branil vrata Celja Pivovarne Laško, za košarko pa ga je prepričal in v Šentjur pripeljal Matjaž Tovornik, takrat trener Alposa. Je pa razveseljivo vsaj to, da je ta nadarjeni center ostal v Sloveniji in ni odšel takoj v tujino kot nekateri njegovi soi^alci (Vidmar, Preldžič) iz mlade reprezentance, ki je bila peta na pravkar končanem EP-ju v Novi Gorici in Gorici.
Še vedno brez novic
Iz Šentjurja še vedno ni novic o novem trenerju in morebitnih novih igralcih. Čeprav je pred dobrim tednom kazalo, da se bodo v Alposu dogovorili z Mariborčanom Matjažem Cuješem, je zdaj ponovno vse utihnilo. Najverjetneje so odgovorni v klubu zdaj že na dopustu, stvar pa so prestavili na začetek avgusta. Res je, da je časa še dovolj, a vprašanje je, ali bo dovolj tudi igralcev (ter pravi trener) , kajti velikega izbora več enostavno ni.
JANEZ TERBOVC
Pintar s palico sedmi
Hengel: Svit Pintar, atlet celjskega Kladi-varja, je na mladinskem evropskem prvenstvu na Nizozemskem v skoku s palico osvojil sedmo mesto z osebnim rekordom 510 cm-. V skoku v daljina je bila Velenjčanka Nina Ko-kot deveta,
Najboljši v prsnem slogu
Trbovlje: Državnega prvenstva v plavanju za dečke in deklice se je udeležila petnajsteri-ca iz celjskega Marinesa Neptuna. Matej Ko-
želj je na 50 in 100 metrov prsno stopil na najvišji stopnički ter potrdü, da je v svoji kategoriji trenutno najboljši slovenski plavalec prsnega sloga. Bil je tudi dvakrat tretji. Na stopničke sta se povzpela še Anže Godicelj, ki je na 50 m delfin prav tako ugnal vso svojo konkurenco, na 100 m delfin je bil drugi, in Ane-mari Košak, ki je na 50 m hrbtno osvojila tretje mesto. Celjska trenerja Urša Burja Žnidar-šič in Matjaž Kolčan sta bila zelo zadovoljna z 18 A finali, kar kaže na velik napredek v celjskem plavanju. (DŠ)
Sklro rally team ^^ šesti v Mariboru
29. in 30. junija se je v Mariboru od-vijai 3. raily za državno prvenstvo. Reiija se je udeiežilo 99 posadk iz Siovenije in tujine, Reii je štel za siovensko državno prvenstvo, hrvaško državno prvenstvo in prvenstvo srednjeevropske cone.
V močni konkurenci se nam je nasmihal lep rezultat saj je ekipa Skiro rally teama po 4. hitrostni preizkušnji zase*
dala 4. mesto v skupni razvrstitvi, žal pa je rezultat pokvarila predrta guma na hitrostni preizkušnji. Sledil je padec na 10. mesto, do konca retija pa smo si s srčno vožnjo vendarle privozill 6. mesto v skupni razvrstitvi. S tem rezultatom pa voznik Tomi Cilenšek še vedno zaseda 3. mesto v skupni razvrstitvi za slovensko državno prvenstvo.

Zgorela bika in pes, ženica ostala nepoškodovana
E §
II
V nedeljo okoli pete ure zjutraj so morali gasild posredovaU v Tev-čab pri La^em. Ognjeni zublji naj bi zajeli iptspodarsko poslopje Požlepovih v Itevčah 10.
Požar naj bt najprej opazili sta-iM)yalci hriba 6ez cesto, ki pelje v -šefitrupen.
Ogenj je le v ndiaj minutah pq)ol-nuni-i ..niči! Jiluv in Irscno hišico, iddaljena le m kai metrov. S požarom so se lx»-ili p;oslovoljni gasilci iz Laškega, z Vr-dminizSentraperta, ško-fk: 11:1] In bilo za 20 tisoč evrov. Da .«oii, V I-.- nekaj minut po izbruhu n tudi sin. ki je •v'ihili'1 Ml', kraj požara, a je bilo za {KKlopje že prepozno. Ne samo za poslopje, ampak tudi za dva bika in domade^ psa, ki jih pred poža--fvi) i\ so 'iiiii^li rešiti. Zgorelo je tudi 20 nakJadalk sena. puhalnik za i^nraviln
djskemporodhi zapisali, da obstaja strni, da je požar nekdo podtaknil. ,.V, stanovanjskih hiši, ki je v neposredni bližini, živi tudi okrog, S" letna Antonija Požlep. ki naj bi jo po požaru iskali kar nekaj časa. Omenjeno ženico, ki naj biimBlažrfravsf tvene težave, naj bi kasneje našli ob Mlžnjem, potoku, sicer nepoškodovano. Okoliščioe.požaraiepireisku-
Foto; ALEKS ŠTERN
Rudi Pažleti. ki skrfai ^n kmetiju, ČKprav nn njej n« živi, ju v avtu preburiel vso noČ, saj je na pogorišču še vedno tlelo. Tlenje je bila videli še včeraj ^ufraj.
Vam doma kradejo, ko ste na dopustu?
Poskrbite za svojo varnost in varnost svojega doma, preden odrinete, da ne boste presenečeni ob prihodu z oddiha
Večina vaših sosedov in sodelavcev je verjetno že na počitnicah, morebiti so vas celo prosiU, če bi jim lahko zalili rožice, izpraznili nabiralnike in občasno pokukali k njim, če je vse v najlepšem redu. 6; so vas to prosili, jih vzemite za zgled, ko se boste odpravili na dopust tudi sami, saj vaš dopust še ne pomeni, da počivajo tudi nepridipravi. Nasprotno! Vaše počitnice so zanje božji dar. Medtem ko se boste nastavljali žarkom, si tatovi lahko pojejo med tatvino vaše hiše ali stanovanja, pa vi še vedeli ne boste, ^j se dogaja ...
Zato zavarujte svoje domove. Tudi če se vse leto »gledate počez« s sosedi, jih poprosite, da naj bodo pozorni na morebitno sumljivo dogajanje okoli vaše hiše, predvsem pa poskrbite, da vaše stanovanje ne bo že navzven
kazalo znakov daljše odsotnosti stanovalcev. Zaprite vsa okna, pa tudi kakšne druge odprtine, skozi katere bi se lahko tatovi prismukali v hišo. Da ne bi kaj počilo ali spustilo, pred odhodom izključile različne porabnike energije ter dovod plina in vodovodne pipe. Vožnja je poleg lenarjenja na počitnicah ključnega pomena, zato Je treba, preden sedete v vozilo, preveriti in poskrbeti, da je vozilo brezhibno. Ivied vožnjo veljata previdnost in koncentracija, med vmesnimi poslanki pa ne pozabite, da alkohol in volan ne gresta skupaj.
Da ne boste mishli, da v tujini ni tatov in da je vaš avtomobil stoodstotno varen! Vodja celjskega operativno-komunikacijskega centra Božidar Pezdevšek zato svetuje: »Ne parkirajte na neosvetljenih parkiriščih ter vedno.
»Gore so lahko i^erano nevarne, če za pot niste pri-rnmio (^emlienl. Ker se v hribih visme pogosto hitro in nepričakovano spreminja, je pomembno, da imajo počltnikat|i tucH rezervna oblačite, dodaten obrok hrane öl	jih. razmere prisilijo, da ostanejo v hribih dije, kot sa pričakovali. Neizkušenim prq>oroča-mo, da se v viscAogorje ne odiHtavljajo sami, ampak v ir ali vodnikov,« pravi
licije, tudi če niste oškodovanec.«
Pezdevšek ne pozablja na liste, ki se bodo v vročih dneh odločUi tudi za skok v vodo na neurejenih kopališčih. Tam je namreč zakonsko kopanje prepovedano. Na kopališčih ob morju se smejo kopalci zadrževati le na razdalji 150 metrov od obale, če ni določeno drugače. Niti na kopališčih storilci kaznivih dejanj ne počivajo. »Kopalce zalo velja opozoriti na previdnost pred priložnostnimi tatovi in spolnimi nasilneži,« dodaja Pezdevšek,
Če boste slučajno opazili, da kdo v vodi potrebuje pomoč, je utapljajočemu bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega kot reševalca. Sicer pa je reševanje velikanski telesni napor. Utapljajočemu se je treba približati s hrbtne strani in ga zagrabiti na primer za lase. Če se utapljajoči oklene
sinesreä, vkaterijebilkdo tdesno poškodovan ali |e imuL najprej tistrrano za« varujte kraj prometne n
dovanim, obvestite pnjici-|o (IB) in poč^jte na kraju nesreč Če ste ude^ leženi v promettti nesreči samo z gmoäio ^odo^ morate VD^ talcoj umaknili s ceste in lanei^ti osdbne podatke in poduke o vozi^ lih z dm^m ud^ežencem ter Izpolniti evix^ko poro-äk) o iHtsnetra nesrečL
reševalca, za slednjega m drugega izhoda, kot da se potopi in se tako reši smrtonosnega prijema. V kolikor se vam kljub samozaščitnemu ravnanju zgodi neprijeten dogodek, ostanite mirni. Še vedno je tu številka 113, če pa ste v tujini, se pozanimajte, na kateri številki dobite policijo.
SIMONA ŠOLINIČ
na počitnicah ne okradejo...
vodja ose Celje Božidar Pezda^ek,
ko zapustite vozilo, izvlecite ključ, zavrtite volan, da se zaskoči volanska ključavnica, zaprite vsa vrata in okna ter zaklenite vozilo. V njem tudi ne puščajte osebnih
predmetov. Alarmne naprave javljajo vlom le, če so vključene, zato bodite pozorni, ko se oglasi alarm. Kot očividec lahko veliko pripomorete k uspešnemu delu po-
. Pazite na svoj potni list in osebno izkaznico. Stobno |u hranite. Vsako izgubo, tatvino ali pogrešanje takoj sporočite sroji upravni enotL Če se vam to zgodi v tujini, ^ obrnite na dii^onuttsko konzularna predstavništvo naše države v lujini, v prlnwru, da to ni mogože, pa na upravno enoto najkasneje v osmih dneh po prihodu v Slovenijo.
Mr -. iiöNiK
^kbomika^ormacije
15
Oskrbovanka storila samomor
v soboto so morali policisti in reševalci posredovati pri Dotnu ob Saviniji. Gre za dom za starejše v Celju. Iz petega nadstropja naj bi padla 83-letna oskrbovanka ter se pri tem tako hudo poškodovala, da je takoj umrla. Po do zdaj znanih podatkih naj bi šlo za samomor. 83-letna oskrbovanka je büa z območja Ljubljane.
Pozor, sumljiv tič!
v Savinjski regiji naj bi neznan moški hodil po domovih in se predstavljal kot serviser Gorenja Servis ter občanom lagal, da je treba na plinskem štedilniku ali kuhališču opraviti zamenjave gorilcev in varnostnih ventilov ter jim to storitev tudi ponudü. Do zdaj je na tak način oškodoval že več ljudi, predvsem starejših, zlorabo pa že raziskuje tudi policija, pravijo v Gorenju, kjer tudi zagotavljajo, da menjave gorilcev in varnostnih ventilov, razen v primeru okvare, niso potrebne. Gre za moškega, ki se ne vozi v službenem vozilu ne nosi delovnih oblačil Gorenja niti ni zaposlen pri njih. »Po poročihh očividcev se vozi v temno modrem kombiju, računi, ki jih izdaja, pa so pomanjkljivo izpisani in žigosani z lažnim žigom Gorenja,« še opozarjajo v Gorenju. Vsi, ki sumijo, da so bili oškodovani in da je omenjeni sumljivi tič šari! tudi pri njih in za to pobral lepo vsoto denarja, naj pokličejo na 113 ali tudi na Gorenje Servis.	S S
Izročili kriminalca
Kot poročajo nekateri mediji, je slovensko pravosodje konec minulega tedna Črni gori izročOo 30-letnega člana črnogorske mafije Srdana Rajoviča. Za njim je bila razpisana tudi mednarodna tiraUca. Moškega so prijeli v Sloveniji, do izročitve pa je bil v priporu v Celju, od koder so ga ob strogih varnostnih ukrepih prepeljali v Ljubljano, od tam pa v Črno goro. Trenutno je v priporu v kraju Spuž, pri čemer naj bi bil član močne združbe, ki naj bi preprodajala droge na območju Balkana. Rajovič je tudi obsojen na 11 let zapora zaradi umora 21-letnega Vasilija Obradoviča. Tega naj bi ubil 25. junija 2000 v kraju Beran v Črni gori. Rajoviča naj bi poznali kot člana tako imenovanega Beranskega klana, ki naj bi se ukvarjal s preprodajo droge predvsem v ' n tujini.
