Anthropos 56 (2): 341–357 | issn0587-5161 | e-issn 2630-4082
Kako izključujemo ali vključujemo
druge? Logično-filozofska analiza
Borut Cerkovnik
Univerza v Ljubljani, Slovenija
borut.cerkovnik@ff.uni-lj.si
© 2024 Borut Cerkovnik
Povzetek. Članek s stališča interpretativne filozofske analize obravnava
stavka »Kdor ni z nami, je proti nam« in »Kdor ni proti nam, je z nami«,
ki se oba pojavljata že v Svetem pismu. Članek poskuša eksplicirati in-
tuicijo, da je stavek »Kdor ni z nami, je proti nam« izključujoč, stavek
»Kdor ni proti nam, je z nami« pa vključujoč. To intuicijo eksplicira
v okviru tetraleme, s pomočjo katere pokaže, da oba stavka temeljita
na poprej sprejetem stališču, da je nujno, da vsak od drugih bodisi je
z nami bodisi je proti nam (nujno izključujoči logični veznik ali). Pre-
den eksplicira navedeno razliko med »Kdor ni z nami, je proti nam« in
»Kdor ni proti nam, je z nami« v okviru tetraleme, pa članek v uvod-
nem delu predstavi interpretaciji, ki te razlike ne eksplicirata.
Ključne besede: izključevanje, vključevanje, logično-filozofska analiza,
tetralema, Nāgārjuna, Wittgenstein
How DoWe Exclude or Include Others? Logical-Philosophical
Analysis
Abstract. From the point of view of interpretive philosophical analysis,
the article considers the sentences ‘Whoever is not with us is against us’
and ‘Whoever is not against us is with us,’ both of which appear in the
Bible. The article tries to explain the intuition that the sentence ‘Who-
ever is not with us is against us’ is exclusionary, and the sentence ‘Who-
ever is not against us is with us’ is inclusive. This intuition is explicated
in the framework of the tetralemma, with the help of which it is shown
that both sentences are based on the previously accepted point of view
that it is necessary that each of the others is either with us or against us
(necessary exclusive logical disjunction). Before explaining the stated
difference between ‘Whoever is not with us is against us’ and ‘Whoever
is not against us is with us’ within the framework of the tetralemma, the
article, in the introductory part, highlights two possible interpretations
that do not explain this difference.
Key Words: exclusion, inclusion, logical-philosophical analysis, tetra-
lemma, Nāgārjuna, Wittgenstein
https://doi.org/10.26493/2630-4082.56.341-357
Borut Cerkovnik
Uvod
V političnem diskurzu mnogokrat nastopijo izjave tipa »Kdor ni z nami,
je proti nam« in »Ste z nami ali ste proti nam«, redkeje izjave tipa »Kdor
ni proti nam, je z nami«. Članek se ukvarja z interpretacijo teh stavkov
in poskuša najti takšno interpretacijo, ki bi pokazala, da stavka »Kdor ni
z nami, je proti nam« in »Kdor ni proti nam, je z nami« – kljub skupni
predpostavki, da je nujno tako, da ste bodisi proti nam bodisi ste z nami
– povesta različno. Da ima prvi stavek (»Kdor ni z nami, je proti nam«)
kljub temuoz. celo zaradi tega, ker nekateri drugi niso z nekaterimi izmed
nas, vse druge (tudi tiste druge, ki so z nami) za tiste, ki so proti vsemnam.
To razumem izključujoče. In da ima drugi stavek (»Kdor ni proti nam, je
z nami«) kljub temu oz. celo zaradi tega, ker nekateri drugi niso proti
nekaterim od nas, vse druge (tudi tiste druge, ki so proti nam) za tiste,
ki so z vsemi nami. To razumem vključujoče. Navedeno bo eksplicirano
proti koncu članka, kjer bosta v kota (a) in (b) tetralemepostavljeni trditvi
»Vsak drugi je z vsemi nami« in »Vsak drugi je proti vsem nam«.
Preden pa bomo podali svojo interpretacijo, poglejmo nekaj drugih
možnosti. Ena od možnih se naslanja na predpostavko, da je »ne biti z
nami« kognitivno sinonimno z »biti proti nam« in »ne biti proti nam« ko-
gnitivno sinonimno z »biti z nami«, tako da ni razlike v pomenu/smislu
stavkov »Kdor ni z nami, je proti nam« in »Kdor ni proti nam, je z nami«,
če kot pomen/smisel stavka postavimo njegove resničnostne pogoje. Ta
stavka sta logično ekvivalentna in celo izražata tavtologijo ter zato ne po-
dajata nobene informacije, če, sledeč Quinu (2001), kognitivna sinoni-
mnost med »ne biti z nami« in »biti proti nam« ter »ne biti proti nam« in
»biti z nami« pomeni medsebojno izmenljivost salva veritate teh izrazov
v vseh kontekstih. Tako bi v prvem primeru z zamenjavo dobili »Kdor ni z
nami, ni z nami« oz. »Kdo je proti nam, je proti nam«, v drugem primeru
pa »Kdor ni proti nam, ni proti nam« oz. »Kdor je z nami, je z nami«. Zato
navedena interpretacija nemore pokazati razlike med »Kdor ni z nami, je
proti nam« in »Kdor ni proti nam, je z nami«, kar je namen tega članka.
Drugamožnost bi bila, da bi ta stavka razumeli na sledeči način: forma
prvega je (∀x)(¬Zx ⊃ Px), forma drugega (∀x)(¬Px ⊃ Zx), »Ste z nami
ali pa ste proti nam« pa bi lahko razumeli bodisi v obliki (∀x)(Zx ∨ Px)
bodisi v obliki (∀x)(Zx∨Px).¹Ker vsi ti stavki izražajo univerzalno kvan-
tifikacijo, spremenljivka x pa vmaniri russllovske logike, ki je sprejeta kot
¹Zx pomeni, da je x z nami, Px pomeni, da je x proti nam.
