st. 86. 1 V Gorici, v sredo dne 26. oktobra 1904. Tečaj XXXIV. Iiliaja dvakrat nu teden, in siaor v Bredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z isredninu prilogami ter s »Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti prejemdna ali 7 Goriol na dom poSiljana: Vse leto . . . . . . . 13 K 20 hr ali gld. 6 60 pol lete........6 . 60 . « . 3-30 fietrt leta .......3, M, , , 1-70 PosamiSne Številke stanejo 10 vin. NaroSnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici jtv. 7. v Gorici v *Gori8ki Tiskarni* A.'Gabr8<5ek .vsak,, dan od 8. uro zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa cd 9. do 12. ure. Na naroČila brei doposlane naročnice le n« oziramo. Oglasi In poslanic« se raCunijo po petit-vrstah če tiskano l-kxat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostora — Reklame in spisi v uredniškem deiu 15 kr. vrsta."--' Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek I« Dr K. Lavitt Uredništvo ae nahaja v Gosposki nliol St. 7 v Goriol v I. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od .8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oflaae je plačat! loco Gorica. Dopisi nuj se pošiljajo le nredulstv ,. NaroBnina, reHamaoije in druge reBi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le npravniStvo. »PBIKORIC" iihaja neodvisno od cBo5e» vsak petek in stane v«e leto 3 K 10 h ali gld. 1-60. «Sooa> In «Primoreo» se prodajata v Goriol v to-bakami Sohwar* v Šolski ulioi «u Jallersits v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakami LavrendiB na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. »Gor. Tiskarnac A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. O sodnijah. Vprašanja poslanca dr. Henrika Turna na N.E.justifinega ministra. Po zgradbi justične palaCe v Gorici in preselitvi c. kr. okrožne in okrajne sodnije iz starih prostorov v nove se je odredilo škar-tiranje aktov arhiva. Arhiv se je namestil v podzemskih prostorih, ki so bili takoj po preselitvi gnilo vlažni, tako da so se svežnji aktov, ki so prej ležali, pokriti s stoletnim prahom, v podstrešju starih prostorov, uprav premočili, in se je moča Čutila z roko, kedar se je sveženj odprl, ša le pozneje se je odredilo potrebno, da se je vlaga vsaj deloma odpravila iz podzemskih prostorov. Po hodniku, ki vede mimo podzemskih prostorov, odmenjenih za arhiv, vodijo cevi centralne kurjave. Vse to je delalo in še dela bivanje v teh prostorih že na sebi skrajno nezdravo. Za škartiranje aktov so se rabili pomočni uradniki ter so isti delali črez navadne uradne ure. To opravilo je na sebi mučno, v takih prostorih pa tudi zdravju škodljivo. Za to požrtvovalno delo baje uradniki niso dobili nikake nagrade ali pa le tako malenkostno, da je ni omenjati. Vsak delavec je vreden svojega plačila. Ako zasebnik zahteva od svojega najetega delavca, da mu dela črez uro, mora ga plačati. Ako od istega zahteva, da dela pod izredno neugodnimi razmerami, mora ga za to posebej od-škodovati. Teh nepobitnih zahtev se pa ju-stična uprava ni držala ter je zlorabila zdravje in moč nižjih uradnikov. Stiskavost in sko-post ni v čast zasebniku, še manj pa oni upravi, ki stoji na čelu onega dela državnega organizma, kateremu je temeljno n.tčelo: pravičnost za vse. Ako si justična uprava hoče vzgajati na tak način sužnje, to za njo gotovo ni častno. Pomočni uradniki se ne smejo postavljati v bran, če jim pride Še tako krivičen ukaz, ker riskirajo celo svojo eksistenco. Ako se delavec izkorišča, poišče si drugega delodajalca. Pomočni uradnik, ki ima cesto že družino, pa dobro ve, da se ga vrže na cesto, ako se ne pokori, in tudi dobro ve, da ga nobena državna uprava ne sprejme, ako ga je justična uprava vrgla na cesto. Zaraditega je zloraba, ako justična uprava stavlja take zahteve do svojih podrejenih uradnikov, ki so, kakor rečeno, tem občutljivejše, ker se dotičniki ne morejo braniti. Vsled tega podpisani stavlja vprašanje : 1.) Ali je Vaši Ekscelenci znano, da so se pri preselitvi v novo justično palačo posebno pomočni uradniki držali pri delu črez uro v prostorih, ki so bili zdravju skrajno škodljivi? 2.) Ali je Vaši Ekscelenci znano, d« se za posebno mučno delo preko uradnih ur ti pomočni uradniki sploh niso nagradili ali pa tako slabo, da tega niti omenjati ni vredno ? 3.) Ali je Vaša Ekscelenca voljna ukreniti, da se pošteno delo pošteno plača vsaj tako, kakor to velja med zasebnimi delodajalci in delojemalci ? 4.) Ali je Vaša Ekscelenca voljna ukreniti, da se vsaj v bodoče ne bodo več ponavljali taki slučaji, in da bode vsaj justična uprava spoštovala geslo: Vsakemu svoje? VI. Eden najodličnejših zastopnikov nemške stranke v državnem zboru dr. Menger je v seji meseca novembra 1896. izrazil opravičen rek: »Eine3 der vvichtigsten Postulate jedes Volkes ist, dass es sein Recht bei der Venvaltung und bei den Fmanzen von Munnern aus seinem Volke venvaltet sehe*. Ako bi se državna, in posebno justična uprava, držala tega zlatega reka, potem bi že davno minuli narodnostni spori v naši širni Avstriji, ter bi štela za krepko in mogočno državo. Žal, da justična uprava postopa ravno nasprotno ter mesto da je odkritosrčno priznavala obstoječe razmere, se je postavila na stališče infaiibilitete sodnij in sodnikov. Postavila se je fikcija, da so sodniki vsestranski in strokovno izobraženi dovolj, da brez vsakega nadzorstva nepristransko in vešče sodijo, in da se njih mnenja ne morejo dotikati osebni narodnostni in politični vplivi. Edina kontrola sodstvu ostala je javnost, ali javnost le na papirju brez vsake praktične veljave. Dočim občinstvo ni vzgojeno ne po šoli, ne po družbi dovolj, da bi se zanimalo za sodstvo, se po drugi strani odvetništvo, ki bi bilo poklicano v imenu občinstva izrekati svoje mnenje o izvrševanju sodstva, tišči k tlom ter se mu veže prosta beseda na vse mogoče načine. Javnost razprav je vsled tega iluzorična in fiktivna; sodstvo absoiustično brez vsake kontrole. Po duhu civilno-pravdne reforme moral bi biti sodnik ne le pedantičen poznavalec različnih paragrafov, marveč vsestransko izobražen človek, sposoben spoznavati ekonomične, socijalne in narodnostne razmere prebivalstva, med katerim ima soditi. Sodba po prostem prepričanju zahteva sodnika, ki ima lastno svetovno naziranje ter je toliko so-cijologično izobražen, da ne morejo nanj vplivati menjajoča se načela verskih, političnih in narodne stnih strank. Kakor hitro je sodnik poln predsodkov do slojev, iz katerih je vzrastel, potem sploh njegovo prosto prepričanje kot sodnika nima nikake pozitivne vrednosti, marveč je izrečeno le pod vplivom v gotovi dobi v gotovem kraju vladajočih struj. Justična uprava se dosedaj še ni dvignila na to višje stališče ter dela vsled tega skoro s trivijalnimi sredstvi, da vzdržuje ugled sodnikov s fikcijo infaiibilitete znanja in značajnosti sodnikov. Res, da se pride v okom takim razmeram le potom izobrazbe na univerzi, in da za tak pouk v Avstriji ni še vstvarjene podlage. Res je torej, da justični upravi preostajajo za začasno ureditev sodstva samo taka sredstva, ki so po enostavnosti načela vsaj deloma sposobna pustiti prostemu prepričanju naravna tla. In tako enostavno sredstvo je izraženo po gori navedenem reku dr. Mengerja. Justični upravi ne preostaja danes druge poti, da vsaj deloma sanira razmere pri sodnijah, kakor da grupira sodnike po narodnosti in kraju tako, da vsakemu narodu da sodnike istega naroda. S tem se izklučijo iz sodstva vsaj vprašanja* narodnostno političnega momenta. Sklicujem se na svojo interpelacijo radi razmer pri okrožni sodniji v Gorici ter povdarjam, da je vsaj za Primorsko ne le mogoče, ampak naravno, da se grupiranje sodnikov izvede po narodnosti. Odločilnega momenta v javnem življenju na Primorskem je narodnostni boj. Raditega je za pravično sojenje predpogoj, da s i vsaki narodnosti na Primorskem dajo sodniki lastne narodnosti. Kakor pa je neobhodno potrebno, da se izvede ta princip pri prvi in drugi instanci, tako in morda še bolj neobhodno potrebi.o je, da se dajo za okrožje višje sodnije v Trstu senati pri najvišji sodniji po narodnosti. Sklicujem se na uvodni članek dr. Geller-ja v oktoberski številki .Centralblatt far juridisehe Prasis", kjer slika prežalostne, skoro neverjetne razmere sodstva pri najvišji sodniji v Avstriji, in to vzpodbuja podpisanega, da glede na posebne razmere na Primorskem odločna zahteva, da se sestavi pri najvišji sodniji poseben senat za podrejene instance slovenskih sodnih okrajev. Naravno je, aa za slovensko narodnost, ki šteje preko 