160. flnfln. t UMM. i m. I Mi »M. XUU.kd. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24 — pol leta........ 12 — četrt leta........ |w na mesec......., 2-— v upravništvu prejeman: celo leto......K 22 — pol leta........11-— Četrt leta........5 50 na mesec........1-90 lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercsjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova nlica at. 5, (v pritličju levo), telefon at 34. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. st M. .Slovenski Narod" velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25-— , cciQ icto.......k 28— cent lieta " 650 za Ameriko in vse druge dežele: na mesec." 1 .* . I 230 * celo leto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka TJprnvnistvo: Kaaflova nlica st 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85 Borba v Istri Tržaškemu »Piccolu« poročajo iz Buj v Istri, da je neki slovenski odvetnik vložil na tamošnjo okrajno sodišče hrvaško vlogo za nekega hrvaškega klijenta, a isto sodišče da je vlogo rešilo v italijanskem jeziku, kar je dalo višjemu sodišča v Trstu povod, da je zahtevalo informacijo o narodnos tnem stanju v sodnem okraju Buje. Okrajno glavarstvo v Poreču je uato izdalo izkaz, iz katerega je raz-\ uluo. da je v litijskem sodnem okraju 19.600 Italijanov, 2'J0 Hrvatov, 1—1 Slovencev in 30 Nemcev! — Pri S4 ni tem pa od onih 330 Slovanov pravi Pieeolo — ni kdo ne razume >lovenskega ali hrvatskega književnega jezika, ker govore le neko go-\ orieo. sestavljeno iz sto besedi, kar ravno rabijo doma, a pred sodiščem se jim mora slovanske vloge tolmačiti v italijanskem jeziku. Ta lekcija — blebeta omenjeni list — bo zadostovala višjemu deželnemu sodišča v Trstu, kakor tudi onim slovanskim advokatom, ki do danes še niso vedeli, da je bujski rodili okraj čisto ( .'!!) italijanski. Tako »Piccolo«! Kako pa vsa stvar izgleda v istini? F. sniea je, da n- v vsem bujskem sodnem okraju preko 4000 pravih Italijanov, a vsi ostali so večinoma Hrvati in nekoliko Slovencev. Žalibog je ravno ne samo bujski sodni okraj, temveč ves 1 »oreški politični okraj v narodnem pogledu popolnoma zanemarjen. — Iz v ze niši enih gnezd, ki se imenujejo »mesta«, je vse ljudstvo slovansko in lahko trdimo z mirno vestjo, da je poreški okraj obljuden po treh četrtinah s slovanskim prebivalstvom. Ali kakor rečeno, ljudstvo je na milost in nemilost izročeno italijanskim oderuškim mogotcem, ki so ubogo slovansko paro na poreškeni večinoma podjarmili. Občine so vse v italijanskih rokah in kako se je vršilo ljudsko šteti** pori »komando« teh »županov«, -i lahko vsakdo misli. Šteli so vse prebivalstvo, ne da bi koga sploh kaj vprašali, za Italijan«* in na tak način je pač lahko izkazati v bujskem sodnem okraju 19.(XX) Ita-i 1 janov. Omeniti bi nam bilo, da nima slovanska para v poreškem polit t kraju niti ene ljudske šole v last-uem jeziku, da ni v tem okraju, iz- vzemši kakega duhovnika — nikogar, ki bi ljudstvo poučeval in vedrih Od tod žalostne razmere, odtod italijansko gospodstvo! UseslovonsKi fojniiarjKl bonsres. V Sofiji, 5. julija. (Celokupna slovanska družina an\ kongresu. — Znameniti govori ruskih in poljskih zastopnikov. — Slovanski parlament. — Slovanski časnikarji ob spomeniku junaškega bo-ritelja za svobodo Levskega. — Car P erdinand in slov. časnikarji. — Drugi dan časnikarskega kongresa. — Prihodnji kongres v Belgradu. — Vseslovanski zdravniški kongres. — Pred slovanskim kongresom.) Nemški listi so pisali in prorokovali, da se bodo slovanske prireditve v Sofiji končale s splošnim fia-skom. Napovedali so, da bo udeležba na vseh prireditvah maloštevilna in predvsem, da bodo od vseh prireditev izostali Poljaki, s čimer bo vsem kongresom in sestankom vzet vseslovanski mafij Ta pror* »kovanja se niso uresničila. Nasprotno, v Sofijo so prišli zastopniki vseh slovanskih narodov. Na v>es!ovanskem časnikarskem shodu v Sofiji je prvič zbrana celokupna slovanska rodbina. Na shod so prihiteli Srbi in Hrvatje, Rusi in Poljaki, Čehi, Slovenci in Siovaki, da, zastopan je po dveh odposlancih celo bedni narodič Kašu hov, ki mre sedaj pod težkim pruskim jarmom tam ob iztoku lene Visle. In vsi ti zastopniki raznih slovanskih narodov se čutijo kot ena ljubeča se rodbina, ki se je sešla, da v bratskem razgovoru razpravlja o skupnih rodbinskih interesih in da poravnajo nesoglasja in sporo, ki se trenotno pojavljajo med člani slovanske družine. Na čast slovanskim časnikarjem je pri redila včeraj popoldn« mestna občina sofijska v dvorani Meščanske kazine« sijajen banket Izmed znamenitih govorov, izrečenih na tem banketu, navajam tu le nekatere, ki so vzbudili splošno pozornost- Župan sofijski K i r k o v je med drugim naglašal: Da smo se Slovani mogli v teh dneh zbrati v prestolnici svobodne in neodvisne Bolgarske, se imamo zahvaliti edino plemenitemu ruskemu narodu, ki je / nadčloveško žrtvijo, kakršne ne pozna zgodo v i ua, osvobodil Bolgarsko izpod turškega jarma. S svojo osvoboditvijo je stopil bolgarski narod^ v kolo svojih slovanskih bratov, da pomaga zidati veličastno zgradbo slovanskega kulturnega edinstva. Delo to ni lahko, treba je železne volje, jeklene vztrajnosti, lastnosti, ki ne sinejo biti združene z mehkobo in !>opustljivostjo. Slovausko pleme je žal kakor ženska, nežno in boječe. Zato tudi ne more napredovati in se razvijati tako, kakor bi se lahko, ako bi bili vsi Slovani trdi in neizprosni v zasledovanju svojih vzvišenih ciljev. Borba za slovanske ideale bo uspešna, ako bomo skrbeli za to, da bomo na znotraj silni, na zunaj pa grozeč faktor, ki se s svojih pozicij ne bo umaknil nikdar, in naj nanje navaljuje sovrag z vsemi svojimi silami. Borba je življenje. To \elja zlasti za Slovane. Slovani naj krepe svoje sile v neprestanem ho ju s sovražniki. V tem boju ne smejo niti za hi}) omagovati, bore se naj z jekleno vztrajnostjo, da si izvojujejo ugled in spoštovanje pri neprijateljih. Čini dosežejo to, bodo u važe vani povsodi in delo za slovansko edinstvo bo olajšano. Svoja izvajanja je župan zaključil z vzklikom: »Slovani, nabrusite meče in započnite neizprosen boj proti svojim sovragom, združeni v eno enotno falango. Slovani, v tem znamenju je vaša bodočnost!« Izredno efekten je bil govor slovenskoga poslanca Andreja G a b r -s č e k a. Med drugim je povdarjal: Slovanski dnevi v Sofiji so epobalnega in zgodovinskega pomena za Slovan -stvo in za razvoj slovanske ideje. Zasluga, da je te dneve omogočilo in pripravilo, gre v prvi vrsti slovanskemu časopisju. Delo slovanskih žurna listov je, da je prišlo do znamenite slovanske konferenee 1. 