NO. 194 Ameriška Domovina ■ r«v> :•«;••• /IIVVERIO ■ iL jki ttijEa AM€RICAN IN SPIRIT Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€A POR€IGN IN LANGUAGE ONLY Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix dy. Puebla BockSprtng* “CLEVELAND. OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 29, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX James I. Mdntyre novi Novi grobovi proračunski direktor Odstopivšega Be rta Lance-ja je nasledil njegov namestnik. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je imenoval za novega proračunskega direktorja namesto' odstopivšega Berta Lanceja James T. McIntyre-jo ki je doslej vodil ta oddelek kjc.m sklepu, da je Izrael tre-mh za dosego celotnega spora- uničiti in izbrisati s Srednje-zuma med Arabci in Izraelci. ga ^ z,hoda. Carterjeva vlada jc v prvi uradni izjavi k razgovorom v Ismaj- 1 Odpor v Izraelu liji podprla napor Sadata in Fe- Fiedsednik izraelske vlade gina ter pokazala polno zanima- Menahem Begin je po svojem nje in pripravljenost ZDA, ta povratku domov izrazil zado-napor podpirati, ko prehaja v voljstvo nad razgovori s Sada-razdobje podrobnega dela in te-; tom in kazal optimizem, mer' žavnih iskanj rešitev. tern ko je njegov zuhanji mini- ster Moshe Dayan izjavil, da je Sadat odklanja poseben Izrael pred trdo odločitvijo, ka-sporazum za Egipt tero je treba temeljito pretehtati. Izraelski zastopnik je ponudil Kar je ponudil Begin Sadatu imeti mejo drugod, kot so jo j no stražo, pa nato odšel, ne da priznavali Tajci. Ti spopadi so bi plačal račun. Tega naj bi bil v gverilskih enotah, ki se vež- ostali omeieni in iih ie seda3 ba' Poslal razoiaLani laslftik hot®la E8iPtu vrnitev vse8a Sinaia’ to- v svojem prvem uradnem pred-bajo v Mozambiku in od tam ie konec- Boii ^Vietnamom so predsedniku Franco,ke repubh- rej obnovo predvojnega stanja, ^ mm z Arabci. je vpadajo v Rodezijo, tudi ženske. se med le™ ^mb> k° obe ke Valeryju Cscarcu. ker področje Gaze stvarno m b,- n& m0-an od ri Te ne služijo v njih samo kot stram vztrajata pri svojih -ah- Nedavno je lustml omenjene- lo nikdar združeno z Egiptom desničarsKih litičnih .skupi. borke, ampak so celo poveljnice tevah' Shsijo se glasovi da bo ga hotela Mic lel Guerard poslal kot njegov sestavni dei. če bi se nah y Izraelu in na kritiko prj nekaterih borbenih enot. posredovala LR Kitajska, ki pismo ‘ The Internaaonal Her- Sadat odločil govoriti m pogaja- m na w dvomj_ Med objavljenimi dokumenti vzdrzuJe reone diplomatske sti- aid Tribune” v Parizu, ki je ti samo v imenu Egipta in za . . . ... kr* t nhe>ma riržnvnma, vpodnr rrinfsln rmrnip naroči jo v smotrnost in uspešnost Bo- spiski osobja gverilskih enot ke z obema državam^ vendor Printsla **7?° ,med bi bil sporazum z Izra- postopanja, Sadat je z imeni in številkami orožja, ki jim je bilo izdano, fotografije znanih gverilcev v družbi oboroženih in uniformiranih gve-rilk. Vlada Rodezije je objavila vse tesnejše s Kambodžo. Etiopci poročajo o uspehu v Ogadenu ADIS ABEBA, Etiop. — Vlad no poročilo govori o zmagi vladnih etiopskih čet v Ogadenu. V večdnevnih bojih naj bi bile vladne sile pokončale 675 somalijskih gverilcev. To poročilo ni bilo doslej potrjeno po nobenih drugih virih -------------o----- Pogajanja za končanje štrajka v premogovnikih WASHINGTON, D.C. — Pretekli torek so bila obnovljena pogajanja med predstavniki U-nije premogarjev in predstavniki premogovnikov za končanje štrajka, ki se je začel 6. decembra. Predsednik Unije A. Miller je dejal, da ni posebno optimističen, dva njegova sodelavca pa sta napovedala, da bo štrajka skoraj konec, ker da sta pri pogajanjih obe strani dobro razpoloženi. prvimi, v katerem pojasnuje: elom možen na samem mestu. al d& sedanja ?n_ ------°------ I "KoLsl Prav lahk0 Predstav' Egiptski predsednik je med tem nudfea Izraela ni zadostna) deja, Argentina izpustila ljate’ Tlt0 ne Sre blaga 1- to odklonil in se odločil osla o ^ .e Izrael še pred giavn0 389 političnih Jetnikov ^ ^ c ve. BUENOS AIRES, Arg. - Vo- se j„z se veono smejim in da Ko je. Sadat zavzel tako sta- ^ m7 zasedenega 02eihija to gradivo, ki so ga rodezijske jaška vlada je objavila, da je iz- sem ot plačan z obratno peto. ^ je bilo jasno, da je nagel Arafccem y 2ameno.za 8Voj spre- vamostne enote zesegle v tabo- pustila 389 političnih jetnikov. Hotelir m razkril koliko e sporazum nemogoč Begm je v y araskem okolju Srednje-riščih gverilcev v Mozambiku, ki so bili v zaporih, ne da bi jih račun znašal, toda znano je da imemUzrdela ponudil Arabcem gfi vzhoda in ^ mirno sožitjp 7 kamor so udarile pred nekaj uradno obtožili kakili posebnih stane v njegovem n c u. -. ,ia področju Gaze in zaho m ga Arabci ali pa na nadaljevanje tedni in po lastnem poročilu pe- prestopkov. To je doslej .najv-č- preko n^u * $ , - ^ lo P brega Jordana, kjer noče arao- spor£. in trenj z Arabci, če tega končale preko 12(30 gverilcev in ja skupina političnih priporni- f P°f bno/f® ^ st^ ^tvanU posebno dn- 026mlja vrnitl gverilk. Vlada Mozambika sku- kov, izpuščena iz zaporov. jev od8°'°1 . , B, * * zsv0 HcUesunskili Arabc v, . y jzraeiu dvomijo v priprav- paj z vodstvom gverilskih enot Del vojakov, ki so prevzeli o- s>,e ’'"° ,c , . ' ’ moupiavo, pn čemer pa i jjenest Arabcev za popolno poje trdila, da so rodezijske čete blast po odstavitvi predsednice lonia 'oimt k1 -1 rae am 0 aN°^p. ‘*e miritev z Izraelom, ža kar imajo tekom tega napada pomorile ve- republike Izabele Peron, priba-j .. . postojanke. Sa cU je v imenu .v d0volj razlogov v stališčih PLO liko števdo žensk in otrok. Ob- ja do prepričanja, da je prišel, Indonezija izpustila rabske slrani to izraef ° .f"' in v stališčih, ki jih zavzemajo java gradiva naj bi pojasnila, čas, ko bi naj vojaki zopet izro- ! 10,000 zapornikov (UK ’° 0/'1,u ' a OVO ■*. °’ arabske države Irak, Libija, Si- take ženske so bile ubite. Via- čii vlado v roke izvoljenih pred- DJAKARTA, Indonez. Via- ou an je, a ia ci vz raJF) rjja A^jr nasproti Sadatove- da Rodezije je zanikala trditve stavnikov naroda. Po sodbi teh da je objavila, da je izpustila pri za te\i po as m rzavi a nastopu, ter hočejo ohraniti Mozambika, da bi njene var- vojaških vodnikov je levičarska 10,000 zapornikov, osumljenih lestms i ra cev. ^ postojanke, ki jih smatrajo nuj- nostne sile napadle “begunska” gverila, ki je povzročila izgrede pripadnosti komunistični partiji Izrael^ te arabske za. eve za ne ^ lagtno varnosL taborišča, kjer bi naj bili pre- in vršila nasilja, v glavnem strta in njenemu poskusu prevrata enkrat se m priprav jen sprej - Izraelski pariament je včeraj težno žene in otroci. in je njena nevarnost prešla. leta 1965. tl> ker Vldl v ta 1 rzav ’ ^ po 9-urni razpravi odobril Begi- ___________________________________________________________________—---------------—----------- nov predlog. Begin je nato izjavil, da bo sedaj čakal na proti-, predloge Sadata. I ------o------ AMERIŠKI DOLAR VZTRAJNO IZGUBLJA PROTI VODILNIM VALUTAM Vremenski prerok i Postopna razvedritev, delno sončno z najvišjo temperaturo 30 F (-1 C). WASHINGTON, D.C. — Letošnje leto dolar drsi na mednarodnem denarnem trgu v odnosu proti glavnim trdnim valutam vztrajno navzdol. Velikanski primanjkljaj v zunanji plačilni bilanci in veliki primanjkljaji v zveznem proračunu v preteklih in letošnjem letu uničujejo nekdaj tako mogočni dolai, manjšajo njegov ugled in vrednost doma, še bolj pa v svetu. Nekateri so sedanji, šibki dolar začeli imenovali kar “Carterjev” dolar. ZDA pustijo dolar drseti navzdol v prepričanju, da bo to pomagalo k odpravi primanjkljaja v zunanji trgovini ki bo v tekočem letu dosegel okoli 28 bilijonov dolarjev, v glavnem zaradi velikega uvoza olja, v precejšnji meri pa tudi zaradi rastočega uvoza industrijskih izdelkov, ki jih tujina ponuja cenejše kot domača industrija. Evropske države in Japon- ska protestirajo proti padanju vrednosti dolarja, ker to draži njihovo blago v ZDA. kamor ga skušajo v čim večjem obsegu še dalje prodajati namesto, da bi povečale potrošnjo doma, kar zahtevalo ZDA. Doslej so industrijske dižave Evrope, zlasti Zvezna republika