Poitnfna platana v gotovini Štev. 113. V Lfubljanf, četrtek 19. maja 1938. cona Din V- Leto III Sporazumevanje med Francijo in Italijo Sovjetske spletke skušajo preprečiti delo za mir. Anglija posreduje pri Franciji In Italiji Rim, 19, maja. o. Zaradi nesprejemljivih francoskih zahtev, ki so jih povzročile sovjetske spletke, so francosko-italijanska pogajanja v Rimu prišla na “M-tvo točko. S tem se je tudi ustavilo dozdaj uspeš-no prizadevanje angleške vlade, da bi 6 posebnimi sporazumi med tako zvanimi demokratičnimi in diktatorskimi državami pripravila tla za zvezo štirih a‘i petih evropskih vel. držav, v katerih bi sovjetska Rusija ne imela več nobene besede. Če do sporazuma me2 Francijo in Italijo v kratkem ne bo PriSlo, potem je zelo zmanjšana vrednost nedavne Prijateljske pogodbe med Italijo in Anglijo. Ta bi dobila širši in trajnejši pomen šele s sklenitvijo podobne pogodbe med Italijo in Francijo, za katero «o pri angleško-italijanskih razgovorih tudi pripravili tla. Razgovori v Rimu so se ustavili, ker je Francija Zahtevala od Italije, naj takoj odpokliče svoje prostovoljce iz nacionalistične vojske, pač pa naj bi ostala odprta meja med Francijo in rdečo Španijo. S tem bi bila barcelonski vladi omogočena preskrba e orožjem, živežem in vojaštvo. Razne levičarske centrale za preskrbo barcelonske vlade z orožjem so v Franciji zadnje čase nakopičile ogromno orožja po raznih krajih, ki ga hočejo za vsako ceno spraviti v Španijo. Dalje zahteva Francija od Italije, naj vpliva na španske nacionaliste, da bi pristali na postavitev tako zvane kompromisne vlade v Španiji, ki naj bi izvedla plebiscit o tem, kakšno vladavino hoče Španija imeti. S tem hoče Francija na lep način podaljšati socializmu v Španiji življenje. Obe zahtevi sta za Italijo nesprejemljivi. Francoski ministrski predsednik Daladier, ki se je osebno zelo zavzel za sporazum z Italijo, je zadnje čase odnehal sovjetskim spletkam, zaradi česar so se razgovori v Rimu ustavili. Francoski tisk po večini obžaluje to, za evropski mir in bodočnost žalostno dejstvo ter silovito napada Sovjetom prijazne ministre v sedanji vladi, zlasti pa predsednika poslanske zbornice Herriota. Levičarsko časopisje dolži seveda Italijo in pravi, da je zastoj povzročil Mussolini z govorom v Genovi in pa s tem, da je odredil velike manevre v Libiji, vzdolž francoskega Tunisa. Prvi odgovor francoske vlade po zastoju pogajanj v Rimu je bil, da je poklicala pod orožje v Tunisu 60.000 domačinov in s tem podvojila svojo oboroženo silo v pokrajini, ki meji na italijansko posest To dejstvo gotovo ne bo ostalo brez odziva v Italiji. Angleška vlada si z vsemi 6i1ami prizadeva, da bi nesporazum med Italijo in Francijo odstranila. Zaradi tega je angleški poslanik v Rimu lord Perth včeraj obiskal italijanskega zunanjega ministra Ciana in se z njim dolgo razgovarjal o posledicah, ki bi jih za angleško-italijansko zvezo utegnilo imeti nadaljujoče se nasprotje med Italijo in Francijo. Prav tako bo posredovala pri Franciji. Ta dogodek je Angliji 6ilno neljub, saj je spravil v nevarnost vse Chaniberlainovo delo in načrte. Po sporazumu z Italijo in po obnovitvi prijateljstva med Italijo in Francijo je Anglija hotela z Nemčijo in Češkoslovaško rešiti vprašanje nemške manjšine v ČSR, za tem pa začeti politične in vojaške razgovore z Nemčijo, katerim bi sledila podobna pogajanja med Nemčijo in Francijo. Spopadi med češkimi nacionalisti fn člani Henleinove milice Praga, 19. maja. o. Snoči je prišlo do spopadov •ned češkimi nacionalisti in med člani nove Henleinove milice »Freiwilliger Schutzdienst« v Trebe-aicah na severem Češkem. Henleinovi miličniki so odhajali od vaje v telovadnici in na trga zadeli ob akupmo čeških mladincev. Prišlo je do hudega pretepa. Motorizirani henleinovci so šli po ojačenje in *e vrnili z večjim oddelkom oboroženih miličnikov. Nekdo je medtem spravil v pogon sireno za alarm ob letalskih napadih, kar je po vsem kraju vzbudilo ▼elik strah, prebivalstvo je mislilo, da gre za napad tujih letal. Pri spopadih je bilo več Čehov in Nemcev hujše ranjenih. Red so mogli vzpostaviti šele močni policijski oddelki, ki so se na oklopnih avtomobilih pripeljali iz Litomerice. Praga, 19. maja. p. Predsednik vlade dr. Hodža |e imel včeraj dolg razgovor s predsednikom parlamentarnega kluba Henleinove 6tranke Kundtom. Razpravljala sta o manjšinskem statutu za ureditev položaja Nemcev, čigar načrt je že skoraj končan. Praga, 19. maja. o. Nemški študentje na praški bogoslovni fakulteti so vsi skupno stopili v Hen-leinovo stranko in poslali rektorju zahtevo, da jih mora posvetiti nemški in ne češki škof. Praga, 19. maja. AA. (Havas.) Vodstvo Henleinove stranke je odredilo, da naj vsi člani stranke okrase svoje domove ob bližnjih občinskih volitvah. Strankini nadzorniki bodo v soboto zvečer pregledali V6e kraje, v koliko je bila ta odredba izvršena, Praga, 19. maja. AA. (Havas.) Kmečka stranka je snoči priredila svoj prvi volivni shod. Na shod je prišlo nad 6000 ljudi. Predsednik stTanke Rudolf Beran je v svojem govoru izjavil med drugim: Mi ne bomo sklenili nikakšnega kompromisa s komunisti, ampak bomo stremeli za tem, da se pošteno sporazumemo z našimi Nemci. Govoril je tudi o zunanji politiki in rekel, da se mora ČSR sporazumeti z Nemčijo, Poljsko in Madžarsko, pri tem pa mora ostati 6taro prijateljstvo s Francijo in Veliko Britanijo nedotaknjeno. Zaradi razlastitve tujih petrolejskih druib fn Izgube kupcev: Obubožana Mehika pred državljansko vojno Nesvvnrk. 19. maja. o. Vesti o morebitnem prevratu v Mehiki se vBe trdovratneje ponavljajo. Tukajšnji tisk računa v kratkem z izbruhom državljanske vojne, ki naj bi vrgla sedanjo vlado s predsednikom Cardemasom vred. — Kot voditelja upornikov označujejo divizijskega generala Satur-nina Cedilla. CedMlo, bivši kmetijski minister, velja za glavnega morebitnega nasprotnika predsednika Cardenasa in za edinega, ki bi mogel povzročiti vojaški prevrat. — General se opira na mnogoštevilne pristaše v državah San Luis Po-tosi. Dobro poučeni krogi govore, da razpolaga z obilnimi skladišči municije in orožja. Kadarkoli je mehiški notranji ali pa zunanji položaj resen, se upirajo ..vse oči v Haziendo de las Palomas. redno bivališče generala Cedilla v okolici San Luisa. Razburjenosti mehiške javnosti so vzrok tile razlogi: tiha resnična občutna gospodarska kriza v zvezi z razlastitvijo petrolejskih vrelcev tujih družb, s čimer je Mehika izgubila glavnega kupca za svoj petrolej — Anglijo; pretrganje diplomatskih stikov z Veliko Britanijo, ki je vzelo Mehiki glavni vir državnih dohodkov; delovanje tujih agitatorjev, kar so odkrili ameriški listi; okoliščina, da je general CedMlo odklonil poziv, da zapusti Las Palomas in prevzame svoje novo mesto v pokrajini Muchacan, češ, da je nevarno bolan; odkritja o važnih razgovorih, katerih vsebino poznajo 6amo general Maximin Agila, guverner Pueble in brat sedanjega vojnega ministra ter predsednik Cardenae; in nazadnje pošiljanje čet v San Luis. Toda glede na varnostne ukrepe vlade se zdi, da ni verjetno, da bi general CedMlo uprizoril upor, ker ga ne bi mogel izvesti nepričakovano. Po strahovitih bojih na noi in ob ogromnih iigubah na obeh straneh: Japonci so davi zavzeli križišče Sučov Šanghaj, 18. maja. o. Usoda Snčova je zape- I čatena, tako poroča Reuter z južno kitajskega bojišča. V svojem poročilu pravi, da je danes uspelo Japoncem zavzeti vse mesto. Po večurnem neprestanem obstreljevanju mesta in utrdb je bila prisiljena večina kitajskih čet na umik proti jugovzhodu. Takoj po prestanku obstreljevanja so Ja- o SO ttkhow. -»v *i*a ,.Ki%pchOW p ' rJ$tffgSaO 'hinUtan Sooch Zemljevid kitajskih bojišč (Soochosv = Sučov). ponči prešli v napad na samo mesto in pričelo se je klanje na nož. Čeprav je veliko kitajskih čet zapustilo mesto, je vendar mnogo vojakov ostalo. Ti so bili pripravljeni braniti se do zadnjega. Zaradi velikega števila Japoncev pa Kitajcem ni uspelo, da bi branili mesto kaj dolgo, ker so bili napadeni z vseh strani. Na obeh straneh so izgube ogromne. Ko so Japonci prispeli v mesto, so našli samo razvaline, ker so Kitajci vse važnejše zgradbe in naprave še pred njihovim prihodom razstrelili. ,S tem je usoda Sučova zaključena. To mesto je bilo eno najvažnejših železniških križišč na lunghajski železnici. Včerajšnja poročila kitajskega vrhovnega poveljstva priznavajo, da Japonci obkoljujejo kitajske postojanke pri Sučovu in da se japonski oddelki bližajo že mestu samemu. Japonsko topništvo je včeraj srdito bombardiralo Sučov. Včeraj zarana so Japonci z naskokom zavzeli utrdbe zahodno od mesta, odkoder so nepretrgano obstreljevali mesto. Na železniš-ki progi v Lunghaj se nahaja po letalskih poročilih 75 kitajskih transportov vojaštva, ki so ostali sredi proge, ker je le-ta na več krajih razdejana. Obenem poročajo o gibanju velikih kitajskih oddelkov, ki jih cenijo na 100.000 mož z južnovzhodne strani. Z japonske uradne strani priznavajo, da se je maršalu Čangkajšku o pravem času posrečilo umakniti najboljše čete s postojank pri Sučovu