1,200.000 prebivalstva, komaj zadostuje en senat sedmerih čknov pri najvišji sodniji, da zmore poverjene mu posle. Naravnost neverjetna pa je okoliščina, da se doslej slovenskemu narodu ni dalo na višjih mestih potrebnega števila sodnikov iz njegove srede, in da se mu vsiljujejo soduiki tuje narodnosti potom krivičnih imenovanj. Pri najvišji sodniji, ki se bavi z razsodbami podrejenih instanc n* Primorskem, so nastavljeni sodniki nemške, hrvatske, slovenske in italijanske narodnosti tako, da je za zadnje tri jezike navadno le po eden sposoben biti poročevalec, in drugim niti ni dana možnost, prepričati se o stvarnem položaju pravde. Ker se izključuje posredovanje odvetnikov pri razpravah III. instance in tako izključuje javnost razprav na najvišjem mestu, je onemogočena vsaka kontrola, in nezdravi princip infaiibilitete pri najvišji sodniji dognan do absurditete. Razsodbe, ki prihajajo s te instance, so vsledtega, kakor dr. Geller pravi, take, da se ž njimi logika in pravica močno žalita, da se prigovori strank zamolčč ali pa odpravijo s puhlimi frazami, da se sodbe v enakih zadevah premikajo v nerednem cik-caku in jemljejo odvetništvu in sodnikom podrejenih instanc vsako sigurnost pri zastopanju in sojenju. Brez dogma Roman. Spisal H. Sienkiewicz, Iz poljščine poslovenil Podravski. (Da\je.) Dne 27. rožnika. Sniatinski je odpotoval zarano. Pospremil sem ga na kolodvor. Tako sem mu ponavljal različna naročila, kakor bi bil res sam bedak. On mi je nagajal s tem, da je dejal, ako se mu naloga posreči, dp ja-mem znovič modrovati. Najrajše bi ga bil premlatil. Odšel je poln dobre slutnje; prisegel bi, da je prepričan, da pojde vse najbolje. Po njegovem odhodu sem šel v cerkev gospe Marije in jaz, skeptik, jaz, filozof, kateri pravi: »ne vem, ne vem!« sem dal za sv. mašo v dober namen Leona in Angelice. Pri tej sv. maši nisem bil samo navzoč, marveč sedaj še zapisujem to s črnim na belo: naj strela udari skepti« cizem, filozofijo in ž njima vred še nojo »n e v e m« povrhu! Dne 28. rožnika. Ob eni popoldne. Prav ob tej uri bi imela Snia-tinska dospeti v Plošev. Vsaj z eno rečjo se mora An-gelica strinjati, namreč s to, da se poroka odloži... Ona nima pravice odbiti mi to... Ves dan mi različne misli švigajo po glavi. Kromicki hlepi po denarju — p tem ni dvomiti — ali čemu ne išče bogatejše nevesto ? Angeličino posestvo je veliko, toda zadolženo — morda ga Kromicki potrebuje za to, da ga ne bi smatrali za pritepenca, morda mu pomaga, pridobiti si domovinstvo — res! — vendar Kromicki, ki je razglašen za bogatina, bi lahko našel vse to tudi z večjo doto. Očividno mu je ona všeč in sicer všeč že davno, j Kako čudo, da mu je Angelica všeč! Tu treba še povedati, da je ona pričakovala v srečo, v rešitev, le eno besedo iz mojih ust! Saj mil je vendar pisala teta, da je prežala »revica na Hva: stovskega, da mu je pobrala pisma iz rok.« Strah sel me polaščuje, da mi vse to ne bo odpuščeno, in da' nad menoj, kakor nad meni podobnimi ljudmi, visi pogin. Ob deseti uri zvečer. Še po dnevu me je začela glava grozno boleti; sedaj je to prešlo, toda radi te bolečine, radi bdenja in nemira se nahajam v takem stanju, kakor bi bil zaračan. Moj duh, odkrit in naravnan v eno smer, zbran na vso moč samo v eni misli, vidi tako jasno, kaj bo, kakor še nikdar ni videl v življenju. Zdi se mi naravnost, da se nahajam v Ploševu, da čujem to, kar odgovarja Angelica Sniatinskemu — ter ne razumem, kako sem se mogel mamiti. Ona nima usmiljenja zame. To ni le domišljija, to je že gotova stvar... Res, z menoj se godi nekaj posebnega. Čutim v sebi tak osupljiv ugled, kakor bi bil še vedno o. :ok — ali ob enem sem jako obtožen. Mislim, da utegnem celozbo-leti. Sniatinskega sem naprosil, naj mi takoj brzojavi. Brzojavke še doslej ni tukaj, dasi mi pravzaprav ne prinese nič novega. Dne 29. rožnika. Brzojavka Sniatinskega je tukaj — in evo, kaj čitam v njej: »Vse zaman — zberi svoje ' moči in odrini v svet!« Tako tudi storim — moja Angelica! (Konec prvega dela.) II. del. Pariz, dne 2. malega travna. Preteklo je že deset mesecev, odkar nisem pisal dnevnika, dasi sem se tako privadil tega posla, da sem zares to pogrešal. Toda rekel sem si: čemu ? Tlačil me je ta duhamorni občutek, da najsi bi tudi pisal misli, vredne Paskala, globokejše nego je globina morja, višje nego so alpe, vendar s tem ne predru-gačim prostega dejstva, da se je omožila. Zaradi tega so mi omahnile roke. Življenje se skuplja časih v en sam cilj, sicer objektivno majhen, ko pa tega ni več, pa človek ne v6, radi česa opravlja najbolj vsakdanja dela. Čudno in smešno je misliti na to, toda nahajal sem se v takem stanju, da ko sem se oblačil, odšel v mesto, v glediSče ali v klub, da se nisem mogel ubraniti prvemu vtisu : čemu ? — in potreboval sem večkrat dlje časa, da sem se spametoval, da sem vendar užival hrano, si strigel brado ter opravljal druga temu podobna dela že poprej, nego sem njo poznal. V prvih mesecih sem mnogo potoval; zablodil sem celo v Izlandijo. Evo, pri pogledu na švedska jezera, na norveške »fiorde«, na iziandske »gejzerje«, nisem imel Vsled tega podpisani vpraša: I.) Ali so V. E. znane nevzdržljive razmere pri najvišji sodniji in posebej pri senatu za Primorsko? 2.) Ali je VaSa Eksk. voljna potom imenovanj vplivati na to, da se sestavi poseben senat pri najvišji sodniji iz sodnikov slovenske narodnosti, kateremu se odkažejo zadeve iz podrejenih Cisto slovenskih okrajev in iz mešanih okrajev zadeve, v katerih so tožbe sestavljene v slovenskem jeziku? VII. Pri c. kr. višji deželni sodniji v Trstu so nameščeni kot sodniki eden rodom Hrvat, ki popolnoma vlada vse štiri deželne jezike v govoru in pisavi ter je tudi priznan kot vešč sodnik, eden slovenske narodnosti, ki pa je vsled težke živčne bolezni nesposoben opravljati posel sodnika, eden laške narodnosti, ki sieer^^^ venščino kot poročevalec pri razpravah v izprijenem goriškem furlansko-slovenskem žargoni, eden nemške narodnosti, ki slovenskega . prav nič ne pozna in je dosedaj opravljal ' večinoma neprepirne posle kot votant, ostali pa so italijanske narodnosti, ki ne razumejo slovenskega prav nič ali pa le za veliko silo in nikakor toliko, da bi razumeli uvogovor ali izgovor v slovenskem jeziku, ter so dosedaj poslovali ali pri državnem pravdništvu ali kot kazenski votantje ter niso imeli pri-liie dovolj nastopati samostojno kot sodniki v civilnopravnih zadevah tako, da bi vladali pravdno gradivo, kakor to zahteva duh novega civilnega pravdnega reda. Naravnost absurdno in gorostasno je, da zastopnik hrvatske ali slovenske stranke govori pred senatom, v katerem sedi in ga razume le en sposoben sodnik. Prava parodija ustnega javnega postopanja je danes razprava pred prizivno sodnijo v Trstu, in neverjetno je, da justična uprava tega ne ve, in se ne briga, da temu odpomore. Vsled tega podpisani vpraša: 1.) Ali so Vaši Ekscelenci znane goro-stasne razmere pri c. kr. t?šji deželni sodniji v Trstu? 2.) Ali je V. E. voljna ukreniti, da se te razmere sanirajo v varstvo zakonitega postopanja? ______ Novemu na lestmku. Kaj zmore moč krivičnega vladnega sistema, se vidi zlasti na nas goriških Slovencih*. Na namestništvu in njega podružnicah je praksa taka, da mora v vseh rečeh stati Lah na vrhu, dela se dosledno na to, da se ne le ne skrivi lasu Lahu, marveč da se ga vsepovsodi predpostavlja Slovencu. Povsodi mora imeti prav Lah, povsodi mora biti zapostavljen Slovenec. Slovenci se ne moremo razviti, kakor bi se radi in kakor bi se tudi, ako bi živeli v normalnih razir rah, ker vlada tega noče. Lah mora gospodovati Slo- vencu, po tem geslu se ravnajo na namestništvu s čudovi> .slednostjo in natančnostjo. Ge bi vsaj ilovico te brige porabljali v druge splošne koristne namene, potem bi se bila že dvignila naša dežela vsaj malce više nego je sedaj. Ali vsa briga le gre za tem, vstvarjati razpore, hujskati do narodnostnega sovraštva, dvigati jednega, tlačiti drugega; jezik jednega naj bo veljaven, drugega zaničevan, jeden naj stoji gmotno dobro, drugi naj živi življenje kolona. Kdo je prvi, kdo je drugi, ni potreba še posebej pribijati. Nimamo srednjih šol z domačim učnim jezikom, ker vlada tega noče, marveč muči slovenske dijake s tujo nemščino, ki pri nas niti deželni jezik ni, in katero vcepljajo slovenski mladini v glavo nemški profesorji s severa, goreči za mater Germanijo, pijonirji, ki gradijo nemški most do Adrije, ki izgovarjajo' nemščino iako, da jih je sploh težko uraeti. Nimamo obrtnih šol, dasi bi jih živo potrebovali, ter so tu