342
Kako izključujemo ali vključujemo druge?
klasična, vedno sega čez vso domeno (v našemprimeru je ta univerzalna),
lahko izberemo neko bitnost, imenujmo jo a, ki bo zastopala vse bitnosti
iz domene x.² Tako dobimo resničnostno tabelo:
Za Pa ¬Za ⊃ Pa ¬Pa ⊃ Za Za ∨ Pa Za ∨ Pa
R R R R R N
N R R R R R
R N R R R R
N N N N N N
Na podlagi te resničnostne tabele se da sklepati, da prvi trije stavki po-
vedo isto – zatrjujejo (vključujočo) disjunkcijo med tem, da ste z nami
ali proti nam. A situacijo, za katero gre, opredeljuje izključujoče razume-
vanje »Ste z nami ali proti nam«. Torej mora biti poleg »Kdor ni z nami,
je proti nam« in »Kdor ni proti nam, je z nami« (»predhodno«) resnično
»Bodisi ste proti nam bodisi ste z nami«. Da torej trdimo »Bodisi ste proti
nam bodisi ste z nami« in »Kdor ni z nami, je proti nam« oz. »Bodisi ste
proti nam bodisi ste z nami« in »Kdor ni proti nam, je z nami«. Ampak
potem vsi stavki pravijo »Bodisi ste proti nam bodisi ste z nami«.³ To je
res, če sprejmemo takšno formalizacijo in s tem takšno razumevanje teh
stavkov. Kot bom pokazal v nadaljevanju, pa sammenim, da lahko sprej-
memo drugačno interpretacijo stavkov »Kdor ni z nami, je proti nam« in
»Kdor ni proti nam, je z nami« ter s tem posledično drugačno formaliza-
cijo, skozi katero se bo pokazala razlika med omenjenima stavkoma.
V nadaljevanju bom najprej predstavil, kako in kdaj so se v zgodovini
človeštva pojavile takšne izjave (stavki), zaključni del pa bo posvečen nji-
hovi formi, skozi katero se bo izkazala razlika med totalitarnim – izklju-
čujočim – stališčem stavka »Kdor ni z nami, je proti nam« in libertarnim
– vključujočim – stališčem stavka »Kdor ni proti nam, je z nami«. Ne na-
meravam se spuščati v konkretne politične analize takšnih izjav, da bi se
opredeljeval za ali proti njim,⁴ čeprav se jim ne bom mogel popolnoma
²Nekako tako, kot to počno matematiki, ko v svojih dokazih izmed vseh števil izberejo
poljudno.
³Recenzent je opozoril, da sta stavka »Če nisi z nami, potem si proti nam« in »Če nisi proti
nam, potem si z nami« ekvivalentna, gre za zakon kontrapozicije. Dopušča pa možnost,
da jih dojemamo drugače, o čemer bi lahko več povedali znanstveniki, ki se ukvarjajo s
kognitivnimi iluzijami. Drugi recenzent pa je menil, da gre le za retorično razliko.
⁴Če na tem mestu anticipiram, kar bo eksplicirano šele v nadaljevanju članka, sem izbral
kot (d) tetraleme, ker nisem niti za niti proti.
343
Borut Cerkovnik
izogniti. Zanima me zgolj njihova logična forma in to, kaj skozi to formo
povedo.
Stavka, ki pravita »Kdor ni z nami, je proti nam« in »Kdor ni proti nam,
je z nami« skupaj s stavkom »Bodisi ste z nami bodisi ste proti nam« pri-
hajata k nam že iz davnine. Oba nastopata v Svetem pismu, prvi v obliki
»Kdor ni z menoj, je proti meni« v Evangeliju po Mateju 12,25–32 (Sveto-
pisemska družba Slovenije 1997, 1496):
Ker je poznal njihove misli, jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki se raz-
deli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zo-
per sebe razdeljena, ne bosta obstala. Če torej satan izganja satana,
je proti sebi razdeljen – kako bo potem obstalo njegovo kraljestvo?
In če jaz z Bélcebubom izganjam demone, s kom jih izganjajo vaši
sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki. Če pa jaz z Božjim duhom iz-
ganjam demone, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo. Ali: kako
more kdo vstopiti v hišo močnega in mu zapleniti premoženje, če
močnega prej ne zveže? Šele tedaj bo izropal njegovo hišo. Kdor ni
z menoj, je proti meni; in kdor z menoj ne zbira, raztresa. Zato vam
pravim: Vsak greh in vsaka kletev bosta ljudem odpuščena, kletev
zoper Duha pa ne bo odpuščena. Tudi če kdo reče besedo zoper Sina
človekovega, mu bo odpuščeno, če pa kdo reče kaj zoper Svetega
Duha, mu ne bo odpuščeno ne v tem veku ne v prihodnjem.«
Isti stavek, »Kdor ni z menoj, je proti meni; in kdor z menoj ne zbira,
raztresa«, v okviru istega konteksta nastopa tudi vEvangeliju po Luku 11,23
(Svetopisemska družba Slovenije 1997, 1578). Drugi stavek, »Kdor ni proti
nam, je z nami«, pa v Svetem pismu nastopa v obliki »Kdor ni proti nam,
je za nas« v Evangeliju po Marku 9,38–41 (Svetopisemska družba Slovenije
1997, 1542):
Janez mu je rekel: »Učitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu
izganjal demone, in smo mu branili, ker ni hodil za nami.« Jezus pa
je rekel: »Ne branite mu! Nihče namreč ne more storiti mogočnega
dela v mojem imenu in takoj grdo govoriti o meni. Kdor ni proti
nam, je za nas. Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste
Kristusovi – resnično, povem vam –, zagotovo ne bo izgubil svojega
plačila.«
V nekoliko drugačni različici »Kdor ni proti vam, je za vas« je stavek
napisan v Evangeliju po Luku 9,49–50 (Svetopisemska družba Slovenije
1997, 1575):
Janez je odgovoril: »Učenik, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu
344
Kako izključujemo ali vključujemo druge?
izganjal demone, in smo mu branili, ker ne hodi z nami.« Jezus pa
mu je rekel: »Ne branite! Kdor namreč ni proti vam, je za vas.«
Vopombi na isti strani te izdaje Svetega pisma je napisano, da je naspro-
tje med »Kdor ni proti vam, je za vas« in »Kdor ni z menoj, je proti meni«
navidezno in pri tem navaja Fitzmyerja (Svetopisemska družba Slovenije
1997, 1575):
Drugi izrek je namreč »svarilo posameznemu krščanskemu učencu,
naj ne bo ›nevtralen‹. In je mišljeno kot preizkus, skozi katerega
mora vsakdo sam, tu uporabljena oblika pa je norma za odnos učen-
cev do drugih ljudi, ki so zunaj občestva« (J. A. Fitzmyer).