pred japonskim obkoljevalnim manevrom. Kljub temu cenijo Japonci številčno stanje kitajskih oddelkov, ki so ostali na teh postojankah, na skoraj četrt milijona mož. Najlepše darilo je »Porotnik indijske brigade«! Slovesen sprejem našega volnega ministra v Ankari Ankara, 19. maja. Jugoslovanski vojni minister general Marič se je pripeljal v Ankaro s posebnim vlakom včeraj ob 10.30. Na železniški postaji, okrašeni z zastavami, so generala Mariča sprejeli maršal Camkam, šef generalnega štaba, poveljnik mesta, odposlanec predsednika vlade Bajarja, kabinetni šef zunanjega ministrstva in mnogo občinstva. Častna četa je izkazala čast, vojaška godba je pa intonirala jugoslovansko in turško bimno. Minister Marič se je nastanil v hotelu »Ankara-Palacec. Po krajšem odmoru v hotelu, je minister general Marič obiskal načelnika turškega generalštaba maršala Čakmaka in ministra za narodno obrambo.. Odtod je general Marič odšel v zgradbo narodne skupščine, kjer se je vpisal v posebno knjigo, nakar se je podal v predsedništvo vlade in v zunanje ministrstvo. Popoldne je general Ma rič obiskal tovarno protiplinskih mask ter veliko smodnišnico. Zvečer je priredil na čast visokemu jugoslovanskemu gostu minister narodne obrambe slavnostna večerjo, po kateri je bil velik sprejem. Vo aško sodišče za Ccdreana Bukarešta, 19. maja. m. Po sklepu vojaškega sodišča bo razprava proti Corneliu Codreanu, voditelju bivše Železne garde, prihodnji teden. V sodnem zboru so štirje višji častniki. Predsednik sodišča je polkovnik Dimitrijev. Državni tožilec obtožuje Comelia Codreana veleizdaj, zarote proti državnemu redu in pripravljanja revolucije. Vrsta vlomov v Ljubljani Ljubljana, 19. maja. Ljubljanski svedrovci 60 postali zadnje dneve Prav podjetni in agilni, V zadnjih treh dneh so bili izvršeni na raznih krajih mesta kar trije večji vlomi Vlom pri inž. Tonniesu Trošarjnski paznik Ivan Kaiserje davi okoli 3 Palruliral in nadziral svpt ob mrtvi železniški progi, ki je med vojno vezala vojaško skladišče na Posavju s tovorpim kolodvorom v Dravljah, ki je sedaj, kakor proga, popolnoma opuščen. Zapazil je nekega moškega, ki je na hrbtu nesel veliko vrečo s težjimi predmeti. Hotel ga je ustaviit, rekoč: He! Stojte! Kaj nesete? Moški je nekaj zamrmral in po-fipešil korake, spustil se tudi v nagel tek. Paznik za njim. Ko je videl moški, da ne bo moge) uteči Pred paznikom, je odvrgel vrečo. Paznik je vrečo pobral. V vreči je bila ročna blagajna. Stvar je paznik prijavil policiji Ta pa je kmalu ugotovila pravega lastnika. Inž. Gustav Tonnies, lastnik tvrdke istega imena, ki prodaja razne avtomobile, dele avtomobilov in sličen material, ima svojo pisarno in skladišče na Tyrševi cesti 33. Delavec Ivan Povše je davi okoli 6.30 prišel v skladišče in pisarno, da bi napravil red. V pisarni je opazil velik nered ugotovil je tudi, da je bila odnesena ročna blagajna. O tem je takoj obvestil lastnika inž. Ton-niesa. Ta je ugotovil, da je neznan vlomilec pri šel skozi dvoriščna vrata, ki jih je odprl z vitri bom, v pisarno in vzel blagajno, v kateri je bilo 2900 din gotovine, razni papirji in 3 menice za 82.000 din. Vlom je g. Tonnies takoj prijavil policiji, ki mu je zato povedala, da imajo že blagajno na policiji. Tu je bila pač izredna srečal Trgovski potnik Mirko P., stanujoč v Gledališki ulici, se je 15. t ,m. vrnil z večdnevnega trgovskega potovanja po Banatu in drugih krajih. Svoje stanovanje je našel v velikem neredu. Vse je bilo razmetano. Tat mu je odnesel več briljantnih gumbov, biserov in druge stvari v vrednosti 6360 din. Kdo bi bil uzmovič, ne morejo dognati, kajti nobena stranka ni opazila, da bi se te dni tam okrog sukal kak neznanec. V Židovski ulici štev, 8 stanujoči zobotehuik Karel Kos je snoči imel čast nenavadnega obiska. Ponoči je nekdo vlomil v njegov zohni atelje. — Gospod Kos je okoli 18.30 odšel-iz ateljeja. Uradnica Albina Mauser in Josip Medvešček sta okoli 23 opazila, kako je pri stranišču omenjene hiše ležal neki moški in se delal pijanega. G. Medvešček ga je poklical. Moški ee je delal popolnoma nevednega in se opravičeval, da ne ve, kako je prišel v hišo. Odprla sta mu in moški jo je popihal ven na prosto. Zobotehnik pa je davi ugotovil, da mu je bilo iz predala odneseno 8000 din gotovine ter mnogo jflatnine v skupni vrednosti okoli 10.000 din. Najbrž je bil vlomilec oni neznanec, ki se je pri stranišču potuhnil, ko je zapazil omenjeni dve osebi. Vesti 19. maja Združene države in Argentina sta podpisali sporazum, po katerem bo Amerika poslala v Argentino več višjih letalskih častnikov, ki bodo prevzeli vodstvo argentinskega letalstva. Voditelj madžarskih narodnih socialistov, poslanec Hubay, je izjavil, da bo njegova stranka v zbornici nasprotovala zakonskim načrtom nove vlade, ki določajo omejitev zborovalne svobode in hude kazni za kršilce javnega miru, V Parizu so prijeli veliko borznih špekulantov, ki so s šir jen jem lažnih vesti o nevarnem zunanjepolitičnem položaju skušali povzročiti padec vrednotnic na borzi. Angleško-nemški gospodarski razgovori se bodo najbrž začeli v kratkem, ker hoče Anglija čimprej urediti plačevanje dolgov bivše Avstrije, ki je dobila od Anglije več znatnih posojil. Veliko ameriško potniško letalo, najnovejše in najhitrejše vrste, ki je doseglo povprečno 400 km na uro, je z devetimi potniki treščilo na tla v pogorju Las Vegas. Vsi potniki so našli smrt. Parlamentarne volitve v južnoafriški republiki so danes. Volivni boj je bil zelo ogorčen in je prišlo do krvavih spopadov med nacionalisti, tako imenovanimi »sivimi srajcami« in med levičarji. Pričakujejo, da bo vladna stranka dobila znatno večino kakor pač povsod. Nemški zakon o omejitvi porabe živeža so včeraj s posebno odredbo razširili tudi na Av- StnJNacionaIizacijo vseh petrolejskih družb, ki so dolžne državi na davkih, je določila vlada Južnoameriške države Peruja, bmrtno kazen za vse zločine proti varnosti države, zlasti za tiste, ki bi pripravljali državne udare s pomočjo tujih držav, so uvedli v Braziliji. Vesti o sklicanju svetovne gospodarske konference so prezgodnje in z njo ne bo najbrž nič, ker ji nasprotujejo angleški in ameriški gospodarstveniki. Vesti o nesoglasjih med predsednikom angleške vlade in zunanjim ministrom Halifaxom po uradnih podatkih ne odgovarjajo resnici. Češkoslovaški poslanik v Berlinu Mastny je odpotoval iz Prage v Berlin z novimi navodili, katera je dobil od svoje vlade. Stavke se širijo po indijskih predilnicah zaradi prenizkih plač. Sedaj stavka že nad sto-tisoč delavcev. Večino angleškega trgovskega brodovja bo-do v kratkem preuredili tako, da bo sposobfto za samoobrambo ob vojni. Vlada je določila za to primerne denarje. Addis Abeba bo v kratkem ena najlepših kolonialnih prestolnic na svetu, piše posebni dopisnih londonskega »Daily Telegrapha« m hvali, kaj so zdaj vse storili Italijani za ureditev tega mesta. 16 milijonov funtov šterlingov posojila bo dobila Turčija od angleških bank in so včeraj podpisali potrebni sporazum v Londonu. Posebno črno knjigo za potovalne pisarno in agencije, ki se ne drže obveznosti do hotelov in ki vzbujajo z napačnimi poročili zmedo med potujočim občinstvom, so sklenili uvesti na mednarodnem kongresu potovalnih uradov v var- Abesinski podkralj vojvoda Aosta je d®®®!? ozdravel in zapustil bolnišnico v Addis Abebi. Danes ni nikogar v Angliji, ki bi sovražno gledal na italijansko-angleški sporazum. Ce je kdaj vladalo v Angliji nerazpolozenje proti Italiji, je bilo to po krivdi boljševiske propagande. Tako izjavo je dal italijanskim listom angleški časopisni veljak lord Rothermere, ki potuje te dni po Italiji. ... Dvobojevala se bosta levičarski ravnatelj vrhovnega francoskega gledališkega zavoda Co-medie Franfaise, Bourdet, pisec slabo znanega komada »Svedrovci« in sloviti francoski dramatik Henry Bernstein, ki Bourdetu očita, da odriva njegova dela kljub pogodbam s sporeda v svojem gledališču. , Na 21. mednarodni umetniški razstavi v Benetkah bo zastopanih 18 držav.^ Jugoslavija m Romunija se od teh prvič udeležujeta razstave. Novo veliko oddajno postajo v Atenah bodo izročili prometu v soboto. Italijanski vladar je včeraj sprejel novega' švedskega in finskega jroslanika, ki sta ga oba nagovorila z naslovom kralja in cesarja, s čimer sta njuni državi dejansko priznali italijansko cesarstvo in zasedbo Abesinije. Tretji kongres stalnega mednarodnega odbora bivših bojevnikov se je začel v Londonu. Udeležil je se ga tudi naš_ zastopnik. . 