Ventil / februar / 21 / 2015 / 1 ISSN 1318 - 7279 FEBRUAR 21 / 2015 / 1 • Ventil na obisku • Polioksimetilni zobniki • Strojni vid – zaznavanje napak na pletenem plašču • Matematični modeli sinhronskega generatorja • Odjem toplote v vročevodnem sistemu • Lasersko varjenje • Iz prakse za prakso • Letalstvo – 83. bis člen čikaške konvencije • Bionika - mehatronika DISTRIBUTOR VSEBINA FEBRUAR 21 / 2015 / 1 ¦VENTIL NA OBISKU Varesi, d. o. o. - Sodobna in kakovostna oprema je tudi na varilskem področju za slovensko industrijo nujna in potrebna 10 ¦PREDSTAVITEV OMEGA AIR d.o.o. Ljubljana 28 ¦POLIMERI Jean HABIMANA, Céline CHEVALLIER, Frederic GUBBELS, Barbara MEUNIER, Claude LETOUCHE: Using Silicone Masterbatch for Controlling the Friction Coefficient of Polyacetal gears 30 ¦STROJNI VID Miha PIPAN, Andrej KOS, Niko HERAKOVIČ: Zaznavanje napak na pletenem plašču s prilagodljivim algoritmom 36 ¦SINHRONSKI GENERATORJI Jožef RITONJA, Martin PETRUN: Matematični modeli sinhronskega generatorja 42 ¦DALJINSKO OGREVANJE Ervin STRMČNIK, Primož POTOČNIK, Edvard GOVEKAR: Raziskava in razvoj empiričnih modelov za napovedovanje odjema toplote v vročevodnem sistemu 50 ¦LASERSKO VARJENJE Damjan KLOBČAR, Janez TUŠEK: Priporočila za lasersko varjenje v industrijskem okolju 56 ¦IZ PRAKSE ZA PRAKSO Stojan DROBNIČ: Prednosti linearnih vodil brez mazanja na primeru 3d-tiskalnika 64 ¦LETALSTVO Aleksander ČIČEROV: Prenos nalog in obveznosti po 83. bis členu čikaške konvencije 68 ¦AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Energijsko učinkovit modul MSE6-E2M(FESTO) Visokozmogljivi frekvenčni regulatorji UNIDRIVE M100–M400 (PS) Elektronski preobremenitveni rele Allen-Bradley E300 (TEHNA) 74 75 76 ¦NOVOSTI NA TRGU Spremljanje stanja olja, ki vsebuje mehurčke zraka (HYDAC) Operaterski paneli serije NA Sysmac (MIEL Elektronika) Redundantni varnostni ventil za odzračitev Parker P33T – CAT 4 (PARKER HANNIFIN) Avtomatizirano odkrivanje razpok v procesu preoblikovanja z optičnim senzorjem Inspector I40 (SICK) 77 77 78 79 ¦BIONIKA - MEHATRONIKA Marjan SKUBIC: Rekuperacija, shranjevanje in sproščanje energije na osnovi naravnega modela Janez ŠKRLEC, Robert HARB: Razvojni trendi mehatronike in vedno večja miniaturizacija ter energetska varčnost 80 83 ¦LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Nove knjige 85 ¦PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh 86 Impresum 5 Beseda uredništva 5 ¦ DOGODKI – POROČILA – VESTI 6 ¦ NOVICE – ZANIMIVOSTI 16 Seznam oglaševalcev 86 Naslovna stran: OPL Avtomatizacija, d. o. o. BOSCH Automation Koncesionar za Slovenijo IOC Trzin, Dobrave 2 1236 Trzin Tel.: + (0)1 560 22 40 Fax: + (0)1 562 12 50 FESTO, d. o. o. IOC Trzin, Blatnica 8 1236 Trzin Tel.: + (0)1 530 21 10 Fax: + (0)1 530 21 25 OLMA, d. d., Ljubljana Poljska pot 2, 1000 Ljubljana Tel.: + (0)1 58 73 600 Fax: + (0)1 54 63 200 komerciala@olma.si Poclain Hydraulics, d.o.o. Industrijska ulica 2, 4226 Žiri Tel.: +386 (04) 51 59 100 Fax: +386 (04) 51 59 122 info-slovenia@poclain­-hydraulics.com www.poclain-hydraulics.com PARKER HANNIFIN Corporation Podružnica v Novem mestu Velika Bučna vas 7 8000 Novo mesto Tel.: + (0)7 337 66 50 Fax: + (0)7 337 66 51 IMI INTERNATIONAL, d. o. o. (P.E.) NORGREN HERION Alpska cesta 37B 4248 Lesce Tel.: + (0)4 531 75 50 Fax: + (0)4 531 75 55 • Ventil na obisku • Polioksimetilni zobniki • Strojni vid – zaznavanje napak na pletenem plašču • Matematični modeli sinhronskega generatorja • Odjem toplote v vročevodnem sistemu • Lasersko varjenje • Iz prakse za prakso • Letalstvo – 83. bis člen čikaške konvencije • Bionika - mehatronika DISTRIBUTOR SICK, d. o. o. Cesta dveh cesarjev 403 1000 Ljubljana Tel.: + (0)1 47 69 990 Fax: + (0)1 47 69 946 office@sick.si www.sick.si MIEL Elektronika, d. o. o. Efenkova cesta 61, 3320 Velenje Tel: +386 3 898 57 50 Fax: +386 3 898 57 60 www.miel.si www.omron-automation.com VISTA Hidravlika, d. o. o. Kosovelova ulica 14 4226 Žiri Tel.: 04 5050 600 Faks: 04 5191 900 www.vista-hidravlika.si PS, d.o.o., Logatec Kalce 30 b SI-1370 Logatec Tel.: 01 750 85 26, Faks: 01 750 85 29 www.ps-log.si S3C, d. o. o. Tržaška c. 116, 1000 Ljubljana Tel.: +386 1 423 22 22 Faks: +386 1 423 22 00 www.landefeld.si OMEGA AIR, d. o. o. C. Dolomitskega odreda 10 1000 Ljubljana Tel.: +386 (0)1 200 68 63 Faks: +386 (0)1 200 68 50 www.omega-air.si ISSN 1318 - 7279 Ventil 21 /2015/ 1 UVODNIK © Ventil 21 (2015) 1. Tiskano v Sloveniji.Vse pravice pridržane.© Ventil 21 (2015) 1. Printed in Slovenia.All rights reserved. Impresum Internet: http://www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijoin mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 21 Volume Letnica Številka 2015 1 YearNumber Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri­je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstven-strokovni svet: prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljanaizr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljanadoc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljanaprof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljanaprof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljanaprof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljanaizr. prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljanamag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT , je upokojenizr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljanaprof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, POCLAIN HYDRAULICS, Žiri izr. prof. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija doc. dr. Franc MAJDIČ, FS Ljubljanaprof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljanadr. Jože PEZDIRNIK, FS LjubljanaMartin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Lokaprof. dr. Alojz SLUGA, FS LjubljanaJanez ŠKRLEC, inž., Obrtno-podjetniška zbornica Slovenijeprof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljanaprof. dr. Željko ŠITUM, Fakultet strojarstva i brodogradnje Zagreb, Hrvaška prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljanaprof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio, d.o.o., Ljubljana Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Brigita Orel Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: Grafex, d.o.o., Izlake Tisk: PRESENT, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija:Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTILAškerčeva 6, POB 394, 1000 LjubljanaTelefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 1500 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinacira Javna agencija za raziskovalno dejavnostv Republike Slovenije (ARRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Privatizacija V zadnjih mesecih se je razplamtela prava vojna med zagovorniki in nasprotniki prodaje državnih podjetij. Nastali sta dve listi državljanov, na ka­terih se podpisujejo tisti za prodajo in tisti proti njej. Pri tem bi bila zanimiva, kar bi bila nalo­ga raziskovalnih novinarjev, analiza posameznih podpisnikov na eni in drugi listi. Že bežen pregled imen podpisnikov da zanimive ugotovitve. Za­nimivo je, da so proti prodaji le nekateri politiki, sindikati, odvetniki, zaposleni v državnih podjetjih in predvsem lastniki raznih zasebnih institucij, ki opravljajo storitve za državna podjetja. Prav gotovo je res, da prodaja premoženja za nikogar ni lahka odločitev. To še posebno velja za Slovence. Od vseh Evropejcev imamo največ stanovanj v svoji lasti in najmanj v najemu. Podobno velja za zemljo, vrtove, vinograde in tudi za gozdove. To pomeni, da imamo zelo radi lastnino in da se od nje ne ločimo, če ni nujno potrebno. Iz tega lahko razumemo tiste, ki so proti prodaji. Toda pri tem nastopi bistveno vprašanje, ali smo državljani res lastniki državnih pod­jetij, kot smo na primer svoje njive, gozda ali vrta, ali jih bomo s prodajo izgubili, kot izgubi prodajalec avta, stanovanja ali njive vse pravice do te lastnine. Ocenjujem, da ta primerjava ni primerna. Vsa podjetja, ki poslujejo v Sloveniji, so slovenska podjetja ne glede na lastnika in mora­jo poslovati po naših zakonih in plačevati vse davke in prispevke za zaposlene. Kolikor je znano, do sedaj niso plačevala prispevkov za socialno zavarovanje za zaposlene pod­ jetja, ki so bila v lasti Slovencev. Ni podatka in verjetno ni primera, da bi to v Sloveniji počel tuj lastnik. S prodajo državnih podjetij ne bomo navadni državljani nič izgubili. Izgubili bodo pred­ vsem politiki, odvetniki in drugi, ki imajo zasebne ustanove in preko političnih ali oseb­nih zvez opravljajo za državna podjetja svetovanja, analize itd. Vprašanje je, koliko je imel prvi podpisnik proti prodaji državnih podjetij dr. Mencinger s svojim zasebnim podjetjem v zadnjih dvajsetih letih prometa samo z NLB. Ali pa: koliko so imeli s Teleko­mom prometa nekateri odvetniki itd. Poznane so milijonske študije švicarskih ustanov za Telekom s posredovanjem in zaslužkom g. Peklarja. Te analize v pisni obliki pa so po poročanju slovenskih medijev vredne toliko kot slaba študentska seminarska naloga. Ali celo več: zakaj novinarji ne raziščejo, koliko ima Telekom ljudi na plačilni listi in koliko jih vsak dan tja hodi v službo itd., itd. Popolnoma razumem mladega politika, ki je na zadnjih volitvah s svojo všečno retoriko prepričal 7 % volivcev, da se zavzema za državna podjetja. Zaveda se, da je sposoben samo za politiko. In če mu slučajno na volitvah ne uspe, se bo po zvezah zaposlil v državnem podjetju. Tudi kot politiku mu je državna lastnina neka materialna garancija za njegovo delovanje. Vse študije prodanih podjetij v zadnjem desetletju kažejo, da državna podjetja moramo prodati. Analiza desetih slovenskih podjetij, ki so danes v lasti tujih lastnikov, pokaže, da so pred prodajo v državni proračun plačala 25 milijonov evrov prispevkov, danes pa 75 milijonov evrov. Zanimivo je, da dr. Mencinger na vprašanje novinarja, če pozna slab primer prodaje slo­venskega podjetja tujcem, ni znal odgovoriti. Pa ne gre za to, da takšnega primera ne bi bilo, ampak to pomeni, da se on očitno ne zanima za podjetja v tuji lasti. Velika večina teh prodanih podjetij je zelo uspešnih. Naj ponovno navedem nekaj primerov. Slovenska industrija jekla je bila stalno v izgubah, dokler ni bila prodana tujcem. Od takrat naprej poslujejo z dobičkom in večino dobička vlagajo v razvoj. Na Ravnah razvijajo nova orodna jekla, na Jesenicah nova nerjavna jekla in nove dodajne materiale za varjenje. Podobno velja za Hello Saturnus v Ljubljani, bivši Saturnus, ki ni samo eno izmed šest­desetih podjetij mednarodne korporacije Hella lux, ampak je eden izmed štirih razvoj­nih centrov v tej korporaciji, ki zaposluje številne slovenske inženirje in doktorje znanosti s področja tehnike in naravoslovja. Zelo podobno velja za BSH Nazarje, ki je bilo pred prodajo nemškemu lastniku v velikih težavah, od takrat pa to podjetje niza uspeh za uspehom. Podobno velja še za številna slovenska podjetja, prodana tujim lastnikom. Iz vsega doživetega v Sloveniji v zadnjih letih v povezavi s privatizacijo je le ena resnična ugotovitev: slovenski nacionalni interes je le osebni interes vplivnih slovenskih posame­znikov za njihovo materialno korist. Janez Tušek Ventil 21 /2015/ 1 Dan odprtih vrat v tovarni Poclain Hydraulics v .ireh 21. septembra 1949 je bilo ustanovljeno Splošno re­montno podjetje Žiri, ki se je 11. maja 1956 preimenova­lo v Kovinsko obrtno podjetje KLADIVAR Žiri. Kladivar je 14. novembra 2007 prevzela fran­coska skupina Poclain Hydrau­lics Group, 11. septembra 2012 pa se je preimenoval v Poclain Hydraulics, d. o. o. Prav v teh dneh tako tovarna praznuje 65-letnico obstoja. Kratka predstavitev tovarne: . letni obseg prodaje znaša pribli­žno 25 M evrov; . zaposluje 280 delavcev, od tega 20 % z univerzitetno izobrazbo; . razpolaga s približno 12.000 m2 pokritih površin; . obvladuje procese razvoja, pro­izvodnje in prodaje izdelkov, za katere ima spričevala po stan­dardih ISO 9001, ISO 14001 in OHSAS 18001; . glavni proizvod so hidravlične se­stavine in naprave: SKD 28.120. Tovarna se je neprestano razvijala, za kar so zaslužne že štiri generacije »kladivarcev« in sedaj »poklenov­ cev«. Vseh skupaj je bilo do danes zaposlenih že kar 1245 oseb. Vsaka generacija je dodala svoj delež, ki je bil močno odvisen od političnih, ekonomskih in tržnih razmer. Na tej poti je bilo potrebno preživeti tri velike krize poslovanja in do sedaj nas še ni zlomilo. Čeprav Kladivar v Žireh nikdar ni imel posebnega imidža, je v njem vedno obstajala posebna notranja energija v obliki inovativnosti, pripadnosti tovarni in želje po znanju, napredku in rasti. 2014– hidravlični ventili za odprte in zaprte tokokroge, zavor­ ni ventili, hidravlične napra­ ve, deli za hidravlične mo­ torje in črpalke, hidravlična preskuševališča. Kot je bilo že navedeno, je tovarno leta 2007, ko je bila v večinski lasti državnih skladov, prevzela franco­ska skupina Poclain Hydraulics. Na­men nakupa je bil povečati razvojne in proizvodne kompetence skupine na področju hidravličnih ventilov. Po koncu velike ekonomske krize v letu 2009 je novi lastnik pričel pet­letni investicijski ciklus v tovarno v Žireh, ki je obsegal vlaganje v ra­zvoj proizvoda, proizvajalno opre­ mo in infrastrukturo. Obseg vlaganj je znašal približno 13 M evrov. Rezultat sistematičnega vlaganja je sodobna proizvajalna oprema za izdelavo delov, montažo in presku­se ter novi proizvodni in logistični prostori. Popolnoma na novo so bili zgrajeni tudi prostori za razvoj in validacijo proizvodov. Ventil 21 /2015/ 1 1949– 1960 1960– 1970 1970– 1990 1990– 2011 Kratka predstavitev razvoja proizvo­dov od začetka do danes: kleparska in ključavničar­ska dela na zgradbah, po­pravila; začetek izdelave šestil, in­dikatorjev napetosti, vibra­cijskih dodajalnikov, elek­tromagnetov za hidravlične razvodnike, črpalnih ele­mentov za radialno batno črpalko; začetek izdelave naprav za avtomatizacijo proizvodnje, preprostejših hidravličnih sestavin, ročnih pnevmat­skih ventilov za firmo Fe­sto, hidravličnih pogonskih agregatov, mazalnikov, po­ tnih ventilov, hidravličnih valjev, proporcionalnih kr­milnih ventilov s pripadajo­čo elektroniko, hidravličnih učnih pripomočkov; hidravlične sestavine, siste­mi in storitve, pnevmatske sestavine in sestavine cen­ tralnega mazanja; DOGODKI – POROČILA – VESTI Veliko znanja, energije in sredstev je bilo vloženih tudi v reorganizaci­jo procesa razvoja in izdelave proi­zvoda. Za to sta bila oblikovana dva posebna projekta, in sicer: . vitki razvoj – Lean product and process development: s tem pro­jektom se vpeljujejo metode, ki vodijo k učinkovitejšemu delu v procesu razvoja in industrializaci­ je proizvoda, končna cilja pa sta nižji stroški razvoja in krajši čas do redne industrijske proizvo­ dnje; . proizvodna odličnost: projekt je v veliki meri povzet po modelu poslovne odličnosti EFQM (Euro­pean Foundation for Quality Ma­nagement). S pomočjo sistema­tičnega pristopa smo v zadnjih letih v celoten proces nastajanja proizvoda vpeljevali naslednje metode dela in organizacije pro­cesa: -APQP – Advanced Product Quality Planning, -VSM – Value Stream Mapping, -5S – Sort, Streighten, Shine, Stan­dardize, Sustaine in 2S – Safety, Security, -SMED – Single Minute Exchan­ge of Die, -LFM – Lean Flow Management, -1PF – One Piece Flow, -SIM – Short Interval Manage­ment, -QRQC – Quick Response Quali­ty Control. Pri tem nismo pozabili na varnost in varovanje okolja. Prav zadnja in­vesticija je bila namenjena izdelavi centralnega zbirnega mesta za vse odpadke. Vse to smo lahko izvajali samo z izobraženimi, usposobljenimi in kompetentnimi sodelavci. Tudi va­ nje je bilo vloženih veliko sredstev. Po vseh navedenih naporih, vlože­nih v razvoj tovarne, je napočil čas, da to pokažemo tudi širšemu oko­lju. Ocenili smo, da smo dobršen del ciljev dosegli, da smo postali globalno popolnoma primerljiva tovarna v panogi in da je prav, da to pokažemo tudi drugim. Prilo­žnost se je pokazala jeseni 2014, ko je tovarna praznovala 65 let obstoja in 27. 09. organizirala dan odprtih vrat. Tovarna Poclain Hydraulics, d. o. o., je del globalno organizirane in delujoče skupine Poclain Hydrauli­cs. Marketinški in razvojni oddelek tovarne v Žireh delujeta v popol­noma globalnem okolju. Proizvo­de, vgrajene v druge izdelke ali kot samostojen proizvod, pošiljamo na vse celine sveta. Kljub temu smo se odločili, da dan odprtih vrat organi­ziramo kot lokalni dogodek. Živimo in delamo v geografsko dokaj za­prtem okolju, iz katerega še vedno črpamo večino človeških virov, zato je bil ta dan namenjen predvsem temu okolju. Čutili smo dolžnost, da se mu po petnajstih letih ponov­no prijazno in ponosno predstavi­ mo. Povabljeni so bili vsi občani, nekdanji zaposleni, lokalni dobavi­telji, predstavniki lokalne skupnosti in predvsem naši zaposleni, njihovi sorodniki in prijatelji. Ogled tovarne so vodili naši inže­nirji, ki so predstavili celoten proces razvoja in proizvodnje. Trajal je pri­bližno eno uro. Po ogledu je bil obi­skovalcem ponujen tudi skromen prigrizek. Kdor je hotel, si je lahko ogledal kratek film o zgodovini to­varne. Prvi kadri filma sežejo v za­četek 70. let, ko je celoten proces potekal še v preurejeni »zadružniški štali«. Iz tega se je rodila tudi misel tega dne, da je bila to najboljša na­ ložba v »štalo« v Sloveniji. Naključje je hotelo, da je letos ravno petdeset let od odprtja zadružnih hlevov, v katerih so bile baje že takrat »fran­coske« krave. Okrog tisoč obiskovalcev nas je obiskalo, kar je močno preseglo naša pričakovanja. Večina od njih je bila predvsem zelo prijetno prese­ nečena nad našo organizacijo dela in poslovnim uspehom, saj ljudje v okolici niso vedeli, kaj vse smo mi počeli vsa ta leta za starimi in no­vimi zidovi. Mi pa smo bili veseli, da smo jim končno lahko pokazali globalno primerljivo tovarno tudi v Žireh. Lepi trenutki so že za nami, pred nami pa naporno obdobje, ki ne obeta rasti. Toda Poclain Hydraulics je pripravljen na nove izzive, ki jih prinašajo vse bolj dinamične in ne­zanesljive tržne razmere. Mag. Milan Kopač, direktor Ventil 21 /2015/ 1 Sejem IFAM in INTRONIKA 2015 V organizaciji podjetja ICM Ce­lje je na Celjskem sejmišču od 28. do 30. januarja 2015 pote­kal sejem IFAM in INTRONIKA 2015 s celovito predstavitvijo stanja tehnike na področju av­tomatizacije in mehatronike ter industrijske in profesionalne elektronike. Številni razstavljav­ ci iz Slovenije in treh drugih evropskih držav (Avstrije, Ma­džarske in Srbije) so predstavili integralne ponudbe izdelkov in tehnologij, zastopniško pa še vrsto poznanih dobaviteljev tovrstne opreme iz več kot dva­najstih drugih držav sveta. Med izdelki in tehnologijami so bila tematsko predstavljena naslednja področja: . avtomatizacija, . krmilno-regulacijska tehnika, . mehatronika, . merjenje in preskušanje v industriji, . napajanje (z energijo) – viri in omrežja, . pogonska tehnika, . pozicionirni sistemi in vpenjala, . programska oprema, . proizvodna informatika, . računalniški vid, . raziskave in razvoj, . robotika, . senzorika, . strega in montaža, . varnostna tehnika, . vzdrževanje, . električna vozila, . mediji in publikacije, . izobraževalne ustanove . in združenja (Obrtna zbornica Slovenije, Sekcija elektronikov in mehatronikov). Vzporedno z razstavami je potekal tudi bogat obsejemski program predavanj. Predstavljeni so bili na­slednji prispevki: . D. Žlaus.: Vpliv digitalizirane Ze­mlje na naše vsakdanje življenje (Inštitut za računalništvo in infor­macijske tehnologije), . A. Zamuda: Satelitska navigacija avtonomnih robotskih morskih sond okoli Kanarskih otokov in op­timizacija trajektorij z evolucijskimi algoritmi (Inštitut za računalništvo in informacijske tehnologije), . P. Planinšič, M. Malajner, D. Gleich: Rudarske tehnike za lokalizacijo in detekcijo objektov (Inštitut za avtomatiko), . S. Pevec: Mikroobdelava optičnih vlaken s selektivnim jedkanjem (Inštitut za avtomatiko), . M. Marksel, B. Božičnik: HYPSTAIR: bodoči izzivi na področju majhnih letal (Inštitut za robotiko), . A. Rojko: Spletno izobraževanje (Inštitut za robotiko), . D. Verber: Superračunalnik v žepu (Inštitut za informatiko), . A. Orgulan: Osebno orientirana razsvetljava (Inštitut za močno­stno elektrotehniko), . M. Beković: Merilni sistemi za ka­rakterizacijo magnetnih tekočin v visokofrekvenčnem magnetnem polju (Inštitut za močnostno ele­ktrotehniko). Na sejmu smo lahko videli izredno bogat razvoj in ponudbo sodobnih senzorjev in merilnikov (tudi doma­čih podjetij) ter različne moderne elektronske opreme za industrijsko avtomatizacijo. Pri tem še posebno izstopa ponudba močnostne elek­tronike, vključno z napajalniki in ele­menti za gradnjo električnih in elek­tronskih omrežij. Predstavljeni so bili industrijski roboti vodilnih svetovnih proizvajalcev za vgradnjo v robotizi­rane obdelovalne in montažne celi­ce. Seveda je bila opazna tudi boga­ ta ponudba opreme za računalniško vodenje in nadzor proizvodnih pro­cesov ter označevanje. Programi se­stavin in enot strojniškega dela me­ hatronike so bili skromni, sicer pa je to predvsem sejem elektronike. Letos je bila vsebina sejma dopolnje­na s predstavitvijo nekaterih srednjih šol, ki spadajo v združenje srednjih šol za mehatroniko. V okviru strokov­nega sejma INTRONIKA je bil orga­niziran tudi 1. Salon električnih vozil z možnostjo demonstracijskih voženj, ki je obogatil program in dogajanje. Že konstantno sodelovanje s FERI iz Maribora pa je v tem letu prineslo dodatne dopolnitve in vsebine. Sejem je po videnem uspel. Tudi v prihodnjem letu lahko pričakujemo novosti in pestro ponudbo na sej­ mu IFAM in INTRONIKA 2016, ki ga organizatorji že najavljajo. Dr. Mihael Debevec UL, Fakulteta za strojništvo DOGODKI – POROČILA – VESTI Partnerstvo med podjetjem Daihen Varstroj in Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani V četrtek, 18. 