predpogoji za ra/.vitek obrti med nami, ali vlada noče gospodarsko razvitega Slovenca, marveč tak naj bo le Lah, Slovenec pa slabo plačan delavec nižjih vrst. Da, niti za ljudsko šolo noče skrbeti v toliko, da bi dala učiteljskim kandidatom na razpolago učiteljišče v mestu, kjer bi se les kaj naučili v kandidatski dobi ter se mogli razviti v vsestransko dobre učitelje. Vlada tega noče, zato pušča učiteljišče v istrskem gnezdu, kakor je tudi z njeno pomočjo bila odobrena gnila vojašnica ob periferiji goriškega mesta za slovensko šolo. Vlada odobri vedno le to, kar hočejo Lahi, le če že prav ni mogoče drugače, v posameznih slučajih stori korak, ki navidezno meri proti Lahom, ali v istini izvršuje le nekaj, kar pač mora biti. Zlasti pa je gmotna stran tista, na kateri podpira vlada Lihe na celi črti. Laha se ne stavi nikdar nikake ovire ne glede obrti ne glede1 trgovine. Zadostuje, da reče, jaz sem Lah, pa hočem to in ono, vse se mu izpolni, zadostuje pa tudi reči: jaz sem Slovenec, pa se dobi na kupe izgovorov, zavlačevanja utokov, in kadar dobi končno kako tako reč namestništvo v roke, pa jo reši vedno tako, kakor hočejo L?hi. Pa gospodi na namestništvu se tudi ne zljubi, potruditi se ter pregledati akte v kaki kočljivi ali pa tudi navadni stvari, proti kateri se Lahi neopravičeno bojujejo, marveč vodi jih princip: Lah hoče tako, v Gorici n. pr. so tako rešili to zadevo, tako naj ostane tudi od strani namestništva. Mi poznamo kričeč slučaj, ko se je v neki važni zadevi od laške strani lagalo v Gorici, ali koja prišla reč" v Trst na namestništvo, se jim ni zdelo vredno, pogledati v akte, marveč so potrdili jednostavno goriški odlok. Lah zmaguje povsodi. Da, niti tam noče storiti vlada nika-kega odločilnega koraka, kjer vidipi;ed seboj nasilstvoin sleparije, kakoršne so se godile v c. kr. kmetijskem društvu. Očitne so te sleparije, dokazane, tako kričijo, da ni mogoče toliko zamašiti ušesa, da bi se jih ne culo, ali ker so jih storili Lahi proti Slovencem in ker predseduje temu slavnemu c. kr. društvu deželni glavar, se~ ne zgodi nič, češ: vi, Lahi, le Bleparite še naprej pod firmo c. kr. društva te Slovence, ki niso za drugo nego za hlapce in vojake. Delajo naj in plačujejo pa vojake služijo. Na to stran se res čudovito dosti pozna Slovence, tako dosti, da za druge strani ne ostane nič ali pa toliko kot nič. In jezik našega domačina ni toliko vreden, da bi v hiši pravice' povedali po slovensko pri obravnavi, česa se ga dolži ter kaj se hoče ž njim, ako sedi zajedno ž njim na zatožni klopi kak Abrucez roparskega pokoljenja! Kaj hočemo potem po drugih uradih iskati ravnopravnosti našega jezika in naše splošne veljave t Paga šklaf e taš! — če ne pa v — luknjo ž njim I | Ker smo že omeiUi ravnopravnost, naj povemo zopet, da je prejšnji namestnik grof Gcess povedal jasno in odkrito v Brdih, da naše jednakopravnostine bo nikoli! Odkritosrčen je bil ta koroški grof pa tudi ravnal se je dosledno po tem izreku. Naravnost nebeško veselje pa je zavladalo na namestni.s*vu, ko je počil med goriškimi Slovenci rask.ol ter so se zviti liberalni Lihi postavili očitno na stran slovenskih klerikalcev, ko se le-ti iskali pri njih pomoči. Odslej so si bili jedini v tem, tlačiti k tlom vsak napredni pojav med nami ter podpirati kjerkoli klerikalce, ki so prihajali do vlade le s takimi željami, katc ira rada vstreza, ker \ podkrepljujejo pozicijo klerikalcev, katere hočejo videti Lahi prav močne, dobro vedoč, da se jih ni treba prav nič bati, marveč da so lepo krotki in ponižni ter da ugodč vsem laškim in vladnim željam, da le sede na svojih stolicah ter se ponašajo z »vodstvom naroda". Pobožni gref Gcess je kuril in kuril ter podpiral nesramne izrabljevalce cerkve in vere v grde politične namene, in doseglo so je to, da se je s- pomočjo klerikalcev utrdila pozicija Lahov, kakor že ni bila kmalu utrjena. Namestništvo je delalo odslej brez vsakega daljšega ptTiisleka le za klerikalce, ker je kazalo tako prav Lahom. Volitve volilnih mož za deželnozborske volitve v goriškem okraju so bile že razpisane, ali ker se je bilo bati, da ne prodro klerikalci, jih je vlada na željo klerikalcev odložita za cel teden, da so imeli časa,' utrditi tekom 8 dnij volilce v sveti veri 1 Ako so zmagali naprednjaki v kaki občini pravično in pošteno pa so vložili klerikalci rekurz, je bil rekurz ugodno rešen, ker je kazalo, po novih volitvah na tak način kaj pridobiti za klerikalce, ako pa so zmagali klerikalci krivično in sleparsko, ter so vložili naprednjaki rekurz, je bil pa odbit. Kred, Rihemberg, Kojsko pričajo jasno o takem čudovito pravičnem postopanju tržaškega namestništva. Da, klasično je bilo gledč koj-ščanske županije. Zastopnik vlade je protestiral diktiral na zapisnik nepravilnost? in sleparije, vse je pričakovalo, da bo vtok na- prednjakov ugodno rešen, ali kaj se je zgodilo ? Na namestništvu se niso ozirali na vestne in poštene beležke uglednega vladnega komisarja, marveč so potrdili izvolitev klerikalcev. Še le po hudem, javnem boju, s pomočjo obstrukcije, je zmagala" pravica pri zadnjih novih obe. volitvah. Tako gre pri nas vse, ker kaže tako prav politika, ki ima favorizirati Lahe na celi črti ter podpirati tiste »slovenske voditelje«, ki lezejo oeito pod laški jarem. Prišel je nov namestnik. Lepe besede je govoril v Trstu j počakati hočemo, kaka dejanja pridejo za njimi. To pa moramo reči, da je zadnji čas, da neba vlada mešati in dražiti, da se ne vtakne v vsako reč, marveč se postavi nepristransko na stran, v celoti pa začne izvajati pravico. Dobrobit cele dežele mora" biti na srcu vlade, ne pa strankarsko poganjanje, dežalo treba dvigniti na jednotni podlagi gospodarsko, da se dvigne na3e kmetijstvo, obrt in trgovina, kakor pri-tiče naši deželi, da bo mogla odgovarjati zahtevam novih časov, ki se jej bližajo z novimi prometnimi zvezami. Zadnji čas pa je tudi, da se neha z vsiljevanjem tuje nam nemščine. Deželna jezika naj veljata v deželi, prijateljstvo naj se seje med obe narodnosti, pusti naj se prosta pot prostemu razvitku, pa se spremeni marsikaj. Pravica naj se vrši, proč s krivico in zapostavljanjem, pa pridejo novi časi v deželo, katerih mi srčno želimo, ker nam je le do ' Ognjenja naše dežele in našega naroda na Soriškem do take stopinje, kakor mu gre, ne pa da bi naprej živel v nesporazumljenju z drugorodnim sodeželanom. V svrho dobrohotne politične uprave pa — mora go voriti tudi srce. -Tako je rekel novi namestnik. Jemljemo na znanje to, pričakuje, da začne sreč tudi res govoriti 1 Domate in rune novice. Imenovan Je sodnijskim pristavom v Podgradu v Istri Srečko Bisail, sedaj av-skultant pri okr. sodniji v Kobaridu. Premeščena sta sodnijska pristava Nikolaj D o m i n i k o iz Vodnjana na Volosko in Jurij Gorazza iz Buzcta v Pazin. Iz Črnomlja na Kranjskem pride v Buzet v Istri k okr. sodniji pristav Rudolf S ter le. Zlati križ s krono za zasluge je dobil od Njeg. Veličanstva tukaj**iji vojaški ku-rat g. Fran Ivanetič. Javni shod v Cforjanskeni. — Dne 1. novembra, na praznik Vseh svetnikov ob 1. popoludne, bo v Gorjanskem v gostilni g. Alojzija Strekelj javni shod. — Razgovor o gospodarskih razmerah, o novi zadrugi za razpečavanje domačega vina. — Na shodu bo govoril tudi deželni poslanec dr. T u m a« (Dalje v prilogi.) lastnih neposrednih vtisov; prizadeval sem sesamo predstaviti, kaj bi začutila Angelica na ta ali na drugi pojav, in kako bi se izrazila — z eno besedo: videl sem jo z očmi, mislil z njenimi mislimi, čutil z njenim srcem. Ali ko sem se spomnil potem, da se ona* imenuje gospa Kromicka, sem sedel čim najurneje v vagon, ali na brod in se odpeljal dalje, kajti to, kar sem videl, me je nehalo zanimati. Kaj mi je moglo biti to mar, da je to ena tako navadnih, celo že smešnih dram, katero je že na tisoče bedakov odigralo pred menoj! Skozi vrata smrti prehajajo tudi vsi, ali vendar se vsakemu umirajočemu dozdeva, da se svet podira ž njim vred. Pa se tudi podira! Ne vem in se tudi ne spuščam v prerešetovanje tega, ali so bili moji občutki v prvih mesecih več ali manj obup brez dna. Vem samo to, da je bilo moje bitje po tej ženski ugonobljeno, in da sem sedaj prvič razumel puščobo, ki jo more povzročiti smrt jako ljubljene osebi. Toda polagoma je našla privajenost — ne mamilo — življenja v meni navadno moč. Zdi se mi, da je ta prikazen dovolj vsakdanja. Poznal sem ljudi, ki so bili v srcu grozno žalostni, kateri niso imeli niti za makovo zrno veselja v duši, pa so se vendar kazali navidezno vesele, samo radi tega, ker so bili