1,260.000 prebivalcev ima Rim po zadnjem uradnem izkazu. ______________________________ . „ Nova velika najdišča zlata so odkrili v južnoafriški zvezni državi Oranje. Zaradi tega so na vseh borzah delnice zlatokopnih družb zelo poskočile v ceni. , Mednarodni kongres strokovnjakov za socialno zavarovanje se je včeraj začel na Dunaju. Udeležuje se ga 500 zastopnikov iz 20 Poljski zunanji minister Beck bo uradno obiskal konec meseca Švedsko, Estonijo in Le- tonijo. ... Nemška vlada je odpravila izvozno premijo za avstrijsko blago, ki so ga izvažali čez ška pristanišča. S to premijo je hotela Nemčija svoje čase preprečiti, da bi avstrijsko blago izvažali čez Trst. . V Turčiji zanikajo vesti, da bi nameraval predsednik republike Kemal Ataiurk odstopiti, kakor so to novico razširili tuji listi. Razstavo »Večni Jud« bodo odprli te dni na Dunaju. Organizirajo jo narodno socialistični uradni krogi. Pogreb + dr. Ivana Laha bo jutri, v petek, ob 5 popoldne izpred Narodnega doma. Ljubljana, 19. maja. Neizprosna smrt nam ga je nepričakovano iztrgala iz vrst kulturnih, delavcev, pisateljev in publicistov. Menda ni med nami človeka, ki ga ne bi bil vzljubil, tim se je ž njim seznanil. Bil je lojalen, dobrosrčen, a hkratu prav odločen in borben, ko je šlo za pravico in resnico, saj so mu bili vedno vzori praški profesorji, tako predsednik dr. Masaryk in univ. prof. dr. Drtina, ki je vzgojil prav mnogo naših mladih ljudi, ki so se pozneje odlikovali v javnem življenju. Dr. Lah je od 1. 1918. naprej hudo bolehal na oslabelosti srca. Bil je ranjen to leto na romunski fronti. Bolezen srca se mu je prav zadnji čas močno poslabšala. V soboto je prišel Se v Ljubljano iz Most, kjer je imel v Društveni ulici svoj dom skupno s taftom g. Jeralo,'višjim uradnikom kmetijskega oddelka. Svojo ljubljeno ženo go. Boženo in sinčka Andrijana je pred dnevi poslal k sorodnikom v Ilirsko Bistrico, kjer je bil dr. Lah rojen 9, decembra 1881 v Trnovem. Včeraj okoli 8 je postalo dr. Lahu zelo slabo. Njegov prijatelj in zdravnik dr. Merčun mu je dal primemo injekcijo za srce. Kmalu, ko je dr. Merčun odšel, pa je dr. Ivan Lah zatisnil oči. Prva je bila pri njem tašča ga. Jeralova. Lahov oče je bil energičen in zaveden mož, bil je dolgo let dacar v Trnovem, pozneje pa se je preselil v Šrnarje-Sap na Dolenjsko, kateri kraj je pokojnik zelo vzljubil in okoli Šmarja se gode mnoge njegove zgodovinske in druge povesti. Tam v Šmarju si je pokojnik izbral tudi svoj letni dom in tja so kaj radi zahajali njegovi pri-jatelji-mušketirji. Gimnazijske študije je dovršil v Ljubljani. Nekaj let je bil od 3. gimnazije naprej tudi gojenec »Alojzijeviščac, ki je vzgojilo že mnogo odličnih mož, tako pesnika Stritarja, dr. Ivana Tavčarja itd. Kot gojenec tega zavoda je prav vneto pisal v »Domače vaje«, ki predstavljajo v našem slovstvu posebno vlogo. V Vajah je objavil svojo prvo zgodovinsko povest »Upornike«, ki jih je pozneje razširil, opilil in objavil v Slov. Večernicah. Ljudje so radi segali po tej povesti, pa tudi druge njegove povesti so bile med našim ljudstvom kaj priljubljene, kajti pisane so bile živo in priprosto, brez vsake navlake. Ne navajamo tudi v podrobnostih vseh njegovih del. Na praški univerzi se je dr. Ivan Lah posvetil filozofiji in pedagogiji. Po končanih praških študijah je dr. Lah mnogo potoval, se naposled posvetil žurnalistiki in je bil dolga leta glavni urednik v Učiteljski tiskarni izhajajočega dnevnika »Dan«. Zastopal je odločno radikalno stališče in je bil nevklonljiv borec za slovensko stvar. Med evetovwno vojno je bffl kot politično sumljiv interniran z drugimi Slovenci vred, nato je moral v vojsko. Po vojni se je dr. Lah najprej naselil v Mariboru, kjer se je posvetil žurnalistiki in je sodeloval pri organizaciji slovenskega Maribora. Cez nekaj let je^ dr. Ivan Lah dobil službo profesorja na mestni ženski realni gimnaziji. Kot dober in vesten profesor je bil izredno priljubljen med dijakinjami, ki so se ga tudi spomnile s posebno posmrtnico. Dolga leta je bil odličen časnikar. Zato se ga je tudi ljubljanska sekcija JNU na včerajšnji seji primerno spomnila ter je imel predsednik sekcije g. Stanko Virant prav lep in topel govor o pokojnikovih zaslugah. Bodi mu med nami ohranjen časten spomin! Naj v miru počival Globoko prizadeti rodbini nase sožalje! Filmi, Smrtna obsodba glavarja tihotapcev Sta« trg pri Ložu, 18. maja. Tihotapstvo, tudi v sedanjih modernih časih, ima na sebi še vedno nekaj divje romantičnega. In kdo je v naših notranjskih gozdovih poprej pced vojno poznal tihotapce in kdo je sploh vedel, da se na mejah vedno tihotapi, se je tihotapilo in se bo ■tihotapilo. Med abesinsko vojno je najfoujneje cvetelo tihotapstvo lepih konj, pa tudi stari krampi 60 šli dobro v denar. Imovitejši ljudje so se združili v posebne družbe, ki so financirale tihotapstvo. Člani takih družb e neomejeno zavezo so vselej prispevali z gotovino, nato so šli mešetarji na razne sejme v Ljubljano, na Dolenjsko in posebno na Hrvatsko, kjer so nakupili po več parov konj. Kupci so se navadno vozili z vlakom, mladi fantje pa so jezdili in goniK konje po cestah proti domu. Za nekaj t«dnov so jih navadno spravili v hleve, jih dobro krmili in jim na umeten način tudi znižali starost. Starim konjem so navadno popilili zobe, da eo bili videti za več let mlajši. Ko je bil ugoden dan, zlasti ko je bila temna noč brez lune, pa so se pravi tihotapci, po večini mladi fantje, dvignili in so speljali konje čez mejo. Pri prehodu čez mejo so bili izredno previdni in oprezni. Vsi znajo posebno tihotapsko strategijo. Eden gre naprej kot patrola, ki teren ogleda na vse strani, če je čisto in mimo, ob obeh straneh gredo stranske patrole, ki prav tako pazijo na vse strani, V sredi gredo gonjači s konji in zadaj je tudi varnostna patrola. Tihotapci so od lastnikov konj prav dobro plačani. Zato tudi brezskrbno žive in prav neradi primejo za trdo delo. Med tihotapci so nekateri izredno drzni, pogumni in podjetni. Ti tihotapci veljajo kot nekaki glavarji, ki jih mora vsakdo ubogati. Glavarji skrbe za vse svoje ljudi. Gorje mu, kdor bi se pregrešil proti tihotapskim običajem in bi koga izdal italijanskim finančnim stražam ali našim obmejnim oblastem. Ta je iz družbe izobčen. Med tihotapci eo res redki konfidenti in izdajalci. Pri naB v Igavasi živi 28 leten fant, Viko B. po imenu. Ta je izredno drzen in pogumen in ga smatrajo za velikega glavarja tihotapcev. Italijanske oblasti so nanj že razpisale nagrado 100.000 lir onemu, ki bi ga jim izročil živega in 50.000 lir onemu, ki bi ga pripeljal mrtvega. Vinko je bil že večkrat v nevarnosti. Nekoč so ga karabinerji v neki va*i pri Sv. Petru, ko je že spal na kozolcu, popolnoma obkolili. Neustrašeni Vinko, videč veliko nevarnost, je skočil s kozolca, podrl enega karabi-nerjev, mu vzel puško z municijo, pobegnil in nato začel na karabinerje silovito streljati. Karabinerji so jo popihali. Vinko pa se je srečno vrnil domov. Nočna borba s financerji Brlo je 22. marca 1936. Vinko in trije Pivčani •o sodeii v skrivni dolini že čez mejo, Konje so imeli privezane za smreke. Kraj je prav gosto zaraščen in težko pristopen, najugodnejši za tihotapske posle, ko se živina oddaja in prevzema. Omenjeno noč so tam prav tiho kupčevale in prevzemale konje tri_ visoke postave od Vinkota B. iz Igevasi. Dva italijanska finančna stražnika sta jih zapazila. Začela sta streljati, toda dobila sta hud odpor in odgovor iz karabink. Vinko je bil oborožen do peta, prav tako oni trije Pivčani. Vinko je ustrelil in prvi strel je zadel finančnega stražnika — kaporala Giuseppa Manca naravnost v trebuh. Zgrudil se je na tla in kmalu izdihnil. Njegov tovariš je skočil za veliko smreko in naprej streljal. Tihotapci so srdito odgovarjali. Naposled je streljanje ponehalo. Zavladala je v gozdu globoka tišina. Finančni stražnik je hitro obvestil svojo stražo o tragični smrti svojega tovariša, ki so ga nato prenesli na stražnico, Vinko B. je srečno pobegnil nazaj čez mejo domov. Stražnik pa je spoznal vse tri Pivčane. Bili so Fran Kruk iz Šembij pri Št. Petru, dalje brata Ivan in Andrej Stemberger iz Vrbove, Karabinerji so kmalu vse tri izsledili in aretirali. Bili so odgnani v sodne zapore na Reko. Reško sodišče je proti vsem trem Pivčanom in proti Vinku B. uvedlo kazensko preiskavo zaradi umora finančnega stražnika Manca. Pred reiko poroto obso;en na smrt Kazenska preiskava se Je zelo zavlekla. Reško sodišče je skušalo na vse načine, da bi bil prijet tudi Vinko B., ki se je pa znal dobro skrivati in je bil še po tem dogodku večkrat čez mejo. Naposled so bili Vinko B. in trije Pivčani obtoženi zločinstva umora pod zelo obtežilnimi okoliščinami. Pred re-ško poroto se je končno lani 14. decembra vršila porotna razprava. Vinko B. je bil zaradi zločina umora v odsotnosti obsojen na smrt, France Kruk zaradi sodelovanja pri umoru na dosmrtno robijo, Ivan Stemberger zaradi tihotapstva na 3 mesece zapora in 2000 lir denarne kazni, brat Andrej pa je bil oproščen. Nočna borba se je vršila na Lenča-jevem hribu ne daleč od Leskove doline. \ ^ ^ ^ V * * 'j*. >•’ —P V n. Bled in Bohinjski kot «ta brez dvoma turistični središči ne samo Slovenije, temveč vse države. Za cestne zveze pa ni 3o preskrbljeno v tej meri, kakor zahteva mednarodni avtomobilski promet. Kaj nam še manjka na cestnih zvezah v Gorenjskem kotu, bomo imeli priliko videti na razstavi »Cesta« ob priliki letošnjega ljubljanskega velesejma. »Orkan« (Union). Eden od tistih filmov, kjer je vse človeštvo in drugo dejanje usmerjeno v en sam veličasten in ponavadi preraztegnjen prizor o kaki naravni katastrofi, bitki in podobnem. Tako se v