Edini alovensftri dnevnik < T Zedinjenih državah« Velja za vme leto. •. $3.00 < Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daily in the United $tataa Issued every day except Sundays and Holidays:« TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. NO. 11. — ŠTEV. 11. / NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 14, 1915. — ČETRTEK, 14. JANUARJA, 1915. VOLUME XXin. — LETNIK XXHL V V SREDNJA ITALIJA POZORISCE VELIKEGA POTRESA. TURŠKE ČETE SO ZASEDLE MESTO TABRIS V PERZIJI. Na zapadnem vojnem pozorisču se vrše glavni boji v okolici Soissons. - General Gallieni pripravlja armado 400,(100 mož za vpad v Nemčijo. - Rusi so zopet pričeli obstreljevati Przemysl. - V Egiptu pričakujejo invazije turške armade. - Z zavzetjem Tabrisa so dobili Turki v roke važno postojanko za nadaljne operacije proti Rusom. Avstrijci, Nemci in Rusi. Berlin, Nemčija, Ki. januarja. A vat meje proti sovražniku, pozabili so samo na perzijsko mejo, mi- o- sle«"*, 11 a jim odtam im* preti nobe- j~>ki in iMiuskt vojni poru . če.valei naznanjajo, da Rusi oble- nevarnost. rinili i" «la so melt <1o- i Turki M« najbr/ zasedli ne-ht-ibij /a- precejšnje i/:{rub«*. (iar-jkaj ozemlja vzhodno od jezera liizija prireja namreč vedno ia- Lnnia. pade in na ta lun in zmanjšuje | Neka druga brzojavka iz Petno«- sovražnikove armade. trograda naznanja, da so pognali Koso Rusi vprvič obkolili trd - ! Rusi v l»ep 1IMH1 Perzijcev. ki so njavo, so izgubili v«*«* kot 10,000 j postali žrtve snega in mraza, um/.. ( V «>•■ j,- avstrijska posadka j Tabriz leži sto milj vzhodno od lahko tukrat vzdržala. se bo zdaj turške meje. št* lažje. k»-r je oblej»ovaleev ve- anj. kot jib .j.- bilo v /a Presenečeni Angleži. Itn. Berlin, Nemčija, 1:5. januarja. li i:s. že del i Boji ob reki Nidi. Amsterdam, Nizozemsko, jati. — Ruska iufanterija j»J večkrat nameravala zasesti ozemlja ob dolenjem teku reke Nide, pa se j! dosedaj še ni posrečilo. Vre raj so Rusi vprizorili splošen napad, pa .so bili /. velikimi izgubami pognani v beg. V (ialieiji in v Karpatih je zavladal mir. Vsled megle in velikega snega se vojne operaeije ne morejo razvijati. Na južnem bo-išen se v rite manjši spopadi. Položaj neizpremenjen. Berlin, Nemčija, januarja. Veliki nemški generalni štab je flsmes izjavil: — Na v/.h od nem liojiii'ii se tii nič {»osebnega prt-i?« idilo. nad Varšavo. 13. januarja/ Nemški xrakopl' London, A tig! Neka tukajšnja brzojavna agen-tura je dobila brzojavko, da se j«' pojavil v nedeljo nad Varšavo neki zrakoplovee in začel metati v mesto bombe. Nekaj biš se je vnelo, toda požar so še pravočasno pogasili. Rusko poročilo. .. Petrograd, Rusija, 13. jan. — Danes zvečer je bilo izdano sle-deee poročilo: — 12. januarja so se vršili ob celi fronti infanterij-ski in artilerijski boji. Naše če-te proti i raj o po deželni eesti proti Rosku v Vzhodnji Prusiji. Ko smo zapodili sovražno konjenico lVadili vojni buletin iz f'arigra-da naznanja, da so Turki zavzeli več novih pozicij in da so pognali Ruse iz perzijske province Aserbejdjan. Pri Karni smo pobili dva angleška bataljona, ki sta hotela presenetiti turške pomožne čete. Iz neuradnih poročil je razvidno, da je. nameravala angleška kri-žarka v zalivu Sariseki izkrcati nekaj svojih čet. Turki so jih še pravočasno opazili in pognali v beg. Boj pri Kara Urganu. London, Anglija. 13. januarja. Ostanki one turške armade, katero so Rusi na sveti večer pri Karikamišu razkropili, so se zopet zbrali in se postavili Rusom v brati. Glavna bitka se vrši pri Kara 1'rganu med Sarikamišem in kavkaško mejo Turški armadi poveljuje turški vojni minister, Knver paša. Pomorska bitka. Petrograd, Rusija, 13. jan. —! O bitki, ki se je vršila prve dni j meseca januarja ob Črnem mor-1 ju se je dosedaj doznalo nekaj j podrobnosti. Bitka se je -vršila i med Sinope in Rizahom, turškem | pristanišču ob južni obali < 'rue- I ga morja. ! Rusko hrodovje je zasledovalo! turško križarko "Mehidijehki I je spremljala tovorni parnik 'Maria Roseta\ Križarka je nšla. to-j vorni parnik so pa Rusi potopili, j Roja sta se udeležili tudi turški j v beg, smo zasedli nekaj vasi. ki,križar^ "Breslau" in "Kašo za nas izvanredno velike važ-i""111** • k' se Pa »»sta^mogla u-} 710Sjj stavljati veliki premoči. Povelj- j Juftozaoadno od Mlave sino,niki turških bojnih ladij so bili prodrli do Radzanove. tako zmedeni, da je zapovedal poveljnik " Prešla u ' obstreljevati turške utrdbe pri Limatiu. Rusko poročilo. Petrograd, Rusija. 13. jan. — Ruski generalni štab v Tiflisu je izdal danes sledeče poročilo: Pri Olti. 55 angleških milj za-padno od Karsa se bitka še vedno nadaljuje. Glavna turška sila je zbrana na obrežju reke — V pondeljek smo vjeli 11 častnikov, 3 zdravnike in 1500 mož turškega infanterijskega polka št v. 92. Neki drugi polk smo cisto razkropili. 2000 Indijcev. Delhi, Indija, 13. jan — Podkralj lord Harding je sporočil, da je poslala dosedaj Indija angleški armadi najmanj 200,000 mož. Večina teh ljudi je na Francoskem in v Egiptu. Položaj na Balkanu. Berlin, Nemčija, 13. januarja. -Nekemu tukajšnjemu časopisu je sporočil dopisnik iz Sofije, da se Bolgarska ne bo vmešala v vojno, ker še ne ve, kako se bodo razmere izpremenile. Kakšno politiko zasledujejo vodeči krogi, se bo šele tedaj spoznalo, ko bodo končane velike bitke na Rusko-Polj-skeni in na Francoskem. Bolgarska še ni poklicala pod zastave svojih rezerv, d oči m namerava Rumunsica koncem meseca januarja povečati svojo armado. Berchtold odstopil. Berlin, Nemčija, 13. januarja,— Avstrijski zunanji minister grof Berchtold je odstopil. Tozadevno prošnjo je bil že dvakrat vložil, pa je cesar Franc Jožef ni hotel odobriti. Slednjič se je monarh vendarle udal. Njegov naslednik je postal baron Stefan Burian pl. Rajec. Novoimenovani skupni zunanji minister je zet prejšnjega ogrskega ministrskega predsednika barona Fejčrvarvja. Bil je finančni minister in vodja uprave za Bosno in Hercegovino. Grof Berchtold. Dunaj, Avstrija, 13. januarja.-Po mestu se je razširila govorica, da je zunanji minister grof Berchtold demisioniral in da je cesar Frane Jožef sprejel demi-sijo. London, Anglija, 13. januarja. Poročilo, da je odstopil avstro-ogrski zunanji minister grof Leopold Berchtold, je vzbudilo povsod velikansko senzacijo. Višji krogi so prepričani, da je bil pri-moran odstopiti, ker je za vozil politiko Avstro-Ogrske. Nemci pred vejnim sodiščem. Casablanca, Maroko, 13. jan.— Pred francoskim vojnim sodiščem se bodo morali zagovarjati trije Nemci, ki so obdolžeui, da so naščuvali domačine k vstaji. Naj-brže jih bodo kot veleizdajalce obsodili na smrt. Bitka pri Soissons. Berlin, Nemčija, 13. januarja. V današnjem oficijelnem poročilu vojnega ministrstva se poroča o več uspehih Nemcev. V poročilu se glasi: "V okolici pri Nieuport v Flan-driji so se vršili težki artilerijski boji ki so se končali z izpraz-njenjem zakofKiv v Palinsburg, predmestju mesta Nieuport, od strani zaveznikov. Odbilo se je naskoke sovražnika pri Ija Bassee, y bližini Severnega morja. Uspeh je bil de-finitiven. Včerajšnim brezuspešnim na- skokom Francozov na višine pri Crony je sledil nemški protina-skok, ki se je končal s popolnim porazom Francozov. Slednje se je . Velika gibanja nemškfh čet. Amsterdam, Holandsko. 12. januarja. — "Telegraaf" poroča, da se je ustavilo običajni železniški promet na nemških železnicah do dne 18. januarja. V tem času bodo služile železnice izključno v vojaške svrhe. 12,000 ubitih in 20,000 ranjenih. Središče potresa iztočno od Rima. Gutierrez z one t provzorični predsednik Mehike. El Paso, Tex., 13. januarja. — Privatna poročila, ki so dospt\;i danes zvečer iz ilexico City, pravijo, da je bil Kulalio Francoska poročila o bojih. Pariz, Francija, 13. januarja.— V današnjem francoskem vojnem poročilu se priznava, da so prepodili Nemci severoiztočno od Soissons Francoze z neke pozicije, ki leži iztočno od točke štv. 132. Na vseh drugih točkah pa so vzdržali Francozi v njihovih pozicijah in z boji se nadaljuje z veliko srditostjo. Zaposlena je v prvi vrsti infanterija. Neugodno zimsko vreme otež-koča vojaške operaeije z enega konca bojne črte pa do drugega. Posebno med Rheims in Argoni bilo na mestu ustreljenih. Mexico City, Mehika, 13. jan. Predsednik Gutierrez je danes odločno zanikal, da se bliža glavnemu mestu -večji oddelek Carranzistov. Rekel je. da ve pozi-1 ivno, da se nahajajo te čete 172 kilometrov od mesta. Za vse slučaje pa je dobro pripravljen, da jih sprejme. Protest proti kršenju nevtralnosti. Panama, 13. januarja. — Republika Panama je vložila pri angleškem poslaniku protest proti kršenju nevtralnosti od stran: angleških bojnih ladij, ki so prišle v preteklem mesecu v San Miguel zaliv ter vzele, tam na krov premog in provijant za japonske bojne ladije. Sličen protest se je vložilo pri japonskem poslaniku v Wall in g- tonu. Oba protesta sta sestavlje je bila francoska artilerija zelo ,ria v .prijaznem tonu. živahna, a uspešnih rezultatov se ni doseglo. V okolici Souain v Champagne drže Francozi pozicijo iztočno od farme Beausejour. Iz Argonov in Vogezov se ni poročalo ničesar novega. Boji pri Soissons se nadaljujejo. Pariz, Francija, 13. januarja.— Vojno ministrstvo je objavilo danes zvečer sledeče oficijelno poročilo: "Severoiztočno od Soissons smo med Cuffie in Crouy nekoliko napredovali s svojimi protinaskoki, vendar pa niso mogle naše čete prodreti preko zad-njeimenovanega mesta. Vsled o-strih naskokov iztočno od Crov so se morale naše čete nekoliko umakniti in sicer v okolici vasi Moncell, ki se pa še nahaja v naših rokah". V poročilu se glasi nadalje, da zbira francoski general ftallieni armado 400,000 mož, s katero namerava prodreti proti Renu in Radenskem. Na nemški strani se je vsled tega poslalo večja ojačenja v Alzacijo. Izgube Prusov. Kodanj, Dansko. 13. januarja. Glasom poročila iz Berlina znašajo izgube pruske armade na mrtvih, ranjenih in ujetih, vštevši danes objavljeni 121. seznam izgub 840,343 mož. V te izgube nis3 všteti Bavarci, Saksi in Wnertem-beržani. Denarje v staro domovino Promet z Avstrijo m J« toUk zboljial, da zopet pošiljamo d« tur ▼ ataro domovino. V slučaji da bi m razmere pozneje na kal način predrugacile, in bi se dene ne mogel izplačati določenim os* b&m, bodemo istega vrnili poiilj* tel jem. V sedanjem položaju pa ad m aliti, da bi denar dospel t roke na slovljenca tako hitro, kakor pn je v normalnem času, ker vsakd> ve, da sedaj potrebujejo pisma ' Evropo, ali is Evrope sem SS d* 35 dni in v približno tem času bc de denar v stari domovini tud izplačan. • •111 K K • s.... 1.10 rioo....- 90.00 10... 3.10 r no.... 99.00 15.... 3.10 190____ u 00 90.... 4.10 ISO.... 96.00 26---- 6.10 140.... 98(X SO.... • 10 160.... 98 00 86.... 7.10 160.... 89.00 40.... 8. in 170.... 84.00 46.... 9.10 180.... S«.0( 60.... 10.00 190.... 88.00 66.... 11.00 900... 40. or 60.... ia.00 360.... 60.08 «6.... 19.00 *800.... 60 or 70.... 14.00 860.... 70 0) 75.... 16. UO 400.... 80.01 80.... 16.00 460.... 80.00 86.... 17.00 BOO.... too. or 80____ 18.00 TVXDU r EAirz BAm IWt1tm4 IL Vaw v * je bilo kedaj zaznamovati v tem nit-stu. Clnde izgub človeških življenj v mestu samem niso še do-šla natančnejša poročila, vendar ,pa se poroča, da je 18 oseb izgubilo življenje v iztočno ležeč h pokrajinah Abruzzr in Molise. Povzročena materijalna škoda je velikanska, ker je bilo veliko vasi in manjših trgov popolnoma razdejanih. Središče potresa je. bilo mesto Avezzano, ki leži kakih 60 milj iztočno'od Rima. Število mrtvih v tem mestu znaša baje nad 8000. Ako se potrdijo ta poročila, potem je bil to najhujši potres v zadnjih 50 letih, izvzemši onegu v Mesini. leta 1!I08. ko je izgubilo več kot. 100.000 ljudi življenje. je povzročil v mestu Rimu velikansko paniko. Več stariskih poslopij in spomenikov je bilo večal i manj poškodovanih. Steber cesarja Marka Avrelija se je raz-počil ter se je pomaknil gorenji del najmanj za šest palcev od osi, vsled česar se je veliki kip iz brona nagnil na stran. Med poškodovanimi .poslopji ^je imenovati palačo Ghigi in Far-nese, kjer je nastanjeno francosko poslaništvo. Z zadnje imenovanega poslopja je padel del kamenitega strešnega oboka. Veliko število zgodovinski])! tf joslo-pij na Fiazza Colonna je v nevarnosti, da se porušijo. Tstotako stolp cerkve sv. Andreja; Kupola cerkve San Carlo di Catinari je močno poškodovana in številne Kakor hitro so prišli prvi sun-'razpoke so se pojavile v zidovju ki, se je porušilo na tisoče hiš. cerkve San Agata, kjer se naha-V Avezzano so padle strehe s po- ja sedaj seminar za irske duhov-slopij ter se porušile stene. nike. Del levega konca kolonade Ob istem času je izbruhnilo bazilike sv. Petra kaže majhne več požarov v tem historičnem j razpoke. mestu. Na stotine oseb je bilo po y p>imil se ni pojavil od (fie 19. kopanih pod razvalinami hiš in julija 1899 noben močnejši potres, nadaljne stotine s0 našle smrt v Potresni sunek se je pojavil plamenih. ob polsedmih zjutraj ter je čital Celo mesto je dobesedno uni-!