nekoč veseli ter so bili tega že privajeni. Moral je vendar napočiti tudi zame čas, v katerem sem na primer nehal čutiti bolečine v zoK-l samo radi pikrosti, ka koršno bi ta bolest mo^Ia napraviti Angelici. Vrhu tega sem kratko rečeno otrpnil ter končno našel zdravilo v samem strupu, čital sem nekje v potopisu Fa-ninija, da Kafri ozdravi j a jo škorpijonov pik s tem, da mu dovolijo, da jih piči Še v drugič v ono in isto rp.no. Tak škorpijon, tak protistrup v samem strupu je bila zame, kakor sploh pri ljudeh beseda: zgodilo se je. — Zgodilo se je, zato trpim, — zgodilo se je, zato, neham trpeti.' V tem občutku, da ni več pomoči, tiči neka olajšava. Vedno mi prihaja na misel oni Indijan, kateri, ugrabljen po produ Niagare, se je boril iz po-četka z vsemi močmi, kakoršne se pojavljajo v obupu, potem pa, ko je zapazil, da ni pomoči, je odvrgel veslo, legel na dno čolna ter začel prepevati. Sedaj sem tudi jaz pripravljen za petje. Prod Niagare ima v ostalem to dobro stran, da onega, kogar ugrabi, smelje na otrobe; so pa še drugi prodi, ki vržejo človeka na peščene lavine, ki so puste, brez vode in jalove. Prav to se je zgodilo tudi z menoj. Zli duh mojega življenja ni slutil naprej le ene reči. Evo, človek močno potlačen in zelo nesrečen, se mnogo manj briga za-se, nego Človek, ki je srečen, Vspiičo tega se tudi zavidna usoda v nekaki stopinji razoroži. Bil sem tudi jaz v takem položaju, da ko bi na priliko prišla jezna Portuna osobno k meni ter mi rekla: »Vrag te vzemi U bi ji bil odgovoril: »Prav, naj me vzame!« Ali rekel bi ji to ne radi obupa po Angelici, marveč vsled globoke malomarnosti do vsega, kar je v meni in okrog mene. To je orožje neke posebne vrste, ki ne le varuje Človeka, marveč ga dela celo nevarnega. To je vendar jasno, da kdor je pripravljen, ne prizanašati sebi, ta ne bo štedil tudi drugih. Celo božje zapovedi ne velevajo ljubiti bližnjega bolj nego samega sebe. Ne pravim pa s tem, da bi imel namen, prerezati komu v teh dnevih vrat. To, kar sem dejal, ima pretežno teoretičen pomen, v praksi življenja nima od tega nihče velike škode, kajti ako taka malomarnost zmanjša altruizem, zmanjša v enaki meri tudi egoizem. Ko bi bil prisiljen spati z bližnjim pod enim plaščem, ne dal bi mu celega, pa tudi za-se ne bi vzel celega. Nevaren, morda colo zelo nevaren je tak člo- vek samo takrat, kadar ga ljudje motijo v tem pokoju, ki sloni na omejitvi lastne svoje osebe, ter ga prisilijo do napete delavnosti. Takrat se odlikuje z urnim kretanjem in z neusmiljeno močjo stroja. To mehanično krepost sem pridobil tudi ja?„ Že nekaj časa opažam, da po svojem načinu mišljenja in svoji volji služim ljudem mnogo bolj nego nekdaj, dasi se za to niti ne trudim. Neizcrpljiv vir omahovanja in slabosti je samoljubje, ničemurnost in koket-stvo glede drugih. Človek si skoro nevedoma želi, do-padati, želi se prikupiti, in ko išče taka pota, zgubi mnogo svoje osebne posebnosti. Sedaj se je to koketstvo v meni, ako ni še povsem zginilo, vsaj neizmerno zmanjšalo — in malomarnost do tega, ali komu dopadam ali ne, mi daje nekako prednost pred drugimi. Opazil sem to na svojem potovanju, zlasti Še sedaj tu v Parizu. Bilo je tu. dokaj ljudij, ki so mi nekoč imponovaii; sedaj pa jim imponujera jaz, prav radi tega, ker mi je mnogo manj mar za to nego njim. Sploh delam na-se vtis Človeka, ki bi mcgdl biti energičen, toda noče, ker je volja v neposredni dotiki s strastjo, moje strasti pa so pred vsem drug?4i negativne. Ker mi je ostala nekdanja navada, dajati si račun za vse, si pojasnujem to na ta način, da v nekih pogojih more človek takisto vneto ne želeti si življenja, kakor v drugih želeti si življenje. Bržkone jo tudi moja malomarnost noodpustljivo sovraštvo do življenja. Po tem sem tako malo podoben Davisu. Brezdvomno sem Človek neprimerno bolj brezobziren, nego sem bil nekdaj, in lahko bi ponovil s Ijjamletom, da tiči v meni nekaj nevarnega. Na srečo mi nihče ne dela ovir. Vsi so nasproti meni tako izborilo tuji in malomarni, kakor jaz nasproti njim. Sama teta me še ljubi po stari šegi v Varšavi, toda miuya ttouuc n. on. i uiib au. umuara mm. Bivšim naročnikom. — Naročniki, ki so list bodisi sami opustili ali smo jim ga mi ustavili, so nam dolžn. veC tisoč kron, — Vse te po vrsti najprej opominjamo v posebnem pismu na njihovo — doUnost; ako to ne izda, jim pošiljamo poštni plačilni nalog, in kdor tega zavrne, dobi najprej od odvetnika pismo in potem tožbo. Nam nikdo nič ne daruje, moramo vse v redu in točno plačati, — in zato moramo tudi dobiti, kar | nam tiče. Vsakemu svoje! Besede namestnlkove. — Ko je sprejel novi namestnik osobje namestuištva v Trstu, je imel govor, v katerem je povdarjal, kako se zaveda, da je prišel na težavno, mejto, spojeno z veliko odgovornostjo. Pozival je uradnike, naj imajo vedno pred očmi tudi idejalno stran svojega lepega poklica, ki jim . daja priliko, da neposredno pomagajo sočloveku. Opozarjal je, kolika obilica blagoslova za prebivalstvo je v hitri, nepristranski I in dobrohotni upravi. Z& tabo upravo pa ne zadošča samo um, ampak govoriti mora tudi srce. Uradnik mora imeti toliko fantazije, da si more predstavljati položaj onega, za katerega dela, in da si predočaje, kaj bi sam rekel k temu, ako ne bi njegovih vitalnih interesov poklicani fakb, varovali ročno, nepristransko in dobrohotno. To beležimo, ker nam utegne biti dana prilika, da se bomo sklicevali na te besede. Prihod novega namestnika t Gorico. — Novi namestnik princ Hohenlohe pride v Gorico jutri dopoludne ob 9. uri. Pričakovali ga bodo na kolodvoru predstojniki raznih oblastnij. Namestnik bo sprejemal ra glavarstvu, popoludne ob 5. uri se udeleži seje deželnega zbora. Poroka. — Danes se je poročila gospodična Ivanka D r u f o v k a, hči trgovca in posestnika g. Drufovke, z gospodom Milanom K u n d i č e m, trgovcem in znanim rodoljubom v Ffančičih-Opatiji. Vse najbolje 1 .Pevsko In glasbeno društvo" naznanja, da je imel ženski zbor svoj občni zbor dne 22. t. m. ter si je izvolil predsednico g.o Pavlino Seidl (za I. alt), blagaj-nico g.o Ano JakSe (za II. alt), tajnico g.o Ido Kavčič (za II. sopran), odbornici g.o Ido Vergna (za I. sopran) in g.o Olgo Drašček (iz celega zbora.) Društveni koncert se bo vršil dne 4. grudna v dvorani »Hotela Central". Vspored bode obsegal: I. ciklus Hubadovih narodnih pesnij, možki in mešan zbor; pl. Zaje .Sljepac Marko*, možki zbor z bariton soloj Čajkovskij „Hor i pljaska", mešan zbor s spremljeva ,m glasovirja; F. S. Vilhar »R* vrelu Bosne", možki zbor , bas-solo; Smetana .Češka pisen", mešan, ženski in možki zbor s spremljevanjem orkestra. Pevske vaje so vsaki torek in petek ob 8. uri zvečer za možki zbor, vsaki torek in četrtek ob 6. uri zvečer za ženski zbor in vsako soboto ob 8. uri zvečer za mešan zbor. — Opozarjajo se gg. pevci in pevkinje, da prihajajo točno k vajam vsled bližajočega se javnega nastopa. Srebrni križec za zaslugo so pripeli v nedeljo dopoludne topničarju Ign. Meze-tu iz Logatca; Ob 9. uri je bila maša v cerkvi na Travniku, katere se je udeležil ves top« ničarski polk. Meze je bil na odličnem mestu. Vojaški kurat je pojasnil pomen slavnosti. Po maši so šli topničarji nazaj v vojašnico z godfeo oi|J^l!^r§t^gia|nico jejovoril podpolkovnik nemško, neki drugi častnik pa slovensko, hvaleč pogumnega Mezeta, ki je letos ob vajah pri Krškem na Kranjskem z nevarnostjo za svoje lastno življenje potegnil mlado dekle iz valov reke Save. Pred Mezetora je defiliral cel topničarski polk, častniki pa so segli po vrr« v roko vrlemu slovenskemu mladeniču 1 Z Jugoslovanske umetniške razstave v Bolemgradu, — Kralj Peter je podelil odlikovanja mnogim umetnikom. Odlikovani so nastopni slovenski umetniki: Rihard Jakopič in prof. Ažbe z redom sv. Save HI. vrste; Ferdo Vesel, Ivan Grohar in Fran Govekar z redom sv. Save IV. vrste $ Josip Germ in Henrika Šantljeva redom sv. Save V. vrste. Red sv. Save je ustanovil kralj Milan leta 1883. Ta red se podelja za zasluge na književnem, umetniškem, šolskem in cerkvenem polju. Redovni znak je zvezda z modro-ob-robljenim belim križcem, v čegar sredi se nahaja slika sv. Save s srbskim orlom. Vojaški pogreb. — V ponedeljek popoludne so pokopali na tukajšnjem pokopališču z vsemi pripadajočimi mu častmi top-ničarskega poročnika M. Klobučarja, ki je umrl za jetiko. Pred kratkim je bil še na ulici. Deželni zbor. — Na dnevnem redu jutrišnje seje bo utemeljevanje predlogov gledč potrditve uredbe dež. hipotečnega zavoda, pobiranje užltnine, razne prošnje *za podporo, tako nabrežinskega