tem delu dejanje, ki ni razen nekaj močnejših in nekaj folklorno zanimivih prizorov o domačinskih običajih na tihomorskem otoku, nič posebnega, še manj pa prepričljivega, nagiba zgolj proti silovitemu, strahotnemu tropskemu viharju, ki opustoši otok in uniči na njem vse živo. Ta del filma je veličasten in strašen, dasi predolg in utrujajoč. Vse drugo je zaradi njega in nekam prelahko, premalo človeško, premalo resnično. Režiji pri tein delu očitno ni šlo za dobro igro in igralce, marveč za učinkovitost viharja, v čemer leži vsa uspešnost dela. Veliko lepih slik z Južnega morja, ki pa smo jih vse že videli. Te vrste film je bil v »San Francisco«, samo da je bil po dejanju, dramatiki in umetniških poudarkih za deset 6topenj nad »Orkanom«. Morda zmanjšuje učinek dela prekričava in pre-vele-gigantsko- milijonsko-edinstveno-prazna reklama kakor običajno. Kakor običajno v Unionu so predvajali tudi včeraj stoodstotni nemški propagandni žurnal, ki je bil topot trikrat daljši kakor običajno in poln slovesnega pompoza. Nekaterim mladim ljudem, kdo ve kakega prepričanja, se je vse marširanje in grmenje zdelo že preneumno, da so malo po-protestirali, a jim je solidni del občinstva s pomočjo nacionalne zlate mladine in drugih faktorjev brž naložil dostojen molk. Po koncu predstave je pozoren poslušalec lahko bil priča naslednjega razglabljanja: »Ali si jih vidci, hudiče? Ampak so bili brž kaput! Če bi bil jaz zraven tistega, ki je žvižgal, bi ga bil ubrisal, kakor sem razbil nos tistemu v »Slogi«. Če noče gledati Hitlerja in parade, naj "re pa ven! Mi smo plačali in hočemo gledati! Takle kmetavzar!« Mož ni nosil belih nogavic in tudi ni bil docela čist arijski tip. Kazal je znan ljubljanski or-junaško pretepaški obraz in nosil znamenje nacionalističnih legionarjev. Kot tak je seveda ob tem modrovanju klel v treh jezikih: dveh slovanskih in enem romanskem... 14 nočnih obiskov v trgovini „Merkur" Brzojavka z Jesenic: „Pripravi, pridem zvečer z avtomobilom" Kranj, 18. maja. Senzacionalna aretacija tatu v kranjski trgovini »Merkur« je izzvala v Kranju in po vsej okolici veliko zanimanje, posebno še zato, ker o tem vlomilcu, Marjanu L., ni nihče kaj takšnega slutil. Preiskava je dognala, da je ta tiček izvrševal vlome v velikem obsegu. Njegovo zasliševanje je trajalo od pol 1 zjutraj do včeraj zvečer. Preiskava pa je bila tudi v Ljubljani na stanovanju Marjanove žene. Marjan je priznal, da je pokradel v trgovini »Merkur« blaga za okoli 30.000 din in da je to trgovino ponoči obiskal s tatinskim namenom kar 14 krat. Izpovedal je, da ga je k tatvini nagovarjal neki jeseniški trgovec S., ki je prihajal tudi ob določeni uri pred trgovino »Merkur« z avtomobilom, na katerega sta potem z Marjanom naložila ukradeno blago. V torek po- poldne je ta jeseniški trgovec poslal Marjanu tol® brzojavko: »Pripravi. Pridem zvečer z avtomobilom«. Tedaj ko je Marjan v noči od torka na sredo pripravljal v »Merkurjevi« trgovini blago, je bil jeseniški trgovec S. v bližnji kavarni. Ko je S. videl, da so Marjana zalotili pri tatinskem poslu, je sedel v svoj avtomobil in se hitro odpeljal proti Jesenicam. Včeraj so tudi njega areti* rali ter uvedli pri njem preiskavo. Marjan pa^ je obiskoval tudi druge trgovine. Imena svojih žrtev si je zapisoval v svoj posebni »dnevnik«. Dozdaj je priznal, da je pokradel vse-ga_skupaj blaga »le« za 30.000 din. Preiskava pa kaže, da bo ta številka najbrže precej premajhna. V zvezi s temi vlomi v Kranju, so zdaj v kranjskih zaporih trije tički, ki so za Marjanove vlome gotovo vsaj vedeli, če niso tudi sodelovali pri njih. Agent „Privredne zadruge" opeharil Poštno hranilnico Zdaj pa piše mariborski policiji, da se bo zagovarjal „pismeno' Maribor, 18. maja. »Privredna zadruga« meče svoje sence daleč naokoli. Iz ene afere se rodijo druge, stranske afe-rice, ki so zopet po svoje zanimive. Tako imajo sedaj afero pri Poštni hranilnici, ki jo je povzročil glavni zastopnik Privredne zadruge v Celju Leskovšek. Privredna zadruga je imela v Poštni hranilnici v Ljubljani naloženih okrog 1000 din. Te dni se je pojavil pri ljubljanski podružnici Poštne hranilnice zastopnik Leskovšek ter je dvignil znesek 4000 din. Ponaredil je podpis člana načelstva zadruge in njenega ptujskega glavnega zastopnika Gregoreca, ki se nahaja v Mariboru v sodnih zaporih in ki je bil edini pooblaščen za dvig vlog pri Poštni hranilnici. Uradnik, ki je Leskovšku izplačal 4 tisočake, je bil prepričan, da ima zadruga aovoljno kritje. Šele po izplačilu je šel gledat konto ter je napravil neprijetno ugotovitev, da znaša samo 1000 din. Leskovška išče mariborska policija s tiralico. Mož se skriva nekje v Celju, odkoder je mariborski policiji najprej brzojavil, da se bo pojavil šele na glavni razpravi proti Rožetu kot razbremenilna priča. Čez nekaj dni pa je prispelo od Leskovška še pismo, v katerem sporoča policiji, da 6e bo samo »pismeno« zagovarjal. Ker pa mariborska policija na pismeno zagovore ne polaga nobene važnosti ter bi 6e raje Z Leskovškom »ustmeno« razgovarjala, ga iS££)? znal svoje dejanje. Te dni so ga orožniki ^ v novomeške sodne zapore. S seboj je nese ^ puški in precej municije. Sedaj premišljuj za mreženimi okni o svojem nepremišljenem dejanj tu in h Ni dovoljeno zarubiti plačo rudarskemu delavca zaradi kakršnekoli terjatve, razen v primeru, če zahteva rudarjeva žena zase in za otroke primerno vsoto za vzdrževanje. Tako je razsodil Stol 6edmo-rice v Zagrebu, ko je potrdil razsodbo okrožnega sodišča v Celju, zaradi katere se je pritožil neki rudar iz rudnika v Zabukovici, Sodišče se je oziralo na paragraf 207. rudarskega zakona, po katerem so rudarjeve plače še vedno izvzete od rubežni, ker zakon v tem smislu še ni spremenjen. Zaradi gotovih astronomskih opazovanj, ki bi utegnila imeti v naši Dalmaciji največ uspeha, je pred kratkim prispel tja sloviti poljski zvezdoslo-vec prof, Banachiewicz, ki je po V6em svetu znan po svojevrstnih zvezdoelovnih računih. Pretekli teden se je mudil v Zagrebu, kjer je priredil v okviru hrvaškega prirodoslovnega društva zanimivo predavanje o najnovejših dognanjih v zvezdoslovni vedi. Predavanje je imelo naslov; Metoda najmanjših kvadratov. V tem predavanju je namreč hotel predavatelj pokazati čisto nov, mnogo krajši svoj način Preračunavanja najmanjših kvadratov, ki se je posebno v zvezdoslovju dobro obnesel. V zadnjih 15 mesecih je našlo zaposlitve pri Kranjski industrijski družbi nič manj kakor 1.600 novih delavcev; tako poroča »Tovarniški vestnik«. To je naše največje kovinarsko podjetje. Lani je družba sprejela na delo 1.224 delavcev, letos pa še novih 400. V vseh obratih Kranjske industrijske družbe je zdaj zaposlenih 3.850 delavcev. Uradnikov in drugih nameščencev je z mojstri vred v tem Podjetju 320. Številne obrti, ki so nekoč v Bosni sijajno uspevale, so danes skoraj popolnoma prazne. Moderni napredek poskuša tudi v tej deželi zamenjati s sodobnim vse, kar je zastarelega. Industrija je tudi tu ekoraj čisto izpodrinila domačo obrt. Ena takšnih domačih obrti, ki počasi izumira, je lončarstvo, ki je bilo svojčas v Bosni najbolj razvita obrt. Od vseh številnih tovrstnih delavnic stoji edino še lon-čarna v Mrkonjič gradu. Sicer ponekod po deželi še tudi izdelujejo lončeno posodo za domačo porabo, toda to v tako neznatni meri, da ne pride v poštev. Povsod imajo ljudje že rajši moderno, v tovarnah izdelano posodo, ki prvič ni nič dražja, drugič nič slabša, no, in tretjič je pa bolj »sodobna«. Belgrajski nadškof dr. Ujčič, ki je tudi apostolski administrator Banata, je zdaj na birmanskem potovanju po tej deželi. Že po več banatskih mestih je letos podelil 6v. birmo tamkajšnji katoliški mladini, Ker pa bo v kratkem odpotoval v Budimpešto na evharistični kongres, bo z birmovanjem za nekaj dni prekinil in nadaljeval prve dni meseca junija, ko se vrne. Na binkošti bo. birmoval v Pctrovgradu. Izpostava državne svilarne v Vrbasn je za letos prenehala s pošiljanjem semen gojiteljem sviloprej-ke. Državna 6vilarna si je na vso moč prizadevala, kako bi zbudila čim več zanimanja za gojitev svilo-Prejke, vendar je naletela na bore malo razumevanja za to stvar. Vzroka za to ne bo težko najti in ve zanj tudi državna svilarna. Lani so namreč vsi tisti, ki so se lotili tega posla, zelo slabo prodali svilene mešičke, ker so bili ti mešički precej slabe y£^sti, to pa zaradi neke nalezljive bolezni, ki se je razpasla med sviloprejkami. Za Olimpijski dan je določen letošnji 19. junij, tako je bilo sklenjeno na predlog jugoslovanskega olimpijskega odbora v soglasju z ministrstvom za telesno vzgojo ljudstva. Ta dan bodo proslavili po vsej državi. Športniki naj bi na ta njihov praznik manifestirali svojo športno zavednost. Manifestacij se bodo udeležile vse športne organizacije in združenja, ki jih priporoča ministrstvo za telesno vzgojo, pa tudi organizacije, ki se ba-vijo z obvezno telesno vzgojo. Do združitve rudarskih podjetij Zenica, Va-reš, Ljubija in Vreže bo prišlo v kratkem, tako je napovedal v svoji izjavi, ki jo je podal časnikarjem v Sarajevu minister za