12., je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani po­tekala slavnostna predaja zadnje generacije vira varilnega toka Wel­bee P500L Laboratoriju za varjenje. Slavnostno sta vir varilnega toka predala g. Shinya Okamoto, pod­predsednik uprave Daihen Varstroj, in prof. dr. Tomoyuki Ueyama, pri­druženi podpredsednik Daihen Cor­poration. Prodekan prof. dr. Mitjan Kalin in vodja laboratorija za varjenje prof. dr. Janez Tušek sta ob prejemu Na sliki od leve proti desni: prof. dr. Mitjan Kalin, UL, FS - prodekan za pedagoško dejavnost II. in III. stopnje, prof. dr. Tomoyuki Ueyama, pridruženi podpredsednik Daihen Corporation, prof. dr. Janez Tušek, vodja Laboratorija za varjenje – UL, FS in Shinya Okamoto, podpredsednik uprave Daihen Varstroj donacije poudarila velik pomen to­vrstnega sodelovanja podjetja in ve­like možnosti, ki jih prinaša podarje­na oprema za pedagoško dejavnost, raziskave in razvoj. Podelitvi je sledilo predavanje prof. dr. Ueyame z naslovom Varilni po­stopki in oprema (Welding process and equipment), ki se ga je udeleži­lo večje število študentov Fakultete za strojništvo in predavateljev. Do­godek je povezoval doc. dr. Damjan Klobčar. Doc. dr. Damjan Klobčar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Ventil 21 /2015/ 1 Sodobna in kakovostna oprema je tudi na varilskem podroeju za slovensko industrijo nujna in potrebna Janez TUŠEK Ob vse hitrejšem razvoju novih strojev, opreme in naprav se morajo tudi predstavniki, prodajalci in serviserji te opreme stalno izobraževati in spremljati vse novosti, da jih lahko posredujejo svojim strankam in morebitnim kup­cem. Na tem področju je podjetje Varesi prav gotovo lahko zgled marsikateremu zastopniku tujih firm. Podjetje Varesi je mlado, prodorno in uspešno podjetje. Svoj uspeh gradijo na trdem delu, na odličnem servisu svojih pro­izvodov in na konkurenčnih cenah tako proizvodov, ki jih prodajajo kot tudi servisnih storitvah, ki jih sami nudijo. Spoštovani direktor podjetja Varesi, d. o. o., prosim vas, da za bralce revije VENTIL odgovorite na nekaj vpra­šanj, da bolje spoznamo vaše zelo uspešno podjetje, njegovo dejavnost, poslanstvo in pomen v slovenskem in globalnem prostoru Ventil: Prosim, da na kratko pred-dobavo varilne in rezalne opreme. set let izkušenj na področju varje­stavite vaše podjetje, njegovo zgo-Na samem začetku je bil poudarek nja in servisne dejavnosti. Največjo dovino, ustanovitelje, dejavnost, bolj na servisiranju varilne opreme pozornost posvečamo kakovosti število zaposlenih, vaše trge, kupce kot na prodaji, saj je bilo podjetje izdelkov, servisu, tehnološkim re­in podobno. Katere tuja podjetja ustanovljeno z minimalnim kapita-šitvam in seveda poprodajnim ak­zastopate in katerim podjetjem ozi-lom. Z vsakodnevnim trdim delom tivnostim. Ekskluzivno zastopamo roma dejavnostim so vaši proizvodi in skrbjo omogočiti stranki nemo-v svetovnem merilu vrhunske bla­namenjeni? ten proizvodni proces smo danes govne znamke, kot so npr.: LORCH eden največjih dobaviteljev varilne – Nemčija, HBS – Nemčija, DEMME-Peter Veselič: Podjetje Varesi je opreme na slovenskem trgu. Tre-LER – Nemčija, PERKEO – Nemčija, mlado, ustanovljeno je bilo konec nutno imamo že deset zaposlenih, CEBORA – Italija, TELWIN – Italija, leta 2008 in je specializirano za večinoma mlad kader z več kot de-TRANSLAS – Nizozemska, …, neka­tere od teh tudi na področju bivše države. Naši proizvodi so namenje­ni predvsem kovinski industriji, za­ dovoljimo pa potrebe slehernega kupca. VENTIL NA OBISKU - VARESI, d. o. o. Ventil: Dejavnost vašega podjetja bi lahko uvrstili v področje spajanja materialov. Prosim vas, pojasnite, katera področja s spajanja materia­lov pokrivate oziroma katero opre­mo in za katera področja tržite na slovenskem prostoru. Peter Veselič: Glavni del predsta­vlja elektroobločno varjenje. Za naj­ zahtevnejše kupce ponujamo dve blagovni znamki. . LORCH (Nemčija) je eno najbolj inovativnih podjetij v svetu, zna­no po svoji zanesljivosti, robu­stnosti in predvsem po inovativ­ nih varilnih postopkih MIG/MAG (SpeedArc, SpeedPulse, Speed-TwinPulse, SpeedRoot, Speed-Cold) za povečanje produktiv­nosti in patentirani tehnologiji MICOR. Lorch je tudi prvi v svetu predstavil baterijski varilni izvor za varjenje z oplaščeno elektro­do, primeren za dela na težko dostopnem terenu. . CEBORA (Italija) je vodilni proi­zvajalec v Italiji, znan predvsem po plazemskih rezalnikih, tako prenosnih inverterskih kot izvo­rih za CNC »Hi Definition« razrez. Visok ugled uživa tudi v avtomo­bilski industriji (Ferrari, Maserati, BMW, Mercedes-Benz, Nissan, Maybach, Rover …). Z ostalimi znamkami (Telwin, Fimer, …), ki so tudi cenovno dostopnejše, pokrivamo manj zahtevne kupce Tržimo tudi opremo za kapacitiv­no in induktivno varjenje čepov in vijakov. Tu zastopamo priznanega nemškega proizvajalca HBS. Manjši del predstavljajo plamensko varjenje, mehko spajkanje in trdo spajkanje. Tu zastopamo najstarejše nemško podjetje PERKEO s skoraj stoletno tradicijo, ki slovi predvsem po robustnosti in zanesljivosti, saj je oprema ob pravilni uporabi prak­ tično večna. Ventil: Živimo v kriznih časih, v go­spodarski krizi in recesiji. Ste pred­vsem trgovska organizacija, kar je v kriznih časih še težje. Kako vaše podjetje preživlja ta čas, kako se ote­pate recesije in kakšen je vaš nasvet za izhod iz gospodarske krize? Peter Veselič: Podjetje Varesi je bilo ustanovljeno v času največje krize z minimalnim kapitalom. Lah­ko povem, da je bila to za nas naj­ večja priložnost in hkrati izziv, saj se v času krize trgi reformirajo. Kriza velikokrat pripomore k »očiščenju trga«, prekinjajo se stare naveze, nastane določen preplah, posledič­no postane trg bolj transparenten. Vsako leto beležimo visoko rast in smo v naši panogi najhitreje ra­stoče podjetje, kar pa ni posledi­ca zadolženosti pri bankah. Naše podjetje nima nobenega kredita, Ventil 21 /2015/ 1 poslujemo preudarno, kar pomeni, da porabimo največ toliko, kot pri­delamo. Čeprav nismo obremenje­ni z bančnimi krediti, pa smo sami velikokrat v vlogi banke, ko krediti­ramo oziroma stojimo ob strani na­ šim kupcem in tudi državi. Lani smo dosegli najvišjo možno bonitetno oceno AAA. Z ureditvijo plačilne di­scipline in podporo države vsaj pri plačilu DDV-ja bi se stanje v smislu likvidnosti precej izboljšalo, kar bi zagotovo pripomoglo k hitrejšemu izhodu iz krize. Skratka, z doseže­nimi rezultati smo zelo zadovoljni tudi v tem kriznem obdobju, časa konjunkture še nismo izkusili. Ventil: Vse razvite države v svetu, Evropska skupnost in tudi Slovenija namenjajo kar nekaj denarja za raz­iskave in razvoj oziroma za sofinan­ciranje raziskovalnih projektov. Ali se vaše podjetje prijavlja na javne raz­pise za raziskovalne projekte, kako je na tem področju uspešno in kaj vi menite o takšnem načinu sofinanci­ranja raziskovalno-razvojnega dela? Oziroma: kaj na splošno menite o državnih subvencijah podjetjem? Peter Veselič: Do sedaj nismo so­delovali na takšnih razpisih niti ni­smo bili deležni kakršnikoli držav­nih pomoči oziroma subvencij. Kot ponudnik opreme pa smo uspešno sodelovali v kar nekaj projektih, kjer so bili naši partnerji prejemniki nepovratnih sredstev. Ventil: V Sloveniji je poznano, da je sodelovanje med univerzitetno sfero in industrijo zelo skromno. Kakšno je vaše sodelovanje z univerzitetnimi in drugimi raziskovalnimi institucijami? Peter Veselič: Zelo dobro sode­lujemo z Inštitutom za varjenje v Ljubljani in Mariboru, kjer imamo dvanajst varilnih aparatov za ate­stiranje varilcev in njihove interne potrebe. V Ljubljani smo opremi­li celotno TIG-varilnico z varilni­ mi izvori LORCH. Lansko leto smo organizirali dvodnevno strokovno ekskurzijo za vse, ki so zaključili šolanje za mednarodnega varilne­ ga inženirja (IWE). Peljali smo jih v podjetje LORCH, kjer smo jim pred­stavili organizacijo podjetja, potek proizvodnje, praktični preizkus var­jenja s posebnimi postopki, … Za razvedrilo pa smo si ogledali muzej tovarne Mercedes-Benz. Sodelujemo tudi s Strojno fakulteto v Ljubljani, kjer so razvili poseben postopek notranjega odreza cevi z erozijo (seveda v kombinaciji z na­šimi varilnimi izvori in nekaterimi šolskimi centri). Ventil: V vašem podjetju so zaposle­ni predvsem strokovnjaki s tehnične­ga področja. Ali v tem času zaposlu­jete in kakšne kadre glede na smer in stopnjo izobrazbe potrebujete oziroma želite zaposliti? Peter Veselič: Kot sem že omenil, nas je trenutno že deset zaposle­nih. Vsako leto v povprečju zapo­slimo vsaj enega človeka. Tudi v letošnjem letu nameravamo okre­ piti ekipo. Iščemo predvsem mlad kader, strojne tehnike oziroma in­ženirje, samostojne komercialiste za delo na terenu. Glede na to, da iščemo predvsem mlad kader, je težko najti že izoblikovan profil s tehničnim znanjem in veščinami v prodaji. Največji poudarek dajemo tehničnemu znanju in praksi, zato VENTIL NA OBISKU - VARESI, d. o. o. posvetimo veliko pozornost tudi dodatnemu izobraževanju kadrov. Ventil: Samo slovenski trg je za vsa­ko uspešno podjetje premajhen. To še posebno velja za podjetja, ki tržijo tehnični proizvod. Kje so vaši trgi in kupci? Kako osvajate trge v tujini? Peter Veselič: Naše podjetje naredi več kot 90 % realizacije na doma­čem trgu. Kot ste omenili, tržimo tehnične proizvode, namenjene industriji, za katere je pomembno, da brezhibno delujejo in ne usta­vljajo proizvodnega procesa. Reak­ cijski časi so tu ključnega pomena. Trenutno z obstoječo strukturo ne moremo zagotavljati enake servi­sne podpore na tujih trgih. Zaen­krat smo prisotni le na hrvaškem trgu, kjer ekskluzivno zastopamo blagovno znamko Cebora, tu in tam pa dobimo naročilo iz drugih držav. Tega je zelo malo. Ventil: V današnjem času brez ino­vacij, patentov in izboljšav dolgoroč­no ne more preživeti nobeno podje­tje. Kako vi vodite to področje, kako motivirate zaposlene, ali delate tudi na področju inovacij in izboljšav pri vas v podjetju in pri strankah? Peter Veselič: Glede inovacij in iz­boljšav v podjetju je pomemben konstanten dialog med zaposleni­ mi. Vsaka ideja je lahko pomembna in jo je potrebno pretehtati. V pod­jetju Varesi se dnevno pogovarjamo o tem, kako izboljšati sistem znotraj samega podjetja, kako optimizirati proizvodni proces naših kupcev, iz­birati opremo za boljše in hitrejše delovanje. Vsak predlog vzamemo resno in ga skrbno preučimo. Pomembno je, da vsak od zaposle­ nih čim bolj osredotočeno opravlja svoje delo, da je izobražen tako v teoretičnem kot v praktičnem smi­slu in da svoje delo opravlja z ve­ seljem. Če človeka nekaj veseli, bo to delo opravljal kvalitetno in po­ sledično pripomogel k rasti tako podjetja kot osebnostno. Stremimo k temu, da je delo dinamično in za­nimivo. Vse več smo prisotni tudi na podro­čju avtomatizacije varilnih/rezalnih procesov, kjer je ravno tako po­memben odnos z našimi dobavite­lji. S skupnimi idejami in izmenjavo izkušenj smo uspešno zaključili že kar nekaj velikih projektov. Izpostavil bi tudi, da poskušamo čim bolj optimizirati in izkoristi­ti programsko opremo. S pravilno uporabo lahko prihranimo veliko časa in denarja. Ventil: Zagotavljanje kakovosti je v vseh dejavnostih močno povezano z raznimi certifikati, atesti, dovoljenji in podobno. Vrednost vseh teh »pa­pirjev« je v največji meri odvisna od ugleda institucije, ki jih izda. Kako je to rešeno v vašem podjetju? Katere »papirje« imajo vaši proizvodi, ki jih tržite? Peter Veselič: Seveda poleg vsake­ ga prodanega izdelka predložimo vso potrebno dokumentacijo. Re­cimo poleg vsakega varilnega apa­ rata priložimo slovenska navodila o uporabi izdelka, izjavo o skladnosti in izpolnjeno garancijsko izjavo. Več dokumentacije je običajno pre­dložene ali zahtevane pri artiklih, ki so povezani z zaščito in zdravjem uporabnika. Lahko se pohvalimo, da imamo tre­nutno najsodobnejšo napravo za kalibriranje varilnih izvorov. S to na­pravo opravimo tako varnostni pre­gled varilnega izvora po standardu DIN EN 60974-4 kot kalibracijo po standardu DIN EN 50504, za katere izdamo tudi certifikat v slovenskem jeziku. Storitev opravljamo v podje­tju Varesi in tudi na terenu. Ventil: Glede na to, da se na sloven­skem trgu soočate z močno konku­renco in da ste predstavnik relativno nove tuje znamke virov varilnega toka, vas prosim, da pojasnite, kaj so vaše prednosti v primerjavi s konku­renco in mogoče kaj slabosti. Peter Veselič: Kot našo največjo prednost pred konkurenco bi izpo­stavil del naše vizije, da poskušamo stranki ponuditi vse, kar dnevno potrebuje za brezhibno delovanje proizvodnje. To pomeni, da ne po­nujamo samo opreme za varjenje in rezanje, kar je naša primarna dejav­ nost, ampak tudi zaščitno opremo, ročno orodje, tehnične pline, stroje za obdelavo kovin, ... Kar pomeni, da predlagamo, a ne vztrajamo samo pri določenih artiklih in bla­govnih znamkah, temveč se posku­šamo prilagajati tržišču. Po čemer stranka povprašuje, mi dobavimo. Ventil 21 /2015/ 1 Še bolj pomembna kot sama pro­daja pa je poprodajna aktivnost na terenu. Pri nas pravimo, da s stranko dihamo. To pomeni, da poleg do­bave opreme stranki nudimo kva­liteten in cenovno ugoden servis. Da sam servis stranki ne predstavlja večjega stroška, saj v večini prime­rov elektroniko popravimo, je ena naših glavnih prednosti. Poleg tega pa izvajamo tudi rešitve na področju same tehnologije varjenja, obsežne predstavitve in učenje varjenja. Blagovna znamka varilnih izvorov LORCH je res nova na slovenskem tržišču, saj jo zastopamo šele dobri dve leti. Gre za eno vodilnih pod­jetij v Nemčiji z več kot 60-letno tradicijo. Do pred petnajstimi leti so delovali predvsem na tržišču Nemčije, Švice in Avstrije. Kot pred­nosti lahko še enkrat omenim za­nesljivost, robustnost, inovativnost in patentirane varilne postopke za povečanje produktivnosti (Spee­dArc, SpeedPulse, SpeedTwinPulse, SpeedRoot, SpeedCold) in trilletno tovarniško garancijo na vse kom­ponente, brez drobnega tiska, kar pet let pa na glavni usmerniški del in transformator. V dveh letih smo dosegli odlične rezultate, naši kupci pa so ponosni, ker uporabljajo va­ rilne izvore LORCH. Ventil: Spoštovani direktor, v imenu bralcev revije Ventil se vam zahva­ljujemo za vaše odgovore in vam želimo še veliko uspehov pri vašem nadaljnjem delu. Prof. dr. Janez Tušek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo 9. bienalna konferenca: Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu Konferenca bo Vabilo Organizatorja: — Društvo avtomatikov Slovenije — Univerza v Mariboru, FERI 9. in 10. aprila 2015 v Mariboru Vabimo vas na bienalno konferenco Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu AIG'15, ki jo s pomočjo članov društva in pokroviteljev konference organizira Društvo avtomatikov Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za avtomatiko na Fakulteti za elektrotehniko, računalni­štvo in informatiko Univerze v Mariboru. Konferenca AIG je osrednji dogodek vseh avtomatikov v Sloveniji. Stalni cilj konference AIG je skrb za strokovno rast avtomatikov in avtomatike kot stroke. Pri tem je pomembno, da dajemo priložnost predvsem strokovnjakom in razvojnim ter raziskovalnim skupinam iz gospodarstva, da predstavijo svoje strokovne rezultate in se primerjajo s kolegi ter s partnerji. To je posebej pomembno, ker želimo pospešiti prenos in disiminacijo znanja ter dvigniti delež visoko tehnološko razvitih rešitev v konč­nih izdelkih. Teme predavanj bodo osredotočene na avtomatizacijo industrijskih obratov, avtomatizacijo poslovnih zgradb, hiš in objek­tov, avtomatizacijo v logistiki in prometu ter avtomatizacijo v energetiki. Na konferenci bomo poslušali vabljena predavanja domačih in tujih strokovnjakov kakor tudi strokovna in znanstvena predavanja ostalih udeležencev. Oba dneva bo potekala razstava pokroviteljev, na kateri pričakujemo okoli 200 udeležencev in 20 podjetij. Predsednik konference: prof.dr. Boris Tovornik O organizatorju Društvo avtomatikov Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1989 z namenom prispevati k razvoju in napredku avtomatike kot znan­stveno-tehnične discipline, skrbeti za dvig strokovne ravni svojih članov, stimulirati zanimanje javnosti za avtomatiko s pomočjo različnih medijev in sredstev sodobnih komunikacij, vzpodbujati vzgojo kadrov s področja avtomatike in sodelovati pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnih programov, vzpodbujati sodelovanje raziskovalnih institucij, univerz, delovnih organizacij in posameznih strokovnjakov pri strokovnih raziskavah s področja avtomatike, poglabljati sodelovanje med člani društva ter sodelovati z drugimi strokovnimi organizacijami doma in v tujini, vzpodbujati intenzivnost izumiteljstva, racionalizatorstvo, konstruktorstvo, tehnično ustvarjalnost in raziskovalno dejavnost ter podpirati objavljanje strokovnih člankov in izdajanje strokovne in znanstvene literature s področja dejavnosti društva. Izvedba konference Prvi dan je namenjen predavanjem in razpravi o izkušnjah s pridobivanjem sredstev iz fondov EU s primeri dobre prakse, ki so nastali na tej osnovi. Nadaljevali bomo z okroglo mizo in jo zaključili s podelitvijo nagrad za najboljša diplomska dela, ki jih podeljuje teh­nološka mreža Tehnologija vodenja procesov. Hkrati bo potekala predstavitev študentskih člankov in v nadaljevanju borza kadrov, na katero bomo povabili študente z univerz v Ljubljani in Mariboru. Zaključek prvega dne bo skupna večerja in družabno srečanje s podelitvijo nagrade za najboljši študentski članek. Drugi dan je namenjen predstavitvam člankov s področja avtomatike, robotike, mehatronike in industrijske informatike. Časovni mejniki Prijava prispevkov (naslov članka in povzetek): 15. 1. 2015 Obvestilo o izboru: 1. 2. 2015 Oddaja člankov: 1. 3. 2015 Prijava udeležbe: do začetka konference Cenik konference Kotizacija za udeležence: 200 EUR Vključuje: vstop na predavanja, ogled razstave, večerjo in družabno srečanje na prvem dnevu konference, zbornik referatov in prilo­žene materiale. Za prijave in informacije smo vam na voljo: dr. Boris Tovornik, boris.tovornik@guest.um.si, tel. 041 742 327 dr. Nenad Muškinja, nenad.muskinja@um.si, tel. 02 220 7162 ali na spletu: http://www.aig.si/15 Osem let uspešnega sodelovanja z Institutom Jo.ef Stefan Leta 2006 je Obrtno-podje­tniški zbornici Slovenije uspel veliki met, saj se je povezala z Institutom Jožef Stefan, našim največjim znanstvenorazisko­valnim inštitutom v Sloveniji. O tem za drobno gospodarstvo pomembnem koraku smo se pogovarjali s pobudnikom po­vezovanja med gospodarstvomin znanostjo Janezom Škrlecem, predsednikom odbora za zna­nost in tehnologijo pri Obrtno­-podjetniški zbornici Slovenije in dolgoletnim članom Sveta za znanost in tehnologijo RS. Zdelo se je nemogoče, da bi se lahko povezali z Institutom Jožef Stefan Janez Škrlec se spominja leta 2005, ko so stekli prvi pogovori med Obr­tno-podjetniško zbornico Slovenije in Institutom Jožef Stefan o možno­sti medsebojnega sodelovanja: »Na svojo pobudo sem se takrat srečal z vrhunskim znanstvenikom Instituta Jožef Stefan prof. dr. Draganom Mihailovićem in mu izrazil željo, da bi začeli sodelovati na področju no­vih materialov in nanotehnologije. Na veliko presenečenje je profesor Mihailović moj predlog z navduše­njem sprejel in ga podprl ter me nemudoma predstavil žal danes že pokojni znanstvenici prof. dr. Mariji Kosec, takratni vodji odseka K5 (za elektronsko keramiko). Koščeva je v tistem času vodila tudi znanstveni svet IJS in je veljala za veliko pod­pornico povezovanja znanosti in gospodarstva. Ob podpori, ki sem jo dobil od omenjenih dveh znan­stvenikov, sem imel odprto pot tudi do direktorja Instituta Jožef Stefan prof. dr. Jadrana Lenarčiča. Prav on pa je bil tisti, ki je lahko odlo­čil, ali bo do sodelovanja na nivoju celotnega inštituta sploh prišlo ali ne? Leta 2006, torej natanko pred osmimi leti, je prišlo na nek način do zgodovinskega podpisa dogo­vora o sodelovanju med Institutom Jožef Stefan in Obrtno-podjetni­ško zbornico Slovenije. V teh letih je bilo sodelovanje zelo intenziv­no, saj smo skupaj uspešno izvedli več kot 50 strokovnih dogodkov in različnih srečanj. Med uspešnejše dogodke zagotovo sodijo nanoteh­nološki dnevi. Odlično sodelovanje pa je v teh letih bilo tudi na skupnih sejemskih predstavitvah. Leta 2013 in 2014 smo skupaj prejeli celo sre­brno in zlato priznanje Celjskega sejma v okviru mednarodnega sej­ ma MOS. Naše sodelovanje se je prav s po­ močjo Instituta Jožef Stefan razširilo še v Center odličnosti Namaste in Center odličnosti za nanoznanost in nanotehnologijo Nanocenter. Kljub dobrim rezultatom našega sode­lovanja pa je bilo tudi veliko ovir in različnih preprek, ki so že nekakšna stalnica v Sloveniji na področju po­vezovanja gospodarstva in znanosti. Po osmih letih smo na točki, ko bo sodelovanje potrebno še nadgra­diti, za uspešnost tega procesa pa bo potrebna celovita podpora, tako znotraj OZS kot v Institutu Jožef Ste­fan in širše. Učinkovito sodelovanje med gospodarstvom in znanostjo je namreč ključnega pomena za razvoj celotne slovenske družbe. Sam se zavedam, da bo uspešnost sodelo­vanja gospodarstva in znanosti tudi v prihodnje precej odvisna od posa­meznikov, ki imajo vizijo in so za sku­pno dobro pripravljeni žrtvovati ve­liko truda, energije in časa. Na strani Instituta Jožef Stefan je to zagotovo direktor profesor Jadran Lenarčič, ki mu gre vsekakor posebna zahvala. V teh letih pa se je izjemno izkazala tudi prof. dr. Maja Remškar in še ne­kateri drugi. Na strani OZS pa je to seveda odbor za znanost in tehnolo­gijo, ki letos prav tako obeležuje 8 let uspešnega delovanja. Svojevrstno podporo navedenim aktivnostim pa dajejo tudi mediji, še zlasti revija Ventil, IRT 3000 in drugi,« zaključuje naš sogovornik Janez Škrlec. OZS uspešno sodeluje tudi z drugimi Obrtno-podjetniška zbornica Slo­ venije sodeluje tudi z Univerzo v Mariboru, še zlasti s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in in­formatiko. Dobro sodeluje tudi s Fakulteto za elektrotehniko in Fa­kulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani, Univerzo v Novi Gorici in s Kemijskim inštitutom v Ljubljani ter Nacionalnim inštitutom za biologijo. www.ozs.si NOVICE – ZANIMIVOSTI V spomin direktorju Kemijskega inštituta prof. dr. Janku Jamniku Pretreseni in globoko užalo­ ščeni smo sprejeli novico o tra­ gičnem dogodku, v katerem je umrl direktor Kemijskega inšti­ tuta prof. dr. Janko Jamnik. Šele dve dobri leti minevata, odkar je Obrtno-podjetniška zbornica Slo­venije na pobudo odbora za zna­ nost in tehnologijo uspela podpisati dogovor o medsebojnem sodelo­vanju. Dogovor o sodelovanju je za Kemijski inštitut podpisal prav pro­ fesor Jamnik, ki je verjel v možnost dobrega sodelovanja med obrtni­štvom, podjetništvom in znanstve­ no sfero. Kot predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS sem pred nekaj leti navezal prve stike s Kemijskim inštitutom. Profesorja Jamnika sem poznal kot velikega in cenjenega znanstvenika, ki se je vrnil iz Max Planckovega inštituta. V nekaj letih pa sem ga spoznal kot zelo prijetnega, iskrenega človeka, ki ni skrival naklonjenosti in simpatij do gospodarstva. Izjemno pozitiven odnos je imel tudi do obrtništva in pomena povezovanja gospodarstva in znanosti. V zadnjih štirih letih se je redno udeleževal naših skupnih strokovnih dogodkov, kot so bili nanotehnološki dnevi, srečanja go­spodarstva in znanosti. Udeleževal se je tudi naših skupnih sejemskih predstavitev na sejmih LOS v Lju­bljani in mednarodnih sejmih MOS v Celju. Z velikim navdušenjem je pohvalil naše sodelovanje na sejmu MOS, ko smo prejeli srebrno in zlato priznanje. Pogosto je bil slavnostni govornik na srečanjih gospodarstva in znanosti in na nanotehnoloških dnevih. V mnogih razgovorih, ki sva jih imela, je poudarjal prav pomen malih in mikropodjetij. Verjel je, da lahko le s skupnimi močmi Slovenijo povlečemo iz krize. Zavedal se je, da znanost ni sama sebi namen, ampak je največji dosežek vsake družbe, da se znanje, inovacije in znanstveni dosežki implementirajo v gospodar­stvu kot proizvodi ali storitve z vi­soko dodano vrednostjo. Znanost in gospodarstvo sta izgubila velikega človeka, odbor za znanost in tehno­logijo pri OZS pa