Ta opomba iz slovenske ekumenske izdaje Svetega pisma črpa iz opom-
be 50 Josepha Fitzmyerja (1981, 821) k njegovemu prevodu Evangelija po
Luku. Fitzmyer na temmestu opozarja še na poudarek Bultmanna (1968,
25), da je stališče »Kdor ni zmenoj, je proti meni« izvirnejše in da je druga
uporabljena oblika »produkt zgodnje skupnosti, ker bi izganjanje demo-
nov v Jezusovem imenu težko bilo starejše od njegove uporabe v zgodnji
cerkvi« (Fitzmyer 1981, 821). Za Fitzmyerja je izjava »Kdor ni proti vam,
je za vas« pregovor, ki usmerja naravnanost učencev do drugih, ki so tujci
(str. 821). Pri tem opozarja na avtorje, ki pišejo o tem, o čemer piše on,
in jih tukaj ne bom obravnaval, hkrati pa tudi na avtorje iz preteklosti, ki
so uporabili podobne stavke. Pregovorna oblika teh izrekov naj bi se po
njegovem mnenju kazala že pri Ciceru, ki v svojem govoru Pro Quinto
Ligario pravi (Cicero b. l.):
Čeprav smo vse imeli za svoje nasprotnike, razen tistih, ki so bili na
naši strani, si [Cezar] vse štel za svoje privržence, ki niso bili proti
tebi.
Fitzmyer (1981, 821) opozori še na Plutarha, ki je v Vzporednih življe-
njepisih za Solona (20.1) zapisal:
Med njegovimi drugimi zakoni je zelo nenavaden in presenetljiv ti-
sti, ki določa, da morajo biti vzete državljanske pravice tistemu [that
he shall be disfranchised], ki se v času razprtij ne postavi na nobeno
stran. Verjetno želi, da človek ne bi bil brezčuten ali brezbrižen do
javnega blagra, ko bi varno urejal svoje zasebne zadeve in se hvalil,
da nima nobenega deleža v nemirih in stiskah svoje države, ampak
bi se raje nemudoma zavzel za boljši in bolj pravičen vzrok, delil
njegove nevarnosti in mu izkazal svojo pomoč, namesto da čaka na
varnem, da vidi, kateri vzrok prevlada.
345
Borut Cerkovnik
Solon v tem odlomku iz Plutarha navaja tudi razloge, zakaj se je treba
odpovedati nevtralnosti. Podobno kot Solon je takšno »odločitev za od-
ločitev« zahteval tudi Lenin (1974, 366):
Z absolutno odkritostjo govorimo o tem boju proletariata; vsak člo-
vek se mora odločiti, ali se bo pridružil naši ali drugi strani. Vsak
poskus, da bi se izognili temu vprašanju, se mora končati v fiasku.
Kako je ta stavek »Bodisi ste z nami bodisi ste proti nam«, ki zahteva
odločitev in ki nastopa pri Solonu ter pri Leninu, povezan z drugima
dvema stavkoma, ki ju v osnovi obravnavamo, bo jasno v nadaljevanju
članka. Vseeno pamoramo pri tem spomniti še na znameniti govor pred-
sednika Združenih držav Amerike Georga Busha mlajšega (2001, 69), ki
je v svoji borbi proti terorizmu zahteval podobno kot Solon in Lenin:
Vsak narod, v vsaki regiji, semora zdaj odločiti. Ali si z nami ali pa si
s teroristi. Od tega dne dalje bodozdavse države, ki bodo še naprej
skrivale ali podpirale terorizem, obravnavale kot sovražni režim.
V slovenskem političnem prostoru običajno ena politična stran očita
drugi, da zastopa izključujoče stališče, ki ga izraža »Kdor ni z nami, je
proti nam«. Obe pa se nekako strinjata, da je ta parola vsajena v lenini-
zem, čeprav, kakor smo videli, tega koraka v navedenem govoru Lenin ni
naredil. Včasih pa v slovenskem političnem govoru nastopi tudi »Kdor ni
proti nam, je z nami«. Vezjak (2024) obravnava takšno nekolikanjmodifi-
cirano izjavo »Kdor ni proti nam, ta je lahko z nami«. Vpeljavamodalnega
operatorja »lahko« v kontekst izjave »Kdor ni proti nam, je z nami« za-
komplicira razumevanje. Prvič, ni čisto jasno, ali gre tu za aletičnomodal-
nost v smislu možnosti ali za deontično modalnost v smislu dopustnosti
na način, kakor, recimo, najstniki kdaj rečejo, da je nujno iti na ta koncert
priljubljene skupine, čeprav je jasno, da gre za obveznost. In, drugič, če ta
»lahko« razumemo kot operator dopustnosti, ni jasen doseg te modalno-
sti: ali ta stavek pove, da je za tiste, ki niso proti nam, dopustno, da so z
nami, ali pa morda, da je dopustno, da so vsi, ki niso proti nam, z nami.
Vezjak (2024) navaja »Kdor ni z nami, je proti nam« brezmodalnega ope-
ratorja in ne tematizirana posebej nastopa deontične modalnosti. Zato se
bom sam omejil samo na stavke, ki ne vsebujejo modalnega operatorja,
ker vključeni modalni operator ne spremeni Vezjakove poante. Predpo-
stavljam, da pravzaprav analizira tudi izjavo »Kdor ni proti nam, ta je z
nami« na sledeči način (Vezjak 2024):
Zguljena fraza »Kdor ni z nami, je proti nam« je gotovo izključevalna
v stoodstotnem smislu. Ponuja le dvemožnosti, za in proti, kar je se-
346
Kako izključujemo ali vključujemo druge?
veda črnobelo binarno poenostavljanje, ki izključuje vse možnosti
v spektru nevtralnosti, neopredeljenosti ali pozicije, ki bi bila dru-
gačna od dveh vnaprej predpostavljenih. Tokratni zaključek, da kdor
ni proti nam, lahko deluje z nami, pa vsebuje ponudbo o sodelova-
nju, ki je paradoksalno utemeljena na izključevanju.