10.00 Knjižnica Rogatec_
"ObtilkovanjeDAS-mase
ustvarjalnadelamica
Med 17.00 in 19.00 Prostori PPM Brasiovče
Športne igre
Modna revija Brooklyn butika in pianist Georg Krajnc
Z NOVIM TEDNIKOM
v • •
živite ceneje!
te bili že v minulih tetih deležni številnih ugodnosti, lani. v jubilejnem 60.
letu izhajanja, pa smo terli?o cenejSh nakupov. V Klubu naročnikov Novega'tednika boste A^SJSSn lahko s kartico, k. ste lo prejeh. kupovali boli ugodno, so vam kol naročniku na voljo različni popusti sropufTOMNA^ J IrgovinA to Mail. 1^8 vse lahko prihranite, je r^vMno iz spodnjega seznama, ki ga bomo ie širili. ^ruruamwuMivwiiiu
Pod okriljem Mestne občine Celje
20.00 Vodni Stolp Celje

21.00 Velenjski grad_____
Pesmi španskih Judov Klatisa Jovanovič (vokaO in Droro Orgada (kitara)
teboj in menoj je prosta kakor pesem
gledališki recitalpoezije
diagnostikavaal-setvis mDtDijev- smis kosilnic. Mariborska c. 87,3000 Celje, tel.: 03 49166 70. GSM 04167S 010 • m popusta velje za storitve -Casino FaraoflCrtie.gublianska cajla 39.3M0 Caje -
■Simefd.o.D.. ipavf eva ulica 22.3000 Celje, P.E. ljutiliana, Brnčičeva 7. P.L Koper, rarska 17-3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva, Popust ne ve^a za
mkupuziimicli pnevmatik Št. 58-24. julij 2007

Pohlliiava ulica jI v cgljskim naselju Lava.
Od Pohlina do Preglja
se imenujE
V	današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Pohlinove ulice, ki je v Celju na Lavi. Poimenovali so jo po slovničarju, nabožnem piscu in piscu slovarjev Marku Pohlinu, ki se jerodilvLjubljanil3.aprila 1735.
Marko Pohlin, njegovo pravo ime je bilo Anton, se je rodil v takrat še šempetrskem predmestju Ljubljane gostilničarju Janezu Jurij u, ki je bil po rodu iz Kamnika, Pri 12. letih je odšel v Novo mesto (1747),kjer seje šolal v tamkajšnjem frančiškanskem samostanu. Dve leti kasneje (1749J se je vrnil v Ljubljano, kjer so ^ sprejeli v jezuitsko semenišče in leta 1754 je uspešno zaključil 2. letnik filozofije. Najverjetneje istega leta je stopil v red bosonogih avguštincev in nato vseskozi živel v treh samostanih. Sprva v Mariabrunnu, zahodno od Dunaja, kjer je opravil prvi noviciat, nato med leti 1755-63 na Duüäjxi, kjer je opravil drugi noviciat in študiral bogoslovje, leta 1763 pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je sprva opravljal delo pridigarja, leta 1772 pa mdi vikarja.
V	letih 1775-94 je živel menjajoče se na Dunaju in v Ljubljani. Leta 1775 je namreč ponovno odšel na Dunaj, kjer je bil učitelj kleri-kov, nato pa se je po šestih letih (1781) vrnil v Ljubljano, kjer jebil izvoljen za ljubljanskega subpriorja. Vkranj-ski prestolnici je ostal tri leta, nato ga je pot spet peljala na Dunaj, kjer je postal pokrajinski tajnik in leta 1891 še dunajski subprior. To delo je opravljal do leta 1791, ko je odšel v Mariabrunn in postal učitelj redovniških pripravnikov - novicev. Umrl je za posledicami protina, v spodnjeavstrijskemavguštln-skem samostanu Mariabrun-•nu, 4. februarja 1801.
Maiko Pohlin velja za začetnika slovenskega književnega preporoda. Ustvarjal je v obdobju razsvetljenstva in je napisal okrog 50 del, od teh jih je vsaj 20 ostalo v rokopisu. Za tiste čase precej nenavadno je, da je večina del
napisana v slovenskem jeziku, nekaj tudi v latinščini in nemščini. Pohlin, ki seje šolal v slovenskem okolju, se je vseskozi čutil Kranjca oz. Slovenca. Na njegov kranj-sko-slovenski razvoj je vplivalo še več drugih momentov. Veliko je imel stikov s češkimi samostanskimi so-brati in prav Čehi so v tem obdobju krepih svoj jezik. Številne slavistične knjige, med njimi Rosova in Pohlo-va slovnica češkega jezika in Hauptmannova slovnica lu-žiškega jezika, so nedvomno vplivale na njegovo delo. Tudi razsvetljenstvo in borba med konservativno cerkveno smerjo in vse močnejšimi janzeisti so prispevali, da se je Pohlin usmeril v prou-čevanje slovenskega (kranjskega) jezika.
Prvo njegovo slovnično delo je bilo Abecedika, s podnaslovom: Sa taiste, katiri se otshejo Krajnsko brati nauz-hiti (1765). Tej je sledila še vrsta knjig, ki jih je namenil poučevanju jezika. Napisal je veliko del z nabožno vsebino. Na novo je sestavil številne molitvenike, ki so bUi drugačni od tedaj znanih. Npr. Molituvne bukuvce, iz leta 1799, so imele kar devet ponatisov.
Pohlin je leta 1768 ponovno prevedel mali katekizem Petra Kanizija, leta 1769 Maria nske Kempensar, avtorja Sebastiana Sailerja in leta 1785 Pridege, avtorja Johanna Nepomuka Tschupicka. Prevajal je tudi poglavja iz Biblije, ki pa so, žal, ostala le v rokopisu. Izšli pa so sveti postni Evangelyumi (1771). Kol prvi Slovenec je pisal in objavljal življenja svetnikov, npr. Lim bar med ter nam (1768) in Kratku popisuva-nje (1769).
Med posvetnimi temami njegovih del sta najpomem-
bnejši prevod Kmetam za potrebo inu pomoč (1789) ter zabavno branje Kratkočasne uganke, izšla leto pred tem (1788). Pri Pohlinovih zgodovinskih delih, o zgodovini Kranjske do leta 1000 (rokopis) in Bibliotheca Carnio-liae, izšla je leta 1803, ki sta pomemben literarnozgodo-vinski vir za drugo polovico 18. stoletja, se močno čutijo vplivi razsvetljenstva. Pohlin je bil tudi pobudnik literarnega almanaha Pisanice, ki ga Štejemo za prvo zbirko slo-venskih.,mi|tnih pesmi. Leta 1768 je iz ljubezni do domovine izdal Kraynsko gram-matiko, nemško pisano slovnico. V tem delu odklanja nemščino, zavedajoč se nevarnosti germanizacije, poudarja vrednost slovenščine. Zahteval je, da bi jo morali učiti v šolah enakovredno kot druge jezike in jo uvajati na vsa kultiuna področja. Kranjska gramatika velja za vezni člen med Bohoričevo in Kopitarjevo slovnico.
Glavno Pohlinovo slovarsko delo je Tu malu besediše treh jezikov. Velja za prvi tiskani slovar s slovenskimi iztočnicami. Snov za slovar je črpal iz dotedanjih tiskanih in rokopisnih slovarjev, upošteval je tudi pogovorni jezik, nekaj besed pa je izdelal kar sam, Njegov slovar je tako neposredno kot tudi posredno vplival na slovaropisje vse do izdaje Pleteršnikove-ga slovarja, v devetdesetih letih 19. stoletja.
Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Pregljeve ulice, ki je prav tako na Lavi v Celju.
Foto: BS
Kratko zgodbo o IMarku Pohlinu je za objavo pripravil mag. Branko Goropev-šek.
Glasba in poezija
Poletje v Celju, knežjem mestu prinaša do petka kar nekaj atraktivnih prireditev, najbolj zadovoljni pa bodo ljubitelji glasbe in poezije.
Glasbenim sladokuscem bo namenjen nocojšnji, torkov koncert Igorja Lunderja in Zagrebškega kvarteta saksofonov, ki bo koncert pripravil ob 20, uri na odprtem prizorišču Vodnega stolpa. Gre za zanimivo zasedbo, v katero je uveljavljeni kitarist Igor Lunder povabil še sloviti zagrebški kvartet saksofo- . nov, predstavili pa bodo novo zgoščenko z naslovom Re-eeeeds. Občinstvo bo slišalo nenavadno džez zasedbo, ki izvaja avtorsko glasbo Igorja Lundra, predvsem pa predelave džezovskih klasik av-
torjev kot so Evans, Corea, Brubeck in Coltrane, pa vse do klasikov kot so Bčla Bartök in slovenskih ljudskih skladb. Vstop je prost, v primeru dežja bo koncert v veliki dvorani Celjskega doma.
Jutri, v sredo, nas pri Vodnem stolpu čaka spet prav poseben večer. Pripravlja ga ljubiteljsko gledališče Teharje s plesno skupino Balem. Letošnji recital so posvetili poeziji največjega indijskega pesnika Tagoreja, naslovili pa so ga Ta ljubezen med teboj in menoj je prosta kakor pesem. Za recital so izbrali pesmi iz Tagorejevih zbirk Vrtnar, Žetev, Žrtveni spevi in Rastoči mesec. Poezija, prežeta z ljubeznijo, skromnostjo in človeško to-
plino, bo gotovo zadovoljila ljubitelje.
V četrtek v okviru prireditev, ki jüi je v celjsko poletje vnesel klub študentov in prireditve naslovil Z glasbo do vrelišča, prihaja izjemna slovenska skupina Jararaja z gosti. Kvartet sestavljajo izjemni glasbeniki, ki pri svoji glasbi predvsem izhajajo iz slovenskega ljudskega izročila, vendar s harmoniko, violino, klarinetom in basom starim ljudskim napevom vdahnejo ritme, fraze in občutja iz drugih glasbenih okolij, pa naj gre za židovsko, balkansko glasbo, tango, celo rok. Značibio barvo njihovi glasbi pa daje tudi sijajen vokal kontrabasistke Petre Trobec.
BS, foto: SHERPA
ki slišijo na ime Daj še
n-litro, Preigrali so vse »tnibaške« uspešnice, dodali še nekaj narodnih, latino in pop uspešnic, občinstvo pa pripravili do tega, da jim je glasno vzklikalo in ob odru tudi zaplesalo.
Veronikin večer po mehiško
četrtkov tretji Veronikin večer bo obarvan z mehiško glasbo. Na celjski Stari grad (če bo deževalo pa v Narodni dom) ob 20.30 prihaja zagrebška skupina Los Caballeros.
Skupina je nastala leta 1997 in deluje pod vodstvom Ivana Androiča, ki v primernih oblekah preigrava maria-
či standarde. Skupina je že gostovala v številnih državah (v Sloveniji, Nemäji. Avstriji. Italiji, na Slovaškem, Madžarskem) , kjer so nastopali z najuglednejšimi svetovnimi mariači skupinami. Za ameriško TV-mrežo PBS so po-sneh dokumentarni film Mariači: Duša Mehike, nastopali so z enim največjih svetov-
Var-
nih tenoristov Rämoi gasom, ki je po rodu Mehi čan. Za slovenski film Bara be so posneh glasbo ...
Zasedba na koncertih pre peva standardni repertoa mehiških uspešnic, kot Si Cielito lindo, Besarne muc ho, Guadalajara, Las mana nitas, La negra, La bamba
Skupina Los Caballeros na Starem gradu obljublja nepozaben mehiški večer.
hov'
iraiAJEV
Pet let laških Zvončkov
v Laškem je bila pred petimi leti ustanovljena medgeneracijska skupina, ki si je nadela ime Zvončki, njeni člani in članice pa so ob tem jubileju predstavili svojo dejavnost tudi v brošuri, nedavno pa ga, skupaj s podobnimi skupinami iz drugih občin, zaključili na družabnem srečanju v gostilni Bezgovšek v Laškem.