1908. v Pragi. cIpIo slovanskih časnikarjev je t udi.da je prišlo do slovanskih dni v Sofiji, ki bodo mejnik v povestnici slovanstva. Pri tem velikem delu smo po svojih skromnih močeh sodelovali tudi Slovenci, kar je nam v jfoseben ponos. Dasi smo majhen narodič slovenski, ki ima dovolj opravka s svojimi lastnimi kulturnimi potrebami, vendar vršimo pošteno svojo narodno slovansko dolžnost. Veliki srbski pesnik knez Nikola Crno- gorski pravi v svoji pesmi »Pesnik in vila«, da smo Slovenci mrtva straža Slovanstvu proti zapadu. Resnične so te besede. Slovenci stojimo na straži proti germanstvu za ves slovanski jug. Ako pademo mi, pridejo za nami na vrsto Hrvatje, Srbi in končno brez dvoma tudi Bolgari. Ista naloga, kakor Slovencem na zapadu je usojena Bolgarom na vzhodu. Tu je bolgarski narod mrtva točka na vztoku proti azijskemu barbarstvu. Končuje svoj govor je Ga-bršček zaklicali »Naj na slovanskem vzhodu »Šumi Marica«, na slovanskem zapadu pa »Naprej moj rod, naprej zastava Slave«.« Gabrščkov govor je izzval kolosalno navdušenje. Med zvoki naše narodne himne je vse hitelo, da stisne roko govorniku. Med splošno napetostjo je nato dobil besedo Rus D u h o v e c k i j , zastopnik ruske brzojavne agenture v Carigradu. V svojem govoru je omenjal borbe med posamnimi slovanskimi narodi ter naglašal, da je prišel čas, da te borbe prenehajo za večne čase in da zavlada med Slovani medsebojna ljubezen in bratsko sporazumi jen je. Rusi in Poljaki, Bolgari in Srbi, Srbi in Hrvatje si morajo prijateljsko seči v roko v interesu skupne slovanske stvari. V to ime nazdravlja slovanskemu sporazum-1 jen ju, nazdravlja Poljski, nazdravlja bolgarskemu narodu, Srbom in Hrvatom, posebno pa slovenski mrtvi straži na zapadu. Na besede Duhoveckega je reagiral Poljak Tadej Grabotfski. Omenjal je zveze, ki so od nekdaj vezale poljski in bolgarski narod ter nadaljeval: »Cul sem prekrasne besede, ki jih je izpregovoril zastopnik luškega naroda. Dal bog, da bi njegove besede čuli vsi staro- in novo-slavisti, ki delujejo na to, da se rešijo pošteno in pravično vsa slovanska sporna vprašanja. Toda ne zadostujejo pri tem samo besede, treba je tudi dejanj. Naj bi zazvenela že skoro poleg himne »Bože carja hrani« tudi pesem »Je-šče Polska nie zginiela«. Govornik je nazdravil končno svobodi, enakosti in bratstvu vseh slovanskih narodov. — Na banketu so še govorili Srb iz Banata B a j i e , Bolgara Z 1 a t a n o v in P e j e v , Hrvat Š v r 1 j u g a, Rus iz Galicije dr. P a d e u s k i j in Ceh V a v f i n e k. Pod zastavo češkega »Sokola« v Sofiji so se časnikarji v sprevodu LISTEK. 0 Sofijo. Piše d r. I v a n Lah. (Dalje.) L. 1794. so izginile. Kje so? Pravijo, da so nekje skrite na varnem in boditelja, da izkažejo dolžno čase spominu velikodušnega osvoboditelja naroda bolgarskega. Ker je med tem jelo deževati, je* slovanskim gostom odprlo gostoljubno vrata tik ob spomeniku se nahajajoče narodno sobranje — bolgarski parlament. Časnikarji so za sedi i poslaniške klopi, urednik Jan Hej-ret pa je stopil na govorniško tribuno ter jel slikati življenje in delovanje velikega bolgarskega junaka Vasilija Levskega. ki je leta 1876. plačal borbo za svobodo svoje domovine s svojim mladim življenjem. Na to je povzel besedo Bolgan Z 1 a t a n o v. »Zastopniki vseh slovanskih narodov«, je vskliknil, »sedo sedaj v l>olgarskem sobranju. V narodnem bolgarskem sobranju zboruje danes prvič vseslovanski parlament!« Te besede so izzvale freneti-een aplavz. Za tem so se slovanski časnikarji odpravili pred spomenik Vasilija Levskega, ki stoji na mestu, kjer so Turki 1. 1870. obesili junaškega boritelja za svobodo Bolgarske. Ob vznožju spomenika so pol o* žili svež venec iz poljskih cvetlic s slovansko trobojnico in srebrno-zla-to lipovo vejico z napisom: »V spomin boritelju in mučeniku za bolgarsko svobodo Visilijn Ivanovu Lovskemu. — Slovanski časnikarji.« Ob spomeniku je govoril tajnik »Zveze slovanskih časnikarjev« Jan H e j-ret Svoj govor je končal s trikratnim slava-klicem junaškemu boritelju za slovansko svobodo. (Dalje prihodnjič-) Slovenci v Belirodu. Za sprejem Slovencev v Belgradu se delajo velike priprave. Kakor se nam poroča iz Bel grada, so po mestu nabiti plakati z naslednjo vsebino: »Slovenci prihajajo! Belgraj-ci! V soboto, dne 26. t. m. (Op. ured. po našem koledarju dne 0. julija) pridejo v Belgrad dragi gostje, pridejo bratje Srbov Slovenci. Z njimi je odlično pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, ki priredi v narodnem gledališču velik koncert v korist poplavljenih Posavcev. Njihova bratska ljubezen kaže tudi pri ti priliki jasno, kako močne so krvne zveze naših plemen, ker njihova želja, da nam v nesreči pomagajo, je upodabljajočih umetnikov. Vstop 1 krono. V razstavi prevladujejo poljski moderni. Krakov hoče biti nekako poljsko kulturno središče. O Krakovskem gledališču je nam pedal sliko prof. Grabovski v »Ljubljanskem Zvonu« 1. 1. Žive tu novejši pisatelji: L. Rydel, Fetmajer, Vvspianski je tu umrl. V Krakovu je univerza in akademija, s tem se koncentrirajo tukaj mlade sile. Tam pod Vaveloni, prav ob Visli v židovskem delu mesta se dviga cerkev sv. Mihaela na Skali. Tam je grobnica »Nesmrtnih«. Tam leži pokopan v kripti pod cerkvijo Dlugosz, Wrasze\vski, As-nyk, Siemiradzki in največji genij mlade Poljske, Vyspianski, slikar, pesnik in dramatik. Vyspianski je kakor čudovit, božanski pojav. Bil je vroč dan, ko sem stopal pod Vavelom ob Visli proti cerkvi; cerkev je last Pavlincev. Izpred cerkve je vhod naravnost v grobnio. Tu je grob Nesmrtnih. Krakov sam jih je prevzel v svoje varstvo, da bi v njen* bila vsa preteklost in sedanjost. Vračal sem se v mesto skozi ži-dovski del. Bil je židovski praznik: prodajalne so bile zaprte in vse je bilo pospravljeno in počedeno. V pritličju stare hiše je bila židovska šola. Glasen krik je prihajal na ulico: skoti okno sem gledal, kako sede na kupih modri učitelji in nadebudna mladina; , (Dtlje frftotnjlč.} najbolj« dnima, te M mun trni)* iskreni in rojeni, ker Je starš resni* ca, da je v dobrem vedno lahko dobiti prijatelje. Odbor za sprejem Slovencev se obrača do vseh Belgrajcev s prošnjo, naj z bratsko ljubeznijo presrčno nasproti pridejo z okinča-njem svojih hiš in živo udeležbo za čim lepšo izvedbo programa. Dati liočemo nesumljivih dokazov, kako so posebno še Belgradu dragi bratje Slovenci. Belgrad je vedno umel iskreno in presrčno sprejeti vsakega svojega prijatelja in gosta. Ako sedaj odbor prosi, da se to zgodi to pot najiskreneje in bratsko, kakor to Srb v resnici razume, izpolnjuje samo svojo dolžnost napram Slovencem in napram svojemu narodu. Bel-grajci, skrbite, da poneso bratje Slovenci iz naše prestolnice prijetne utiske, ki ne smejo biti manjši od njihove ljubezni. Naj jih sprejme vaš pozdrav: »Dobro došli v bratski deželi!« Program sprejemu in bivanja slovenskih gostov: V soboto: Ob 10. dop. pride ladja »Vardar« z odl>orom za sprejem Slovencev z godbo v Zemun. Povratek v Belgrad ob pol 12. Predsednik belgrajske občine pozdravi goste na Savski parobrodni I n »staji. Sprejemu prisostvujejo bel-grajska pevska društva, odposlanci poedinih društev in belgrajsko meščanstvo. Sprevod od savskega pristana mimo Saborske cerkve po kralja Petra in kneza Mihajla ulici. Na-nieščenje po stanovanjih. Popoldne svobodno. V nedeljo: Ob 9. dopoldne slavnostna seja na čast gostom v dvorani »Meščanske kazine^. Popoldne ob 7). uri spomin pokojni Seli Nigrinovi na novem pokopališču. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« poje dve zalostinki, odgovarja pevsko društvo »Miloševac«. Govori g. Milorad Gavrilovič, upravitelj Narodnega gledališča«. Ob 9. zvečer v Narodnem gledališču« veliki kon-tcrt na korist poplavljenih Posav-eev. Ob 11. banket na vrtu hotela Imperial«. V }>onedeljek: ob 9. do-ooldne odhod v Smederevo. Ob 5. koncert »Ljubljanskega Zvona«. Po koncertu povratek vBelgrad.Vtorek: Prisostvovanje maši v Saborski cerkvi. Obisk belgrajskih znamenitosti. Popoldne ob 3. odhod z železnico v Topčider. Ob 5. južina v Smutekov-c u. Ob 9. zvečer ljudska veselica na Kalimegdanu. V sredo: Spremljanje na kolodvor in slovo. — Odbor je povabi! na slavnost tudi vse diplomate v srbski prestolnici- Povabilo se glasi v izvirniku: >Le Comite de reeeption de SIo-venes a l.honneur de vous informer ipia la tres distinguee chorale slovč-ne vLoublanski Zvon« arrivera a Bclgrade et v donnera, au Theatre National, le dimanche 27 juin 1910 {v. s.), a 9 d u soir, un grand concert a u profit des inondes de la region de Svilainatz. Connaissant vos sentiments potir tout ce qui touche a lhumanite et au -•ulagement des malheureux, le Comite se permet de vous prier de vouloir bien, par votre presence a ce concert, contribuer au succes de cette oenvre de charite. Le Comite vous prie done de vouloir bien lui faire ^avoir si vous desirez qu' u ne place vous soit reservee pour la soiree du J7 eourant. v Le Comite a 1'honneur de vous presenter, Monsieur, Texpression de ses sentiments les plus distinguee*« Odbor za sprejem Slovencev ima čast Vas obvestiti, da pride jako odlični slovenski zbor ^Ljubljanski Zvon« v Belgrad in da priredi v Narodnem gledališču« v nedeljo, 27. junija 1910 (starega koledarja) ob 9. zvečer velik koncert na korist poplavljencem v pokrajini Svilaj-nae. Poznavajoč Vaša čustva za vse, kar se tiče človekoljubnosti in podpiranja nesrečnih, si dovoljuje odbor, Vas prositi, da bi izvolili s svojo navzočnostjo na tem koncertu pomapra-ti k uspehu tega dela usmiljenja. Odbor Vas zatorej prosi, da bi ga izvolili obvestiti, če želite, da Vam bo reaerviran sedež na večer 27. tekočega meseca. Odbor ima čast, sporočiti Vam, gospod, izraz svojih najodlič-nejših čustev. — Kakor se vidi, čakajo udeležnike izleta v Belgradu krasni d novi. Dnevne vesti. -j- V nedeljo bodo klerikalci po vsi slovenski domovini snovali podružnice takoinienovane »Slovenske Straže«. Pravijo, da ima to društvo namen, rešiti kar je našega, ohraniti i-arodu vero in sladko besedo materino in nazaj pridobiti tiste sestre in brate, ki jih je tuji duh že omamil. Ko bi to le bilo resnično! Pa kdo more klerikalcu kaj verjeti. Klerikalec se )K)d prisego ne govori resnice! Že četrt stoletja se trudi družna sv. Cirila in Metoda za ohranitev in rešitev našega naroda ob mejah, a kle-likalci niso za to delo nič prispevali in nič pomagali, nego družbo vedno preganjali in napadali in sramotili tiste duhovnike, ki so se za družbo za- da leta 1892. pa do matih dni so klerikalci družbo sv. Cirila in Metoda vedno grdili, preganjali in ji Ikoeto-vali kolikor so mogli. TadI uiaj klerikalcem ne gre ve na vera, nje na narodnost, marveč sname se te, da bi urana* sv. Orisa in Mat lin sML V ta namen so tudi ustamevili aaHov. Stražo«, ki aa brate in u sati a ob meji ne bo nieesnr storila, nago ji je samo namen, podpreti hJss stalan stranko. Kdaj so klerikalci še kaj storili za naredan stvar ia kdaj no kaj dali zanjo? Nikoli. Saj še ne smejo, ker so podkupljeni od kranjske Špar-kase pa tudi nesejo nič storiti, ker jim ni za a a red, nego samo za lastno korist. Kdor hoče spoznati vso podlost klerikalizma, naj u važu je, kako skušajo klerikalci slovenska blago vestnika sv. Cirila in Metoda zlo rabiti, da bi spravili ljudstvo v sneto. Ljudstvo naj ne razločuje med družbo sv. Cirila in Metoda in med klerikalno »Stražo«, v ta namen, spravljajo klerikalci imeni sv. Cirila in Metoda v zvezo s svojo »Stražo«. To je grdo sleparstvo. Ce bi s takimi sleparijami kak trgovec ali obrtnik delal konkurenco, bi ga zaprli. Iz te primere spozna občinstvo najlaglje pravi značaj klerikalnega početja. Tudi po Ljubljani agitirajo Mila j klerikalci za svojo »Stražo« in kličejo s posebnimi letaki tudi napredne ljudi v nedeljo v tempelj pijačstva, v »1'nion«. Upamo, da se ne bo dal nihče premotiti in prevarati. Pošten Slovenec nima nič iskati na zborovanju, ki hoče organizirati uničenje naše nad vse ljubljene družbe sv. Cirila in Metoda. — Odstop ministrskega predsednika barona Bienertha. Y nekem dunajskem dopisu »Bohemie« se naznanja odstop barona Bienertha, seveda zdaj šolo v i>ogojni obliki, če bo namreč »sam spoznal, da je prem učno, braniti svoj sistem zoper koalicijo nasprotnikov.« Da je šef sedanj*4 vlade nezmožen še nadalje voditi državni voz, so dokazali poslednji dogodki. V interesu monarhije bi bilo, da čimpreje izvaja potrebne konsekvence. — Razpust državnega zbora? Kakor poroča »Narodni Politika«, se je nek ugleden nemški poslanec izjavil, da bo parlament prav kmalu po od godit v i razpuščen. — Cesarska odlikovanja. Povodom osemdesetega rojstnega dne cesarjevega bo 18. avgusta kakih 800 oseb z redi odlikovanih, toda samo take osebe, ki so si pridobile zaslug na humanitarnem polju. — Priznanici mestnemu učitelj-stvu. V >voji zadnji redni seji dne 25. julija t. 1. je c. kr. mestni šolski svet ljubljanski izrekel priznanico mestnemu nadučitelju Jakobu D i m-n i k u za spretno vodstvo I. mestne deške ljudske šole in pa s. Kajetani Grajzarjevi, učitel jiei na vnanji ^kliski uršulinski šoli za prav dobre učne uspehe v tekočem šolskem letu. — Za ponesrečene Srbe so poslali: Terezija Debevec, bančnega blagajnika soproga, Ljubljana 2 K; Josip Jakopič, trgovec, Ljubljana 5 K. — Mizarski štrajk končan. Pri včerajšnjih pogajanjih med mizarskimi mojstri in štrajk u joči m i pomočniki se je dosegla poravnava v obojestransko zadovoljnost. Z drobno delo v prospeh našega naroda. Zato s te in večjo hvaležnostjo kličemo g. dr. Lokar ju, ki je bil mož na svojem mestu: Hvala in mnogo sreče in radosti v beli Ljubljani! Tajski promet aa Bleda. Z osi-rom na notico, ki smo jo prinesli dne 6. julija, se nam poroča is dobro podučene strani sledeče: Na Bledu je že davno potreba po dobrih knjigah, vodnikih, vsaj v oonkena ia nemškem isaueuv utave ao pošla — aamk ni. Denarna arena aa tajski presnet je bila letne ia v dogovoru i nekim knjigarna se taka kajlga takoj |w hrani, od gotova strani na Bleda je dobila poročilo, da je taka knjiga že aa tisk pripravljena ia da ravnokar izide. Insfbog, da ao bile to le prana i besede. Zatorej kade nun rlaa arena še letos pripravila aa Med mali lični vodnik, kakor sa Boaiaj, in še mogoče, tudi izdala. Bohinjski