(papež Benedikt ravno svojo ju-čeno. T je malo jih je ostalo živih, jtranjo mašo. Papež ni izgubil pri-ki so mogli hiteti umirajočim na sotnosti duha. Pokleknil je in iuo-pomoč. Nekatera poročila pra-j HI ter se je dvignil šele tedaj, ko . vijo, da je kakih 10(H) oseb po-|se je popolnoma pomirila zemlja, begnilo iz mesta, da pa so tudi j Nato je prečital mašo do konca, ti povečini ranjeni ali pa obžgani. [nakar je ukazal, naj se ugotovi, Opozarjamo na oglas glede "KOLEDARJA" na drugi stnud lista. . r Cela Italija je prišla nesrečnežem na pomoč. Vlada je odposlala več polkov vojaštva v prizadete kraje, nadalje zdravnike, strežnice in zdravilni materijal. Brzojavna zveza južno do Ka-labrije in Sicilije je razdejana, vendar so prinesle brezžične brzojavke vest, da je bilo čutiti tudi v Kalabriji iu Siciliji močne potresne sunke, vsled katerih je bilo poškodovanih mnogo poslopij. Iz poznejših poročil je razvidno, da se je nahajalo središče /potresa nedaleč od Rima samega. V Frascati je malo manjkalo, da se ni porušila jetnišnica. Jetnike naj bi se prevedlo v spremstvu paznikov v znano palačo, ko so naenkrat napadli paznike. Ukrotilo se jih je šele potem, ko je bilo par ustreljenih. Prebivalci so bežali na prosto ter s tem ušli nevarnosti, da poginejo v plamenih. Pomoči se silno potrebuje v Frascati in Citaducale, kjer je bilo ubitih veliko oseb. V Pa-gliano je padla z rotovža kupola ter ubila več oseb. V Napolju so čutili močan sunek in prebivalci so zbežali na deželo. Iz Vezuva prihaja zamolklo gromenje ter je ognjenik aktiven. Največjo škodo je povzročil (potres • v mestih Monterotondo, Frosinone, Veroli in Valmon-tone v provinci Rim ter iztočno od glavnega mesta v Abruzzih koliko škode je bilo povzročene v Vatikanu in zunaj. Ponudi! je tudi svojo pomoč, kjerkoli bi je bilo treba. Veliko razburjenje je zavladalo tudi v Ktirinalu, ko je prišel potresni sunek. Kralj Viktor Emanuel je bil še v postelji, a je dal takoj potrebno povelja. Izjavil je, da bo takoj odpotoval v prizadete kraje kot je storil ob priliki velikega potresa v Mesini, ko si je kraljevska dvojica na-mah osvojila srca podanikov z vzglednim delom za prizadete nesrečneže. Precej .poškodovana je bila tudi palača Drago, kjer stanuje ameriški poslanik Page. Slednji se je takoj informiral, ali je bil poškodovan kdo izmed Ameri-kancev, ki bivajo v Rimu. Kot vse kaže, je bilo v Rimu ubitih le malo oseb. Konsistorij v Rimu. Rim, Italija, 13. januarja. — Danes je bilo v Vatikanu uradno razglašeno, da bo sklical papež Benedikt 22. februarja konsisto-rij- POZOR ČITATELJI! S pondeljkom pričnemo priob-čevati na zadnji strani našega lista roman "JACK", katerega je spisal slavni franco- ski pisatelj Alphonse Daudet. in Molise. Kratka poročila iz teh l Prepričani smo, da bomo s tem mest pravijo, da je bilo veliko romanom popolnoma ustregli prebivalcev teh 1 mest pokopanih vsem čitateljem. "GLAS NARODA" (Slovcnic Dally.) Owned and published by the Stovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. m LOUIS BKNKDIK, Treasurer. » Place of Business of the corporation and addresses of above officers : St Cortlar.dt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za cHo teto vetja list ra Ameriko in Canado ........................$3.00 " pot Jfta....................... 1.50 • leto zh mesto New York ........4.00 ' pol I**ta za mesto New York ... 2.00 " Evropo za vse ieto...........4.60 * *4 "pol leta.............2.C5 ......Četrt leta............ 1-70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan _izvzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" I "Voice of the People") iss jed every day except Sundays and Holidays. .Subscription yearly $3.00. Advertisement on m enwnt. Dopisi hr» z podpisa in osobnosti se ne priobču jejo. Denar naj se blagovoli pofiiljati po — Money Order. Pn »premembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje bri Vsi • lit«' k. h p tr z ' Ke V lik -e je končala druga balkanska vojna, je imela Avstrija na izb.ro, al i dovoli Srbiji igrati ulo-go Sardinija ter razdejati njeno postojanko ol> Donavi in Savi, ali pa napovedati Srbiji vojno. Izbrala ^i je vojno iu poleg vsega drugega je to glavui vzrok, da je isbruhnila svetovna vojna. 1st varjenje Nemčije in Italije v devetnajstem stoletju je bilo za napredek človeštva največjega pomena. Koncem te vojne bo brez dvoma osvobojenih nadaljnih par milijonov Ljudi, ki bodo smeli odslej naprej govoriti lastni jezik, lii bodo klepali lastne postave in sami odločevali o svoji usodi. Kar je resnično o Slovanih v Avstriji, je v isti meri resnično o Polj akih v Nemčiji, o Dancih v Slezvigu, o Francozih v Alzaciji in Lotarinški ter o Poljakih in Fine i h v Rum j i. Pred vsem drugim je sedanja vojna boj za neodvisnost ter logična posledica vojn v preteklem stoletju. Vsi kapitalisti ter oni, ki kon trolirajo milijone, so storili, kar je bilo v njih moči, da preprečijo to vojno. Vse, kar je mogel storiti socijalizem v preteklih letih, je storil v propagandi proti vojni in militarizmu. Oba pa sta se sesula • Wr ostala brezuspešna najstarejših in najmlajših tih želja, — namreč biti Brooklyn, N. Y. — Slovenska Talija je zopet gostovala v Greater New Yorku ter doživela nekaj prav lepih ur med nami. Xa Silvestrov večer pretočenega leta in ponovno 10. januarja letos so u-prizorili slovenski diletantje nadvse zanimivo tridejansko burko "Lumpacij Vagabuml, ali zanikrna trojica ', v "Slovaški dvorani" na 21 Nassau Ave., Brooklyn, v prid Rafaelovi družbi. Preveč je igralnega osobja v gori imenovani igri, da bi mogel prereže-tati igranje vsakega posameznega igralca ali igralke. Zato si pa do voljujem nekaj besed le glede št i rih glavnih ulog in nekaj splošnih opazk. Glavno besedo v'Lum-paciju Vagabundu' ima zanikrna trojica, namreč čevljar Kneftra, mizarski pomočnik Lim in krojaški pomočnik Klopčič ter mizarski mojster Stružnik. Ker je menda največji križ za igralnega vodjo porazdelitev ulog, zato mu čestitam na tem mestu, da se mu je ta tako izborno posrečila. Kajti u ver jen sem docela, da nam ne bi bil mogel nihče drugi boljše ustvariti čevljarja Kueftre, kakor je to storil nam vsem prav do-bro znani g. Ivan Maček, nihče drugi lezti tako dobro iz lima kakor g. Frank Vihtelič igraje mizarskega pomočnika Lima, in nihče drugi tako izborno zabavati občinstvo kakor g. Josip Dolar, kateremu je bila poverjena ul(?ga pretkanega, simpatičnega, nieemernega in vase zaljubljenega krojaškega pomočnika Klopčiča. In kdo ni bil prijetno presenečen, kadar se je prikazal g. Frank Klinar na odru ter se obnašal natanko tako, kakor se to spodobi bogatemu mizarskemu mojstru Stružniku v Ljubljani?! Skratka, vsi ti štirje' gospodje so se popolnoma vživeli v svoje ukige ter zato tudi častno rešili svojo nalogo. Igranje ostalega osobja je bilo v tem oziru tudi dobro, zlasti se je vedel g. Jer nej Habjan prav tako mogočno in dostojanstveno, kakor gre to Ste-lariju kot vladarju in napovedovalcu čarobnega kraljestva, le da je v predzadnjem prizoru tretjega dejanja izvabil s svojim nekoliko preglobokim basom nerado-voljen smeh vsemu svojemu sijajnemu spremstvu na usta. V splošnem je bil torej ''Lumpacij Va-gabund" rekel bi docela dovršena igra, vsled česar se mora le čestitati celemu osobju. Le nekaj je bilo, kar je motilo tupatam vsesplošno dober utis. Večkrat se je namreč opazilo, da so gospodične igralke z ozirom na učenje besedila svojih ulog pridnejše od gospodov igralcev. Vprihodnje naj torej gledajo gospodje na to, da m? jim ne bo moglo očitati kaj takega. pa bo šlo vse prav dobro in gladko. No, občinstvo je bilo zelo hvaležno zanikrni trojici in vsem, ki so bili v "Lurapaeiju Vagabundu" z njo v zvezi. Saj je skozi celo igro vladalo kaj razigrano razpoloženje po dvorani, razlegal se neprestano bučen smeh in bur nega ploskanja kar ni hotelo biti konec. Obleke nastopajočih oseb so bile primerne, scenerija dobro pogodena in občirna dvorana, ki sprejme lahko do sedemsto gostov vase, je bila napol polna. Ko-nečno mi je omeniti še nanovo u-stanovljeni orkester, ki je pod vodstvom g. Karla Adamiča ml. prav pridno in dobro sviral med odmori in po igri za ples ter pokazal že ob torn svojem prvem na- GLAS NARODA', 14. JANUARJA, 191S. Rich Hiti, Pa. — Pri nas se slabo dela kakor povsod. Delamo si cer vsak dan, zaslužimo pa komaj toliko, da se zamoremo pošteno preživeti. Brezposelnih je tukaj dovolj, kateri bi radi delali, pa ne morejo dobiti dela. Mnogo jih je že odšlo v druge kraje. Dokler se časi ne izboljšajo, ni svetovati nikomur, da bi prišel sein. — Obenem imam naznaniti žalostno vest, da je umrla soproga našega rojaka Blaža Godca. Bila je članica društva sv. Janeza Krstnika št. 75 J. S. K. J. v Canonsburgu, Pa., katero ji je izkazalo zadnjo čast. Hvala društvu Jutranja Zarja za udeležbo pri sprevodu. Pokopali smo jo na mednarodnem pokopališču v Canonsburgu.' Tukaj zapušča žalujočega soproga in Tletno hčerko. Lahka ji bodi tuja žemljica! — Poročevalec. Smithdale, Pa. — Zdi se mi, da od tukaj ni bilo že kake dve leti nobene vesti v Glasu Naroda. Delamo še precej dobro, zaslužimo pa tnalo. Večkrat se dogodi, da nam dajo po par dni počitnic, čeravno nismo počitka potrebni. V takem času prebiramo Glas Naroda, ki je najboljši slovenski list Posebno se zanimamo za novice glede vojne. Nekateri se zavzemajo za Avstrijo, drugi zopet za Rusijo, jaz nisem pa za nikogar. Prepričan sem, da bi ne bilo za nas nikjer dobro, če bi nam vladala kronana glava. Vran je vranu podoben. Moja želja je, da bi enkrat zmagala delavska stranka, da bi bilo za delavstvo malo bolj še. l)o cilja moremo priti le tedaj, če bomo složni. Brez sloge se ne da ničesar doseči. Pozdrav! — J. S. Walsenburg, Colo. — Zadnji čas sem obredel veliko naselbin in vedno mislil, da je kje kaj boljše, pa sem prišel slednjič do zaključka, da ni nikjer nič. Za enkrat svetujem rojakom, da naj ostanejo doma in ne hodijo drugam gledat za delom. Kdor le toliko zasluži, da ima za hrano in za stanovanje, naj ostaue doma. Potrpeti moramo nekoliko in počakati, da se delavske razmere malo zboljšajo. Koliko revežev vidim vsak dau, pa jim ne morem pomagati, ker še meni primanjkuje za hrano in za stanovanje. Ce se •bodo delavske razmere kaj izpne menile, brrm že : sporočil. Po zdrav ! — Naročnik, Dragocen kozarec pive. Morebiti še nikdo na svetu m tako drago kupil kozarca pive kot neki angleški živinozdravnik iz Bombaya v Indiji. Zdravnik je bil opazil, da morajo pod vročim indijskim solncem vlačni armadni konji pod usnjatim komatom silno trpeti. Skoro četrti del konjev j« bil za delo vedno nesposoben. Omenjeni zdravnik je dognal, da je edino sredstvo proti temu žveplenokisli eink, ki bi bolezen popolnoma preprečil, če bi se ga moglo obdržati pod konjevim komatom. Konečno se domisli, da je treba cink samo pritrditi pod komatom, kar bode oviralo drgnenje komata s konjskim vratom, medtem ko bode cink kot dober privaja-lec toplote deloval hladno. V svojo veliko nesrečo pa je bil mož, ki je omislil to važno