Skupino že od začetka vodita Robert Potočnik in Marija Smauc, oba nekdaj zaposlena na centru za socialno delo. Šmaučeva je zdaj že upokojena, Robert Potočnik pa je medtem postal direktor Doma starejših v Loki pri Zidanem Mostu. A kljub temu še vedno rad prihaja med svoje »zvončke«, še raje pa raztegne meh harmonike in z njimi zapoje. »V tem času smo navezali stike tudi z drugimi podobnimi skupinami, kakršna so Cekinčki v Domu starejših Zdravilišča Laško, Metulj iz Celja in Zimzelen iz Žalca in z njimi nameravamo ohraniti stike tudi v naprej. Na srečanjih je vselej prijetno vzdušje, obeležujemo tudi praznike, tudi osebne, in članom voščimo ob jubilejih, veliko pa jim pomeni tudi, da izdajamo glasilo Zvonček, v katerem imajo sami možnost opisati zgod-
Laškim Zvončkom so se ob zi
la uspešnega delovanja na srečanju pridružili tudi Cekinčki, Metulji iz Celja in skupina Zimzelen iz Žalca, pa tudi vsi drugi, ki so kakeritoli zaslužni za delovanje teh skupin.
be in doživetja, zelo veliko pa se nabere tudi raznih šal, ob katerih se nasmejimo,« nam je povedal Robert Potočnik, ki se je ob petletnem uspešnem de-
lu zahvalil tako sovoditeljici	kretarju Vladu Marotu, ki Mariji Šmauc kot tudi Mak- jim je na začetku delovanja
similijani Pihler in nasploh	skupine, dokler ni zaživel Centru za socialno delo Laš- Center starejših - Hiša ge-ko, Območnemu združenju neracij, ponudil streho nad Rdečega križa Laško in se- glavo za njihova srečanja,
pa tudi Občini Laško za finančno pomoč in drugim, ki so jim v tem času kakor-koh pomagali pri uresničevanju zamish.
MOJCA MAROT
_17
Kako vzgajati čebeljo družino?
čeprav smo po koledarskem letu šele sredi poletja, se čebelarsko leto že končuje oziroma se začenjajo priprave na naslednjo sezono. Zato je Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline v sodelovanju s Čebelarskim društvom Polzela pripravila zanimivo in praktično predavanje o vzreji čebeljih družin In matic.
Predavanja, ki je bilo v čebelarskem domu na Polzeli, se je udeležilo več kot 20 čebelarjev, sodi pa v sklop izvedbenih programov usposabljanja čebelarjev pri Čebelarski zvezi Slovenije ob podpori mi-nistrstvaza kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predaval je čebelarski mojster Janez Kropivšek, izkušen čebelar, ki se je strokovno usposabljal v Avstriji. V času, ko si čebelarska stroka prizadeva, da bi kraj nska sivka postala zaščitena v Evropski uniji, je še posebej pomembno, da se čebelarji tudi po strokovni plati seznanijo, kako z naravnim oziroma umetnim razmnoževanjem vzgojiti matico in naprej čebeljo družino.
TT
OSVEŽITE SE CENEJE!
Otroci ugnali Bedanca
Strokovne delavke Centra za socialno delo Celje Cvetka Vodišek, Breda Ste-gu in Barbara Tiselj so za letošnje poletje pripravile izlet na Gorenjsko, ki se ga je 21. junija udeležilo kar 43 otrok, ki so nameščeni pri drugih družinah, torej rejencev. Otroke je najbolj navdušila Kekčeva dežela.
Največjo skrb je otrokom že na poti do Kekčeve dežele vzbujal Bedanec. Zadnjih nekaj minut vožnje je bilo na avtobusu prav zato vse tiho. Pred veliko leseno hišo, kjer so snemali Kekca, nas je pričakal vodič in skupaj smo se vkrcali v poseben avtobus Be-dancmobil. Zaradi skrivne poti smo morali imeti del vožnje zaprte oči, naučili pa smo se kako pregnati Bedanca - z oponašanjem sove. Končno smo prispeli do Kekčeve dežele. Naprej smo se odpravili peš. Vodič nas je opozoril na Bedančeve pasti. Da bi se jim izognili, smo na-
prej poslali nekoliko večje dekle. Ta se je zaradi nepazljivosti ujela v past in Bedanec jo je zaklenil v kletko, da bi mu kuhala in prala. Slišali smo njeno kričanje, kmalu smo jo rešili in si hkrati na hitro ogledali njegovo hišo, saj je bil na lovu. Kasneje smo ga srečali v gozdu. Grozil nam je, ker smo mu odpeljali bodočo kuharico, mi pa smo neustrašno začeli sko-vikati kot sove, tako smo ga hitro pregnali.
Nato smo obiskali Brinc-Ija, ki nas je že čakal pred svojo nenavadno hišo. Pokazal nam je lesen dvižni most, ki je bil edini vhod v hišo in ga spusti samo za prijatelje. Spustil ga je in vsi smo si lahko ogledali notranjost njegovega domovanja. Za izhod pa smo se morali prav vsi spustiti po leseni drči. Nato smo se sprehodili do Kekca. Do srečanja z njim nas je ločil le še ozek skrivni rov. Na drugi strani smo nato skupaj s Kekcem preživeli nekaj tre-
nutkov in si ogledali tudi njegov dom, otrokom pa je zaupal posebno skrivnost. Naprej smo se odpravili še do Pehte. Na poti smo srečali Mojco, ki nas je pospremila do njene hiše. Pehta nas je pričakala s slastnim sladkim kruhom in čajem. Nazadnje smo si ogledali še njeno hišo, potem ^ se počasi odpravili nazaj proti avtobusu. Iz Kekčeve dežele smo se vsi navdušeni odpeljali na kosilo, nato pa smo si ogledaU še Blejsko jezero in se poslad-kah s sladoledom.
Na koncu se v imenu rejencev in rejnic prisrčno zahvaljujemo naslednjim sponzorjem, ki so omogočili izvedbo izleta: Elektro Celje, Tuš Celje, Hotel Štorman, odvetnik Drago Mikša, Poštna banka Slovenije, Energetika Celje, Celjski sejem, Klasje, Hypo Leasing Celje, Etol, občine Celje, Vojnik, Dobrna, in Štore.
Cvetka, Breda in Barbara, . CSD Celje
bralci fotografirajo
Bralka Andreja C. Steiner nam je poslala dve fotografiji. Izbrali s prikazuje ljubezen otrok do živali. Če imate tudi vi zanimivo fotografijo, nam jo pošljite!
o tole, ki posrečeno
Iz Male hiše na morje
v Mali hiši na Pilštanju je v času počitnic še bolj živahno kot sicer, skrbnica Simona Simon in predsednica DMD Ada Požeg pa otroke, ki prihajajo za kratek čas pod varno pilštanj-sko streho iz različnih predelov Slovenije, od sedaj vozita z novim kombijem.
Glavni donator težko pričakovanega prevoznega sredstva je bil Rotary klub iz Čateža, na pomoč pa je priskočilo tudi podjetje Oplast iz Slovenskih Konjic ter podjetnik Maček iz Črnuč. Veli-
ko pa jim še vedno pomaga Lions klub iz Ljubljane.
Ob obisku članov rotary kluba in ob prisotnosti župana občine Kozje Dušana Andreja Kocmana so jim otroci prebrali zahvahio pismo, ki je vsakogar ganilo. Pohodnikom prvega romarskega pohoda, ki je potekal od sv. Eme pri Pod-četnku do Pilštanja, so predstavili, kaj vse si želijo, in eno izmed delavnic. S ponosom so obiskovalcem povedali, da so se s kombijem popeljali že v ljubljanski živalski vrt, v Čatež in Rogaško Slatino.
Otroci, ki bodo nekaj dni prebili v Mali hiši na Pilštanju, pa se vpoletnem času ne bodo kopah le v bazenu, temveč se bodo popeljali tudi v Savudrijo. Tam živi prijazna slovenska družina Koštomaj (izVojnikaJ, ki je ponudila dvakratno brezplačno bivanje. Na takšen način bo omogočeno otrokom, da se bodo za kratek čas sprostili tudi na morju, kar mnogim zaradi domačih družinskih razmer ni dano.
MAJDA REZEC

Novomašno slavje na Teharjah
Začetek julija je čas novih maš. V nedeljo, 8. julija, je opravil slovesnost nove svete maše na Teharjah Janko Rezar, ki je doma iz Slane.
V soboto zvečer ga je v Sto-rah sprejel župan, nato pa se je skupaj s svojimi domačimi v spremstvu konjenikov s kočijo odpeljal do domače cerkve. Pred cerkvijo so ga sprejeli domači župnik, ministranti, bogoslovd in žup-ijani. Slovesni sprejem se je
nadaljeval v cerkvi, kjer je prejel novomašni šopek. V nedeljo zjutraj je potekalo najprej slovo od doma. Z lepim programom so se od njega poslovili starši, bratje in sestre ter sorodniki in krajani. Od staršev je prejel blagoslov in križ, ki ^ bo spremljal celo življenje. Vsi skupaj so se peš odpravili do cerkve, kjer je potekala nova maša. Slovesni pridigar je bil Jankov sosed Miran Sajovic. Popoldne so se domači in
povabljeni zbrali v šotoru na sosedovem travniku, kjer so se vesehli veUke slovesnosti.
Novomašnik Janko izhaja iz enajstčlanske družine, ima pet bratov in tri sestre. Stric je brat jezuit, tri tete pa so sestre reda Marijinih sester. Vsi so aktivno sodelovah pri maši. Mnogi Teharčani in okoličani pa so zelo aktivno sodelovali pri pripravah slovesnosti in praznovanja.
MILENA JURGEC Foto: JANEZ BRAČKO
IfPC
hov!
pfflSÜTI
19
zdravje - maše bogastvo
Obstipacija
2. DEL
Normalno se hrana po zaužitju zadržuje v črevesju 24 do 36 ur, nato se izločijo ostanki z blatom. Pri obstipaciji je ta čas daljši. Odvajanje blata postane težava, ki je številne mučila že tisočletja. Refleksi, ki regulirajo izločanje blata, so
vzrokov, so pa lahko za to vzrok tudi različne organske okvare.
Zaprtje je le redko vzrok za različne težave, ki jih ob obstipaciji opisujejo bolniki. Je pa res, da obstipacija poslabša različne že obstoječe bolezni in pri okvari jeter lahko povzroči, zlasti zaradi slabe razgradnje resor-biranih strupov, celo njihovo odpoved.
Ob tem imajo bolniki pogoste nevrotične težave, glavobole, nespečnost, vrtoglavico, razbija jim srce ... So utrujeni, lahko hujšajo, pojavijo se izpuščaji po koži, pade odpornost organizma, pojavljajo se okvare črevesja in bolečine v obliki krčev. Zato je treba pogosto jemati zdravila za odvajanje, ki pa postopoma privedejo do neobčutljivosti. Zaradi pretirane uporabe zdravil se pogosto črevo raztegne, refleksi za defekacij o pa ob tem oslabijo. TUdi zdravila za odvajanje so lahko vzrokza raz-
piše: prim, JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog
lične težave. Zaradi prevelikih odmerkov, kar je pri zaprtju zelo pogosto, se okvari sluznica in pojavi kronično vnetje. Pojavlja se tudi napetost trebuha, pogosto je prisotna tudi flatulacija ali izločanje plinov neprijetnega zadaha. Sluznica se spremeni tudi v ustih in ljudje imajo neprijeten zadah. Ob tem se pojavljajo motnje v presnovi elektrolitov, zlasti kalija, zaradi česar se pojavi oslabelost mišic. To zahteva takojšnje ukrepanje in odstranitev ostankov blata oziroma skibal iz črevesa.
Pri akutnih obstipacijah je velikokrat dovolj, da vstavimo v črevo svečko glicerola ali da preko gumijaste cevi napolnimo črevo z odvajalno klizmo. Ta vsebuje ka-milčni čaj, v katerega dodamo glicerin in magnezijev sulfat (pri otrocih se sulfat ne uporablja). Pri dolgotrajnih
posode za klistiranje dodati posebna mehčala, ki jih pri-
treba izbirati, je zagotovo zelenjava.
pravimo iz zeUščnih olj. Ponavadi uporabimo oljčno skupaj z parafinskim in oljem sezama. Razmerje je odvisno od trajanja obstipaci-je. Po 2-3 dneh sledi levaža z raztopino soli, kar ponavljamo več dni, nato pa le še 2-3 krat na teden, vse dokler se ne vzpostavi lasten refleks. Ob tem pazimo, da ne pride do intoksikacije z razgradni-mi produkti v fekalni masi.