kažipot ima res aa karti postajo Bohinjska Bistrica dvakrat podcrtano, ker je sestavljena ravno aa Bohinj. Ko izide kažipot za Bled, bode postaja Bled dvakrat podčrtana — to je običaj. Deželna zvena je aa Bohinj največ storila, ker tam je kraj najbolj ugoden sa zimski šport, ki se od tam potegne polagoma čez Gorenjsko. Res je pa tudi, kar pravi notica, da Bohinjci, posebno v zadnjem Času, premalo upoštevajo, kaj je zanje žrtvovala deželna zveza, in to bode med drugim tudi povod, da že letos deželna zveza preseli svoje delovanje na Bled, kjer je vedno imela dobre in požrtvovalne prijatelje. Kdor pa pozna težavno delovanje deželne zveze, bode razumel, da se ne more delati na vseh krajih naenkrat. V Bohinju je glavno delo končano, sedaj pride delo zopet ua Bled in Zgornjo Savsko dolino. Skrbelo se bo za vse, samo nekoliko potrpljenja je treba. Kadilnikova koča na Golici. Kakor poročajo obiskovalci te koče se je v njej letos promet dokaj povzdignil. Cuje se splošna zadovoljnost. Oskrbnik in oskrbnica vestno skrbita za dobro postrežbo, čednost in red v koči. Partija na Golico je brez težav. Flora je krasna iu obširni razgled z vrha d i ven. »Novi Aljažev dom« stoji! Srečno dovršena stavba se ponosno dviga cb podnožju orjaških vrhov Julijskih al p — v podnožju Triglava in &krla-tice. Preboleli smo grozni udarec, ki ga nam je zadal usodni zadnji plaz, poruši vsi stari Aljažev dom — preboleti pa smo ga mogli le po vsestranski pripomoči najboljših sinov in činitelje v svojega naroda. Novi Aljažev dom torej uiti ni več samo delo planinskega društva: to je slovenskega naroda delo. V zahvalo za vsestransko podporo in da pokaže celemu narodu uspeh skupnega napora, priredi »Slovensko planinsko društvo« slovesno otvoritev Aljaževega doma, in sicer v nedeljo, dne 17. julija t. 1. Društvo torej iskreno vabi vse planince in prijatelje planinstva, posebno pa vse podpornike, ki so mu priskočili v največji sili, da se blagohotno udeleže te otvoritve. Umrla je gospa Magda Tora i u c , roj. Pušnik, soproga nad-učitelja v Globokem pri Brežicah, g. Blaža Tominca. Blag ji spomin! Železniška nesreča. V Laškem trgu je po vozil tovorni vlak nekega sprevodnika. Težko ranjenega moža so prepeljali v celjsko bolnišnico. Ta pa zna. Dekan Unterluggauer v Labodski dolini na Koroškem je razposlal klerikalnim zaupnikom okrožnice, v katerih vabi pobožno ljudstvo dne 10. t. m. na veliko romanje v Št. Lenart v Zgor. Labodski dolini. Tam bo najprej maša, potem pridiga in za pridigo politično zborovanje. Popoldne se vrši velika ljudska veselica na katoliški podlagi, to se pravi: Ljudje bodo pili in žrli v čast božjo tako, da se bodo valjali po jarkih. Zboljšanje plač Llovdovim urad. nikom. Tprava Llovda je določila svoto 57.000 K za zboljšanje uradniških plač. Llovdovi nastavijenci so se pa na shodu izrekli, da s to svoto niso zadovoljni ter so sklenili, to svoto vporabiti kot rezistenčni fond. Provizorična satvoritev ladjedelnice pri Sv. Roku pri Trstu. Ker so ladje«lelnico pri Sv. Roku prodali akcijski družbi z enakim imenom, tedaj bodo v svrho predajnib operacij in adap<štniku Jožefu Borštniku v Dolah št. 8. Komata &ta še nova in vredna 120 K. V brzovlaku je bila danes ponoči med Ljubljano in Dunajem ukradena nekemu gospodu zlata, žepna ura s št. 71,317 in zlata oklopna ve-ližiea, kakor tudi srebrna tobačnica z monogramom L. G. Pred nakupom se svari. Krepka zaušnica. Ko sta se vče-i aj v trnovskem predmestju sprla nek delavec in nek posestnikov sin, je ta med prepirom pripeljal delavcu tako zaušnico, da je ta takoj zatekel in je moral iskati zdravniške pomoči. Vodstvo električne cestne železnice je dalo napraviti bele deske, ki bodo visele od 6.—9. zjutraj na zadnjih platonih v orentacijo občinstva, da so takrat znižane vozne cene. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Slovencev. Iz Lipnice je šlo 11 tesačev v Logatec, 12 Lahov je šlo iz Rajhenburga v Beljak, 16 pa v Kormin. Izgubljeno in najdeno. Zasebni-ca ga. Ana Mausserjeva je izgubila svilnat dežnik. — Zasebnica ga. Jožefa Vidmarjeva je izgubila črno ročno torbico, v kateri je imela do 21 K denarja in dva ključa. — Zavi-iačeva žena Marija Zavirškova je iz-crubila denarnico, v kateri je imela 61 K denarja. — Trgovčeva soproga g. Lina Turkova je izgubila zavitek z 2 paroma nogavic. Graver g. Anton Cerne je izgubil črn svilnat dežnik, vreden 16 K. — Policijski stražnik Ivan Kek je našel 8 ključev, ki se dobe na osrednji stražnici. — Žensko uro je našla Nežika Somrak, Velike Lašče. Kolodvorska ulica. Dobi se v Laščah. Pozabil je nekdo v likalnici g. Antona Šarca v Kolodvorski ulici pompaduro, v kateri je nekaj denarja. »Slovenske Filharmonije« oddelek koneertira jutri od 8. do 12. zvečer na vrtu hotela »južni kolodvor« (A. Seidl). Vstop prost. — Drugi oddelek pa koneertira, kakor običajno vsak dan popoldne od 3. do polu 7. in od polu 8. do polu 11. zvečer v hotelu »Tivoli«. — V nedeljo se vršijo v »Tivoli« 3 koncerti, dopoldne ob 10., popoldne ob 3. in ob polu 8. zvečer. Vstop vsakokrat prost. Uradne vesti. Konkurz je otvorilo ljubljansko dež. sodišče o premoženju tukajšnje tvrdke Slocovich& Barbich, tudi o privatnem premoženju obeh družabnikov, inženirja Bruna Slocovicha na Reki in inženirja Petra Barbicha v Trstu. — Dne 19. julija bo pri okrajnem sodišču v Novem mestu dražba zemljišča vi. št. 612 k. o. Rudolovo, cenjenega 20.736 K; najmanjši ponudek znaša 10.368 K; zemljišča vi. št. 287 iste kat. obč., cenjenega 302 K; najmanjši ponudek 201 K 34 v in dražba zemljišča vi. št. 386 k. o. Hmelčič, cenjenega 400 K; najmanjši ponudek znaša 266 K 66 v. popravek. V današnjem jutranjem l&tu se je v poročilu izpred okrajnega sodišča pod naslovom »Gospodar in najemnik« vrinila neljuba pomota. Tožnik je bil namreč gostilničar Meae in ne Kuga. Kar se očita Mesetu, se tiče Kuge. Kuga je bil tudi obsojen in ne Meae. dati skuša* Uabljenthega eeut-■ iliukigi aaigjemi aa CMMieea. tam dne 3. t. m., ki se je danes izročil glavnemu vodstvu, znaša 1359 kron 1 v, poleg tega je podružnica prodala tudi še vstopnic za 33© K 60 vin. Moška In ženska podružnica družbe ar. Cirila in Metoda r Sežani priredita 10. t. m. v proslavo družbi-ne 251etnice na čarobno razsvetljenem »Lužišču« veliko vrtno veselico. Sodelovala bodo društva »Zvon« iz Opčin, »Venček« iz Dutovelj, »Dneva, žar« iz Kazelj, »Dom« iz Vel. Repna, > Draga« iz Orleka in »Zorislava« iz Sežane. Spored slavnost i je obsežen in jako raznovrsten« Delajmo požrtvovalno za rešitev svojega naroda, ki poginja vsled pogubne politike nasprotne stranke. Vsi zavedni Slovenci in Slovenke podpirajte namero in narodno delovanje družbe sv. Cirila in Metoda! Kdor more, naj pri-hiti v nedeljo v Sežano ter podpre stremljenje tako odlične slovenske •organizacije. To bodi v odgovor surovemu napadu ponedeljkove številke lista — ki ne zasluži imena, katerega nosi. Stekliš 2. Pozor! Dne 24. t. m. ne bode veselice v Tivoli, temveč