velikega zaveznika povezovanja znanosti, obrti in pod­ jetništva. Prof. dr. Janko Jamnik bo ostal globoko v našem spominu Janez Škrlec,inž. predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS Dan odprtih vrat na Institutu “JO.EF STEFAN” Sobota, 28. marec 2014, 9.00–14.00 Vabimo vas, da se udeležite dneva odprtih vrat na Institutu “Jožef Stefan”, kjer boste izvedeli več o delu in sestavi Instituta, raziskovalci pa vam bodo predstavili dejavnosti posameznih laboratorijev. Obiskovalce vabimo, da se ob polni uri (ob 9h, 10h, 11h, 12h in 13h) zberejo pri vratarju na glavnem vhodu IJS (Jamova 39 – Vič – ali Reaktorski center v Podgorici – Brinje) in si izberejo in ogledajo enega od programov ogledov laboratorijev Instituta, ki traja eno uro. Vsako polno uro od 10h do 13h bo organiziran brezplačen prevoz (odhod z Jamove 39) na Reaktorski center – enota IJS v Podgorici, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali pospeševalnik, laboratorije Odseka za znanosti o okolju in razstavo o jedrski tehnologiji. Ventil 21 /2015/ 1 Več informacij: www.ijs.si/ijsw/DOV/marec/ Pred velikimi tehnološkimi izzivi V naslednjih letih nas čaka iz­jemno veliko tehnoloških no­vosti, čeprav o kakšni tehno­loški singularnosti še zdaleč ne bomo govorili. Zagotovo pa bomo v naslednjih letih priča izjemnim dosežkom na podro­čju informacijsko-komunikacij­skih in proizvodnih tehnologij, povečani industrijski avtomati­zaciji in robotizaciji, razvoju in uporabi interneta stvari, razvo­ ju novih pametnih materialov, nanotehnoloških produktov, razvoju 4D-tiskanja ipd. Inteligentni objekti Danes uporabljamo vedno več raz­ličnih tehnologij v sodobnih bivalnih in poslovnih prostorih, skladiščih in transportnih objektih. Te tehnologi­je so: klimatske naprave in prezra­ čevalni sistemi, varovanje in zaščita objektov, razsvetljava, multimedijske tehnologije in drugo. Doslej so bili ti sistemi običajno slabo povezani med seboj in so pogosto ustvarjali težave pri delovanju, usklajevanju, upravljanju in vzdrževanju. Veliko težav je bilo povezanih tudi z različ­nostjo tehnologij in pomanjkanjem potrebnih standardov. V naslednjih letih bomo priča večjemu usklajeva­nju tehnologij in uvajanju enotnejših standardov, predvsem pa bodo slo­venski standardi skoraj povsem har­monizirani z evropsko zakonodajo. S tem bomo zagotovili večji pretok in­formacij, bolj funkcionalne naprave in sisteme, ki bodo vodili v celostni pristop in v graditev različnih inteli­gentnih objektov. Hitrejši razvoj električne mobilnosti Vse bolj se krepi optimizem za dose­ganje zastavljenega cilja, po katerem bo leta 2020 na svetovnih cestah 20 milijonov električnih avtomobilov. Lani se je prodaja električnih avto­mobilov globalno podvojila. Ob tem so se na določenih trgih električni avtomobili uveljavili do te mere, da dosegajo že povsem zgledne pro­dajne deleže. V Sloveniji se bo v naslednjih letih razširila proizvodnja komponent za izdelavo električnih vozil, predvsem elektromotorjev, mehatronskih sklopov in akumula­torjev. Pričakujemo lahko, da se bo Slovenija intenzivno odzvala tudi v proizvodnji drugih pomembnih gra­dnikov električnih vozil in razvoju celovite mreže električnih polnilnic. Generator razvoja bo avtomobilska industrija Pomemben generator razvoja bo za­gotovo avtomobilska industrija. Ker je Slovenija močno povezana s tujo avtomobilsko industrijo, predvsem kot pomemben dobavitelj posame­ znih sklopov in sestavnih delov, bo razvoj v naslednjih letih šel pred­vsem v smeri informacijske podpore logističnim procesom v proizvodnih podjetjih in informacijskim rešitvam za povečanje učinkovitosti proizvo­dnje. V zaostrenih pogojih poslova­nja na mednarodnih trgih je vedno več zahtev po sledenju izdelkom, in to skozi njihov celotni življenjski ci­kel, predvsem zaradi izpolnjevanja specifičnih zahtev branže, okoljskih zahtev tehnološkega izdelka in veli­kokrat eksplicitne zahteve kupca. V prihodnjih letih bo tako poudarek na uvedbi informacijsko podprtega spremljanja izdelka, kar pomeni, da se bodo razvili standardni gradniki za avtomatsko identifikacijo izdel­ka, tehnološke rešitve za sledenje izdelka po njegovi distribucijski poti. Razvile se bodo kompleksne infor­macijske rešitve sledenja izdelka skozi njegov celotni življenjski cikel, ki bodo integrirane v poslovnoinfor­macijske sisteme podjetij. Nesporno bo izjemno velik poudarek na pove­ čanju učinkovitosti, konkurenčnosti, zanesljivosti in varnosti proizvodnih procesov. Ko pogledamo v tehnolo­ško prihodnost, nam je seveda jasno, da je pred nami tudi nova doba ra- Ventil 21 /2015/ 1 NOVICE – ZANIMIVOSTI čunalništva, še zlasti nesluten tehno­loški napredek mobilnega računal­ništva, kognitivnega računalništva v oblaku. Ne moremo si zatiskati oči pred dejstvom, da bo vse to vplivalo na razvoj novih poslovnih modelov in povsem drugačno uporabo infor­macijskih rešitev, tudi v Sloveniji. Ni skrivnost, da inovacije, ideje in razvoj sodobne programske opreme omo­ gočajo povsem nove pristope pri ustvarjanju poslovne vrednosti. 4D-tiskanje veliko obeta Na splošno lahko rečemo, da 4D-ti­skanje poskuša kombinirati pametne materiale s 3D-tiskanjem. V proizvo­dnji bi to pomenilo, da lahko prila­godimo in spremenimo obliko, smer in lastnosti oblikovanja. Pri 4D-kon­ceptu je 3D-tiskanju dodan še ele­ment časa. Vse predelovalne panoge bodo v prihodnje dodale ta element v proizvodnjo oziroma ga bodo po­skušale vključevati v proizvodni pro­ces. Prav tako že danes skoraj vse in­dustrije vsaj razmišljajo o pametnih materialih. 4D-tiskanje je v osnovi 3D-tiskanje, izdelek pa je natisnjen predmet, ki je sposoben samostojne sestave ali preoblikovanja glede na čas in spremembe v okolju, v katero je postavljen. Glavni nosilci razvo­ ja 4D-tiska prihajajo iz medicinskih krogov, saj je 3D-tisk z živimi celica­mi, ki po tiskanju rastejo, po definiciji prav 4D-tiskanje. Dostopnost različ­nih materialov že nekaj časa omo­goča širok nabor funkcionalnosti natisnjenih predmetov. 4D-tiskanje omogoča prvi vpogled v programlji­vost materialov s poenostavljenim postopkom proizvodnje in pasivno energetsko transformacijo. Učinko­vitost 4D- tiskanja se bo povečala tudi z uporabo novih pametnih ma­terialov in nanotehnologije. Poudarek bo na razvoju novih izdelkov Do leta 2020 lahko pričakujemo, da se bo Slovenija še bolj učinkovito vključila v razvoj in izdelavo novih tehnoloških izdelkov, kot so pame­tni senzorji, specialni mehatronski sistemi in namensko razviti in izde­ lani krmilniki. Razvoj mehatronskih sistemov v avtomobilski industriji narekujejo vse večje zahteve po za­nesljivosti, udobju, varnosti, ener­ getski učinkovitosti in ekologiji. V Sloveniji lahko v naslednjih letih pričakujemo intenzivnejšo uporabo pametnih materialov in nanomate­rialov. Pričakujemo lahko še inten­zivnejši razvoj elektrokalorikov in že prve tovrstne izdelke, predvsem kot gradnike hladilno-grelnih sistemov. Slovenija ima veliko znanja, uspe­ šno sledi tehnološkim trendom. Njena največja težava je neprivlač­no poslovno okolje, preveč obdav­čeno delo, premalo namenskega fi­nanciranja razvoja v nove izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo ter premalo povezovanja med go­spodarstvom in znanostjo. Če Slo­venija ne bo takoj razbremenila go­ spodarstva, bodo nove tehnologije in tehnološki razvoj odšli v tujino. Z njimi pa bodo odšli tudi najboljši kadri. Slovenija bo v naslednjih letih uspešna, če bodo izpolnjeni pogo­ji, da bodo podjetja lahko razvijala nove izdelke in posodabljala proi­ zvodnjo ter zaposlovala izobražen inženirski kader. Janez Škrlec, inž. Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS Komunikacijski sistem LabVIEW prinaša revolucijo na podroeje brez.ienih prototipov za programsko doloeene radijske sisteme Podjetje NI (Nasdaq: NATI), po­nudnik rešitev, ki inženirjem in znanstvenikom pomagajo pri reševanju največjih inženirskih izzivov na svetu, je napoveda­lo programski paket LabVIEW Communications System Design Suite, ki združuje strojno opre­mo za programsko določene ra­dijske sisteme (SDR) s celovitim postopkom načrtovanja, kar inženirjem omogoča izdelavo prototipov sistemov 5G. Prototipe brezžičnih sistemov so prej načrtovale ločene razvojne ekipe z različnimi razvojnimi orodji. Okolje LabVIEW Communications omogoča celotni ekipi, da idejo od algoritma do naprave FPGA razvije v obliki ene visokonivojske predsta­ vitve. Ta pristop daje načrtovalcem svobodo, da se posvetijo inovacijam in ne izvedbi, kar povečuje hitrost in kakovost njihovih prototipov. »Nenasitno povpraševanje brezžič­nih uporabnikov po pasovni širini je brezžično skupnost prisililo v in­tenzivno iskanje novih načinov po­večevanja zmogljivosti omrežij,« je dejal Gerhard Fettweis, predsednik oddelka Vodafone na Tehnični uni­verzi v Dresdnu. »V TU Dresden se veliko ukvarjamo z raziskavami sis­temov 5G, pri tem pa uporabljamo integracijo strojne in programske opreme, ki jo ponuja podjetje NI. Z našim sodelovanjem in uporabo platforme NI so raziskovalci iz TU Dresden bistveno skrajšali čas pre­hoda od koncepta do prototipa. De­lujoči prototip smo imeli že v šestih tednih. V preteklosti bi nam tak po­stopek z uporabo drugih standar­dnih orodij vzel več kot dve leti.« Jessy Cavazos, direktorica za in­dustrijsko preizkušanje in merjenje v podjetju Frost & Sullivan, pravi: »SDR je zdaj standard za izdelavo prototipov brezžičnih sistemov na­slednje generacije. Z dodajanjem naprav FPGA v arhitekturo x86 se je povečala prilagodljivost platfor­me, vendar pa se je s tem povečala tudi potreba po posebnih znanjih in orodjih. Okolje LabVIEW Com­munications izkorišča obstoječo IP skupaj z algoritmi v jezikih C in .m, tako da lahko načrtovalci vedno iz­berejo pravi jezik za pravo nalogo v istem razvojnem okolju.« Programski paket LabVIEW Com­munications je optimiziran za plat­ formo SDR, saj ima strojni opremi prilagojeno okolje, ki omogoča obvladovanje fizične konfiguracije, strojnih omejitev in dokumentira­nja sistema v funkcionalnem dia- Paket LabVIEW Communications System Design Suite, ki združuje strojno opremo za programsko določene radijske sisteme (SDR) s celovitim postopkom načrtovanja, kar inženirjem omogoča izdelavo prototipov sistemov 5G NOVICE – ZANIMIVOSTI gramu programske opreme. S tem se prilagodljivost strojne opreme pridruži programski opremi, tako da imajo načrtovalci dostop do vseh delov platforme SDR. Tako globoko integrirana rešitev poma­ ga načrtovalcem doseči optimalno zmogljivost, saj odpravi potrebo po ročni preslikavi algoritmov med različnimi strojnimi arhitekturami. »Programski paket LabVIEW Com­munications vključuje vgrajena aplikacijska ogrodja za WiFi in LTE, ki omogočajo načrtovalcem brez­žičnih prototipov, da se posvetijo inovacijam na posameznih delih obstoječih standardov in ne obliko­vanju celotnega novega algoritma,« je povedal James Kimery, direktor za RF in komunikacije v podjetju NI. »Določenim akademskim in in­dustrijskim raziskovalcem v našem programu vodilnih uporabnikov je uspelo čas do izvedbe potrjenega prototipa skrajšati na polovico.« Shelley Gretlein, direktorica trženja programske opreme v podjetju NI, dodaja: »Število brezžičnih naprav še vedno eksponentno raste kljub omejitvam obstoječih orodij za iz­delavo prototipov. Programski paket LabVIEW Communications pomaga premostiti vrzel med trenutno iz­ vedbo tehnologije 4G in prihodnjimi standardi 5G, ki jih je treba še dore­či. Podjetje NI stalno vnaša inovacije v svojo platformo SDR, ki jo sesta­vljata prilagodljiva strojna oprema in zmogljiva programska oprema za izdelavo prototipov, tako da bomo omogočili nastanek komunikacijskih sistemov nove generacije.« Tehnične podrobnosti lahko vidite na naslovu: www.ni.com/labview­-communications http://slovenia.ni.com/ TEHNI NA DOVR ENOST V MERILNI TEHNIKI LA & Co d.o.o. Limbu ka cesta 42 2000 Maribor Tel.:02/42 92 660 www.la co.si COPA-DATA je prejela certifikat SIL 2 COPA-DATA je prejela certifi­kat Safety Integrity Level 2 (SIL 2 – Nivo integritete varnostne­ga sistema 2) in tako izpolnjuje zahteve v skladu z mednaro­dnim standardom IEC 61508 za zanesljivost varnostnih funkcij in operativnih zmogljivosti. Podjetja, ki uporabljajo zenon, lahko pridobijo certifikat SIL 2 za svoje sisteme in infrastruk­turo. Ta certifikat je izvedel TÜVSÜD kot neodvisna tretja oseba. Safety Integrity Level (SIL) služi za oceno zanesljivosti in varnosti ele­ktričnih, elektronskih in programa­bilnih elektronskih sistemov. SIL opredeljuje potencialno nevarnost, ki izhaja iz ljudi, sistemov in proce­sov, ter merila za zahtevano varnos t glede na nevarnosti. Obstajajo štiri varnostne stopnje, pri čemer ima stopnja 4 najvišjo integritetno varnost in stopnja 1 najnižjo. Spe­cifikacije in koncepti delovanja sis­temov, ki so povezani z varnostjo, temeljijo na standardu IEC 61508, in izhajajo iz različnih delno indu­strijsko specifičnih norm, kot je EN 50129 za železniške aplikacije. Zmanjševanje tveganj,izboljšanje varnosti Varnostne funkcije služijo za zašči­to ljudi, okolja in sredstev, izognitev motnjam v delovanju in proizvodnji. Tipične varnostne funkcije so: izklop v sili, off stikala ali spremljanje ne­varnih gibanj. Če podjetja delujejo z opremo in funkcijami, povezanimi z varnostjo, morajo določiti »nivo integritete varnostnega sistema« za posamezne varnostne funkcije z analizo možnih nevarnosti. V to ana­lizo sta vključena odpoved in obna­šanje napake sistema, na primer: ali je redundantnost sistema vključena v zasnovo sistema. Glede na določi­tev SIL lahko inženirji v tovarni izbe­rejo primerne komponente in siste­ me za njihovo opremo, ki ustrezajo ravni varnostnih zahtev. Zanesljiv partner Certificiranje SIL 2 je izvedel TÜV SÜD z železnicami iz Münchna kot neodvisnim in nevtralnim telesom. Certificirani so bili procesi COPA­-DATA, postopki, orodja, standardi kakovosti in dokumentacija za do­ kazovanje njihove primernosti za sisteme, povezane z varnostjo. »Pomembno je, da tista podjetja, ki poslujejo z industrijsko opremo ali z opremo za prometno infrastruk­turo, zagotavljajo in upoštevajo varno delovanje sistemov v skladu z mednarodnimi standardi. Tako CO­ PA-DATA s certifikatom TÜV SÜD potrjuje, da je programska oprema zenon, ki upravlja s procesi in siste­ mi, v skladu s SIL 2. S tem zagotavlja dodatno podporo uporabnikom pri certificiranju njihovih sistemov,« pojasnjuje Reinhard Mayr, produk­tni vodja pri COPA-DATA. Povzetek Programska oprema zenon, ki jo proizvaja COPA-DATA, s certifikatom Safety Integrity Level 2 (SIL 2) potrjuje dejstvo, da se zenon lahko uporablja za varnostno kritične aplikacije 2. sto­pnje varnostne integritete sistema. www.copadata.com | www.exor-eti.si Slovenija še korak bli.je k polnopravnemu elanstvu v Metrski konvenciji V četrtek, 15. 1. 2015, je Vlada RS na svoji redni seji sprejela pobudo Urada RS za meroslovje za pristop Republike Slovenije k Metrski konvenciji. V sredo, 21. 1. 2015, pa je bila pobuda potr­jena tudi na Odboru za zunanjo politiko Državnega zbora RS. S tem se bo Republika Slovenija po 24 letih ponovno polnopravno vklju­čila v Metrsko konvencijo, v katero je trenutno vključenih že 55 držav, 41 držav pa ima status pridružene čla­nice. Metrsko konvencijo je že leta 1875 v Parizu podpisalo 17 držav. Dopolnjena in spremenjena leta 1921 predstavlja osnovo mednarodnega sporazuma o uporabi merskih enot, danes znanih v okviru SI sistema enot. Pristop k Metrski konvenciji bo Republiki Sloveniji poleg možnosti odločanja v njenih organih omogočil tudi sodelovanje Urada RS za mero­slovje ter z njegove strani priznanih nosilcev nacionalnih etalonov v ključ­nih primerjavah CIPM (Mednarodna konferenca za uteži in mere), ki so nujno potrebne za zagotavljanje sve­ tovno primerljivih meritev v RS. Prav tako bo lahko slovenski meroslovni sistem zagotavljal sledljivost na po­ dročjih mase, električnih veličin, časa in frekvence ter ionizirajočega seva­nja neposredno, na najvišjem nivoju in brezplačno preko BIPM (Mednaro­dni urad za uteži in mere). Pomen meroslovja v sodobni družbi Z meroslovjem in merjenji se v življe­nju srečujemo vsak dan, na vsakem koraku, čeprav se tega niti ne zave­damo. Merjenja predstavljajo nepo­grešljiv in pomemben del vsakega in­ dustrijskega in tudi drugih poslovnih procesov. Meroslovje podpira kako­vost izdelkov in učinkovitost proce­sov preko hitrih, točnih in zanesljivih merjenj, s čimer omogoča dvig pro­duktivnosti. Merjenja igrajo ključno Konvencija vlogo pri sprejemanju znanstvenih in tehnoloških inovacij, pri zasnovi in učinkoviti proizvodnji izdelkov, ki so skladni s potrebami trga, in pri ugo­tavljanju ter preprečevanju neskla­dnih izdelkov. Meroslovje zagotavlja osnovno podporo za zdravstvo in varnost, varstvo okolja in zdravo hra­no ter je osnova za pošteno trgovanje na nacionalni in mednarodni ravni. V razvitih ekonomskih sistemih, še posebej v državah, ki usmerjajo svo­je napore v obstoj in prodor na tuje trge, med katere sodi tudi Slovenija, predstavljajo merjenja v najširšem pomenu besede od 3- do 6-odstotni delež v bruto domačem proizvodu. V RS ocenjujemo, da se na letni ravni na podlagi meritev pridobi najmanj 8.500.000.000 evrov prihodkov, kar predstavlja letni proračun RS oziro­ma vsaj 12 % vseh prihodkov sloven­skega gospodarstva. Nacionalni meroslovni sistem, za ka­terega je pristojen Urad RS za me­roslovje, zagotavlja v Sloveniji sledlji­va in globalno primerljiva merjenja, reguliran sistem nadzora na področjih javnega interesa v podporo tehnolo­škemu in trajnostnemu razvoju druž­be. S podpisom Metrske konvencije se bo slovenski meroslovni sistem ne­posredno vključil v mednarodni me­roslovni sistem na najvišji ravni. Mag. Dominika Rozoničnik, Urad RS za meroslovje A. Stušek, uredništvo revije Ventil Letopis hidravlike in pnevmatike za leto 2014 Revija Ölhydraulik und Pneumatik nadaljuje z redno letno izdajo pri­ ročnika za snovanje, projektiranje, uporabo in vzdrževanje hidravlič­nih in pnevmatičnih naprav. Izšla je 39. izdaja priročnika z naslovom O + P Konstruktions-Jahrbuch 2014. Na 194 straneh predstavlja celo­tno ponudbo izdelkov hidravlike in pnevmatike v obliki 107 strani pre­glednic z izčrpnimi seznami izdel­kov, njihovimi osnovnimi lastnost­mi in izdelovalci oz. dobavitelji. V uvodnem delu letopisa posreduje osnovna spoznanja in informacije o stanju tehnike, ki naj jih pred sno­vanjem ustreznih naprav upošteva projektant ali uporabnik. Pregle­dnice pa razen izdelkov vsebujejo tudi izčrpen seznam storitvenih or­ganizacij in ustanov od razvojno­ raziskovalnih ustanov in inštitutov do visokih šol na obravnavanem področju tehnike. Sklepnih 15 stra­ni pa je namenjenih navedbi izčr­pnih naslovov in informacij skupaj z logotipi okoli 569 dobaviteljev to­vrstne opreme. Uvodni strokovni prispevki o stanju tehnike obsegajo naslednje vsebine: . Rauen, H., Kienzle, Ch. H.: Nem­ ška fluidna tehnika – mednaro­dno še naprej v konici – globalno v povpraševanje in opremljena za prihodnost . Dombrovski, R.: Simulacija – ne­zamenljivo orodje v sodobnem razvojnem procesu . Schleins, C., Gels, S.: Preprečeva­nje hrupa v hidravliki – primerni ukrepi za znižanje zvočne ravni . Heipl, O.: Tesnilke v fluidni teh­niki – osnove tesnilne tehnike preprečujejo napake konstruira­nja . Gels, S., Piepenstock, U.: Toplo­tna bilanca hidravlične napra­ve – ustrezno hlajenje preprečuje nepotrebne izgube moči . Več avtorjev: Filtriranje hidra­vličnih sistemov – osnove opti­ malne izbire sistema filtriranja . Wirt, Robens, N.: Izbira in upo­raba hidravličnih akumulator­jev – različne naloge na širokem področju uporabe Vir: O + P Konstruktions-Jahrbuch 2014 [O + P 58 (2014)] – Zal.: Vereinigte Fachverlage – GmbH Lise-Meitner-Strasse 2 55129 Mainz, Postfach 100465 tel.: +06131/992 faks: 06131/992-100 www.industrie-service.de NOVICE – ZANIMIVOSTI A. Stušek, uredništvo revije Ventil Vodnik po nakupih fluidne tehnike Revija Fluid nadaljuje s posebnimi izdajami vodnikov za nakupe fluidne tehnike. Tako je v decembru 2015 iz­šel: Fluid Markt Jahres-einkaufsfüh­rer 2015 v obsegu 162 strani. Naj­prej je na 118 straneh objavljenih 31 strokovnih prispevkov s številnimi reklamnimi dodatki. V nadaljevanju so na 15 straneh logotipi številnih dobaviteljev, na 16 straneh pregle­dnice posameznih vrst fluidnoteh­ničnih sestavin in njihovih dobavi­teljev po abecednem vrstnem redu, na koncu pa na 10 straneh seznami dobaviteljev z izčrpnimi naslovi. Strokovni prispevki so razdeljeni v skupine po posameznih branžah fluidne tehnike: 1. Panorama: . fluidna tehnika v letu 2014 – po­ročilo o raziskavah, trg in branže. 2. Trgi in branže: . intervju z Markom Sealyjem, Nor­gren – »Povratno pridobivanje toplote«, . konjuktura strojegradnje: majhni plusi dosegljivi – s čakanjem, . pnevmatika je pri rasti usmerjena naprej – trdno v sedlu, . bele lise na svetovnem zemljevidu – svetovno gospodarstvo v menjavi, . aktualno stanje in prihodnost indu­strijskih področij – menjava klime, . kako posamezna podjetja ocenju­jejo tržne spremembe – pričako­vanja Južne Afrike. 3. Raziskave in izobraževanje: . načrti raziskovalnih skladov za fluidno tehniko – v cevovodu, . intervju s Hubertusom Murren­hofom, RWTH Aachen – »Ostaja napeto«, . življenjska doba kot cilj snovanja avtomatiziranih sistemov – po­ moč TOR-a (Technical Operations Research), . 8. Kolokvij mobilne hidravlike – Brauschweig dela mobilno, . umestitev senzorjev in aktuatorjev – nič več nihanj, . gospodarstvo in znanost sodeluje­ta v Ulmu – hidravlika je sama. 4. Hidravlika: . hidravlična branža je trezna in sa­mozavestna – možnosti: jasno do delno oblačno, . globaliziranje kot izziv hidravlikov – biti globalno prisoten, . sistem sklopk za kmetijske stroje z delovnimi priključki – prilagodlji­ vo in učinkovito, . honane cevi imajo veliko prednosti – gladko ni vedno dobro, . novo v hidravliki – najava novih izdelkov. 5. Pnevmatika: . pnevmatično ali elektropnevma­tično poganjati? – pnevmatično?, . čist stisnjeni zrak s Kaeserjevimi kompresorji – samo najboljša ka­kovost v jeklenki, . intervju: Klaus-Dieter Schwaben­tau., J. Schmalz – »Mi smo trend soinicirali.«, . novo v pnevmatiki – najava novih izdelkov. 6. Avtomatizacija: . s tehniko avtomatizacije v indu­strijo 4.0 – pripravljeno za omrežje, . nadzor stanja pri hidravličnih pre­skuševališčih – ventili pod nadzo­rom, . gospodaren koncept varnosti v gledališču – varen nastop, . novo v avtomatizaciji – najava no­vih izdelkov. 7. Pribor: . naslovni prispevek: Parkerjev port­felj za fluidno tehniko – zaokrožen paket cevnih priključkov, . varnostna rešitev stroja za sortira­nje steklovine – vse iz ene roke, . intervju: Ulrich Ammer, Eaton – »Gibki cevovod prihodnosti je in­teligenten.