Istočasno moramo spremeniti način prehrane in uživanje zdravil. Zdravljenje naj omogoči redno defekacijo. Defeciiali naj bi vsak dan, zato pa je potrebno precej resnosti in prilagoditev dietet-skemu programu. Dietna terapija zahteva redno jemanje hrane, ki ne draži črevesa, je pa voluminozna in vsebuje veliko balastnih snovi, predvsem vlaknin (pektin, agar agar, kuzu, hemicelulozo, ki jih dodamo v kompote, juhe in prikuhe). Bolnik mora verjeti, da lahko z vztrajnostjo prepreči obstipacijo, a zato potrebuje dovolj časa, tudi za defekacijo, saj bo v tem času na novo vzpostavil izgubljene reflekse.
Najbolj pomembna pri tem je hrana. Nekateri prisegajo na jutranjo cigareto, drugi na mineralno vodo z magnezijem, večini pomaga redna prehrana, ki je raznovrstna in vsebuje veliko zelenjave, predvsem stročnic (leča, grah, mungo fižol), a tudi zelje, brokoli, Špinačo, blitvo, korenje, repo, zlasti pa polnovredna žita v obliki kosmiče v z dodanimi orešč-ki, rozinami, a brez dodanega sladkorja. Priporoča se polnovredni kruh iz rži, pire, kamuta, ajde, z dodatki sončnic, še posebej pa z veliko lanenega semena. To predhodno zmeljemo, saj nezdrobljeno predolgo razpada in slabo sprošča muci-ne iz jedra. Ti nabreknejo in olaj šaj o pasažo skozi črevesje. Pogosto ga dodamo v jogurt ah kislo mleko skupaj z marmelado iz brusnic, marelic ali shv Vse to še dodatno pospeši izločanje blata; Na

Podjetje Family Frost d.o.o.,
vabi nove sodelavce
za prodajo globokozamrznjenih izdelkov iz dostavnega vozila.
če ste iz štajersko-savinjske regije ali Zasavja, vas veseli delo z ljudmi, radi vozile in prodajate, se pridružite dinamičnemu kolektivu Family Frost v novi poslovni enoti v Žalcu. Več informacij vam bomo z veseljem posredovali, če pokličete tel, 031 373 500.
dragi strani pa se bomo izo-gibah hrane, ki umirja peristaltiko in je koristna pri dia-rejah. To so pripravki iz ri-ža, različni pireji, pudingi, drobne testenine, biskviti, kakav.
Nekaterim pomaga že jutranje uživanje fig, ki jih lahko namočimo, drugim datelj-ni ah suhe shve. Tretji si pripravljajo iz vsega tega kompote, saj je pomembno tudi uživanje zadovoljivih količin tekočine. Vendar hrana vkljub vsej dietetski pripravi naj ne bo brez maščob, saj takšna le slabo pasira črevesje. Ker so maščobe na slabem glasu zaradi holesterola in z njim povezane ateroskleroze in različnih žOnih bolezni, uživajte predvsem varovalne maščobe. Tako naj ob kroničnem zaprtju v fazi normalizacije bolnik te uživa v obliki omega 3, 6, 7 in 9 olj. Priporoča se, da zjutraj zau-žijete 1-2 kapsuli olj v tej kombinaciji (omega 3 z večjo vsebnostjo DHA, od omega 6 linolenska in gamalino-lenska kislina, pri omega 9 pa j e pomembna oleinska kislina, ki jo je največ v prvem iztisu oljčnega olja, ki vsebuje vsaj 72 % oleinske kisline, ostalo pa so mega 6 MK).
Pogosto je dovolj, da par tednov zatižijemo žličko lanenega, sezamovega in oljčnega olja. Vmeša se med kosmiče in poje na tešče z jogurtom. Nekateri pijejo ob tem sadne sokove, ki pa ne smejo vsebovati preveč proste kisline. Lahko se pripravi mešanica različnih kosmi-čev zbanano, temu pa se doda žlico sezamovega ali ribjega olja. Zaradi okusa izberite olje, ki je pripravljeno za otroke in nosečnice. Pomembno je, da se ob tem od-povemo različnim laksati-vom, kot so sena, dulcolax in podobna sredstva, ki jih postopoma ukinjamo.
Pogosto je vzrok za opsti-pacijo stres, spremenjeni pogoji bivanja ob potovanjih, premajhna fizična aktivnost ... vzroki, ki jih je relativno enostavno odpraviti. A potrebna je vztrajnost in odločitev, da bomo spremenili slog življenja. začeU različne oblike rekreacije in obvladali svoje prehrambene navade. Dolgoročno se obnese le to.
Če imate vprašanje za pri-marija Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19.3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si
illW^iANJi
I®2»£« 8,01/SJ 9 3S Sfl
rrožice in čajčki
Po smilj na morje
Smilj (f/eßshrysumj je silno uporabna dlšavnica in zelo zdravilna rastlinica. A kaj, ko ga pri nas še ne poznamo najbolj. Le redki ga nabirajo ali gojijo po vrtovih. Če se odpravljate na morje, ga boste srečali ob obalah in na peščenih krajih. V tem času je sicer več ali manj že odcvetel, a ponekod ga je še moč nabra-
Pred dnevi sem ga čisto slučajno opazila na plaži med Pacugom in Stmnjanom. Ker mi njegov močan duh zelo godi, sem se namestila, kjer ga je bilo največ. Morje v konibinaciji s smiljem in drugimi dišečimi zelmi, ki nas ob morju razvajajo s svojimi eteričnimi olji, je pravi balzam za dušo in telo. Te rastlinice omogočajo ljudem, ki jih mučijo bronhitis, astma in druga pljučna obolenja, da končno sproščeno zadihajo. Treba je vedeti, da pri nas rasteta dve vrsti smilja. Peščeni smilj (Helichtysum arenariam] raste po suhih travnikih in peščenih pobočjih Istre in južne Primorske. Laški smilj {Helichrysamita-liciim) srečujemo po suhih kraških gmaj nah in med skalovjem v Primorju. Oba lahko gojimo tudi po vrtovih in po potrebi uporabimo za odi-šavljenje jedi ali za zdravilni čaj. Malo je občutljiv na mraz, sadimo ga na zavarovana mesta.
Za pripravo čaja na hitro posušuno cvetne vršičke, ki jih shranimo v zaprte kozarce. Njihov vonj rahlo spominja na začimbo curry. V ljudskem zdravilstvu smilj uporabljajo kot diuretik, sredstvo. ki žene na vodo. pri boleznih jeter in prebavnih organov ter za pospeševanje izločanja žolča.
Pomagal naj bi ob vrsti bolezni, ki jih povzročajo ah spremljajo alergične reakcije, denimo pri astmi, krčevitem kašlju, pelodnem nahodu, nahodu z zamašenim nosom in solzenjem, putiki, revmi, vnetjih živcev. Obnese se še pri koprivnici, dolgotrajnih kožnih vnetjih, ek-cemih, aknah, herpesu, stri-jah, luskavici, opeklinah, bruhanju, motnjah vegetativ-
Piše: PAVLA KLINER
nega živčevja, nespečnosti, migrenah in melanholiji. Rahlo uravnava krvni pritisk in delovanje ledvic, pospešuje cirkulacijo krvnega obtoka. zbija vročino in blaži menstrualne krče. Dobro naj bi de! pri vnetjih želodčne in črevesne sluznice, pri krčnih žilah in pri zlati žih.
Znanstveniki so dokazali, da spodbuja odvajanje žolča in sprošča krče gladkih mišic. Zaradi teh lastnosti pomaga zdraviti kronično vnetje žolčnika in spremljajoče krče. Ker vsebuje antibiotične sestavine in grenčine. pospešuje izločanje prebavnih sokov v želodcu ter iz trebušne slinavke v dvanajstnik. Čaj pripravimo kot poparek: 2 žlički zdrobljenih cvetnih vršičkov poparimo s skodeU-cn vrele vnde in pii.sTimn pokrito stati 10 minul, nato od-cedimo. Pijemo do 3 skodelice čaja na dan. Če želimo spodbuditi prebavo, ga pijemo pol ure pred jedjo. Lahko ga uporabimo tudi za in-halacije pri astmi, nahodu, senenem nahodu in dušečem kašlju.
Peščeni smitj
20
nmt ■
ktopel dom
»Tudi v pasjih dneii mislimo na vas!«c
Vročinski val, ki ga preživljam«, nas je še zbližal z naSimi Küsnuiii-mi prijatelji, saj oboji trpimo v p.isji vročini. Sedaj razumem, zak>ij iiiut jo v južnih državah sredi dnev.. »sieste« (popoldanski poritck; op.avt.}. V tej vročmi težko mislis, nimaš apetita, od znoja pi^čcjo ot^i ... To pa velja tudi za kosmatiiirr, zato brez skrbi, če kuža v loh dneh nekoliko manj je, je bolj miicn ipd. Saj smo tudi sami takšni. '1'oiej nut prijajo podobne stvari, »siessüi« v hladu, veliko vode, kakšn.i (isvv žilna kopel in mir.
Vročini navkljub pa ima vetišču še kar nekaj živali strpno pnčakuiejo vaše odl( jih posvojite. Na slikah iih kai, v zavetišču pa nh lahki šfe več. Če bi jih radi vide nas obiščite v zavetišču od j ka do petka med 12. m 16 intormaciie pa lahko khcei dnevih med 8. in 16. uro m 74 - 90-600.	ROK t<
»Nisem pravi Škot, sum |ih v najboljših iKisjih lutih. Prastar za nerčije s čevlji, premlad za zgelj poluŽHvnnju (cuprav mi sluilnju v tej pasji vročini izredna prija),<( (4492)
osti ima pred mediji še malce treme, ap. p.) pa bi igrice z lastnikom tudi v vročini bile zelo všeč. Saj bo ta (lastnik »Ob meni dnevi niso lečrn(hbeli,«zatijuje prijazna, pet let stara psička, namreč) kmalu prišel, ati ne?« (4617)	»Naj vas videz moje garderoba ne zaveda.« (4635)
i. S^-' • sf

»Resdasembaljmajhna,pavandarsembilavsrčkulastnlkazelovelika.Zakajmetarejne štejemle poišče v Zonzaniju?« se sprašuje prikupna psička, ne dolgo nazaj najbrž prebivalka Na postavnimi v leglu. Bi se z mano postavljal tudi ti?« zelenici vCelju, kjer so jo našli. (4640)	(4618)
k
»Da bo IZ menu su nekaj sn mi prerokovali ze vrasnih dnob (o lutih «.c pri meni nc moremo govoriti, saj mesecev). Že takrat sam bila med bolj
itednik
Obvestilo za naročnike
Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase
v Novem tebniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svoio naročniško kartica ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom Novega tednika.
F0RD!)(ilaxyl,9tdi,letnik 1997/98,prevoženih 221.000 km, reg. do 1/2008, z
PRODAM
MEŠALEC betona, enofazni, prodam. Telefon 031444-756.	Ž545 ZGRABUALNIKSip220, zelo dobro ohro-nien, prodom. Telefon 041720496.
ROTACIJSKO kosilnico Sip Šempeter 135 pro-damo.Telefon(03)700-1497. 3775
PRODAM
lM(0,liliiinG!drGviliä.,nüveaiPriidDi.
hSo,ki»n.h.|.n.«iiiiaDinip.rieH! 573-18/5,04184J{IIÖ. 3758
mEIUSKAi.itililiia,k...Parivömk.«. Levee,prodamD.Teleton 031 369-188, 1031 57118882; in..il:!bl..pelnii(iK @eniail.si.	p
KUPIM
™E«D,aon..pnl..llHio,do25kiiili (elia,lohkeludizazldlilvopaiceleoz. zemliišče zu nadomeslno gradnjo, kupim. Resen kupec, pinčilo v golovinj. Telefon 041397-211. 3489 HIŠO,v(elluoliokoliti,z«loni,lohkoio starejšo in potrebno prenove, brez po-sredniko,kirpinrlidndružlnn. Telefon 041679-573.	3391
ilMMl
ENOSOBNO slGfiovonie v Žolču prodom. TelefonOSl 317-633. stbo
ODDAM
V KAMPU Stroško in Šimuni, no otoku Pogu, cddom« klimotizirone počitniške hišice. Telefon 041 736-298. Nekaj hišic (udi naprodoi. Telefon 041 633-721; www.suiilile.si. Bitnlrnde,(1.0.0.,Ljubljansko C. 88, Novo mesto.	n
WWW.I
SI
Bass d.o.o., Načrtovanje in izvedba računalniških! projektov In programske opreme,
Ulica XIV. divizije 14, 3000 CEUE
OBJAVLJA Prosto delovno mesto za
DELO V RAČUNOVODSTVU IN ADNIINISTRACIJI
Kaj pričakujemo?