v »Strašnem dolu« pri Matenji vasi (Prestranek, Notranjsko) in sicer bode to cela republika s svojimi zakoni in lastnim denarjem. Več svetovnih bank napravi omenjenega dne tam svoje fi-lijalke, kjer se bode brez izgube kurzne vrednosti zamenjaval vsak veljaven denar za »Cirilmetodarske-ga«. V različnih šotorih dobilo se bode pristnega vipavca, metličana, cvička, istrijana i. t. d. po 80 vin. liter, pivo delniško in senožeško po 24 vin. vrček, mrzla jedila po 30 v delež, dalje na ražnju pečeni janček, kava, likerji, mleko, slaščice i. t. d. Zabava bode v vseh ozirih popolna, sploh kakor dne 3. t. m. v Tivoli, samo s tem razločkom, da dne 24. t. m. ne bo prav nič dežja, prvič ker bo-demo takrat že izven Medardove 40dnevnice, drugič pa se med »Ljn-dovlado Cirilmetodarije« in ministrstvom za vremenska dela vodijo že več časa kompromisna pogajanja za lepo vreme. Sporazum se gotovo doseže, če ne, pa tudi dobro — Plu-vius nas znaš rad imeti, napravimo, pa veselico teden pozneje. Torej, nič strahu! Za veliko veselico »Cirilmetoda* rije« dne 24. julija v »Strašnem dolu« išče se primeren vrtiljak, eventualno tudi amerikansko gugalnico. Posestniki takih naj se iz vol i jo oglasiti ustmeno ali pismeno do 15. t. m. pri »Podružnici družbe sv. Cirila in Metoda«, Prestranek, Notranjsko. Društveno naznanilo. Telovadno društvo »Sokol« II. priredi v nedeljo, dne 10. julija t. 1. svojo II. javno telovadbo z veliko ljudsko veselico v Hribarjevem gaju. Prepričani smo,da ga ne bo Ljubljančana, ki bi v nedeljo zamudil obiskati to prireditev. Že dejstvo, da se veselica priredi v že toliko obču-dovanem in opisanem Hribarjevem gaju, na tem senčnatem, bajnem otočiču, kjer človek pozabi na vse svoje skrbi in težave in se čuti prostega vseh vezi, srečnega in zadovoljnega, je izborna, reklama. Poleg tega pa vabi še javna telovadba mladega trnovsko - šentjakobskega telovadnega društva z zanimivimi točkami vsakega res slovensko čutečega Slovenca. Za vse notranje zadeve bodo v zadostni meri skrbele naše narodne dame z izborno domačo kapljico in z okusnimi jedili. Sodeluje slavna »Slovenska Filharmonija«. Plesalo se bode ob posebni godbi. — Torej prijatelji sokolstva in domače, neprisiljene zabave, v nedeljo vsi v Hribarjev gaj! Vstopnice so v, predprodaji pri urarju Krapežm Jurčičev trg. Na zdar! Društvo slovenskih trgovskih sol rudnikov za Kranjsko, s sedežem v Ljubljani, naproša vse gg. trgovce na Kranjskem, kakor tudi Štajerskem, Koroškem in Hrvatskem, da blagovolijo v njih 1 ustne m interesu uaznaniti vsako prosto mesto trgovskih sotrudnikov, katere koli stroke ali oddelka. Posredovalnica, katera je bila z dnem 1. junija kar najširše urejena, bode mogla na ta način še v tem večji meri na obojestransko zadovoljtsvo poslovati, ker so vsi v tem društvu organizirani trgovski sotrudniki povsem trgovsko naobra-ženi. Za zgradbo »Sokolskega doma« v Spodnji Šiški je podaril gosp. Uroš Kersnik znesek 10 K. — Hvala! Ne zdar! Društvo sa zgradbo »Sokolske« ga doma« r Spodnji Šiški se tem potom zahvaljuje vsem onim, kateri so pripomogli, da se je veselica na »Francoskih okopih« nad Spodnjo Šiško tako sijajno izvršila. V prvi vrsti gre zasluga našemu narodnemu ženstvu, katero je imelo celo prireditev r svojih rokah. Najtoplejša zahvala tudi našim vinskim trgov-cem, gg. Patru fitapiea, Josipu Vod- miru, Viktorju BoUffrjs. Valentinu Mraku, Alojziju Zajcu, Agro • Merkurju in Vogarsu is Perme pri Gorici, kateri so vsi podarili p nepotrebnemu društvu vino. Našim narodnim posestnikom, kateri so dali brezplačno vosove in živino društvu nn razpolago — najtopleja zahvala. Da je bil uspeh popoten, jrre zasluga med drugim »Narodni čitalnici« v Spodnji Šiški in telovadnemu društvu : Sokol«. Sploh pa bodi izrečena najtoplejša zahvala vsem, kateri so pri prireditvi sodelovali. Naj še v zana-prej podpirajo prepotrebno društvo, da se Čimpreje postavi prepotrebna zgradba »Sokolskega doma« v ogroženi Spodnji Šiški. Na zdar!« — Odbor. »Prost, gasilno društvo v Zgornji Šiški« priredi v nedeljo, dne 10. iulija v gostilni »pri Pavšiču« vrtno voelico s sodelovanjem tamburaške-ga odseka N. D. O. in društvenega lovskega zbora. Začetek ob 4. »>opol-dne. Vstopnina prostovoljna. V slučaju neugodnega vremena se preloži veselica na prihodnjo nedeljo. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Litija svoje p. n. g. odbornike najvljudneje vabi na odborovo sejo. ki bo dne 10. julija t. 1. ob 10. dopoldne v sod-nijskera poslopju v Litiji. Pri tem zborovanju predava tudi sodni svetnik g. Fr. Milčinski. P. Narodna društva v Krškem privede v nedeljo 10. julija v prostorih hotela »Gregorič« v Krškem koncert z veselico. Čisti dobiček je namenjen obrambnemu skladu družbe sv. Cirila in Metoda. Slovensko bralno društvo v Železnikih priredi v proslavo 251etnice -vojega obstoja dne 24. julija večjo siavuost. Na programu je: ob pol 3. popoldne sprejem gostov pri vhodu trg in nato sprevod skozi Spodnje Železnike, dalje se na vrtu g. Thaler-a pripne društveni zastavi trak. ka-terega hi ob tej priliki podarile železniške narodnakinje, ob 4. popoldne pa rx> na vrtu g. Thalerja ljudska veselica s koncertom. (Godba, petje, šaljiva pošta, sreekanje itd.) Sodelu-pri slavnosti godba e. in kr. peš-polka št. 47 iz Gorice ter pevski zbor iz Dražgoš. Najvljudneje vabimo po--obno bratska društva, da se te prireditve mnogoštevilno udeleže. Ona društva, ki se nameravajo slavno>ti udeležiti in imajo zastave, se vljudno prosijo, da pridejo z zastavami, ter svoj dohod urede tako. da pridejo v Železnike od 2. do pol 3. popoldne. Zveza z vlaki je primerna, za Gorenjce z vlakom, ki prihaja v Škofjo Loko ob 10. uri 35 minut dopoldne; Ljubljane pa ob 12. uri 16 minut »►poldne. Slavna društva naj nam blagovolijo čimpreje naznaniti svojo ideležbo, vsaj pa do 20. t. m. Torej 24. t. m. na svidenje v Železnikih. Solshn poroillo. Letno poročilo petrazredne dekliške ljudske šole v Kranju, leto 1909 10. V tem šolskem letu je na rej šoli poučevalo osem učnih moči. Tčenk je bilo koncem leta 180 in si-cer 188 Slovenk in 1 Čehinja. Za višji razred, ozir. oddelek je sposobnih 157, nesposobnih 20, neuvrščene -o pa 3. Letno poročilo e. kr. Frane Jože-h»\ega gimnazija v Kranju za šolsko !< to 1909 10. V uvodu sta dva »pisa: 1. Komentar k Ciceronovim govorom l»roti Katilini. Sestavil Anton Dokler. 2. Iz mladih dni pomika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jen-\posobnih 205, splošno sposobnih 18, nesposobnih 14, 16 je bil dovoljen ponavljalni izpit. Letno poročilo t, kr. višje mi jih /i.je v Novem mestu za feolsko leto HI09/10. V preteklem šolskem etu je na tem zavodu poučevalo 18 učnih moči. Koncem šolskega leta je ilo 274, začet. 1. 