Nemčija in Švica ter Japonska pokupile letos za blizu 30 bilijonov dolarjev, da bi preprečile nadaljno rast vrednosti svojih valut na-pram dolarju. V Washingtonu trdijo, da “zanemar j an j e” obrambe vrednosti dolarja služi svojemu cilju in ZDA ne prizadeva hudo, dokler so izvoznice olja pripravljene ostati pri njegovi sedanji ceni in za olje sprejemati — papirnate dolarja. To utegne biti do neke mere res, toda nobenega dvoma ni, da bo padanje vrednosti dolarja v tujini pospešilo tudi porast cen doma! Pred petimi leti je bilo tre- ba dati za nemško marko 31 centov, lani že 42, pretekli teden pa celo 47. Švicarski frank je bil vreden pred petimi leti 26 ameriških centov, lani ob koncu leta 40, zdaj pa je treba plačati zanj že 48.8 centov. Francoski frank je stal pred petimi leti 19 centov, koncem lanskega leta 20 in pretekli teden 20.9 centov. Britanski funt je stal pred petimi leti $2.60, koncem leta 1976 $1.67, pretekli teden pa $1.86. Za naš dolar se je dobilo pied petimi leti preko 330 ja-) panskih jenov, ob koncu leta 1976 še vedno blizu 300, pretekli teden pa samo še okoli 240. Kanadski dolar je bil pred petimi leti vreden blizu 1.10 ameriškega, proti koncu lanskega leta se je z njimi izenačil, od tedaj pa zdrsel dalje navzdol in je sedaj vreden le 0.914 ameriškega. Za dolar se je dobilo pred petimi leti 26 avstrijskih šilingov, lani koncem leta okoli 18, pretekli teden pa le še 15.38. Sredi preteklega tedna so se tečaji dolarja ustalil in nekaj porastli, ko je predsednik Jimmy Carter v posebni u-radni izjavi zagotovil, da ZDA ne bodo mirno gledale in trpele nerednosti v prostem tečaju dolarja. * Padanje vrednosti dolarja v tujini je v prvi vrsti pr zadelo ameriške vojake v Evropi in na Japonskem, v nič manjši meri pa tudi vse one Amerikance, ki potujejo na tuje v države, kjer je vrednost dolarja najbolj padla. Značilno za sedanji položaj dolarja je to, da se zanj v ZDA dobi precej več kot v večini držav na tujem. Pred leti je bilo prav obratno. Zadnje vesti Iz Clevelanda in okolice Popravek— Joseph Delchin Sr., o katerega smrti smo že poročali, je zapustil ženo Marijo, rojeno Marinič. Prizadete prosimo op-roščenja zaradi napake v poročilu. Vstopnice v prodaji— Vstopnico za Korotanovo silvestrovanje so naprodaj pri Janezu Semenu, telefonske! številka 944-1671. Za ples in razvedrilo bo igral Alpski sekstet. Prijazno vabljeni! Baragov dom vabi— Baragov dom in Družabni klub priredita svoje silvestrovanje z večerjo in plesom v lastnih prostorih na 6304 St. Clair Avenue. Vsi lepo vabljeni! Osmina— V soboto ob desetih dopoldne bo v cerkvi Marije Vnebovzete zadušnica za nedavno umrlega dr. Franca Blatnika. Bivši gojenci salezijanskih zavodov lepo vabljeni! Skupno sv. obhajilo— Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu imajo v nedeljo pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo. Seje popoldne ne bo. Nagrade :;o dobili— Na včerajšnjem sestanku St. Ciair Business Association so bili izbrani za nagrade: $350 Joe Butler s 764 E. 249 St., $25 Don Davidson s 5417 St. Clair Avenue, po $15 Min Kader s 6439 St. Clair Avenue, Jim Paynter s 1057 E. 69 St. in Alice Blaskovic s 6616 St. Clair Avenue, po $10 pa Frank Dolenc s 1119 E. 71 St., Salter Printing na'5411 St. Clair Avenue, Nancy Avsec s 1164 E. 61 St., Chuck Schneider z 2607 Snow Rd. ter C. Slapnik s 6306 St. Clair Avenue. Posebni nagradi sta dobila $25 William Hrastar od Mell-O-Bar in Ann Jezerinac s 5602 Carry Avenue. ------o------ Korčiioj vodi 7 5:4,5 BEOGRAD, SFRJ. — V tekmi med Viktorjem Korčnoj^m in Borisom Spaskim, ki bo odločila o tem, kdo se bo pomeril z Anatolom Karpovim za svetovno prvenstvo v šahu, je 12. igro dobil Spaski. Korčnoj še vedno vedi s 7.5:4.5. Skupno bosta igrala 20 iger, oziroma, dokler ne Ijo eden od njiju dosegel 10.5 točk in s tem končno zmago. ----------------o — Nemški in laški levi teroristi so povezani WASHINGTON, D.C. — Pred- DUNAJ, Avstr. Avstrij- sednik ZDA Jimmy Carter je ske varnostne oblasti trdijo, da danes zjutraj odletel na 9- 80 odkrile dokaze ° P°veznvi dnevno potovanje v tujino, med skupinami nemških levi-tekom katerega bo obiskal 6 carskih nasilnežev ‘ Oddelka držav, Poljsko, Iran, Indijo, ^ece armade m med Rde .m, Savdsko Arabijo, Francijo in brigadami’ , slično levičarsko Bejgjj0 skupino nasilnežev v Italiji. WASHINGTON, D.C. — Pred- sednik je včeraj objavil imenovanje industrialca G. Wil-liama Millerja, načelnika upravnega odbora Textron, Inc. z glavnim stanom v Providence, R.I., za novega načelnika Fe- stanišču pretekli torek je bilo doslej najdenih 14 trupel ponesrečencev, 4 še pogrešajo. Slična eksplozija pretekli teden v New Orleansu je ubila 34 ljudi. deral Reserve Boarda, ko bo KAIRO, Egipt. Predsednik sedanjemu A. Burnsu s koncem prihodnjega meseca potekla njegova poslovna doba. Poslovni svet je imenovanje sprejel ugodno, četudi bi raj-še videl, da bi bil Carter ponovno imenoval na to mesto A. Burnsa. GALVESTON, Tex. — Pri eksploziji v žitnem silosu v pri- Sadat je včeraj na tiskovni konferenci, ki jo je imel skupno z nemškim kanclerjem H. Schmidtom, ki je v Egiptu na uradnem obisku, pozval Izrael, naj ponovno preudari svoja stališča v skladu z novim ozračjem, ki sta ga ustvarila njegov obisk v Jeruzalemu in Beginov v Ismajiiji. K;1 Drwsovi^ grama, pičli r„o v mednarodni politiki, kjer Carterjev boj za človekove pravice povzroča več vznemirjanja in odpora kot pa napredka. Kljub vsem težavam moremo vendar reči, da so ZDA od vodilne trojke sveta najtrdnejše, najustaljenej-še in njihovo p(ebivalstvo živi materialno najboljše in v največji svobodi. IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. — Srečno, Kaj pa slovenske šole? Ni jih zdravo in mirno leto Gospodovo veliko, a storijo ogromno dobre- 1970, to je danes moja iskrena ga za slovensko mladino. Veste, j/.i tfUa K* t)*’ Združenih iriav .* sv' #81)0 rt, i> ■ OC iu> »en H.) J'Mm'’ tLA r I. • »'ir W )>• /1*^.1. b14 (8’ fot 8 tuontha. 5H.0(i to* t moatii* waaedo anc Foreign Countries WO «U i>ej year, $15.00 for b months, $8 50 for 8 month* fr riday ttditicxn $10.00 for one year. SUCONU CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO AS No. 194 Thursday, Dec. 29, 1977 Ob koncu Ida 1977 Ko se icio 1977 izteka, je prav, da se ozremo malo nazaj in pomislimo, kakšna so bila naša pričakovanja ob njegovem začetku in kako so se nam izpolnjevala. Ne mislimo na posameznike, ampak na vso našo deželo, na ves svobodni n vet. V mednarodnem življenju ni bilo bistvenih sprememb, svet je razdeljen, kot je bil v začetku leta, trenja so v glavnem ostema, kot so bila. Sovjetska zveza se pri- BESEDA IZ NARODA želja vsem čitateljem te kolone, kaj manjka nam Slovencem? j Vsem, najprvo seveda tistim-' Smisel za žrtve in sodelovanje, •kateri jo tudi plačajo, nazadnje;Smo na točki, kjer gre za biti pa še onim, ki hodijo k sosedu'ali ne biti. Praznovanje 70-leinice msgr. Louis B. Baznika CLEVELAND, O. — V torek, je bila fara sv. Vida leta 1949 2e 13. decembra 1977, smo slovesno na začetku razpadanja kot slo-obhajali 70. rojstni dan duhov- venska župnija. V letu 1949 in nega vodje naše Ameriške Slo- 1950 so se potem prvi begunci venske Katoliške Jednote — naselili največ v fari sv. Vida, K.S.K.J., prelata msgr. Louis B. pri Mariji Vnebovzeti, nekaj Baznika. Župnik fare sv. Roze, manj pri sv. Lovrencu v New-kjer je sedaj msgr. Baznik, je burgu. V nekaj letih so potem 1 , kar na tihem, brez vednosti begunci kupili hiše prejšnjih knVge- Odpovedala sta vse Za monsignora Baznika, povabil slovenskih naseljencev, ki so se cf ^ _da:i. brat! Mnogi bi list lahko brez vsake škode naročili. Kaj pa novoletni sklepi? Vsak jih dela in računa, kako bi boljše prišel skozi v novem letu. Jaz in vi. Pregovor pravi: Človek obrača — Bog obrne. Upam, da ne boste med tistimi, kakor sta bila Jaka in Špelca Onegav-nova Tudi ta dva sta sedla k mizi in delala načrte. Sklep je bil: Šparati morava, sicer ne bova prišla skozi. Rečeno — storjeno! Pri šparanju sta se najprvo spravila na časopise in sorodnike in prijatelje slavljen- takrat množično začeli izselje- •ra