-	najmanj V. stopnjo izobrazbe ekonomske oziroma druge ustrezne izobrazbe, podkrepljene z najmanj cfvema letoma delovnih izkušenj;
-	aktivno uporabo I^S WINDOWS okolja in paketa IVIS OFFICE;
-	poznavanje dvostavnega knjigovodstva in veljavniti rači> novodskih standardov;
-	korriunikatlvnost, urejenost, sproščenost, posluh za ekipno delo;
-	želja po dodatnem izobraževanju, znanjih;
-	samoiniciativnost, inovativnost.
Kaj ponujamo?
-	delo v mladem dinamičnem kolektivu
-	stimulativno nagrajevanje.
Z izbranim kandidatonvko bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom. Vloge zžlvljenjepisom in dokazili pošljite na naš naslov dovključno 17, 8. 2007.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 16 dni po opravljeni izbiri.
Vse dodatne informacije dobite na tel. Š1.: 034-900-900 vsak dan od 8.00 do 16.00.
Podjetje NT&RC,d.o.o. Direktor Srečko Srot
fax: (03) 5441032, Novi tednikizhaja vsak torekinpelek.
Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7.09 EUR (1-699.05 SIT). Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR (40.801,11 SIT). Številka transakajskega računa-. 06000
0026781320. Nenart)čenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk; Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska S. direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vredno.st. NOVI TEDMK
Odgovorna urednica; Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: wwwjuinjades^com E-mail uredništva; iednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@ni-rc .si
Odgovorna urednica: Simona Brgiez
Urednica iirformativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kiiralt. Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamojčič. Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCMA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije; Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: V(qko Grabar, Zlalko Bobinac, Viktor Klenovšek. Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fäx; (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agendja@nl-rc.si
HOV. ;;;iii
ilNFOBMÄCIJE - lyi^lf GLASI
21
Vsi bomo enkrat zaspali, v mini počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šU...
ZAHVALA
Radi bi se zalivalili vsem, ki ste nam ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
AVGUSTA GOLOBA
(2.8,1927 - 8. 7.2007)
nudili pomoč, izrekli sožalje ter darovali cvetje,
sveče, za sv. maše in dobrodelne namene. Hvala gasilcem GD Socka in sosednjih GD za gasilski pogreb, pevcem cerkvenega pevskega zbora župnije Nova Cerkev za čudovito petje pri vežici, sv. maši in ob grobu, g. Vicmanu in g. Cviklu za opravljen cerkveni obred, govornikoma za besede slovesa, zvezi borcev ter vsem, ki ste ga v tako velikem
številu spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala njegovi osebni zdravnici dr. Alenki Rak za vso skrb in dolgoletno zdravljenje, prav tako osebju bolnišnice Celje in bolnišnice Topolšica. Dragi ate, počivaj v miru!
TVoji: žena Milica, hčerka Jožica, zet MIlan, vnuki Simon, Janez, Metka in Uroš in rejenec Slavico
V PIRANU oddoiam za počRnikovonje popolnoma opremlieno gorsoniero po ugodni ceni.T«ie{on 040 24S454.
3718
APARTIW,5taroie(!ro Izole,ISOmodnBijfl |2o<lr.->2ot445£UR/dan,o[ldaiii. Telefon 031370486.	p
DVE telički, težki ISO kg in brejo kravo, prodam.Telefoii041 793^34. 3/54 HLICO amentolko, brejo 8 ine»«v, prodam. Telefon 5770^11. 3780 ODOJKE, težke 40 kg in bunke kozli», prodam. Telefon 031 584-358. 3784
PRODAM
PRODAM
PRAŠIČE, tri, težke 40 kg in kravo simentol-ko, težko 750 kg, za zskol, prodam ali menjomzobrejo.Telefon548S-158.
PRAŠIČE, težke od 50 do 70 kg, prodam.
Telefon 5798-167,031 682-285.3711 JARKICE, temno rjave, težje pasme, no začetku nesnoäi ter mlade, težke peteline in enoletne bele nesnite, prodajamo vsak delovnik. Dobrove, Roje, Šempeter, telefon 700-1446.	3712
PRAŠIČE za nadaljnjo rejo, težke od 100 do 130 kg, prodajamo. Telefon 041 619-372.	Ž232
TELIČKO simmtalb, težko 150 kg, za zakol ali nodoljnjo rejo, prodom.Telefon 041 827-231.	L344
ŽREBICOzanfldaliiiioreio,stflrol5mese-(fiv, prodam. Telefon 041 547-413.
Š546
8IKCE simentalce, od 130 do 150 kg, dva bika, 300 in 400 kg terdve mladi breji kravi, prodfim.Telefon041 258-316.p
m
elektrosignal, doo
Uspešno podjetje z več kot poIstoletno tradicijo zaposli
vodjo elektro delavnice
•	VI. stopnja izobrazbe elektroteti nič ne smeri
•	poznavanje ACAD in WSCAD . vozniški izpit B-kategorlje
•	znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, nemško) . delovne izkušnje 3 leta
Pogodba o zaposlitvi se sklene za določen čas 6 mesecev z rpožnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Možnost takojšnje zaposlitve!
Kandidati morajo k prijavi predložiti:
•	vlogo s kratkim žfvlienjepisom
•	kopijo zadnjega šolskega spričevala
Iznenada ustavilo se je tvoje dobro srce, v trenutku postalo prazno je vse, v nas pa seje naselila globoka boleäna, aj za vedno smo izgubili te. a pozabil te ne bo nihče.
ZAHVALA
Še vedno ne moremo razumeti, niti v sebi tega dojeti, da tako kruta usoda iztrgala te je iz naše sredine
in pustiia v nas žalostne spomine. Ob tragični izgubi našega dragega sina, brata in strica
JOŽETA SKALETA
iz Debra pri Laškem (14. U. 1954-1.7.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti, z nami delili trenutke hude bolečine, darovali cvetje, sveče, sv. maše, izrazili pisna in ustna sožalja ter nudili pomoč. Posebna zahvala tudi g. župniku za cerkveni obred, Komunali Laško, pevcem, g. Mastnaku za odigrano žalostinko ter govorniku g. Piklu za izrečene zadnje besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala, ker ste ga in ga še vedno nosite v srcu.
Žalujoči: mama Marija, brata Martin in Tona ter sestre Štefka, Dragica, Agica, Zalika in Micika z družinami
L346
ŽENITMA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že vei kot 10.000 osebam, posreduje zn vso slo-rosftia obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 50S495. Leopold Orešniks.p., Dolenja vos 85, Prebold.
SENO in olovo prodam ali menjiim za žito. Prodam suhe deske,18 mm in125 ml Telefon 04197^68. 3742 VINO, domače, rdeče in žgonje, prodam.
Telefon 041 518-195. 3762 KUMATSKO napravo Esk/ mono, premična, 2440Kw,poceniprodam.Telefon(03) 5486-017.	3783
I^M
Iskreni tant]s lž6«Jo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jih |e, zato piiiv ce, pozabite na razočaranja ter jih brez stroškov «joaiajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad, d.O. o, Gosposvetsko 3, (elje, telefon 041 771-104.	3710
IZOIA- Pira^Portorož, vsak torek in nedeljo, ceno tjo in nazai19,S0EÜR,l!ezer-varija: 041 807-060. Posredništvo in prevozništvo, s, p,, Kidričeva 1, Žalec,
Tiho. tiho mi srce zaspi, am pod rušo. tam so tihi sru, tam je mir. ki tu ga ni...
OSMRTNICA
Z veliko bolečino v srcu sporočamo, da je 87. letu po hudi bolezni umil
IGNAC SIVEC
iz Celja, Malgajeva uUca 20, (6. 7.1921 -19.7.2007)
Pogreb bo v torek, 24. julija 2007, ob 11. ur pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 9.30 v mrliški vežici Številka 3. Žalujoči: žena Marica, hčerka MUena z družino ter
sinovi Nace, Branko in Vlado z družinami 3732
Pet tet je že minila, odkar prerano si odšel, srce pa ni pozabilo, kako hudo si trpel, želel si z nami Se ostali, a moral vzeti si slovo, zdaj čas nam bridke
celi rane. nazaj med nas le več
V SPOMIN
O se za vedno poslovili od tebe, dragi
STANKO MIHELCIC
iz Goričice 9, Šentjur
23. julija 2007 je minUo že pelo leto, kar si nas zapustil.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Vsi tvoji najdražji
iiiniifw.radiocelje.com
yillOM
ZAPOSLIM voznika, C in E kategorije, za mednarodni promet. Telefon 041 647-665.MilanObrez,s.p.,Žegar2,Prevor-
je.	3693
ZA
DOSTAVO EGA ČASOPISA
lanslev je bilo v preteklem letu a^ihbo fe	d^^
"TS II???"»
!APOSll«Oiltl.v».pr.inod»iii.l.bV ai.Tilil<n04l7IM02.TmiPi>iii<k KoilDiini,i.p,Knioni»D3,3000C.li..
Zaposlimo
PICOPEKA f, DOSTAVLJAČA
PlCvpiceiijivCelio.
Delo v priiBloem kolektivo. Možoost zaposlitve za oedoločeo čas. Prošoje pošljite oa naslov SPD, d.o.a.. Pod log Sg, 3311 Šempeter. Informacije v dopoldanskem časo oa tel. št.:
Oai/990-621.
HSTRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
anje o življenju
Dvakrat na teden, ob torkih in petkili. zanii
in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
KDIOpont.i.ikoh.iiie.»elt»nii.s:od ponedelikndopelko.d;.d.1S.ore. Tejefoo[a3)5411.689.G«1iinoGober-skikld,Kovinorsko6,Celje. 374S
ll J'V/'l;» tudi letnik 2007 ^ J.K.V.f M^ Jiy^ prilogo TV-OKNO! ^ ^ ^^ ^
Vide peMk 41 baivnih Hrani Utoniildiaga siiotaila in laninivosti ii <vHa giasl» in labiag.
NAROCILNICA
m...
Ulica:
, Datum rojstva:
Nepreklicno naročam Novi te za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal iia
za potrebe naročniške službe Novega tednika
22
ittLA

Pro^a delovna mesta oblajamo po pocMkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora raaoobjavtjena vsa. Prav
delodajalci (delo za določen cas^ zahtevane delowie jzkusnje, posebno znanje in morebitne druge.z^iteve). Vsi navedeni m manjkajočvpoctetkisodostopni:
•	na oglasnih deäoh obmoönih.skjib in umctovza delo zavoda; - na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http;//
•	pn deiodajatoih.
Bralce opozaqamo, da so morebitrte napake pri objavi mogoče.. ^
del, poznavanje ličarskih barv in mešanje le-teh; do 1. 8. 2007: Manpower d.o.o., PE Celle, Stanetova ulica 4,3000
UE CEUE
Delavec brez poklica
pomožni delavec v proizvodnji, brusi valje in kolute na podlagi delovnih nalogov, izvaja razrez materiala za zobate in gumirane kolute, pripravljanje kolutov: po-vrtavanje, izdelava utorov, rezanje navojev; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje; do 27. 7. 2007; Elastomeri d.o.o. Celje, Bežigrajska ce sta 4, 3000 Celje;
ročna dela, pomoč pri vzdrževanju cest, gradbenih objektov ter dela v zimski službi; do 24. 7. 2007; Siteo d.o.o. Celje. Ulica Matevža Haceta 10, 3000 Celje. Pomožni delavec delo v lakirici, lakiranje pohištva; do 11. 8.2007; Mio opremad.o.o.Vojnik, Višnja vas 15, 3212 Vojnik. Osnovnošolska izobrazba proizvodni delavec, nakladanje materiala, čiščenje in urejevanje modelov v fazi predpriprave in končnih izdelkov, barvanje izdelkov, po-služevanje oz. upravljanje strojev; do 27. 7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje;
skladiščnik, delo v skladišču veleprodaje, skrb za naročanje in prevzem blaga, skrb za zapolnitev prodajnih polic; do 27. 7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje;
sestavljalec v kovinski industriji; do 31. 7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje;
čistilka; do 31. 7. 2007; Panhygia d.o.o., Arja vas 101, 3301 Petrovče;
varnostnik; do 27. 7. 2007; Sintal Celje d.d., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje;
plesalka v nočnem klubu; do 31. 7. 2007; Vaal 3000 d.o.o.. Ulica heroja Lacka 2, 3000 Celje.