županstva glede vzdrževanja otroškega vrtca, livškega za gradnjo neke ceste, istdtako selškega, okr. cestni odbor v Kanalu prosi podpore za cesto Ročinj-Kambreško itd. Obravnava radi irredentovsklk demonstracij pred tržaško sodnljo. — Kakor smo že v soboto naznanili, se je vršila v petek pred sodnijo v Trstu zanimiva obrav-i nava radi znanih proli-avstrijskih demonstracij lani v Vidmu in Čedadu, kakor smo jih obširneje popisali takrat. Obtožba se je glasila prvotno na veleizdajo, potem pa se je znižala na — krivdo odobravanja prepovedanih dejanj. Obtožencev je je bilo 12; obtoženi so bili: da so v sprevodu se peljali v vozu s 5 v črno zavitimi zastavami, ki so predstavljale žalost 5 še ne-odrešenih dežel, da so nosili laške trakove na prsih, da so položili na spomenika Gari-baldija in Vik. Eunanuela vence s trakovi, ki so imeli napisana nekatera »laška" mesta v Avstriji, da so govorili protiavstrijske govore, da so pretili z revolucijo ter da so v Če- dadu vprizorili demonstracijo z oslom, na- I perjeno proti osebi našega cesarja. Pričevale so to tudi 4 osebe iz Kobarida, ki so se nahajale v Čedadu, ko se vršile te reči. Na sodni ji so imeli v rokah razne fotografije demonstracij v Vidmu, Obravnava se je vršila pri zaprtih durih. Obsojeni so bili: visoko-šolec R. Oastelbolognese iz Trsta na mesec dnij zapora, visokošolec Ivan Petronio na 6 tednov, visokošolec V. CalegarL.g. JednoVj Rihard Valle, uradnik mestne plinarne v Trstu, na mesec dnij, privatni uradnik tržaški Aldo Forti na 2 meseca, visokošolec T. Rossi iz Pulja na 3 tedne. Goričani: Vinc. Parmeggiani, pravnik iz Cervi-njana, je dobil 5 tednov zapora, Jos. Bruni a t i, 48 let stari uradnik pri tuk. kooperativi, je dobil 6 tednov, Emilij Bressan, tehnik iz Ločnika, je obsojen na 3 tedne, Karol B r e s s a n, tehnik iz Ločnika, na 14 dnij; oproščena pa sta visokošolca Oskar Bolaffio in Guido Batiggi. Vsi so vložili priziv. Dva Goričana je branil dr. Egger. O kontrolnem shodu za domobrance t Krmlnu nam poročajo, da se je častnik posluževal le laškega jezika, čeprav je bilo med zbranimi polno rezervistov iz Brd, ki niso umeli prav nič, kar jim je pravil častnik. To je nečuveno preziranje jezika naših zvestih vojakov. Prav bi bilo, da bi se v takih slučajih tudi kdo oglasil, da ne razumejo laško, ako že vojaška oblast sama ob sebi nima tega čuta, da bi storila svojo dolžnost ter poučila slovenske rezerviste v slovenskem jeziku! Občinske volltv t v kojScanskl župani JI so skončale tako, da so klerikalce popolnoma popade. Kaj takega niso nikdar pričakovali. Kako/ ščurki so se poskrili z bivšim županom vred vsi klerikalci, nijednega ni bilo blizu; sploh je bil nastopil v županiji, ko so se razjasnile razne reči, tak položaj, da niti boja ni bilo treba več, vse je bilo gotovo, da zmaga »gorenja stranka* ter da odklenka klerikah.im matadorjem. Zato seveda udeležba ni bila preogromna, ker pač tega ni bilo potreba; ali da se je drznila peščica njih pripravljati se na volitve, agitirati in podkupovati, po tem pa bi bili videli, kak poraz bi bili doživeli tisti občini škodljivi življi? Javkanje po ,Prim. listu* je prene-umno. Mi smo pač jasno dovolj oznanili zmago poštenosti in uneme za občino nad klerikalci. Povedali smo, kar gre, z odkrito besedo, in to pač zadostuje — le tistega kle-rikalčka v ,Prim. listu" tako jezi zmaga .gorenje stranke*, da je zlil svoj žolč v nečedne predale farovškega lista, Pa naj ima tudi on svoje veselje — mi smo popolnoma zadovoljni z izidom volitev v obsežni kojščanski županiji ! Ukradel je v prodajalnici trgovca Del Cole v Šolski ulici neki trinajstletni S. Mavric 14 K ter nekaj drugih rečij. Policija je zaprla malopridnega pobiča. Štrajk na glmnazlju. — Začetkom šolskega leta so dijaki osmega in sedmega razreda z nekakim strahom pričakovali, koga jim določi usoda za profesorja zgodovine. Bali so se mladega pangermanskega suplenta Dursta — ali prišel je prav Durst. Mož je še le malo časa v Gorici, pa je že žalil Slovence in Lahe na nečuven način, Slovence je primerjal celo s Hotentoti. Nekega slovenskega talentiranega dijaka iz goriške okolice je vprašal nekoč, če je Slovenec, in ko je ta to potrdil, mu je rekel ta naduti in ošabni germanski burš ironično: Ja. man sieht es ihnen an! Ob koncu šolskega leta smo imeli priliko povedati, kako dela ta nemški človeček v šoli. Umevno, da je nastalo gibanje med dijaki zadnjih dveh razredov, ker je vpeljal v zgodovinski uri neko svojo posebno metodo^ po"kateri jekazalor dijakom le slabo, zlasti še, ker je nekaterim naravnost grozil, da mu pa letos ne uidejo, da jih namreč vrže. Zavrelo je med dijaki osmega in sedmega razreda in stopili so v štrajk —• pri zgodovinski uri, najprvo osmošolci in potem sedmošolci. Ravnatelju pa so naznanili vzroke : 1. Durst je že v začetku leta pokazal 3Vojo antipatijo do razredov, osmega in sedmega; 2. njegovo predavanje ni predavanje, ampak čitanje iz drugih ne predpisanih knjig. Citanje je tako hitro, da mu ni mogoče slediti ne z mislimi, ne s stenografijo, kaj šele z navadno pisavo; 3. pri izpraševanju moti dijaka z različnimi ironičnimi opazkami, ki nimajo s predmetom nič opraviti in dijaka le zmešajo. Krivega ne popravlja, ampak ironično pripomni: ,Tos nehmenvvirals richtig on." Umevno, da se na tak način dijaki pri izpraševanju ne morejo ničesar, naučiti; 4. če ga pri njegovem hitrem čitanju dijaki prosijo, naj ponovi samo kako ime, ki ga ni razločno izgovoril, tedaj postane besen ter zapre knjigo z opazko: Ich bin nicht gevvdhnt mit meinen Schulern zu disputieren. In gorje mu, kogar pokliče. Kljuka mu je gotova. 6, Lani je govoril proti obema narodnostima, dočira povzdiguje svoj narod vedno z besedami : Wir Deutrche — (nič prav se ne čuti avstrijskega profesorja!) — To je zrno obtožbe proti Durstu. Kakor čujemo, je ravnatelj z lepo besedo prigovarjal dijakom, naj hodijo redno k pouku ter da bo Durst postopal odslej drugače, ali dijaki stojijo na tem »tališču, da ga nočejo. Radi tega so tudi kar začeli s štrajkom, ne da bi bili šli poprej do ravnatelja, kar bi bilo seveda prav in umestno, meneč, da tako pridejo prej do cilja. Ali so storili dijaki že prav ali ne, ko so stopili kar v štrajk, o tem ne bomo iu razpravljali, ali to je potrebno neobhodno, se ta reč reši nemudoma, in sicer tako," tU se bo vršil pouk v zgodovini, kakor predpisano, ne pa po kapricah pangermančka s severa! Na vsej stvari je pravi in edini krivec le pangerman Durst! To se mora vpoštevati pri reševanju te zadeve — potem se brez dvoma dovede dijake zopet do rednega pnuka. — Prav bi bilo, da se »prego- ne dvomim, da je izgubila tudi njena ljubezen delu-| joči značaj, vsaj za toliko, da me v bodoče ne bo več ženila. Dne 3. malega travna. Gorjč, moja malomarnost, katero sem primerjal čisti vodi brez okusa in barve, je navidezno samo brezbarvna. Ako jo temeljitejše ogledujem, opažam, da plavajo pu njej neke mreniee, ki kalijo njeno prozornost. To so idiosinkracije. Ničesar mi ni ostalo, ali to pa jo ostalo. Ne ljubim nikogar ter nimam do nikogar dejanskega sovraštva, vsekakor pa so mi zo-perni nekateri ljudje. K tem pripada na primer Kro-raicki. Ni mi ved mar za to, da mi je odvzel Angelico, marveč za to, da ima zelo dolge noge in debela ko-ler-" tar dal poklicati tje svojo soprogo. Prišla je, ali po kratkem času je vzel B. iz žepa revolver ter vstrelil na ženo, na to sebe v sence, ali ker se ni zadel, je hotel še enkrat streljati, pa mu je natakar odbil roko. B. so prenesli v bolnišnico. Vitez Jaworskl, načelnik poljskega kluba, je umrl nenadoma v ponedeljek. Prejšnji večer je bil še vesel, ko se je v ponedeljek zjutraj odpravljal v dež, zbor, gaje zadela kap, in zgrudil se je mrtev na tla, Z Jaworskim zgubijo Poljaki velikega politika, vlada pa vernega pristaša! Boj Cehov za ljudske Šole na Dunaju. — V pondeljek je izrekla državna sodnija sodbo na pritožbo Cehov za stran čeških ljudskih Sol na Dunaju. Sodnija je odbila pritožbo z motivacijo, da Cehi na Nižje-Avatrijskem ne živijo kot narod, marveč da so na Dunaju priseljenci, kakor druge narodnosti, ki se iz raznih vzrokov nastajajo v stolnem mostu. Na otok Krf sta bila ušla Fr. Calli-garis, pisar pri dr. Sandrinelliju v Trstu, in uradnik pri zemljiški knjigi Marmoglia potem, ko sta poneverila gospi Lorenzutti svoto 247.000 K. V ponedeljek pa se je prijavil Mermoglia tržaški policiji. Demonstracije proti Luegerjn, dunajskemu županu, ki je praznoval v ponedeljek svojo 60-letnico, so bile velike ter so zelo pomembne. — Zbralo se je nad 40.000 