«, . vodno hlajena elektronika: hladno in sočasno suho – vedno ostati lepo in hladno, . novo na področju pribora: najava novih izdelkov. Vir: Fluid Markt Jahres-einkaufsfü­hrer 2015, Fluid 47 (2014) pos. izd., zal.: Verlag Moderne Industrie Ventil 21 /2015/ 1 OMEGA AIR d.o.o. Ljubljana OMEGA AIR d.o.o. Ljublja­na je eden največjih svetovnih proizvajalcev filtrov in opre­me za pripravo kakovostnega stisnjenega zraka. Lokacija v Ljubljani s površino 5000 m2 obsega upravni del, admini­stracijo, razvojni oddelek, pro­ izvodne prostore z mehansko obdelavo, orodjarno, varilnico ter sestavo filtrov in opreme. V industrijski coni Logatec s površino 1000 m2 so še servis, Rent center in skladiščni pro­stori. Lasten razvoj izdelkov in tehnologij nam dopušča ne­prestano iskanje novih učin­kovitejših rešitev, prilagojenih individualnim potrebam in trendom v industriji. Oddelek KOMPRESORJI IN TEHNI­KA na domačem trgu in državah JV Evrope ponuja kakovostne sisteme za stisnjen zrak za vse aplikacije v in­ dustriji in obrti. Skrbno načrtovanje in ustrezen izbor opreme sta vodilo do zanesljivega delovanja, energetske učinkovitosti in varnosti. K vsakemu projektu je pristop individualen, po zahtevah se izdela tudi projekt kom­presorske postaje. Z lastno montažno ekipo ponujamo izvedbo celotnega sistema stisnjenega zraka od monta­že kompresorske postaje do inštala­cije cevovodov za stisnjen zrak. Program oddelka: . vijačni kompresorji, . centrifugalni kompresorji, . batni kompresorji, . brezoljni kompresorji, . terenski kompresorji, . mobilne kontejnerske kompre­sorske postaje, . sušilniki za stisnjen zrak, . filtri za stisnjen zrak in pline z opremo, . merilni inštrumenti za stisnjen zrak in pline, . vakuumska tehnika, . generatorji kisika in dušika, . meritve parametrov stisnjenega zraka, . montaža in vzdrževanje sistemov za stisnjen zrak, . projektiranje. Oddelek PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA z zastopstvom zagotavlja vgradnjo in servisiranje visoko kakovostne opreme svetov­no priznanih in preverjenih doba­viteljev. V ponudbi so proizvodi za pripravo zraka (prezračevanje, hla­jenje, razvlaževanje, gretje), odvod dima v primeru požara, zagotovlje­ne pa so tudi rešitve s področja kr-milne tehnike in inženiringa. Lastno projektiranje omogoča tudi optimi­zacijo sistemov in opreme. Program oddelka: . potisni ventilatorji, . aksialni in centrifugalni ventila­torji, . ventilatorski konvektorji, . hladilne grede, . elementi za distribucijo, . prezračevalne enote, . hladilniki vode in toplotne črpal­ke za klimatizacijo, . industrijski hladilniki vode in to­plotne črpalke, . hladilni stolpi, . razvlaževalniki zraka, . hladilne in grelne prezračevalne enote, PREDSTAVITEV Adsorpcijski sušilniki . toplotne črpalke, zrak, ki pa jih lahko kupite tudi v . krmilni sistemi, spletni trgovini. . inženiring. SERVIS IN MONTAŽA. Z obširno OMEGA AIR TRGOVINA je indu-zalogo rezervnih delov in številnimi strijska prodajalna z veliko izbiro strokovno usposobljenimi serviser­kakovostnih izdelkov za stisnjen ji je zagotovljeno optimalno redno vzdrževanje oziroma čim krajši iz­pad proizvodnega procesa. Za čas servisiranja je na voljo nadomestna oprema za izposojo. Servisna sto­ ritev je zagotovljena 24 ur na dan, vse dni v tednu, čez celo leto. Področja vzdrževanja: . kompresorji in kompresorska tehnika, . klimatizacija in hlajenje industrij­skih procesov, . razvlaževalniki in grelniki zraka, . pnevmatsko orodje. RENT CENTER ponuja kratkoroč­ni in dolgoročni najem in izposojo industrijske energetske opreme iz­ branih svetovnih proizvajalcev: . kompresorska tehnika, . klima tehnika, . hladilna tehnika, . generatorji elektrike in osvetlje­valni stolpi, . razvlaževanje ter grelna tehnika. www.omega-air.si trgovina.omega-air.si Using Silicone Masterbatch for Controlling the Friction Coefficient of Polyacetal gears Jean HABIMANA, Céline CHEVALLIER, Frederic GUBBELS, Barbara MEUNIER, Claude LETOUCHE Abstract: As the automotive technologies continue to progress, more and more electronic components are being used in car modules to assist the car driver in many aspects of safety. Once installed, these electronic modules need to function correctly during the life cycle of the car, thus they must be well protected against harsh environment, moisture and outgassing contaminants. For that reason, there is an increasing concern about using plastic materials as they can potentially leach out volatile species that can condense over electronic components of the car. One typical example is the use of plastic gears as the alternative to metallic gears. Plastic gears can be smaller, lighter and have higher accuracy than metal gears. Their manufacturing processes are much simpler and of lower cost than the analogous metallic gears. As any gear, plastic gears need lubricants for noise and vibration damping when they are in motion. Dow Corning developed a series of silicone based masterbatches that show very good lubrication properties when added in small amounts to the plastic resin, such as polyacetal, during compounding and injection molding. Silicone masterbatches lower the friction coefficient and enable the use of the plastics in the most demanding applications, such as office appliances, gears, conveyor belts, bearings or medical tubing connectors. In this paper, we discuss the effect of free silicone species on electronic and electrical contacts in cars. We show also that silicone masterbatches contain a very low level of volatile species, far below the threshold level for getting any adverse effect on electronic or electric components in the car. Finally, we discuss the correlation found between the complex viscosity of these masterbatches with the friction coefficients of their POM compounds. Keywords: Silicone, Masterbatch, Friction Coefficient, HMB-1103, BY 27-219, MB50-002, MHE/GC/FID, Car electronics, Polyacetal, POM ¦ 1 Introduction Polyoxymethylene (POM), also known as Polyacetal, is a thermo­plastic resin that features low fric­tion coefficient, low wear proper- Jean Habimana, PhD, Multiba­se Dow Corning France , Céline Chevallier, PhD Multibase Dow Corning France, Frederic Gub­bels, PhD Dow Corning Senef­fe Belgium, Barbara Meunier, Phd, Multibase Dow Corning France, Claude Letouche, Dow Corning Seneffe Belgium ties, good fatigue and creep resist­ance and exceptional dimensional stability. It can be used in a number of applications in high-tech domains that require precision and durability. Because of its intrinsic low friction coefficient it is widely recommend­ed in areas where self-lubricating is required, such as bearings1, medical device connectors, electronic ap­pliances, conveyor belts2 and small gears3. Pure POM compounds are generally used in applications of low sliding speeds, low loads or short time exposure to friction4. For high speeds, high loads or for application with a long term exposure to fric­tion and wear, additional lubricants are necessary. In this case, the lubri­cant can be spread over the surface of the part to mitigate the sliding5; it can also be pre-blended with the plastic resin before making the part to become an internal lubricant6. Silicone based additives are used in these situations, and when they are used, species with high vapor pressure can potentially offgas from their matrix and deposit everywhere in the surrounding environments7. This is a big issue for electronic con­tact components in cars8 or for car body painting9. Thus, it is important to control the level of low molecular weight silicone species to limit this adverse effect. However, there are a limited number of public studies that discuss the levels that can lead to failure. In a recent paper10, the minimum content level that leads to adhesion failure was determined by ATR FTIR spectroscopy for Dow Corning 200 silicone Fluid spread over gold or aluminum plates. The authors observe that the failure oc­curs when the silicone level is as low as 0.5–64 µg/cm2. The determination of the contamination threshold for the electronic parts failure is more complex but has also been dis­cussed11. In this study, the effect of silicone is said to depend on several factors including the silicone struc­ture, its molecular weight and vapor pressures. These factors are said to define the silicone transfer mecha­nisms. In this study, the authors cal­culated the silicone contamination level in a confined space at given pressure conditions. We think that this calculation is probably realistic for liquid silicone (conformal coat­ings) but not for silicone master-batches which are solid pellets12. For fast cure conformal coatings, the threshold level for electrical motors, potentiometers and relay failures is reported to be around 10 ppm in the air 11, but for silicone master-batches, the data are not available, at least not in public literature. This explains why we decided to run this study. We hypothesized that volatile species can be transferred to elec­tronic components through the air, which leads to silicone contamina­tion. In this case, the partial pres­sure of each volatile species present in the masterbatch should be taken into account when determining the threshold level. In this paper, we have determined the level of major volatile com­ponents in a typical masterbatch (MB40-006), calculated their vapor pressures at room temperature and their concentration in a confined space of one cubic meter. This is a worst case scenario since a car in­terior volume is not confined. Our work demonstrates that silicone masterbatches contain a very low level of silicone volatile species. Their partial pressure is so low that their concentration is far be­low the threshold level for getting any adverse effect on electronic or electric components present in the car interior. The paper discuss­es also the performances of some commercial silicone masterbatch­es such as HMB-1103, BY 27-219, MB50-002, MB40-006 as additives for low friction coefficient of POM compounds. ¦ 2 Experimental 2.1 Raw Materials MB40-006 is a Dow Corning sili­cone masterbatch containing ultra high molecular silicone gum dilut­ed into polyacetal matrix. HMB-1103 is a Dow Corning sili­cone masterbatch obtained by reactively extruding silicone gum with polyetheylene methacrylate copolymer. BY 27-219 is a Dow Corning sili­cone masterbatch also obtained by partially reacting silicone gum with polyetheylene methacrylate copolymer as HMB-1103 but has Table 1. MHE/GC/FID Analysis of 6 samples of MB40-006 Reference % D4 % D5 % D6 Total % MB40-006 (1) 0.264 0.417 0.352 1.033 MB40-006 (2) 0.118 0.279 0.289 0.687 MB40-006 (3) 0.141 0.323 0.31 0.774 MB40-006 (4) 0.097 0.25 0.244 0.591 MB40-006 (5) 0.149 0.367 0.346 0.862 MB40-006 (6) 0.126 0.327 0.324 0.777 Average (%) 0.13 0.31 0.3 0.74 Ventil 21 /2015/ 1 POLIMERI lower complex viscosity than the latter. MB50-002 is a Dow Corning sili­cone masterbatch obtained by ex­trusion blending of silicone gum with polyethylene. All silicone masterbatches were used as obtained from Dow Corning laboratories. 2.2 Experimental procedure 2.2.1 MHE/GC/FID Multiple Headspace Extraction GC with Flam Ionization detector is used for the analysis of volatile organics in solid, liquid and gas samples13. The popularity of this technique has grown over recent years and has now gained worldwide accept­ance for analyses of volatile species in plastics14. In this case, a sample of 0.2 g is placed into a vial and heated at 220 °C. Volatile species are then extracted and sent into a GC col­umn, followed with a FID detector. 2.2.2 Preparation of polyacetal compounds To measure the flexural modulus and friction coefficient, the silicone masterbatch and POM pellets are directly pre-blended at the desired concentration and injection mold­ ed using the molding conditions described in Dupont Delrin grades molding guide15. 2.2.3 Measurement of Friction Coefficient (CoF) The CoF was measured using a tri­bometer equipped with dry ball/ plan set up at room temperature. We used a POM ball of 12.37 mm in diameter. The plan was prepared with the POM containing various masterbatch samples at a given concentration (length: 125 mm, width: 13 mm, thickness: 1.6 mm). All experiments were done with a normal load of 12.5 N, correspond­ing to a contact pressure of 70 MPa. Translation speed: 8 mm/s, over a distance of 14 mm, total cycles: 700. Every sample was run twice and the data in Figure 2 represent the average. Table 2. Level of cyclic siloxane in a confined space of 13 containing 100 g of the POM compound loaded with 3 % of MB40-006. Average (%) 0.13 0.31 0.30 0.74 Cyclics content in the compound at 3% loading 0.004 0.009 0.009 0.022 Boiling Point (°C) 176 210 245 Molecular weight (gr/mole) 296 370 444 Molar fraction at 3% loading (%) (Row 9/Row11) 1.279E-05 2.507E-05 2.045E-05 Vapor Pressure at 25°C (mmHg) for a pur material, calculated from its Bp and Bp calculator 2 0.99 0.48 Vapor Pressure at 25°C (mmHg) for the compound 2.55811E-07 2.48196E-07 9.81405E-08 Partial Pressure at 25°C (atm) for the compound (use Row 12) 3.36593E-10 3.26573E-10 1.29132E-10 Volume (M3) 1 1 1 Temperature (K) 298 298 298 Moles per M3 (PV=nRT) 1.35856E-13 1.31812E-13 5.21205E-14 3.19788E-13 ¦ 3 Results and Discussion 3.1 Level of cyclic siloxane in MB40-006 Table 1 shows the level of cy­clic siloxane determined by the MHE/GC/FID analysis of 6 sam­ples of MB40-006. The data show an average of 0.74 % of 2,2,4,4,6, 6,8,8-Octamethylcyclotetrasiloxa­ne(D4), 2,2,4,4,6,6,8,8,10,10-decam­ethycyclopentasiloxane(D5), 2,2,4,4, 6,6,8,8,10,10,12,12-dodecamethycy clohexacyclosiloxane(D6) that can potentially offgas the matrix. In general, this masterbatch is rec­ommended for use at 3 % maxi-of each cyclic siloxane in the com­pound. The vapor pressure of pure cyclic siloxane is determined us­ing the partial pressure calculator http://www.trimen.pl/witek/calcula­tors/wrzenie.html. Using the ideal gas law (P V= n R T), the partial pressure of each cyclic species can be determined. The data obtained are used to determine the level of free volatile species that can po­tentially be present at room tem­perature and normal pressure in a confined space of one cubic meter. This is a working hypothesis, since 1.00E+07 the volume of a car interior is not confined and is not one cubic me­ter. From this calculation, we found 4.02 10-5 ppm of D4 cyclics, 4.88 10-5 ppm of D5 cyclics and 2.31 10-5 ppm of D6 cyclics which is less than 10-4 ppm of total cyclic siloxanes. This is too far below the threshold value (10 ppm) to be worried about electric or electronic contact fail­ure. Figure 1 shows the graph of a relay contact failure as a function of cyclic content. Here, 10 g of cured silicone was put in a closed envi­ronment in the proximity of relays 1.00E+03 0.001 0.01 0.1 1 mum in a polyacetal compound. Thus, one can calculate the level that is expected to be in the POM compound after dilution. As can be seen from Table 2, the lev­el of cyclic species present in a con­fined space of one cubic meter at room temperature and normal pres­ sure can be determined as follows: Relay Life- 50% Failure(ON/OFF count) 1.00E+06 1.00E+05 1.00E+04 From the level of cyclic species in a POM compound loaded with 3 % of MB40-006 and the molecular weight of each cyclic species, we can calculate the molar fraction (n) Total cyclic siloxanes (%) Figure 1. Graph of relay contact failure as a function of cyclic siloxane con­tent. 32 Ventil 21 /2015/ 1 POLIMERI Table 3. MHE/GC/FID Analysis of 6 samples of POM compounds containing lower friction coefficient without Samples % D4 % D5 % D6 Total % MB40-006 Compound 1 0.003 0.004 0.003 0.009 MB40-006 Compound 2 0.0025 0.004 0.002 0.0085 MB40-006 Compound 3 0.003 0.004 0.003 0.010 MB40-006 Compound 4 0.003 0.003 0.003 0.009 MB40-006 Compound 5 0.003 0.004 0.004 0.011 MB40-006 Compound 6 0.003 0.002 0.003 0.008 less than 5 % of MB40-006. operated at 24 V/24 mA at 5 Hz on/ off cycles. The points on the graphs represent the number of cycles to observe 50 % of failure with 8 re­lays. Although they are not gener­ated in the same conditions, these data illustrate the effect of silicone on relay contact failure and are used as our reference. In order to validate this calculation based on cyclic siloxanes present in a confined space of one cubic meter, a series of POM compounds containing less than 5 % of MB40­006 silicone masterbatch was pre­pared and analyzed by MHE/GC/ FID to quantify the cyclic silicone level after compounding. Results are shown in Table 3. The data obtained here show that siloxane volatiles generated from a POM compound containing less than 5 % of MB40-006 are in the same range as what has been cal­culated using the vapor pressure of the D4, D5 D6 cyclic siloxane components. All are around 0.003 %, thus near the detection limit of the MHE/GC/FID technique (0.001 %). Although we have used MB40­006 for this study, further work, not detailed in this paper, confirmed that other masterbatches such MB50-002, HMB-1103 or BY27-219 also have a volatiles level as low as MB40-006. We concluded that any of these masterbatches can be added to POM compounds and used to make electronic parts with­out being worried about electric or electronic contact failures. 3.2 Effect of Silicone masterbatches on Friction Coefficients of POM compounds. In a POM compound containing silicone masterbatches, the silox­ane component is reported to mi­ grate and phase segregate on the surface of the plastic16. This leads to the creation of a surface with a compromising the bulk proper­ties of the resin. In this study, we compared the friction coefficient and the flexural modulus of POM compounds containing MB40-006, MB50-002, BY 27-219 and HMB­1103 at the same level of the sili­cone fraction. As can be observed from Table 3, these silicone mas­terbatches substantially reduce the friction coefficient compared to the reference. Unmodified POM exhib­its a CoF of 0.4515 at the steady state after 100 cycles in our test­ing conditions, which shows good agreement with the values avail­able in literature17. For all master-batches in the table, the CoF varies from 0.046 to 0.029 at the steady state, which is much lower than that of the unmodified POM. The flex­ural modulus decreases by 13 % in the worse case scenario (example 3: POM+MB50-002 in Table 4). Figure 2 shows that the CoF de­creases as a function of complex viscosity G* of the material. This is very typical of reactive master-batches. In a separate study, we showed that the complex viscosity of these masterbatches is propor­tional to the level grafting reaction between silicone polymer and the polyolefin18. In this series, we found out that the higher the grafting ra­tio, the higher is the complex vis­cosity and the lower is the friction coefficient of the resulting POM compound, but the system reaches Table 4. Comparison of Mechanical Properties (Flexural modulus in Mpa) and Friction coefficient of POM compounds containing silicone masterbatches Friction Coefficient per number of cycles Reference Base Silicone Content % Flexural Modulus 50 100 200 400 700 POM Derlin Pur 0 3100 0.3005 0.4515 0.4665 0.4695 0.46475 POM + MB40-006 POM 2 2895 0.00405 0.04 0.039 0.0435 0.04063 POM+ MB50-002 PE 2 2712 0.04 0.0435 0.041 0.0395 0.041 POM+BY 27-219 EMMA 2 2768 0.038 0.0385 0.0415 0.0485 0.044 POM+HMB-1103 (1) EMMA 2 2764 0.031 0.0295 0.029 0.0295 0.02925 POM+HMB-1103 (2) EMMA 2 2740 0.031 0.031 0.0305 0.033 0.03163 POM+HMB-1103 (3) EMMA 2 2740 0.0345 0.034 0.035 0.0445 0.0385 POM+HMB-1103 (4) EMMA 2 2740 0.033 0.0315 0.0305 0.0375 0.03313 Ventil 21 /2015/ 1 a lower friction coefficient plateau around 0.03. ¦ 4 Conclusions Silicone masterbatches are widely used to reduce the friction coeffi­cient of POM based parts, such as office appliance gears, conveyor belts, bearings or medical tubing connectors. There has been some concern that these materials can outgas volatile species that can be an issue for electronic and electri­cal relays. This work shows that silicone masterbatches contain a very low level of volatile silicones that can outgas from the compound and contaminate electronic or electric components. Adding silicone mas­terbatches in a POM compound slightly lowers the flexural modu­lus of the material, but the effect is within the levels that make the material still usable (1–5 % of sili­cone fraction). For HMB-1103, the friction coefficient (CoF) is corre­lated with the rheology (complex viscosity) of the material: the higher the complex viscosity the lower the friction coefficient. Dow Corning has a wide offer of silicone contain­ing masterbatches for POM modi­fication but HMB-1103 represents the best compromise between per­formance and processability to al­low the use in various applications. References [1] Uenlue, Bekir Sadik et al., Mate­rials & Design, Vol. 30, Issue 7, Pages 2618-2622 (2009). [2] Anada, Yukio, JP 2005029356 (2003). [3] Pogacnik, Aljaz, Tavcar, Joze, Materials & Design, Vol. 65, Pages 961-973 (2015); Mao, K., Li, W., Hooke, C. J., Walton, D., Wear, Vol. 26, Issue 1, Pages 639-645 (2009). [4] Kozma, Mihaly, Kislinder, Ervin, Muanyag es Gumi, Vol. 3. Issue 10, Pages 326-331 (1999). [5] Vermeulen, G., Kunststof en Rub­ber, Issue 9, Pages 45-6 (1993). [6] Bezard, D., Oesterreichische Kunststoff-Zeitschrift, Vol. 19, Issue 1-2, Pages 18, 20-1, 24 (1998). [7] Tamai, Terutaka, Electrical Cont­acts, Vol 52, Pages 26-31 (2006). [8] E. Butrym, . [9] Caldwell, G. A., Hudson, W. D., Plaia, J. R., Proceedings of the Annual Meeting of the Adhesion Society, Vol. 26, Pages 516-518 (2003). [10] John Meyer, Carlyn, A. Smith, Apex Expo (2012). [11] F. Gubbels, Global SMT & Packag­ing Magazine, June/July (2004). [12] John, V. B., Rubroder, H., Gummi, Fasern, Kunststoffe, Vol. 53, Issue 11, Pages 778­781 (2000) [13] E. Butrym, LC-GC Journal, Vol. 17, Issue 9, Pages 19-24 (1999). [14] de Oliveira, Cristiane Patricia, Rodriguez-Lafuente, Angel, Soares, Nilda de Fatima Fer­reira, Nerin, Cristina, Journal of Chromatography, A Vol. 244, Pages 61-68 (2012). [15] http://www2.dupont.com/Plas­tics/en_US/assets/downloads/ product/delrin/DELRIN_Mold_ Guide_11_06.pdf [16] Hill, M. P. L. et al., J. Polym. Sci. and Tech. (Plenum), Vol.5, Adv. Polym. Frict. Wear, Pages 469­79 (1974). [17] H. Benabdallah, Vol. 254, Is­sue 12, November 2003, Pages 1239–1246 (2003). [18] J. Habimana, TPO Automotive Engineering Polyolefins Confer­ence, October 6-9 (2013). Uporaba silicijevih matičnih zmesi z namenom kontrole koeficienta trenja poliok­simetilnih (POM) zobnikov Razširjeni povzetek Z razvojem avtomobilske tehnologije se v različnih avtomobilskih modulih uporablja vse več elektronskih komponent, ki voznikom omogočajo boljšo varnost in udobje. Vgrajene elektronske komponente morajo zagotavljati pravilno delovanje v celotnem življenjskem ciklu avtomobila, kar pomeni, da morajo biti dobro zaščitene pred grobimi vplivi okolja, vlago in onesnaženostjo zaradi izpušnih plinov. POLIMERI Zaradi omenjenih razlogov je vedno večje povpraševanje po materialih iz plastike, ki so sposobni odstraniti hlapljive delce, ki se lahko kondenzirajo po površinah elektronskih komponent avtomobila. Plastika se vse pogosteje pojavlja v