Fraza »Kdor ni proti nam, ta je z nami« je za Vezjaka (2024) »vključe-
valna na podlagi geste izključitve«:
Zakaj? Ker na logični ravni stavek postavi dve možnosti in ju po-
veže na izključujoč način; če nekdo ni »proti nam« (torej tistemu,
ki izreka ta stavek), potem je lahko »z nami«. Tovrstna konstrukcija
ne samo, da izključuje možnost sodelovanja s skupino, ki je »proti
nam«, ampak s tem izključi še vse možne nevtralne pozicije, ki niso
»z nami«.
Vključitvena obljuba je torej izključevalna.
Strinjam se z Vezjakom, da je »Kdor ni z nami, je proti nam« izključe-
valna pozicija, saj na podlagi tega, da nekateri od drugih niso z nekaterimi
od nas, vzpostavi stališče, da so vsi drugi proti vsem nam. Ne strinjam pa
se z njim, da je tudi, paradoksalno ali ne, »vključitvena obljuba«, kakor
pravi, torej »Kdor ni proti nam, je z nami«, izključevalna. Pokazal bom,
da je ta pozicija vključevalna, ker ob predpostavki, da nekateri od dru-
gih niso proti nekaterim od nas, sprejemamo stališče, da so vsi drugi z
vsemi nami. Res pa je, da obe poziciji,⁵ kakor bo pokazano, izključujeta
tako možnost, da bi bil nekdo hkrati z nami in proti nam ali niti z nami
niti proti nam. Pri tem sprejemam, da oba stavka temeljita na sprejetju
stališča, da je nujno tako, da so drugi bodisi z nami bodisi proti nam, kar
izključuje možnosti, da bi lahko bili hkrati z nami in proti nam ali niti
z nami niti proti nam. Morda je imel Vezjak v mislih to, ko je govoril o
»spektru nevtralnosti, neopredeljenosti ali pozicije, ki bi bila drugačna od
dveh vnaprej predpostavljenih«, oz. se nanašal na »vse možne nevtralne
pozicije«. Obe, tako »Kdor ni z nami, je proti nam« kot »Kdor ni proti
nam, je z nami«, namreč temeljita na njima predhodni dikciji »Bodisi ste
z nami bodisi ste proti nam«.
Da bi dosegel, kar sem obljubil, se bom naslonil na koščke svojega
članka »Nothingness and the Truth-functional Interpretation of Tetra-
lemma«, ki bo objavljen v reviji Asian Studies. Bralko in bralca, ki o te-
⁵ Izključevalna »Kdor ni z nami, je proti nam« in vključevalna »Kdor ni proti nam, je z
nami«.
347
Borut Cerkovnik
tralemi, ki se v sanskrtu imenuje catus.ko.ti,⁶ ne vesta veliko, bi napotil
na izvrsten članek Andreja Uleta v tej reviji »Kako misliti vpričo neiz-
rekljivega? O tetralemi v māhāyanski dialektiki« (2022) in na Nāgārjuna
(2018), ki je prevod njegoveMūlamadhyamakakārikā v slovenščino.
Tetralemo bi lahko najenostavneje opredelili kot nekaj, kar postulira
(a) eno, (b) drugo, (c) oboje, (d) nič od obojega. Formalno gledano naj bi
kot (a) trdil A, kot (b) njegovo negacijo ne-A, kot (c) hkrati A in ne-A ter
kot (d) niti A niti ne-A. O težavah, s katerimi se srečujejo formalne inter-
pretacije tetraleme, ki običajno vodijo v nekakšen kolaps, saj sta po njej
kota (c) in (d) logično ekvivalentna ter iz njiju sledita kota (a) in (b), se
lahko bralec informira v Uletovem prispevku (2022). O nekaterih slepih
ulicah, kakor se izrazi, v formalizaciji tetraleme piše Priest (2010, 27–30).
Priest ponuja svojo interpretacijo, ki catus.ko.ti razume tako, da ima stavek
ne samo dve resničnostni vrednosti, ampak štiri: vsak je lahko resničen,
neresničen, tako resničen kot neresničen ali niti resničen niti neresničen.
Ta interpretacija po Priestu (2010, 27) nekako razširja Aristotelovo načelo
izključitve tretje možnosti:
Zaenkrat je vse, na kar moramo opozoriti, to, da je catus.ko.ti na
začetku deloval kot nekaj podobnega principu izključene pete mo-
žnosti. Aristotel se je držal načela izključenega tretjega: vsaka iz-
java mora biti resnična ali neresnična; tretje možnosti ni; poleg tega
sta obe ekskluzivni. Na podoben, a bolj velikodušen način nam
catus.ko.ti ponuja izčrpen in medsebojno izključujoč nabor štirih
možnosti.
Sam v članku predlagam svojo obliko tetraleme, ki je do neke mere
navdahnjena z Nāgārjuno. Moja interpretacija se razlikuje od Priestove,
čeprav tudi ona, če tukaj ponovim, kar je zapisal, »ponuja izčrpen inmed-
sebojno izključujoč nabor štirihmožnosti«. Vendar ostaja pri aristotelov-
ski dvovalentni logiki in ne uvaja štirivrednostne logike, ki jo za svojo
interpretacijo predlaga Priest.
Tetraleme torej ne razumem kot sheme, ki postavlja trditev, zanikano
trditev, trditev in zanikano trditev ali niti trditev niti zanikano trditev,
temveč kot štiri resničnostne funkcije, v katerih nastopata stavek in nje-
gova alternativa, ki ni nujno njegova negacija. Alt-A, kakor jo označujem
v resničnostnih tabelah, je običajno neka smiselna alternativa A, čeprav
bi lahko kot alt-A seveda nastopal kateri koli stavek. V moji eksplikaciji,
⁶Kar pomeni štirje koti.