285 učencev in sicer ,'7rj Slovencev, 7 Nemcev in 2 Čeha. odliko je izdelalo 35 učencev, z donim uspehom 174, 24 jih je bilo splošno sposobnih, 31 nesposobnih, 9 |f- bila dovoljena ponavljalna izku- • 2ivnostenska banka« je zaprosila okrajni odbor plzeujskega okraja, da naj mestno občino plzenjsko postavi pod kuratelo, ker nerazumno postopa z upiavo poverjenega ji premoženja. Plzenjska občina je namreč »Akcijskemu pivovarn«, katerega misli v Plznju graditi »Živnostenska banka« odtegnilo vodo. V Plznju so namreč jezera, ki so jih dali pivovar-rtarji obzidati in iz katerih rabijo vodo za pivo. V teb jezerih se nahaja kol-mež (aeorus calamus) in ravno la daje plzeiijskemu pivu oni posebni okus. in kakor pravijo nekateri zdravniki, tudi zdravilnost. Ta energični korak »Živnostenske banke« jc izval po celi Češki veliko senzacijo. — Zakaj se Poljaki ne udeleže slovanskega kongresa v Sofiji. Dunajski dopisnik i>eterburškega> lista Novoje Vremjac, pravi, da so vlade na Dunaju in v Berolinu vplivale, da se Poljaki ne udeleže slovanskega kongresa. »Prave vzroke za neude-ležitev Poljakov« — piše dopisnik — »ne smemo iskati v poljsko - ruskih, temveč v poljsko - nemških odnosa jih, to se pravi: ne v poslabšanju poljsko - ruskih, temveč v zboljšanju poljsko - nemških odnošajev. Izprememba v poljsko - nemških odnosa jih je nastala vsled inicijative grota Aehrenttiala, kateremu se je pri zadnjem obisku v Berolinu, posrečilo, pripraviti nemško \lado do tega. da je prenehala z ekspropria-acijsko politiko napram poznanjskim Poljakom, ter je na ta način sprijaznila i>oljsko prebivalstvo v vseh poljskih deželah z avstrijsko - neir.-ško zvezo. Ta sprijaznite v sili Poljake, da služijo nemškim interesom in da odklanjajo solidariteto s Slovani. Posledice Aehrenthaiovega posredovanja v Berolinu so se kmalu pojavile. Na eni strani so na Poljskem prenehali z ekspropriacijo na drugi strani so poljski ljudski zastopniki podali v nemškem državnem zboru in pruskem deželnem zboru lojalne izjave na naslov nemške vlade. Ti so tudi sklenili, proslaviti gmnwaldsko slavnost le v skromni meri ter opu»titi vse. kar b\ moglo žaliti samoljubje Nemcev. I*rez-dvoinno je, da je približanje Poljakov Nemčiji povzročilo, da so Poljaki tako lahkega srca odrekli svojo udeležbo na kongresu v Sofiji, da so se hoteli izkazati vredne zaupanja kabinetov na Dunaju in v Berolinu, in da niso hoteli biti priča slavnosti v čast bolgarsko - ruskega prijatelj-st va.« — Krakovski župan noče sprejeti izvolitve. V sredo so v Krakovu volili župana. Oddanih je bilo 74 listkov. Od teh je dobil 43 glasov, dosedanji župan, dr. Julij Lev; 30 listkov je bilo praznih. Dr. Lev je proglasil, da ne sprejme izvolitve z ozi-rom na to, ker je število praznih listkov preveliko. Nova volitev, bo čez osem dni. Rožne stvori * Kritično stanje na Portugalskem. Oficirji že več nego en mesec dobivajo le del svoje gaze. Vsled dekreta o zvišanju carinske tarife za inozemske ladje je v protugalskih pristaniščih več nego 30.000 delavcev brez kruha. • Zopet pogrešajo parnik. Iz Reke poročajo: Angleški parni k »Fede-l ice«, ki vozi iz Indije 70.000 bal sirovega riža za reški riževi mlin, že pet dni pogrešajo. Pasira! ni niti sa« eškega kanala. T Umor dekleta. Ko se je vračala predvčerajšnjim mlada Parižanka s svojim prijateljem s hoda domov, jo je neznana ženska ter ji porinila and r srce. Ranjenko so prenesli v neko lekarno, kjer je takoj izdihnila. O rilki ni -nobenega sledu« ter jbam js etla. Na polju sta jo pa namerila ter oropala. Morilca sta Pred poroto v Hanoveru je stal včeraj delavec Oskar Sehrciber, radi poskueenega nazora svoje žene. Schreiber je priznal, da je petkrat ustrelil proti svoji ženi a namenom, da jo ubije, ker jo je dobil v družbi pokvarjenih žensk. Schreiber je bil popolnoma oproščen. • Stavka se je podrla. V Novem Saadecu v Galiciji se je popolnoma zrušila dvonastropna, še nedozidana hiša. Vseh pri delu zaposlenih 42 delavcev se je več ali manj ponesrečilo. Zidarju Ladislavu Borewskemu se je med padcem popolnoma odtrgala glava, truplo je bilo grozno razmesarjeno. 11 delavcev je bilo težko, nekaj smrtnonevarno ranjenih. Zoper stavbnega mojstra so uvedli kazensko preiskavo. • Anarhisti v Budimpešti. Pred nekaj dnevi je prišel nek Rus z imenom Bracinski na budimpeštan-sko policijo ter ovadil, da imajo v stanovanju Rnsa Beresnerja vsak večer sestanke, pri katerih se čitajo anarhistične brošure. Teh sestankov se udeležujejo Rusa Urfinkel, Wein-berg, tovarniška delavka Trojanska in pa člani rodbine Beresnerjeve. Brošure dobiva Beresner iz Pariza od ondotnih Rusov, ki so bili za časa obiska španskega kralja tudi v Budimpešti. Prfinkel je bi! od 20. do 20. jun. v Zagrebu. Iz tega sklepajo, da je bil morda udeležen pri atentatu na Varesanina. Policija je preiskala stanovanje Beresnerjevo. Tam so aretirali \Veinberga in Trojansko. Urfinkel je ušel. O Beresnerju se govori, da je v zvezi s rusko policijo. Bracinski je napram žumalistom izjavil, da je iz strahu pred neljubimi aferami napravil ovadbo. Priznava pa, da je znan z ruskimi ni h i list i in da pozna tudi Azeva. Policija je izgnala vse te Ruse. • Velik železnicarski štrajk na Francoskem. Na Francoskem se pripravljajo železničarji na velik štrajk. Čas za začetek štrajka še ni določen. Odvisno je to od dogodkov med železniškimi upravami in zastopniki sindikata. Izbruhnil bo splošen štrajk, čeprav izda vlada še tako stroge naredbe.Predvsem hoče vlada vse železničarje, ki so vojaki, mobilizirati. Nekateri zastopniki delavstva pravijo, da bodo ubogali vlado ter oblekli vojaško suknjo ■— če pa vlada misli, da bodo potem vlaki vozili, se moti. Železničarji hočejo torej tudi kot vojaki štrajkati. Drugi zastopniki zopet poživljajo delavce, naj se ne pokore vladnim naredbam. Vlada je sklenila z vso strogostjo postopati, proge in signale bo vojaštvo stražilo. Vsi uslužbenci železnice, ki veže Pariz-Lyon-Srednje morje, so sklenili takoj začeti s štrajkom, kakor hitro bo izdano tozadevno povelje. Izpred ffisttffi, Huda žena. Klerikalni poslanec, bivši svohodomislec prof. Verstov-šek, ima zelo hudo ženo. Kadar se ji kaka soseda zameri, jo pa — pretepe. To ni seveda čisto nič čudnega; kakor >e je mož na stara leta navzel Jemenatarskega duha, tako se je navzela njegova žena gorjanskih pre-tepaških navad. Nekega dne je svojo sosedo, Katarino T o š . posestnico vile v Mariboru, tako obdela vala, da je Toševa omedlela. Pri mariborskem sodišču so bili pa mnenja, da se nikakor ne spodobi za poslancev o gospo soprogo, da bi zmerjala in pre-tepavala svoje sosede, zato so jo obsodili na 20 K grobe. 