različnih oblikah, v različnih aplikacijah, eden takih primerov je uporaba plastičnih zob­nikov kot alternativa kovinskim. Plastični zobniki so lahko manjši, izdelani so lahko z večjo natančnostjo kot kovinski, proizvodnja pa je enostavnejša in cenejša. Kot vsi tudi plastični zobniki potrebujejo mazanje za zmanjševanje šuma, blaženje tresljajev, zmanjšanje izgub itd. Eden od vse bolj uporabljanih polimernih materialov je polioksimetilen (POM), poznan tudi kot poliacetal, ki je termoplastična smola z dobrimi tribološkimi lastnostmi, kot so nizko trenje, nizka obraba, velika to­gost, obstojnost in odlična dimenzionalna stabilnost. Zaradi nizkega trenja je zaželen na področjih, kjer je potrebno samomazanje, npr. pri ležajih, elektronskih napravah, tekočih trakovih, majhnih zobnikih, medicin­skih konektorskih ceveh itd. Do sedaj je bil čisti POM uporabljen v aplikacijah, ki delujejo pri nizki hitrosti in nizki obremenitvi. Za uporabo POM-a v aplikacijah, ki so izpostavljene daljšim obremenitvam, obrabi, trenju, je potrebno material izboljšati. Lastnosti materiala lahko izboljšamo z dodajanjem različnih elementov v plastične smole v samem procesu mešanja/sestavljanja, brizganja in vlivanja. Dow Corning je razvil serijo matičnih zmesi, ki temeljijo na siliciju. Z dodajanjem majhnih količin teh zmesi plastičnim masam, kot je poliacetal, te dobijo zelo dobre mazalne lastnosti. Problem se pojavi, ker lahko pride pri materialih z vsebnostjo silicija do izparevanja delcev z visokim izparilnim tlakom iz matrike in nalaganja teh delcev na elektronske komponente. Dosedanje raziskave so pokazale, da pride do okvar na komponen­tah, ko je nivo kontaminiranega silicija v mejah od 0,5 do 64 µg/cm2. V tej raziskavi smo pokazali, da upora­bljene silicijeve matične zmesi vsebujejo zelo nizek nivo silicijevih izparilnih delcev, veliko pod nivojem, ki naj bi povzročal škodo na elektronskih in električnih komponentah v avtomobilu. Poleg nivoja najbolj hlapljivih komponent smo v raziskavi računali izparilni tlak pri sobni temperaturi in koncentracijo teh delcev v končnem prostoru. Rezultati so pokazali, da z dodajanjem matičnih zmesi Dowa Corninga v POM vplivamo tudi na znižanje koeficientov trenja. Kar pomeni, da silicijeva matična zmes znižuje koeficient trenja in omogoča uporabo plastike v najzahtevnejših aplikacijah. Ključne besede: silicij, POM, matične zmesi, kontaminacija, koeficient trenja, avtomobilska elektronika Zaznavanje napak na pletenem plašeu s prilagodljivim algoritmom Miha PIPAN, Andrej KOS, Niko HERAKOVIČ Izvleček: Pri proizvodnji pletenic za izdelavo visokotlačnih cevi lahko pride med proizvodnjo do napak, ki lahko povzročijo predrtje plašča visokotlačne cevi med uporabo in odpoved hidravličnega sistema. Visoko­tlačne cevi so različnih premerov, dimenzij in barv vlaken ter gostote opleta. Članek opisuje delovanje prila­godljivega algoritma, ki s pomočjo orodij za transformacijo in analizo slik omogoča zaznavanje napak na ple­tenici. Algoritem za zaznavanje napak je sestavljen iz treh sklopov. Prvi sklop vsebuje matematični algoritem za avtomatsko prilagoditev na različne dimenzije pletenic. Drugi sklop opravi analizo gostote opleta cevi in kalibracijo sistema za zaznavanje in javljanje napak. Zadnji sklop predstavlja analizo opleta med izdelavo in ustavitev stroja za opletanje ob zaznavi napake na pletenici. Razviti sistem strojnega vida za adaptivni nadzor je bil uspešno preizkušen in je pripravljen za uporabo v industrijskih aplikacijah. Ključne besede: pletenica, strojni vid, zaznavanje napak, prilagodljiv algoritem, analiza ¦ 1 Uvod in s tem je izdelava visokotlačne Za zmanjšanje vpliva različnih barv cevi končana. Zaradi visokega tla-opleta smo za osvetlitev uporabili Analiza napak na pletenici je pri ka v ceveh na opletu ne sme biti infrardečo (IR) svetlobo. S tem smo izdelavi visokotlačnih cevi zelo po-napak, saj v nasprotnem primeru dobili dober kontrast med vlakni in membna. Cevi se izdelajo z navija-pride do porušitve plašča in po-jedrom. Oplet brez napak pod IR­njem opleta na jedro in kasnejšim škodb stroja in ljudi. Algoritem za svetlobo je prikazan na sliki 2. gumiranjem. Jedro se nato izvleče zaznavanje napak se mora prilago- Miha Pipan, univ.dipl. inž., An­drej Kos, univ. dipl. inž., izr. prof. dr. Niko Herakovič, univ. dipl. inž., vsi Univerza v Ljubljani, Fa­kulteta za strojništvo diti na različne dimenzije in gostoto opleta pletenega plašča in zaznati napake. Prav tako barva vlaken ne sme vplivati na zaznavanje napak. Na sliki 1 so prikazani opleti različ­nih dimenzij, gostot in barv. Vzrok za napake med proizvodnim procesom je predvsem zaplet vla­ken med seboj ali v pletilni del na­prave za opletanje. Ob pojavu na- pake se ta nadaljuje, dokler se pro­izvodni proces ne ustavi in sistem ponovno nastavi. Napaka se lahko pojavi v dveh oblikah, in sicer: . vozel ali ohlapne niti, . manjkajoča vlakna. Na sliki 3 sta prikazani obe vrsti na­ pak, ki sta vidni iz vseh smeri, tako da je napake mogoče odkriti samo z eno kamero. ¦ 2 Algoritem za zaznavo napak Sistemi za analizo s strojnim vidom v primerjavi z biološkimi sistemi niso fleksibilni in so skoraj vedno prilagojeni specifični nalogi [1]. Obstajajo različne metode za za­znavanje napak na vrveh, jeklenih pletenicah in tekstilu [2, 3]. Metode odkrivanja napak bazirajo na sta­tističnih analizah, uporabi mate­matičnih modelov za primerjavo slik in primerjavo slik s 3D-modeli. Algoritem je bil razvit z uporabo programskega orodja Matlab. Slika 4 prikazuje strukturo algoritma, ki analizira površino opleta. Sestavljen je iz dveh glavnih delov – kalibracija algoritma in zaznava napak. STROJNI VID a) Merjenje širine pletenice Merjenje širine pletenice in njene lege smo izvedli tako, da smo za­ znali robova pletenice na filtrirani sliki. Robove zaznavamo kot črte s pomočjo standardne Houghove transformacije [4]. Iz lege dveh za­znanih premic izračunamo razdaljo med njima in določimo središče pletenice na sliki. b) Izbira dela slike za analizo Analizirali smo samo del slike, ki vse­buje koristno informacijo. Območja na sliki smo izbrali glede na lego zaznane pletenice. Uporabili smo tri pravokotna območja. Eno zaje­ma srednji del pletenice. Drugi dve območji vsebujeta prostor na levi in desni strani pletenice. Srednje po­ dročje smo uporabili za zaznavanje manjkajočih niti, ki so se pretrgale. Levo in desno področje smo upo­rabili za zaznavanje niti, ki so visele stran od pletenice. S pomočjo al­goritma smo avtomatično določili širino vseh treh območij slike glede na debelino pletenice, ki smo jo iz­merili s strojnim vidom. Razdalji lA in lC na sliki 5 sta bili do­ločeni tako, da ni bilo napačnih za­znav napak zaradi upogibanja cevi, ki je bilo posledica delovanja stroja. Tako je bila lA široka 3 mm. Največji izmerjeni pomik cevi zaradi upogi­ banja je bil 2 mm. Razdalja lC = 9 mm določa robove cevi, kjer je za­radi ukrivljenosti površine struktu­ra pletenice slabo vidna, zato tega dela ne analiziramo. c) Merjenje gostote opleta Preden pričnemo meriti gostoto opleta, moramo določiti mejne vre- Slika 5. Področja analize slike z Slika 4. Blokovna shema algoritma za zaznavo napak označenima razdaljama lA in lC dnosti za določen tip opleta, ki ga analiziramo. To naredimo tako, da najprej analiziramo en del opleta, ki pa ne sme vsebovati napak. Zato najprej preverimo, da vzorčni del nima napak. To storimo tako, da iz­merimo jakost svetlobe na srednjem območju slike. Preverimo, ali je ja­kost svetlobe enaka na celotnem območju, tako da ga razdelimo na tri enako velike dele v smeri premi­kanja pletenice. Povprečno osve­tljenost celotnega območja potem primerjamo s povprečno osvetlitvijo podobmočij C1, C2 in C3, da preve­rimo, če je začetni del pletenice ob zagonu stroja brez napak (slika 6). Če se katera izmed vrednosti moč­no razlikuje od vrednosti celotnega območja, vzorec vsebuje napako. Vrednost osvetlitve območij A in B mora biti enaka 0. Če tudi v teh območjih ni napak, uporabimo pov­prečno vrednost celotnega območja C pri nadaljnjem zaznavanju napak. d) Določanje tolerančnega območja Tolerančno območje osvetljenosti izbranega dela slike se uporablja za določanje, ali je odstopanje osve­tljenosti od referenčne vredno­sti tako veliko, da gre za napako. Meje tolerančnega območja dolo­čimo ob meritvi vzorca pletenice. Izmerimo srednjo vrednost, hkrati pa tudi najmanjšo in največjo vre­dnost osvetljenosti vzorca. Meje tolerančnega območja smo posta­vili tako, da je razlika med povpreč­no vrednostjo in mejno vrednostjo 10 odstotkov večja kot razlika med povprečno vrednostjo in največjo vrednostjo pri izmerjenem vzorcu. e) Zaznavanje napak opleta Kadarkoli je razlika med merjeno gostoto opleta (osvetljenost mer­jenega območja slike) in gostoto vzorca večja od tolerančne meje, je napaka zaznana. Ko smo napa­ko zaznali, smo pletilni stroj usta­ vili in napako sporočili operaterju stroja. ¦ 3 Rezultati Izvedli smo test z zaporedjem 30 fotografij, ki smo jih naredi­li s kamero, nameščeno na testni pripravi. Pred izvedbo testa smo določili ustrezne parametre lA in lC, da smo preprečili napačno za­znane napake zaradi zvijanja cevi. Za izračun tolerančnih mej smo uporabili vzorec pletenice brez napak. Osvetljenost območja C je bila zvezna z majhnimi odstopanji, kar je ključno za dobro zaznavanje napak. Odstopanja ob napakah so bila vsaj dvakrat večja. Vrednosti osvetljenosti so prikazane na gra­ fu na sliki 7. Na grafu so označene tudi tolerančne meje. V območju B ni bilo napak, zato je bila vrednost osvetljenosti enaka 0. V območjih C in A je bilo zaznanih več napak. Vsaka napaka je zazna­na večkrat, ker je posamezna na­paka pletenice vidna na več slikah, medtem ko se pletenica premika iz pletilnega stroja. Hitrost zaje­manja slik s kamere je takšna, da se pri konstantni hitrosti pletenica pomakne za eno tretjino vidnega polja kamere. Na sliki 8 je prikazan graf, na katerem sta označeni na­paki na fotografijah 28 in 30 (Et-28 in Et-30). Osvetljenost pri napaki Et-28 je pod tolerančno mejo, ker je zaradi manjkajoče strgane niti področje temnejše. Na sliki 9 je prikazana za­znana napaka. Zaznali smo tudi napake, zaradi katerih se je povprečna osvetlje­nost opazovanega območja po­večala. To se je zgodilo zaradi str­gane niti, ki se je zavozlala okrog pletenice. Takšna napaka je prika­zana na sliki 10. Napake v območjih A in B zaznamo, ko je povprečna vrednost osvetlje­nosti večja od 0. Na sliki 11 je pri­kazan graf osvetljenosti območja A. STROJNI VID Na grafu je označena napaka Et-18, prikazana na sliki 12. ¦ 4 Zaključek Testiranje adaptivnega algoritma za odkrivanje napak z analizo sve­ tlosti treh območij se je izkazalo za uspešno. Algoritem se avtomatič­no prilagodi na različne dimenzije in gostoto pletenja. Prav tako so bile zaznane vse napake na testnih opletih, kar pomeni, da je bila za­nesljivost pri analizi testnih opletov 100 %. Z uporabo tega prilago­dljivega algoritma v kombinaciji s CCD-kamero in krmilnikom lahko zmanjšamo izgube v proizvodnji, saj se pletenje ustavi takoj, ko pri­ de do napake. Naša rešitev se lahko enostavno vgradi in je zanesljiva, če zagotovimo, da je pletenica dobro osvetljena in ne niha pravokotno na svoje gibanje. Ventil 21 /2015/ 1 Reference [1] Iivarinen, J., Visa, A. (1998). An adaptive texture and shape based defect classification. Proceedings of the 14th International Conference on Pattern Recognition (Volume:1), Brisbane, Aug 16–20, 1998. [2] Wacker, E., et al. (2013). Enhanced anomaly detection in wire ropes by combining struc­ture and appearance, Pattern Recognition Letters, 34, 8, 1 June 2013, 942–953. [3] Platzer, E., et al. (2010). On the Suitability of Different Features for Anomaly Detection in Wire Ropes. VISIGRAPP 2009, 2010, 296–308. [4] Tetsuo Asano, Naoki Katoh, Variants for the Hough transform for line detection, Computational Geometry, 6, 4, July 1996, 231– 252, ISSN 0925-7721. Detection of defects in the braided sleeving with adjustable algorithm Abstract: Braided sleeving is used for the production of high-pressu­re pipes. Errors may occur during the manufacturing process of slee­ving. This errors can cause pipe rapture and failure of the hydraulic system will occur. High-pressure pipes come in different diameters, braiding densities and fiber colors. This article describes the adapti­ve algorithm that was developed for detection of defects on braided sleeving. Analyzed sleevings have different dimensions, knitted fiber densities and colors. The algorithm for detecting errors consists of three main sections. The first part contains a mathematical algorithm for automatic adaption to different dimensions of the sleeving. The second part calculates the density of braiding and calibrates system for error detection. The last part is an operational mode that detects errors and stops the production during the production process. The developed algorithm has been successfully tested and is ready for use in industrial applications. Keywords: braided sleeving, machine vision, fault detection, adaptive algorithm, analysis 7 INDUSTRIJSKI FORUMIRT2015 NAJVEČJI STROKOVNI DOGODEK INDUSTRIJE ZA INDUSTRIJO • Predstavitev strokovnih prispevkov • Strokovna razstava • Aktualna okrogla miza • Podelitev priznanja TARAS Forum znanja in izkušenj Dogodek je namenjen predstavitvi dosežkov in novosti iz industrije, inovacij in inovativnih rešitev iz industrije in za industrijo, primerov prenosa znanja in izkušenj iz industrije v industrijo, uporabe novih zamisli, zasnov, metod tehnologij in orodij v industrijskem okolju, resničnega stanja v industriji ter njenih zahtev in potreb, uspešnih aplikativnih projektov raziskovalnih organizacij, inštitutov in univerz, izvedenih v industrijskem okolju, ter primerov prenosa uporabnega znanja iz znanstveno-raziskovalnega okolja v industrijo. Osrednje teme IFIRT • inoviranje • razvoj • izdelovalne tehnologije • orodjarstvo in strojegradnja • meroslovje in kakovost • toplotna obdelava in spajanje • napredni materiali • umetne mase in njihova predelava • organiziranje in vodenje proizvodnje • menedžment kakovosti • avtomatizacija • robotizacija • informatizacija • mehatronika • proizvodna logistika • informacijske tehnologije • napredne tehnologije • ponudba znanja • varjenje in rezanje • vzdrževanje in tehnična diagnostika Portorož, 8. in 9. junij 2015 Dodatne informacije: Industrijski forum IRT, Motnica 7 A, 1236 Trzin tel.: 01/600 1000 | faks: 01/600 3001 industrijski e-pošta: info@forum-irt.si | www.forum-irt.si | Organizator dogodka: PROFIDTP, d. o. o., Gradišče VI 4, 1291 Škofjica Partner dogodka: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije www.forum-irt.si Organizacijski vodja dogodka: Darko Švetak, darko.svetak@forum-irt.si www.forum-irt.si Osrednja tema 7. industrijskega foruma IRT INOVACIJE & RAZVOJ ZA VEČJO GOSPODARSKO RAST Glavni pokrovitelj dogodka: Pokrovitelji dogodka: Priznanje TARAS Priznanje za najuspešnejše sodelovanje znanstvenoraziskovalnega okolja in gospodarstva na področju inoviranja, razvoja in tehnologij. Matematieni modeli sinhronskega generatorja Jožef RITONJA, Martin PETRUN Izvleček: Za načrtovanje in sintezo regulacijskih sistemov sinhronskega generatorja je potrebno poznavanje njegovih matematičnih modelov. Obstajajo različni matematični modeli, ki se razlikujejo po svoji kompleksno­sti in v natančnosti opisa statičnih in dinamičnih lastnosti sinhronskega generatorja. V članku so opisani te­meljni nelinearni modeli in poenostavljeni linearizirani modeli sinhronskega generatorja, ki obratuje v sinhro­nizmu z močnim elektroenergetskim sistemom. Izpeljava modelov temelji na dq-transformaciji. Prikazana je primerjava časovnih odzivov osnovnega nelinearnega dq-modela in poenostavljenega lineariziranega modela sinhronskega generatorja. V članku je predstavljena izpeljava lineariziranega modela, ki je opisan z matriko prenosnih funkcij. Takšen zapis modela omogoča izračun njegovih parametrov z uporabo parametričnih iden­tifikacijskih metod in ne zahteva poznavanja konstrukcijskih podatkov sinhronskega generatorja. Ključne besede: sinhronski generator, regulacija napetosti, nelinearni model, linearizirani model ¦ 1 Uvod Sinhronski generatorji (SG) so naj­pomembnejši proizvajalci električ­ne energije. Za njihovo zanesljivo in gospodarno delovanje so nujni kompleksni regulacijski sistemi, podrobno predstavljeni v [1]. Za načrtovanje in sintezo regulacijskih sistemov je potrebno poznavanje ustreznega matematičnega modela SG. Obstajajo različni matematični modeli, ki se razlikujejo v natanč­nosti opisa SG in v kompleksnosti predstavitve samega modela. Pri izbiri matematičnega modela, pri­mernega za načrtovanje in sintezo regulacijskih sistemov SG, želimo izbrati model, ki v čim večji meri iz­polnjuje naslednje zahteve: . Matematični model naj čim bolj natančno opiše statične in dina­mične lastnosti SG v celotnem delovnem območju. . Matematični model naj bo čim bolj enostaven in pregleden. Ta­ kšen model bo omogočil izvedbo Izr. prof. dr. Jožef Ritonja, univ. dipl. inž., dr. Martin Petrun, univ. dipl. inž., oba Univerza v Mari­boru, Fakulteta za elektrotehni­ko, računalništvo in informatiko analize vpliva obravnavanih pa­ rametrov na pomembne lastno­ sti SG, enostavno načrtovanje in sintezo regulacijskih sistemov SG. . Parametri matematičnega modela naj bodo hitro in enostavno dolo­čljivi. Izračun parametrov naj bo možen iz osnovnih razpoložljivih konstrukcijskih podatkov SG ali pa iz nezahtevnih preizkusov SG. SG je multivariabilni nelinearni dina­ mični sistem. Osnovni matematični model za opis njegovega delovanja predstavlja nelinearni dq-model sinhronskegastroja, imenovan tudi dvoosni Parkov model sinhronskega stroja [2], ki je univerzalen in opisuje delovanje sinhronskega stroja v mo­torskem ali generatorskem načinu delovanja, v otočnem obratovanju ali v obratovanju v sinhronizmu. Za potrebe obravnave sinhronske­ga stroja, ki deluje kot elementarni proizvajalec električne energije v elektroenergetskem sistemu, lahko nelinearni dq-model sinhronskega stroja poenostavimo. Poenostavitev lahko izvedemo, ker velja pri obra­tovanju SG v elektroenergetskem sistemu predpostavka, da je v tem primeru SG preko povezovalnega voda priključen na omrežje sinusne napetosti konstantne amplitude in frekvence. Takšen sistem imenu­jemo tudi »sistem z enim strojem, priključenim na neskončne zbiral­ke« in označimo z angleško kratico SMIB (single machine connected to the infinite bus). Pripadajoči model imenujemo nelinearni dq-model sistema SMIB. Nelinearni dq-model sistema SMIB je primeren za simulacijske izra­ čune, ne omogoča pa enostavne analize vpliva obratovalnega stanja SG na njegove dinamične lastnosti, prav tako ni primeren za uporabo večine klasičnih linearnih in neline­arnih teorij vodenja za načrtovanje regulacijskih sistemov. Večina kla­sičnih teorij vodenja temelji namreč na poznavanju linearnega modela reguliranega procesa. Veliko ome­jitev pri uporabi tega modela pred­stavlja tudi potreba po poznavanju množice podatkov SG. Ti običajno niso dostopni v spremljevalni doku­ mentaciji SG, določitev parametrov modela na osnovi preizkusov pa je zamudna in draga, saj zahteva, da SG začasno odklopimo od elektro­energetskega sistema in prekine­mo njegovo koristno obratovanje. Zaradi navedenih pomanjkljivosti zasledimo v literaturi veliko objav, kjer je prikazana izpeljava poeno­ stavljenih nelinearnih modelov sistema SMIB. Vsi poenostavljeni modeli temeljijo na neupoštevanju nekaterih manj izrazitih elektrome­hanskih pojavov v delovanju SG, kar omogoča redukcijo stopnje osnov­nega modela. Veliko tako reducira­nih modelov je še dodatno lineari­ziranih. S tem je njihova uporabnost omejena na relativno majhno okoli­co ravnotežnega stanja, za katerega je bila izvedena linearizacija. Zaradi redukcije stopnje in linearizacije so izpeljani poenostavljeni lineari­zirani modeli sistema SMIB pri­merni za analizo delovanja SG in za načrtovanje njegovih regulacijskih sistemov. Znani poenostavljeni mo­deli so večinoma zapisani z enač­bami v prostoru stanja. Poglavitna slabost večine poenostavljenih mo­delov pa ostaja težavna določitev njihovih parametrov. Tudi za dolo­čitev parametrov poenostavljenih lineariziranih modelov sistema SMIB potrebujemo veliko konstrukcijskih in funkcionalnih podatkov SG ali pa možnost izvedbe zamudnih preiz­kusov (preizkus kratkega stika, me­ritev frekvenčnih karakteristik, …). Zato je v praksi določitev natančnih poenostavljenih modelov realnih SG velikokrat neizvedljiva. Možno rešitev predstavlja kombini­rana iterativna uporaba teoretičnega in eksperimentalnega modeliranja. V tem primeru na osnovi teoretič­nega poznavanja sistema ocenimo ali natančno določimo strukturo matematičnega modela. Nato pa s pomočjo eksperimentalnega mo­deliranja (identifikacije) izračunamo parametre matematičnega modela. Kot najbolj učinkovita in enostav­na za uporabo se izkaže uporaba parametričnih identifikacijskih me­tod. Z njihovo pomočjo na podlagi meritev vhodnih in izhodnih veličin sistema, ki ga identificiramo, izra­čunamo identificirani matematični model v vhodno-izhodni obliki in ga zapišemo s časovno diskretnimi prenosnimi funkcijami. Za uspešno uporabo parametričnih identifika­cijskih metod je potrebno čim bolj natančno poznavanje zgradbe vho­dno-izhodnega modela identificira­nega sistema. V ta namen je v članku prikazana izpeljava poenostavlje­nega lineariziranega vhodno-iz­hodnega modela sistema SMIB. Izpeljani model je predstavljen z ma­ triko prenosnih funkcij, ki omogoča neposredno uporabo parametričnih identifikacijskih metod za določitev parametrov matematičnega modela. ¦ 2 Nelinearni dq-model sistema SMIB Matematični model sinhronskega generatorja, ki je s povezovalnim vodom priključen na omrežje sinu­sne napetosti konstantne amplitu­ de in frekvence (krajše: nelinearni dq-model sistema SMIB) temelji na predstavitvi električnega dela sin­hronskega stroja s tremi statorski­mi navitji, enim rotorskim vzbujal­nim navitjem in z dvema rotorski­ma dušilnima navitjema. Navitja so magnetno sklopljena. Pri izpeljavi modela uporabljamo dq-transfor­macijo. Dobljene enačbe zapišemo v obliki modela v prostoru stanja in jih normiramo na bazne vrednosti. Vse spremenljivke v modelu so iz­ ražene v »pu – per unit« glede na njihove bazne vrednosti. Obstajata dve osnovni predstavitvi nelinear­nega dq-modela sistema SMIB, ki se razlikujeta v izbiri spremenljivk stanja. Za spremenljivke stanja lah­ko izberemo tokove navitij ali pa magnetne sklepe. Bolj smiselna je izbira magnetnih sklepov, saj ta­kšen model omogoča lažjo obrav­navo nelinearne karakteristike žele­znega jedra. Nelinearni dq-model sistema SMIB zapišemo v obliki modela v prosto­ru stanja z nelinearnim sistemom sedmih diferencialnih enačb. Vho­da v model predstavljata mehan­ski navor pogonske turbine T m(t) in napetost vzbujalnega sistema, ki jo priključimo na rotorsko vzbujalno navitje in označimo Efd(t). Spremen­ljivke stanja modela z magnetnimi sklepi so: magnetni sklep stator­skega navitja v d-osi .d(t), magne­tni sklep statorskega navitja v q-osi . q(t), magnetni sklep rotorskega vzbujalnega navitja .F(t), magnetni sklep rotorskega dušilnega navitja v d-osi .D(t), magnetni sklep ro- SINHRONSKI GENERATORJI torskega dušilnega navitja v q-osi .Q(t), rotorska kotna hitrost .