Voznik cestnih motornih vozil
voznik 5, prevaža razne vrste proizvodov, polizdelkov In drug material iz programa družbe ali od dobaviteljev po RS in tujini, čisti in vzdržuj e WC-kabine na terenu in v skladišču; do 31. 7. 2007; Vigrad d.o.o. Celje, Kocbekova cesta 30 a, 3202 Ljubečna.
Nižja poklicna izobrazba (do 2 let)
voznik, nakladanje živilskega blaga, dostava blaga naročniku, odprema blaga in celotno bla-a ga prevažate samo po
Elektro
izdelavč
talater
1 posl
Manpower d Stanetova lüi Ije.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
bla^jnik, vršitev delnega gotovinskega inkasa in poslovanje z ostalimi plačilnimi
dveh 1<
621(
sredstvi na blagajm; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Tr-novlje 10 a, 3000 Celje; do 24. 7. 2007; Engrotuš d.o.o., Itiš oil, BS Celje, Mariborska cesta 128, 3000 Celje;
taxi voznik; do 27.7.2007; M-finance Melita Zupane s.p.. Vrtna ulica 17, 3220 Štore. Pek
picopek, peka in priprava pic po naročilu gostov; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Tr-novlje 10 a, 3000 Celje; do 27. 7. 2007; Engrotuš d.o.o.. Restavracija Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje. Mizar
samostojna dela v mizarski delavnici pri izdelavi pohištva; do 11. 8. 2007; Mio oprema d.o.o. Vojnik, Višnja vas 15, 3212 Vojnik. Ključavničar vzdrževalec, vzdrževanje strojev, opreme in naprav in druga podobna dela vzdržre-vanja; do 26. 7. 2007; Valji d.0.0. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Stragar
upravljalec CNC stružnice strugar 1; do 26. 7. 2007; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Monter konstrukcij monter PVC stavbnega pohištva (okna in vrata); do 27. 7,2007; M-finance Melita Zupane s.p.. Vrtna ulica 17, 3220 Store. Strojni mehanik obdelovalec kovin; do 7. 8. 2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje;
strojni mehanik, dodelava in sestava strojnih delov po načrtih v sklope, sestava in nastavitve naprav, strojev in linij v hmkcionalne celote; do 8. 8. 2007; Mateli d.o.o., Bežigrajska cesta 4 b, 3000 Celje;
strojni mehanik, dodelava strojnih delov po načrtih, sestava manj zahtevnih delov v celote; do 8. 8. 2007; Mateli d.o.o.. Bežigrajska cesta 4 b, 3000 Celje. Avtomehanik avtomehanik osebnih vozil; do 1. 8. 2007; RO + SO d.o.o., Skaletova ulica 13, 3000 Celje. Elektrikar energetik elektrikar vzdrževalec, obratni elektrikar; do 26. 7. 2007; Valji d.0.0. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Slo-
Frizer fnzer za di kacijah v Celi slov: Mitja d.o.o., Podruži Sežana. Ti Sežana ali maü: mitja.hair
2007;''Mitja d.o.o.. Cesta i Mestm log 84, 1000 Ljublja
Voznik avtomehanik voznik tovornega vozüa' mednarodnem prometu; d( 17. 7. 2007; Dragan Mrdje novič s.p., UUca XIV. divizi
voznik kamiona; do 4. 8 2007; Gradnje Žveplai d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8 3000 Celje.
Vozni
voznik specialnega dostavnega vozila za prevoz mesa in mesnih izdelkov po naročilu kupcev v Sloveniji; do 28. 7. 2007; Ledas d.o.o. Celje, Lava 7 f, 3000 Celje.
Prodajalec
prodajalec v butiku za male živali, delo v Celju; do 4. 8. 2007; Alfapet d.o.o.. Letališka cesta 29, 1000 Ljubljana;
prodajalec v trgovini Maya Maya v Celju; do 27. 7, 2007; Itu sports fashion d.o.o. Ljubljana, Brnčičeva ulica 13, 1231 Ljubljana - Črnuče;
prodajalec in mešalec barv, svetovanje strankam, prodaja barv in sorodnih izdelkov, skrb za urejenost trgovine, posluževanje aparatov zame-šanje barv; do 27. 7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Ce-
Natakar
natakar, strežba jedi in pijač, izdajanje računov; vloge na naslov: Engromš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Tr-novlje 10 a, 3000 Celje; do 27. 7. 2007; Engrotuš d.o.o., Restavracija Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje.
Srednja poklicna izobraz-
strojnik 1, opravljanje di z mobilno stisklanico za k( vine, delo je trensko; do 2 7. 2007; Dinos d.d., Predi lovalni center Celje, Skladi če Celje, Gaji 37, 3000 O
voznik taxija; do 7. 8. 2007; Tina Pozinek-Koštomaj s.p., Krpanova ulica 3, 3000 Celje;
pomožna dela v proizvodnji in na terenu; do 7.8.2007; Tina Pozinek-Koštomaj s.p., Krpanova ulica 3, 3000 Ce-
zastopnik, terensko delo; do 7. 8. 2007; Zat d.o.o., Glavna ulica 73, 9220 Lendava - Lendva. Živilski tehnik delavec v skladišču sveže-
talacij
gan
i; do 2
Celj-
nih objektih; dc Kreata d.o.o.. Gorenjska ce-PE Celje, sta 39, 4202 Naklo. 4, 3000 Ce- Šivilja
šivilja; do 18, 8, 2007; Egoist d.o.o.. Ljubljanska ce-
300( Avtoličar
avtoličar, samostojno opravljanje vseh ličarskih
ske mesnine d.d.. Cesta v Tr-novlje 17, 3000 Celje. Lesarski tehnik samostojno delo na CNC stroju; do 11, 8, 2007; Mio oprema d.o.o. Vojnik, Višnja vas 15, 3212 Vojnik. Strojni tehnik konstrukter tehnik; do 7. 8.2007; Container d.o.o., Bežigrajska cesta 6, 3000 Ce-
konstrukter; do 27.7.2007; vfivo d.d.. Lava 11, 3000 Ce-
Elektrotehnik poslovodja, prodaja elek-tro-materiala in programa svetil, naročanje materiala, preverjanje zalog, skrb za urejenost trgovine, vodenje in usposabljanje zaposlenih, dogovarjanje za posle s končnimi kupci in poslovnimi partnerji ter odgovarjanje za posle; do 1. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje;
monter alarmnih naprav; do 27. 7. 2007; Sintal Celje d.d., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. Grafični tehnik tiskar I, priprava in nadzor tiska ter vodenje evidenc, tekoče vzdrževanje, čiščenje in nadzor delovanja samostojnih naprav, kvalitetna priprava in izvedba tiska; do 29. 8. 2007; Cetis d.d., Čopova ulica 24,3000 Celje, TYgovinski poslovodja vodja oddelka za lesni program v maloprodaji; do 28.
7.	2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje.
Ekonomski tehnik delo v račimovostvu in administraciji; do 20. 8. 2007; Bass d.o.o. Celje, Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje;
komercialist, delo v skladišču mesa in mesnih izdelkov; do 8. 8. 2007; Ledas d.o.o. Celje, Lava 7 f, 3000 Celje;
administrator, tajniška, knjigovodska in administrativna opravila, samostojno knjiženje dokumentov, opravljanje poslovne kores-podence s tujino vnemškem jeziku; do 1. 8. 2007; Man-
netova uhca 4, 3000 Celje;
sesrviser, sprejemnik vozil; do 1. 8. 2007; RO + SO d.o.o., Skaletova ulica 13, 3000 Celje. Komercialist komercialist za prodajo vijakov in okovja; do 28, 7. 2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje;
komerciahst za prodajo gospodinjsldh aparatov širo ke potrošnje; do 28. 7. 2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje;
komercialist za prodajo delovne zaščite: do 28. 7, 2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje;
komercialist za prodajo kemije; do 28. 7. 2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Gimnazijski maturant obdelovalec tehnične dokumentacije; do 4. 8. 2007; Biro Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;
prodajni referent v PE Celje, informiranje strank o vrednostnih papirjih; do L
8.	2007; Delnica d.o.o.. Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
pomožni zavarovalni zastopnik za pridobivanje zav. ponudb na Celjskem; do L 8. 2007; Grawe d.d.. Poslovna enota Ljubljana, Komen-skega ulica 4, 1000 Ljublja-
Inž. gradbeništva
upravnik za upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš: do 31. 7. 2007; Supra-stan d.o.o., Adamičeva ulica 1, 3000 Celje.
Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo
referent v računovodstvu; do 27. 7. 2007; Ski & Sea d.0.0,. Mariborska cesta 200 a, 3000 Celje.
Ekonomist za mednarodne ekonomske odnose
nabavnik, spremljanj e mar-ketinškega razvoja ter vzdrževanje dobrih odnosov v podjetju in z dobavitelji, povpraševanja in ocena ponudb, pogajanja z dobavitelji za doseganje najboljše kombinacije cene, kakovosti in dobave; do 27. 7. 2007; Ceds d.d., Čopova ulica 24, 3000 Celje.
Dipl. inž. kemijske tehnologije (VSJ
projektant tehnolog, dela na izdelovanju tehnoloških rešitev in dimenzioniranju naprav za tretraa vode; do 28. 7. 2007; Esot d.o.o., Kersnikova ulica 21, 3000 Celje. Univ. dipl. ekcmomist metodolog računovodstva; do31.72007;Aero d.d., Ipavčeva ulica 32, 3000 Celje;
1727 samostojni referent za boniteto I v sektorju upravljanja s tveganji, oddelek bonitetnih analiz; do 27.7.2007; Banka Celje d.d.. Vodnikova ulica 2, 3000 Celje. Univ. dipl. pravnik pripravnik za usposabljanje na delovnem mestu 1756, samostojni pravnik II, pripravnik; do 24. 7. 2007; Banka Celje d.d.. Vodnikova ulica 2, 3000 Celje:
sodniški pripravnik, pripravnik; do 24. 7. 2007; Višje sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje;
višji pravosodni svetovalec, strokovni sodelavec; do 24. 7. 2007; Višje sodišče v Celju, Prešernova ulica 22,3000 Celje.
Univ. dipl. inž. arhitektu-
diplomirani inženir arhitekture; do 4. 8. 2007; Biro Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Doktor medicine zdravnik z opravljenim 11-ceričnim izpitom iz splošne družinske medicine s predvideno specializacijo iz medicine dela, prometa in športa; do 24. 7. 2007; Zdravstveni dom Celje, Gr ulica 5, 3000 Celj
Doktor medicine specialist splošne medicine
zdravnik specialist splošne družinske medicine za delo v ambulanti za antikoagula-cijsko terapijo in v splošni družinski medicini ali v nujni med- pomoči; do 31. 7. 2007; Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje.
UE LAŠKO
Pomožni delavec
vzdrževalec, pomoč pri popravilu avtomobilov; do 27. 7. 2007: TLS d.o.o., Trubarjeva ulica 5, 3270 Laško. Obdelovalec kovin pomočnik v proizvodnji panelov in kabelskih polic, del. mesto v tovarni v Što-rah; do 31. 7. 2007; Eho
d.o.o.. Brezno 7 a, 3270 Laško.
Avtomehanik mehanik tov. vozil; do 27. 7. 2007; TLS d.o.o., Trubarjeva ulica 5, 3270 Laško. Elektrikar energetik skladiščnik elektro materiala; do 7. 8. 2007; Medved Danijel s.p., E.E.A., Aškerčev trg 9, 3270 Laško. Frizer
frizer za delo na dveh lokacijah v Celju; do 27.7.2007; Mitja d.o.o., Cesta v Mestni log 84, 1000 Ljubljana. Natakar
natakar, opravljanje pripravljalnih, enostavnih in zahtevnih del v strežbi hrane in pijače; do 27. 7. 2007; Adecco h.r., Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV divizije 6, 3000 Celje.