348
Kako izključujemo ali vključujemo druge?
kar nakazujejo tudi v nadaljevanju predstavljeni primeri, gre za štiri re-
sničnostne funkcije nekega stavka (A) in njegove alternative (alt-A).⁷
(a) (c)
(A) (alt-A) (A) ∧ ¬(alt-A) (A) (alt-A) (A) ∧ (alt-A)
R R N R R R
N R N N R N
R N R R N N
N N N N N N
(b) (d)
(A) (alt-A) (alt-A) ∧ ¬(A) (A) (alt-A) ¬(A) ∧ ¬(alt-A)
R R N R R N
N R R N R N
R N N R N N
N N N N N R
Tetralemo sicer zelo pogosto uporabljamo v vsakdanjem življenju, ne
da bi o tem sploh razmišljali. Npr., ko pijete kavo v restavraciji, je vaša
dilemamed izbiro rjavega in belega sladkorja, ki sta oba na voljo na mizi,
pravzaprav tetralema. Izberete lahko (a) beli sladkor in ne rjavega, (b)
rjavega in ne belega, lahko pa tudi (c) oba (morda imate radi njuno kom-
binacijo v svoji kavi) ali (d) nobenega, ker vam je všeč kava brez sladkorja
ali s sladilom. V neki drugi tetralemi pa ste že bili pred odločitvijo o slad-
kanju, ko ste kavo naročili in izbrali kot (a) kavo, ne čaja. »Kava ali čaj?« je
vprašal natakar in lahko bi izbrali (a) kavo, (b) čaj, (c) oboje ali (d) nič od
tega dvojega. Naročanje kave in čaja samo zase je nenavadno, a zakaj ne?
Seveda bi lahko ne naročili niti kave niti čaja, temveč kozarec vode ali (če
bi natakar dovolil) ničesar in samo sedeli v restavraciji. (a) ali (b) ali (c)
ali (d) je tavtologija. V Wittgensteinovem jeziku iz Logično-filozofskega
traktata (2022, 4.463)⁸ disjunkcija možnih odločitev v okviru tetraleme
»pušča dejanskosti celoten – neskončni – logični prostor«, zato »ne more
določati dejanskosti«. Seveda pa svojo dejanskost natančno določa vsak
tetralemin kot.
⁷Običajno se te štiri možnosti, ti štirje koti tetraleme, označujejo s črkami (a), (b), (c) in
(d).
⁸ Iz Logično-filozofskega traktata navajam, kakor je običaj, tako, da navedem številko teze,
v kateri navedek nastopa.
349
Borut Cerkovnik
Zgodba, ki sem jo navedel, bi se lahko nadaljevala tako, da bi se, npr.,
po sprejetju kota (a) iz zgodbe o kavi in čaju, da boste spili kavo, in po
sprejetju kota (d) iz zgodbe o sladkanju, da je ne boste sladkali, zgodilo, da
se odpravite na volišče, kjer na referendumsko vprašanje obkrožite za ali
proti. Ko (a) obkrožite za, poveste hkrati, da niste proti; ko (b) obkrožite
proti, poveste hkrati, da niste za. Lahko pa bi na volišču (namenoma ali
ne) oddali neveljavno glasovnico. Ali pa sploh ne bi prišli na volišče. S tem
bi izrazili (d) – da niste niti za niti proti.Kaj pa, če bi kdo v celoti bil hkrati
za in proti? Glasovalni listič vsaj formalno ne omogoča, da bi volivec z
njim to izrazil, ker tudi če bi obkrožil oboje, (c) za in proti, bi komisija to
štela kot nevtralno pozicijo, glasovalni listič pa bi bil neveljaven.
Situacija, ki nastopa ob našem referendumskem odločanju, je podobna
tisti, ki joWittgenstein (1997, 91–92) v sestavku »Nekaj pripomb k logični
formi« pripiše stavkom o barvah. To, da bi bila oba stavka – »a je zelen«
in »a je rdeč« – hkrati resnična, je nemogoče. (c) je tako protisloven in
zato nerelevanten. Vendar je a seveda lahko (a) zelen in ne rdeč, (b) rdeč
in ne zelen ali (d) niti zelen niti rdeč, kadar je obarvan z barvo, ki ni niti
zelena niti rdeča:
a je zelen a je rdeč (a) (b) (c) (d)
N R N R N N
R N R N N N
N N N N N R
Wittgenstein je pred tem v Logično-filozofskem traktatu (2022, 6.3751)
menil drugače: da sta dva stavka o barvah ne le kontrarna, ampak celo
protislovna, kajti:
Da sta npr. dve barvi hkrati na nekemmestu vidnega polja, je nemo-
goče, in sicer logično nemogoče, ker to izključuje logična struktura
barve.
Pomislimo na to, kako je to protislovje prikazano v fiziki: približno
tako, da delec ne more imeti dveh hitrosti hkrati; to pomeni, da ne
more biti na dvehmestih hkrati; to pomeni, da delca, ki sta istočasno
na dveh različnih mestih, ne moreta biti identična.
(Jasno je, da logični produkt dveh elementarnih stavkov nemore biti
niti tavtologija niti kontradikcija. Izjava, da ima neka točka v vidnem
polju hkrati dve različni barvi, je kontradikcija.)
350
Kako izključujemo ali vključujemo druge?
Tako je zato, ker sta nemogoči tako prva kot zadnja vrstica v naslednji
resničnostni tabeli:
a je zelen a je rdeč (a) (b) (c) (d)
N R N R N N
R N R N N N
(c) in (d) sta tu oba kontradiktorna, torej nerelevantna. Ker (c) in (d)
odpadeta, so možnosti potem omejene na (a) »a je zelen« in ni res, da »a
je rdeč«, ter (b) »a je rdeč« in ni res, da »a je zelen«. Stavka »a je zelen«
in »a je rdeč« sta negaciji drug drugega – delujeta kot p in ¬p. Tako trdi
Wittgenstein v navedeni tezi Logično-filozofskega traktata. Z drugimi be-
sedami: to, da a ni zelen, je zadosten pogoj za to, da je a rdeč, in to, da a
ni rdeč, je zadosten pogoj za to, da je a zelen.