tista miloščina, aj 30 sama ca, da slovesno obhajamo njegov vati v predmestja. Župnija sv. potrebujeva. Sklep sta izved a. rojstni dan. - Vida se je tako ohranila, je še Skrtala sta, kjer se je le dalo. ! V torek, 13. decembra, je bila danes močna in trdno središče ^ista Pa škrtala pri pijači. Ne [ob 5.30 uri zvečer v ta namen naselbine in prav za časa župni-jPr* vinu> pKu m nc pri zganem, darovana slovesna koncelebri- kovanja msgr. Baznika se je raz- koncu polletja sta delala oi rana sv. maša v cerkvi sv. Roze širila in utrdila, ko je bila obno-„ _ . . na zapadni strani Clevelanda, vij ena šola in postavljen impo- zadeva, da bi l.vonila in. Če le mog'oee, okrepila SVOJO vo- Somaševalo je 16 duhovnikov, zantni avditorij Sv. Vida. diino vlogo v komunističnem •svetu. Svoje satelite ena- pridigal pa je prevzvišeni) dr. Kdo bi si torej mogel misliti J6 nekaj, kaj pa drugi izdat- ko pazljivo m ( dio .oo nadzira, kot jih je, pomaga ohra- Ambrožič, pomožni škof tam ob koncu leta 1945, niti sam ki? Ugotovila sta, da sca izdala n j ati v njih “sooi'ihzcm”, ponekod — kot na Poljskem v Torontu, Kanada. takratni vojaški kurat Baznik !v enem polletju $126 za alkohol- — celo S precej ^rtvami. Te skuša dobiti povrnjene Z iz- gjiof Ambrožič je v pridigi si ne bi mogel predstavljati, da rabo drugih, kjer in kadar se ji ponudi priložnost. Vse navedel nekaj spominov o svo- se z njegovim delovanjem za lanco: Prihranila sva pri knji- gah in časopisih ter pri drugih "nepotrebnih” stroških $60, to ne pijače vseh vrst. “Slabo gospodariva,” je rekel mož. “Tega pa ga cukaš, kjer in kadar koli le moreš.” Pa sta se skregala do hudega. Tudi v novem letu ostanimo zvesti slovenskim izročilom. Mohorjeve morajo biti pri hiši za vsako ceno, Ameriška Domovina in Aye Marija prav tako. Na družini dom stoji, sem nekoč zapisal. Dokler bodo naše družine doma gojile slovensko besedo, slovensko pesem, hodile skupaj k slovenski maši in rade skupaj prihajale na slovenske prireditve, bomo še nekako izvozili. Na žalost vidim, da tnla-dine večkrat ni zraven, ne išče stikov s slovensko družbo. Tone v tuji svet, se ne zanima več za slovenske narodne in duhovne dobrine. Sklep nas vseh naj bo: Zboljšajmo to stanje, dokler ni prepozno! Ne tarnajmo, ampak delajmo, roko v roki za ohranitev slovenstva. * To niso več novice, ampak nam, ki stalno prihajamo k Sv. Štefanu, so že prijetno dejstvo. Dobili smo v cerkev noyo zvočno napravo. Obenem tudi dve novi stojali: eno za branje beril, drugo za duhovnika. Stroške je krilo Oltarno društvo fare sv. Štefana. Stroške za zvočne naprave so krila društva KSKJ fare sv. Štefana (Sv. Štefan, Marija Pomagaj in Sv. Ana). Dvorana (Farni center) je tudi znotraj dobila sveže lice. Vsa je prebeljena. Vse to so zastonj naredili starejši možje (Senior Citizens), ki se zbirajo v svojih prostorih tam, kjer je bjl nekoč otroški vrtec. vinarjem in televiziji dajal P°' trebne podatke. Tudi demokratske ambasade so se zelo zanimale za nastali položaj. Morda zaenkrat ne bo nič iz tega, toda svobodni svet vedno bolj spoznava stanje v Titovi Jugoslaviji. Na zgradbi “ambasade” je velik hrvatski grb, na strehi se vije velika hrvatska državna zastava. Naš umetniški zgodovinar ek' Rajko Ložar je razpravljal o jugovzhodni Evropi in omenjal \ ažnost Balkana za Slovence' Nimam nič, če strokovnjak raziskuje stare zgradbe na Balkanu, katere pa nimajo nobene zveze s Slovenci. Da ne bom dolg, samo dva primera: Poznal sem izvrstnega fanta, ki je z menoj oodeloval pri ustanavlja' nju Orlovskih odsekov. Klicau je bil k vojakom. Na Balkan £e' veda. Ko se je vrnil, je bil P°' polnoma spremenjen. Govoril sem z njim in ga prosil za P°' novno sodelovanje. “Pusti me vsaj leto dni pri miru. Ti ne veš. kaj je Balkan.” Povedal je več kot dosti... Poznal sem fanta v naši soseščini. Tomaž Kralj se je pisal. Vojake je služil v Prl' štini. Za nek malenkostni Pre' grešek, če je sploh bil, mu je u' kazal bedasti srbski kaplar gk' dati v sonce. Fant je oslep6 • Slep se je vrnil in ni prejel nobene odškodnine, ker je bila “hrabra” jugoslovanska vojsk3 “bog bogova”. Naj gredo učeni gospodje balkanizem oznanja komu drugemu, ne pa zavednim Slovencem, ki niso in nočejo m ti Balkanci. med Somalijo m Etiopijo, se pri tem prvi zamerila in izgubila na njenih tleh svoja vojaška oporišča, ko se je povezala z drugo. Sovjetski položaj v ostali Afriki tudi ni posebno močan. Socialistična vlada v Angoli se drži le z vojaško pomoč jo Kubancev, nima pa tudi s temi vred dovolj moči cb bi uveljavila svojo oblast nad upornim južnim in m Vd'■ p delom. Tudi v Mozambiku, ki je v pri-, c. rViv-otrHo "vero noložai z• to n: pntnv in n iv- 11 dnig . lulc Kakšna je razlika med Evo Dobro smo se postavili za Bo- |n jc,van^0?” Žič in novo leto. “Ameriška Do-1 «Nobene/ 0be sta bili izgna' __ „ je spremenil ime. Sedaj se piše: Jože Ti 0 Brez (Jovanke namreč). Taki "vici” krožijp po Si°v niji. Dokaz, kako je Tito Pr ljubljen. satelitske avif' V11 se pritožujejo nad sovjetskim izrab- jih prvih in poznejših stikih Z slovenske begunce v Italiji in si ti kriv, ker ne bereš rad, rad Ijanjern, vendar o U.rn ne pride dosti v svetovno javnost, msgr. Baznikom. Prvič ga je Avstriji že podaljšuje življenje Sbvjetska zveza je slavila 60-letnico boljševiške re- msgr. Baznik prijazno sprejel v župnije sv. Vida v Clevelandu volucije V Rusiji, pn čemer je sodeloval ves ostali ko- župnišču sv. Vida, ko je bil še vse do sedanjega časa in še za munistični ^vet z izjemo LR Kitajske in Albanije. Bilo bogoslovec, pozneje pa kot du- mnogo let. je veliko govorjuva, veliko govorov in novih, obljub, do- hovnika leta I960. Škof Ambro- Ob tej 70-letnici msgr. Baz-sežki pa niso bili nosebno občudovanja vredni. žič je tudi na kratko nakazal nika so se tudi čudovito pove- Sovjetska zvezo je res poleg ZDA politično, gospo- delovanje msgr. Baznika kot vo- zala znana imena iz tistih časov, darsko in vojaško največja sila na svetu, toda je kot nje- jaškega kurata v ameriški ar- škof dr. Alojzij Ambrožič je na prednica carska Rusija Še vedno močno zaostala V madi neposredno ob koncu dru- pridigal pri slovesni sv. maši Z£ IKaj pa, če bi se naročili knjigo movina” je prejela iz Chicaga n^» primeru Z industrijsko razvito Zahodno Evropo, Arne- ge svetovne vojske. Ko je škof rojstni dan msgr. Baznika, stric j‘Škof Rozman” >. Vse to bi va« 43 voščil Vsem za razumevanje jože Tito gro2 si riko in Japonsko. Njena industrija za vsakdanje potre- pozneje potoval po severni rta- škofa Ambrožiča, pater Bernard iStalo na leto $58. Tisti, kateri ne Bog plačaj! b° prebivalstva ,e poleg tega V začetni dobi, njeni izdel- liji, so se ljudje tam še dobro Ambrožič, je najprej v Lemon- marajo ne slovenskega katoli- ki so pod povprečno kakovostjo, pa jih poleg tega še spominjali slovenskega vojaške- tu in pozneje v New Yorku spo- škega časopisja in ne slovenske . Hrvati v svobodnem svetu so vedno primanjkuje. Nekdaj je bila Rusija izvoznica Sa kurata v ameriški armadi, redno vodil akcijo za prihod bežita in drugih deželnih pridelkov, sedaj pa je Sovjet- kapetana Baznika. ^ guncev v Ameriko, prav tako je ska zveza med glavnimi uvoznicami žita iz ZDA, ko ga ! • Ko)sem poslušal pridigo škofa oec škofa Ambrožiči, rajni Loj-dema ne prideK dovolj za vse potrebe. j Ambrožiča, sem premišljeval, ze Ambrožič, v Avstriji in poz- Težave, ki im ima doma, vodstva Sovjetske zveze :kako čudovito božja Previdnost neje v Kanadi zelo pnza evno ne zrdržuieio, da ne bi posegalo v razvoj po vsem svetu, jyocl1 P° svojih namenih člove- deloval v begunskih m izse je-kierkoli se "ponudi priložnost za širjenje komunistične •ska Pota- Tudi jaz se dobro spo- niških zadevah, revolucije in za slabljenje položaja svobodnega sveta. !nanJam oblsk>a ameriškega vo- Po sv. masi so bili gos je po-Na srečo tega ootjetska zveza letos ni bila v tem pogle-j i^ega kurata kapetana Baz- vabljeni na večerjo v župnijsko du posebno uspešr a. Zapletla se je v oboroženi spopad aika v vojaškem tabonscu For- obedmeo. Ija je osebno prišel 1 - - r ----- ■ ■ ■ ■ h v severni Italiji. Z nami je čestitat msgr. Bazniku tudi cle- govoril slovensko. Kdor tega ni velandski pomožni škof Shel-sam občutil, ne more dojeti, ka- d on, mestni svetnik pristojnega ko blagodejno in vzpodbudno je okraja pa je slavljeiicu izročil na nas vplival tak obisk, v času, priznalno spomenico mestnega ko smo bili od vsega sveta zavr- sveta Clevelanda, ženi kot “people, nobody wan- Cd glavnega odbora K.S.K.J. ted”. so bili navzoči g. J'oseph Basko- Vendar je bil to le malenko- vic z gospo, g. Joseph Zorc iz .ten dogodek v delovanju msgr. No. Chicago. Nadalje gospa aznj.ka. Ko v mislih poveza- Frances Nemanich 111 urednik lila. Od župnije sv. Vida. knjige, se mi zdi, so se izkoreni- prenesetili avstralsko javnpst. nili iz slovenskega občestva. Za takozvani “jugoslovapski dr- žavni praznik” 29. nov. so v ki prinaša toliko za Slovence glavnem mestu Avstralije Can- : Naše geslo v letu 1978 bodt zanimivih, pa tudi koristnih berr' odprli prvo Hrvaško am- pociprimo “Ameriško Domovi stvaii. Želim Vam vesele praz- basaclo v svobodnem svetu. Pre- no>y «Avp Mario” in Mohorje^0 mke in srečno novo leto! .