Srednja poklicna izobrazba
reševalec iz vode; do 24. 7. 2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4,3270 Laško. Elektrotehnik delovodja, vodnje elektro-montažnih del na objektu, urejevanje in vodenje tehnične dokumentacije, koordiniranje in razporejanje dela; do 7. 8. 2007; Medved Danijel s.p., E.E.A., Aškerčev trg 9, 3270 Laško. Gostinski tehnik kuhar, izvajanje pripravljalnih in zahtevnih del v kuhinji, priprava jedi in sladic; do 27. 7. 2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o., Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje;
natakar; do 31. 7. 2007; Zdravilišče Uško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Ekonomski tehnik kopališki receptor I; do 24. 7. 2007; Zdravihšče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4,3270 Laško. Inž. strojništva vodja projekta; do 24. 7. 2007; Eho d.o.o.. Brezno 7 a, 3270 Laško. Varnostni inženir varnostni menežer; do 27. 7. 2007; Preobrazba d.o.o., Kolenov Graben 8, 1433 Radeče.
Dipl. inž. strojništva (VS)
prodaj
o 24.;
Eho d.o.c a, 3270 Laško;
tehnični direktor, vodenje proizvodnje, vodenje tehničnega področja; do 27, 7. 2007; Seca plast d.o.o., Podš-mihel 1, 3270 Uško, Univ. dipl. ekonomist direktor podjetja; do 29. 7. 2007; Intima fashion d.o.o.. Njivice 5, 1433 Radeče,
Profesor defektologije
specialni pedagog - defek-tolog, strokovna pomočučen-cem s posebnimi potrebami; do 31. 7- 2007; Javni zavod Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5,1433 Radeče;
profesor defektologije; do 7. 8. 2007; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20, 3270 Laško.
UE MOZIRJE
Kuharski pomočnik
pomočnik v kuhinji, pomoč pri pripravi jedi, samostojno pripravlja enostavnej-

DELA
še jedi, čisti živila, ureja in čisd notranjost kuhinje; do 27. 7. 2007; Markelj Stojan
Spodnja Rečica 63,3332 Re^ čica ob Savinji. Elektriker energetik vzdrževalec objekta - hišnik; do 31. 7.2007; Hernaus d.o.o., Kopališka cesta 2, 3320 Velenje. Kahar
kuhar, naroča, prevzema, čisti, pripravi živila, pripravi ali izdeluje hladne in tople jedi ter sUdice, nadzira kvaliteto in količino živil v hladilniku in skladišču; do 27. 7. 2007; Markelj Stojan s.p.. Gostilna pri Metodu. Spodnja Rečica 63,3332 Rečica ob Savinji.
UE SLOVENSKE KONJICE
Osnt
a izobrazba
delavec v proizvodnji; do 27. 7. 2007; Interim d.o.o., Ki d.o.o., PE Zupančičeva jama, Železna cesta 14, 1000 Lji
razkla
:ončni
in transportin izdelkov, kontrola kakovosti izdelkov, čiščenje delovnega mesta; do 27. 7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje;
razlagalec, preprosto razkladanje in transportiranje, preprosta dela z večjim fizičnim naporom in uporabo preprostega ročnega orodja; do 18. 8. 2007; PDV d.o.o.. Židovska ulica 1, 2000 Maribor;
pomožna dela v proizvodnji izdelave stekel; do 27. 7, 2007; Special Ribič Jože Ribič s.p.. Tovarniška cesta 5 a, 3210 Slovenske Konjice.
Nižja poklicna izobrazba (do 2 let)
dodelava profilov; do 8. 8.
Kop!
ekstr
Tovarniška c lovenske Konj
Klas C
Pepanj
2007;
Prodajalec
prodajalec, skrb za urejenost prodajnih polic, svetovanje strankam; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., kadrovska služba. Cesta v Trnovije 10 a, 3000 Celje; do 31. 7. 2007; Engrotuš d.o.o., Tuš supermarket Slovenske Konjice, Oplotniška cesta 1 b, 3210 Slovenske Konjice.
Kuhar
delo v kuhinji, kuhar in pi-copek; do 28. 7. 2007; Blan-ka Mernik Kralj s.p., Liptov-ska uUca 9, 3210 Slovenske Konjice.
Natakar
delo v strežbi; do 28. 7. 2007; Blanka Mernik Kralj s.p., Liptovska ulica 9, 3210 Slovenske Konjice.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
administrativno komercialna dela, občasne dostave blaga in pomoč v skladišču; do 31. 7. 2007; Bolton d.o.o. Ve-šenik 23/a, Slovenske Konjice, Vešenik 23 a, 3210 Slovenske Konjice;
trgovski potnik za prodajo gradbene in kmetijske me-
8, 3000 Celje; do 26.
2007;
Mai
Srednja poklicna izobraz-
sebnifa
i. 2007; Klas
. Tep;
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
ekstruder; do 8. 8. 2007; Koplast ekstruzija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice;
upravljalec stroja II: do 18. 8. 2007; PDV d.o.o.. Židovska ulica 1, 2000 Maribor. Mesar
mesar, rezanje in pripravljanje mesa ter rib; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovije 10 a. 3000 Celje; do 31. 7, 2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1 b, 3210 Slovenske Konjice. Ključavničar ključavničarska dela; do 27.7.2007; Metalkom d.o.o.. Mestni trg 18, 3210 Slovenske Konjice. Strojni mehanik enostavna in zahtevna vzdrževalna dela; do 24. 7. 2007; Comet d.d., Tovarniška cesta 5. 3214 Zreče. Avtomehanik mehanik kmetijskih in gradbenih strojev, osebnih in tovornih vozil; do 8.8.2007;
varjei
? po [
210 Slovensk Avtoličar
avtoličar gradbene in kme-jske mehanizacije, osebnih 1 tovornih vozil; do 8. 8. sd.o.o.,Tepanje7] lovenske Konjice.
stopku C02; do 22. 8. 2007; Ključavničarstvo Šeško, San-di Šeško s.p., "H-atna pri Gro-belnem 43, 3231 Grobelno.
Monter vodovodnih naprav
monter vodovodnih in ogrevalnih naprav; do 11, 8. 2007; Bojan Pesan s.p.. Ulica skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur.
Prodajalec
prodajalka; vloge na naslov: Metro d.d. Celje, Uva
Šentjur, Mestni trg 4, 3230
Medijski tehnik kalkulant, informatik; do 27. 7. 2007; Anton Selič s.p.. Ulica II. bataljona 16 a. 3230 Šentjur. Profesor aJigleščine profesor angleščine in nemščine; do 27. 7, 2007; Osnovna šola Slivnica pri Celju, Gorica pri Slivnici 61, 3263 Gorica pri Slivni-
Doktor medicine zdravnik v šolskem dispanzerju in splošni ambulanti; do 17. 9. 2007; ZD Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3 b, 3230 Šentjur. •
Univ. dipl. socialni delavec
strokovna delavka na področju socialnega varstva; do 24.7.2007; Center za socialno delo Šentjur pri Celju, Ulica Dušana Kvedra 11,3230 Šent-
UE ŠMARJE PRI
JELŠAH
Pomožni
pomoč v v
Slovenske Konjice. Inž-elektiotehnikeO^SŠ) konstrukter, izdelava tehnične dokumentacije za mehansko in elektro izvedbo, nizkonapetostnih elektro omai; do 15. 8. 2007; Elpro Križnič d.o.o., Zeče 25, 3210 Slovenske Konjice.
Dipl. vzgojitelj predšolskih otrok (VS)
vgojitelj predšolskih otrok; do 27. 7. 2007; Osnovna šola Vitanje, Doliška cesta 1,3205 Vitanje. Profesor likovne vzgoje poučevanje predmetnega pouka; do 27.7.2007; Osnovna šola Vitanje, Dohška cesta 1, 3205 Vitanje.
UE ŠENTJUR PRI CEUU
Delavec brez poklica
montaža knauf sten in stropov; do-18. 8. 2007; Simon Siters,p.,Dramljel3c, 3222 Dramlje. Progovni manipulant progar, izvajanje del pri vzdrževanju proge in objektov; vloge na naslov: Holding Slovenske železnice SVP Celje, Ul. XIV. divizije 2, 3000 Celje; do 31. 7. 2007; Holding Slovenske železnice d.o.o.. Sekcija za vzdrževanje prog Celje-nadzorništvo proge Ponikva, Hotunje 99, 3232 Ponikva. Oblikovalec kovtn montaža gum, avtopralni-ca, centriranje gum; do 27. 7. 2007; Protect servis Milan Ga-beršek s.p., Cesta Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur. Varilec
varjenje z zaščitnim pli-
ilavec
kanizerski de-8. 2007; Dušan Drača s.p., Levstikova ulica 3 a, 3250 Rogaška Slatina.
Ključavničar
hišnik vzdrževalec, vzdrževanje opreme, prostorov, naprav, strojev in druga ureditvena in vzdrževalna dela; do 31. 7.2007; Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16, 3240 Šmaiie pri Jelšah.
Stavbni klepar
stavbni klepar; do 31, 7. 2007; Močnik - JSM d.o.o., Polžanska vas 17,3240 Šmarje pri Jelšah.
Strojni mehanik
pomočnik strojnika; do 31. 7. 2007; Steklarna Rogaška d.d.. Ulica talcev 1,3250 Rogaška Slatina.
Avtomehanik
avtomehanik v hitrem servisu; do 2. 8. 2007; Fenik d.o.o. Šmarje pri Jelšah, Rimska cesta 11,3240 Šmarje pri
avtomehanik; do 27. 7, 2007; Zgajner-Zis d.o.o. Rogaška Slatina, Zgornje Nego-nje 36 a, 3250 Rogaška Slatina.
Tesar
tesar; do 31. 7. 2007; Močnik - JSM d.o.o., Polžanska vas 17, 3240 Šmarje pri Jelšah.
Voznik
voznik tovornega vozila; do 24, 7. 2007; Danijel nej s
ba
razvoz kruha in pomožn; dela v pekarni; do 22, 8 2007; Sotla d.o.o, Podčetrtek, Imeno 75, 3254 Podčetrtek.
Elektrotehnik energetik
gradbena dela visoke gradnje; do 31. 7.2007; Napi Metka NapotnLk s.p., Podplat 10, 3241 Podplat.
TYgovinski poslovodja
poreja in vodi delo v prodajalni tekstila in obutve; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13 b. 3320 Velenje; do 24. 7. 2007; R-iine d.o.o., Laše 1 d, 3241 Podplat.
Logoped
logoped; do 31. 7. 2007; VIZ III. OŠ Rogaška Slarina, Izlemiška ulica 15, 3250 Rogaška Slatina.
Višja strokovno izobrazba
vodja avtošole; do 26, 7, 2007; Kos avto šola d,o,o„ Brestovška cesta 19,3250 Rogaška Slatina.
Dipl. organizator turizma (VS)
vodja prodajnega področja; do 24. 7. 2007; Terme Spa Rogaška d.d., Stritarjeva ulica
Prodajalec
prodajalec športne opreme; do 24. 7. 2007; Hervis d.o.o., PE Velenje, Šalek 112, 3320 Velenje;
prodajalec na bencinskem servisu; do 8, 8. 2007; Romana Ograjšek s.p., BS Velenje Gorenje, Partizanska cesta 15 a, 3320 Velenje,
Srednja poklicna izobrazba
sükopleskar in razna gradbena dela; do 31. 7. 2007; Džajo, HašimDžajičs.p.,Ša-
UE VELENJE
Delavec brez poklica sestavljalec fotonapetost-nih modulov; do 27. 7. 2007; Bisol d.o.o., Štrbenkova cesta 10, 3320 Velenje;
sestavljelec;do24.7.2007; Leplast d.o.o., Preloška cesta 1, 3320 Velenje;
pomožna dela, laker; do 4. 8. 2007; Vesna d.o.o,, Kidričeva cesta 57, 3320 Velenje. Osnovnošobka izobrazba varnostnik; do 27. 7, 2007; Sintal Celje d.d„ Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. Varilec
varilec mig/mag elektro, varjenje jeklenih konstrukcij; do 24. 7. 2007; Ribič inženiring d.o.o., Efenkova cesta 61, 3320 Velenje. Frizer
kacijah v Celju; vloge na naslov: Mitja d.o.o,, podružnica Sežana, Tomšičeva 8, 6210 Sežana ali mail: mitja.hair-team@siol,net; do 27. 7, 2007; Mitja d.o.o.. Cesta v Mestni log 84,1000 Ljubljana. Zidar
zidardakar;do24.7.2007; Vegradd.d.,Staritrg35,3320 Velenje.
k 90, :
/elei
npvc;c
7.2007; Vegrad d.d.. Stari trg 35. 3320 Velenje. Elektrotehnik energetik vzdrževalec; do 27.7.2007; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Velenje. Gostinski tehnik gostinski telinik; delo v Go-stilnici Njam, njam Prebold; do 3. 8. 2007; Manfred Jev-ševar s.p., Skale 103, 3320 Velenje. Inž. elektrotehnike inženir ali diplomirani inženir elektrotehnike za delo v razvoju in tehnologiji elek-trokomponent za gospodinjske stroje; do 27. 7.2007; Gorenje I.P.C. d.o.o., Partizanska cesta 12, 3503 Gorenje Velenje.