iznajdbo, pri svojem polku na slabem glasu. Imel je pogosto hudo žejo in radi tega mu je vedno denarja manjkalo. Radi tega ni hotel nihče poslušati njegovega nasveta, ki je bil vsekakor največje važnosti. Nekega dne se je slučajno sešel v neki gostilni v Bombayu z nekim trgovskim potnikom, kateremu je omenil svojo iznajdbo. Ta potnik, ki je zastopal veliko trgovino z usnjem v Bostonu, Mass., je takoj uvidel, da je ideja zlata vttpdna. Dobil je že več tožb od ameriških farinerjev, da konji v poletni vročini mnogo trpe pod komatom. Vedel je dobro, s kakim veseljem bi lastniki konj kupovali take komate, ki nikakor ne bi bili dragi. "Hm", reče premišljeno, "ideja ni napačna. Koliko vam ponudim, da jo odstopite?" Ce bi iznajditelj za svojo idejo zahteval $5000, bi mu jih trgovski potnik brezdvomno izplačal. Da, živinozdravnik bi celo lahko zahteval polovico vsega dobička, katerega bi tudi dobil. Toda nepraktični mož ni prišel do tega mnenja. Njemu je plavala pred očmi le zadrega, ker mu gostilničar ni hotel dati več pjti na upanje. Po svoji lepi navadi je nam* atopu, da se kmalu izpopolni vi reč že eelo mesečno plačo naprej sloveča ia »priljubljeno slovensko j zapil in krčmar ni če* to svoto ni caupaL , "Vidite", reče, "jaz sem sedaj Išče ravno v hudi zadregi, ker sem žejen in nimam denarja; krčmar mi pa tudi ničesar več ne zaupa. Plačajte zame kozarec pive in ideja je vaša!" "Dogovorjeno!" reče veselo trgovski potnik. "Vaša možka beseda!" Kmalo je pred žejnim zdravnikom stal kozarec peneče se pive in Amerikanec se je poslovil. Po naročilu svoje tvrdke bi se moral v Bombayu muditi še nekaj mesecev. Potnik je pa porabil prav priliko, da se je prepeljal v Boston, kjer je stopil iz službe pri sedanji tvrdki; iznajdbo je dal patentirati in si nato ustanovil lastno tovarno za izdelovanje komatov, podloženih s cinkovo ploščo. To je bilo leta 1875. Že deset let pozneje je podjetnik postal milijonar, tako dobro je šla iznajdba v kup; posebno v vročih krajih so kar na debelo kupovali nove komate. Nespametni vojaški živinski zdravnik se je iz jeze najbrž do smrti napil, ko je slišal o učinku svoje zapravljene ideje. In cdšel je lačen. "Konigsberger Volkszeitung" pripoveduje: V vasi S. v Vzhodni Prusiji so se pojavile manjše ruske patrulje, dočim je šla glavna sila mimo soteske. Neki ruski dra goneč se ustavi pred neko hišo in stopi v stanovanje. Domači gospodar se je skril. Rus je zahteval od gospodinje kruha. Prinesla mu ga je in položila na mizo. Ravno je hotel pomazati kruh z maslom, ko vstopi v sobo domači sinček. Gledal je Rusa in s«? smeh Ijal. Ni luu storil ničesar. Tu se pojavi, drugi, tretji, četrti in potem še peti otrok. Rus je posta resen in opazoval nedolžne otro ke. Nato vstopi še šesti, sedmi in osmi otrok. Rus položi kruh nazaj na mizo in pogleda sedaj mater, sedaj zopet otroke ter kruh in maslo. Bil je očividno silno gi-njen. Spomnil se je najbrže pri tem prizoru, da je tudi on družin ski oče. Porinil je še enkrat kruh in maslo v stran, poljubil otroke drugega za drugim, segel njihovi materi v roko in stopil čez prag, ue da bi ziniti kako besedo. Zgrabil je konja za uzdo in odšel njim proti velikemu dvorišču bližini. "Narcdhi Listy" ustavljeni. Iz Prage poročajo: "Narodni Listv", nad šestdeset let tukaj izhajajoči mladočeški dnevnik, so od oblasti ustavljeni. — To je avstrijska svoboda, ravnopravnost in bratstvo! Pet let ječe za 41 centov. Boston, Mass., 13. januarja. — Od pet do sedem let ječe je bil danes obsojen Wiliam Peters. ker je pred nekaj tedni ukradel 41 centov. Do tatvine ga je pripravila beda. LISTNICA UREDNIŠTVA. Sodržan, Chicago, Dl. — y svo. jem dopisu niste ničesar novega povedali. O tem smo že najmanj desetkrat pisali. Kar se pa tiče Srbov in Rusov, vam povemo še enkrat: Naša želja ni, da bi prišli pod to ali ono vlado. Mi radi o-stanemo pod Avstrijo, če nam da na Slovenskem ravno take pravice kot jih imajo Nemei na Štajerskem ali Koroškem. Ravno take, pravimo. Več jih ne zahtevamo, manj nam jih pa ne more dati, če hoče biti pravična. Toliko toraj v pojasnilo. (Je "mnenje" kakega čitatelja ni priobčeno, se ne sme zaraditega jeziti. Gotovo ni povedal ničesar novega, starih stvari pa ne maramo pogrevati. Iščem prijatelja JOSIPA ŽAGAR ker mu imam nekaj važnega poročati. Prosim, da se javi svojemu prijatelju: Alois Dular, 118 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Kje je MARIJA LJJDVIG, rojena Zalar? Doma je iz Rakitne pri Borovniei. Za njo bi rada zvedela njena sestra: Annie Lam-pe, 1680 E. 33. St., Lorain, O. (14-16—1) se JERNEJ GREGORIČ. Doma je iz Prvačine pri Gorici. Rad bi zvedel za njegov naslov. Ce kedo izmed rojakov ve, ga prosim, da ga mi naznani, ali pa naj se sam javi.— Auton in Joseph Gregorič, 1843 S. Ashland Ave., Chieago, 111. (14-15—1) NAZNANILO. Članom društva sv. Barbare št. 16 v Willoek, Pa., spadajoče v Forest City, Pa., tem potom naznanjamo, da bo izvanredna seja dne 10. februarja ob 7. uri zvečer. To pa zato, ker zartiore postavno ukrepati le na delavni dan. Kakor je vsem članom znano, si je to društvo postavilo svojo dvorano in uknjižilo na ime društva sv. Barbare. Ker se je pa kasneje dokazalo, da nobeno podporno društvo (Beneficial Society) ne more dobiti dovoljenja (licence) za držati opojne pijače, zato je isto članstvo organiziralo zabavni klub pod imenom "Willoek Social Association" (okrajšava: W. S. A.) in potem pod tern imenom preskrbelo postavno dovoljenje. Ker je pa zadnja redna konvencija društva sv. Barbare v Pittsburgh!!, Pa., določila, da naj vsako tako društvo, koje lastuje svoje posestvo, odstopi prejkomo-goče od društva sv. Barbare, radi tega so tu bivajoči člani sklenili, da se to posestvo prepiše od po-staje št. 16 na Willoek Social Association, pod pogojem, da W. S. A. plača društvu sv. Barbare št. IG $100 (sto dolarjev) odkupnine in da ima društvo postaja št. 16 pravico seje obdržavati in tudi v drugih slučajih brezplačno uporabljati prostore za dobo desetih let. Vsak član postaje št. 10 je lahko član W. S. A., kateri je pristopil k društvu sv. Barbare št. 16 do oktobra meseca leta 1913. a ko plačuje redno mesečnino, kakor jo klub določa. Kateri noče plačat, je lahko član samo društva sv. Barbare in opravičen do dobrodelnosti, katere to društvo deli. Torej udeležite se seje vsi člani brez izjeme, ker pozneje se ne bo moglo prav nič prenarediti. Predsednik: Lovrenc Dolenc. Tajnik: Anton Sotler, Box 212. Zastopnik: Alojzij Mirt. (14-16—1) I A Kje je moj brat TOMAŽ KLUN, podomače Lukčov iz Bukoviee pri Ribnici na Kranjskem '/] Pred šestimi leti je bil v Cleve- j landu, O., in sedaj ne vem, kje i je. Ako kdo ve za njegov na-! slov, prosim, da ga mi naznani,jI ■ ali pa naj se sam oglasi. — Louis Klun, Corwin Hot Springs, Park Co., Mont. (12-14—1) VINKO PRISTOV, SLOVENSKA KAVARNA IN BILJARDI A* 6112-14 ST, CLAIR AVE. HT Denar meSete proč! ako ne podpirate tvojega rojaka. Pri meni dobite izvrstno domaČe Tine galon po 75c, In več. Pil odjema vsC kot 10 galoa dajem j,e-put, ter s* posebno priporoCam elavnin ■lovenikim društva m ob priliki kak* vni lice, tudi ornim sa svatbe. V aalogl imam izvrstne dornah klobase la viakovrstno grocerijfko blago, katerega ljubi nai narod. Pošiljam denar na vse strani sveta in parobrodne listke ta vse prage. Zastopam "Glas Naroda", prodajam in kupu jem avstrijski denar. 8 tvrdko Frssh Bakser sem v trgovski xvexi. Upravljam vse T notarski posel spadajoCa del*, ker m« {•▼ni notar. (Katar; Public.) :"RANK JURJOVtC ISet W. 22*4 Stresi. CW*r», W. 'KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV'' Tbrinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte ge ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a'i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi cisti domači TROPINJEVEC in SUVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Po itn a naročila a« točno izvršuj ef o Prva Slovenska veletrgovina. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04, ST. CLAIR AYE., CLEVELAND, 0. OPOMIN. Vse one, ki mi dolgujejo na hrani že tri leta, opominjam, da poravnajo, če ne, jih bom moral na en ali drugi način obiskati. Anton Božič, Box 152, Cliff Mine, Pa. (12-14—1) Novoletna razprodaja. Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 40 centov steklenico. Peter Keber, 1703 - 2nd Ave., New York. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-du in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Ur. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. ŽENITNA PONUDBA. Mladenič, star 24 let, čedne zunanjosti in lepega vedenja ter z ____ ^ ^ ^ ^ ........ dobro službo, se želi seznaniti s Cirknica." Tukaj je" bival tri leta" NAZNANILO. Naznanjam tužno vest, da je dne 3. januarja 1915 ob 2. uri zjutraj smrtno ponesrečil v jami JANEZ KOROŠEC v najlepši dobi svoje starosti 26 let. Rojen je bil v Poslivnici, fara BiaiEliUiTiUHBfi^ Po znižani cenil Amerika in Amerikanci. Splaal Rot. J. ISI. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je ie< zana v platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mo nikakor n Izplačala, zato je cena pniž&iia. da se vsaj deloma ookrl-Jejo veliki stroški. Dobiti je prij Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, If. Y: Slovenko v starosti d5 24 let v Ranjki zapušča tukaj žalujočo svrho zenitve. Zmožna mora biti ženo in ene(?a brata^ v starera gospodinjstva, zato ker sem jaz bachelor. Pisma s sliko slati na: J« po- Frank Jesenšek, Box 648, Black Diamond, Wash. -T""-r-n---r--1 ■ " Za vsebino oglasov mi -odgovorno d« uredništvo ■ w t,.*.. zeno m enega brata, kraju pa stari še, dve sestri in enega brata ter nekaj sorodnikov. Lahka ti bodi svobodna zemlja, ljubi Janez! Ivana Korošec, žal. soproga. Kimball, W. Ta., Box 284. Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v linijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena s najbolj modernimi črkami, okraski in s vsem tiskarskim materij slom i* j« največja slov. unijska tiskarna. NAJNIŽJE CENE ▼sem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas. GARANTIRANO VELO da sto ndvro^ai s tis kovino in da s« izdela natančno, kakor želite. Prodno so obrnete kam drugam, pišite k po cene sa vsako tiskovino, Id jo potrebujete. Pri nas je vodno ceneje. CLEVELANDSKA AMERIKA N«j«Ui*iii aloTcnski drotedoik. 6119 St Oair Ara., dereUd, Ofe •V * . , 't-l _____' ___:___"* _ _____ GLAS NARODA, 14. JANUARJA, 1915. Tejjal pred Sisek na Hrvatskem veliko vojsko, baje Dad 40,000 niož. Trdnjavo sta branila zagrebška kanonika Fin tir in ♦ Jjurak, a imela sta sam« 300 bramboveev. Nadvojvoda Ernst pošlje nekaj malo Nemcev, ki so red Sinkom narastli na 4000 >ž V Zagrebu so se zbrali štajerski Slovenci, Nemci in hrvatsko plemstvo in hrambo vri. Ti ko Šli rez Savo v Tnropolje pri Siskn, kjer je že čakal glavni poveljnik hrvaške graniee Andrej Turjaški s karlovsko posadko s kranjskimi in hrvatskimi bram-bovei. Kot poveljniki so se odlikovali Krištof Obračan, Žiga Pa-radajzar, Stefan "Blagaj, Jakob Prank in Adam Ravbar, ki je "Ravhar si vojakov zbere. "Ravkar si vojakov zbere. Dol pod Sinek z njimi dere. Tol'k' je Turka na terišču. -•KoTkor mravelj na mravljišču." fNar. pesem). Na dan sv. Ahaca (22. junijj-i) se je vnel odločilni boj. Sis,-k je bil v največji nevarnosti* K zmagi so največ pripomogli Slovenci. Srbski uskoki podero most, vsa turška vojska mora plavati čez reko Kolpo, v kateri se poto-ij i mnogo Turkov in konj. Tudi Ifasan-puša pogine v valovih reke Kolpe, o kateri je nekdaj rekel. norčevaje se iz katoliške ma-»e: "Moja bo reka Kulpa in ne vaša!" Zato poje Aškerc: ^ "Teče Kulpa vsa krvava, Hasan paša noter plava. Sred tovarne v naokoli, »sred mrlirev llasan moli: "Mea Kulpa, mea culpa!" Turki so izgubili 17,500 mož in le 2.."»