(t) in kolesni kot .(t). Model je podrobno opisan v številnih referencah, npr. [2], [3], [4], [5]. Ena prvih, najbolj te­meljitih izpeljav modela s podanimi podatki SG različnih vrst in različnih moči je predstavljena v [2]. ¦ 3 Poenostavljen linearizirani model sistema SMIB Nelinearni dq-model sistema SMIB omogoča natančno dinamično ana­lizo SG v primeru, če poznamo na­tančne vrednosti parametrov SG. V večini primerov ti podatki niso po­znani. Za njihov naknadni izračun so potrebne obsežne in zamudne meri­tve, zato je uporabnost nelinearnega dq-modela sistema SMIB za konkre­tne potrebe zelo omejena. Dodatno slabost nelinearnega dq-modela sistema SMIB predstavlja njegova nelinearna struktura, ki preprečuje uporabo metod linearne teorije sis­temov za analizo modela in za načr­tovanje regulacijskih sistemov. Odpravo omenjenih pomanjkljivo­sti omogoča poenostavitev neline­arnega dq-modela sistema SMIB. Določeni fizikalni pojavi so z vidika analize in vodenja SG manj vpliv­ ni in jih lahko zato brez bistvenega zmanjšanja uporabnosti modela zanemarimo. Na ta način lahko bi­stveno reduciramo stopnjo mode-la. Drugi razlog za poenostavitev modela sistema SMIB pa predsta­vlja specifičen način delovanja SG v sinhronizmu. Za obratovanje SG je značilno dalj časa trajajoče delova­nje v nastavljeni delovni točki oziro­ma majhni okolici te delovne točke. Spremembe nastavljenih delovnih točk so relativno redke, prehodni pojavi med nastavljenimi delovnimi točkami pa so kratkotrajni v primer­javi s trajanjem obratovanja v na­ stavljeni delovni točki. SG delujejo v nastavljeni delovni točki eno ali več ur, prehodni pojavi med delovnimi točkami pa trajajo do nekaj deset sekund. Zato je pomembno ime­ti predvsem takšen model sistema SMIB, ki bo dobro opisoval dina­miko SG v relativno majhni okolici Ventil 21 /2015/ 1 obravnavane delovne točke. Reduci­rani nelinearni model sistema SMIB je torej brez bistvenega zmanjšanja uporabnosti smiselno linearizirati za izbrano delovno točko. V literaturi zasledimo različne po­enostavljene linearizirane modele sistema SMIB, ki se med seboj raz­likujejo v stopnji modela in izbiri spremenljivk stanja modela. Med temi modeli se je posebej uveljavil poenostavljen linearizirani model tretje stopnje, imenovan tudi Hef­fron-Phillipsov model [6]. Ta je iz­peljan iz nelinearnega dq-modela sistema SMIB ob upoštevanju nasle­dnjih predpostavk in poenostavitev: . predpostavimo obratovanje SG v sinhronizmu z elektroenerget­skim sistemom s sinusno nape­tostjo konstantne amplitude in frekvence, . predpostavimo simetrično obre­menitev, . zanemarimo vpliv nasičenja (predpostavimo linearno magne­tilno karakteristiko), . zanemarimo ohmsko upornost statorskega navitja, . v električnem delu matematič­nega modela zanemarimo vpliv dušilnih navitij; dušilni navor, ki je posledica toka skozi ti navitji, pri­ družimo mehanskemu dušenju in upoštevamo v dušilnem koefici­entu v mehanski enačbi, . v napetostnih enačbah zanemari­mo statorski transformatorski na­petosti v primerjavi s statorskima gibalnima napetostma, . ker je hitrost spreminjanja kole­snega kota relativno majhna v primerjavi s sinhronsko hitrostjo, v napetostnih enačbah za izra­čun gibalne inducirane napetosti namesto spremenljive dejanske hitrosti uporabimo konstantno sinhronsko hitrost. Vse spremenljivke v poenostavlje­nem lineariziranem modelu siste­ ma SMIB prikazujejo odstopanja veličin SG od njihovih vrednosti v ravnotežnem stanju, za katerega je bila opravljena linearizacija neline­arnega dq-modela sistema SMIB. Vhodni veličini poenostavljenega lineariziranega modela sta odsto­panje mehanskega navora pogon­ske turbine Tm. (t) in odstopanje napetosti rotorskega vzbujalnega navitja Efd. (t). Spremenljivke stanja poenostavljenega lineariziranega modela so: odstopanje prehodne inducirane napetosti v q-osi E'q. (t), odstopanje rotorske kotne hitrosti .. (t) in odstopanje kolesnega kota .. (t). Kot izhodne spremenljivke je smiselno izbrati odstopanje sta­torske napetosti Vt. (t), odstopanje električnega navora Te. (t) in odsto­panje rotorske kotne hitrosti .. (t). Poenostavljen linearizirani model je opisan z matričnima enačbama (1) in (2). nelinearnega dq-modela in od iz­ brane delovne točke. Njihov izračun je podrobno predstavljen v [2], [6]. Poenostavljen linearizirani model dobro opisuje obnašanje SG v re­ lativno majhni okolici obravnavane delovne točke. Za opis obnašanja SG v drugi delovni točki je potrebno do-ločiti druge parametre linearizirane­ga modela. Primerjava odzivov neli­nearnega dq-modela sedme stopnje in poenostavljenega lineariziranega modela tretje stopnje je prikazana na primeru turbogeneratorja naziv­ ne moči S n = 160 MVA. Podatki SG in povezovalnega voda so povzeti (1) (2) Posamezne oznake označujejo: (t) – odstopanje mehanskega na­ Tm. vora pogonske turbine [pu] (t) – odstopanje napetosti ro­ Efd. torskega vzbujalnega na­ vitja [pu] E'q. (t) – odstopanje prehodne in­ducirane napetosti v q-osi [pu] .. (t) – odstopanje rotorske kotne hitrosti [pu] .. (t) – odstopanje kolesnega kota [rad] (t) – odstopanje statorske nape­ Vt. tosti [pu] (t) – odstopanje električnega Te. navora [pu] D – dušilni koeficient [pu/pu] H – vztrajnostna konstanta [s] . r – toga sinhronska krožna fre­ kvenca (. r = 2.f r) [rad s-1] T'd0 – prehodna časovna konstanta v d-osi v praznem teku [s] K1,...,K6 – parametri lineariziranega modela Parametri lineariziranega modela K1,...,K6 so odvisni od parametrov iz [2]. Ta sistem je v literaturi večkrat uporabljen za preizkušanje različnih algoritmov vodenja SG. Primerjavo nelinearnega in lineariziranega mo­dela smo izvedli v okolici nazivne de­ lovne točke P = 1 [pu], cos . = 0,85. Slika 1 prikazuje simulirana odziva nelinearnega in lineariziranega mo­dela na stopnično spremembo me­hanskega navora Tm.: 0 › 0,1 [pu] v trenutku t = 1 [s], slika 2 pa prikazuje odziva obeh modelov na stopnič­no spremembo vzbujalne napetosti : 0 › 0,1 [pu] v trenutku t = 1 [s]. Efd. S slik je razvidno, da linearizirani mo­del dobro opisuje obnašanje SG v okolici ravnotežnega stanja. Razlika je vidna predvsem v stacionarnem stanju nelinearnega in linearizirane­ga modela, medtem ko odziv linea­ riziranega modela med prehodnim pojavom kljub relativno veliki spre­membi vzbujanja zelo malo odstopa od odziva nelinearnega modela. Li­nearizirani model zelo dobro opisu­je frekvenco in dušenje nihanj v pre­hodnem pojavu. Podobne rezultate SINHRONSKI GENERATORJI ujemanja odzivov nelinearnega in lineariziranih modelov dobimo v ce­lotnem delovnem področju, zato je za analizo dinamičnih lastnosti in za načrtovanje regulacijskih sistemov smiselno uporabljati poenostavljen linearizirani model sistema SMIB. ¦ 4 Poenostavljen linearizirani model sistema SMIB z napetostnim regulacijskim sistemom Pri normalnem obratovanju je SG opremljen z vzbujalnim sistemom z napetostnim regulatorjem, ki skrbi za konstantno statorsko napetost oziroma cos . SG. Stranski negativni učinek uvedbe napetostne regula­cijske zanke predstavlja zmanjšanje dušenja elektromehanskih nihanj generatorja. Napetostna regulacijska zanka v nekaterih primerih poveča stabilnostne probleme SG. Zato je pri analizi dinamičnih lastnosti SG smiselno upoštevanje vpliva napeto­stne regulacijske zanke na amplitude in dušenja elektromehanskih nihanj. V literaturi zasledimo veliko del, ki se ukvarjajo z modeliranjem SG, med­tem ko je bistveno manjša pozornost namenjena modeliranju vzbujalnega sistema z regulatorjem napetosti. V večini del je dinamika regulatorja napetosti in vzbujalnika opisana s členom 1. stopnje z ustreznim oja­čenjem in časovno konstanto. Sku­pno prenosno funkcijo regulatorja in vzbujalnika označimo z GAVR (s): (3) Posamezne oznake imajo sledeč pomen: – odstopanje referenčne vre­ Vt,ref. dnosti statorske napetosti [pu] – ojačenje regulatorja napetosti kAVR in vzbujalnega sistema [pu/pu] – časovna konstanta vzbujalne- TAVR ga sistema [s] s – Laplaceova kompleksna spre­menljivka Poenostavljen linearizirani model SMIB, dopolnjenega z napetostno ustrezno vrednost ojačenja kAVR pa sistema SMIB, dopolnjen z napeto-regulacijsko zanko, je prikazan na izberemo s pomočjo metod linearne stno regulacijsko zanko, opisujeta sliki 3. teorije vodenja. S pomočjo krivulje enačbi (4) in (5): lege korenov lahko ob upoštevanju Blokovni diagram poenostavljene-Časovna konstanta TAVR je odvisna ga lineariziranega modela sistema od izvedbe vzbujalnega sistema, (4) (5) zahteve po optimalnem dušenju na­petostne regulacijske zanke (z = 0,7) izpeljemo izraz za določitev ojačenja regulatorja napetosti [6]: (6) Takšno ojačenje regulatorja nape­tosti sicer zagotavlja dobro statiko in dinamiko napetostne regulacij­ske zanke, kar pa ima za posledico zmanjšanje dušenja elektrome­ hanskih nihanj. Zato je v literaturi [2] predlagana vrednost ojačenja regulatorja napetosti kAVR bistveno manjša. Izbira ojačenja temelji na uporabi frekvenčnih karakteristik ob upoštevanju zahteve, naj bo presečna frekvenca odprte regula­ cijske zanke manjša od . Tako dobljen izraz za izbiro kAVR se glasi: (7) ¦ 5 Poenostavljeni linearizirani vhodno­izhodni model sistema SMIB Predstavljeni poenostavljeni linearizi­rani model je enostaven in pregleden, vendar je za izračun parametrov K1 do K6 še vedno potrebno poznavanje mnogih, večinoma neznanih parame­trov SG. Rešitev predstavlja uporaba parametričnih identifikacijskih metod za določitev parametrov poenosta­vljenega lineariziranega modela. Re­ zultati parametričnih identifikacijskih metod so večinoma diskretne preno­sne funkcije. Zato je potrebno poeno­stavljeni linearizirani model sistema SMIB z napetostnim regulacijskim sistemom namesto v obliki modela v prostoru stanja zapisati v vhodno-iz­hodni obliki s prenosnimi funkcijami. Posamezne prenosne funkcije so: Izračunani koeficienti prenosnih funkcij so: SINHRONSKI GENERATORJI Poenostavljeni linearizirani model ima 2 vhodni in 3 izhodne spre­menljivke. Povezavo med njimi opišemo s pomočjo 6 prenosnih funkcij, ki imajo enak imenovalec in različne števce. Matriko prenosnih funkcij izračunamo iz enačb 4 in 5: (8) (9) (10) (11) (12) ¦ 6 Zaključek V članku so prikazani razvoj, kla­sifikacija in izpeljava najpogosteje uporabljanih dinamičnih mode­lov SG. Ugotovljeno je, da znani modeli sicer zadovoljivo opisujejo statične in dinamične lastnosti SG, vendar pa je njihova uporabnost za modeliranje realnih SG majh­na zaradi zahteve po poznavanju številnih konstrukcijskih in funkci­onalnih podatkov SG. Ti podatki v praksi večinoma niso razpoložljivi. Alternativno rešitev za določitev matematičnega modela realnega SG predstavlja uporaba identifika­ (13) (14) (15) (16) cijskih metod za določitev parame­trov matematičnega modela. V članku je prikazana izpeljava po­enostavljenega lineariziranega vho­dno-izhodnega modela sistema SMIB. Osnovo za izpeljavo pred­stavlja nelinearni dq-model sistema SMIB. Izpeljani model predstavlja izhodišče za uporabo identifikacij­skih metod za določitev parametrov modela. Izpeljani model dobro opi­suje vse pomembne lastnosti SG in je primeren za simulacije in analizo dinamičnih lastnosti SG ter za načr­tovanje in sintezo regulacijskih siste­mov SG. S pomočjo identifikacije je določitev parametrov modela hitra in enostavna in ne zahteva prekini­tve obratovanja SG. V okviru nadalj­njih aktivnosti je smiselno podrob­neje analizirati uporabo parametrič­ne identifikacijske metode najmanj­ših kvadratov za izračun parametrov predstavljenega modela. Viri [1] Ritonja, J., Polajžer, B., »Regula­cijski sistemi sinhronskih genera­torjev«, Ventil, let. 20, št. 6, 2014. [2] Anderson, P. M., Fouad, A. A., »Power system control and sta­bility«, The Iowa state university press, Iowa, 1977. [3] Bergen, A. R., »Power system analysis«, Prentice Hall, New Jer­sey, 1986. [4] Kundur, P., »Power system stabi­lity and control«, Mc-Graw-Hill, Inc., New York, 1994. [5] Machowsky, J., Bialek, J. W., Bum-by, J. R., »Power system dynamics, stability and control«, John Wiley and Sons, Ltd, Chicester, 2008. [6] Ritonja, J., »Izboljšanje dina­mične stabilnosti sinhronskega generatorja s pomočjo adap­tivnega modelno referenčnega vodenja«, doktorska disertacija, UM-FERI, 1996. Mathematical models of synchronous generator Abstract: The design and the synthesis of the synchronous generator control systems require knowledge of the mathematical models of the synchronous generator. There are various mathematical models, which differ in the complexity of the models and the accuracy of the representation of the static and dynamic characteri­stics of the synchronous generator. The paper describes the fundamental non-linear models and the simplified linearized models of the synchronous generator connected to the infinite bus. The dq-transformation is used for the models’ derivation. Similarities between time responses of the 7th order non-linear dq-model and the 3rd order simplified linearized model of the synchronous generator are shown. In the paper the simplified line­arized model described by the matrix of the transfer functions is developed. Such model’s description enables the usage of parametric identification methods for the determination of the mathematical model’s parameters. The developed model does not require knowledge of synchronous generator data for the calculation of model parameters. Keywords: synchronous generator, automatic voltage regulator, non-linear model, linearized model 40 LET DVS 25 LET TPVS 25. TEHNIŠKO POSVETOVANJE Otočec | 15. in 16. oktober 2015 VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE www.tpvs.si Raziskava in razvoj empirienih modelov za napovedovanje odjema toplote v vroeevodnem sistemu Ervin STRMČNIK, Primož POTOČNIK, Edvard GOVEKAR Izvleček: Napovedovanje rabe energije v sistemu daljinskega ogrevanja je ključnega pomena za premišljeno upravljanje z energetskimi viri in za zagotavljanje trajnostne energetske oskrbe. Raziskali smo, kateri dejavniki najbolj vplivajo na odjem toplote in na kakšne načine lahko izboljšamo točnost napovedovanja. Ugotovili smo, da imajo največji vpliv temperatura ozračja, pretekli odjem toplote in sončno sevanje. Razvili smo devet empiričnih modelov za napovedovanje odjema toplote v vročevodnem sistemu. Kot referenčna modela smo določili model random-walk in model temperaturne korelacije, nato pa smo razvili kompleksnejši regresijski model in več vrst avtoregresijskih modelov. Kakovost empiričnih modelov smo ocenili s pomočjo križnega vrednotenja na podlagi napake napovedi, ki je predstavljala srednjo absolutno normalizirano napako glede na maksimalno prenosno kapaciteto vročevoda. Kvaliteto napovedi odjema toplote smo izboljšali z uvedbo populacijskih značilk za dneve v tednu in dodatnih spremenljivk za upoštevanje rasti sistema ter sezonskega cikla. Za najkakovostnejši empirični model se je izkazal model iz skupine avtoregresijskih modelov (model SR), ki smo ga razvili s pomočjo metode postopne izbire regresorjev. Ključne besede: daljinsko ogrevanje, napovedovanje odjema toplote, predikcijski modeli, izpeljava značilk, izbira regresorjev, regresijski model, avtoregresijski model ¦ 1 Uvod Napovedovanje odjema toplote sodi zaradi prisotnosti kompleksnih procesov med zahtevnejše naloge daljinskega ogrevanja. Kakovostne napovedi odjema toplote v vroče­vodnem sistemu so zelo pomemb­ne s stališča učinkovite rabe ener­gije, kar v tehničnem smislu zajema učinkovito krmiljenje energetskih sistemov, v ekonomskem smislu pa uskladitev prihodnjih potreb od­jemalcev s pogodbeno določeni­mi odjemi. Aktivnosti, povezane z napovedovanjem odjema toplote, zahtevajo celovito poznavanje pro­blematike daljinskega ogrevanja. Ervin Strmčnik, mag. inž. str., doc. dr. Primož Potočnik, univ. dipl. inž., prof. dr. Edvard Go­vekar, univ. dipl. inž., vsi Uni­verza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Napovedovanje rabe energije [1, 2] je predpogoj za uspešno optimiza­cijo in upravljanje tehničnih proce­sov, povezanih s proizvodnjo ener­gije in daljinskim ogrevanjem [3]. Daljinsko ogrevanje in premišljeno upravljanje z viri [4, 5] sta ključna elementa učinkovite rabe energije, trajne energetske oskrbe in zmanj­ šanja emisij toplogrednih plinov. Pri napovedovanju se srečujemo z mnogimi težavami, kot so dnevne konice, letna, tedenska in urna niha­nja. Zelo težko je napovedovati hitro spreminjajoče se dogodke. Prouče­vanja fluktuacij sta se temeljito lotila švedska raziskovalca Gadd in Wer­ner [6], ki poročata o ugotovitvah glede nihanj na letnem, dnevnem in urnem nivoju. Glavni razlog za nihanja na letnem nivoju je tempe­ratura ozračja, medtem ko na odjem na dnevnem in urnem nivoju v veliki meri vpliva obnašanje odjemalcev. Modeli za napovedovanje odjema toplote so zelo podobni modelom za napovedovanje odjema plina. Njihova formulacija je nazorno opi­sana na primeru napovedovanja odjema zemeljskega plina [7]. Raz­iskave in primerjave različnih mode­lov so bile sistematično opravljene v študiji o napovedovanju izpustov dušikovih oksidov [8]. Ocena kako­vosti modelov je možna na osnovi različnih statističnih mer [9, 10], ki kvantitativno ovrednotijo napako napovedi. Hyndman in Koehler [11] pojasnjujeta uporabnost in ustre­ znost določenih statističnih mer za ocenjevanje napak modelov, med drugim srednjo absolutno napako, normalizirano glede na maksimalno prenosno kapaciteto. Podobna mera je bila uvedena pri vrednotenju sis­temov za napovedovanje porabe zemeljskega plina [7]. Normalizacija napak [12] je pomembna za lažjo in­terpretacijo in primerjavo rezulatov. Na odjem toplote iz distribucijske mreže daljinskega ogrevanja vpliva­jo številni dejavniki. Pri izbiri vplivnih dejavnikov je potrebno upoštevati vpliv vremenskih in nevremenskih dejavnikov. Od vremenskih dejav­nikov so najpogosteje obravnavani vplivi temperature ozračja T, sonč­no sevanje S, relativna vlažnost H in hitrosti vetra W. Od vseh zgoraj naštetih vremenskih dejavnikov ima največji vpliv temperatura ozračja [13], medtem ko je veliko težje oce­niti vpliv sončnega sevanja, hitrosti vetra [14] in relativne vlažnosti. Po-leg vremenskih dejavnikov [15] je v modele za napovedovanje odjema smiselno vključiti tudi obnašanje odjemalcev [13], ki prav tako vpliva na vzorce odjema toplote. V okviru raziskave smo analizirali, kateri dejavniki vplivajo na odjem toplote v vročevodnem sistemu in na kakšne načine lahko izboljšamo točnost napovedi odjema. Zgradili smo devet empiričnih modelov za napovedovanje odjema toplote v vročevodnem sistemu in jih ocenili na podlagi problematiki primerne statistične mere. Kvaliteto napo­vedi odjema toplote smo izboljšali z uvedbo populacijskih značilk za dneve v tednu in dodatnih spre­menljivk za upoštevanje rasti siste­ma ter sezonskega cikla. Z metodo postopne izbire regresorjev smo uspeli razviti avtoregresijski mo­ del, ki ga odlikujejo velika točnost napovedi, robustnost in nizka kom­pleksnost glede na število vključe­nih dejavnikov. ¦ 2 Podatki Pri raziskavi smo uporabili podat­ ke o odjemu toplote na področju Mestne občine Ljubljana od sep­tembra 2008 do februarja 2013 (slika 1), ki nam jih je dalo podjetje Energetika Ljubljana. Na voljo smo imeli podatke na dnevnem nivoju za naslednje fizikalne veličine: . temperatura ozračja T [°C], . odjem toplote Q [MW], . sončno sevanje S [W/m2], . hitrost vetra W [m/s], . relativna vlažnost H [%]. Na osnovi analiz in poznavanja problematike smo časovno vrsto podatkov ločili na poletno in zim­sko sezono. Pri raziskovanju smo obravnavali zgolj podatke zimske sezone. Obravnavanje poletne se- zone je manj aktualno zaradi nizkih vrednosti in manj dinamičnega od­jema toplote v poletnih mesecih. Upoštevanje dodatnih vplivnih dejavnikov, kot sta spreminjanje letnih časov in obnašanje uporab­nikov, smo izvedli z uvedbo doda­ tnih spremenljivk. Linearni čas tlin omogoča upoštevanje rasti distri­bucijskega sistema. Cikličnost na letni ravni (letni časi) smo vključili v obravnavo z dodatno spremen­ljivko t cos . Obnašanje uporabnikov in s tem tedensko ponavljajoče se vzorce odjema toplote Q smo za­ jeli z uvedbo populacijskih značilk za dneve v tednu: dWD, dSAT in dSUN, ki označujejo delovne dni, sobote in nedelje. ¦ 3 Pristop k napovedovanju Empirične modele za napovedova­nje odjema toplote smo zgradili na DALJINSKO OGREVANJE predpostavki, da je odjem toplote vroče vode enak količini proizve­dene toplote vroče vode na izvo­ru. Privzeli smo, da so pridobljeni podatki zadostovali za izgradnjo predikcijskega modela za napoved odjema toplote v vročevodnem sis­temu, s katerim smo želeli napove­dati odjem toplote s predikcijskim horizontom enega dne h = 1 na ni­voju dnevne ločljivosti: Q(t + h), h = 1 dan (1) Za ocenjevanje modelov smo vpe­ ljali normalizirano napako MARNE (ang. mean absolute range norma­lized error), ki je relativna mera gle­de na velikost sistema in enostavna za interpretacijo tako v tehničnem kot v ekonomskem smislu. Izraču­namo jo kot povprečje absolutnih razlik dejanskih Qa in napovedanih vrednosti Qp odjema toplote, ki ga delimo z maksimalno prenosno ka­paciteto omrežja Qmax : pri čemer je Nd oznaka za število elementov časovne vrste. MARNE je primerna mera za interpretaci­jo rezultatov napovedovanja, saj v imenovalcu operira z vrednostjo , ki normira napako napovedi Qmax glede na velikost distribucijskega omrežja. Manjša napaka MARNE pomeni boljšo kakovost napovedi modelov za odjem toplote v vroče­vodnem sistemu. Pri vrednotenju modelov za na­povedovanje odjema toplote smo poleg napake MARNE uporabili tudi Diebold-Marianovo statistiko (DBM) [16], ki med sabo primerja napovedi dveh različnih modelov in ugotavlja, če sta modela statistično različna. Predpogoj za interpretaci­jo rezultata DBM je izbira interva­la zaupanja. Če izberemo stopnjo značilnosti 0,05, to pomeni, da sta modela ob upoštevanju pred- postavke o obojestranskem testu statistično značilno različna pri vre­dnosti |DBM| > 1,96. Posplošitvene sposobnosti mode­lov za napovedovanje smo oceni­ li na osnovi križnega vrednotenja modelov, ki zahteva razdelitev raz­položljivih podatkov v dve skupini. Prvo skupino predstavljajo učni po­datki, drugo pa testni. Razmerje, ki definira delež učnih in testnih po­datkov, je definirano z oznako .. Na osnovi analiz in narave podatkov smo pri razvoju modelov upošte­vali vrednost . = 0,6, kar pomeni, da je znašal delež učnih podatkov 60 %, medtem ko je bil delež te­stnih podatkov 40 %. Vse opisane modele smo razvili na osnovi učnih podatkov in jih nato testirali na ne­odvisnih testnih podatkih. Ključni kriterij za ocenjevanje kakovosti modelov je bila napaka MARNE na testnih