■> v. 2 . o.. -s.ru 1 Aj. rum',:. o i Ta , c je Rr..com vserah.tgbboko v ož". n j lo ir or a1 i ycč -stoletij živeti pod mongolskim ja r~ r ra. . , 'r"" .* r razstavljajo tretjo silo v trojki, od katere z? v 1 i oda sveta in na katei o se ves svet slano ozira. ' letošnjem letu so dobile novega vodnika v predsedniki Jimmvju OcLeUjU' Javnost je ob njegovem nastopu veliko pričakovala od novega moža v Beli hiši, prav take je z upanjem gledal proti njemu tudi ves ostali svobod ni svet. Ta noti el uje močnega, sposobnega vodnika, kr ga ne muči le go. podatski zastoj, ampak tudi moralno vrenje. Pri prem katerih narodih so namreč postale sla rc vrednote, 'Lan smotri in gledanje na življenja negotovi, mlajši rodovi se oži rajo po nečem “novem”. v: deželi :c zdi, da se je položni začel tudi rrc 'r AolrjHi ncroca/k da je '^ladiee r viAikih Selah bol j predana študiju in kaže \r if..ih r ay, id j 2c bile pod komunistično kon-olo in prav tam so se valile leta! Hvala g. j k e beguncev iz vzhoda pod povabilo in Vam za gostoiju-aščito zapadnih zaveznikov, ben sprejem. KOiij' ., 1.011.vieilee. Msgr. Laznik, še na mnoga Hvala g. župniku Vail-u Jože Melaher IZ NAŠIH VRST isgr. Baznik je bil prvi, ki je oslal Slovencem v Ameriki ve-odostojno poročilo, kaj se do-jaja ob italijanski-jugoslovarilki meji. Poročal je o nasiljih! n navalu beguncev v Italijo in Vvstrijo in o napetem razmerju. Cleveland, O. Priloženo po-ued anglo-ameriškim vojaštvom •aljam naročnino za eno leto. n Titovimi partizani. ie naJ bP. za tiskovni V juniju 1945 je bila v Joh- ski.:.cl Ainenske Lk.movinc. ,,'tj ■tu, lil, ustanovljena Liga slo- Bog, da bi ta priljubljeni čatezenskih katoliških Amerikan- pis še dolgo izhajal in prinašal ev, v Rimu pa so takrat usta- zdravo duhovno hrano v sloven-wili na Via de Colli begunsko ske domove, ntralno pisarno pod vodstvom Blagoslovljene praznike in -. Mihe Kreka. Msgr. Baznik,' srečno novo leto želim vsem, ki ■ : - )rci-i vrjaški kurat, uri Ameriški Domovini el, da se Pav. J. Varga Jože Hace :lc Redondo Beach, Calif. — Spoštovani! Prilagam ček za $30 za enoletno naročnino in ostanek za Tiskovni sklad lista. Ta mi vedno ugaja in sem vselej vesela, kadar ga dobim med ostalo pošto. Bog Nam daj v novem letu veliko novih naročnikov, da bo list lahko dalj časa vzdržal, podaljšal svoje življenje in tudi v bodoče redno obiskoval slovenske domove. Vesele praznike, srečno in u-speha polno novo leto! Mary C.' Hribar ri Seville. Conn, i— Spoštovani urednik! Z n oj večjim zanimanjem čitam v Ameriški Do movini .“Vesti iz Slovenije'. Zato Vam svetujem in prosim da bi o tem pisali v vsakem izvodu in to čim več. Z lepimi željami in pozdravi! John Hlad" * « Unionville, Oht. — Spoštovano uredništvo! Pošiljava ček za sene till so prijatelje in še bolj pa Titove oblastnike. Hrvaški ambasador Mario Dešpoja je imel polne roke dela, da je 110- družbo! Lep pozdrav vsem skupaj! “Toti Staj ere’’ EEšKuSrifO V Poiiiurju bodo gojili in je v celoti elektrificirana- in začetke | hren Hren so začeli gojiti organizirano pred štirimi leti. Poyrsine \ zasejane s hrenom so v Pornur-iu rasi le iz leta v leto, tako so preteklo jesen pridelali že do 14 vagonov hrena, katerega dobro tretjino bodo izvozili na zahodna tržišča. K pridelavi so pritegnili že 54 kmetov, mRd njimi 7 takih, ki •so zasadili s hrenom k;m cel hektar, nekateri pa celo blizu dva. Ker je povpraševanje po hrenu doma kot v deželah Zahodne Evrope veliko, ga bodo spomladi zasadili na 40 hektarjih, do leta 1980 pa načrtujejo. njeno zgraditvijo ... - v ^0, obratovanja je pristanišče J per šele dobilo potrebne P°£0j _ * p SPI za razvoj in rast. Po njej gre daj okoli tri četritine cel°tn^. in' celotne^’ prometa, približno 230 vag0^ dnevno. Potniški promet so Jj kopiski progi uvedli šele 5 leti in bodo zdaj odprli n° železniško postajo v sainern ’ 3 stu. Dosedanja je od vsega L precej oddaljena. Razstava v Idiiji ri enoletno naročnino in dodatek da Sa dobo že na 100 hek* Mlndi slovenski likovniki slikarji Marko Rutina, Era ^ Gruden, Zdenko Huzjan, ^ ^ den Jernejec in Žarko hreZ j za tiskovni sklad. Z Ameriško ji Mi ih. te. iJpsria Erik Lovko i .jji Domovino' smo zadovoljni, saj i Trenutno ne morejo ^ovn- Vodopivec - sp odpih v | je vse zanimivo, kar pišete. povpraševanja, ki je pet- svojo razstavo. Do konca J ^ Vsem skupaj želimo Ves.cle ;lirat večje od ponudbe. Posebno 1978 b.qdo predstavili svoja ; praznike in mnogo uspeha v np- [veliko je v Zahodni Nemčiji, se v Skojji Loki ^ vem letu. Hvala za vse! John in Gabrijela Vrbnjak ker vsebuie veliko 1 u dnin:,ki h * snovi in veliko vitamina C (celo Westchester, 111. — Spoštovn- vea k°t hmone). no uredništvo! S priloženim če- !dcd pridelavo hrena bdijo kmetijski strokovnjaki podjetja J Vv-Ii TiD J C v .-JcillcJC*ill IN V-ILLV,-IJ 4) 5v V T? V ^ j Danski in Švici. Hren je i§ka^-., Murski 9o ki, Novem mestu, Ajdov in £j$njn- lom ohnavliam naročnino za .10'- e-io leto. bož-čno voščilo pa sem Panonka, ki je pridelavo hrena P-č'- i) in D mo vino jri caKi! j e m L Uv -o Hčo. vedno jo z vese-c a bom v -.•’-.Vril ga v Pomurju uvedla. čakamo na uzakonitev učinkovitega energetskega pro-j Clevelandu sedaj priznavajo, da Hvala za redno pošilanje lis+a, j Vaš ('’rtnt.plie,rn nn področju ^ ^ j kpon ClPVPlnndn pripm-nrni” ^ nevinp i,? Sloveni i? Pns^"' /n?-P77 I-,■ -ndrivkp SEii iv. '7itdndi)< I.W! jo’' na unive-rziftetr'' U CSB 89..? FM vsak dan nadaljka do rPt~tko &wr in ol) nedelj orjd 1 pm.rlrbn In u lan in ga. Barbara PaV °'q lijonov ton. blaga in 1.1 milijona Novi naslov postaje je: 15 potnikov. Prosa je dolga 30km«221 St., Euclid, &hio ‘MU'- 'onr- .|r.h /eiewn?ca stara 10 let V - cofku decembra le k - v. časebisu. , ska želežnipa obhniala' lO-lotni- ■ v-1: v Van 'ob co obratovanja. V tej dobi je Božič in srečno novo leto bijp ,0 mej Prepeljanega 14 mi- 'i od Otmar Tasner potnikov. Proga je dolga -Kiaia Misli ob božičnem praznovanju... EUCLID, O. — V svoji knjigi libeialni “Glas naroda’’, ki je ‘Pot v Damask” je znana ko^- tupatam imel tarčo napadov na vertitka Clara B. Luce zapisala, p. Kazimirja Zakrajška OEM. V kjer opisuje pot v Cerkev: “Kr- j “Peter Zgaga” koloni ga je ime-ščanstvo se mi je zdelo kot baj- noval “Skaza’. Čudno, v sezna-ka, kot najlepša bajka med baj- mu knjig pa je za prodajo imel kami in samo kot bajka vse do Jegličevega “Mesija”. Sicer le tistega dne, dokler nisem našla Iprvc knjigo. In to sem iz te knj;-na zemljevidu Prednje Azije game naročil, da mi je likanom duha, — članstvo v a- nja, spoznal, da je nujni zaklju- Jaz sem bil ves navdušen, a ven- tom in srebrom težko in bogato' popa brez besede ubogali. Ni- kademiji — polno zaslužil. Sla- ček njegove zgodovine Kristus, dar ploskati nisem hotel začeti okrašene cerkve moskovskega sem jim sledil v cerkev, a brez ibotni, vedno bolehni mož je v 2000 let pričakovani Mesija, prvi. S tern, bi bi bilo na lep Kremlja, sedaj pa to skromno težave sem lahko uganil za kaj 'svojem razmeroma kratkem živ- Skrivnostni Ntzarcjee je priteg- način rečeno, da hočem aplavz pravoslavno - vsaj v primeri - so molili: za svoje starše, za svo- Ijenju opravil delo, spričo kat«- nil vso njegovo pozornost, ta, ki izzvati. Vsa dvorana, ki je bila cerkev v Ljubljani. je brate in sestre in seveda, ne kraja, kjer je bil Jezus rojen, in mesta, v katerem je umrl,” Če so nji na zemljevidu omenjeni kraji bili temelj zgodovinske resničnosti evangelijev, je nam že v otroški dobi z opisovanjem Svete dežele vsajeno hrepenenje, da bi po svetopisemskih krajih ne samo hodili, pač pa tudi doživljaji tisto, kar smo se v mladosti naučili. Še se spominjam v prvem razredu osnovne šole, kako nam je takratni katehet, kaplan pri tari sv. Mihaela v Blokah, Matej Ježek (pozneje kot župnik v Begunjah pri Cerknici, tam tudi umrl), v slikah posredoval, da bi dojeli, kar v besedi nismo razumeli, dejanja, ki so v zvezi z Jezusovim življenjem. Ko se je “lesa odprla”, da sem bil zmožen črke v besedo združiti, začel sem brati, še več zanimanja kot šolske zgodbe Sv. pisma je narn v le1 nih snopičih posredoval? Družba sv. Mohorja v Celovcu, j ki- obsežno delo: Zgodbe Sv. pisma. : Srečnega naj se smatra tisti, Z 1. 