soc. demokratov, ki so klicali: Doli z Luegerjemi Demonstrantje so se razšli v najlepšem redu. — Lueger je antisemit, krSčanski socijalist pa — neizprosen sovražnik Slovanom, ki glasuje s svojo stranko v vseh narodnih rečeh vedno z Veleneroci proti Slovanom. — In temu možu je čestital dr. Šusteršič kot .neustrašenemu in požrtvovalnemu prvoboritelju za krščansko demo-kraško idejo." Vidite ga v družbi s sovražnikom Slovanov! Srbski kralj Peter obišče dvore v Petrogradu, na Dunaju in v Rimu, ako se tozadevna pogajanja izvrše ugodno, s katerimi se prične b a j e v kratkem. V francoski zbornici se je takoj unelo razpravljanje o cerkveni politiki. Poročilo budgetne komisije povdarja, da papeževo vedenje proti Franciji opravičuje, da se kon-kordat pove. Odkar obstoji konkordat, si je cerkev vedno prizadevala, da prezira njega določbe. Combes je dokazoval, da je znana afera obeh škofov pokazala, da je nemogoč nadaljni obstoj konkordata. Vatikan prezira pravice Francije. Protestantska poroka v katoliški cerkvi. — Nemški časopisi poročajo, da je škof vratislavski kardinal Kopp dovolil, da je v neki katoliški farni cerkvi njegove Škofije opravil protestanski pastor Pohl iz Rati-bora poroko hčere protestanskega patrona, dotične farne cerkve, plemenitega graščaka, obred se je vršil seveda po luteransko. Vsi listi se čudijo temu činu kardinala Koppa, nekateri pa dostavljajo, da je patron dotične katoliške farne cerkve kot patron pravico imel zahtevati, da se poroči njegova hči v katoliški cerkvi njegovega patronata! Sveta katoliška cerkev se ravna vedno pač le pa ''steni imenitnem geslu: kakor kaže! Številka 13 In Američani. — Naj reče kdo proti številki 13, kar hoče — Američani si ne puste vzeti vere v njene dobre lastnosti. In oni imajo res dovolj vzroka, da so lahko zadovoljni s to .nesrečno* številko, kajti ona je igrala veliko in srečonosno ulogo v zgodovini amerikanski: 13. oktobra si je osvojil Kolumb otok Guanahani; republika je bila sestavljena v prvem svojem početku iz 13 držav; prvi prapor republike je dičilo 13 zvezd; amerikanska deviza: .L pluribus unum !• šteje 13 črk; grb dežele kaže boginjo prostosti s krono, ki ima v sebi 13 zvezd; orel drži v svojih krempljih oljkino večkrat navidezno, tako, kakor so na primer lisica potuhneno dela mrtvo, da bi spravila vrane ob ču-ječnost, in tem laže vjela katero. Ne trdim, da ne bi verjel v mogočo prijaznost moškega z žensko. Pred vsem drugim nisem bedak, ki meri svet z lastno mero, niti capin, ki sumniči vedno druge; tudi osebna opazovanja so mi dokazala, da je podobna prijaznost povsem mogoča. Ker pa v istinitosti obstoj 6 taki občutki in odnošaji, kakor med bratom in sestro, zato morejo biti na mestu tudi tam, kjer so dvoje bitij, dasi tujih, smatra za brata in sestro. Rečeni celo še več, da se s sposobnostjo do te vrste občutkov odlikujejo zlasti izbrane duše, ki imajo prirojen nagon do platoniških zabav, torej duše pesnikov, umetnikov, modrijanov in sploh bitij, presezajočih navadno krojaško mero. Ako je to dokaz, da m bilo v meni gradiva niti za pesnika, niti za umetnika, ali znamenitega človeka — js še tem slabše zLme. Verjetno je, da tega tudi ni bilo, ker sem ostal nič več nič manj nego Leon Plo-ševski. V svojem času S9m čutil, da ko bi mi bila postala Angelica r. ,&. žena, pa bi mi bila ne le žena, ali ljubljenka, marveč tudi prijateljica. Toda sedaj rajše na to ne mislim. Prikazni te vrste me obiskujejo itak preveč pogostoma in mislim si, da v resnici ne bom poprej povsem miren, dokler se mi ne posreči, zapoditi jih za vedno. Dne 4. malega travna. Tu srečam dovolj pogostoma Davisovo ter celo zahajam k njej. In nič več! Dokaj nepriljubljenosii in nekoliko preziranja pod debelo plastjo pepela — ostalem navaden vzajemni odnošaj. Ona je preveč lepa, da bi jo bilo mogoče uvrstili v vrsto idiosinkra-cije; — ljubiti je ne morem, s sovraštvom se pa no- čem vkvarjati. Ona je spoznala to takoj in se prila-l godila temu. Nekoliko jo res draži moja večja samo-j zavest, moja samotvornost, in prav radi tega računa z J menoj. Zares je vredna začudenja ta lahkota, s ka-koršno se ženske prilagodijo odnošajem, ki so bližnji prejšnji navadni prijaznosti. Midva z Lavro se ne obnašava tako, kakor bi ne bilo med nama ničesar, le pri ljudeh, marveč tudi takrat, kadar sva slučajno sama. Njo ne stane to ničesar; na njej ni videti niti najmanjše prisiljenosti; ona je vljudna, do gotove mere hladna, enako tudi prijazna, ali v tem položaju j6 posnemam tudi jaz, da mi niti ne pride v glavo, da bi jo moral na primer klicati po imenu. Neapolitanski njen bratranec, Maleschi, ki je iz | početka tako čudno obračal oči, ko me je videl, daj sem že smatral za svojo dolžnost, ga vprašati, radi česa to dela, se je sedaj pomiril, ko je videl, da se naj ni odnošaji vzajemno ujemajo, ter je zdaj moj prijatelj. Zastan Lavre se je tu enkrat že celo bojeval in navzlic temu, da so ga smatrali v Italiji za bojazljivca, se je krepko držal. Revni Daviš se je že preselil pred nekoliko meseci k Nirvani — in slutim, da po preteku časa, odločenega za žalovanje, vzame Lavi \ Ma-leschija. To bo najlepši par na svetu. Ta Italijan ima komolce in glavo Antinousa; kot dodatek ima še rumenkasto polt, nalik vranu črne lase in oči take barve kakor je Sredozemsko morje. Mogoče, da ga ljubi Lavra, toda vsled nekakega nepoznanega mi razloga časih naravnost pometa ž njim. Nekolikokrat je ravnala ž njim v moji navzočnosti tako neuljudno, da sem se ji kar čudil, ker si nisem mislil, da bi njena este-tična narava bila sposobna za take nastope. Očividno je, da poleg Aspazije tiči v njej Ksantipa. Večkrat sem že zapazil, da ženska, ki je samo lepa, brez drugih duševnih vrlin, katero ljudje smatrajo za zvezdo, je pogostoma še nekaj več, nego zvezda, namreč cola konstelaeija, ali še cel6 dve konstelaeiji hkrati, namreč Veliki medved za one, ki jo obkoljujejo, Križ pa za moža. Dognana stvar je, da je bila Lavra križ za Davisa in da je velika medvedica za Maleschija. To bi bila morda tudi zdme, ko bi ne bilo tega, da se čuti v tem parižkem svetu nekoliko tujo, in ko ne bi bila zapazila, cla je bolje imeti v meni zaveznika nago sovražnika. čudna stvar ; ona manj ugaja ljudem v Parizu, nego v Italiji, ali sploh na obrežju Sredozemskega morja. Ona je naravnost rečeno preveč klasična in prelepa za Pariz, kjer je okus do neke stopinje popačen, ker se di5 razvideti tudi iz književnosti in umetnosti, kjer karakteristična ogavnost močneje spodbada tope živce, nego naravna lepota. Vsakdo more opaziti, da najbolj sioveče zvezde pol sveta so poprej odurne nego lepe. Kar se tiče Lavre, je še eden vzrok njenega prilično slabega uspeha nad Sekvano. Evo, njeno ostroumje je zares nenavadno, pa za tukajšnjo odnošaje preveč ravnočrtno ter zlasti premalo gibčno. Tu je mnogo ljudij, ki zelo resno in obširno mislijo, toda v društvenih odnošajih ploskajo pred vsem drugim takemu bistroumju, ki se zna obesiti nz vsak predmet, kakor se opica obesi z repom ob vejo — ter zna prevračati kozle, čim bolj pa so ti kozli čudoviti, nagli in nepričakovani, tem gotovejši je uspeh. Lavri je to znano, toda obenem tudi *uti, da bi bilo to za njo neprilično, kakor bi bilo noprilictio na priliko hoditi po vrvi. Mene smatra za gibčnejšega v tej duševni gimnastiki, in radi tega sem ji potreben. (Dalje pride.) vejico 8 trinajstimi peresi in strelami; na prsih ima grb s trinajstimi progami, vsaka njegova perutnica ima 13 peres; trinajst ka-nonov je pozdravilo prvo zastavo, katero je pustil razviti Washington ; amerikanska mornarica je štela spočetka 13 ladij in ime ustanovitelja te mornarice — John Paul — Jones — šteje 13 črk; 13. je bila zastava s trinajstimi zvezdami v prvič pozdravljena od tuje velesile ; 13. je zmagal Perry ob Erie-jezeru; 13. so obesili vankee-zastavo na Charle-stovvnu. Zato smemo pričakovati Se marsikaj amerikanskega na 13. iz Amerike. Pozor torej I ________ Nekaj izkušenj v industriji glede na naše politično in gospodarsko življenje. Nadaljuje Iv. Rollet. O ribjem lovu. V člankih o bosenskem gospodarstvu sem omenjal zavod za riborejo v Vrelu v Bosni ter pokazal, da je dovoljen ribji lov le z licencami, z rujavo ali rdečo. Rujava licenca opravičuje za ribji lov za lastno rabo, rdeča pa za prodajo nalovljenih rib, pri čemur mora imeti vsaki pomočni delavec rdečo licenco. Rdeča je mnogo dražja od rujave. Tu pri riboreji hočem nadaljevati. V naši lepi deželi, v Primorju, se oddaje potom dražbe, to nanašam le na ribji lov v rekah, onemu, ki največ ponudi. Draž-benik si