Zadeve v okviru tetraleme so lahko še zapletenejše kot v primerih iz
vsakdanjega življenja, ki sem jih obravnaval. Ko lirski subjekt v pesmi
»Should I Stay or Should I Go« punk rock skupine The Clash prosi svojo
drago, naj mu pove, »Ali naj ostanem ali naj grem«, to zveni kot dilema,
ki jo v logiki običajno izražamo kot nujno izključujočo disjunkcijo, aut
Ceasar aut nihil. Na ta način običajno motrimo takšne stavke. Ampak
stavka »ostanem« in »grem« lahko zlahka razlagamo kot del tetraleme:
(a) »ostanem« in ne »grem«, (b) »grem« in ne »ostanem«, (c) »ostanem«
in »grem«, (d) niti »ostanem« niti »grem«. Zahodna logika poziciji (c) in
(d) obravnava kot nemogoči. S stališča budistične tetraleme pa se lahko
vprašamo, ali ni to, da nekdo hkrati ostaja v nekem odnosu in odhaja iz
njega ali da niti ne ostaja v njem niti iz njega ne odhaja, vendarle nekako
mogoče?⁹
Zdaj lahko v našo razpravo kot osnovna stavka, ki bi ju radi zapeljali v
tetralemo, vključimo »Drugi so z nami« in »Drugi so proti nam«. Očitno
⁹Podobno kot lirski subjekt pesmiChlashev prosi »Fant južnih krajev«, kakor je tudi naslov
skladbe, novomeške rok skupine Drevored, ko pravi: »Daj, povej, ali naj ostanem ali naj
vzamem kovček in naj grem.« Zdi se, da bi tukaj, ko je poudarjeno fizično gibanje, težko
zagovarjali stališče, da lahko ostanem in grem (kakor se reče: poberem kovčke), morda
pa bi se dalo lažje najti situacijo, ko niti ne ostanem niti ne grem (sem s kovčkom npr.
na izhodu iz skupnega domovanja in čakam, kaj se bo zgodilo). Ali pa je to podobneje
temu, da ostanem in grem? The Clash so abstraktnejši. Lirični subjekt njihove pesmi ima
težave tudi s sprejemanjem stališč (a) in (b), ko ugotavlja, da »če grem, bo težava, in če
ostanem, bo dvojna«; tudi kota (a) in (b) sta zanj nekako nevzdržna.
351
Borut Cerkovnik
je, da gre tukaj za stavka, ki univerzum razdelita na dva dela: na nas, kar
bom izrazil s tem, da bom kot domeno spremenljivke x določil prav nas,
kot domeno spremenljivke y pa bomdoločil druge. Pri tem je pomembno,
da spremenljivke razumemo izključujoče v smislu logike Wittgensteino-
vega Logično-filozofskega traktata (2022), ki je drugačna od russllovske
logike, ki v okviru analitične tradicije velja za standardno in ki spremen-
ljivke razume vključujoče, kakor da vse vedno segajo čez isto domeno.
Logika, ki jo vzpostavlja Logično-filozofski traktat, omogoča tudi, da se
z istimi spremenljivkami v različnih stavkih vedno nanašamo na isto, z
različnimi pa na različno.¹⁰ Na ta način navedena stavka v eksplicirani
obliki razumem v smislu »Za vsakega od nas je vsak drugi z nami«, kar bi
lahko formalizirali z (∀x)(∀y)Zyx,¹¹ in »Za vsakega od nas je vsak drugi
proti nam«, kar bi lahko formalizirali z (∀x)(∀y)Pyx.¹²
Tetralemo, ki jo tvorimo iz teh dveh osnovnih stavkov, bi potem izrazili
tako:
(a)
(∀x)(∀y)Zyx (∀x)(∀y)Pyx (∀x)(∀y)Zyx ∧ ¬(∀x)(∀y)Pyx
R R N
N R N
R N R
N N N
(b)
(∀x)(∀y)Zyx (∀x)(∀y)Pyx (∀x)(∀y)Pyx ∧ ¬(∀x)(∀y)Zyx
R R N
N R R
R N N
N N N
(c)
(∀x)(∀y)Zyx (∀x)(∀y)Pyx (∀x)(∀y)Pyx ∧ (∀x)(∀y)Zyx
R R R
N R N
R N N
N N N
¹⁰Razliko med svojo in Russllovo logiko Wittgenstein (2022) razloži v tezah Logično-
filozofskega traktata 5.5–5.54.
¹¹Zxy izraža relacijo x je z y.
¹² Pxy izraža relacijo x je proti y.
352
Kako izključujemo ali vključujemo druge?
(d)
(∀x)(∀y)Zyx (∀x)(∀y)Pyx ¬(∀x)(∀y)Pyx ∧ ¬(∀x)(∀y)Zyx
R R N
N R N
R N N
N N R
(a) (∀x)(∀y)Zyx ∧ (∃x)(∃y)¬Pyx; (b) (∀x)(∀y)Pyx ∧ (∃x)(∃y)¬Zyx;
(c) (∀x)(∀y)Pyx ∧ (∀x)(∀y)Zyx; (d) (∃x)(∃y)¬Pyx ∧ (∃x)(∃y)¬Zyx. Iz-
raženo v neformalni obliki (a) pove »Za vsakega od nas je vsak drugi z
nami« in »Obstaja nekaj nas, tako da obstajajo drugi, ki niso proti nam«,¹³
(b) »Za vsakega od nas je vsak drugi proti nam« in »Obstaja nekaj nas,
tako da obstajajo drugi, ki niso z nami«,¹⁴ (c) »Za vsakega od nas je vsak
drugi z nami« in »Za vsakega od nas je vsak drugi proti nam« ter (d) »Ob-
staja nekaj nas, tako da obstajajo drugi, ki niso proti nam« in »Obstaja
nekaj nas, tako da obstajajo drugi, ki niso z nami«. To moramo v nada-
ljevanju imeti pred očmi, ko bomo obravnavali stavke »Kdor ni z nami,
je proti nam«, »Bodisi ste z nami bodisi ste proti nam« ter »Kdor ni proti
nam, je z nami«.
Zdi se, da sta stavka »Drugi so z nami«¹⁵ in »Drugi so proti nam«¹⁶ vsaj
načeloma logično neodvisna,¹⁷ to pomeni, da bi se lahko znašli v situaci-
jah, ko (a) so drugi z nami in niso proti nam, (b) so drugi proti nam in
niso z nami, (c) so drugi tako proti nam kot z nami ter (d) drugi niso niti
proti nam niti z nami.