(Ml se jih je rešilo. Rezerva jim ni mogla pomagati. Naši so zalotili mnogo plena, med drugim I lasa no v plašč, iz katerega so napravili mašni plašč, ki se nahaja v ljubljanski stolni eerkvi in služi vsako leto pri maši na dan sv. Ahaca. V kranjskem deželnem muzeju se nahaja to bitko upodabljajoča slovita na bakrenih tplošeah izvršena relievna slika, znana pač vsakemu rodoljubnemu Slovencu. Oil leta 1594 do* 1596 so se Slovenci spet tepli s bosanskimi Turki noter od Rosne. Ijeta 1664 so Turki spet ropali in prišli do Štajerskega. L. 1 Hf>2 so Kranjci pod Valva-zorjem odhivali napade Kara Mu-atafe preti Dunajem in s Sohieski-jetn, poljskim kraljem, ipomagali oteti Dunaj Nemcem, Hahshurgu in krščanstvu, za kar sedaj dobivajo brce. I^eta 1684 se je uvedlo vsakdanje zvonjenje oh 7. liri zjutraj proti Turkom. Leta 1685 se spet Slovenci bore zoper Turka po Liki in Kor-bariji. Leta 1687 spet na Ogrskem. JSele ko je Evgen pobil Turke pri Zenti. je minila turška nevarnost za slovenske dežele v prej-šnem ohsegu. Sicer so pa zadnjič plenilili Turki po Slovenskem leta 1736.» Turk i so prvič udarili na Slovensko 1. 1396, — zadnjič leta 1736. Vsega skupaj — in to skoraj vsako leto — je slovensko ljudstvo tipelo pred turškimi napadi 340 let. Govoreč o karlov-skera mini, po bitki pri Zenti, piše Orožen, stran 138 (drugi del) : "Neizmerno denarja, blaga in zlasti hram bo vee v so Slovenci žrtvovali v tej žalostni dobi, ki je polna junaških činov naših pradedov. Obubožana in izsesana Kranjska je že do leta 1613 za Hrvatako in Primorsk<^ grariieo izdala nad deset milijonov goldinarjev (ko je bila .Kranjska veliko manjša kot sedaj, ko je de-veljal mnogo več in ko so ob-kmeta izsesavali še nemški in grofi)." 1724 so Turki plenili ©kolin umorili prosta J&ne-Leta 1736 so prodrli n grozovito raz-nje okolici. Sicer so se pa Slovenci pozneje še pogosto tepli s Turki v avstrijskih vojskah, zadnjikrat pri Jajcu v Rosni z mohamedanskimi list asi. Med najhujše turške navale spada oni leta 1741, malo pred odkritjem Amerike, ko je Izak ,paša trikrat pridrl na Kranjko. Pri prvem napadu so Turški skoraj brez ovire pustošili in ropati ter 20.000 ljudi odpeljali v suž-njost in jih zaprli po svojih trdnjavah. Kmalu potem je zopet pridrlo 10,000 Turkov na Kranjsko in sicer do Ljubljane. Odpeljali so zopet okoli 20.000 ljudi s seboj. Tretjič je prišel Izak-pa-ša s 15,000 vojaki čez Vinico na bi nkoštni pondeljek do Rašiee pri Velikih Laščah in se tam utabo-ril. Odtod je poslal manjše oddelke proti Turjaku, Ljubljani. Igo in v Preserje, sam f>a je odrinil z glavno vojsko proti Ljubljani in pod noč tja dospel. Goreče vasi v okolici so bile Ljubljančanom znamenje preteče nevarnosti in si pravočasno zavarovali mesto. Turki so oplenili dvoje predmestij... Pred mestnim obzidjem je turški paša svojo vojsko razdelil v tri oddelke. Prvi oddelek je prodiral ob Savi proti Kranju in nadalje ob Kokri. razdejal grad Frankenstein nad Velesovem, va« in samostan dominikank Veleso vo in nune oskrunil ali odpeljal. Druga druhal je drla proti Kamniku, razdejala v Mekinah samostan redovnic sv. Klare in prišla čez pred h ribje Kamniških planin v savinjsko dolino in do Celja, kjer so požigali pomorili in v ruž-njost odpeljali okoli 30.000 ljudi. Tretja druhal je plenila in morila po Dolenjskem okoli Za-tieine. Mehovega in Metlike. I"pe-pelili so kartuzijanski samostan v Pleterjah in cisteeijanski samostan v Zatičini. kjer je opat z nekaterimi menihi pobegnil, o-stale menihe pa so Turki privezali konjem za rep in jih tako za sabo vlačili, dokler se niso ubili Fpepelili so 40 cerkva, pet trgov in 200 vasi in odpeljali v sužnjost ."»000 ljudi. Iz Dolenjskega so Turki o sv. Rešujem Telesu odrinili na Ogrsko in Erdeljsko. V jeseni so še še razsajali po Krasu in Vipavski dolini in ujeli 500 ljudi. Te zgodovinske črtice sem po-grel v album našim turškim patriotom. Naši turški patrioti morajo imeti gotovo turško kri v sebi. da vlečejo s temi zverinami n njih potomcu ki pa niso g>rav nir boljši, kakor je bilo dokazano v balkanski vojski. Sicer pa zadnje novice iz starega kraja prinašajo samo turške stvari. Kakor je na Hrvatskem sedaj, tako je tudi na Kranjskem. "Hrvatski Svijet". ki izhaja pri vas v New Yorku, ponatiskuje pismo neke uboge Hrvatice svojemu možu v Ameriko, št. dne 30. dne dec., če se ne motim, kjer se pritožuje, da pandurji jemljejo vse, tudi kruh in pšenico, prav tako kakor so Turki. Za plačilo jim dajejo pobotnice. Vidite, moji rojaki, igralci so se spremenili, uloge so iste. Prej Turek, sedaj Nemci, kakor v Relgiji. tako po Slovenskem in Hrvatskem. M: Slovenci, pa, ki smo ostali še pr: zdrr.vi pameti, morali hi se zbrati v ustaške čete in z Rusi in Srbi uničiti turški Dunaj. Ivan Blatnik. Bavarska žeja. Pariški 'Journal' prinaša prav ljubko dogodbico o bavarski žeji. List pravi, da je po zavzetju Antwerpena 150 Ravareev v neki okoliški vasi izpilo neki pivovarni vse pivo. Relgijci so debelo gledali kako so izpili žejni Ba-varci celih 1485 litrov, tako da je vsak imel v želodcu kakih 10 litrov. -— Če je res? Učiteljica si je prerezala vrat. Rochester, 11. januarja. — V napadu blaznosti si je prerezala 32-letna učiteljica Marie Suyden vrat ter je umrla, predno je prišla zdravnikova pomoč. Učila je na Columbia vseučilišču. LEPA PRILIKA se nudi možu, ki razume trgovino. Prodam saloon, ki je poleg velikega rova in pri parku; v rovu se dela že nad 10 let in se bo še več kot 10 let delalo. Saloon je tri leta star, vse novo in ima velik prostor za ples. Sedaj iztržim povprečno $30 na dan. Prodam ga radi tega, ker mislim odpotovati na farmo. Pojasnila daje lastnik: Louis Rack, Box 21, Deer Park, HL Slike iz vojne. Na krakovskem kolodvora. Starejša, oči vidno odlična dama s finim poljskim profilom se poslavlja s svojim sinom, mladim častnikom, ki bo ostal v trdnjavi, da prebije vse mogoče. Domovina ga kliče. Krakov je stara poljska prestolnica, v njej počivajo kosti ponosnih poljskih kraljev in grozeče se dviga kraljevi dvor Vavel kot nema priča davne prošlosti. Sin razburjen poljubi svoji materi roko in usta. Njej so obrazne mišice nekoliko zadrhtele. Videlo se je, da besni v njej boj med materinskim čustvom in domovinsko ljubeznijo. A domovina je zmagala. Njene oči so hrepeneče objemale ljubljenega sina (morda poslednji krat), njena usta pa so krepko govorila: "Glej ga. sin moj!" — in pokazala je z roko na Vavel. 'Brani ga do poslednje kaplje krvi!' Mladi častnik je ganjen z nova poljubil materino roko. Bilo je nemo obečanje, ki je govorilo sil-neje nego svečana prisega. Razleglo se je znamenje za odhod. "Z Bogom, sin!" "Do svidenja, mati!" Do svidenja — kako čudno doni ta izraz v sedanjih dneh! Kdo ve. kolikim ne bo dano? Denarnica rešila življenje. C. kr. nad. rezervnik finančni uradnik Ivan Lapajne v Ljubljani pripoveduje o krvavih bojih s Srhi: Šrapneli so leteli tja in sem, grmenje topov, rožljanje stroj nih pušk in prasketanje naših* pušk, vpitje, kričanje, rjovenje vsepovsod. Proti noči je naš nad-poročnik Mueller hitel le z 21 možmi naprej ter je vzel z naskokom sovražne okope. Ondi smo našli cele kupe mrtvih in ran je nih Srbov, ki so se borili obup no, vztrajno in zares hrabro za vsako ped zemlje. Toda zmagali smo vendarle mi in prenočili v srbskih okopih. Žal, da smo se prenaglo veselili zmage, že ob 4. zjutraj so nas Srbi napadli v spanju ter se nam ponekod pri bližali na dvajset korakov. Ka ko je mogoče, da so dospeli ne nadoma toli blizu, mi je nera zumljivo. Seveda je nastala strašna zmešnjava. Jedva sera skočil pokonci ter se odstrtanil par ko rakov od svojega ležišča, je že padla srbska ročna bomba, se razpočila in ubila tovariša kuharja, Antona Horvata, ki je bil ležal ponoči tik mene. Ubila bi bila tudi mene, ako bi bil ostal na mestu. Srbi so nam klicali "Predajte se!" — naš nadpo-ročnfk Mueller pa je kričal Srbom, naj se udajo. Ker ni hotel odnehati nihče, je nastala ljuta borba, polna krvi in izgub za o-be plati. To ni bil boj nego mesarsko klanje, ruvanje in mesar-jenje za življenje ali smrt. Mi smo streljali kar stoje. Jaz sem stal za nekim grmom in streljal kolikor sem mogel Kar je priletela srbska krogla, razdrobila puškino kopito, in kos iekla s puško mi je odletel v lesni kazalec ter mi ga r^zmesa-ril. Ista krogla pa se je odbila navzdol, mi raztrgala obleko ter '.adela baš v mojo denarnico v hlačnem žepu. V denarnici sem mel par goldinarjev, nekaj kron n drobiža. Vse to mi je krogla ^verižila in pri tem izgubila toliko moči, da mi je povzročila na desnem stegnu le malo prasko. Tako sem bil tega dne že drugič rešen preteče smrti. Toda za na-daljni boj sem postal vendarle nesposoben. Odšel sem torej na obvezal išče, odtam pa sem se od-oeljal v bolnišnico v bosanski Usori. ! "To je Rus!" Pred kratkim je neki Kranjec z bojnega polja prišel domov v obisk. Najbolj se je veselil svoje male hčerke Maričk« A doživel je z njo veliko razočaranje. Ko ga je namreč zagledala in so ji rekli, da je to oče in da naj ga pozdravi, se je branila z vsemi štirimi in klicala: "Nak, nak, to ni oče, to je Rus!" Možu je namreč v vojni zrasla gosta brada, ker ni imel časa, da bi se bril. Še-le drugi dan, ko se je lepo o-bril, ga je hčerka spoznala in mu vzhičeno pravila, da je bil prejšnji dan pri njih neki Rus! Slovensko petje na boiišču. Tomaž Grom iz Stare Vrhnike piše svojemu prijatelju: En dan sem stal ob cesti in nekaj premišljeval, ko zaslišim od daleč petje. Vedno bliže in bližje od goz- da sem so prihajali glasovi: Sn-mi, šumi, gozd zeleni, ca j ne vcŠ, kako je meni... Bili so fantje od 17. pešpolka. Zato pesmico pa se je oglasila druga: Rožce je na vrtu plela... To je bilo zadnje petje, kar sem ga slišal. Zdaj se ne sliši drugega kot gromenje malih in velikih topov, prasketanje pušk in ropota nje vozov. O petju zdaj ni govora več. Ko pa končamo, bo spet zazvenela slovenska pesem! Takrat, ko se vrnemo domov, ovenčani z lavo-rom, če ne bodemo prej tam, kamor so namenejni vsi Adamovi otroci, venčani s palmami... cijonirajo, se vidijo samo uniforme. Že nekaj minut pred deveto uro se sliši glas: "Naj se zapre!" Z največjo točnostjo se zapira in gostje morajo v temni noči poiskat svojo klet. kjer stanujejo. Kakor pravi dopisnik "Daily Graphic", so prebivalci Reimsa boje najbolj tega. da bi Nemci, ko bodo potolčeni na severu. o čemer so prepričani, mogli pri svojem umikanju maščevati nad mestom in ga popolnoma porušiti. Človekoljubnost tudi napram sovražniku. "Naprzod" poroča o sledečem Slike iz obstreljevane^ Reimsa.]dogodku v Krakovu: Skozi me--Vsako jutro še pred zoro gre- st0 so vodili kakih 30 ruskih jet-do prebivalci — moški, žene. in »ikov. Bili so lačni in slabi ter so otroci — iz z vrečami polnih pes-[kazali s prsti v usta. v znamenje, ka zavarovanih kleti na bližnje j da so laeni. Slučajno je prihajal višine,4da so priča topniškega .mimo neki častnik. Dal je usta- dvoboja francoskih in nemških baterij, postavljenih v osvojenih trdnjavah, Brimont, Nogent, 1 'Abesse in Bedon. Zvečer, ko preneha streljanje, se vračajo v mesto in oba lokalna dnevnika, ki še izhajata, jim naznanjata, koliko škode je napravilo ta dan j nemško topništvo. — Sotriulnik "Daily Graphie" pripeveduje. da so posebno starejši mestni deli veliko trpeli. Kar niso uničile težke topniške krogle, to so uničile njihove s petrolejem napolnjene ročne granate. Meščani pripovedujejo. da merijo Nemci posebno na velike kleti šampanjca Poumerv blizu prekopa Marne. Električno postajo so takoj v začetku vojske uničili, a tudi druge zgradbe so znatno poškodovali. Zalogam šampanjca ne mo- viti eskorto in je odpeljal vse ujetnike v bližnjo kavarno, kjer im je dal dati kruha, kave in cigaret. Vse je plačal sam. nakar so ujetniki s svojo eskorto od šli dalje, veseli, da so zopet enkrat imeli gorak grižljaj v u- Hraber ruski krojač. Dunajski list 'Zeit' piše: Med ruskimi, v Karpatih ujetimi vojaki se nahaja tudi neki kroja<" iz Odese, ki pač ni kak Ahil. Nekemu časnikarju, ki ga je interveniral, je dejal: Krojač sem in rezervist. Bil sem že v vojski, in sicer v japonski, a avanziral sem do vojnega ujetnika. Pri nas so pod orožjem že mladeniči 18. let in možje stari nad 50 let. Zakaj se vojskujemo? Tega ne ve noben rejo škodovati niti najtežje roe- vojak. Ne