UE ŽALEC
Pomožni delavec izdelava suhomontažnih sistemov, slikopleskaistvo, fa-saderstvo; do 22.8.2007; Teo Vrstovšeks.p., Jurčičeva ulica 7, 3310 Žalec;
strežba pijač; do 11. 8. 2007; Zdenka Marin s.p., Šešče pri Preboldu 70, 3312 Prebold, Osnovnošolska izobrazba proizvodni delavec; do 27. 7. 2007; Novem car Interior design d.o.o., Ložnica pri Žalcu 53 a, 3310 Žalec. Slaščičar '
slaščičar, priprava in peka slaščic; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska c.l3b, 3320 Velenje; do 24. 7. 2007; Pegros d.o.o., Pon-grac 9 c, 3302 Griže. Elektrikar elektronik monter, montaža naročenih elementov; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska 13/b, Velenje; do 31. 7. 2007; Matjaž d.o.o. Petrov-če, Petrovče 115 b, 3301 Pe-trovče. Frizer
frizer za delo na dveh lokacijah v Celju; vloge na naslov: Mitja d.o.o.. Podružnica Sežana. Tomšičeva 8, 6210
Sežana ali mail: mitja.hair-team@siol.net; do 27, 7. 2007; Mitja d,o.o.. Cesta v Mestni log 84, 1000 Ljubljana;
moško in žensko friziranje; do 31, 7, 2007; Nova, Malgaj Terezija s.p,, Pečnikova ulica 4. 3310 Žalec. Prodajalec
prodaj elec v samopostrežni trgovini; do 31. 7. 2007; Pa-uer d.o.o. Braslovče, Braslov-če 26. 3314 Braslovče. Natakar
natakar, razporeja in ser-vira pijačo in slaščice; vloge na naslov: Trgotur d.o.o. Ljubljanska c.l3b, 3320 Velenje; do 24. 7. 2007; Pegros d.o.o.,Pongrac9c, 3302 Griže.
Srednja poklicna izobrazba
delavec v skladišču: do 31. 7. 2007; Viba d.o.o., Čeplje 50, 3305 Vransko. Strojni tehnik konstrukter, izdelava konstrukcijske dokumernacije sanitarnih sten, dimnikov in polizdelkov za proizvodnjo in montažo; do 24. 7. 2007; Sigmanova d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Žalec. Računalniški tehnik tehnik, uvajanje IT infrastrukture, servisiranje računalniške opreme, vzdrževanje programske opreme; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/b. Velenje; do 24. 7. 2007; Eurocom d.o.o.. Leveč 56, 3301 Petrovče. Kozmetični tehnik kozmetični tehnik, samostojno opravlja naslednje storitve: nega obraza in telesa, masaža, pedikura, manikura, li-čenje. depilacija; do 2. 8. 2007; Anja Lovec s.p,, Prešernova ulica 1 a, 3310 Žalec, Inž. računalništva tehnični specialist, izbira in uvajanje IT infrastrukture, servisiranje zahtevne računalniške opreme, instalacija in administracija strežnikov in komunikac. opreme, izvajanje projektov; vloge na naslov: Trgotur d.o.o,. Ljubljanska 13/b. Velenje; do 24, 7, 2007; Eurocom d.o.o,. Leveč 56, 3301 Petirovče. Univ. dipl. inž. strojniš-
tehnolog organizator, izdelovanje tehnoloških postopkov, določanje teh. časov, uvajanje novih tehnologij, te-sriranje proritipa; do 27. 7, 2007; Sip d.d. Šempeter v savinjski dolini, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Bi-
strica ob Sotli.
Prodajalec
prodaja blaga v trgovini z rezervnimi deli za avtomobile; do 2, 8. 2007; Fenik d.o.o, Šmarje pri Jelšah, Rimska cesta 11,3240 Šmarje pri Jelšah.
samostojno delo v kuhinji; do 1. 8, 2007; Gosrišče Ci-ril-YH Podčetrtek Ciril Blatnik s,p„ Zdraviliška cesta 10, 3254 Podčemek.
Natakar
strežba hrane in pijač, delo po haccap sistemu; do 1. 8. 2007; Gostišče Ciril-YH Podčetrtek CirU Blatnik s,p„ Zdraviliška cesta 10, 3254 Podčetrtek.
^smimM
Toplina duma in glasba
v soboto, 30. junija, sta Franc in Marija Kos s Ponikve pri Žalcu praznovala petdeset let skupne živ-
se je pričeJo na njuni domačiji v Smdencih s kratkim kulturnim programom, ki so ga pripravili njuni otroci, nato pa sta se slovesno odpeljala s kočijo v farno cerkev sv. Pan-kracija na Ponikvi, kjer sta domači župnik Anton Kra-šovec in nevestin brat Franci Bred darovala jubilejno sveto mašo.
Mašo so s svojim petjem v mešanem cerkvenem pevskem zboru in otroškem pevskem zboru, igranjem na orgle in aktivnim sodelovanjem s pozdravom, branjem berila, izrekanjem prošenj
in zahval popestrili otroci in vnuki. Jubilej sta praznovala v krogu svoje družine, ostalih sorodnikov, prijateljev in sosedov. ZlatoporoCenca sta se odrekla darilom v korist vitraža z motivom A. M. Slomška v farni cerkvi na Ponikvi.
Marija Kos, rojena Bred, se je rodila v Crnovi pri Velenju, v številni kmečki družini, kjer se je naučila poštenega in trdega dela, okrona-nega z ljubeznijo do cvetja, lepe slovenske besede in pesmi. Njena največja želja je bila postati učiteljica. Po poroki, ko se je preselila v Studence, je bila zelo iskana kuharica za razne ohceti, sedmine in ostala praznovanja. Njena odlika je lepa pisana beseda, zato jo krajani več-
krat poprosijo, da napiše kakšen govor. Kljub temu, da ni postala poklicna učiteljica, pa odlično igra vlogo uäte-Ijice svojim otrokom, danes pa tudi svojim petnajstim vnukom, ki se radi vračajo k svoji stari mami.
Franc Kos, domačin, se je rodil kot zadnji, osmi otrok. Zaznamuje ga izreden smisel za organizacijo in delo z ljudmi, ljubezen do domače slovenske zemlje, smisel za lepo in urejeno okolje ter izreden smisel za glasbo. Pri Kosovih je že od nekdaj doma glasba, igranje na različne inštrumente in veselje do petja. Je samouk v igranju na frajtonarico. Njegova mladostna želja je bila, da bi se naučil igranja na orgle, vendar je življenje ubralo drugo
pot in danes se ta želja uresničuje pri njegovih hčerah in vnukinjah.
Bil je cerkveni ključar, organiziral je nabavo dveh zvonov, gradnjo Slomškovega doma na Ponikvi, obnovo župnišča, rekonstrukcijo fa-rovškega hleva v etnološki muzej in temeljito obnovo farne cerkve. Franc je bil tu-
di izredno napreden in se je aktivno vključeval v razvoj infrastrukture v kraju, saj je njegova zasluga izgradnja ceste Velika Piiešica-Ponikva, telefon na Ponikvi in vodovod.
V družini se jima je rodilo 8 otrok, starejši je že kot otrok umrl. Vesela sta, da sta otrokom omogočila šolanje
in nižjo glasbeno izobrazbo, čeprav je življenjebOo izredno težko in trdo. V jeseni njunega življenja jima želijo miru, spokojnosti in veliko zdravja. Naj v svojem toplem domu z veseljem sprejemata obiske svojih otrok in vnukov.
ŠKZ Folo: MJ
^ v " i?^ V. Vinko -M Mi^da s sinom in beeik»!« njunimi Mvki ^f ~
^kämeratiif
ko Petek, kiste svöjozakoD-sko zvezo še oikrat potrdila v preboldski župnijski cerkvi v navzočaostii bBzu 200 svatov^edkat«1nu so bili ti
bojeni rudiji - >4iamerati«. MpravUi so jima^likopre-^^^ iašpa%skozi ka-
nika	Ratajca, mi-
nistrantov uj potočnih prič V iip«b0dila do oltaija. kja-seje^HialpoOdilniporočni . obred s sveto mašo.
a, in Vinko
jubifeju p^rSSa tužfi za ' jivakvredm gesto. Vsem Tabijfem sta namreč v va-
.odštetevsemda^lomv.^-. rist ^adnje Aninega doBia^
ki bo pomemben ol^M za župnijo Tn tudi velika'pridobitev za kr^. V posebnem peharju, kamor so darovali svat-je, se je v cerkvi za ^adnjo doma nabralo več totdra ti-. soč eVTGV.
aatopOTočeiKC ^dco fe < bä fojen 1933 leta v l^ngra-cu pod Homom, v revni družini enajstih otrok. Že pri IS . letih je moral z^ti delati v rudniku Zabukovica, kjer ^ ostrf.vse do zaprtja, nato pa . ddonadal^alkrt.rudar-ski nadzormk v premogovniku. VeMe. Vseskozi je bU družbenopolitično in dn^ j .tveoo^ven, po upokojiti-' pa ^^oyaj z ženo Majdo svoj čas weiöä meri namenjal delovanju Hortikulturn^ društva PMjg^ zvezi bt» : cev, ZgodoviiäkD narodopi-' sneMi društvu^ rudarskemu
muzeju v Grižah in njihovi radarski četi In še marsičemu. Njegov glavni konjiček jeuk\^7anje z lesom. Jepravi mojster za izddavo sodov, škafovin števiinitiiirugib izdelkov za najrazličnejše na-rMne, ki imajo uporabno ali dekorativno vrednost.
Žena Majda je bila rojena 1936. leta v Sv. lJ3vrencu v tkužiniPušnikovih. Kot polnoletno deWe se je zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold, po 15.letih pa ostala doma, vzgajala otroka, gospodinjila in opravljala ;ysa {»trebna dela. Skupno živ-^enje sta jimabogatila hčerka Irena in ^ Zvoirico -Zvone. Sedaj njuno j«en življenja lepšajo dve vnukinji in idva vntdä, kmalu pa bo na svet prišla Še pravnukinja.
DN
Krompir velikan
Anica Mohorič iz Šempetra v Savinjski dolini ima lep vrt, v katerem prideluje raznovrstno zelenjavo- Ker ima dovolj prostora, je spomladi posadila tudi krompir in se ob tem seveda nadejala, da bo dobro obrodil. Njena pričakovanja so se potrdila te dni, ko je letošnji krompirjev pridelek izkopala. Krompirja je prec^ in med go-moljijenekaj pravih velikanov Najdebelejši tehta celih 910 gramov, tako, da bo kuhan ali pečen lahko nasitil kar nekaj lačnih ust. Glede na to, da smo Slovenci »krompirjeva«, Anica pri porabi pridelka nebo imela težav.	TT
-ilih m.
Na Osnovni šoli Polzela so se zbrali nekdanji učenci, ki so pred petdesetimi leü kot zadnja generacija opravili malo maturo.
Do takrat so namreč učenci hodili v štiri leta osnovne šole, nadaljevali štiriletno nižjo gimnazijo in potem opravljali malo maturo. Od takrat dalje so bili osnovnošolci vseh osem let. Zadnjih malih maturantov je bilo na Polzeli leta 1957 enaindvajset. Tokrat so se prvič zbrali, da bi skupaj proslavili lep jubilej, ob tem pa si povedali svoje življenjske zgodbe in obudili spomine na stare čase. Od 21 jih je prišlo na srečanje trinajst, štirje so že pokojni, nekateri pa so tako oddaljeni, da se srečanja niso mogli udeležiti. Pomočnica ravnateljice Simona Tomšič jim je razkazala šolo, kije sedaj vse drugačna, kljub temu pa so svoj razred prepoznali. Družabni del srečanja so imeli na Gori Oljki.	TT
Dvanajst izmed trinajstih
srečanja po SO letih