Očitno pa je, da kdaj pride do situacij, ko kdo zahteva, da kot resnično
sprejmemo nujno ekskluzivno disjunkcijo »Bodisi so drugi z nami bodisi
so drugi proti nam«.¹⁸ Lahko bi rekli, da je bila takšna situacija za Lenina
v letu 1920, za Busha v letu 2001 pa tudi za Solona v davnih časih. Kaj torej
naredi sprejetje tega stavka? Izključi možnost, da bi drugi tako rekoč se-
deli na dveh stolčkih, torej bili hkrati z nami in proti nam, in možnost, da
bi bili nevtralni, torej ne bi bili niti z nami niti proti nam (oz. z že navede-
¹³Oziroma: ni res, da »Za vsakega od nas je vsak drugi proti nam«.
¹⁴Oziroma: ni res, da »Za vsakega od nas je vsak drugi z nami«.
¹⁵Ki je razumljen v smislu (∀x)(∀y)Zyx.
¹⁶Ki je razumljen v smislu (∀x)(∀y)Pyx.
¹⁷To pomeni, da iz resnice oz.neresnice enega ni mogoče sklepati na resnico oz. neresnico
drugega.
¹⁸Nagovor teh drugih v »Bodisi ste z nami bodisi ste proti nam« puščam ob strani.
353
Borut Cerkovnik
nimi Vezjakovimi besedami: »vse možne nevtralne pozicije«¹⁹). Izraženo
z resničnostno tabelo:
(∀x)(∀y)Zyx (∀x)(∀y)Pyx (a) (b) (c) (d)
N R N R N N
R N R N N N
Tako ostaneta samo še dve možnosti tetraleme: (a) in (b), za osnovna
stavka pa se zdi, da sta v protislovju. Šele zdaj, po tem koraku, nastopita
razvpita stavka »Kdor ni z nami, je proti nam« in »Kdor ni proti nam, je z
nami«. Prvi v tej interpretaciji pravi, da je to, da ni res, da so drugi z nami,
zadosten pogoj za to, da so proti nam, oz. da iz neresnice stavka »Drugi so
z nami« sledi resnica stavka »Drugi so proti nam«. In ko v tem primeru
sprejmemo za resnično, da »Obstaja nekaj nas, tako da obstajajo drugi,
ki niso z nami«, je v tem primeru res tudi, da »Za vsakega od nas je vsak
drugi proti nam«. To sklepanje na podlagi tega, da nekateri od drugih
niso z nekaterimi izmed nas, vse druge jemlje tako rekoč za sovražnike in
proizvede kot (b) naše tetraleme. Drugi, »Kdor ni proti nam, je z nami«,
pravi, da je to, da ni res, da so drugi proti nam, zadosten pogoj za to, da
so z nami, oz. da iz neresnice stavka »Drugi so proti nam« sledi resnica
stavka »Drugi so z nami«. In ko v tem primeru sprejmemo za resnično,
da »Obstaja nekaj nas, tako da obstajajo drugi, ki niso proti nam«, je v
tem primeru res tudi, da »Za vsakega od nas je vsak drugi z nami«. To
sklepanje na podlagi tega, da nekateri od drugih niso proti nekaterim od
nas, vse druge jemlje tako rekoč za prijatelje in proizvede kot (a) naše
tetraleme.
Mislim, da sem, deloma v sozvočju z Vezjakom, pokazal, da obe gesti
temeljita na izključevanju določenih možnosti,²⁰ vendar je v okviru pre-
ostalih dvehmožnosti gesta »Kdor ni z nami, je proti nam« izključevalna,
gesta »Kdor ni proti nam, je z nami« pa vključevalna.
Seveda pa je to, katero od teh dveh gest sprejmemo in ali sploh sprej-
¹⁹ Sklepam (morda napačno), da bi lahko imel Vezjak tu v mislih mnogoterost pojavnih
oblik tega, da je nekdo nevtralen.
²⁰Nujno je, da bodisi so drugi proti nam bodisi so drugi z nami, izključi, da (c) drugi so z
nami in so drugi proti nam ter da (d) ni res, da so drugi proti nam, in ni res, da so drugi
z nami.
354
Kako izključujemo ali vključujemo druge?
memo njima predhodno gesto »Bodisi ste z nami bodisi ste proti nam«,²¹
odvisno od vsakokratnega konteksta. Kajti pojma »biti z nami« in »biti
proti nam« sta izjemno zabrisana. Poglejmo enostavnejši primer. Ljube-
zen med dvema osebama bi lahko opredelili tako: a je z b in b je z a.Ven-
dar obstaja mnoštvo različnih – ki so si v kakšnih ozirih tudi podobne
– aplikacij te sheme, ker so ljudje v zvezah na zelo različne načine. Po-
dobno, če nista še bolj zabrisana, velja za pojma »biti z« in »biti proti«,
če se sprašujemo, v kakšnih odnosih so različne skupine ljudi, narodi,
države, skupnosti držav. Ta pojma sta etična, ne moremo ju definirati,
ker nimata ostrih meja in sta odprta. Zanju velja isto kot za pojem »do-
bro«. Naj tukaj uporabim Wittgensteinovo analogijo iz njegovih Filozof-
skih raziskav (2009, § 77): če bi želeli neoster rdeč pravokotnik zamenjati
z ostrim,²²
bi se dalo potegniti več takšnih ostrih pravokotnikov, ki bi ustrezali
neostremu. – Če pa se barve na izvirniku prelivajo brez sledi kakšne
meje, – ne bo potem to, da bi narisali ostro sliko, ki ustreza zabrisani,
brezupna naloga? Ali ne boš potem moral reči: »Tukaj lahko nari-
šem tako krog kot pravokotnik ali srčasto obliko; saj se vse barve
prelivajo. Vse se ujema; in nič.« – In v takšnem položaju je npr. tisti,
ki v estetiki ali etiki išče definicije, ki ustrezajo našim pojmom.
Ko naletiš na to težavo, se vedno vprašaj: Kako pa smo se naučili
pomena te besede (»dobro« npr.)? Na kakšnih primerih; v katerih
jezikovnih igrah? (Potem boš lažje videl, da mora imeti ta beseda
družino pomenov.)