gozdove in rudnike dr. Bogoljub Kujundžič. Prav tako se bo v najkrajšem času tudi povečal obratni kapital največjega jugoslovanskega gozdnega podjetja ŠIPAD. Kit je zašel v Jadransko morje, pripovedujejo mornarji, ki so se te dni vozili z našo ladjo »Nikola Matkovič« po Jadranu. Ko je ladja priplula na odprto morje, so mornarji opazili na svoje veliko začudenje, kako plava po morju velikanska žival, dolga najmanj 20 metrov. To je bila za naše mornarje gotovo velika senzacija, kajti le redko kdaj 6e zgodi, da bi videli v naših vodah tako ogromno žival. Zanimivo ra«pravo imajo zdaj v Novem Sadu. Na zatožni klopi sedi neki tamkajšnji odvetnik Maroš, kateremu obtožnica očita, da je kot odvetnik oškodoval svojo klijentinjo, neko Valerijo Dibari, za 160.000 din. Dibarijeva je pred leti podedovala precejšnje posestvo, ki ga je hotela kmalu potem prodati. Za svojega zastopnika pri tej prodaji si je izbrala omenjenega odvetnika Maroša, ki se mu je tudi posrečilo Dibarijino posestvo prodati. Ta »nesrečna« dedinja pa je pozneje ugotovila, da je odvetnik preveč poceni prodal njeno posestvo in da jo je oškodoval najmanj za 160.000 din. Zalo ga je zdaj tožila in zahteva od njega, da ji da toliko odškodnine, za kolikor je bilo njeno posestvo prepoceni prodano. Razumljivo je, da za to svojevrstno razpravo v Novem Sadu vlada izredno zanimanje, saj takšnih primerov hvala Bogu ni mnogo. Zaslišanih bo kar dvajset prič in bo zato razprava trajala precej dolgo. Vse zanima, kako se bo ta pravda iztekla. Vojaška obrtna šola vojno-trhniškega zavoda v Kragujevcu sporoča roditeljem in vsem zainteresiranim, da bo, če bo imela namen sprejeti letos gojence, objavila natečaj v Službenih novinab ’n v vojaškem listu po 10. juniju. Tam bodo tudi yse podrobnosti in pogoji za sprejem. Ako natečaja ne bo, bo to pomenilo, da ne bo sprejema 'n zato naj se nihče ne obrača na šolo po infor-?laRije, ker šola ne l>o odgovarjala. Luci« de Lamermoor Po desetletnem bivanju v tujini je spoznal, da »najboljši kruh zna mati peči ff ■ ■ Kranj, 17. maja. Dne 26. aprila t. 1. se je vrnil iz Perzije 35 letni preddelavec Kalan Franc, rodom iz Mojstrane. Že več kot 10 let je hodii za kruhom po raznih državah, sedaj pa se je vrnil izmučen in izčrpan v rodni kraj. Domačih ni več našel, zato se je začasno nastanil v Kranju, odkoder hodi na krajše in daljše izlete, upajoč, da mu bo domovina vrnila zdravje in zadovoljstvo ter mu dala kruha. Tujina da tircem le kruh, ki sa domačini ne |edo Komaj 22 let star se je Kalan poslovil od domačih gozdov in trat in s smelim obrazom hitel tujini nasproti, upajoč, da mu bo ta nudila zaslužek, e katerim bi si lahko kupiil za stara leta lepo domačijo v Sloveniji. Hotel se je navžiti dobrega krulia, boljšega kakor mu ga je dajala mati in domovina. Želel si je z manjšin) trudom dobiti denarja za starost. Pohitel je najprej v Nemčijo, od tu v Holandijo in nazadnje ^še v Francijo, kjer je dobil še precej dober zaslužek pri podzemskih delih. Kljub temu pa je ostal v Franciji le nekaj let. Zdelo ee mu je namreč, da še premalo zasluži za delo, ki ga je opraviljal, saj je dobil le ona dela, katerih domačini nočejo opravljati, V vseh državah naleti naš človek na isto: tujca porabijo samo za najtežja in najslabša dela; povsod, koder hodiš, čutiš, da ei le hlapec gospodarju in državi. Kfljub temu ni umrla v njegovi notranjosti želja po domačiji v ljubljeni Sloveniji Zvedel^ je, da se dobi v daljnji Perziji veliko boljši zaslužek. Gradbena tvrdka, pri kateri je bili Kalan takrat v službi, je odposlala pred 4 leti nekaj svojih delavcev v Perzijo in tudi Kalan je potoval z njimi. Naselil se je v bližini mesta Teherana in dobil v resnici dobro mesto, kjer ni bilo prehudega garanja in tudi zaslužek je bil dokaj lep. »Vsi priseljenci smo bili zadovoljni,« tako je pripovedoval Kalan, »posebno še zaradi tega, ker smo dobili lepa stanovanja. Tudi dnevni red je bil dokaj dobro urejen. Navadili pa smo se težko vremenskih razmer in lasje so nam začeli izpadati, tako ji a sem postal kmalu po naselitvi v Teheranu močno plešast V Perziji je podnebje precej različno: ponekod strašna, neznosna vročina, drugod pa spet silen mraz. Z domačini se nismo mogli nikdar popolnoma spoprijazniti, ker so pač v kulturnem oziru daleč za nami, tujca pa gledajo kot sovražnega človeka in mu zavidajo dober košček kruha. O kakšni socialni oskrbi sploh ni govora saj Perzijci ne poznajo nobenega zavarovanja za starost, bolezem ali smrt. Tudi bodnišnic ni v Perziji; v Teheranu so v zadnjem času zgradili eno, sicer pa se jim vse to zdi nepotrebno, ker jih njihova vera uči, da človeka vedno vodi zgolj usoda in so vse take stvari popolnoma odveč. Zbolel sem 1. 1936 na tifusu. Zamah sem prosili za zdravniško pomoč, in ker nisem želel umreti v daljni tujini, sem se odpeljal v 10 ur oddaljeno rusko mesto Bogi ob Kaspiškem jezeru. Kljub temu, da sem tako pozno iskal zdravniško pomoč, sem ozdrave*l in spet odšel v službo. V službi sem delal dnevno 10 ur in sicer 14 dnevno menjaje ponoči in podnevi. Hud udarec je bil zame, ko sem zvedel, da ne more noben tujec prislu-ženega denarfa postati domov Že sem se nameraval vrniti v ljubljeni domači kraj, vendar se mi je zdelo škoda pustiti prislu-ženi denar. Priznam, da sem začel tistikrat popivati, saj tudi nisem mogel pametneje porabiti denarja. Vedel sem, da stalno ne bom ostal v Perziji, zato sem sd privoščil vsega, pol iz obupa, pol iz silnega domotožja. Z menoj je bil edino še en Slovenec, drugi, ki so stanovali z menoj, so bili Franco® in Švicarji. Vsem nam je bilo hudo po domu in končno smo sklenili, da sl kupimo radio Naročili smo ga iz Francije in ga s silno nestrpnostjo pričakovali. V začetku smo hoteli poslušati vsak svojo postajo, toda ža'libog jaz nisem bil zadovoljen: jugoslovanskih postaj nismo mogli dobiti. Tako smo ob prostem času poslušali le fran- coske postaje in tudi nemške, jaz pa sem imel najrajši godbo. Neštetokrat smo se prepirali zaradi tega aparata, in tako smo nekoč v pijanem stanju sklenili, da bomo naredili konec prepirov. Postavili smo aparat sredi sobe in ga popolnoma razbili. Bog ve, ali smo to delali iz pijanositi ali iz žalosti in obupa, ker smo imeli razen časopisov — ki so prihajali kvečjemu vsakih 6 mesecev skupno v Teheran — edini spomin na Evropo in svojce. Jaz sem tudi pogosto pisaril domov, odgovora pa nisem dobil. Včasih se je izgubilo moje pismo, včasih pa njihovo. Še bolj obupno stanje je bilo mojih švicarskih tovarišev in Francozov. Večina njih je bila namreč poročenih, svojih žen in otrok pa niso privedli a seboj zaradi klime, katere ne more vsakdo prenesti. Imeli so kakor jaz veliko denarja, katerega pa niso smeli pošiljati svojcem. Kuhali smo vsi sami v svojih sobah, ker pa naše kosilo ni bilo nikoli prav v redu skuhano, smo iskali veselja in razvedrila po gostilnah. V zadnjih mesecih sem znova zahrepenel po domovini. Videl sem domače travnike in gozdove vse ozelenele in storil sem potrebne korake za vrnitev. Posrečilo se mi je v kratkem času dobiti potni list in odpotoval sem domovini nasproti. Nikomur ne morem opisati sladkega občutita, ki je prevzel mojo notranjost, ko sem zadihal gorenjski zrak in zagledal naše gore. Zal pa v Mojstrani nisem našel več svojcev, kjlub temu pa se menda ne bom mogel več posloviti od Slovenije. Tako rad bi vsakemu Slovencu povedal, da je in ostane Slovenija najlepša in da je njen kruh najslajsi. Tukaj se lahko zavedaš, da je vse tvoje, kar imaš, da nisi tujec, lahko govoriš slovenski jezik, katerega ni9em pozabil in ga nikoli ne bom. Povedal bi tudi rad, naj ne hodijo naši ljudje v tujino, marveč skušajmo najti doma kruha in preskrbe. Tujina sesa tuje moči, ne da pa ničesar. Prišel sem domov praznih rok, kolikor denarja so mi dali, so mi ga tudi vzeli, in hišica sredi Slovenje bo ostala le prazen sen.