podatkih. ¦ 4 Opis modelov za napovedovanje V okviru raziskovalnega dela smo razvili 9 empiričnih modelov za na­povedovanje odjema toplote: . referenčna modela RW (ang. Ran­dom walk) in TK (model tempera­turne korelacije), . regresijski model REG, . avtoregresijski modeli ARX1, ARX2, ARX3, ARX4, SR (ang. Stepwise re­gression) in ARIX. Avtoregresijski modeli se med sabo razlikujejo glede izbire vključenih regresorjev. Model SR smo razvili s pomočjo postopne izbire regresorjev. Nabor vključenih regresorjev za obravnavane modele je prikazan v tabeli 1. Najenostavnejši izmed mo­delov je bil model RW, ki je predsta­vljal referenčni model in je služil za primerjavo z drugimi modeli. Model temperaturne korelacije je bil zgra­ jen na osnovi ugotovljene močne negativne linearne povezanosti med spremenljivkama Q in T. Njun kore­ lacijski koeficient je v zimski sezoni znašal R = –0,98. Medtem ko sta enostavna modela RW in TK služila za približno oceno napak napoveda­nih vrednosti, je bil model REG prvi kompleksnejši model. Vanj je bilo poleg dodatnih značilk tlin, t cos, dWD, vključenih še pet regre­ dSAT in dSUN sorjev temperature ozračja T (z vloži­tveno dimenzijo VD = 5). Avtoregre­sijski modeli ARX (ang. autoregressi­ ve models with exogenous terms) so poleg avtoregresijskega člena AR vključevali še zunanje vplivne dejav­nike X. V našem primeru avtoregre­sijski del zastopa odjem toplote Q, medtem ko zunanje dejavnike pred­stavljajo spremenljivke T, S, W in H. Model SR je avtoregresijski model, ki smo ga razvili s pomočjo metode postopne izbire regresorjev, ki nam pomaga določiti statistično vplivne regresorje iz nabora večjega števi­la potencialno vplivnih dejavnikov. Ideja modela ARIX je bila napovedo­vanje razlik odjema toplote .Q na­mesto napovedovanja absolutnega odjema toplote Q. ¦ 5 Rezultati Rezultati napovedi po modelih so zbrani v tabeli 2. Tabela prikazu­ je vrednosti učnih in testnih napak MARNE. S sivim poljem je označena vrednost najmanjše testne napake, ki je končni kriterij ocenjevanja kako­vosti modelov. V drugem stolpcu je informativno dodano število v posa­mezen model vključenih regresorjev. Rezultati tabele 2 so grafično prika­zani tudi na sliki 2. Na abscisni osi Tabela 1. Pregled uporabljenih regresorjev po modelih Model RW TK REG ARX1 ARX2 ARX3 ARX4 SR ARIX Napoved Q(t+1) Q(t+1) Q(t+1) Q(t+1) Q(t+1) Q(t+1) Q(t+1) Q(t+1) .Q(t+1) Regresorji Dodatne spremenljivke tlin tlin tlin tlin tlin tlin tlin t cos t cos t cos t cos t cos t cos t cos dWD dWD dWD dWD dWD dWD dWD dSAT dSAT dSAT dSAT dSAT dSAT dSAT dSUN dSUN dSUN dSUN dSUN dSUN dSUN Temperatura ozračja T T(t+1) T(t+1) T(t+1) T(t+1) T(t+1) T(t+1) T(t+1) T(t+1) T(t) T(t) T(t) T(t) T(t) T(t) T(t) T(t-1) T(t-1) T(t-1) T(t-1) T(t-1) T(t-2) T(t-2) T(t-2) T(t-2) T(t-2) T(t-3) T(t-3) T(t-3) T(t-3) T(t-3) Odjem toplote Q Q(t) Q(t) Q(t) Q(t) Q(t) Q(t) Q(t) Q(t-1) Q(t-1) Q(t-1) Q(t-1) Q(t-2) Q(t-2) Q(t-2) Q(t-2) Q(t-3) Q(t-3) Q(t-3) Q(t-3) Q(t-3) Q(t-3) Sončno sevanje S S(t+1) S(t+1) S(t+1) S(t+1) S(t+1) S(t) S(t) S(t) Hitrost vetra W W(t+1) W(t+1) Relativna vlažnost H H(t+1) dSUN, T(t+1), T(t), Q(t), Q(t-3) in S(t+1), ki so se med raziskavami izkazali za statistično vplivne dejavnike na odjem toplote iz distribucijskega omrežja. Z Diebold-Marianovo sta­tistiko smo ugotovili, da je bil model SR tudi statistično različen od vseh preostalih modelov. Zaradi manj­šega števila vključenih regresorjev glede na ostale modele iz družine modelov ARX, ki so se na podlagi napake MARNE izkazali za kakovo­stne, je model SR izkazal veliko mero robustnosti in točnosti napovedo­vanja in je dovolj enostaven, da bi bil primeren za uporabo na realnih in­dustrijskih aplikacijah. Zaradi visoke linearne povezanosti med odjemom toplote Q in temperaturo ozračja T ne pričakujemo bistvenih izboljšav z uporabo nelinearnih modelov, kar je skladno z rezultati na področju na­povedovanja odjema plina [7, 17]. Literatura [1] Yeo, I. A., Yoon, S. H., Yee, J. J.: Development of an urban de­mand forecasting system to su­pport environmentally friendly urban planning, Applied Energy 110, 304–317 (2013). [2] Thaler, M., Poredoš, A., Grabec, I.: Napoved rabe energije z upo­ rabo neparametrične regresije in genetskega algoritma, diplom­ sko delo; Univerza v Ljubljani, Fa­ kulteta za strojništvo, 2004. [3] Thaler, M.: Analitično-empirični model odjema toplote iz daljin­skega ogrevalnega telesa, dok­torsko delo; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, 2009. [4] Gebremedhin, A.: Optimal utili­sation of heat demand in district heating system – A case study, Renewable and Sustainable Ener­gy Reviews 30, 230–236 (2014). [5] Zhao, H., Holst, J., Arvastson, L.: Optimal operation of coproduc­tion with storage, Energy, Vol. 23, No. 10, 1998, str. 859–866. [6] Gadd, H., Werner, S.: Daily heat load variations in Swedish dis­trict heating systems, Applied Energy 106, 47–55 (2013). [7] Potočnik, P., Soldo, B., Šimuno­vić, G., Šarić, T., Jeromen, A., Go­vekar, E.: Comparison of static and adaptive models for short­-term residential natural gas forecasting in Croatia, Applied Energy 129, 94–103 (2014). [8] Smrekar, J., Potočnik, P., Sene­gačnik, A.: Multi-step-ahead prediction of NOx emissions for a coal-based boiler, Applied Energy 106, 89–99 (2013). [9] Makridakis, S., C. Wheelwright, S., J. Hyndman, R.: Forecasting: Methods and applications; Uni­ted States of America, 1998. [10] Lee, C. M., Ko, C. N.: Short-term load forecasting using lifting scheme and ARIMA models, Expert System with Applicati­ons 38, 5902–5911 (2011). [11] Hyndman, R. J., Koehler, A. B.: Another look at measures of forecast accuracy, Internatio­nal Journal of Forecasting 22, 679–688 (2006). [12] Bacher, P., Madsen, H., Aalborg Nielsen, H., Perers, B.: Short­-term heat load forecasting for single family houses, Energy and buildings 65, 101–112 (2013). [13] Dotzauer, E.: Simple model for prediction of loads in dis­trict-heating systems, Applied Energy 73, 277–284 (2002). [14] Aalborg Nielsen, H., Madsen, H.: Modeling the heat con­sumption in district heating sy­stems using a grey-box appro­ach, Energy and buildings 38, 63–71 (2006). [15] Kwak, Y., Seo, D., Jang, C., Huh, J. H.: Feasibility study on a novel methodology for short-term real-time energy demand pre­diction using weather foreca­sting data, Energy and Buildin­gs 57, 250–260 (2013). [16] Diebold, F. X., Mariano, R. S.: Comparing predictive accura­cy, Journal of Business \& Eco­nomic Statistics 13, 253–263 (1995). [17] Soldo, B., Potočnik, P., Šimuno­vić, G., Šarić, T., Govekar, E.: Im­proving the residential natural gas consumption forecasting models by using solar radia­tion, Energy and Buildings 69, 498–506 (2014). Research and development of empirical forecasting models for heat consumption in the district heating system Abstract: Forecasting energy consumption in district heating networks is crucial for wise energy resource management and sustainable energy supply. We investigated which factors most affected the heat con­sumption and how the forecasting accuracy can be improved. We found that air temperature, past heat consumption and solar radiation had the greatest impact on heat consumption. Nine empirical models were developed for heat consumption forecasting in the district heating system. Random-walk model and tem­perature correlation model were applied as reference models, and then more complex regression model and several types of autoregressive models were developed. The quality of empirical models was estimated by cross validation procedure based on forecasting error which represented the mean absolute error normal­ized by the maximum transfer capacity of the district heating network. Forecasting results have been im­proved by introducing the population variables for the days of the week and additional variables describing the system growth and seasonal cycle. The best forecasting result was obtained by an empirical model from a group of autoregressive models (model SR), which was developed by a stepwise regression method. Keywords: District heating, heat load forecasting, forecasting models, feature extraction, feature selection, regression model, autoregressive model Priporoeila za lasersko varjenje v industrijskem okolju Damjan KLOBČAR, Janez TUŠEK Izvleček: V zadnjem času postajajo laserski sistemi bolj dostopni za množično proizvodnjo. Smotrnost takšne uvedbe v proizvodni proces mora imeti tehnološke in ekonomske prednosti. Te lahko dosežemo ob upoštevanju priporočil za oblikovanje spojev in zvarov. Namen prispevka je podati prednosti in opisati omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri oblikovanju in izdelavi izdelka v proizvodnih pogojih. Ključne besede: lasersko varjenje, lasersko hibridno varjenje, natančno pozicioniranje in vpenjanje, nihanje Pri zamenjavi uporovnega točkov-Trdnost laserskega zvarnega spoja jede ob zvaru niso zaželene, vrste nega varjenja z laserskim varjenjem je odvisna od osnovnega materiala, obremenitve (strig, nateg, upogib, je potrebno določiti številu zvarnih velikosti zvarne rege in izdelanega statična, dinamična, večosna, …) in točk ekvivalentno dolžino laserskih vara, količine pretaljenega zvara, faktorja oblike zvara (raven, C, S, …). varov. Najprej je potrebno določiti pri čemer poroznost v zvaru in za­ ¦ Priporočila za oblikovanje laserskih zvarnih spojev Za lasersko varjenje se priporo­ ča izdelava prekrivnih ali sočelnih zvarnih spojev (slika 2). Prednosti sočelnih zvarnih spojev so poveza­ne z optimalno postavitvijo zvara, kar omogoča prihranke materiala (teža in cena). Za izdelavo spoja po­rabimo manj energije, zato je var­ premer elektrodne konice, ki je pri­ bližno enaka premeru zvarne leče (slika 1). Ta po AWS znaša de = 2 · d + 2,5 [mm] ter po DVS de = k × (d)1/2 [mm], pri čemer je k funkcija vrste in debeline varjencev in znaša med 5 in 10. Višina elipse zvarne leče hz je pri­bližno enaka 1,4-kratniku debeline pločevine. Iz teh vrednosti je potreb­no določiti strižno površino zvarne točke. Ekvivalentno dolžino laserske­ga vara določimo z delitvijo strižne površine zvarne točke s povprečno širino laserskega vara w: L = AZT / w. Doc. dr. Damjan Klobčar, univ. dipl. inž., prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž., oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo LASERSKO VARJENJE nja za lasersko varjenje konstrukcij­ skega jekla z laserskimi viri moči 4 kW, 6 kW in 8 kW. Na grafu lahko vidimo, da je pri isti moči laserske­ga vira hitrost varjenja sočelnega zvarnega spoja še enkrat večja kot pri prekrivnem spoju oz. da za isto hitrost varjenja potrebujemo laser­je s polovično močjo. Uspešno lasersko varjenje je mogo­če, če je sočelni spoj izdelan tako, da rega ne presega 3–10 % debe­line tanjše pločevine, in če je zamik pločevin manjši od 5–12 % širine tanjše pločevine (slika 14a). Pri pre­krivnem spoju širina reže ne sme presegati 5–10 % debeline tanjše Slika 3. Hitrost laserskega varjenja glede na debelino pločevine [1] zgornje pločevine (slika 4b). Ta ge­ jenje hitrejše, manjša je TVP in po­sledično deformacije izdelka, manj težav je s cinkovimi površinskimi prevlekami, sam spoj pa je izdelan brez stopnice. Slabost tovrstnega spoja so visoke tolerančne zahteve izdelanih varjencev, saj se spoj brez rege težko pripravi. Prednost prekrivnih spojev so niž­je zahteve pozicioniranja varjencev, ki omogočajo večje procesno okno in izdelavo estetskih zvarov na na­sprotni strani varjenja. Slaba stran tovrstnih zvarov je potrebna večja velikost zvarov (količina pretaljene­ga materiala), ki posledično zahteva varjenje z večjimi energijami laser­skega žarka, manjšimi hitrostmi, pojavijo se lahko večje deformacije varjencev in večje TVP. Slika 3 prikazuje primerjavo med hitrostmi rezanja in debelino varje­neralna priporočila lahko obidemo s spremembo velikosti zvarne točke ali s slabše pripravljeno geometri­jo zvarnega roba, če je sprejemlji­va manjša nosilnost zvarnega roba (slika 4c, d). Če posameznih delov ne moremo izdelati v dovolj visokih toleran­cah ali bi bila taka izdelava pre­draga, si lahko oblikovanje spoja poenostavimo s katerim od nasle­ dnjih priporočil, ki so prikazana na sliki 5. Tolerančne zahteve lah­ko zmanjšamo, če namesto sočel- Ventil 21 /2015/ 1 nih spojev uporabimo prekrivne spoje v različnih smereh (slika 5a). Dva prekrivna spoja lahko na pri­mer nadomestimo s kombinacijo prekrivnega in sočelnega spoja ali s kombinacijo dveh prekrivnih spojev. Pri konstruiranju izdelkov za lasersko spajanje velja upošte­ vati priporočilo, da je potrebno z enim spojem kompenzirati tole­rance v eni smeri, z drugim pa v drugi smeri. ¦ Tehnike varjenja za premoščanje špranj Tehnike laserskega varjenja za pre­moščanje špranj so uporaba laser­skega žarka z večjim premerom v fokusu, razdelitvijo laserskega žarka v dve točki, nihanjem laser­skega žarka ali s hibridnim var­jenjem z uporabo postopka MIG in laserskega varjenja (slika 6). Pri uporabi laserskega žarka z večjim premerom v fokusu dobimo večje TVP, samo varjenje pa je počasnej­še (slika 6a). Uporaba dveh žarkov (twin spot) omogoča dvakrat večje gostote moči in manj izgubljene energije, kar ima za posledico ve­čjo varilno hitrost (slika 6b). Varje­nje z nihanjem varilnega obloka poteka hitro, natančno, omogoča prihranek dodajnega materiala in zahteva manj natančno pripravo zvarnih robov (slika 6c). Manjša sla­bost te tehnike je lahko usmerjena struktura nastalega zvara. Hibridno lasersko varjenje in varjenje MIG omogoča premoščanje večjih zvar­nih reg, zvar pa je tudi metalurško izredno kakovosten (slika 6d). Teža­vi hibridnega varjenja sta nekoliko višja cena sistema in kompleksnost, saj za uspešno varjenje včasih po­trebujemo tudi sistem za nadzor s kamero. Slika 7 prikazuje geometrijo in vi­dez temena zvarov na aluminiju se- Ventil 21 /2015/ 1 rije 6061 po laserskem varjenju, hi­bridnem varjenju in varjenju po po­ stopku MIG. Primerjava kaže, da z obločnim varjenjem dosežemo bolj gladko teme zvara in širši koren zvara. Lasersko varjenje zmanjša konveksnost temena vara in vpliv zajede v zvaru. Dodatno povečuje globino prevaritve in omogoča var­jenje z večjimi varilnimi hitrostmi. Hibridno varjenje združuje pred­nosti obeh postopkov varjenja in omogoča premoščanje večjih zvar­nih reg, izboljša kakovost spojev, laser pa pri tem poveča hitrosti var­jenja, globino penetracije in stabili- LASERSKO VARJENJE zira proces varjenja MIG. Za serijsko proizvodnjo lahko to pomeni manj­še število varilnih celic, kar vodi do prihrankov. ¦ Oddaljeno ali skenirno varjenje V zadnjem času se vse bolj uvelja­vlja tudi lasersko skenirno varjenje, ki se pogosto uporablja za varjenje v visokoserijski proizvodnji pri izde­lavi delov avtomobilske karoserije. Tu se običajno varijo vrata, strani­ce, deli sedežev in deli, ki so skupni več modelom (slika 8a). Pri tem se običajno vari pocinkana pločevina v prekrovnem spoju, kjer prihaja do uparjanja cinka, zato je za uspešno spajanje potrebno predhodno iz­delati bradavice (slika 8b). Pri var­jenju neprevlečenih nizkoogljičnih jekel izdelava bradavic ni potrebna. Spajanje pocinkane pločevine se začne z izdelavo bradavic, ki so vi­soke od 0,15 do 0,2 mm. Velikost bradavic je odvisna od parametrov laserskega žarka. Temu sledita pozi­cioniranje zgornje pločevine in ske­nirno varjenje, kot prikazuje slika 9. Skenirno varjenje se izvaja z upora­ bo programabilne fokusne optike, ki je prikazana na sliki 10. Obstajata sistem za varjenje v ravnini in sis­ tem za varjenje v prostoru (3D). Prednosti uporabe oddaljenega ali skenirnega laserskega varjenja Ventil 21 /2015/ 1 pred konvencionalnim laserskim varjenjem je več. Glavna prednost so krajši časi ciklov, ki se dosežejo zaradi nepotrebnega pozicioniranja pred vsakim ponovnim varjenjem (slika 11a). Ilustrativen primer na sliki 11b prikazuje prihranke zaradi krajših časov ciklov. Za spajanje av­tomobilskih vrat je bilo v preteklosti potrebnih 9 varilnih robotov z va­rilnimi kleščami in viri za uporovno točkovno varjenje. Investicija v opre­mo je znašala okoli 2 milijona evrov, za postavitev celic pa je bilo potreb­ nega več proizvodnega prostora. Z uporabo laserskega skenirnega varjenja se je investicija zmanjšala za polovico, bistveno manjši pa je tudi potrebni prostor v proizvodni dvorani. Enako serijo izdelkov lahko sedaj uspešno izdelamo z uporabo enega varilnega robota s sistemom za lasersko skenirno varjenje. Laserski sistem za oddaljeno ali skenirno varjenje se lahko brez re­zalne šobe uporablja tudi za reza­nje. To poteka z odstranjevanjem staljene kovine s talilnim tlakom. Pri tovrstnem rezanju dobimo kakovo­ sten rez brez srha, ki pa je zaradi rezanja brez zaščitnega plina neko­liko oksidiran. Rezanje lahko izvaja­mo do debeline pločevin 4 mm. Pri tem je hitrost rezanja približno pol manjša kot hitrost varjenja. Slika 12 prikazuje princip rezanja in dva primera rezov, izdelanih na dveh debelinah pločevin z različnimi pa­rametri rezanja. Pri rezu na debe­ lejši pločevini je opazen pojav srha, medtem ko se na obeh pločevinah opazi toplotno vplivano območje z oksidirano površino. ¦ Spenjanje inpozicioniranje Pri izdelavi nosilcev, konstrukcij ali delov karoserij vozil se za lažje pozicioniranje in izdelavo izdelkov lahko uporabljajo različni načini pozicioniranja. Eden izmed njih je z uporabo t. i. K-spoja, ki ga izde­lamo s postopkom preoblikovanja. Prednost uporabe tega spoja je natančno pozicioniranje varjencev, ki olajša kasnejše lasersko varje­ nje. Lasersko lahko tak spoj, kot je prikazano na sliki 13d, varimo na različne načine. Prednost takšnega spoja je manjša prirobnica in s tem manjša teža izdelka (slika 14). Pri spajanju cevastih varjencev si lahko pomagamo z različnimi pri­pomočki za pozicioniranje in spe­njanje, kot prikazuje slika 15. Z nji­ hovo pomočjo zagotovimo izredno natančno pozicioniranje, ki je pri­merno tudi za lasersko varjenje v sočelnem zvarnem spoju. Posame­zne dele za pozicioniranje in spe­ njanje lahko izdelamo z laserskim rezanjem ali s preoblikovanjem. Slika 15a prikazuje tehniko pripra­ve cevi, ki za spajanje potrebuje le malo zvarov. Slika 15b prikazuje primer odrezane cevi, ki omogoča natančno prileganje sosednji cevi, desna slika pa primer bajonetne­ ga spajanja, ki omogoča natančno orientiranje, pozicioniranje in vpe- njanje. Slika 15c prikazuje primer kodiranja, ki omogoča pravilno po­zicioniranje izdelkov pri sestavljanju v sestav. Na sliki 15d sta prikazana primera natančnega pozicioniranja med pločevino in cevjo. Primer na­tančnega pozicioniranja in vpenja­nja med okroglo in kvadratno cevjo je prikazan na sliki 15e. Slika 16 prikazuje idejne primere pozicioniranja in spenjanja pri izde­lavi avtomobilske karoserije, ki ob pravilni uporabi olajšajo lasersko varjenje v visokoserijski proizvo­ dnji. S shem so razvidni koncepti, ki omogočajo ponovljivo vpenjanje, ki je osnova za uspešno lasersko spajanje. ¦ Vpenjanje polizdelkov Vpenjanje polizdelkov pri izdela­vi izdelka je pri laserskem varjenju izredno pomembno, saj je velikost laserskega žarka majhna, podobno, kot je globina fokusa žarka. Pozicija zvarnega spoja je odvisna od tole­ranc izdelkov, toleranc orodij in po- LASERSKO VARJENJE novljivosti sistemov za gibanje (ma­nipulatorjev). Parametri, s katerimi vplivamo na uspešno lasersko var­ jenje, so premer laserskega žarka v fokusu, globina fokusa, moč žarka, hitrost spajanja in geometrija zvar­nega spoja. Pri varjenju sočelnega spoja je toleranca zvarne rege od­ visna od velikosti laserskega žarka v fokusu, medtem ko je za uspešno spajanje pri prekrivnem spoju po­ membna fokusna razdalja. Pri izdelavi vpenjal za lasersko spa­janje je potrebno upoštevati šte­ vilne zahteve in priporočila. Cena investicije v vpenjala mora biti pri­merna dodani vrednosti izdelka. Vpenjanje in izpenjanje izdelkov naj bo izvedeno preprosto in eno­stavno. Pozicioniranje podsestavov, spojev in kosov naj bo izvedeno čim bolj natančno in ponovljivo. Pri vpenjanju ne smemo poškodovati izdelka. Dostop do mest za spaja­nje naj bo enostaven. Izogibati se je potrebno prekrivanju zvarov. Po­skrbeti je potrebno, da ne pride do obrabe vpenjalnih delov, za odvod toplote z mesta varjenja, za zaščito pred obrizgi, sevanjem in odboji la­serske svetlobe, za odsesavanje di­ mnih plinov. Zagotoviti je potrebno ponovljivost vpenjanja in pozicioni­ ranja z odvodom odvečne toplote iz vpenjalnih sistemov. Vpenjanje naj bo izvedeno čim bližje mestu zvara, pri tem pa je potrebno upo­ števati krčenje in zvijanje izdelka. Vpenjalne naprave je potrebno pripraviti tudi za popolno prevari­ tev. Pri postavitvi zaščite za varilno celico je potrebno upoštevati tudi možnosti za dovod zaščitnih plinov. Slika 17 prikazuje idejno zasnovo vpenjanja in laserskega varjenja nosilca. Slika 17a prikazuje sistem vpenjanja in pozicioniranja varjen­ cev ter mesto in način laserskega varjenja v sočelnem zvarnem spo­ju. Slabo pozicioniranje lahko vodi do neprevarjenosti, če pride do spremembe pri pozicioniranju po višini. Slika 17b prikazuje potreb­ne tolerance vpenjalne naprave za uspešno izdelavo spoja z laserskim varjenjem, slika 17c pa preoblikova­nje vpenjalnega orodja, ki omogo­ ča zmanjšanje potrebnega števila Ventil 21 /2015/ 1 toleranc na varjencih z dodajanjem dodatnih omejitev v vpenjalno orodje. Na sliki 17d je prikazana sprememba smeri dovoda laser­ skega žarka, ki ima za posledico spremembo lokacije zvara. Ta spre­ memba omogoča bolj ponovljivo varjenje v serijski proizvodnji ob nekoliko manjši trdnosti zvarnega spoja. Varivost in ponovljivost var­ jenja v industrijskih pogojih lahko izboljšamo tudi pri sočelnem zvaru, če uporabimo širši premer žarka, dva žarka ali tehniko nihanja (slika 6). Vse to zmanjša hitrost laserske­ga varjenja na račun višje trdnosti zvarnega spoja. Na sliki 18a je prikazano komple­ksno vpenjalno orodje za lasersko varjenje avtomobilskega sedeža, na sliki 18b pa primeri robotskih vpe­njalnih naprav za vzpostavitev priti­sne sile pri laserskem varjenju. ¦ Zaključek Sočelni zvarni spoji zagotavljajo visoko trdnost, učinkovitost varje­nja, zmanjšano porabo materiala, vendar zahtevajo bolj natančno pozicioniranje, pripravo robov in vpenjanje. Prekrovni spoji omogo­čajo večje procesno okno s stali­šča pozicioniranja, vendar so spoji manjše trdnosti, izkoristek energije za varjenje je manjši, poveča pa se tudi poraba materiala. Priporočljivo je variti tanke pločevine na debe­lejše in pravokotno na površino. Če pri prekrivnem spoju ni potrebna prevaritev, se priporoča minimalno 50-odstotna penetracija v spodnji material. Zvijanje varjencev lah­ko zmanjšamo z manjšo velikostjo zvarne točke, deljenjem laserskega žarka, s hitrimi spenjalnimi varki ali z oddaljenim skenirnim laserskim varjenjem. Da dosežemo prednosti laserskega spajanja, se priporoča upoštevanje naslednjih smernic: . Oblikuj komponente za lasersko varjenje tako, da zmanjšaš veli­ kost prirobnic, debelino pločevin, odpraviš luknje za dostop z za­ dnje strani za