8 sekiro po okrasa. Dne 28. maja je šel 19ieUti dninar Josip Ledenik iz Raven pri Šoštanju s sekiro na rami proti domu. Pri Jaabečevi hiši je začel dražiti domačega psa, radi česar je bil najemnik Miha Hudournik na Ledenika hud, Ledenik je nato zamahnil s sekiro ter Hudournika težko poškodoval na obrazu. Ledenik je bil predvčeranjira pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen na sedem mesecev težke Dne 8. maja t. 1. je prišlo v neki gostilni v Mieliaji v celjskem okraju do pretepa med 261etnim Francetom Merzdovnikom in Matijo Pajkom. Merzdovnik je vrgel Pajka z vso močjo vznak na klop, potem so Pajka vrgli iz gostilne, zunaj ga je pa Merzdovnik iaaova vrgel rsnak na tla. Drugo jutro so Pajka dobili r skednju mrtvega. Umrl je vsled poškodb aa glavi, Merzdovnik se nagovarja s silobranom, čemur so potrdili tudi porotniki. Dno 3. t., au je bil pred celjskim sodiščem obsojen na štiri mesece napora. Fant ho najbrž še janat i mm da aktjaaja, kar ja tako poeead odnesel svojo koto. fetiša Pri več denarja. Doadevai krt jo prišel v sobo skozi streho. Sa sta prišla Breznik m njegova žena od polnočnice domov, sta takoj zapazila tatvino. Po-isvednjoeemu oroanihu je Breznik izjavil, da mu ni nihče drugi ukradel denarja, kakor njegov sosed Ivan Brunčič. Bruneič je že zelo star, neroden mož, ki je vedno živel pošteno. Preiskava, ki se je uvedla proti njemu, je bila ustavljena. Pred mesecem je Breznik dobil denar, ki mu je bil baje ukraden, v svojem stranišču in zopet je ovadil Brunčiča radi tatvine. Zdaj pa se je stvar zasukala in mesto Brunčiča je prišel pred sodišče Breznik. Sodišče se je uverilo, da je Breznik sam napravil luknjo v strehi, zlezel v sobo ter vzel denar, zato da bi mogel spraviti v nesrečo starega Brunčiča- Breznik je bil pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen na štiri mesece ječe. Telefonsko h bnojovna pnoffliL Ciril -Metodova slavnost v Sodražiei. Sodražiea, 8. julija. Vsled klerikalnih mahinacij od e. kr. glavarstva izdana prepoved naše ljudske veselice v korist družbe sv. Cirila in Metoda je preklicana. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu,eventnalno v pokritih prostorih. Prijateljem družbe kličemo: Na svidenje v nedeljo na veselici! — Odbor. Italijanska fakulteta in vlada. Dunaj, 8. julija. Vlada izjavlja v današnjem »FVemdenblaitu«, da nikakor ne namerava ugoditi zahtevi Italijanov in ustanoviti italijansko pravno fakulteto na Dunaju z uporabo § 14. ali pa naredbenim potom. Proti prvemu, kakor tudi proti drugemu načinu ustanovitve vladajo razni pomisleki. Proti uporabi S 14. govori zlasti to, da vlada noče razburjati in razkosati za njo že itak negotove večine, ki bi nastalo gotovo radi tega, ako bi se vlada poslužila š H. Preostajala bi torej še druga pot, to je ustanovitev italijanske fakultete naredbenim potom. Toda tudi tega ne sme, ker bi radi tega naletela na najljutejši odpor pri Nemcih, kateri se naravnost boje, da bi se na ta način ustvaril nevaren prejudic, na katerega bi se sklicevali pri svojih zahtevah zlasti Slovenci in Cehi. Vlada seveda teh motivov ne priznava, temveč išče stvarnih vzrokov, ki govorijo proti ustanovitvi naredbenim potom. Pred vsem trdi vlada, da ne gre tukaj za reaktivacijo zavoda, ki je že nekdaj obstojal. Italijanska fakulteta v Wiltenu pri Inomostu ni bila nikakršna prava fakulteta.Da so obstojale posebne laške izpitne komisije, na stvari nič ne spremeni. Poleg tega je ustanovitev vseučilišča ali fakultete nerazdmžne spojena z mestom samim, v katerem se je ustanovila in pomen.!a radi tega ustanovitev fakultete v drugem kraju popolnoma nekaj novega, ne pa reaktivacijo nekdaj kje drugod obstoječega zavoda. Končno se je pa vprašanje italijanske fakultete z naredbo na-učnega ministrstva leta 1905 tudi formalno popolnoma razrušilo. Po mnenju vlade je torej mogoča rešitev itaKjanskega fakultetnega vprašanja edinole zakonodajnim potom; to po-menja torej, da pride italijansko fakultetno vprašanje zopet v jesenskem zasedanju pred državni zbor. Med ialijanskimi poslanci je provzroeila ta vladna izjava naravnost velikansko razburjenje. Italijanski klub ima danes popoldne sejo, v kateri bo sklenil ostro resolucijo proti tej vladni utemeljitvi odklonitve njih zahtev. Shodi jugoslovanskih poslancev Dunaj, 8. julija. Jugoslovanski poslanci obeh klubov nameravajo prirediti celo vrsto shodov, na katerih hočejo utemeljevati pred svojimi volile i svoje postopanje v zadnjem državnozborskem zasedanju. V nedeljo imata poleg župana Hribarja volilne shode še dvorni svetnik dr. Ploj in dalmatinski poslanec pleni. Vukovič. Svobodna šola. Dunaj, 8. julija. Danes se je razglasila pred upravnim sodiščem razsodba o znani pritožbi društva »Svobodna šola« proti odloku naučnega ministrstva. Upravno sodišče je pritožbo zavrnilo. Kakor znano, je naučno ministrstvo s svojo naredbo izreklo, da je društvo »Svobodna šola« dolžno naznaniti in pustiti potrditi po katoliških duhovnikih is okraja, odnosno po duhovnikih v okraju šole,nahajajoče se verske sekte učitelja aa verouk. Drugače izgubi pravico do poučevanja v šoli. škod v Sofiji. £. julija. Na koncu vče-rajšne seje naznani predsednik, Bebcev, da je shodu došlo isvanred- sedaj so se obravnavali samo ref< ti, ki se tieejo kulturelnih in gospodarskih vprašanj. Zborovanja so ja« vna in se jih lahko udeleži vsakdo. Po dokončanih referatih se vrše posvetovanja, katera pa se proglase za tajna. Gibanje med železničarji na Fran* coskem. Pariz, 8. julija. Agitacija za vprizoritev generalnega štrajka se se pridno nadaljujejo. Proklamacija generalnega štrajka železničarjev st? izvrši najbrže že to nedeljo, tako da generalni štrajk stopi s pondeljkom v veljavo. Signal za generalni štrajk se izda na severni železnici. V vojnem ministrstvu z nervoznostjo pripravljajo potrebno za mobilizacijo železničarjev. Zatrjuje se, da ne stopi v štrajk vseh 300.000, ampak samo 50.000 železničarjev. Dogodki v Turčiji. Solun, 8. julija. Turški vojaki so naleteli pri Debricinu na tri močne posadke albanskih upornikov, katerih voditelj je bil v boju untt. Izgube turške vojske še niso znane. Na uporniški strani je padlo mnogo mož. Skop!je, 8. juMja. V vilajetu sko-peljskem se razoroževanje prebivalstva neprestano nadaljuje. Dosedaj se je oddalo že nad J00.000 vozov orožja. Kretsko vprašanje. Kanea, 8. julija. Zadnja poga* janja z odposlanci opozicije so sej včeraj dokončala. Odposlanci opozicije so izjavili, da se ne udeleže na-» rodne skupščine, da ne bi prišlo v;, skupščini do kakih nastopov. Zaradi tega se otvori narodna skupščina*.naj katero se puste tudi Mohamedanci* Gospodarstvo. — Dobavo za turško vojno upravo. Tvrdke, ki se zanimajo za dobave za turško vojno upravo, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zboruiee v Ljubljani važna pojasnila. — Ponudbeni razpis. C. in kr. skladišče za artilerijsko opralo na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da neniera-va potom javne konkurence oddati dobavo raznih predmetov iz kovine in lesa, tkanin, pleteniu. vrvarskega. blaga, orodja, papirja, potrebščin zai razsvetljavo in drugih različnih tva-riu. Ponudbe je vložiti pri navedenem skladišču najkasneje do 22. julija t. 1. Kav notam se dobe proti plačilu pripomočki za sestavljanje ponudb. — Naknadna preineinba določitve čiste teže pri zacarinjenju na Nemško poslanega blaga. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se je-naznanil razpis pruskega finančnega* ministrstva zadevajoč naknadno premeni bo določitve čiste teže pri zacarinjenju blaga, ki ga je odpraviti pd čisti teži. Razpis je interesentom v zbornični pisarni na \*i>ogh?d. Ustnico nretfnBhro. oosp. Fr. Mole v Ljubljani. Potrjujemo Vam da niste v nobeni zvezi z notico o gospe Čučkovi v jutranji izdaji >Naw)da<* brzojavka rjebtjaaaki In la in od generala Do- Izdajatrlj in odgovorni urednik: Rasto Piisto*4emšek. Umrli so v Ljubljani: Dne 7. juija: Jakob Marinka, bivši po-strešček, 67 let, Krakovski nasip lb. V deželni bolnici: Dne 5. juliia: Urban Hafner, ddave£, 57 let. — Ivana Marčun, kočaijeva žena 66 let. — Alojzij Zadtažnik, čevljirskf vajenec, 16 let. Dne 6. julija: Ciril Kopač, kočarje* sin, 2 dni. /v. ■ . c Odo! le, kakor znano, usta ustna voda, ki zanesljivo nasprotju* vzrokom s* kvarjenju 20MM«^Odol rabi dosledno, po daa£if£ vednost« kar najbolje goji »obe in usta. OdHškt isisi*fi»su» priotoitet, if Tmrmcm Osk; n. i. Jjborne so /vvtanrn* to so prijnava a lo todaj ako so pravilno pripravljeno* Jfa-roči si naj vsaka kuharica in go-790 spodinja kuharsko knjigo, ki Jo dobi ja $to n j pri t vi kranjsk* tovarni tmstonin v JI. %iftrici. inarssrna^ne; » wnjtinf jgrnyie^PT* o/erranallo ve eleznato Kina-VIno tavm ha Dvitji 1900: ran« tn iattu SnSan k aUti koUfmi. Po vareča voljo do jedi, okrepča žive«, pebolj&a kri in je rekonva'-scentora = - - - - in malokrvnla J telo priporočeno od zdrav* j j ni»kih avtoritet Iabornl okua* ▼eekrat odlikovano. Had tOOO sdravmiklh sprioaraL i. SZRRAVALLO, t a kr. avaj ne*** -TBBT-BarkoTlj*. - (***«*«***«***< Heteorolosično poročilo. Viiir.a tud morjem 1M2. Srednji zricai tT**73«-v mm Cas SUnjc vanj. 1 2 Nebo 7. 2. pop. 726-9 15 0 brezvetr dež 9. zv. 7286 13-2 9 oblačno a 7. zj. 730 2 13 1 megla Srednja včerajšnja temperatura 13 7s norm. 195'. Padavine v 24 urah 8*3 mm. Gospodična se sprejme takoj v službo Zahteva se trgovska izobrazba in eventualno znanje malo italijanščine. Ponudbe na poštni predal štev. 76. Razne preied u Iz nemščine v slorenš&lnc eirkaiarjcv, pitom in drngik n*kovix oskrbi OOM ▼ tej ftrerki iivcsbai Naslov v npr* mietva .SIot Heroda«. Vinska trgovina iiče sposobnega potnika stroke veščega in uvedenega na Štajerskem in Kranjskem- 2321 Vprašanja na A. Rossi v Zagorju. Dobrega 2322 proti dobri plači eprejme takoj Anton Mervar mizarski mojster ▼ Trbovljah. Za novo urejeno parno izvozno mlekarno v zvezi s preSicerejo iscera kompanjona ki bi obenem prevzel tudi vodstvo tega podjetja. Lepi dohodki. Vzrok: velika zaposlenost. 2277 Ponudbe, le resne, na: Eksportna mlekarna Kranj, poštno ležeče; do 15.t.m. Prst* se Is y. I Schafler nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 Škatelj tako izborno učinkujoČih 711 Salmijakovih pastil (UmMi l»j*»jo£lh, trajajočih) lesarja FIGCOU v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena Škatljica 90 v, 11 Škatljic 2 K. Naročila po povzetju. obstoječa iz 6vsa eeannVOeaeb s najmodernejšim komfortom urejena, s krasnim vrtam in na lepem prostoru v Mnn*jani. 22*1 Kje, pove upravo. »SI. Naroda«. V kavarni Europi je še jako ceio na prodaj 1 biljard, 1 veliko zrcali, pkrofle in Stirioglate kametite mize iz belega mramorja, kavariiika blagajn, stojala za obleke, 3 lest-2259 vciei za ptUL Službo redarja GODI nn s plačo 70 kron; in 2328 tavam s plačo 50 kron se odda v Spodnji Šiški. Županstvo Spodnja Šiška. Sprejme se ik za več vpeljanih predmetov proti gotovi plači in dnevnim režijam. Reflektira se 2323 samo na prvo moča Rajon : slovenski de! Koroške in štajerske ter del Kranjske ! Pismene ponudbe in natančen nasionslo na upravn. »Slov. Naroda« po i s-fro: P. H. S. 300. močnega, 15—16 let starega, iz dobre hiže, sprsjme taka j Josip Ambrožić, mesar, Jesenice, Gorenjsko. 2301 Sladoled« fino pecivo, torte Itd. vsaki dan sveže, se dobiva najboljše in najcenejše v eksportni slaščicami Brandt Sp. Si* k a Jernejeva cesta *t. 47 m pri Ljubljani. Telefon štev. 183 (preje Kranj, obstoji že 15 let.) (Društ-a, trgovci in pre-kupovalci dobe popust.) Hrt! (nadir imat (tata) 1 kg 31 j za gostilne in kavarne. 2319 Poslovodja sa trgovino z mešanim blagom, manufaktura, specerijo, ielezni-nov usnjem, steklom, porcelanom, drobnim blagom ln deželnimi pridelki za podrnino trgovino v Savinski dolini Prijazne ponudbe na upravnistvo »Slov. Naroda«. 2255 Dr. Dralleja brezova voda za lase Proti luskinam na glavi in izpadanju "as. Učinek neprekosljiv. Cena K 2 50 En K 5— Dobiva se po lekarnah, drogerijab. parfu-merijah in brivnicali. — Tvornička zaloga M. Hoffmsnn & Co., Dečin na L. 1950 i bije se vrši v soboto, dne 9. t. m. v 2339 hotelu pri Seidlu y I (hotel Južni kolodvor). r Začetek sii 8. zvečer. Medina prosta. sprejme čez počitnice kakrinokoll alnibo v mestu ali na deželi. 2320 Ponudbe se prosi pod: „Takoj", poštno-ležeče, glavna pošta, Ljubljana. Učenka ao sprejme ▼ špecerijske trgovino. Kupi M že rabljena 2311 računska ročna blagajna« Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda«. Kovač samski, star 30 let, želi stalno službo. Vdove na deželi imajo prednost. Več pismeno. — Naslov pove upravnistvo »Slov. Naroda. 2324 (alatom Romington) z vidno pisavo, se takoi proda za K 350. Prijazne ponudbe pod „Pisalni atroj" na upravn. »SI. Naroda«. 24 Na prodaj sta dva nova, samska parizsrsko 11117 i stiMi ! Harzilšska 0¥8 Priporoča tovarna j Stsaimske v Ljubljani. za prevažanje tovora do 1800 kg. Poizve se pri kovaškem mojstru Francu Beliču, Ljubljana, Rimska cesta št 17. 2329 Radi opustitve vožnje se proda po nizki ceni, malo rabljen BRE Več se izve pri lastniku Karlu Viđali, v Mengšu, na pošti. 232c Sprejme se O OB učenka poštenih staršev in s primerno šolsko izobrazbo v trgovino Z mešanim blagom« —Vpraša se pn g Petru Sitarju na Jesenicah. 2281 Vin^o Dernulc c. kr» oroj. strajmojster J?02ika Dernulc 2akrajšeJ( j «—poročena. rWv^ 2327 1 /jela poč V iinj a gora, dne J julija t9tC. 2327 Žatična 1 12 vinarjev za dvojni lis« TANOLErOOT Kogros. JOSIP TAVSSI6, Dunaj XX/I. Kari Planinšek L|nbl]anaf Dnna|ska cesta iriporoia za kopalno jezijo bogato izbira osebno nakupljenih 2191 zatonih miti! Največja zaloga nP Samo 6 dni! =s . h m Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta v Ameriko. Veljavne vozač liste ii sicjplsfn ■sjaiaila saje a vse slovenske likisjisf nas- samo EO. SMARDA oblastveno potrjano potovalaa pisarna. Ljubljana. Dunajska oasta ittv. IS Zalttvajtiniib! wa za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: DtU»eldorfske ol|nate barve = v pošicah za umetniško in študijsko slikanje. »damove patent akvarelne barve za šolo in v pušicah za študije. Pastelne barve (stogle). pristne francoske, in za ljudske šole v škatljicah. Tempera barve za srednje la strokovne šole, za umetnike ia prijatelje umetnosti. Ftrneil, elfa In retnie za slikarstvo. ===== SUluriko platno ===== z oljnatim ia krednim temeljem. slikarle vedno najnovejše aa razpolago priporoča laaatf HnflilBniHI ^.^WB ^JSjft^ ^ 4U 1 8490