1894 je pričel to ogromno ki ni svoje velike dediščine — delo z razlago posredovati dr. smisla življenja — za ime "ua-Frančišek Lampe, ki je privedel prednega” spremenil in spopol-komaj do sredine Stare zaveze, njeval versko spoznanje. Sloko je umrl. Od takrat pa-do kon- venci izvirno nimamo obsežn«j-čanja Novega zakoita, ki, je bilo ših del o Jezusovem življenju, končano pred prvo svetovno Posredovali so pa prevode, če tu vojno, je delo nadaljeval in do- omenjamo, da je obsežno delo vršil dr. Janez Ev. Krek. Kot o- 678 strani (izvirni naslov Giu-troci smo bolj kot btalci uživali seppe Ricciotti, ‘Vita di Gesu kot ogledovalci podob bogato Christo” — “Jezusovo življenje” ilustrirane knjige. V nji so bile (1- I960, Celovec) prevedel Raf-poleg svetopisemskih prizorov ko Vodeb. dokler nisem dobil stika za naslov “Edinosti”, “Ave Maria” in ‘A-meriške Domovine” — bila edino, kar sem imel. V tem “coal mines” okolju je bilo po ‘napredni’ miselnosti o-plojcno, da je vse, kar je spojene s krščanskim pojmovanjem, protidelavsko! Bil si “nazadnjak”, ki si zaostal, če nisi tulil z volkovi. Saj razen dolarja, kjer je v kovanec vtisnjeno: In God we trust — drugi ne obstoja. Smel si biti še tako primitiven, da nisi bil zmožen podpisati svojega imena, da si le znal udrihati po ‘farjih’, norčevati se. iz vernih ljudi, blatiti verske dogme, zaničevati in tajiti Boga, pa si bil ‘napreden’. V drugem primeru pa če si kazal umske sposobnosti, “da po krščansko živiš, si bil sovražnik delavstva, to je — nazadnjak! Tako opredeljen j e je delilo v obe smeri slovensko izseljenstvo v Ameri- tudi pokrajinske slike Svete dežele. V tej obsežni knjigi, predno se prične po evangeljski osnovi, Ko nam j.e dr. Frančišek Lana- | strniti v celoto Jezusovo žjivlje-pe po Mohorjevi iz Celovca na- 'nje, nam v obsežnem uvodu — pisal še (ko je v ta namen šel tja, da mu bi obisk Svete dežele služil pri razlagi svetopisemskih zgodb) “Romanje v Sveto deželo”. Ko sem toliko dorasel, vem, s kakšnim zanimanjem sem jo prebral. Mislim, da leta 1911 je pa očak slovenskih duhovnikov, ki je pol stoletja živel v ZDA in umrl čez 102 leti star, rev. Jurij Trunk, napisal knjigo “Na Jutrovem”. Njegovi doživljali so v Egiptu in Palestini zapustili povečano hrepenenje, da bi se kdaj znašel na tej zemlji. Tudi to knjigo je svojim članom posredovala Družba sv. Mohorja v Celovcu. Še in še sem z zaniipanjern eital, kar uu je pred oči prišlo. Omenjam še: Dr. Anton Jehartovo knjigo “Iz Kaira v Bagdad”, ki se je v potopisih pisalo o svetopisemskih krajih. Če omenjam rajnega Jožeta Grdino, ki je v knjigi “Po Vzhpdu in Zapadu” lepo preprosto opisal kraje in doživetja svojega obiska — saj je trikrat romal tja — v Sveti deželi, mi je večalo zanimanje, da bi tudi meni kdaj bila dana ta prilika. Bo, da vsaka knjiga posreduje spoznanje, za katerega se zanimaš. Nikdar pa ne more dati tistega, kar sam ob obisku doživljaš. Tako pri življenjepisih v opisovanju veličl116 — Pa tudi senčnih strani — se zanimaš za njih dejanja, ki so pustila v • zgodovini odtis dobrega ali slabega, da še veliko let po njih odsotnosti čutimo posledice, kakršnega je v življenju izvršil. Mene je predvsem zanimalo edinstveno življenje na tem svetu: Življenje Jezusoyo. še se spominjam, s kakšnim zanimo-njem, ki je bilo strnjeno v celoto jr— povzeto po štirih evangelijih — delo škofa dr. Anton? P oh? venture Jegliča: Mesija, ki iih je v dveh zvezkih 1. 1914 in 1915 izdala Družba ijv. Mohorja v Celovcu. Ko sbm 1. 1920 prišel v kra’e “coal mines”, ni blip nc’.rnih zvez, da bi človek ime1 oporo svojemu prepričanju. Saj niti naslova za katoliške publikacije nisem imel. Dobivali smo 206.strani — osvetljuje: deželo, vire, evangelije, časovni red, racionalistične razlage Jezusovega življenja. Tako za uvodom, od strani 207 do 652, obravnava vse vidike, ki so označeni v evangelijih. Knjigo ilustrira 68 podob iz svetopisemskih krajev. Kdorkoli jo je bral, ve, da je napisana od strokovnjaka, ki se je poglobil v študij. (Omenjam, da po njenem izidu me je naprosil neki bogoslovec iz Ljubljanskega semenišča, da bi mu jo posredoval po neki osebi — vtihotapil —, ker ni bilo dovoljeno, da bi jo iz Celovca dobil.) Tako smo Slovenci 1971 dobili franc, originala “Jezus en son temps”, prevedeno v slovenščino — “Jezus v svojem času ’, Kartuzija Pleterje, 1971, 683 Strahi, avtor Daniel Rops (ime prevajalca je označeno le z zavetnicama D. N.). Ko sem to knjigo prebral, me je zanimalo, da sem od istega avtorja angleško prevedeno delo “Daily life ip the time of le-sus” (Hawthorn Books, Inc., 70 Fifth Ave., New York, N.Y.), str. 512 prebral. To drugo delo spopolnjuje že omenjeno knjige, ki jo imamo v slovenskem prevodu in je dosegla že drugi natis. Navadno pod izrazom ‘napredni’ si lasti ta izraz skupina, ki misli, da je po znanju, inteligenci prerastla zaostalost ‘nazadnjaka’. Ne bo odveč, če v ilustracijo predočim “zaostalost” avtorja “Jezus v svojem času”. Omenjeni Daniel Rops (s pravim imenom Henri Petiot), rin franoeskega topniškega častnika, je bil rojen 1. 1901 v Epiua-lu, umrl 1. 1985 v Chambergu. študiral je pravo in zgodovino ter pod vodstvom enega mojstrov francoske šole, Blanch da. diplomiral iz zemljepisja. Od k 1930 do 1954 je bil gimnazijski profesor po raznih francoskih mas)ih, 1. 1954 je zapustil državno šolo in se popolnoma rega so poznavalci strmeli. Saj je postavljen v padec in vstaje-do leta 1956 — žal, da za nadalj- nje mnogih v Izraelu in v znano desetletje življenja (1965) ni menje, kateremu se bo naspro-na roki njegov doprinos — je tovalo (Lk. 2, 34.) Rops se s 17 zvezkov esejev, 9 zvezkov skoraj Tomaževim skepticiz-kritike, 3 romani, 9 zvezkov mom (nezaupljivostjo) spušča v krajših pripovednih spisov, en vse za in proti do tiste meje, zvezek pesmi, 11 zvezkov cer- kjer čutiš, ki je pri tem razisko-kvene zgodovine, tisoče člankov vanju mogoča. Nekje pri Jezusu raztresenih po vsem svetu. D«- prideš do meje, kjer čutiš, da s la, napisana s tankovestnostjo svojimi merili ne moreš več in pravnika in z brezobzirno teme- se moraš odločiti, usodno moraš! Ijitostjo zgodovinarja, ki hoče Kajti drugega temelja nihče ne prodreti do dna resnice, pa ven- more položiti razen tega, ki je dar polne topline resničnega u- položen in ta je: Jezus Kristus! roetnika, v boju za. civilizacijo, (l .Kor. 3, 11.) ki bi bila bolj skladna in bolj i . ... , . v. Misli, ki sem jm navedel, so CXO VGS-Kci. ! i i •• ut navedene na ovitku knjige Je- Mcrda je prav zato “Jezus v zus v svojem času”. svojem času”, ki je preveden v vse kulturne jezike in končno 1 * Ludi v slovenščino, eno njego- ! Imel sem lansko leto srečo po-vih najbolj uspelih del. Zgodo- tovati in romati po Sveti deželi nar Rops je pri pisanju “Nam- in za letošnji Božič se živo spo-da biblije” spoznal, da se mu minjam, da dam Odmev na to odpirajo nove perspektive (vi- doživetje še drugim v razmišlja-dik v prihodnost), spoznal ne- nje. dovršenost