je pridobil za največjo mogočo ceno vodo za ribji lov, postal je najemnik rib. Ker pa isti pogostoma ne lovi rib sam, si najame delavce, ki izkoristijo v najem vzeto vodo. Ker je dražba draga, delavci tudi ne delajo zastonj, tedaj ima to za naravno posledico, da najemnik lovi, kar se pač da loviti, ne glede na razliko starosti rib itd. Naravno je potem, da naše vode z ribami obuboževajo, zlasti tudi radi tega, ker najemnikom ribjega lova niti na misel ne pride, da bi le kaj storili za riborejo, čeprav bi se mogla vršiti riboreja z majhnimi sredstvi in malim trudom, pri čemur bi imel riborejec tudi dosti zabave, mnogo veselja, gotovo pa tudi večji vspeh nego sedaj. Ko govcr.i o vodah z ribami v Primorju, imam pred očmi v prvi vrsti Sočo, Hubelj in končno Vipavo. Za Sočo in Hubelj bi nas zavidala marsikatera avstrijska pokrajina ali inozemstvo, ako bi dajale to, kar bi lahko dajale vsled množice vode in nič manj vsled kratke zveze z morjem. Ali te vode so skoro popolnoma obubožale na svoji prejšnji bogati množini na ribah. Ako je treba to obubožanje še dokazati, navajam v to svrho le dve dejstvi. Kateri izmed naših lovcev se more pohvaliti, da je videl ali celo vstrelil bobra ? I Ali kje je lovec, ki bi mogel reči, da je vstrelil krasnega vodomca z jeklenoplavim svetlim perjem s prav kratkim na polumesec zaokroženim repom, v naših vodah ? Ali prav to, ker nimamo bobra in pohlepnega svetlega vodomca, ki na bregu voda ali na kaki višini, na kolcu ali pečini, preži na ribice, ter kakor se približajo obrežju, hlastne pod vodo ter privleče na dan ribica iz njenega elementa, to dokazuje revščino na ribah. Za ti dve živali se ne splača lov na ribe tu, radi tega sta poiskali drugo vodovje ter prepustili ta lov ljudem. Nasproti temu pa sem imel priliko na svoiera potovanju po gorah pred kratkim dva re« !&pa,vodomci v klužah ob ldrijici opazovat« pri lovu na ribe, in le želeti bi bilo, da bt bile naše vode tako bogate na ribah, ktkor so idrijske. Pa seveda v Idriji skrbi c. kr. gozdna uprava za riborejo ter vrže vsako leto več tisoč najboljših ribic v vode, nadzoruje pa tudi ostro in pravično ribji lov v teh vodah. Nasproti temu pa se misli v Primorju le ne lov,' za rejo se, kolikor jaz vem, nikdo ne zmeni. Nastaja torej vprašanje, kako odpomoči temu zlu ? To se more zgoditi pa mojem mnenju na ta-Ie način : (Dalje pride.) Injižemost. »Tefcojdaemska JcnJJgji Job In psa-lem. 118. Poslovenil S. Gregorčič. Str. 173. Cena K 1*80, vezan v platno K 2*30, po pošti'20 v več. Dobiva se v »Narodni tiskarni* v Gorici. Čisti dobiček »Šolskemu .doma". Dr, Fran Sedej je napisal .Pojasni In i uvod v knjigo Job". Str. 32in stane 40 v, oboje v platno vezano K 2*70. Ob 60-letnici svojega življenja je izdal pesnik to knjigo, ki je brezdvomno zanimiv pojav v pesniški puščavi naši. — Židovska mitologija o Jobu je že sama na sebi čista orijentalska poezija, ki je prešla tudi v krščanstvo ter zavzela tu celo znamenito mesto. — Pesnik Simon Gregorčič je podal Slovencem to pesniško snov v najlepši, najpo-polniši obleki. Knjigo smo prejeli te dni. Ne spuščamo se v pobližjo oceno, katero prepuščamo slovenskim literarnim kritikom. Dve kroni. Učiteljski konvikt je namenjen za v s e učiteljstvo na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem in Primorskem, Odbor. Odbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" razpošilja pod gore-njim naslovom to-le vabilo; »Pomagajmo si sami in pomagal nam bo Bog!" Na to geslo se je odbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" vedno opiral, in ne brez uspeha. V desetletnem društvenem obstanku je zložilo ljudsko učiteljstvo iz svojih krvavih prihrankov in s podporo svojih prijateljev nad 20.000 K zgradbenega kapitala. Vsa čast zavednemu učiteljstvu,posebna čast pa še našim vrlim kole g i n j a m, ki hodijo pri tem humanitarnem podjetju z učitelji z roko v roki ter imajo za »Učiteljski konvikt* še posebnih zaslug. Vsako leto so pa prispevali svoj dar na žrtvenik učiteljskega konvikta skoraj vedno isti učitelji in iste učiteljice, do čim jih je mnogo izmed nas brezbrižno gledalo, kako se njih tovariši in tovarišice pehajo in trudijo za boljšo bodočnost učiteljskih sirot in otrok. Vendar krivice ne smemo nikomur delati, zakaj marsikdo izmed našega stanu se je že večkrat izrazil, da bi prav rad daroval za učiteljski konvikt vsaj dve kroni na leto ter postal član »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta", če bi prišel kdo k njemu po ti dve kroni. Da ustreže podpisani odbor tej želji, zato je uvedel v ta namen čekovni promet učiteljskega konvikta, št.865.506, da tem potom pobere od vsakega učitelja in vsake učiteljice na Kranjskem, Spod. Štajerskem in Primorskem 2 K vsako leto. Zato se obrača podpisani odbor do p. n. učiteljstva s ponižno prošnjo, da se poslužuje tega čekovnega prometa ter s p o-močjo priložene poštne položnice vpošljc vsak učitelj in vsaka učiteljica »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" za tekoče leto 2 K letnine. Da si pa prihrani odbor mnogo stroškov in dela, zato razpošilja na ?ečrazredne šole po eno samo položnico, prosi pa hkrati tem potom p. n. gg. nadučitelje, da pobero pri svojem učiteljstvu letnino 2K ter po priloženi poštni položnici pošljejo ves nabrani denar odboru, ki bo vse zneske objavljal v »Učiteljskem Tovarišu«. V ta namen je pa treba zapisati imena darova-teljev oziroma članov na drugi strani položnice ter prilepiti v tem slučaju tudi znamko za 5 h. """"*" -'¦"¦¦" Vsak učitelj in vsaka učiteljica, ki plača »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta" na leto dve kroni, postane v zmislu § 8. društvenih pravil pravi društveni k. Pomagajmo si sami in pomagal nam bo Bogi »Zrno do zrna..." * * Odbor nam javlja, da so prejela to vabilo vsa šolska vodstva na Kranjskem, na Spodnjem Štajerskem in na Primorskem. Vse učiteljstvo prosimo, da se brez izjeme odzove odborovemu vabilu, da tako L, primeroma majhnimi posameznimi doneski skupno izdatno pomnoži zgradbe ni kapital. Na ta način naberemo vsako leto lahko lepo vsoto in tako pridemo najhitreje do svojega doma, ki bo učiteljstvu v čast in ponos, njega otrokom in sirotam pa v'tola-žilno in varno zavetje. Važno nalogo imajo sedaj šolski v o* ditelji, ki jim bodi sveta dolžnost, da se čimprej in čim izdatneje i odzovejo tu obj avljenemu vabilu. Kerševani & Čuk v Gorici ; v ulici Riva Castello štev. 4 (konec Raštelja. Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in z dežele svojo mehanično delavnico, zatogo iivalnih strojev In dvokoles Iz tovarne „Puch" ter drugih sistemov Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov. Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokoio jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi Šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. — Pogojujeva tudi dvokolesa. Gorica + Gorica Hdtel jri zlalem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z/verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. -— Izborna kuhinja. 'Dom^5a7!n^fu]a~vinXTžvira€r~ pilzensko «prazdroj> -pivo. Kupujem pravo Čisto naravno belo brinjevo olje. Janko Ev. Sire, Kranj prefcajevalec. Išče se vodjo za vže obstoječo zalogo piva v Gorici. Isti mora imeti poleg jezikovne zmožnosti tudi nekaj trgovske knjigovodske izobrazbe. Zahteva se primerno varščino v gotovini ali v drugačni obliki. Služba je tr.jna. Nastop in plača po dogovoru. Beflektuje se le na vestno in delavno moč. Tozadevne pismene ponudbe je pošiljati do 20. novembra t. 1. na naslov: Josip Rovaa. zalagatelj vrhniške pivovarno Gorica. P. s. Sprejme se tudi pridnega in pisave zmožnega razvaževalca piva. D1: uniu. med. Jernej Demšar se je po dveletni špecijelni izobrazbi na dunajski občni bolnici (na oddelkih prof. Richtla, Neumana in Lang&) in na polikliniki (na oddelku prof. pl. Frischa) povrnil ter prične ¦-----------—------ začetkom novembra ordinirati za ton in spine bolezni in za boriti LJUBLJANA Prešernove ulice, Mestna hranilnica, II. nad tropje. Naznanilo preselitve! Podpisani m usojam uljudno naznaniti svojim cenj. gg. odjemalcem in % slav. občinstvu sploh, da preselim s početkom novembra t. 1. , zalogo moke valjčnega mlina W. Jochmann iz Ajdovščine! iz dosedanjih prostorov v Rabatišču j u lastne prostore na Stolnem trgu 9. tik Stolne cerkve. O tej priliki se prav toplo pripora'«1 m za cenj. naročila na izborne mlinske šidelkft te domata tvrdke, zagotavljajoč najboljo postrežbo, toliko z blagom kakor uidi s cenami. Ob onem naznanjam tud.' da so odda v najem v hiši na