« Za nekaj minut je mož utihnil. Končno je izvlekel iz žepa potni list, na katerem je bila njegova slika iz let predno je odpotoval v svet. Primerjal sem sliko in obraz in težko je bilo najti iete potez in tistega mladega zdravega človeka, tujina ga je docela spremenila. Tiho smo se poslovili. z menoj pa je odšila le ena misel: srečni smo. da imamo doma košček kruha, četudi je morda včasih grenak in trd, vendar je zaslužen na naši slovenski zemlji in zato je najslajši. Lepo je povsod — a doma najlepše. Nenavadna smrtna nesreča Ježica, 19. maja. Včeraj ob šestih zvečer se je pred občinsko hišo na Jeftci zgodila nenavadna nesreča. Posestnik Franc Dovč, vulgo Tomaževe iz Savelj je peljal po državni cesti skozi Ježico iz gozda težko naložen voz nastilja. Z gospodarjem sta bili tudi dve domači dekli, ki sta obe sedeli poleg gospodarja na visoko naloženem vozu. Iz neznanega vzroka se je tik pred občinsko hišo strlo zadnje desno kolo. Voz se je sesedel ter prevrnil ob betonsko ograjo. Pri tem so z voza v loku zleteli vsi trije, mladi Tomaževec ter obe dekli. Gospodarju in mlajši dekli se pri padcu ni zgodilo ničesar; starejša, 58 let stara dekla Marija Nahtigal pa je pri padcu z glavo priletela ob rob betonske ograje pred občinsko hišo. Tam je obležala nezavestna. Slučajno se je tedaj vozil mimo zdravnik dr. Jamšek, ki je ročno priskočil na pomoč ter močno krvaveči ženski dal zasilno obvezo ter injekcijo. Zdravnik je ugotovil tudi, da ima Nahtigalova počeno lobanjo ter da so ji izstopili možgani. Poklicali so župnika Koširja, ki je ponesrečenki podelil zakrament svetega poslednjega olja. Zensko so potem na noailnici odnesli na gospodarjev dom v Savlje, kjer je ponoči ob dveh, ne da bi se prej zavedla, tiho izdihnila. Dogodek je vzbudil med domačini polno sočutja. Pokojna Marija Nahtigal je bila zvesta delavka, ki je dolga desetletja sluzila pri hiši, kjer jo je zdaj sredi dela dohitela tako nepričakovana in nenavadna smrt. Prosvetno delo v Stari Loki Izza naših meja Velikanski dobilek je izkazala ob koncu lanskega leta Jadranska zavarovalnica v Trstu. V primeri z letom 1936 je imela namreč 108,063.492.50 Jl,r dobička. Zavarovalnica ima tudi pri nas podružnice tn gradi sedaj palačo v Zagrebu. V čredo okoli štirideset ovc, ki jo je gnal po ce«ti iz zimske staje kmet Brajkovič Ivan iz Dan, je zaletel neki luksuzni avto. Na mestu je ostalo mrtvih in več poškodovanih ovc. , V Iliriski Bistrici bo Viktor Tomšič zgradil moderno tovarno za lesne izdelke, zlasti lesene drob-®arije. Tomšič«, zadnjemu lastniku tovarne »Peka-ete«, je pretekli mesec, kakor smo poročali, ta ovarna pogorela in je dobil 200.000 lir zavarnval-lne- » katero bo zidal novo tovarno. Škofja Loka, 18. maja. Pravo prosvetno delo v Stari Loki je še zelo mlado. Obstojalo je sicer prosvetno društvo že več. let, vendar pa ni bilo tiste sile, ki bi v društvo prinesla življenje in veselje do dela. S prihodom sedanjega g. kaplana Karla Babnika pa je zavel v društvenih vrstah nov, osvežujoč duh, ki je povzročil, da je v društvu vzklilo novo življenje, ki se ni omejilo samo v tesnih prostorih društvenih sten, ampak je zajelo ves, zlasti mladino, ki je začela gledati prosvetno društvo kot kraj, v katerem naj se zbira, izobražuje ter se kulturno dviga. Prosvetno življenje, ki se je izživljalo v igrah, akademijah, predavanjih, tečajih, telovadbi itd., pa ni zajelo le mladine, temveč je našlo nadvse ugoden odmev tudi pri ostalem starološkem prebivalstvu. In zgodilo se je, ko je mladina spoznala, da je njihov prosvetni dom premajhen, da je za novi dom darovala vsa fara, kakor en mož. V najkrajšem času je zra-stel na istem mestu nov, povsem moderen, razmeram popolnoma odgovarjajoč dom, ki nosi ime »Starološki dom«. Po blagoslovitvi doma, ki je bila lani, se je začelo šele pravo prosvetno delo. Predavanje za predavanjem, ki širijo obzorje v vseh mogočih panogah našim fantom in dekletom, pa tudi možem in ženam. Akademije, zabavni večeri, ljudske igre, ki se morajo stalno ponavljati zaradi ogromne udeležbe, v zadnjem času pa so si omislili tudi tamburaški zbor, ki sestoji iz samih delavskih in kmečkih fantov. Ta zbor bo prvič nastopil v nedeljo, dne 22. maja, v »Starološkem domu« ob 4 pop. ob priliki velikega koncerta, ki ga priredi starološko prosvetno društvo. Na sporedu je 10 pesmi za mešani zbor, 4 za moški in 4 za tamburaški zbor. Pričakujemo gostovanje priljubljenega tenorista Hartmana Lojzeta. Tamburašem pa lx> dirigiral g. kapetan Alojzij Smrekar. Res, čudimo se agilnosti teh kmečkih fantov in deklet, ki so v tako kratkem času s pomočjo krepke voditeljske roke ustvarili iz prej zanemarjene prosv. postojanke, eno najbolj agilnih in evetočih. — Starološko prosvetno društvo je lahko vzor vsem podeželskim pa tudi mestnim društvom. Velja geslo: »Mladina se vrača skozi katoliška društva k veri in Bogu«. V Stari Loki se to tudi že pozna. Hotič pri Litiji Utopljenec v Savi. Posestnik Andrej Zupančič iz Zg. Hotiča je v ponedeljek, 16. maja, ko je s čolnom vozil drva čez Savo, našel že razpadajoče truplo starejšega moškega. O tej najdbi je takoj telefonično obvestil litijske orožnike. Utopljenec je 53-letni samski zidar J. Koci iz Depale vasi pri Domžalah^ in je 4. maja skočil iz Št. Jakobskega mostu v Savo. Pokopali so ga na pokopališču v Hotiču. Napad. Grojzdek Jože, doma nekje_ od Št. Jakoba ob Savi, je pravi tiček. S svojo ženo in otroci stanuje na Bitičah nad Hotičem. Preživlja se največ z beračenjem. Pretekli torek je na cesti pod Vačami napadel pekovskega pomočnika, ki s kolesom vozi kruh na Vače. Udaril ga je z debelo palico po glavi. Pek *e je ustrašil, odvrgel koš in kolo ter zbežal. Grojzdek si je naložil kruha v vrečo in ga odnesel domov. Orožniki so ga aretirali. Upamo, da bo dobil za svoje delo zasluženo plačilo. Ne trgajte plakatov, ki jih je fantovski odsek nalepil za mednarodni mladinski tabor v Ljubljani. S tem ne boste dosegli ničesar, če pa koga bodejo v oči, naj jih ne gleda. Kraja žarnic se je zlasti po svetokrižkem okraju tako razpasla, da delajo zlikovci mestni občini prav znatno Škodo, poleg lega so pa tudi vzrok, da se občani po nepotrebnem vznemirjajo zaradi pomanjkljive razsvetljave. Ravnateljstvo mestne elektrarne prosi, naj občinstvo pazi na tatove in takoj vsakega prijavi najbližjemu stražniku ali pa ravnateljstvu mestne elektrarne. »Porožnik indijske brigade« ie izšel! Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj £.k ® c ■w £2 «3 S"5 §.3 M “ lempi- ratnrs Aleksandra«. Gostovanje bolgarskega Kooperativnega teatra. Izven. Cene od 40 din navzdol. Petek, 20. maja: sZenitev«. Premierski abonma. OPERA. — Začetek ob 20. četrtek, 19. maja: >Rigoletto«. Red Četrtek. Petek, 20. maja: Zaprto. Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani V zadnjih dneh meseca junija 1938 bo v Ljubljani mednarodni mladinski ^ tabor in mednarodne tekme. V teh dneh bo Ljubljana polna tujcev iz naše države in zamejstva, ki ne bodo mogli dobiti vsi prenočišč v hotelih. Zato prosi stanovanjski odsek za mladinski tabor, da mu ljubljanski prebivalci naznanijo, ako bi za časa prireditvenih dni mogli odstopiti kako sobo domačim ali tujim gostom. Vsak naj v prijavi točno navede ulico, hišno številko, stopnjiSee, nadstropje, število sob in postelj ter ceno za so1k> (posteljo) za eno noč. Prijave je poslati na: Stanovanjski odsek za mladinski tabor, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Tam se sprejemajo prijave tudi osebno. Tabor « Šmartnem pri Litiji Šmartinsko fantovsko okrožje priredi « sodelovanjem dekliških krožkov vsednevni tabor in si-cee_ na binkoštni ponedeljek v Šmartnem. S tem svojim nastopom hoče pokazati vsej javnosti uspehe, ki jih je v kratki dobi svojega obstoja e »motrenim in požrtvovalnim delom kljub mnogoterim neugodnim okoliščinam dosegla, zlasti pa, da ima voljo in sposobnost z uspehom nastopiti na mednarodnem telovadnem taboru v Ljubljani in tako doprinesti po svojih močeh k dosegi našega vzvišenega ideala. Prireditev se prične dopoldne s sprejemom gostov v Litiji. Sledi sprevod v Šmartno, kjer bo ob desetih sveta maSa (daroval jo bo g. dr. T. Klinar). Po maši bo na trgu pred cerkvijo zborovanje{ govori g. dr. J. Basaj). Popoldne pa bo na divni FarovMci loki veliki telovadni nastop. Sodeluje godba iz Rakovnika. Prireditev počasti s svojim obiskom tudi minister dr. Miha Krek, Vsem našim sosednim okrožjem, prijateljem in somišljenikom kličemo že danes; »Na veselo svidenje! Na Hinkoštni ponedeljek vsi v Šmartno! Bog živil« Požar na ladji „Laffayettc 12 milijonov v plamenih ff Pierre Devau* piše v nekem listu o požaru »Laffayette« takole: Uničenje našte veličastne ladje »Laffayette« z ognjem, ki je bila v popravljalnici, je zelo vznemirilo javno mnenje. 2e oktobra meseca 1926. leta je začelo goreti na krovu ladje, prav tako v popravljalnici. Ogenj je nastal v rezervi vrvi, toda gasilci pristanišča Havre so pravočasno prišli in zadušili požar. Danes je to krivda nekega mehanika, ki je vrgel ogenj v posodo za bencin, ko je prižigal v kurilnici... Vedo tole: milijoni frankov škode, 50 ljudi se je zajetih v plamenih čudežno rešilo, naša narodna zastava, ki je delala čast, je uničena. Francozi, ki se včasih spomnijo, se vprašujejo. Spominjajo se velike luksuzne ladje »Atlantic«, katero je sijajno nadomestil »Pasteur«, ki je nanovo 6puščen — nepojasnjeno zgorel na morju, ko se je vračal v Anglijo, da bi popravili podladje, in ga je bilo treba prodati v staro železo. Spominjajo 6e strašne katastrofe ladje »Georges Phillipar« — osem mesecev pred »Atlanticom« — ko je zgorel kakor plamenica v Indijskem oceanu na svojem prvem potovanju. Škoda 120 milijonov frankov in 50 človeških žrtev, Goljat v džungli »Slučaj,« je pisal Le Matin po tej dvojni morski nezgodi, »se zdi, da dela proti francoski zastavi z neko vražjo bistroumnostjo.