sovražimo Avstrijcev in ne Ogrov. Pravijo, da prelivamo za Srbe kri. Kaj nam so Srbi mar! Moje načelo je, kadar stojim sovražniku nasproti, da vržem svojo puško proe in se dam ujeti. Tako sem storil nasproti Japoneem in tako postopam zdaj na Ogrskem. Meni ne ho nobena krogla ničesar prizadela. Hrabra morebiti ni previdnost, a je zdrava. Krojač je jako rad ujetnik in potrpežljivo čaka, kdaj se vrne domov. ne granate, ker se nagajajo deset metrov pod zemljo v 20 kilometrov dolgih hodnikih, ki so u-klesani v vapnenee reimskega gorovja. Od 120,000 mestnih prebivalcev jih je o.stalo komaj 40.000. Čeprav se podnevi skrivajo ali pa beže v hribe, vendar jih je že 700 padlo; čez 100 jih je pa ranjenih. Večji del poškdoh so dobili vsled podirajočega se zidov-ja in hiš. Šele zvečer se vidi, kako je zapuščeno staro mesto, kjer so kronali francoske kralje. Vsaka luč je prepovedana. Gostilniška okna so zagrnjena s trikratnimi zavesami, a na ulicah vlada egiptovska tema. Od časa do časa gre po mestu vojaška straža, da se prepriča, če in kje so kake luči, ki bi tako dale Nem-1 cem dober cilj. V treh ali štirih gostilnah in kavarnah, ki še funk- Pes kot prenašalec časopisov med sovražniki. "Times" poroča iz Pariza: Na neki točki na fronti, kjer so nasprotniki posebno živahno občevali med seboj, je dalj časa ,-ore-našal časopise sem in tja neki majhen pes. ZA VSEBINO OGLASOV NT ODGOVORNO NE UPRAVNI-ftTVO NE UREDNIŠTVO. ^CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLIT VENIKI: Dušna paša, rudeča obreza —.80 Marija Varhinja —.60 Marija Kraljica —.60 Marija Kraljica, elegantno vezano $1.20 Otroška pobožnost —.25 Rajski glasovi —.40 Rajski glasovi —.60 Rajski glasovi elegantno vezano ' $1.20 Rajski glasovi, elegantno vezano $1.40 Pot k Bogu, elegantno vezano $1.20 Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Voditelj v srečno večnost —.50 Vrtec nebeški —.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski, vezan —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan —.50 Angleščina brez učitelja —.40 Angleško-slovenski in slo- vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —,30 Berilo drugo, vezano —.40 Berilo tretje, vezano —.40 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik —.50 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika in kemija, vezano —.50 Hitri računar, vezano —.40 Katekizem veliki, vezan —.40 Katekizem mali, vezan —.15 Kubična knjiga —.40 Navodilo za spisovanje raznih pisem. —.70 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del po —.50 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano $1.20 Novi domovinski zakon —.20 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelar- - stvu, vezan $1.00 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Scbimpffov neraško-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovar nemško - slovenski (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovar slovensko - nemški (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po " —.60 Slovensko- angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik Ijubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, broeir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Voščil ni listi —.20 Zgodbe sv. pisma, vez. —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Andrej Hofer —.20 Aleš iz Razora —.60 Avstrijska ekspedicija —.20 Balkansko-turška vojna —.35 Baron Trenk —.20 Bele noči —.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka Beračeve skrivnosti •6.00 m Beračica Bitka pri Visu c Boj za pravico Boj s prirodo Božični darovi Burska vojska Car in tesar Cerkvica na skali Cesar Jožef II. Ciganova osveta Ciganska sirota, 93 zvezkov Človek in pol (Cankar) Orna žena Črni bratje Cvetina borograjska Cvetke Dama s kameljami, broš. Deseti brat (Jurčič) Deteljica Devica Orleanska Don Kižot Dobrota in hvaležnost Doma in na tujem Dve povesti Dve čudopoljni pravljici Erazem Predjamski Evstahija dobra hči Eno leto'med Indijanci. Pabiola George Stephenson, oče železnic Godčevsk katekizem Gozdovnik, 2 zvezka G ri zel d a Greh in smeh Grof Radecky Grof Monte Cristo, 2 zvezka, broš. Grofica beračica, 100 zv. Hedvika, banditova nevesta Hirlanda, Hildegarda Hlapec Jernej Hnbad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po Tlustrovani vodnik po Gorenjskem Izdajalca domovine Tzlet v Carigrad Ivan Resnicoljub Izanami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad DobruŠo Jaromil Jetnikovi otroci Kapitan Maryat„ morski razbojnik Krištof Kolumb Knez Črni Jurij Krvava noč v Ljubljani Križana umiljenost Kaj se je Makaru sanjalo? Kako se je pijanec spreobrnil? Kukelcev stan Lažnjivi Kljukec Leban, 100 beril Lepa Vida (Cankar) Ljubezen in maščevanje, 102 zvezka Maksimilijan I. Mati, socijalen roman. Močni baron Ravbar Mlinarjev Janez Malomestne tradicije Mrtvi gostač Musolina Mir Božji Mirko Poštenjakovic Mladi Samotar Na različnih potih Na valovih južnega morja Na bojišču Na indijskih otokih Na jutrovem Na preriji Naseljenci Na divjem zapadu, vez. Najdenček Nesrečnica Narodne pripovesti, 1., 2., 3. in 4. zvezek po Nedolžnost preganjana in poveličana Nezgodan a Palavanu Nikolaj Zrinski O jetiki Odkritje Amerike, vez. Pasjeglavci Pavliha Pod turškim jarmom Pota ljubezni, 110 zvezkov Potovanje v Liliput Poslednji Mehikanec Pred nevihto Prihaja č Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Princ Evgen Savojski Prst božji Punčika Pijanec... Prva ljubezen Prava in neprava ljubezen Pariški zlatar Razne povesti, vez. Repoštev Randevouz Revolucija na Portugalskem Ribičev sin Robinson Roparsko življenje Rusko - japonska vojna, 4 zvezki Rinaldo Rinaldini Sad greha Senila Sita, mala ■ Hindostanka —.20 —.30 —.40 —.15 —.15 —.25 —.20 —.15 —.20 —.20 $5.00 $1.00 —.60 —.20 —.35 —.20 —.80 —.60 —.25 —.30 —.20 —.60 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.35 —.20 —.20 —.80 —.10 —.50 —.20 $3.00 $5.00 —.20 —.20 —.20 —.60 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.50 $1.00 —.20 —.20 —.40 —.40 —.50 —.50 —.15 —.20 —.20 —.80 $5.00 —.20 $1.00 —.20 —.40 —.25 —.25 —.30 —.70 —.20 —.15 —.20 —.15 —.35 —.30 —.35 —.20 —.20 —.60 —.20 —.25 —.20 —.20 —.20 —.20 —.15 —.80 $1.00 —.20 —.20 $5.50 —.20 —.20 —.20 —.30 —.25 —.20 —.20 —.20 —.20 —.40 —.50 —.60 —.25 —.40 —.20 —.25 —.20 —.15 —.40 —.20 —.60 —.25 —.60 -r-.15 —.20 Skrivnosti srca S prestola na morišče Stanley v Afriki Strahovalci dveh kron, 2 zvezka Sherlock Holmes, 1., 2., 3., 4., 5. in 6. zvezek po Šmartno pri Kranju Sv. Genovefa Sv. Nothurga Sveta noč Srečolovec Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov Strelec Šaljivi Jaka Šopek lepih povesti Sanjska knjiga, velika Slovenski šaljivee Skozi širno Indijo Štiri povesti Strašna osveta Tegetthof Turki pred Dunajem Tisoč in ena noč Tinn Ling Timotej in Filemon Trije rodovi Uporniki V delu je rešitev Veliki vsevedež V gorskem zakotju Vrtomirov prstan Veliki trgovec Vojna na Balkanu, 13 zvez. Vohun, ameriška povest Vitez iz rdeče hiše Žalost in veselje Zadnji grof celjski Za tuje grehe Zlate jagode, vez. Življenjepis Simon Gregorčiča Življenja trnjeva pot Znamenje štirih Za kruhom Z ognjem in mečem, 7 zvez. Življenje na avstr. dvoru ali • Smrt cesarjeviea Rudolfa —.50 —.20 —.20 $1.60 —.80 —.15 —.20 —.20 —.20 —.20 $5.00 —.20/ —.25 —.20 —.30 —.35 —.35 —.20 —.50 —.25 —.30 $7.00 —.20 —.20 —.50 —.30 —.20 —.35 —.20 —.20 —.30 $1.85 —.80 $1.00 —.45 —.30 —.60 —.30 —.50 —.30 —.30 —.20 $2.00 SPILMANOVE POVESTI 1. z v. Ljubite svoje sovražnike 2. zv. Maron, krščanski deček 3. zv. Marijina otroka 4. zv. Praški judek 5. zv. I jetnik morskega roparja 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza 7. zv. Sultanovi sužnji 8. zv. Tri indijanske povesti 9. zv. Kraljičin nečak 10. z v. Zvesti sin 11. zv. Rdeča in bela vrtnica 12. z v. Korejska brata 13. z v. Boj in zmaga 14. zv. Prisega huronskega glavarja 15. z v. An gel j sužnjev 16. zv. Zlatokopi 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev 19. zv. Mlada mornarja TALIJA: Zbirka gredaliških iger. -.75 —.20 —.25 —.25 —.20 —.25 —.25 —.25 —.30 —.30 —.30 —.30 —.30 —.30 —.30 —.30 —.30 —.30 —.30 Brat sokol —.25 Cigani —.40 Dobro došli —.20 Doktor Hribar —.20 Dve tašči —.20 Idealna tašča —.20 Nemški ne znajo —.20 Pot do srca —.20 Pri puščavniku —.20 Prvi ples —.20 Putifarka —.20 Raztresenca —.30 Rokovnjaei, naroda igra —.40 Starinarica —.20 V medenih dneh —.20 RAZGLEDNICE: Newvorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po —.25 Narodna nošnja in mesta Ljubljane, ducat po —.30 Z slikami mesta New Yorka po —.25 Album mest New Yorka s krasnimi slikami, mali —.35 veliki —.75 Opomba: Naročilom je prilož tovini, poštni nakaznici, ali poštn cenah ie vračunane. ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske mali, —.15 Avstro-Ogrske vezan —.50 Združenih držav, mali —.15 veliki —.25 Evrope, vezan —.50 Celega sveta —.25 Balkanskih držav —.15 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.25 — 1 1 iti denarno vrednost, bodisi v gb-ih znamkah. Poštnina je pri vseh m Jugislovanska a Katol, Jednota B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH. Box 424, Elv, Minn. Blagajnik: JOII.V GOITŽE, liox 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTE LI C, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. 1VEC, 900 N. Chicago St., Joliet, Til. NADZORNIKI: MIKE ZrXICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER KPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICII, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN ACSEC. 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽ1ŠNIK. Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHJjAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701. Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH ME RT EL, od društva sv. Cirila in Metoda, št v. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, Štv. 2. Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štv. 114, Ely. Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši-Ijatve naj s<- pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega (porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pis me od strani članov se ne bode oziralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA". IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. GLAS NARODA, 14. JANUARJA,"1915 PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH. —o Sv. Ciril in Metod, štev. 1, Ely, Minn. Zopet sprejeti: Mat. Skrabel 84 16204 1000 29. — John Fugina 93 16725 1000 20. — John Frančič 64 12205 1000 44. — * Suspendirani: Anton Repar 75 17270 1000 38 — Marko Latkovich 82 17269.1000 31. — John Levstik 81 16484 1000 32. — John Zbašnik 69 12909 1000 41 Prestopili k društvu Duluthski Slovani, štv. 107: Frank M Dela teh S7 ItiOfM 1000 26. — Mary Delateh 92 17690 500 Sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn. Pristopil k društvu sv. Petra in Pavla, štv. 66: John Papeš 89 17003 1000 24. Zopet sprejeti: John Kaplan 93 128*5 1000 17. _ Josef Oinerza 90 13852 1000 20. Sv. Barbare, itv. 3, La Salle, HI. Zopet sprejeti: John Hrovat 95 15690 lOOO 17. _ Frank Zupančič H9 17657 5002 54. Sv. Marija Pomagaj, štv. 6., So, Lorain, Ohio. Zopet s rejet: John Frankovič 72 11713 1000 37. Sv. Cirila in Metoda, štv. 9, Calumet, Mich. Zop, t sprejeti: John Vidmar 00 12104 1000 19 _ Stefan Straus 93 16591 1000 20. — Johin Žagar 91 14920 ItHiO 21. — Jurij Klobučar 63 817 1000 34. — John Kocjan 71 L".