Stolnem trgu f*»'V. «.). s 13. novembrom t. I. večji prostor, zelo pripraven za kako trgovino ali 'iojjo obrt v pritličju, ter 1 v«>Čje in 2 manjši jako čedni stanovanji v I. in II. naftairopju. Jos- Rovan. Zahvala. Povodom bridke izgube, ki nas je zadela do smrti nepozabnega brata oz. strica Antona Oabrijelčiča, trgovca in obi svetn-ka, nam je došlo toliko dokazov, iskrenega sočutja, da se čutimo dolžne izreči za nje najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo slavnemu starešinstvu, vsem gg. uradnikom, preč. duhovščini, nadalje prostovoljnemu gasilnemu društvu, gg. tržanom kanalskim in okoličanom za spremstvo dragega pokojnika na zadnji poti. Posebej pa še si. »Čitalnici« v~ Kanalu in njenemu pevskemu zboru za ginljivo petje. — Presrčna hvala! KANAL, 25. oktobra 1904. Žalujoči ostali. r^arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače %•¦• birraance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Domače delo. Ravnokar sem izdelal otročje čevlje vseh vrst črne, rmene in suknene, kakor tudi zimske čevlje za gospe. Gosposka ulica št. 14. Vsa naročila hvaležno sprejemam. Redka priložnost! Lelsratekčas!! Radi preselitve moje predajal e v hišo gospoda Pauletig-a, Gosposka ulica št. 10, tik hotela ,Tri krone", razprodam razno blago, samo do konci ne preselitve pod lastno ceno kakor: okoli 500 zimskih in letnih blus od 1 krone naprej, razne otroške oblekce predpasnike, spodnja krila, Čepice i. t. d. Po močno znižanih cenah. raznovrstne dežnike, solnenike, pihalke, čipkaste ovratnike, volnene rute, razno pletenine kakor: rokavice, nogavice, jopice, Jaeger-perilo, svilene in volnene šerpe, žepne robce, galoše, domače čevlje, moderce, pasove, svileno blago za bluse in okraske; nadalje razno perilo za gospode kakor: srajce, hlače, ovratnice; sport-no-gavice, in jopice i. t. d. — Razno modno blago za dame in gospode. J. Zoraik, trgovina modnega blaga in perila. M Gosposka ulica št. 7. Naznanilo. > Opozarja se si. občinstvo, da so prodaja edino pravi in pristni amerikanski petrolej „SPLENDOR" z registvovano znamko v Gorici edino le pri tvrdki Dominik Nardini .<•! na Travnika št. 11. Lekarna Gristofoletti j6f* 7 iorici na travniku. Trskino (Stokfiževo) jetrno otfe. j Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno- I rmene barve po K140, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno oye. | Kuba toga olja je sosobno priporoč- I Ijiva otrokom iit dečkom, ki so ner- Trskino jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljom so ozdravijo v kratkem času in z gotovostjo vso kostno boic/.ni, žlezni otoki, golšo, malokrvnost itd. itd. - Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. ~.-~._.---^t— Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. 4K Cristofolettijeva pijača iz kine in železa B^ niijboljšl pripomoček pri zdravljenju s trsknlm oljem. | Ena steklenica stane 1 krono GO vinarjev. Mizarska zadruga t Gorici išče pisarniškega vajenca za svojo pisarno v Solkanu. Prednost imajo prosilci s h-govsko izobrazbo. A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 tih zaloga (pega olja prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Molfetfe, Bari in Hics s prodajo na drobno in debelo. Prodajana drobno: K —-72. —80, —-88. —96,104, 1-12, 1*20, 1-36, 1-44, 1'bO, 180. --------- Na debelo cene tigodne. --------- Pošilja poštnine prosto na dom. Fosodo se pušča kupen do popolne vporabs olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski &is in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. Josip Visintini Mirodilniea v Gorici Tekališce Frana Josipa si 6. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri ki je pokvaril želodec, bodisi da se je prehladil ali prenapolnil želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, tako da trpina goročici, želodčnem krču, tiičanju želodca, težkem prenavljanju ali zasliženjn, bodi priporočeno dobro in izvrstno domače zdravilo, katero je že mnogo let v rabi. To zdravilo je Hubert Ullrich-oiro zeliščno vino. Ulrich-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zelišč, krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodečne bolezni in pospešuje obnovljenje sveže krvi. Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo. Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu, rlganju, deravlci (zgaga), napenjanju, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse te boleznij, ako človek parkrat pije omenjeno zeliščno vino. Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tesnobo, letanje (madron), srčno utripanje, brezsenost, kakor tudi zasedanje krvi v jetrih, vranici in vratnici (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi neprebavljivost in odstrani iz želodca in črev vse nepotrebne in nerabljive snovi. Medlost Medosi, pomanjkanje krvi in oslabelost i^^jgft?*^ krvi in bolnih jeter. Ako se nima apetita oslabi, a glavobol in noči prebite brez spanja j uplivajo tako nanj, da začne hirati. Zeliščno vino pomaga zopet, okrepivši životno moč. I Zeliščno vino pospešuje apetit, prebavo in reditvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene živce in obudi veselje do življenja- Vse co dokazujejo mnoge zahvale in pripoznanja. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po gld. 1"50 in 2- — v lekarnah v Gorici, Kor-minu, Ajelu, Čamplungu, Gradežu, Romansu, Fiumičelu, Gradišču ob Soči, Honkah, Ogleju, j Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu. Idriji, Ajdovščini, Sežani, Vipavi, Portogruara, Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogerske monarhijo in bližnjih deželah. Lekarna G. Cristofoletti v Gorici pošilja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po vsi Avstriji. ¦MT* Opominja se na različne ponaredbe! -"%tB Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrieh-ovo zeliščno vino. V Trstu se otvori tečaj za zdravljenje glasu. Jamstvo za* popolno ozdrav?jcnje. Nešte-vilno zahvalnih pisem, ki so po mnogih letih došle od ozdravljenih, kojim se bo- ' lezen ni povrnila. Prijave sprejema uprava lista »Edinost« v Trstu ali pa Mad. A. Nagel, Sprachheilanstalt Interlaken (Švica). Jernej Ukmar v Kobolih št. 1 (Gorenja Bran i ca) ima na prodaj '1150 hektolitrov == Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerine 100,0, rudečega vina 240,0, soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevega soka mane 30,0, kopreca, janeža, helenine korenike, amerikanske korenike, korenike svišča in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmeša! vina jako po eeni. Nova trgovina slanine Muratelli-ja Mansuetto. Tam se vdobi vsak dan sveže prešičje meso pripravljeno po trentin3kem na Činu. Trg o v>i na na pokritem trgu Tekališce Jos. Verdi. — Delavnica v Nunski ulici štv. H. V zalogi so različni izdelki iz prešicjega mesa kakor: glavina, velike klobase, parklji, osoljeno aH sveže prešiCje meso, špeh in druga zabela. „HOTBL BALKAN" TRST Piazza deila Csserma (Narodni Dom) 3 minute od Južnega kolodvora In poleg pošte s 60 moderno opremljenimi sobami Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna Zr goste hotela posebna restavracija v I. nadstr. Dvigalo. - Električna razsvetljava. - Kopališča. Shajališče ptujcev. ZLATAR = DRAGOTiN VEKJET (C. VECCHIET) ===== Corso 47 - TRST - Corso 47 = Trgovsko-obrtna re^trotfarja zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. Hraella« vlog* obrestuje po 4*/»#» — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru — Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojil« daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varficine tudi na 10-letno odplafavanje I vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Sfanje 30. junija 1904: Drlsil: a) podpisani.,..,.,.. K 1,174.800'— b) vplačani.........» 376.103'-^ Daaa potojlla......,....» 1,930.929'— 4 Vloga................» 1,828.591'— Priporoča svojo prodajalnfco zlatanine, srobrnine ter žepnih, zlatih In srebrnih ur Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Velika izber srebrnine za darila. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. " Ceno zmerno. — j\nton 3vanov pečenko - Gorica Velika zaloga pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po Železnici nn vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 53 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva »Delniške družbe združenih pivo-varen Zalee-Zažki Trg in ptzenjskega piva »prazdroj* iz sloveCe češke »meščanske pivovarne". Zaloga leda, karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej. Cona šmarna. Posfrožba poltena In točna.