Izraelovega pričeva- M. T. Ludvik Čepon: DVE IZ LJUBLJANE tisti večer dodobrega zasedena, Res! Ljubljanska pravoslavna nazadnje, za svojega dekleta je neizvana začela navdušeno in cerkev je v primeri z ruskimi tam daleč v srbski vasi. dolgo ploskati. j katedralami to, kar je Sv. Pe-1 Taka je bila moja ekumenska Na meni je bilo, da se glasbe- ter v primeri s preprosto gorsko delavnost v Ljubljani. Ali je nikom za trud in dobro voljo župnijsko cerkvico v našem Vatikanski radio zvedel zanjo? malo oddolžim. Kot je bila na- obredu. Čeprav pa ni bogata, ------o------ vada, se je v takih in podobnih ima pa vseeno bistveno vse, kar Nov način Ugotavljanja primerih plačevalo z whisky- spada v notranjost pravoslavne očetovstva ie jem, ki je, ne vem prav zakaj, cerkve. Ikonostas, to je vrsta imel visoko tržno in še večjo ikon v gotovem redu, oltar zal "U/e zanesljiv družabno ceno. Z basom sem se tem ikonostasom, in seveda po- kOS ANGELES, Calif, malo pošalil, da on ni ne v eni tem posamezne ikone okoli po Skupina strokovnjakov kalifor-ne v drugi drugi obliki zaslužil cerkvi, med katerimi gotovo ne niis^e univerze je razvila nove kake nagrade, ker je samo sem] manjka sv. Nikolaja. Vse na- vrs^e postopek za ugotavljanje in tja malo pobrenkal. Gotovo je tudi nebeški dvor z nami vred prisluhnil prosečim, molečim melodijam, čeprav v tej preprosti, pa zato še bolj odkritosrčni obliki. Tisti par kozarčkov whisky-ja gotovo ni nikomur pokvaril prisrčno občutenega veselja. $ $ okoli so razstavljeni tudi večji očetovstva otrok, ki je do 90% ali manjši svečniki. Sveča je zanesljiv ter ga že priznavajo zelo doma v vsaki pravoslavni sodišča v 11 državah ZDA kot cerkvi, v pravoslavnih božjih uraden dokaz v spornih sluča- hramih in potem - saj ste že jih. uganili - tisti tako tipični vonj Postopek HLA, kot ga uradno po kadilu, ki se v pravoslavnem imenujejo, uporablja isto gene-bogoslužju tako zelo ceni in tično načelo, kot ga uporabija-uporablja. jo zdravniki pri določanju “spre- Pri vratih na levo stoji stoj- jemljivih” človeških organov za Nasledija zgodbica nima s'niča za časopise in knjige. V ve- presajanje. V Evropi so začeli ta prvo nobene druge zveze kot to, liki večini so tiskane v cirilici, postopek uporabljati stvarno poda je tudi ta iz Ljubljane ali, če Zapletel sem se v pogovor z nekod že okoli leta 1970. hočete, iz Ljubljanskega Tivo- gospodom srednjih let, ki je bil ______n lija. (zaposlen tam pri stojnici. Moral Vse na svetu se spreminja ali,' je biti ali sam duhovnik ali di-kakor bi lahko drugače rekli, jakon ali pa cerkveni uslužbe-vse se stara. Tivoli je bil včasi nec. Nisem povpraševal. Bil je poln sonca, cvetličnih gredic,!zelo prijazen. Imel sem sobo v hotelu Slon. nove, popolnoma ponarodele in Nisem velikokrat jedel v hotelu jih sedaj lahko slišiš v raznih potem pa oni Cekinov grad, ne-samem, razen seveda zajtrkoval, priredbah ne samo v Rusiji, v^ kaka krona Tivolija. Cekinov ker zajtrk je bil vključen v ce- konjunističnih deželah, ampak grad ni več grad, ampak nava-loten račun. Dtugače šerp pa doma po vsej Evropi: v Italiji,'dna hiša, spremenjena v posa-delal obiske in — saj poznate Nemčiji, Avstriji, Franciji,/An-] mezna stanovanja; še stopnice Nemški kancler bo obiskal Izrael TEL AVIV, Izr. — Predsednik vlade Izreala Menahem Be-ctrok z vzgojiteljicami, mladihI Človek se vedno uči. Ob steni, filn. ki ne rpore pozabiti, da je parov, dijakov s knjigo v roki,[tam nekje v sredini je na niz- nacistična Nemčija pokončala kem podiju stala majhna kri- na milijone Judov v uničevalnih pica, naložena s snopi še ne taboriščih tekom druge svetov-popolnoma suhega sena, ki je ne vojne, se je toliko pomiril, ravno dozorevalo v klasje. Vpra da je pristal na obisk nemške-šal sem našega vodiča, kaj naj ga kanclerja Helmuta Schmidta slovensko postrežljivost —bilo gliji in bog ga vedi še kje, tudi gori na razgledno ploščat so se to bi bilo. Odgovor je šel neka- v Izraelu, prihodnje leto. je vedno kaj, če ne preveč, n,a v zrakoplovih, mizi. če so pa to bili bližnji Tisti dan je moralo deževati, znanci, prijatelji, sorodniki, so Držal sem se “doma”. Moja iz-pa pripravili ne samo nekaj, bira za ta večer so bile znane ampak celo večerjo. Od časa do časa, zlasti ob dežju, sem ostal za večerjo kar v italijanske narodne kot “Santa Lucia”, “Ritorna a Surriento” in druge podobne italijanske hotelu. Jedilnica je bila velika, popevke. kar cela dvorana. Gostje so bili j Violinist in violina sta bila nekam povesile in ona dva bronasta z žalostno povešanima glavama sta se tudi z vdano gesto vdala v starost in pozabljenje. Več je pa sedaj razumljivo sence in drevja za poletne vroče popoldanske dneve. Tudi pravoslavna cerkev ob vhodu v park ne dominira več ko takole: “Jutri praznuje naša cerkev Binkošti. Letos so po našem koledarju nekam pozne. Z Binkoštmi je povezana navada blagoslovitve sena, če hočete, po navadi kar dodobra pome- kakor ena sama stvar, eno tako očitno, tako slovesno. Tudi šani, pa takrat že več tujcev kot Samo bitje. Nisem se mogel domačinov. Ker je bilo že proti' zdržati šaljive pripombe. “V koncu junija in v začetku ju-,Vas se mora pretakati ciganska lija, so se domačini že preselili kri. Če sem kedaj v življenju v svoje “vikende” ali pa se^šal igrati cigana, potem mo-šli oddihovat v gore. iate Vi bili cigan”, sem rekel. V hotelu je za večerjo žaba- Nekoliko sem se ustrašil, da val majhen orkester, ki so ga sem se s tem morda na neroden sestavljali violinist, bas in se- način nekako žaljivo izrazil, veda klavir. Vsi trije igralci £e malo ne! Violinist se je bla-malega orkestra so govorili zelo gohotno nasmehnil in vse sku-dobro slovensko, toda na nagla- paj vzel vse bolj za pohvalo kot su si takoj odkril, da so z juga. za žaljivko. Z vabečimi melo-Glasba, ki še zdaleka ni bila dijami se je počasi bližal sosed-jazz ali rock, je vplivala na nji naizi- kramljanje gostov in na njih' Neki drugi večer je bila na telesno dobropočutje ob okusni vrsti zopet naša miza. Kaj bo hrani pomirjevalno, blažeče, [.vprašanje sem itak vedel. Izbira Tujca so natakarji in po njih glasbe! Ne da bi kaj premišlje-člani orkestra in brez posebnih val, ne da bi kaj izbiral, se kaj težav hitro odkrili, to že po go- obotavljal, sem izbruhnil: vorici, potem po modi, po na- “Schubertovo Ave Marijo”. Za činu obnašanja pri mizi, po iz- violinista je bil moj predlog biri hrane, itd. Zaradi gostolju- nekaj popolnoma samoumevne-bja, ki je predpravica tujca, po- ga in upravičenega. Zakaj pa tem pa še, kakor smo že ljudje ne Schubertova Ave Maria? ustvarjeni, iz drugih, ne tako Umetnost je umetnost, glasba je visokih in idealnih motivov, glasba. Opravičil se je pa, da mi uživajo tujci povsod posebno ne more ustreči še isti večer, pozornost. Kdo bi to vzel za izgovor. Ne. Kmalu so “izvohali” tudi me- “Ker na ta predlog niso bili ne in mojega amerikanskega pripravljeni, nimajo s seboj po-spremljevalca. Violinist, seveda trebnih not za pianista in bas s prsti na strunah, ki so sedaj poleg tega te melodije ne pozna vriskale, sedaj božale, sodaj še- zadosti in da se v taki naglici petale, se je približal najini ne morejo pripraviti. Predlogu mizi. Vprašal me je, s kakšno bo pa na vsak način ustreženo, vrsto glasbe bi mi mogli ustre- na en ali drugi način je bila či.” Zaigrajte kaj znanih poskoč- razlaga. nih slovenskih narodnih melo- Amerikanski spremljevalec je dij!” je bil moj odgovor. Več bil mnenja, da bi vprav ta izbira kot zadovoljen je bil z mojim lahko povzročila kake nepri-predlogom. Melodije so se vr- jetnosti. Kar se je mene tikalo, to je zasenčilo visoko drevje. Še se najbrže spomniš, koliko se je govorilo o zidanju - pomislite — o zidanju pravoslavne cerkve v sa^pi skoro stoprocent-np katoliški Ljubljani, v skoro sloprocentni katoliški Sloveniji. Kakor si stvar obrnil, je zidanje pravoslavne cerkve v Ljubljani versko pomenilo toliko kot pro-zelitiranje, politično pa toliko kot srbijanstvo. Kar ne tiče vere, smo takrat živeli še globoko zakopani v ozračju Tridentinskega koncila, v katerem se nam o tako spremenjenih in spoprijaznjenih odnosih med vejami krščanstva po H. Vatikanskem koncilu ni moglo niti sanjati. Zdelo se je, da dober katoliški študent, ko gre mimo te na novo zgrajene pravoslavne cerkve, gleda za vsak primer na drugo stran, čeprav toga ni bilo nikjer naravnost napisanega ali rečenega. 