**«; itn>0 41. — Ana Žagar 04 14921 500 18. _ Marija Klobučar 7«» S286 -,<*> 36. — Marija Matesieh 60 8302 500 46. Sv. Jožefa, štv. 12, Pittsburg, Pa. Zopet f.prejeta: Marija Germek 64 S406 500 42. _ Jacob Kranjce 84 2811 1000 20. Pristopili: Frank ProstoviČ S6 17S7S 1000 28. — Jožefa Prostovič 89 17879 1000 25. Sv. Alojzija, štv. 13, Baggaley, Pa. Suspendiran: Martin Kočevar 84 11192 1000 25. Sv. Petra in Pavla štv. 15., Pueblo, Colo. Pristopil: Frank Brajda 86 17880 500 28. Suspendiran: Anton Tomšič 76 5388 1000 30. Sv. Cirila in Metoda, štv. 16. Johnstown, Pa. Su-pendirani: Anton Turk 88 5062 1000 18. — Joseph Mile 115.37 1000 19. — Jacob Račko 8t 16864 500 24. Prestopil k društvu sv. Alojzija štv. 36: Matija Čikada 77 1197 500 23. Sv. Alojzija, štv. 19. Lorain, Ohio. Odstopil: Frank Petrič 70 3729 500 35. _ Sv. Jožefa, štv. 20, Gilbert, Minn. Zopet sprejeti: Josip Korošec 76 8100 1000 32. — Josip Lap 81 .">961 1000 25. — Louis Starich 81 5019 1000 25. Josip Stu; nik 80 4517 1000 26. — Josip Špicnagel 79 >4 1000 22. Frančiška Lap 85 12173 500 24. — Ana Starich 85 10O91 500 23. — Terezija Stupnik 83 9940 500 23. — Marija Špicnagel 83 8148 500 23. Sv. Jožefa, štv. 21, Denver. Colo. Prestopil k društvu sv. Jurja. štv. 111:' Arko Dominik 82 1G739 500 31. — Joseph Skrabec 88 15719 500 24. Suspendiran: John Zebovee 70 17150 1000 43. Pristopili: Josip M. Jelnikar 95 17881 1000 20. — Jacob 97 17882 1000 18. Sv. Jurija, štv. 22, So. Chicago, m. k društvu sv. Jožefa, Str. 30: Louis Zobec 88 2967 Suspendirani: Luka Čorak 76 10594 1000 32. — John Makar 73 1569 1000 30. — John Stanko 78 15815 1000 34. — Frank Komik 89 9942 1000 19. — Frank Gorenc 78 1550 1000 25. — Andrej Požek 68 1552 1000 33. — Marko Malovrh 91 1:3462 1000 19. — Frančiška Čorak 79 12030 500 30. — Jela Makar .74 8862 500 32. — Marija Požek 73 8866 500 33. Zopet sprejeti: Joseph Ansick 75 10207 1000 33. — John Fabjan 68 10204 1000 40. — Luka Grahovac 76 7579 1000 31. — Nikola Grahovac 74 14094 1000 37. — Paul Pleše 93 14528 1000 18. — Joseph Bukovina 79 6167 1000 27. — Lujza Fabjan 75 10211 500 33! — Marija Grahovac 78 8847 500 30. Sv. Ime Jezus, štv. 25, Eveleth, Minn. Zopet sprejeti: John Janežich 93 14766 1000 18. — Frank Pušlan 94 15509 1000 18. — Suspendirani: John Plestjak 83 17423 1000 27. — Andrej Spolarič 78 17467 1000 36. Sv. Štefana, štv. 26, Pittsburg, Pristopil: Frank Kamilja 86 17896 1000 28. Zopet sprejeti: John Gale 73 3108 1000 31. — Anton Boštjančič 92 17291 1000 21. Suspendirani: Andrej Bendon 87 13862 500 23. — Jurij Baraga 61 1770 500 39. — Frank Vales 82 16603 1000 31. — Ana Baraga 61 8952 500 44. — Mike Bambich 83 10406 1000 25. — Anton Sprohar 83 16862 1000 28. — Marv Bambich 86 10405 500 21. Sv. Mihaela, štv. 27, Diamondville, Wyo. Suspendiran: Joseph Pesovnik 61 3443 1000 42. Sv. Marija Danica, štv. 28, Sublet, Wyo. Zopet sprejet: Jernej Č a šel j 86 15322 1000 26. Sv. Jožefa, štv. 29, Imperial, Pa. Prestopil k društvu sv Petra in Pavla štv. 66: John Mandel 89 4684 1000 17. Zopet sprejeti: John Godeša 95 16457 1000 18. — Mali Frank 95 17360 1000 19. — Mali Anton 91 17442 1000 23. — Sv. Jožefa, štv. 30, Chisholm, Minn. Pristopil: Paul Leustik 75 17895 1000 ' 39. * Zopet sprejeti: Frank Šega 87 15775 1000 25. — John Zlatorepec 87 11024 1000 21. — Marija Kočevar 72 11336 500 34. — Suspendirani: Anton Praprotnik 71 16967 1000 42. — Louis Klun 85 12822 1000 25. — John Marolt 87 4785 1000 19. — Miša Grahek 87 16765 lOOO 26. — Jožefa Stebla i 88 15881 500 24. 76 Sv. Alojzija štv. 31, Braddock, Penna. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika štv. 71 : John Kračna 12466 1000 33. Sv. Marija s * ezda, štv 32, Black Diamond, Wash. Zotret sprejeti: Jožef Komar 77 2106 1000 25. — John Sagedin 86 14224 1000 25. — Janko Trinajstič 82 16823 1000 31. — Frančiška Komar 80 9201 1000 31. Suspendirani: Andrej Kresovič 88 15990 1000 20. — Anton Kresovie 83 16004 1000 30. — Anton Maljevae 85 6808 1000 28. — Gregor Marmelič 84 16812 1000 29. — Marija Maljevae 92 1681^ 500 21. Sv. Barbare, štv. 33, Trestle, Pa. Zopet sprejeti: Gregor Demšar 75 6401 1000 32. _ Suspendirani: Jurij Kofol 65 2755* 1000 38. — Jacob Gra-henšek 78 3088 1000 24 — Josip Knafelc 68 15388 500 42. — Frančiška Knafelc 76 9244 500 30. Prestopil k društvu sv. Jožefa štv. 29: Gregor Demšar 75 6401 1000 32. Sv. Petra in Pavla, štv. 35, Lloydell, Penna. Pristopil: Florijan Gale 70 15756 500 42. Prestopil k društvu sv Cirila in Metoda štv. 16: Jernej Selan 89 17427 500 24. — • Sv. Alojzija, štv. 36, Conemaugh, Pa. Prestopil k društvu sv. Barbare štv. 79: Frank Prosen 73 2844 1000 31. Pristopili: Tgnac Brezovae 91 17889 500 23. — Josip Hu-doklin 86 17890 500 28. — Joseph Potokar 91 17891 500 23. — Martin PetriČ 77 17892 1000 37. — .John ŠušteršiČ 88 17893 500 26. — John Zgone 83 17894 500 31. — Sv. Barbare, štv. 39, Boslyn, Wash. Umrl: Martin Aristovnik 65 2331 1000 37. Zopet sprejeti: Joseph Ružie 88 5743 1000 28. — Anton Zakovac 73 10484 1000 35. — Pavlina Ružič 88 15590 500 25. — Prememba zavarovalnine: Marija Majnerič 91 14086 1000 23. — z Sv. Mihaela, štv. 40, Claridge, Pa. Zopet sprejeti: Evgen Genari 81 7618 1000 26. — Joseph Geiiari 86 16442 1000 27. — Paul Mič 75 5628 1000 31. — Alois Praček 74 10956 1000 34. — Manda .Mič 85 9544 500 21. Sv. Martina, štv. 44, Barbeton, Ohio. PristopU: Jacob Zupec 91 17883 500 24. Sv. Jožefa, štv. 45, Indianapolis. Ind. Umrl: Frank Jeziček 70 10574 1000 38. ' Sv. Barbare, štv. 47, Aspen, Colo. Prestopil k društvu sv Petra in Pavla štv. 51: Math. Janko-vieh 86 14403 1000 25. Sv. Jurja Vitezi, štv. 49, Kansas, Kans. Premenil zavarovalnino: Janko Rahija 69 7973 500 37. Sv. Petra* štv. 50, Brooklyn, New York. Prestopil k društvu Zvon, štv. 70: John Zupan 75 14557 1000 36. — SV. Frančiška, štv. 54, Hibbing, Minn. Suspendirani: Frank Brozin 76 11827 1000 33 Kokot 78 16556 1000 35. Mike .Sv. Roka, štv. 55, Uniontown, Pa. Pristopili: Anton Štefanič 90 17897 500 25. — John Sto-per 90 17898 1000 25. — John Korpes 71 J7899 1000 43. Umrl: John Levak 76 3781 1000 29. Sv. Alojzija, Itv. 57, Export, Pa. Pristopil: Frank Trebets 89 17884 1000 25. Prestopil k društvu sv. Jožefa, štv. 29: Joseph Gazvoda 5033 1000 33. .. . ^ ' .. . *.. .-■•-■■ isff - - . -rl: ..'. 73 Sv. Barbara, štv. 60, Chisholm, m™« Zopet sprejet : Andrej Jancabelj 88 13331 1000 22. Suspendirani: John Baraga 78 15420 1000 34. — Rudolf Graiš 88 16890 1000 25. Sv. Jurja, štv. 61, Reading, Pa. Pristopil: Joseph Težak 70 17875 500 45. Sv. Florjana, štv. 64, So. Range, Mich. Suspendiran: Joseph Angel 66 10623 1000 44. Sv. Petra in Pavla, štv. 66, Joliet, m. Zopet sprejeti: John Bavar 79 13079 1000 31. — John B. Strnkel 68 13570 1000 42. Prestopil k društvu Zvon štv. 70: Peter Svolšek 92 - 13917 1000 20. Zopet sprejeti: John Bavar 79 13079 1000 31 — John B Strukel 68 13570 1000 42. Suspendiran: Mak Gregorič 67 6341 1000 39. Sv. Jezusa Prijatelj Malenih, štv. 68, Monessen, Pa. Suspendirani: Joseph Čuk 89 10811 1000 19. — Mato Čuk 87 13657 1000 23. — Peter Bučar 88 15479 1000 24. — Nikolaj Gujmerae 86 16726 1000 27. Sv. Petra, štv. 69, Thomas, W. Va. Suspendirani: Valentin Gvara 78 15331 1000 čiška Gvara 88 15332 500 24. 34. — Fran- Sv. Janeza Krstnika, štv. 71, Collinwood, 0. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika štv. 37: Anton Še<*a 86 7361 1000 21. Zopet sprejeti: Mihael Krall 79 6429 1000 28. — Rozali-ja Krall 79 10509 500 29. Sv. Barbare, štv. 72, Ravensdale, Wash. Odstopila: Antonija Dernovšek 67 9197 500 39. Sv. Janeza Krstnika, štv. 75, Cannonsburg, Pa. Zopet sprejeti: Lesjak Matija 90 17006 1000 19. — Nikolaj Tomsich 94 8893 500 19. — Mihael Z a mi d a 93 14556 500 18. — Sv. Rešnjega Telesa, štv. 77, Crabb Tree, Pa. Suspendirani: Joseph Progar 84 7797 1000 Progar 83 10453 500 24. Sv. Alojzija, štv. 78, Salida, Colo. Zopet sprejeti: Lozar Aleks 68 14773 1000 Roza 77 14775 1900 34. Pristopil: Nikola Reba 94 17885 1000 22. Sv. Barbare, štv 79, Heilwood, Pa. Prestopil k društvu sv. Perta in Pavla štv. 35: 77 7299 1000 30. 23. — Marija 43. — Lozar Frank Meden 38. — Mark 15790 1000 Sv. Janeza Krstnika, štv. 82, Sheboygan, Wis. Zopet sprejet: Frank Fratar 86 16899 500 27. Suspendirani: Anton Fratar 89 15220 1000 23. — Peter Krčelič 76 15488 500 36. Sv. Andreja, štv. 84, Trinidad, Colo. Zopet sprejeti: Matija Hrvatic 83 15262 1000 29. — Valentin Krasovec 70 17246 1000 43. Pristopili: Ludvik Shumakar 87 17876 1000 27. — Blaž Strovasnik 81 17877 1000 33. Sv. Jožefa, štv. 85, Aurora, Minn. Odstopila: Alojzija Škrlec 82 3786 500 24. Sv. Jožefa, štv. 86, Midvall, Utah. Suspendirani: Mante Penovich 71 11745 1000 Pleič 91 13749 1000 19. — Bieko Brigich 93 19. — Ana Penovich 72 11749 1000 39. Sv. Mihaela, štv. 88, Roundup, Mon. Zopet sprejeti: Anton Polich 84 7633 1000 23. — Staney Bonkovskv 81 12929 1000 29. — Alois Videč 85 15113 1000 27. — Mat Penica 72 1306 1000 28. — Anton Vančina 78 2379 1000 24. — Ignac Erčuh 76 6336 1000 31. — Katarina Penica 83 8633 500 23. — Draga Polič 84 12594 500 26. — Maripa Vančint 75 9516 500 31. Sv. Jožefa, štv. 89, Gowanda, N. Y. Prestopil k društvu sv? Alojzija štv. 19: John Hrovat ič 90 113016 500 19. Odstopili: John Groznik 69 11168 1000 40. — Marija G rožni k 72 11517 500 37. Orel, štv. 90, New York, N. Y. Premenil zavarovalnino: John Intihar 73 12916 500 38. Feliksa, štv. 101, Walsenburg, Colo. Zopet sprejet: Mihael Medved 82 14862 1000 29. _ Pristopil: Alois Medvedšček 84 17901 1000 M« Sv. Marije Vnebovzete, štv. 103, Collinwood, O. Suspendirani: Johana Škrabut 86 17200 500 27 — Marija Nose 74 16193 500 38. — Marija Vidmar 76 17334 500 Si. Sv. Martina, štv. 105, Butte, Mont. Prestopil k društvu sv. Šterana, štv. 58: Joseph Butala 79 767 1000 24. — Ana D. Butala 83 8264 500 23. Suspendirani: Jacob Malenšek 86 17461 1000 28 — Louis Repetz 75 17618 1000 39. Sv. Janesa Krstnika, štv. 106, Davis, W. Va. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika štv. 71: Anton Jerman 89 14601 1000 22. Pristopil: Mike Kranjc 89 17900 1000 26. Sv. Jurja, štv. Ill, Leadwille, Colo. Suspendirani: Frank Boič 82 16261 1000 31. — John Smuk 81 16477 1000 32. Pristopili: Joseph Smuke 88 17886 1000 26. — John Hren 79 17887 500 35. — Fran Kočevar 70 7888 5000 44. Sv. Ivana Krstnika, štv. 112, Kitzville, Minn Suspendirani: Paul Remenare 81 15355 1000 31. — Frank Osvald 74 1&303:1000 37. Slovenec, itv. 114, Ely, Mirm Zopet »prejet: Jacob Varoga 84 17542 500 29. Suspendiran: Josip .Umek 91 16116 500 22. Sv. Mihaela, štv. 115, Crows Nest. Suspendirani: Nick Cvetkovič 92 16171 1000 21. — Andrej Podobnik 78 17230 500 35. SV. Pavla, štv. 116, Delmont, Pa, Suspendiran: Cika Rade 80 17394 100 34. Sv. Štefana, štv. 117, Skrtell, Minn. Pristopili: Peter Zupan 83 17903 .500 32. — Angela Kos-mina 81 17902 500 34. .Premenil zavarovanilno: Alois Bernik 77 17399 1000 37. — Frank Seliškar 96 17407 1000 18. k: Poleg Članovega imena navedene številke znacijo: Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovano svoto, Četrta razred. CHO. L. BROZICH, glavni tajnik. L o d z. Neki Nemec opisuje Lodz ta-ko-le: Pred dvema letoma sem nastno>pil službo v Lodzu. Kno leto sem lahko proučaval ruske razmere. Iz Vratislave sem se vozil več ur z železnico skozi močvirja in neobdelano zemljo. Konečno zagledam morje tvorniških dimnikov; to je Lodz. Mesto leži na ravnini. S postaje varšavsko-kališke železnice v mesto je čertrt ure hoda. Trg pred kolodvorom ni tlakovan; prahu je poleti do 15 cm na globoko. Nekaj rdečelasih judovskih ko-čijažev se trga za došle potnike, ki zapuščajo postajo. Carinskega urada v Lodzu ni in moja prtljaga je obležala zato v Kališu. Čez šest tednov so me šele pozvali, naj pošljem ključ od kovčka in pa potni list. Minulo je zopet 6 tednov; kovček dobim šele čez 3 mesce. Nekaj stvari, drobnarij je manjkalo, na pristojbinah pa 1 funt. Ako bode le kolini« »goče, bom skrbel, da to tudi drugi rojaki v najkraj-asu. Cpam, da s** mi posreči riti ter da pošljem istim po-iolikor mogoče več ovojev. Tu živi mnogo rojakov, ki čutijo ter imajo sočutje z našimi rojaki-ranj»*nci. Smo sicer ameriški državljani, a čutimo z Vami, rojaki, postbno pa z ranjenci onkraj morja. Z odličnim spoštovanjem Josip Tomšič, župnik slovenske eerkve v Forest City, Pa. Umrl je v Ljubljani Fran Pire, vojak 17. pešpolka, doma iz Rov, okraj Kamnik. V ruskem vjetništvu. Iz Šmart-iia pri Kranju poročajo: Od nas je odšel v vojsko tudi Janez Šilar i/. Brega. Odšel j«- in se cel čas od začetka vojske ni oglasil. Njegovi znanci so prihajali ranjeni v domovini* in \sak j«* vedel povedati, da