« »Bureau Veritas« razlaga v svoji statistiki ta čudni dogodek, da je večina parnikov pogorela — dve tretjini — v pristaniščih, in to je razumljivo. Na nekateri ladji je mnogo manj ljudi, da bi udu-šili ogenj v začetku, straža je po potrebi zmanjšana. Na parniku je mnogo tujih delavcev, dokerjev, od katerih lahko marsikaj pričakujemo. V pristanišču so pogorele naša »Paul Lecat«, angleška parnika »Empereur of Scotland« in »Ber-muda«, holandski «P. C. Hoolft«, nemški »Miin-chen«, da ne omenim ponosne »Europe«, dvojček »Bremen«, nazvan Rubau Bleu, ki ga je gasilo 1200 gasilcev v hamburškem pristanišču. V primeru požara na ladji je bila pomoč delno otežkočena, ker je bila ladja na suhem, na lesenih heguarjih v prazni notranji luki, tako se ji niso mogle približati gasilske ladje. Hitro so spustili v notranjo luko vodo, da so hladili rezervoarje bencina, čigar eksplozija bi bila povzročila veliko nesrečo za vse pristanišče. Lov na metulje velikane zelo nevaren Še pred nekaj leti so strastno zbirali in iskali metulje za svoje zbirke razni zibiralci. Tudi še danes dobimo takšne strastne zbiralce, toda ti so redki, so pa še bolj udani svoji strasti. Kakšna sreča navda takega zbiralca, ko ujame prvega admirala. Kako občuduje njegove lepe in rdeče trakove, kako se ponaša s svojo z-birko, kjer ima tak lep okras. Kako 6e veseli vsakega novega primerka! Pa ne samo domače metulje, vse bi radi imeli, vse VTSte metuljev zastopane v svoji zbirki. Ponos vsakega zbiralca Današnji zbiralci niso več zadovoljni s temi vrstami, ki so pri nas. Njihov ponos so redki primerki, metulji iz Afrike in Južne Amerike, zlasti pa metulji, ki žive na otokih med Zadnjo Indijo in Avstralijo: Java, Borneo, Celebe6, Sumatra in vsi manjši otoki, kakor Bali, Lombok, Moluki, Nova Gvineja. Tam žive metulji velikani neštevilnih vret. Če pomislimo, da je na 6vetu 200.000 vrst metuljev in da se vsak dan to število veča, potem je razumljivo, da pravi zbiralci nikdar ne morejo prenehati z iskanjem novih primerkov. ■' v--*" „• Metulfarji: Nevaren poklic Vsi zbiralci ne morejo sami loviti metulje, zato so tu lovci metuljev, katerih poklic je težak in nevaren. Ne mislimo metuljarjev pri nas, ampak onih, ki love v tropskih krajih. Nevarnost jim preti od strani divjih živali, raznih bolezni, kač. Celo tropske rastline so nevarne. Razne pijavke, ki žive na listih rastlin, so tudi nevarne. Tedne in tedne traia lov na enega samega metulja Včasih traj lov za enim samim metuljem po več tednov. To velja zlasti za nočne metulje. To pa je zelo nevarno. Če pa pomislimo, da stane kakšen redek primerek včasdh desettisoče, potem ni čudno, če se dobe ljudje, ki se lotijo tega nevarnega posla. Kdor pozna metulje naših krajev, ta si nikakor ne more predstavljati, kakšne lepote kraljujejo med metulji. Kdor pa je samo enkrat videl zbirko metuljev iz omenjenega indijsko-avstralskega področja, potem bo že razumel ceno in vrednost metuljev. Mnogoštevilni so zastopniki metoljev Omithopte-rov, ki so po svoji velikosti tako veliki kakor ptiči. Samica je večja kot samec, je pa bolj preprosta v barvi. Zastopnik te vrste je največji znani metulj z imenom Ornithoptera goliath Samica ima temnorjava prednja krila, ki imajo medlorumene lise. Zadnja krila so ob telesu temnorjava, v sredi kril pa je šest rjavih lis. Samci imajo smaragdno-zelena prednja krila, ki so obrobljena črno. Zadnja krila so rumene barve s črnim robom. Na teh otokih žive še vrste: Attacus, Aotias, Coscinicera, Anthersea in drugi. Metulji teh krajev so pisani in raznobarvni, kakor je vse tukaj svojerstno, bodisi živali bodisi ljudje. Zbirati metulje-velikane je strast, ki je razumljiva le takrat, kdor je vidci te metulje, * Glavno mesto razporok Amerika se navdušuje za boj, ki ga je začel Mr. Joseph S. Robinson proti škandalom mesta Reno v državi Nivoda. Reno je mesto, čigar »blagostanje« obstoja v tem, da je to tisti kraj na svetu, kjer najlaže in najhitreje dosežejo razporoke. Vsak ameriški državljan doseže tukaj v pretirano hitrem postopanju razporoko tudi v odsotnosti zakonskega druga. Med drugimi je prišla v Reno tudi Mrs. Miletred Robinson, ki se je naveličala svojega moža in je hotela slediti nekemu znanemu gledališkemu igralcu. V Renu je pod prisego izjavila, da namerava ostati v državi Nivoda, in razporoka je bila izvršena po običajnem postopku: »ostala bo v Renu, datum procesa, to se pravi, .klijenta' sta zmožna plačati najboljše, 6amo za nekaj ur. Toda Mr, Robinson je odvetnik in je zahteval od nekega sodišča v Newyorku, naj razveljavi sodbo v Renu, Gotovo je pogrešal svojo lepo ženo. Amerlkancem pa je izjavil: »Reno je mesto, ki uganja iz zakona burke in čigar prebivalstvo se hraqi, kakor golazen, z industrijo razporok.« ^Sodišče v Newyorku vendar ni dalo prava iz-javfjRobinsonovi. Ta pa se ne smatra za premaganega, doseči hoče z besedo in dejansko razveljavljenje vseh razporok, izvršenih v Renu, ki so, kakor pravi, potvorjeni akti. Kaj bodo rekli Američani in Američanke? Električno oko proti požaru Da preprečimo požar, je najboljše sredstvo to, da mu ne damo »hrane«. S tega vidika so ladje novega tipa doživele čudovit napredek. Dane6 predpisujejo celuloidne okvirje, preproge iz kavčuka in te dvojne varnostne stene, kjer je izpeljani električni vod več ali manj izoliran, kjer more ogenj tleti in se neopaženo širiti. Toda glavno je, preprečiti požar takoj ob izbruhu. Za pogasitev zadostuje posoda vode. odtod uspeh »pogaševalnikov ognja«, resničnih avtomatičnih gasilcev, ki se ne zadovoljijo samo z alarmiranjem, ampak bruhajo v ogenj vodo in gasilni plin. Oprema velikanskega parnika »Normandie« je povsem značilna. Različne prostore ločijo cevi, ki se iztekajo v nekaki stekleni skrinjici, ki jo prazni ventilator. Ta skrinjica je instalirana na mostičku in jo vedno nadzoruje »električno oko«. Ko pride iz kake cevi dim, električno oko naznani »alarm« in častnik pogleda samo številko cevi, iz katere se kadi, in že ve, kje je ogenj. Ogenj lahko gasijo z vsemi mogočimi sredstvi: s stroji za gašenje, s celimi vodopadi morske vode, z ogljikovo kislo peno in plinom. Zadnja dva ne moreta pogasiti bencina. Dalje je ladja razdeljena z nezgorljivimi stenami in vloga vsakega moža posadke ter potnikov je točno opredeljena za primer požara. Pustite nas umreti Japonsko oblast zelo vznemirjajo početja Kluba samomorilcev, ki so vedno številnejša, Klub samomorilcev imenujejo tudi »Liga — pustite nas umreti«. Klubovi člani se zavežejo, da se bodo izogibali naravni smrti in izvršijo »harakiri« po prastarih metodah in z vsem sijajem običaja. Prizadevanje oblasti, ki hoče omejiti »harakiri«, je toliko bolj kočljivo, ker smatrajo že dva tisoč let stari »harakiri« (imenovan tudi častna smrt«) za čast. . Duhovniki in vrhovna japonska oblast ga najbolj cenijo in povišujejo. Vendar je klub zadnji čas doživel veliko pre- f/ Angleški kralj čestita najboljšemu letošnjemu nogo metnemu- klubu Preston Northend, ki je zmagal v angleških llgirtih tekmah. v Tudi z nogo si zna pomagati senečenje. Njegov predsednik in ustanovitelj n1 mogel, bolan na sušici, zaradi nadzorstva dveh policistov, zdravnika in strežnice izvršiti »harakin*> kar je dvojno zahtevalo njegovo mišljenje in njegova služba kot predsednika kluba. Toda »sramoto« te naravne smrti 6ta mogl» delno popraviti dva klubova člana, ki sta si, ko st* prišla v bolnišnico, da bi bila navzočna pri umirajočem predsedniku, prerezala trebuh. Se ena vojna Bolivija in njena soseda Paraguay sta se brez prenehanja borili tri leta za oblast nad ozemljem Chaco, ki ga tam doli imenujejo »neobdelani p®" kel«, Ta peklenska dežela pa je bogata na petroleju in skozi teče reka Paraguy, po kateri je imela Bolivija dohod k morju, katerega tako potrebuje. Leta 1935 sta morali nasprotnici zaradi izčrpanosti obeh skleniti premirje; toda zavrnili sta, da bi se pogajali o stalnem miru. Na neki mirovni konferenci, kjer so bile zraven Zedinjene države in pet narodov romanske Amerike, so več mesecev iskali neki način sprave, toda vedno brez uspeha. Zadnji mesec je napravil poslednji poskus Osmald Arauha, zunanji minister Brazilije, skupno z diplomati iz Argentinije, Chilea, Perua in Zedinjenih držav. Nova razdelitev Cbaca je bila predložena. Toda Bolivija kakor Paraguay nista mnogo uvaževali tega in sta vztrajali, naj ®e priznajo pravice nad deželo. V teh okolnostih mislijo, ne bo prijateljstvo dolgo trajalo. ________________ Radio Programi Radio Llubllana ID8CT £OS' Četrtek, It. maja: 12 Zborovska glasba/plošče) -12.« Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski kon-oert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Iz neznanih operet (Bad. orkester) - 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) - 19 Napovedi, poročila - 13.30 Nac. ura: Predavanje min. za ljudsko telesno vzgojo — 1S.S0 Zabavna irtl-sa (g. Fr. Lipah, član Nar. glei.l — 20 Štirje glasbeni profili (Rad. orkester) — 21 Klavirski koncert g. prof. M. Lipovška: Družina Bach* — 22 Napovedi, poročila -s ffi.14 Koncert plesne glasbe (plošče). Drugi programi Četrtek, 19. maja: Belgrad-Zagreb: JO Nar. pesmi, 30.45 Pihalni kvartet — Praga: 19.25 Radijski film- 20.15 Koncert BBC (dirigent Toscanini) tz Londona — Varšava: 20 Zab. glasba, 22 Konservatorijski koncert — Sofija: 20 Ork. koncert, 20 45 Vok. koncert 22 Lahka in plesna glasba — Budimpešta: 20 Igra, 21.45 Orkest. koncert, 23.10 Vojaška godba — Trst-Milan: 21 Opere •Madona Imperia«, »Romantična noč« in »Ptice« — Rim-Bari: 17.15 Vokal, koncert, 21 Ranzatova opereta «Cin-Cin-La« — Dunaj. 