2e za nekak greh se bi pa štelo, če bi se kdo upal notranjost samo ogledati. Da bi pa kdo šel tako daleč, da bi prisostoval njihovim uradnim obredom, n. pr. “liturgiji”, kakor imenujejo maše, si bi nakopal ne samo greh, ampak tudi neke vrste cerkveno kazen. čutil sem pa, da v Tivoli na vsak način moram. Spomini! Spornimi! Ker sem obiskoval Klasično, sva bila s Tivolijem dobra, intimna prijatelja. Kako bi mogel iz liste obiskov črtati tega prijatelja? Iti v Tivoli pa sedaj ni tako enostavno, Avtomobilski pro- MAU OGLASI Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s kopal-trave. V tem preprostem deja- nico zgoraj oddajo v najem stanju gledamo mi globok simbo- rejšemu moškemu ali ženski v ližem. Tudi trava je od Boga; okolici sv. Vida. Bog je ustvaril tudi travo; kot Kličite 881-4787 povsod, je Bog tudi v travi. Ver- —(193-195) niki po obredih poneso na svoje ------------------------------ domove nekaj blagoslovljenih ^or bilk in jih zataknejo za ikone.” 5 lar«e unfurnished rooms and Simboli govore, uče glasneje kot kulL near St. Vitus, downstairs, še tako zgovorne besede. Furnace and basement. Adults Ko sva prišla ven, dež še ni orily; no pets, pojenjal. Zopet sva postala na! <-'a^ 431-7015 cerkvenih, s streho pokritih,1 (195) stopnicah. Na stopnicah so ve-, T! 1 ~ 1 7. drib tudi trije mladi fantini.I , j i - jt i , j. . V Willowicku nedaleč od Lake Bih so mUd. vojak,, k, so, po Sh0re ^ dnji zi. vsem vidu, stal, svo, vojask, ^ ^ , , spalnicamit „ ce. rok Bdi so zo kar presoj mota; Ioti dkk.tnj Klioite 2a jas. njihove zelene srajce so se ze mja prijemale gole kože na ramah UPSON REALTY in po hrbtu. Sodeč po njihovi govorici, so morali biti Srbi. Ne da bi se kaj pripravljal, ne da bi UMLA 4M E. 26(1 St. 731-1070 , -.r. • I Odprto od 9. do 9. kaj zbiral besede, sem jih mirno ___________________________ rekel, potem, ko sem prekinil j Help Wanted njihov pogovor: “Idite vnutra i —:—------- --------- pomolite se malo Bogu.” Brez' ir Help Wanted besede so vsi trije sneli svoje ^oinan or Couple to take care vojaške čepice, potisnili velika of semi-invalid lady in St. Vitus vrata in se porazgubili v cerkev. area- Modern living quarters Napravljen sem bil kot nava- Prov^e^ 'in^ salary- Robert A. den turist, pa so me kot svojo Novak, 6013 Glass Ave. 391-3333. mater, svojega očeta ali svojega ___________________________ HiliMfiiMM i WilllWBPWWW|B»TiTfilni posvetil pisateljevanju. Daniel Rops je najvišje odlikovanje, ki ga Francija priznava svojim vr- stile kot navite. nisem imel nobenih skrbi ali Ob drugi priliki se je s svojo pomislekov. Če bi tudi bil okolij met po Tržaški je tako gost in nikdar utrujeno violino zopet stražnik - o čemer dvomipi hiter, da rabiš dobro mero po-približal naši ‘ amerikanski” - po vsej verjetnosti ne bi bil guma, da cesto prekoračiš. Rdg-“mizi". “Gospod, kaj pa za da- glasbeno tako izobražen, da bi če 'uči so pa, vsaj zame, dosii r.es? 3 čim vam bi mogli po- 1qčU glasbo Beethovna, Chopi- preredke. streči tokrat?” “Kaj ruskega, »a, Čajkovskega ali pa v našem j Po nekem takem obisku som sem rekel. Nič nisem določal primeru Schuberta. Poleg tega se z našim študentom vračal v ravno kaj, vendar sem upal, da je pa, kot že rečeno, umetnost mesto. Začelo je pršeti in prav bom med drugim gotovo slišal umetnost, glasba glasba. deževati. Kot v zaklonišče sva mojo “Katjušo”, “Kalinko”, Drugi večer je sledilo, vsaj za se najprej zatekla v pokriti “Podmoskovnije večera” in se mene, nemalo veselo preseneče- vhod žc imenovane pravoslavno kako drugo znano. Te pesmi sem nje. Ko smo se s tovariši vse- cerkve. Ker je kazalo, da dež učil, ponavljal in naučil svoje dli k mizi, so se oglasili zvoki ne bo tako hitro pojenjal, se učence v ruščini. Poznane so prijetne, proseče, moleče melo- nam je nudila dobra prilika, da mi bile ne samo melodije, am- dij e Schubertove Ave Maria. K si cerkev ogledava od znotraj, pak tudi besede. Zanimivo je to, našemu še večjemu preseneče- Kako čudno nanese! Po času da so te pesmi in melodije, če- n ju je orkestef dodal Schuber- mnogo preje, sem imel priliko prav po nastanku primeroma tovi Ave Marie še Gounod-jevo. ogledovati si mogočne, z zla- Božični običaji v ptujski okolici Božični čas se prične z adventom. Zato uvrščamo tudi nekatere predbožične praznike v Ložični krog. Na Barbarino odrežejo ptujska mestna dekleta slivovih, višnjevih ali češnjevih vejic ter jih postavijo v sobo v vaze fdi druge posode, napolnjene z vodo. Ker kmetice že poznajo ta običaj, prinašajo vejice tudi že na trg. I TOMAŽEVO Na Tomaževo (21, decembra) gospodinja ne sme peči kruha. Neka gospodinja je pekla na Tomaževo kruh. Pod mizo je prišel velik črn pes, ki se ni dal prepoditi. Gospodinja ga je na vse načine izganjala izpod mize, toda vse zaman. Zato je šla h gospodu župniku, da ji nasve- seno ne bo škodovalo. Tisti pa,j Dekline gredo pred polnočnico sol uporabljajo tudi za zdravilo, ki so mu na sveti večer ukradli j v drvjak, si naložijo en naročaj krmo, bo imel vse drugo leto drv ter jih nesejo v kuhinjo mršave konje. Zato zabijejo to “pod kumen”. Ko se vrnejo od noč vrata na skednjih, parnah polnočnic, preštejejo drva. Če in hlevih, da jim ne bi kdo J so sparana, potem se deklina ukradel sena ali slame. Tudi'prihodnje leto poroči. (Budina) vsa vrata na svinjakih zabijejo, j Med polnočnico od dvanajste da jim coprnice ne bi poškodo- do ene ure je v studencih navale svinj. Coprnice ne bi po- mesto vode vino. (Budina) JANŽEVO Na Janževo nesejo vino v cerkev blagoslavljat, Z blagoslovljenim vinom zalijejo vse sode, da se vino ne skvari, če zboli živina, dobi blagoslovljenega vina. (Budina) 1 U l it I $ l i l Pastir ureže pred sončnim vzhodom tri leskove šibe, ki še ne smejo biti leto stare. Z nji- tuje, kaj ji je storiti. Župnik je razcvete, leto Če se vejice do svetega posta nekoliko pomisli! in rekel: “Idi potem je prihodnje domov in vzerni najve(^ in gotovo poroka. Vejice se na''leprii Peceni kolač kruha ter baje vse razcvetijo; zato se v fyzavij v bel prt! Qa zavili k°- Ptuju skoraj vsa dekleta pomo- ac pofkavi pred psa’ ki bo ta' -j0 |koj odšel s kolačem vred. pa hodijo šolarski Žena ^ vse tako naredila in ob treh “tirih pes je takoj P°Padel kolac in “Barbare voščit”. Pred ’okni zbežaL °d te^ casa si f,osp°-Vpiiej0: (dinje ne “upajo vec na loma- V okolici fantje zjutraj Bog Vam daj dosti sreče pa naj mokro dol teče, da bi imele kobile piščeta, koklje teleta, krave žrebeta itd. Po voščilu dobijo od škodovale svinj. Coprnice imajo namreč na božični večer največ j o moč. Na sveti post. vse lepo pomi-'mi žene živino k potoku napa-jejo in pometejo, da božič ne'jat. Če to stori, ga živina vse najde nič grdega in umazanega drugo leto ne jezi. v hiši. K polnočnicam nesejo BOŽIČ kos kruha in nekaj bučnih ko-| Po polnočnicah gredo vsi do-ščic. Ko pridejo domov, dobi ži- mov in se gostijo z jedili, ki jih vina košček kruha, da ostane ie gospodinja pripravila. Spat zdrava. Živino zbude in ji na-!116 gre nihče. Vsi se vsedejo sujejo po kruhu krme. Koščice okoli Pe« in poslušajo starčeve shranijo in jih zmladetka sadijo, I zg°dbe o božičnih nočeh. Pa aa obilno obrode in da imajo načudi druge pripovedke si pripo-1 levo kruha peči. ji. decembra ^bele tikve. (Budina) vedujejo, n pr. o ptujskem je najkrajši dan v letu. Zato »• **•« K« denejo pod mizo mestnem stolpu, o Krese,ku. k, verigo, srp, telege in .drugo !