Seveda lahko o različnihmožnostih razmišljamo, ne da bi se navezovali
na tetralemo, a nas lahko prav budistična tetralema tako rekoč prisili, da
razmišljamo o različnih možnostih. A navsezadnje, etika ni v navajanju
ali/in propagiranju določenih načel, temveč v delovanju.²³ Samo praksa v
različnih kontekstih Lebensform (nem.) pokaže, kdo in kako deluje vklju-
čujoče ter kdo in kako izključujoče. Vključujoče delujemo,²⁴ če v svojem
delovanju izhajamo iz kota (a) tetraleme: »Obstaja nekaj nas, tako da ob-
stajajo nekateri drugi, ki niso proti nam« in »Za vsakega od nas je vsak
²¹Ker zagotovo obstajajo konteksti, v katerih je nekdo drug (morda kakšen dvojni agent?)
hkrati z nami in proti nam, in konteksti, v katerih je nekdo drug nevtralen – ni niti z nami
niti proti nam.
²² Prevod v slovenščino je moj.
²³K temu glej Wittgensteinovo »Predavanje o etiki« (2014 in 1994).
²⁴Kljub izključitvi kotov (c) in (d).
355
Borut Cerkovnik
drugi z nami«. Izključujoče delujemo,²⁵ če v svojem delovanju izhajamo
iz kota (b) tetraleme: »Obstaja nekaj nas, tako da obstajajo nekateri drugi,
ki niso z nami« in »Za vsakega od nas je vsak drugi proti nam«. Kot (a) je
ekvivalenten sprejetju stavka »Kdor ni proti nam, je z nami«, kot (b) pa
sprejetju stavka »Kdor ni z nami, je proti nam«.
Stavek »Kdor ni z nami, je proti nam« interpretiramo kot »To, da drugi
niso z nami, je zadosten pogoj za to, da so drugi proti nam« in »Kdor ni
proti nam, je z nami« kot »To, da drugi niso proti nam, je zadosten pogoj
za to, da so drugi z nami«. Ta interpretacija je možna samo v primeru, ko
s stavkom »Nujno je, da bodisi so drugi proti nam bodisi so drugi z nami«
izključimo možnost, da bi bili drugi hkrati proti nam in z nami, ter mo-
žnost, da ne bi bili niti proti nam niti z nami. Recenzentovemu ugovoru,
da to povzroči kolaps kota (a) »Drugi so z nami« in ni res, da »Drugi so
proti nam«, v trditev »Drugi so z nami« ter kolaps kota (b) »Drugi so proti
nam« in ni res, da »Drugi so z nami«, v trditev »Drugi so proti nam«, bi se
lahko izognili tako, da bi – kot Wittgenstein v Logično-filozofskem trak-
tatu – razlikovalimed resničnostnimimožnostmi, ki »pomenijomožnos-
ti obstoja in neobstoja stanj stvari« (Wittgenstein 2022, 4.3) in »so pogoji
resnice in neresnice stavkov« (4.41), ter stavkom, ki »je izraz ujemanja in
neujemanja z resničnostnimi možnosti elementarnih stavkov« (4.4).
Opomba
Članek je rezultat dela na raziskovalnem programu Filozofske raziskave (p6-
0252), ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko
dejavnost Republike Slovenije (aris).
Recenzentoma se zahvaljujem za koristne kritike in predloge.
Literatura
Bultmann, Rudolf. 1968. The History of the Synoptic Tradition. Oxford: Black-
well.
Bush, GeorgeW. 2001. »Address to the Joint Session of the 107th Congress Uni-
ted States CapitolWashington,dcSeptember 20, 2001.« V Selected Speeches
of President George W. Bush 2001–2008, 65–73. https://georgewbush
-whitehouse.archives.gov/infocus/bushrecord/documents/Selected
_Speeches_George_W_Bush.pdf.
Cicero. B. l. Pro Quinto Ligario. https://www.thelatinlibrary.com/cicero/lig
.shtml.
Fitzmyer, Joseph A. 1981. The Gospel According to Luke (i–ix): Introduction,
Translation, and Notes. Garden City, ny: Doubleday.
Lenin, Vladimir I. 1974. »SpeechDelivered at AnAll-Russia ConferenceOf Po-
litical Education Workers Of Gubernia and Uyezd, November 3, 1920.« V
²⁵Hkrati z izključitvijo kotov (c) in (d).
356
Kako izključujemo ali vključujemo druge?
Vladimir I. Lenin,Collected Works, 363–373. Zvezek 31, 2. angl. izd.Moskva:
Progress.
Nāgārjuna. 2018. Temeljni verzi o srednji poti. Prevedli Ana Bajželj, Sebastjan
Vörös in Gašper Kvartič. Ljubljana: Kud Logos.
Priest, Graham. 2010. »The Logic of the Catuskoti.« Comparative Philosophy 1
(2): 24–54.
Quine, Willard Van Orman. 2001. »Dve dogmi empirizma.« Analiza 5 (4):
67–85.
Svetopisemska družba Slovenije. 1997. Sveto pismo Stare in Nove zaveze: slo-
venski standardni prevod iz izvirnih jezikov. 2., pregledana izd. Ljubljana:
Svetopisemska družba Slovenije.
Ule, Andrej. 2022. »Kakomisliti vpričo neizrekljivega?O tetralemi vmāhāyan-
ski dialektiki.« Anthropos 54 (1–2): 47–58.
Vezjak, Boris. 2024. »›Kdor ni proti nam, ta je lahko z nami‹.« Mladina, 22.
marec. https://www.mladina.si/231580/kdor-ni-proti-nam-ta-je-lahko-z-
nami/.
Wittgenstein, Ludwig. 1994. »Predavanje o etiki.« Prevedel Tine Hribar. Phai-
nomena 3 (9/10): 61–69.
———. 1997. »Nekaj pripombk logični formi.« Prevedel BorutCerkovnik.Ana-
liza 1 (2): 87–92.
———. 2009. Philosophische Untersuchungen = Philosophical Investigations.
Prevedli Gertrude E.M. Anscombe, PeterM. S. Hacker in Joachima Schul-
te. 4. izd. Chichester: Blackwell.
———. 2014.Lecture on Ethics.Uredili EdoardoZamuner, ErmelindaValentina
Di Lascio in D. K. Levy. Chichester: John Wiley & Sons.
———. 2022. Logično-filozofski traktat. Prevedel Borut Cerkovnik. Ljubljana:
ludŠerpa.
357