j«* padel naš Janez dne uru^ta. Eden je pravil, da je ra preobračal, drugi, da ga Opal, tretji je videl njegov td. Dne 4. dec. pa je dobila a žena pismo od svojega • ■ga" moža, v katerem ji a, da j«* bil 20. avg. ranjen in m«I UiiMtv \j«-t. Sedaj se nahaja v Kostromr v Rusiji popolnoma rav. Veselje uboge žene se ne >re popisati. Iz ruskega vjetništva ji* pisal . K ran Stele i/. Ljubljane. Nahaja ><• v Citi v vzhodni Sibiriji. Padli na bojnem polje. Kakor m- poroča, je padci na bojišču Iv. Ev. Mohorč. Rajni je bil rojen v Zgoši pri Radovljici leta 1888. Po dovršenih gimnazijskih študijah je vstopil v ljubljansko semenišče, pozneje pa si je izbral poštno službovanje za svoj poklic. Služil je kot c. kr. poštni praktikant pri poštnem in brzojavnem uradu Ljubljana 1. Da bi mu ne bilo treba služiti tri leta, se je oglasil za enoletno prostovoljno vojaško službovanje. Kot enoletni prostovoljec je služil med našimi slov. fanti pri 17. pešpolku v Celovcu. Dne 26. oktobra je padel v Tu-čepiju v (»aticiji brat rajnega profesorja PiwJboja, Ivan Podboj, topničar pri 2">. poljskem topni-čarskem polku, še edini sin iz spoštovane Podbojeve rodbine na A-damovem pri Velikih Laščah. Globoko potrti sta riši so torej izgubili na bojišču oba sina. — Padel je v bitki pri Krakovu nadporoč-nik Ignacij Hočevar iz Kamnika. I til je zadet v trebuh. Šele nedavno se je poročalo o njegovem odlikovanju. Ranjen je in ni mrtev, kakor je v uradnem izkazu izgub, dr. Josip Sajovic. Zdravi se v Ljubljani. — V bolnišnici v Miškovcu v Horšodskeru komitatu na Ogrskem leži ranjen sin ljubljanskega župana, inženir Fran Tavčar. Ranjen je bil v Karpatih. Rana ni nevarna. Dosmrtno podporo po 800 kron na leto je naklonil ljubljanski občinski svet materi na bojišču padlega lieejskega profesorja Josipa Bcreeta, Elizabeti Bercetovi. Povodnji v Selški dolini. Sora v Selški dolini je znatno narasla. V Selški dolini je odnesla lesnemu trgovcu Francu Berniku iz Stare Loke dereča voda 3000 smrekovih debel; nesla jih je celo v Savo. V Praprotim je Sora odnesla leseni most. Veliko škode je napravila voda mlinarju Francu Kalanu. Tvorničarju Ignaciju Gu-zelju i/. Škofje Loke je odnesla Sora kopalne lope. Škode je 1000 kron. Ponoči na 15. dec. je policija v Škot j i Loki izpraznila več hiš, ker je voda naraščala. Na Sorskem ppljtt med Škofjo Loko in Medvodami je poplavljenih veliko njiv in travnikov. Pohvala in priznanje. Povodom najvišjega odlikovanja poveljnika zbora in poveljujočega generala v Gradcu, generala infan-terije Colemsa pl. Gerderna, je deželni predsednik istemu pismeno čestital. Kot odgovor na to čestitko je prejel deželni predsednik to-le zahvalo: Vaša ekscelen-ea, velespoštovani g. deželni predsednik! Prosim, da sprejmete mojo najtoplejšo zahvalo za Vaše ŠTAJERSKO. Umrl je v ljubljanski vojaški bolnišnici Josip Robek, vojak 87. pešpolka. doma iz Št. Petra, okraj Brežice. Vojak neprenehoma spi. V vojaško bolnišnico v Mariboru (v gimnazijsko poslopje) je prišel s severnega bojišča češki ranjenec, ki spi sedaj neprenehoma že 14 dni. Le v toliko ga zbudijo, da mu dajo malo jesti in piti. Prebolel je medtem tudi pljučno vnetje. Med zdravniki vzbuja ta slučaj izredno zanimanje. Slovenski orožniki v Belgradu. Kakor poroča Grazer Volksblatt: so bili po zasedenju Belgrada poklicani v Srbijo številni slovenski orožniki iz Spodnje Štajerske, da vršijo javnovarstveno službo. Med drugimi sta se nahaja tam tudi stražmojster Josip Stroj iz Gornjega grada in Jakob Kačičnik iz Vrhovriika. (Sedaj ne vršijo več te službe in se gotovo nahajajo v srbskem vjetništvu, ker so Srbi zopet osvojili Bel grad in vsi Avstrijci so prišli v vjetništvo.) Begunci. V Gradec je prispelo dne f>. dec. zopet 3000 galiških beguncev. Prepeljali so jih v razne srednje in spodnještajerske kraje. Iz Lipnice je odšlo 1200 poljskih delavcev-beguncev v Srbijo, kjer jih bodo porabili za razna dela v okupiranem ozemlju. (No sedaj, ko so si Srbi izvojevali zmago nad Avstrijci, ne bo z okupiranega ozemlja nič.) PRIMORSKO. rsto. Pri nekem topu se je pa krogla obotavljala. Radi tega je stopil naš topničar pred žrelo topa, da porine kroglo naj:aj. Takrat začuti na stegnu leve noge močan udarec kakor s kladivom. Ker ni čutil nobene nadaljne bolečine, se ni več brigal za to. Ko je pa čez nekaj časa segel v žep po novčarko., je videl, da je preluknjana; istotako desetkronski bankovec, nadalje presekan vinar in zvit dvokronski denar. A med vsem tem pokvarjenim denarjem — na koncu nekoliko zvito — rusko kroglo. Dasi denar povzroča po vsem svetu mnogo gorja, takrat pa je, po mnenju strokovnjakov, rešil življenje našemu topni-čarju, vrlemu Svetoivančanu. Zanimivo je tudi. kako je bil pozneje ranjen v levo roko. Bilo je 23. oktobra okoli poldne. Lezel je počasi iz okopov ter si daleč .zadaj skuhal nekoliko krompirja in ga primešal konservam. Sam se je dobro najedel in polovico kuhe je nesel tovarišu, ki je medtem opazoval v jarku. A predno je prišel do jarka, je slišal pok, roka mu je obvisela in skleda z vso hrano je zletela v zrak. Tovariš je seveda ostal brez kosila, naš topničar pa je potoval iz bolnišnice v bolnišnico. kjer so mu zdravniki zagotovili, da gotovo ozdravi. KOROŠKO. Padel je na severnem bojišču dr. Rudolf Silan. rez. poročnik pri 67. pešpolku. Kot mrtvega ga navaja seznam izgub št. 74, izdan 5. dec. Rajni je bil iz znane in spoštovane Silanove družine v Pliberku, je delal sodno prakso v Celovcu in je bil pozneje nastavljen kot a vs kill ta nt pri mariborskem sodišču. Bil je ljubeznjiv družabnik in narodno zaveden mož; s pokojnim profesorjem Štefanom Podbojem, ki je tudi padel na severnem bojišču, sta zelo rada pohajala na naše gore, oba navdušena člana "Slov. plan. društva" in člana slovenskega omizja v Celovcu. — Na severnem bojišču je padel Fran Carf podomače Voš-nikov v Goselnivasi. Dva njegova brata sta še v vojski; eden leži sedaj ranjen v neki bolnišnici na Ogrskem, drugi se pa bojuje nekje na jugu. Umrl je 10. dec. v rezervni bolnišnici št. 1 v Celovcu v šoli pod Križno goro topničar Fran Kehl-dorfer, star 24 let. Iz ruskega vjetništva je pisal Josip Serajnik iz Št. Jakoba vKo-žu. Že od začetka vojne ni bilo o njem izvedeti ničesar. Vse povpraševanje je bilo zastonj. Zdaj piše, da je v mestnem lazaretu v Stavropolu v Kavkazu in da mu gre dobro. Svidenje na bojišču. Vojak od Sv. Mihaela na Gosposvetskem polju je poslal iz Galicije domov pismo, v katerem pravi med drugim : "Mnogo sem videl in skusil v vojni, ničesar in nikoli pa me ni ganilo tako, kakor to, da sera srečal na bojišču našega konjiča "Miško", ki sem ga sam vzgojil in krmil. In kako je bila vesela šele žival, ko me je zazrla, se ne da opisati. Hrzal je konjiček in strigel z ušesi, tolkel s kopiti in poskakoval, samo da da duška svojemu veselju, da sta se sestala dva dobra prijatelja." Patri etična ustanova. Neimenovana dobrotnica iz paternionske-ga okraja je podarila 20,000 K za ustanovo, da se bodo uporabljale obresti od g4avnice za obdarovanje ranjenih ali za delo nesposobnih vojakov, oziroma podpore potrebnih družin padlih vojakov. Transport ranjencev. Dne 7. dec. je došlo ponoči ob 9. s severnega bojišča v Celovec 300 sedečih in 30 ležečih ranjencev, ki so bili že v neki bolnišnici, z drugim vlakom pa 300 ranjencev. Z bojišča se je vrnil bolan poveljnik 12. inf. brigade general-major Felieijan Krassel in se nahaja v domači oskrbi v Celovcu. Cerkvena vest. Na župnijo Re-berca je bil investiran Anton Žak, župnik v Porečali ob jezeru. Umria je po daljšem bolehanju v Celovcu gdč. Marička Ilavnik, sestrična sodnika dr. Ožbeia Ilav-nika. Smrtna kosa. Iz Dobri o vasi poročajo : Smrt ima seiaj bogato žetev ne samo na bjjlščih, kjer ii gledajo naši hrabri očetje in fantje vsako uro v oči, ampak tudi tukaj doma se je v zadnjem času začela prav pogostokrat oglašati. V teku zadnjih 14 dni se je celo šestkrat oglasila v naši fari. Naj- GLASNARODA, 14. JANUARJA,J.915i T prej je prišla f>o Faloževo mater, Denar režil življenje. 'Edinost' ki jo je po dolgotrajni bolezni rešila zemeljskega trpljenja. Nato je dne 22. nov. tukaj umrl nagle smrti davčni upravitelj Av svojega plemenitega značaja ter svoje prijaznosti tudi do pripro-stega kmečkega ljudstva obče priljubljen in spoštovan v celem dobrols.kem okraju. A bela žena še ni bila zadovoljna; zopet se je [oglasila pri Čebelarju v Goselni vasi in potem pri Omelku v Be- 1'loVčah. Dva poštena in zvesta posla, hlapec Jozl in dekla Micka, sta ji morala slediti. A še ne dovolj; na dan sv. Miklavža je prišla smrt zopet nazaj v Goselno vas. Njen obisk je to pot veljal Kodevovemu očetu Martinu. Rajni je bil vdovec. Še ni dolgo, kar je izgubil svojo zvesto tovarišico. Sedaj pa stojijo osiroteli otroci že tudi oh odprtem grobu svojega ljubljenega očeta. Rj'jni je bil mož stare korenine, ugleden posestnik in zaveden rodoljub. O spoštovanju, ki ga je užival med farani, je pričala velika udeležba pri pogrebu. Konečno pa je dne dec. tudi še umrl Saeov oče v Dobrlivasi. ki je bil eden najstarejših v naši fari. Torej tekom dveh tednov jih je smrt pobrala šest iz naše srede. poroča: Nekemu, sedaj v tržaški bolnišnici se zdravečemu Svetoivančanu se je pripetila sledeča dogodba: 26. avgusta so pri me-'gust Črnigoj, rodom Vipavčan, ki ljul»eziiive čestitke. Moji dragi sta K. postavili topove v bojno je bil zaveden narodnjak in vsled Kje je JOSIP BARICH? Doma je iz Vrha pri Vinici na Dolenjskem. Zadnjo dopisnico je pisal iz Duluth. Minn., meseca avgusta, potem ni več glasu od njega. Po njem poizveduje njegov brat Math. Barich. Ce kilo izmed rojakov ve za njega, prosim, naj mi blagovoli naznanit njegovo bivališče, za kar se že vnaprej zahvaljujem, če pa sam bere ta oglas, naj se javi na: Math. Barich, I'. O. Box 5 Anine stvari pride po-fttreaeek. Zdaj je pričela Ana nenadoma jokati, »In je h gospe in ji poljubila roko. .leeala je krčevito: — Zbogom... hvala /a vse dobrote. .. Tudi gospa je jokala. Roko ji je položila na glavo in rekla s kol eajoeitu glasom : — Bog te vari. dete moje! — Tak pojdi! je jezno zakli-fal Koačak, stoječ med vrati. Ko sta sla potem po temnili stopnieah in si je brisala Ana z belim roheem oči, je mrmra!. — To sem neumno napravil, da sem šel k tej hahuri! Kakšna komedija! Ni bilo prav, da sem te potilti*al. -— Ona vas je hotela videti, je tolmaeila Ana. Pred pošto sta vzela fijakerja. sedla v zaprto kočijo in se peljala V predmestje. kjer je bil on najel stanovanje. Držal jo je za roke in se ž njo pogovarjal, kakor hi hil njen oče. — Zakaj pa imaš tako mrzlo roko? In tudi nekoliko trese s«' ti — zakaj? — Vznemirjena sem, je odgovorila. Peljem se prvič z vami t... mislim si. da hoste. dobri / menoj — Glej jo. neiimniea ti! Kako ne bom dober?! Z vsemi ljudmi sem dober iu nasproti vsem pošten ! Kočija je oltstala pred vrtom. Odšla sta v vilo. ki je gledala izza drevja z razsvetljenimi okni. — Tod. ji je rekel iu j« vodil, selil siopi. pO teli stopnieali. Videla boš pohištvo in mi rekla, če je po tvojem okusu. — Zame je vse dobro, je odgovorila. z vsem bom zadovoljna. — Kaj zopet govoriš tako? So stvari, s katerimi je človek holj zadovoljen, iu so zopet take, s katerimi je manj. Prišla sta do vrat. katera je Koš«'a k odklenil. Stopil je čez prag. oti,pal električni guiub in ga ohrnil. Predsoba je bila razsvetljena. Na desno je stalo zrcalo z obešali iu v levem kotu priprava za dežnike. — Prosim, odloži! Pomagal ji je sleči jopo, sam je slekel svršnik. in oboje obesil tik zrcala. Ko je odlagal klobuk in pa lien, jo je opozoril naj odloži tudi ona klobuk. Šla sta dalje in je ohrfiil povsod električni gumb. —To je kuhinja, ji je dejal, tam je posoda. (V ho kaj manjkalo, bo§ dokupila — A kako. se je smejala Ana, ste znali to sami kupiti? Bila je naenkrat vesela in zadovoljna, da so ji smejale oči in žarela lica. — V prodajalni vse vedo. Za denar /naš vse! Stopila sta iz kuhinje v njeno aoho. Mila je elegantna. Po tleh preproga, na oknih zastori. na steni slika velikega gozda z