& gospodoval na Vurbergu, o, poljsko orodje. K poprtniku pa Atillu, ki je pokopan pri Sv. položijo nož, s katerim, ga na R°ku na xlajdini itd. Zjutraj dan sv. Treh kraljev razrežejo, K'redo vsi k svitnicam, razen va-ter ključ, ki ga zatikajo poleti ruha. Po zornicah je doma pri-v vrata, kadar grmi, da ne tre- pravljenega zopet Obilo jela. šči v hišo. Tudi lonec pšeničnih Načnejo drugi pomižjek. Tret- SREČNO NOVO LETO VAM ŽELITA FRANK in MANY DROBNICK 23001 Ivan Ave, — Euclid, Ohio V BLAG SPOMIN 1 i imajo posebno Hrvatje še mnogo običajev o Tomaževem. SVETI POST Kdor je bral Meškove spise, • bo vedel, kaj je sveti post. To gospo- je dan pred božičem. Z njim je darja ali gospodinje darilo v združene veliko poezije. Na otrobov postavijo k pomižjeku. jega zavijejo v prt in postavijo denarju; nekateri si ga precej sveti post spečejo po vseh Halo- g srpom, ki je ležal pod mizo, na mizo, kjer leži do sv. Treh naberejo (Budina). Na dan sv. zah po tri poprinike, ki jih ime- sekajo poleti megle, ko se pri- kraljev. Po jedi gredo nekateri Barbare ne sme nobena ženska nujejo pomižjeke. Poneko.d jih bližuje nevihta s točo. (Haloze) k večernicam. Zvečer pa pri v mlin, ne sme prinesti in nič napolnijo s suhimi hruškami in Preden gredo k polnočnicam, vsaki hiši molijo rožni venec, odnesti; sploh blizu ne sme, ker jabolčnimi krhlji. Na vrh tret- odluščijo toliko lukovih lupin’ ŠTEFANOVO ! ima mlinar drugače vse leto ne- jega pomižjeka prilepi gospodv- kolikor je ljudi pri hiši ter jih| Na Štefanovo ima vsak fant k 9) g I K 27. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA SOPROGA IN OČETA JOSEPH MIHEVC je umrl 28. decembra 1950 srečo in vse polomi (Budina). LUCIJINO Na Lucijimo (12. decembra) vstane gospodinja že ob dveh zjutraj in gre z za zrnje v žitnico. To posodo napolni z najrazličnejšim zrnjem — žitnici. vsi postijo do enajstih. Tr. '/yJ enajstih so se vsi tešči. Ob tej uri pa morajo biti vsi trije po-mižcki že pečeni. Preden zavži- , ... ^ . jejo kakšna jedila, poskusi vsak kolikor vrst ga je pac v(^ ' io čašria, češ 4. Od vsakega zrnja vzame mu ne Bbo Jposta,o ^ Ko so merico, a ,.. se ji z i. ■ e .peeeni, imajo poje- nato zmeša tri zme je na orna obstoječo iz samih postnih tih žrmljah, tako da Jih gom Ted ? narobe. Ko je zrnje zmleto, spe- J .jih I nja še manjši kolaček. Razen naj02e p0 rsti na mizo. Za vsa-tega naredi, preden jih vsadi, z pega je zaznamovana ena lu-roko na vsakega križ. Tega dne pjna y iUpine potrosijo soli. Ko se vrnejo od polnočnic, pogledajo lupine. Kjer se je sol raztopila, ta prihodnje leto umre. Leto za letom se v večnost izliva, težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Tebe pa vedro je živa, v vsem naše/n življenju kot lučka službi božji šopek, ki mu ga je I gori. dalo dekle. Z blagoslovljeno sol1 v jo osolijo meso, ko zakoljejo /atujoči-svinjo. Pravijo, da zaradi tega1 Antonia, soproga, meso ne črvavi. Z njo posolijo! in otroci tudi tele, ko pride na svet, da ostane zdravo. Blagoslovljeno Vsem mnogim prijateljem in znancem želim milosti polno SREČNO NOVO LETO in zdravja na duši in telesu! Poškodba kolka pred enim letom me je zaprla med štiri stene. Vsem, ki mi izkazujete pozornost, izrekam velik: Bog plačaj! Tolažijo me Vaši pozdravi, voščila, darila, postrežba in obiski. Chicago, Illinois Helena Remec 5:^m3a^3»?i5tra3»Sl^jaaS«tJ8S?5t»55B«5B®5afi83!«*SEja^3IS3JltS55J«I3aStS«3O0t3WJ««m: i i i ' če presen kruh, ki ga mora družina že pred sončnim vzh odo pojesti. Ta ki*uh velja tudi za dobro zdravilo zoper steklino. Na Lucijino pričnejo nekateri Haložani delali čarovniški sto- načnejo prvi poprt-nifc. Pojedina mora sestojati iz devetih različnih jedil. Na primer: gobja juha, hruškova juha, suhe kuhane slive in jabolka, repa, krompir, kostanj, fižol, slivova juha in pomižjek. Med jedjo tečejo otroci v dr- lec. Ta stolec delajo od Luciji- arnico pC) fjrva_ Vsak hoče biti do božiča — 12 dni. Pred_________________+ _ „„v; nega sončnim vzhodom mora pride-jati stoku les, ki pa mora biti vedno iz druge tvarine in tudi tisto jutro vrozan. Kolikor je dni (12), iz toliko vrst lesa mora biti narejen delom se ne sme umiti, nič moliti in nič v cerkev hoditi. Ko je na božični večer stolec gotov, zopet prvi pri mizi. Tako se vrši včasih prava tekma. Otrok, ki je najprej prinesel drva in bil prvi zopet pri mizi, bo vse drugo leto najurnejši. Na božični ' tnl!T Med večer VZame g°spodar Posodo z blagoslovljeno vodo in, poškropi vsa poslopja, da bi jih Bog varoval ognja in strele, poškropi poljske sadeže, da bi jih Bog ga mora nesti k polnočnicam bIagoglovil in ne bi trebalo stra_ Med službo božjo mora pr ed cerkvenimi vrati. Pri povzdigovanju poklekne mož ali fant, ki je naprayil stolec, na eno nogo in pogleda čez stolec. Tedaj vidi vse coprnice z latvi-cami na glavi in z lučjo v roki; ponekod pravijo, da gledajo coprnice nazaj in jih tako mož s stoka lahko spozna. Ko jih zagleda, mora hitro zbežati v kako hišo ali čez tri potoke, kajti drugače ga coprnice razdrobe v dati kruha, poškropi živino, da bi jo Bog varoval raznih bolezni. Z njim bedi žena, ki vse pokadi, kar je gospodar poškropil, za njima stopajo otroci vsi molijo rožni venec. Na mizo postavijo božično drevesce, ki ga lepo okrasijo z različnimi papirnatimi cvetlicami, z rdečimi jabolki, pozlačenimi orehi., s pecivom, s svečicami itd. Pod drevesce pa postavijo lepe jaslice, ki so ponos vsake hiše. SOnT.P”“ ^ Nad jaslice obesij'0 velikega aiv gela, ki drži v rokah bel trak z nikdar več smel iti po ne bi sončnem sme; če bi jih izdal, "x sfel ib v- napisom: “Slava Bogu zahodu iz domačega dvorišča, „ 7q na stenah na viša- . V1 . ,vah.” Za podobe na stenah pa tedaj njemu tisočkrat gorje. |zataknejo bršijan0vih in smre- Tudi v Lancovi vasi pod Ha- kovjb vejic. Okoli kipov narede ložami je neki moški delal sto- lepe papirnate vence. Na smre-lec. Na sveti post, ko je bil sto- kove jn bršljanove vejice obe-lec gotov, se je spozabil in umil. sij0 rdeča jabolka in pozlačene Bilo mu je zelo žal, ker bi bil orebe. Ko je vse lepo okrašeno, rad spoznal coprnice. zapoj o božično pesem: “Sveta Do 14. stoletja je Lucijin dan nočt blažena noč...” Sosednji veljal za najkrajši dan. Zato fantje in dekleta pridejo gledat, razumemo, da se ga opleta še ker so radovedni, kdo ima lep-danes neka posebno očarljiva še okrašeno božično drevesce in romantika. (lepše jaslice. Ob enajstih gre- Tudi sosednji Hrvati delajo do vsi k polnočnicam razen gos-čarovniški stolec s tremi noga- podinje, ki ostane doma za vami. Vsak dan ga toliko napra- ruhinjo. Na potu v cerkev sve-vijo, da je na sveti post gotgv. tijo z baklami ali pa s suhimi Tedaj ga vzamejo k polnočni-1 smrekovimi treskami. Nekateri cam s seboj in se med povzdigo- mečejo tudi rakete v zrak. vanjem postavijo nanj, in glej,! Medtem pa gospodinja speče sedaj spoznajo vse coprnice, ki raznih gibanic in včasih tudi imajo lice obrnjeno od oltarja, purana in pripravi pražena je-J Mož, ki to dela, mora takoj za- tra. S temi jedili pogosti tiste, pustiti cerkev, ker ga sicer po ki pridejo od polnočnic, maši raztrgajo coprnice. Pri Sv. | Hlapci, ki ostanejo doma, ima-Martinu v Medjimurju pa zač- jo pa med polnočnico največjo no izdelovati copmiški stolec že silo. Hodijo namreč od skednja na dan sv. Barbare in ga izvrše do skednja krast seno. Ako konj na sveti post. Slično je še v dru- je to noč več vrst sena, bo drugih krajih. I go leto rejen in mu nobeno ROBERT COATES SREČNO NOVO LETO BIVŠI KANDIDAT ZA EUCLID SCHOOL BOARD i i I ŠMIHEL NA KOROŠKEM V ŠMIHELU JAZ HIŠICO IMAM, PA NOTRI PREBIVAM KO J SAM .. ^j) (( NOVICE- i vsega svela NOVICE- ki jih potrebujete ' ""’’■r t ' ~ ' ' .""" "" " NOVICE- ki jih dobile Je sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE!- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinata v Mio Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki ie ni naročen nanjo HAPPY HOLIDAYS SLOVENIAN SAUSAGES — $1.49 lb. OVER 50 LBS. — $1.39 COOKED AND RAW ŽELODEC — $1.95 LB. KRACA — $.95 LB. RICE AND BLOOD SAUSAGE — $1.19 LB. WE ALSO HAVE COTTAGE HAM ' AND HOME MADE SALAMI, ŠUNKA, HOME MADE SAUERKRAUT HAMS — BONELESS, SEMI and OLD FASHIONED WHOLE — PORK LOINS and FRESH HAMS IMPORTED FOODS R & D SAUSAGE CO. 15714 Waterloo — Phone 692-1832 — Cleveland, O. I AAA CLEVELAND TRANSMISSION f SERVICE INC. j — 7017 ST. CLAIR AVE. — | • TRANSMISSION SPECIALISTS • 1 Bob and Bill Modic S 431-4847 i CLEVELAND AUTO WASH (GULF) 6623 St. Clair Ave. • “FREE” HOT WAX • i COMPLETE AUTO REPAIR SERVICE Bob and Bill Modic