20 Zab. koncert, 21 Igra, 22.3* Zab. in plesna glasba — Berlin: 20 Orkester, zbor in solisti — Ktinigsberg: 19.10 Linckojeve skladbe — T.iP-tko: 19.10 Šramli, 20 Operna glasba — Stuttgart: 20.30 Wagnerjeve skladbe — Monakovo: 19.10 Lebarjeva ope-rpta »Friderika« — Beromiinster: 20.05 Pravljica o carju Sultanu — Strasbourg: 20.30 Haydn-Berlioz-Wagner. Paul Heyse: ANDREA DELFIN Novela. »Ni res kot coprnica, ta grdi, nespodobni nestvor?« je vprašala gospa Giovanna, medtem ko se je dvignila in se tudi pripravila, da bi šla. »In vendar vsaki kozi ugaja njena kozica. Sicer pa, kakor je majhna in za nobeno korist, je vendar pripravna in tudi o njej bi mogla reči: Stara komaj do zemljč, mlada že koren iz nje. »Oh, če bi ne imela otroka, gospod Andrea I Toda vi bi radi spali, jaz pa še zmerom visim tukaj in brbotam kot močnik ob ognju. Sladko spite in dobrodošli v Benetkah!« Suho ji je odzdravil in zdelo se je, da ni opazil, kako očitno je pričakovala od njega še pohvalno besedo o svoji hčerki. Ko je bil končno sam, je že trenutek posedel pri mizi in njegov obraz je postajal vedno mračnejši in bolestnejši. Luč je gorela na ves gobec in muhe, ki so bile ušle Marietti-nemu čarovniškemu sredstvu, so v črnih gručah oblegale ostale fige, zunaj so se iz slepe ulice zaletavali netopirji v okno in silili med križe ■— samotni tujec pa, kakor da je odmrl za vse okrog sebe in zgolj oči so živele na njem. Sele ko je ura na zvoniku bližnje cerkve udarila enajst, se je mehanično vzravnal in se ozrl okrog sebe. Pod stropom njegove nizke sobe se je motal v sivih progah ostri duh kadilnega zelišča in sopar sveče ce je družil z oblakom tam zgoraj. Da bi prezračil, je Andrea odprl okno nad kana-lom. Tedaj je opazil v nasprotnem oknu, ki je bilo le napol zastrto z belo zaveso, luč in skozi špranjo je lahko jasno opazoval dekle, ki je sedela za Jnizo pri veliki skledi in hlastno požirala ostanke velike paštete; grižljaje je kar s prsti nosila v usta in zraven od časa do časa srknila iz kristalne čase. Obraz je očital nekaj lahkomiselnega, toda ne izzivajočega in ne ravno nežno mladostnega. V nemarjeni obleki in v napol razpuščenih laseh je bilo nekaj izobraženega in samozavestnega, kar pa ni bilo zoprno. 2e davno je morala opaziti, da je nasprotna soba dobila novega prebivalca; toda čeprav ga je zdaj videla na oknu, se je mirno gostila dalje in samo, ko je pila, je najprej povzdignila čašo predse, kot bi hotela pozdraviti kakšnega sopivca. Nato je potisnila prazno skledo v kraj in mizo z lučjo tako porinila proti steni, da je vsa svetloba padala na širok zrcalo v ozadju in pričela po vrsti primerjati kup mask, ki so pisane ležale ena čez drugo na naslanjaču, tako da je tujec na oni strani, ki mu je pri tem obrnila hrbet, moral toliko razločnejše videti njen odraz. Zdelo se je, da med preoblačenjem nemalo ugaja sama sebi. Vsaj prikazala se je kar najbolj prijazno svoji podobi, se smejala, da so se ji blesteli zobje in ustnice, mršila obrvi, da bi dobila tragičen ali koprneč izraz, in se skrivaj ozirala po svojem opazovalcu na oni strani, ki ga tudi v ogledalu ni spustila iz očesa. Ker se temna postava ni premaknila in ko znakov odobravanja, ki se jih je dekle nadejalo, od nikoder ni hotelo biti, je pripravila glavni napad. Ovila si je velik rdeč turban okrog glave, s katerega je na lesketajoči se zaponki štrlelo čapljino pero. Rdeča barva vsekakor ni slabo pristojala žoltosti njenega obličja in v priznanje se je sama sebi globoko priklonila, Ker pa je bilo tam čez tudi zdaj še vse tiho, jo je minila potrpežljivost in vihravo je stopila kar s turbanom na glavi k oknu in zaveso popolnoma odstranila. »Dobar dan, monsu«, je dejala. »Kakor vidim, ste postali moj sosed. Upam, da ne igrate flavta kot vaš prednik, ki mi vso noč ni pustil spati.« »Lepa soesda,« je rekel tujec, »z nobenim instrumentom vas ne bom mučil. Bolan človek sem, ki se mu dobro zdi, če njega 6amega nihče ne muči v spanju.« »Tako —!« je zategnjeno odvrnila deklica. »Bolni ste? Pa ste obenem tudi bogati?« »Ne! Zakaj vprašate?« »Ker je vendar nekaj strašnega, če je človek reven in bolan obenem. Kdo pa ste prav za prav?« »Andrea Delfin se imenujem. V Bresciji sem bil sodni pisar, zdaj pa iščem tukaj pri kakem notarju mirnejšega posla.« Videti je bilo, da je odgovor popolnoma podrl njena pričakovanja o novem poznanstvu. Otožno se je igrala s srebrno verižico, ki jo je imela na vratu, »In kdo ste vi, lepa soseda?« je vprašal An-drea z nežnim glasom, ki je bil docela nasproten železnemu izrazu njegovega obličja. »Za tolažbo v trpljenju mi bo, če bom imel vašo ljubko podobo v taki bližini.« Očitno se je čutila potolaženo, da je začel govoriti v tonu, ki ga je upravičeno pričakovala. »Za vas,« je dejala, »sem princesa Smeraldina, ki vam dovolim, da iz dalje koprnite po moji naklonjenosti. Kadar me vidite, da pokrijem ta turban, vam bodi znamenje, da 6e mi hoče kramljati z vami. Poznate mojo grofico tudi vi? Lepa je.« »Tujec sem tukaj, otrok. Ne poznam je.« »Veste,« je navihano dejala deklica, »zelo se šminka, čeprav jih nima še trideset. Če jo hočete kdaj videti, nič lažjega. Od vašega okna na moje se položi deska. Vi splezate čez in jaz vas P°Pf" ljem na tak kraj, kjer jo lahko popolnoma skriti opazujete. Česa vsega ne naredi človek sosedu na ljubo! — Zdaj pa: lahko noč. Kličejo me,« »Lahko noč, Smeraldina!« Zaprla je okno, »Ubog — in bolan«, je dejala sama pri sebi, medtem ko je skrbno potegnila zaveso. »Za zdaj še zmeraj dovolj dober za dolgčas.« Tudi on je zaprl okno in potem z dolgimi koraki meril sobo. »Dobro,« je dejal, »prav mi bo prišlo. V najslabšem primeru bom imel tudi od tega dobiček.« Po izrazu se mu je videlo, d® je mislil na Y*e drugo prej kot na ljubavne dogodivščine. _ . Zdaj je izpraznil svojo torbo, ker je bilo v nje) samo nekaj malega perila in dva ali trije molitveniki; vse skupaj je zložil v omaro ob steni. Takoj je ugasnil luč, zaklenil vrata in začel v somraku, ki ga je povzročal daljni soj Smeraldinine svetnike, temeljiteje preiskovati tla. Po kratkem prizadevanju sc mu je posrečilo dvigniti ploščo, ki je bila lično, a ne brez malte vstavljena; pod njo je odkril dokaj prostorno luknjo kvadratne oblike, ki je bila za ped visoka in čevelj široka. Hitro je vrgel s sebe vrhnjo obleko in si odpel težki pas z mnogimi predelki, ki ga je nosil okrog života, te ga je bil položil v luknjo, ko se je nenadoma skesal. »Nak«, je dejal. »Lahko bi bilo_ n&pak. Ni se zgodilo enkrat samkrat, da je policija zalezla v najemniških stanovanjih podobna skrivališča in zdaj Pri hišnih preiskavah že kar ve, kje mora potrkati, revabljivo je napravljena ta stvar, da bi ji človek lahko zaupal.« Znova je poveznil ploščo nazaj in začel iskati za varnejšim shranjevališčetn svojih skrivnosti. Okno v slepo ulico je bilo zavarovano s križi, katerih palice so bile tako redke, da je bilo moči z ramo skozi. Odprl je okno, se sklonil ven in tipal po zunanji steni. Tik pod nadzidkom je našel v zidu ozko luknjo, kjer so, kot se je zdelo, nekoč že domovali netopirji. Od spodaj je ni mogel nihče opaziti, od zgoraj pa jo je skrival nadzidek. Neslišno je razširil « svojim bodalom odprtino, medtem ko je odstranil malto in kamenje in kmalu je bila tako široka, da je lahko udobno eltril široki pas vanjo. Ko je bil gotov, mu je mrzel pot stal na obrazu. Ponovno se je prepričal, če res ne gleda odkod kak kos jermena ali kakšna zaponka, in potem zaprl okno. Dobro uro nato je oblečen spal v postelji. Nad glavo so mu brenčale muhe in sove so zunaj radovedno obletavale luknjo, kjer je bil skrit njegov zaklad. Toda ustnice spečega 60 bile pretrdo zaprte, da bi celo v snu izdale eno samo besedico njegove skrivnosti Prav tisto noč je sedel v Veroni neki človek pri samotni svetilki in odgibal, ko je bil prej skrbno zaprl polkna in vrata, neko pismo, ki mu ga je nocoj v mraku, ko se je sprehajal v bližini Amfiteatra, izročil neki vbogajme proseči kapucinar. Pismo je bilo brez naslova. Toda na vprašanje, odkod do-našalec ve, da izroča pisanje v prave roke, je menih odgovoril: »V Veroni vsak otrok pozna plemenitega Angela Querinija kot svojega očeta.« Nato je šel. Izgnanec pa, kateremu eo olajšali zapor s tem, °a so mu postavili nadzorstvo, ki mu je sledilo v nesrečo, je pismo kljub vohunom, ki so ga opazovali, neopaženo prinesel v svoje stanovanje in bral zda), ko so koraki straže pred hišo preteče odmevali v tišini, naslednje vrstice: Angelu Queriniju. Ne morem upati, da se še spominjate tiste ne ure, ko sem Vas osebno srečal. Mnogo let je ®* tistim in današnjim dnem. Zrasel sem s svojo se® in bratom v podeželskem zatišju na našem P®*, •tvu v Friaulu; šele tedaj, ko sem izgubil 0 telja, sem se ločil od svoje sestre in mlajšega 1or - le čez nekaj dni me je požrl zapeljivi benešKi ,glT-T-.n t ob 12. Meaefns naročnin« IS Din, ta lamnutn, K Din l) minljivo. KopfUr]«*« oHc* MU Tdetoa mi de mi. Upnvot Kopitarjev ■«<* fc *i,lo en 1 u JiKMlorauko tiskarno » Ljubljani, K č**- Izdajatelji Iran EUkeree. Uredniki Jože KoiUek.