ja-haeern. postelja, omara. miza. stoli od močnega, naravno pre-barvauega lesa. — Spala bova, je rekel, vsak v svoji sobi. Najdeva se. Če bo treba. Iiaha. tudi tako. Stopila sta v njegovo sobo. Ko je m -.ravil luč. je planila iz teme miza. polna jest vin in steklenic s svetlim vinom, kakor bi jo 'bi obložil Miklavž. Ona je sedla na zoto in on k njej. Natoeil je dve visoki in blesteči se časi in dejal: — Daj, trči z mano. Pobrativa se iu tikaj me za naprej. Nadalje sta živela jako zadovoljno. Koše a k je odhajal zjutraj v mesto, obedoval v gostilni, obiskal po obedu kavarno in se vračal domov takoj po končanih popoldanskih uradnih urah. Ob nedeljah je ostajal ves dan doma. in ko se je storil mrak. se je rad z njo sprehajal po okolici in po mestnih nasadih, ki so bili dale«" zunaj mesta. — Jaz bi, je dejal včasih, ki-dar se je posebno razgovoril, jako rad imel sina. Vzgojil bi ga namreč čisto po svoje! Ana mu je k vsemu pritrjevala, in prvo željo, ki je izšla popolnoma iz nje. je izrekla šele spomladi, ko se je bližala velika noč. Vprnšala ga je, če bi bil tako (|ober in ji dovolil, da opravi velikonočno spoved. — Seveda, ji je kimal. Kaj me to spraftuje&9! Pri tem ima vsakdo svoje prepričanje. Ce te žene, pojdi k spovedi! Ne branim ti. Ona je šla nato k spovedi v soboto pred cvetno nedeljo in sicer popoldne. Zvečer se je Koš-čak nekoliko zakasuil v mestu iu prišel domov j^o deveti uri. Zunaj je odklenil s ključem, ki ga je nosil vedno pri sebi. Prišel je v sobo, stopil k vratom v sosednjo in nalahko potrkal. Zadržali so me slučajno urad-jiiki. je dejal, ti gadje! Dolgčas ti je bilo seveda iu si legla. Prijel je. nalahko za kljuko je poskusil odpreti. — Zaklenila si se... od straha menda. No, sicer pa kaj bi te hudil? Vidiva se jutri, lahko noč! — Lahko noe. je odgovorila Ana komaj slišno. Na cvetno nedeljo je hodila bleda in tiha po stanovanju, in ko jo je vprašal, kaj je žnjo. mu je pojasnila. — Vso noč nisem Katisnila oči! — Zakaj ne* — Premišljala sem o tem.... Veš. spovednik so mi strašno govorili. Da bom pogubljena, večno ne.-reeiia. ker živim v grdem grehu... in da sem ... vlačuga. Sedla je. kakor bi jo zapustile 1110»*-i. — Tie j-jo j. je vzkliknil Koš čak in obstal, to ni dobro govorjeno. Premisli ti tole: Če bi t; živela s elovekom. ki ima tako prepričanje kakor spovednik. b: bilo spovedniku prav. Jaz pa sem popolnoma drugih nazorov nego tvoj spovednik in po njih ne moreni ravnati s teboj drugaee kakor ravnam. Gotovo je. da ne pade nate nobena krivda. Mislim da spovednik ni dobto premislil, ali mu pa ti nisi vsega raztolma-Čila. S e vet no nedeljo se je zarezalo med oba nekaj, kar jih je v mislih nehote ločilo. Koščak ji je dejal, dti 11111 je prav. če ona živi po svojem prepričanju, in med tem, ko je živela, mu na tihem vseeno ni bilo ugodno mnenje, ki ga je prinašala s seboj od pridig in iz spovednie. Ana pa je v duhu duše zopet mislila, da je napačno, ker ne storita tako. kakor delajo vsi drugi enaki ljudje. Toma hi lahko šel v cerkev in se ž njo poroeil po zakonu, in potem mu je dano na voljo, da pusti zopet cerkev in duhovnike. Vendar je to vse nosila skrito v sebi in vidno prepadetia je bila šele zopet pred binkoštnimi prazniki. — Kaj, je vprašal Koščak. ali si biia vnovič pri spovedi? — Bila. — Tn? — Strahota, je rekla. Rekli so zopet, da sem vlačuga, da me mora zadeti kazen, da me bodo trgali vragi celo večnost. — Povedal sem ti. kako je vse to. ali nisi povedala ti dalje? — Sem, ali to. pravijo, ne pomaga. Jaz in ti živiva v takem grehu, tla se morajo jeziti človeku lasje! Oba bova pogubljena in kaznovana že tudi na tem svetu. In čez nekaj časa je stopila k njemu, zaihtela in ga prijela za roke. — Izpreobrni se, Toma. ti si zakrknjen, velik grešnik. — Ha. se ji je zasmejal suho. pusti neumnosti! — Bog je milostljiv. prosi ga in vse ti bo odpustil. Ti nimaš prav. pregrešne knjige so te zvo-dile na krivo pot. Strezni se... poročiva se pred Bogom. — Sedi. sedi, ji je dejal in se je odkrižal. Hodil je po sobi in se čez dolgo oglasil. — Rekel sem ti že. pravil o tem... jaz ne vem. ali si pozabila. ali nočeš vedeti. — Kaj si rekel ? — je vprašala Ana joka je. — Jaz nimam verskega .prepričanja. ne verujem nič. In tak. kakor sem. če grem v cerkev, si dam položiti čez roko štolo, se dam škropiti z blagoslovljeno vodo in tako naprej, uganjam samo komedijo, hinavstvo. V tem ozi-ru, veš. seni več moža kakor mnogi drugi. Ne storim tega. ne morem. Odšel je nazaj v mesto, pil je več ča.š vina. se vrnil razvedren in nekoliko vesel domov ter trkal na Anina vrata. — Zakaj si pa zopet zaklenjena ? — Pojdi stran .je rekla Ana jokaje. jaz nisem tvoja vlačuga! Koščak se je takoj vrnil od vrat. obstal sredi sobi, pomislil in mrmral: — To pa ni prijetno, to mi je zoprno! Nekaj dni je prihajal še redno večerjat domov, a razgovarjal se je le o navadnih stvareh. Nato je tudi ob večerih pričel izostajati. — Povej mi prej. je rekla Ana. kadar te zvečer ne bo. Večerja je pripravljena, a tebe ni. Koščak je dolgo molčal in dejal nazadnje s suhim glasom. — Sploh: to ni pič. — Kaj? — Najino razmerje. Jaz mislim po svoje, ti po svoje. . . to je vzrok. Proti jutru se je prebudil in slišal, da je Ana tiho ihtela. Pri zajtrku mu je rekla z objokanimi očmi: — Nazaj pojdem... h gospe. — Prav odgovoril. Stanova nje odpovem in pohištvo prodam lu ko je šel po stopnicah, je mislil o tem, ali je morda vendarle mogoče, da je Ana v blagoslovljenem stanju, lu pozneje po preteku petih mesecev jo je zagledal nekoč od daleč, obstal je in čakal, da bi jo videl od strani. — Menda ni v blagoslovljenem stanju, je mrmral in šel dalje, dedal je kvišku v zrak in dodal: Sin bi bil terei jalkin : bolje je ta ko. IV. Letom za letom pada v preteklost, in Koščak se je med tem postaral. Po temenu so mu izpad li vsi lasje, iu zvečer, ko gori sredi izpod stropa luč. se svet: ljegova pleša z rdečkasto' svetlo->0. Okrog oči se m 11 je zbralo ve-ikt> gub in gubic, leta so mu razreza la čelo po dolgem in počez zobje so mu počrneli, a brke na zgornji ustniei popolnoma osive-e. Zbral si je gostilno, v gostiln; majhno izbo iu tam kosi in ve-erja. Streže mu vedno ista do mača strežkinja. Če pride k hiš lova moč, stopi k njegovi mizi 11 vpraša, česa gospod želi. pogle-la Koščak slabovoljuo iu po stra-li ter reče: — Pokličite domačo hčer. Reso! I11 ko pride Reza, se pritoži. — Mene st režete samo vi. Povejte drugič take stvari novim ljudem ! Pri večerji iu kosilu drži onstran krožnika časopis in čita. Opoldne bere list, ki izhaja zjutraj zvečer one liste, ki izhajajo popoldne. Kadar se ne strinja s pisanjem, odkimava odločno z glavo in pripeti se. da vrže list od sebe naprej po mizi. Kadar a se strinja štivo z njegovimi mislimi, kima pritrjevalno, preneha žvečiti in čita nekoliko hitreje iu pozorneje. Za ljudi, ki sede pri sosednjih mizah, se navadno ne briga. Kdor vstopi v sobo. vsakega ošvrkne s površnim pogledom, za ženske ne kaže več zanimanja nego za moške. Govorov, ki se plete jo pri drugih mizah, nikoli namenoma ne posluša. Ali če sliši kdaj besedo o tereijalkali. postane pozoren. dvigne glavo in napne posluh. Če spozna, tla gostje zabavljajo čeznje, se nalahko nasmehne in sam sebi zamrmra. — He j-jo j, to je resnica! Pretirane babure! Prime steklenko. natoči vina do .polovice kozarca, nese k if-=5tom. pije počasi iu z užitkom in gleda visoko nekam v strop. VAŽNO WAZNAHILe Val potniki, kateri m m» T mera vali potovati ▼ stari domovino ta teden ali na WT ■»•ravajo potov« v prt V kodnje, naj stanejo na «vc KT* jih mestih, ker to vse pare W krodne družbe prekinile s» WT nedoločen čas s prometom Kadar se zopet razmere pre BW drug&čijo, bodjzno pravo čaano poročali aa len m* WaUenburg, Colo.: Ant. Saf-ich in Frank Blatnik. Iadianopolia, Xnd.: Alois Bud Za en dolar iobfte dnevnik "Olaa Naroda' ■KOZI ft TIRI ME8KCK. 'Glaa 1+iroda" izhaja v ftestifc ineh na 30 straneh. V njem naj lete važneje vesti vsakega dne 'eati iz stare domovine in sani mi ve poveati. Vsa oaoble lista je organizirane U »pada v strokovne nniU MAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino aa "Glas Naroda" in knjiga, kakor tudi za vse droga v našo stroko spadajoče posle-Jenny Lin d, Ark. in okolica Michael Cirar. San Francisco, OaL: Jakob Loviin. Denver, Colo.: John Debeve in A. J. Terbovc. , Leadville, Oolo.: Jerry Jud iitlr Pueblo, Oolo.: Peter Cn?'~ * M. Roitz, Frank Janesh in John Germ. Salida, Colo, tn okolica: Lomla Coatollo (The Bank Saloon). Aurora, DL: Jernej B. Verbič, 635 Aurora Ave. Oflesby, HL: Math. Hribernik. Depne, HL: Dan. Badovinae. Chicago, 111.: Frank Jurjovee. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, HI.: Frank Laurich in John Zaletel in Frank Bambich. Mineral, Kana.: John Btaie. Wankegan, HI.: Frank Pet-koviek in Math. Ogrin. So. Chicago, HL: Frank Cerne. in Rudolf Požek. Springfield, EL: Matija Bar-borii. Frontenae, Kaas. in okolic«: Frank Kerne. Mnlbery, Kana fat okolico: Martin Kos. Caltunet, Mich, in okolieo: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Detroit, Mich, in okolica: Joseph GlasiČ. Manisiiqne, Mick, in okolieo: B. Kotrian. So. Kange, Mich, in okolieo: M. D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgonc in fakob Petrich in Frank Zagar. Dalutk, Minn.: Joseirh Share >on. Kly, Minn, in okolieo: Ivan ^onže. M. L. Kapsch in Jo«. J PeakeL Bveletk, Minn.: Jurij Kotse. Silbert, Minn, in okolica: ii. VeaeL Kibing, Minn.: Ivan Pouie. Xashwank, Minn.: Geo M a urin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatiek. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee Great Falls, Mont.: Math. Urich, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivee. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceia-rek. Little Falls, N. T.: PVank Gregor Ik. Cleveland, O.: Frank Sakser, L Marinčič, Cbaa. Karlinger in Frank Kovačič. Bridgeport, O. in okolieo: Ft 9očevar. Barbeton, O. in okolice* Aleb Balant. Collinwood, O.: Math. Sla? lik. Lorain, Ohio in okoHeež 7efc» Kumše 1735 E. 33. St. Youngs town, O.: Ant. Kikelj Oregon City, Oreg.: M. J ust is Allegheny, Pa. in okolice 1 H Klarich. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridge villa, Pa.: Bndolf Fie *eriek. Bnrdine, Fa. In okoHee) Vok* Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Fajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Oanonsburg, Fa.: John Kck tleh. Bronghton, Fa. in okolieo 1 'A OemŠar. Export, Fa. In okolica! 7okz> Proctor. Forest City, Fa.: Karl Salar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Antos Talenti* M«. Greensburg, Pa. in okolica: Venceslav Palčič. Irwin, Fa. in okolieo: Frank Vmlar. Johnstown, Pa.: Frank flatoe- Marianna, Pa. in okolica: Fr. Gottliclier. Meadow Lands, Fa.1 Heeog Sehultz. Moon Kun, Fa. In okoUee? fc Maček Pittsburg, Fa.: Ignaeli Fed vasnik, Ignaz Magister in Z. Jak-še in TT. It. Jakobich. Unity Sta., Pa.: Joeepk Bkerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Fa-P«. Wast Newton, Fa. In okolica: Joeip Jo van. Wfflock, Fa.: Frank Seme b Joseph PetemeL Toele, Utah: Anton Palči«. Winterquartera, Utah: Lemis Blasich. Black Diamond, Wash.1 9i. Porenta. Kavensdale, Waah.1 7akek Romiak. Davis, W. Va. in okolica: John Brosich. Thomas, W. Va. In okolica: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp fat Milwaukee. Wis.: Joaip Tratnik. John Vodovnik in PVank Meh. Sheboveau. wt« • Anton Starich in Frank Sepich. West Alii., Wia.: Frank Ikek in Lonia Lončarič. Kock Springs, Wyo.: A. Jiatia In Val. Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Metoft. Izšla je lična knjiga t "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje naročili Bmo več iztisov te knjige in je aedaj eenj. rojakom na razpo-« lago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co., 81 Cortlandt St., New York City. PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je Mr. M. PAPIC, 118 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo Upravništvo 'Glas Naroda'. —m mOJAKI NAROČAJTE SB Ni GLAi NARODA", NAJVSCJ