uporovno točkovno varjenje ter odpraviš naknadne obdelave. S temi ukrepi zmanj­ šaš težo komponent in stroške materiala, olajšaš dostop v vo­zilo in preglednost iz vozila ter povečaš togost izdelka. Togost komponent izboljšaš tudi z upo­ rabo pločevin različnih debelin (tailored blanks) ter z optimalno geometrijo in postavitvijo laser­ skih zvarov. . Povečaj izkoristek laserskega žar­ka z deljenjem žarka ali z uporabo skenirnega laserskega varjenja. . Omogoči ustrezno ujemanje in vpenjanje varjencev. Velikost špranje pri sočelnih in prekrovnih zvarnih spojih naj ne presega 10 % minimalne debeline pločevine. Uporabi prednosti, ki jih nudijo različno oblikovani zvarni spoji. Upoštevaj vrsto oblikovnih mo­žnosti, ki omogočajo primerno pozicioniranje in vpenjanje za la­ sersko varjenje (K-spoj, bajonetni spoj, pozicionirne luknje, …) . Varjenci morajo biti pred varje­njem čisti in suhi, da dosežete optimalno kakovost spoja (brez rje, umazanije, maščob, olj, hla­dilnih sredstev, barv, lepil, …). . Spajanje pocinkane pločevine zahteva posebno pripravo za od­stranjevanje uparjenega cinka. . Ustrezna izbira inženirjev, ki bodo razumeli proces varjenja in bodo pripravljeni učiti druge. V proces je potrebno vključiti tudi dru­go proizvodno osebje (lastnike, vzdrževalce, varstvo pri delu). . Izbira dobavitelja laserskega sis­tema z ustreznim znanjem, izku­šnjami in dobrim imenom. LASERSKO VARJENJE Literatura res/golf-7-technicalpreview/. edge chassis structial and su­ [5] Rüdiger Brockmann, Laser Jo-spension products, LTS 2011 – [1] Dave Locke, David Havrilla, De­sign for Laser Welding Semi­nar, Trumpf, 2013. [2] David Havrilla, Design Principles for Laser Welding, UVa 2014. [3] Tim Morris, VW Golf V Laser Processing Concept and Pro­ duction Implementation, www. autosteel.org. 2004. [4] Jamie Vondruska, Golf 7 tech hi­ghlights, http://www.vwvortex. com/features/technical-featu­ining of Aluminium in the Eu­ropean Automotive Industry, TRUMPF Laser-und Systente­chnik GmbH. [6] Thomas Fittkau, Mariana For­rest, Laser beam welding – the alternative solution, Energy-Ef­ficient Transportation Systems Conference, 13 May, 2014. [7] Roger O'Brian, Richard Hewiit, Remote fibre laser welding be­nefits when applied to leading WMG, 20th July, 2011. [8] Wobbling the weight off cars, http://www.laser-community. com/technology/laser-remo­te-welding-wobbling_3448/. [9] http://www.iws.fraunhofer.de/. [10] Jorg Neukum Laser based polymer welding in medical device manufacturing, http:// www.industrial-lasers.com/ articles/2010/07/laser-based_ polymer.html. Recommendations for laser welding in industrial environment Abstract: Recently, laser systems are becoming more affordable for mass production. Advisable introduction of laser technologies into the production process must reflect technological and economic advantages. These advantages can be achieved by taking into account the recommendations for the design of joints and welds. The purpose of this paper is to describe the advantages and limitations that need to be considered in the de­sign and manufacture of the products in industrial environment. Keywords: laser welding, laser hybrid welding, precision positioning and fixturing, wobbling Prednosti linearnih vodil brez mazanja na primeru 3D-tiskalnika Stojan DROBNIČ Povzetek: V članku je predstavljeno linearno vodilo DryLin® z nizkim presekom, ki ne potrebuje mazanja in vzdrževanja. Opisane so vse njegove prednosti. Zaradi nizke teže, nizke višine, obstojnosti proti koroziji, dobrih drsnih lastnosti in ker so skoraj neslišni, so idealni za uporabo v 3D-tiskalniku. Vodilo DryLin®N in vozički zagotavljajo dolgo življenjsko dobo in minimalno potrebno vzdrževanje. Ključne besede: linearna vodila, DryLin®, brez mazanja, 3D-tiskalnik ¦ 1 Uvod Pri izdelavi 3D-printerja je bilo vo­dilo, da bi sistem deloval čim bolj elegantno, to pomeni brez treslja­ jev, čim tišje in tudi precizno. Kot idealna opcija se je pokazala iz­ bira vodil nizkega preseka DryLin® N. Poleg prednosti, ki bodo naštete v nadaljevanju, je pomemben po­datek, da je omenjena vodila mo­ goče dobiti kot brezplačne testne vzorce, možno je dobiti 3D-model, kar olajša samo konstruiranje in dizajniranje, prav tako pa obstaja kalkulator življenjske dobe, ki omo­goča izračun življenjske dobe vodil ali pa tudi števila ciklov, ki bi jih ta vodila ob določenih pogojih opra­vila. Glede na to, da obremenitve vodil niso velike, je življenjska doba precej dolga. ¦ 2 Prednosti uporabe vodil drylin® z nizkim presekom Osnova sistema DryLin® je drsenje namesto kotaljenja. Kot pove že opis, gre za drsna vodila iz alumi­nija, drsni elementi so iz materiala iglidur® J. Koeficient trenja med tema dvema materialoma je samo 0,18. Stojan Drobnič, inž., Hennlich, d. o. o., Podnart 2.1 Optimalna obremenitev Linearni sistem DryLin® deluje na drsnih blazinicah/površinah za raz­liko od klasičnega sistema premi­kanja s kotaljenjem kroglic. To daje večje kontaktne površine in posle­dično nižji površinski tlak. To vodi do prednosti, kot so uporaba neka­ ljenih ali nekovinskih vodil. Praske in poškodbe vodil so izključene. 2.2 Suho delovanje, brez mazanja, tudi v umazaniji Sistem DryLin® je konstruiran tako, da zagotavlja delovanje brez ma­ zanja. Možno je tudi delovanje v umazaniji in vlagi, saj sestavni deli sistema niso občutljivi na vlago, prednji del drsnika pa je oblikovan kot brisalec in čisti umazanijo pred seboj. 2.3 Skoraj neslišno Vzrok za tiho delovanje je tudi v drsenju namesto kotaljenju. Kotaljenje povzroča hrup, prav tako tudi trk med kroglicami. Drsno gi­ banje pa je zelo mirno in tiho, sliši se samo tih zvok drsenja. 2.4 Visoke hitrosti in pospeški Linearni drsni sistem DryLin® de­luje brez kroglic ali valjčkov. To zagotavlja, da je sistem neodvisen od vztrajnosti mase in lahko deluje z visokimi hitrostmi do 15 m/s in pospeški do 100 G. Linearni sistemi DryLin® so zato še posebej primer­ni za aplikacije z majhnimi obre­menitvami, kjer morajo biti hitro­sti visoke. Za vodila je uporabljen trdo eloksiran aluminij, ki preko trenja dobro odvaja temperaturo v sistemu zaradi visoke toplotne prevodnosti aluminija. Tako lahko omenjene sisteme uporabljamo tudi za hitro delujoče aplikacije s kratkimi hodi. 2.5 Odpornost na korozijo Nizka absorpcija vlage materialov iglidur® J, J200 in X za drsne ele­mente omogoča uspešno delo­vanje sistema tudi pri podvodnih aplikacijah. Prav tako je možna tudi uporaba nerjavnega jekla ali eloksiranega aluminija za vodila. Eloksirani aluminij je odporen na kemično nevtralne snovi v območju pH od 2 do 7. 2.6 Kemijska odpornost Iglidur® J je odporen na šibke ki­ sline, razredčene alkalije kot tudi na goriva in maziva vseh vrst. Intenzivno čiščenje strojev s stan­dardnimi čistili, tudi v živilskem sektorju, torej ni problem za vodila. Za uporabo v okoljih z agresivnimi kemikalijami se priporoča uporaba materiala iglidur® X. 2.7 Temperaturna odpornost Drsnike iz materialov iglidur® J in J200 lahko uporabljamo v tempe­raturnem območju med –50 in +90 °C. Pri aplikacijah z aluminijevimi vo­dili se lahko dosežejo občutno višje obremenitve in hitrosti prav zaradi odlične toplotne prevodnosti. Ležaji iz iglidur® X se lahko upora­bljajo v območju od –100 do +250 °C. 2.8 Nizka vgradna višina, teža Sistem je poseben zaradi izjemno majhnih vgradnih mer. Tako je naj­nižja vgradna višina vodila 6 mm, širina pa 17 mm. Prav tako je teža sistema izjemno nizka, saj je teža posameznega vozička manj kot 2 g, natančno 1,7 g. Meter vodila pa tehta od 150 g naprej. Kljub vsemu pa sistem (največji, di­menzij 80) zdrži tudi 1000 N statič­ IZ PRAKSE ZA PRAKSO ne obremenitve. Poleg vseh naštetih prednosti ob­staja pri določenih drsnikih mo­žnost zamenjave dotrajanih drsnih elementov. Če se ti izrabijo ali po­škodujejo, ni potrebno zamenjati celega drsnika, temveč samo drsne elemente. Postopek je hiter in zelo preprost. ¦ 3 Sestava materiala Vsi materiali iglidur® imajo skupno lastnost, to je struktura. Vse združu­je lastnost, da ne potrebujejo maza­nja in vzdrževanja. Material je sesta­vljen iz termoplastičnih polimerov, različnih za različne pogoje (odporni Ventil 21 /2015/ 1 na toploto, na kemikalije, neobčutlji­vi na vibracije, …), ojačitvenih vlaken in pa kompaktnega maziva. ¦ 4 3D-tiskalnik Vse opisane prednosti so bile eden od glavnih kriterijev za izbiro pri­mernih vodil in drsnikov pri kon­struiranju in gradnji 3D-tiskalnika. Novi 3D-tiskalnik LOV3 je rezul­tat dvoletnega razvoja ideje in več 10.000 ur testiranja in načrtova­nja stroja, ki bo uporabnikom po vsej verjetnosti spremenil življenje. Inovatorji so se resnično potrudili po najboljših močeh narediti ne­kaj posebnega in edinstvenega. Pri tem so uporabili najnovejšo pro­gramsko opremo in postopke načr­tovanja. Vedeli so, da bodo visoke standarde dosegli samo z upora­ bo najnaprednejših tehnologij, ki omogočajo izdelavo stroja izredno visoke kakovosti. Idejo za izdelavo lastnega tiskalni­ka je Miha Pelko dobil po konča­nem študiju. Pri izdelavi diplomske naloge Zasnova novega sesalnika za prah na ejektorskem principu s ciklonskim separatorjem z možno­stjo recirkulacije zraka je ugotovil, da bi lahko določene dele sesalnika za prah natisnil na 3D-tiskalnik. »V času pisanja diplomske naloge so bili 3D-tiskalniki zelo dragi. Po pre­gledu trga sem ugotovil, da bi ga lahko naredil kar sam,« pojasnjuje Miha Pelko. Po dobrih dveh letih razvoja in testiranja je naredil prav tak tiskalnik, ki lahko po kakovosti konkurira tiskalnikom, ki so dražji in dosegajo enako dimenzijsko na­ tančnost. Avtomatična kalibracija omogoča enostavno uporabo stro­ ja tudi za netehnične uporabnike. Celotna zasnova stroja omogoča tiskanje nanosa sloja po 30 mikro­nov. Do sedaj je prodal dva tiskalni­ka. Prvega podjetju, ki prodaja pla­ stične plastenke brez BPA, drugega pa podjetju, ki se ukvarja s plastič­nim brizganjem plastike in izde­ lavo orodij za plastično brizganje. Čeprav je 3D-tiskalnik narejen sko­raj do popolnosti, vidi Miha Pelko tudi možnosti izboljšave. Trenutno razvija nov ekstrudorski del, ki bo omogočal tiskanje s tremi materi­ali hkrati, pri čemer pa bo tiskalna glava vodno hlajena. V prihodnje želi v Sloveniji prodati še vsaj pet 3D-tiskalnikov, da bi pridobil čim več povratnih informacij. Skladno z odzivi prvih strank pa ga želi še bolj optimizirati. ¦ 5 Zaključek Skupaj smo močnejši. Ne samo fra­za, temveč resnica. Mihove ideje, entuziazem in nekaj testnih vzorcev podjetja Hennlich, ki zastopa pod­jetje Igus, ter veliko veliko dela in časa, ki so ga vložili Miha in kolegi, so dali vrhunski rezultat. Literatura [1] Tehnična dokumentacija podje­tja Igus. Advantages of linear guides with no lubrication in the case of 3D printer Abstract: The article presents the DryLin® linear guide with a low cross-intersection, which does not require lubrication and maintenance. There are described all the advantages that this guide has. Due to the low weight, low height, the corrosion resistance, good sliding properties and because they are almost inaudibly, are ideal for use and operation of the 3D printer. All these advantages are the reason why this guide is ideal for use in the operation of the 3D printer. DryLin®N guide and carriage ensure long life and minimal required maintenance. Keywords: linear guides, DryLin® without lubrication, 3D printer Prenos nalog in obveznosti po 83. bis elenu eikaške konvencije Aleksander ČIČEROV Izvleček: 83. bis člen je amandma Čikaške konvencije, ki pooblašča države članice ICAO, da dvostransko prenašajo odgovornost za nadzor varnosti glede zakupa, najema ali izmenjave zrakoplova. Državam pogodbenicam ICAO daje podlago in pravni okvir za dvostranski prenos odgovornosti v skladu z 12., 30., 31. in 32. členom Čikaške konvencije. Ključne besede: Čikaška konvencija, 83. bis člen, bilateralni sporazumi, register zrakoplovov, prenos nalog in obveznosti, odgovornosti, praksa Slovenije ¦ 1 Uvod Proti koncu 2. svetovne vojne je po­stalo očitno, da bodo mednarodna letalska potovanja doživela nepri­čakovan obseg. Vojne sovražnosti so sprožile potrebo po ustanovitvi mednarodne organizacije, ki bo odgovorna za varen, pravočasen in učinkovit mednarodni letalski pro-met. Nastala je Mednarodna orga­nizacija civilnega letalstva (v nada­ljevanju: ICAO) in bila sprejeta Kon­vencija o mednarodnem civilnem letalstvu (v nadaljevanju: Čikaška konvencija). Čikaška konvencija ure­ja številna področja: zračno plovbo, polete nad ozemlji držav pogodbe­nic ICAO, državo pripadnosti zrako­plova, ukrepe za olajšanje zračne plovbe, pogoje, ki jih morajo iz­polnjevati zrakoplovi, mednarodne standarde in priporočeno prakso (SARPS), organizacijo ICAO, njene organe in sestavo, Komisijo za zrač­no plovbo1, osebje, finance in med­narodne pogodbe s področja med­narodnega civilnega letalstva. ¦ 2 Geneza 83. bis člena Prenos nekaterih nalog in obve­znosti (ang.: certain functions and duties) je zelo kompleksna in težko razumljiva določba, če ne poznamo ozadja nastanka 83. bis člena. Ta člen nosi naslov: Prenos nekaterih nalog in obveznosti. Njegovo bese­dilo se glasi: »a) Če je ne glede na določbe 12., 30., 31. člena in točke a) 32. člena zrako­plov registriran v državi pogodbenici in ga skladno z dogovorom o zaku­pu, najemu ali izmenjavi zrakoplova oziroma drugim podobnim dogovo­rom uporablja letalski prevoznik, ki ima glavni poslovni sedež oziroma če takega sedeža nima svoje prebi­vališče v drugi državi pogodbenici, lahko država registracije zrakoplova po dogovoru z drugo državo prenese nanjo v celoti ali delno svoje naloge glede letala po 12., 30., 31. členu in točki a) 32. člena. Država registracije je razrešena odgovornosti glede pre­nesenih nalog in obveznosti. b) Prenos ne velja za druge drža­ve pogodbenice, dokler se dogovor o prenosu ne registrira pri Svetu in javno objavi skladno s 83. členom oziroma dokler država s tem dogo­vorom neposredno ne seznani pri­stojnih organov zainteresirane dr­žave ali držav o obstoju in obsegu takšnega dogovora. c) Določbe iz točke a) in b) veljajo tudi za primere iz 77. člena.« 2.1 Kaj je 83. bis člen? Najprej je amandma2 Čikaške kon­vencije. Veljati je začel junija 1997. Pooblašča države pogodbenice Či­kaške konvencije, da z bilateralnimi sporazumi prenesejo odgovornosti za nadzor varnosti glede zakupa, najema in izmenjave zrakoplovov. Državam daje osnovo in pravni okvir za sklepanje bilateralnih spo­razumov, s katerimi svoje pristojno­ sti iz 12. člena (Pravila zraka), iz 30. člena (Radijska oprema), 31. člena (Potrdila o plovnosti) in 32. člena (Licenciranje osebja) Čikaške kon­vencije, prenese na drugo državo. V praksi to pomeni prenos odgovor­ nosti za nadzor varnosti na državo, ki je bolj usposobljena za izvajanje nadzora varnosti. 2.2 Kako je nastal 83. bis člen? Vrniti se moramo v čas, ko je nastala Čikaška konvencija (1945). Konven­cija gradi regulativo na osnovnem načelu, da je država, ki je izdala do­voljenje za izvajanje letalskih dejav­nosti (AOC ali Air Operator Certifi­cate) in v katere zračnem prostoru potekajo letalske operacije, odgo- 1 Osnutek Protokola je izdelal Pravni odbor ICAO-ja. 2 Amandma, predlog za dopolnitev ali spremembo splošnega pravnega akta, posebno predlog za spremembo besedila zakona (konvencije), glej Pravo, Leksikon Cankarjeve založbe, druga, razširjena in spremenjena izdaja, Ljubljana 2003, str. 16. vorna za izvajanje operativnih pra­vil, kot država registracije pa je tudi odgovorna za plovnost zrakoplova. V začetku, ko je Čikaška konvencija začela veljati, so letalski prevozniki uporabljali izključno zrakoplove, re­gistrirane v njihovih državah. Danes je povsem drugače. Pri proučevanju bistva 83. bis čle­na nam bo pomagal tudi prak­tični primer, ki ga omenja Milde3. 7. junija 1989 se je pri pristajanju na letališču Zandery Panamaribo zrušilo letalo DC-8-62 surinamske letalske družbe na letu iz Amster­dama v Panamaribo. Letalo je bilo popolnoma uničeno, življenje pa so izgubili vsi potniki in člani po­sadke. Krivdo so pripisali popol­noma nekompetentnemu pilotu in posadki, ki je zavestno spregledala vsa opozorila o približevanju tlom. Letalo je bilo izdelano v Združenih državah Amerike, nosilo je oznako N1696E, prvotno je bila operater letala družba Braniff, letalo je bilo prodano finančni korporaciji Mc-Donnell Douglas, vzeto nazaj v na­ jem, v času nesreče je bila njegov lastnik US Holding Company, ki je imela svoj sedež na Floridi. Letalo je bilo 14. oktobra 1979 udeleženo v nesreči v Panami. Manjkali so po­datki ZDA kot države registracije o podaljševanju plovnosti. Prav tako ni podatkov o podaljševanju pilot­ skih licenc. Pilota sta bila ameriška državljana, ki nista bila kvalificirana za letenje. Eden od njiju je bil star celo več kot 65 let (ZDA so omeje­vale starost na 60 let). Njuni licenci sta bili podaljševani s pomočjo Air Crews International Inc (ACI). Do­kumenti so razkrili, da je kapitan prejel podaljšanje licence 16. aprila 1989 od zasebnega podjetja Flying Tigers Inc. of Marietta Panama. Preizkus je opravil na dvomotor­nem štirisedežniku Grumman Cou­gar. Surinamska letalska družba je zmotno mislila, da je to mednaro­ dno podjetje Flying Tigers, ki je bilo takrat na dobrem glasu. Ta primer nam pokaže, kako ško­dljivo je, če država registracije (v tem primeru ZDA) nima kontrole nad varnostjo oziroma ne izvaja z mednarodnimi normami predpisa­nih nalog. Država operator (Suri­nam) ni izvajala nalog, povezanih s plovnostjo letala, oziroma nadzora nad usposobljenostjo posadke, ker te naloge spadajo pod okrilje drža­ve registracije letala. ICAO je kar 20 let porabila za prou­čevanje teh vprašanj (začeli so leta 1961 na Gvadalaharski konferenci o mednarodnem zasebnem letalskem pravu), da je proučevanje doseglo višek v sprejemu ustreznega pro­tokola (Protokol o spremembi Kon­vencije o mednarodnem civilnem letalstvu – 83. bis člen, v nadaljeva­nju Protokol), ki je amandmiral Čika­ško konvencijo (6. oktober 1980). Mednarodni zakupi, najemi in iz­menjave zrakoplovov so v medna­ rodni praksi nekaj običajnega, tako da domači prevozniki zelo pogosto za opravljanje registrirane dejavno­sti uporabljajo v tujini registrirane zrakoplove. S tako mešano floto pa prihaja do potrebe po zagotavlja­nju izpolnjevanja pogojev plovno­ sti zrakoplovov. Za povrh pogosto prihaja do spora med pooblašče­nimi organi za plovnost o tem, ali bi neko dejavnost šteli med ope­rativno ali plovnostno materijo. Ne samo, da to povzroča nerazume­vanje med prevozniki, gre tudi za administrativno breme, ki povečuje stroške operatorju in regulatorju. Praktična uporaba določb 83. bis člena pomeni tudi delno odpoved lastni suverenosti v zraku in zrako­ plov ene države poveže z ozemljem druge. Seveda pa izvajanje 83. bis člena ne pomeni, da zaobseže vse, kar ta člen ponuja. Pomembno je, da bilateralni sporazum natančno opredeli, kaj država A prepušča v nadzor državi B. Zavedati se mora­mo, da s sporazumom nekaj daje­ mo, da bi nekaj dobili (ang.: we have to give something to get something). Kar je bistveno: operatorju omogo­ ča ohranjati enake standarde za vsa njegova letala ne glede na drža­vo registracije, to pa spet pomeni, LETALSTVO da so zrakoplovi bolje strokovno nadzorovani. 2.3 83. bis člen v pravni teoriji Skupščina ICAO je na 23. rednem zasedanju, od 16. septembra do 6. oktobra 1980, sprejemala Protokol. V Resoluciji A23-13 je Generalna skupščina ICAO ugotovila, da bi bila država registracije (ang.: State of Registry) lahko nezmožna izpolnje­vati svoje obveznosti glede najema, zakupa ali izmenjave letal, še pose­bej, ko ne gre za posadko, če je le­talo v zakupu, najemu ali izmenjavi pri operatorju druge države, Čika­ška konvencija ne določa ustrezno pravic in dolžnosti operaterja v teh primerih. Da bi državam pomagali, so v ICAO izdelali Vodila za izvajanje 83. bis člena (ang.: Guidilines on the Implementation of Article 83.bis), ki med drugim vsebujejo tudi vzorčni Sporazum o izvajanju 83. bis člena, pri čemer pa je potrebno upošte­vati še Priročnik za postopke v pri­meru nadzora operacij, certificiranja in nadaljnjega nadzora (Doc. 8335), Priročnik o plovnosti (Doc. 9760) in Priročnik o ureditvi mednarodnega letalskega transporta (Doc. 9626). Protokol je začel veljati 20. junija 1997. Njegov depozitar je generalni sekretar ICAO. Prenos določenih na­log in obveznosti z države registra­cije zrakoplova na državo zakupnico, najemnico ali državo izmenjave zra­koplovov, kot to določa 83. bis člen, natančno določa varnostne odgo­vornosti, poenostavlja postopke in povečuje letalsko varnost. Slovenija je Protokol ratificirala. 2.4 Razlogi za sprejem 83. bis člena Koncept registracije zrakoplovov je materija, ki jo ureja III. poglavje Čikaške konvencije (Državna pri­padnost zrakoplovov, členi 17–21). To poglavje določa odgovornost države registracije glede sposob­nosti varnega delovanja (ang.: abi­ 3 M. Milde: International Air Law and ICAO, Eleven international publishing, 2008, str. 84–85. Ventil 21 /2015/ 1 LETALSTVO lity to operate safely). To pomeni, da mora vsaka država članica ICAO zagotoviti (ang.: must ensure), da vsak zrakoplov, ki je zaveden v njenem registru, izpolnjuje vse zakone in predpise, ki se nanaša­jo na letenje zrakoplova ne glede na to, kje zrakoplov leti4. Država registracije je torej odgovorna za plovnost zrakoplova (31. člen)5, radijsko opremo zrakoplova (30. člen) in licenciranje posadke (32. a člen)6. Ob tem pa mora upošteva­ti še Aneks I (Licenciranje osebja) in Aneks 8 (Plovnost zrakoplova), če država registracije ni uradno sporočila ICAO-ju, da ni sposobna izvrševati standardov, ki jih vsebu­jejo navedeni aneksi (v skladu z 38. členom Čikaške konvencije).7 2.5 83. bis člen 'Bis' pomeni, da je bila določba uvr­ščena za 83. členom Čikaške kon­vencije.8 Amandma Čikaške konven­cije temelji na dejstvu, da je za do­ ločene naloge in obveznosti v zvezi z najemom, zakupom in izmenjavo zrakoplovov odgovorna država re­gistracije. 83. bis člen sam po sebi ne določa, kaj je to zakup, najem ali izmenjava zrakoplovov. Gre za strokovne termine zasebnih pravnih aranžmajev (civilno zasebno pravo). 83. bis člen le pomaga – v skladu z mednarodnim zasebnim pravom – letalskim družbam ureditev, ki olajša varnostni nadzor, upoštevajoč po­trebe teh družb pri sklepanju pro­žnih komercialnih dogovorov glede uporabe njihovih zrakoplovov. 83. bis člen je t. i. krovna določba. Njegova ratifikacija še ne pome­ni avtomatičnega prenosa funkcij in nalog od države registracije na državo operaterja. Z mednarodno­pravnega vidika je ratifikacija Pro­tokola sprejem mednarodnopravne obveznosti v nacionalno zakono­dajo. Sam prenos pa se opravi s sporazumom med zainteresiranima državama. Ta člen tudi postavlja omejitve glede prenosa odgovor­ nosti. Vsak tak sporazum ima lahko za pogodbeni cilj le tiste pristojno­ sti, ki izhajajo iz 12., 30., 31. in 32. člena Čikaške konvencije. Prenos nekaterih nalog in obveznosti ni obligatoren, ampak permisiven. 83. bis člen v ničemer ne prepreču­je, da dve ali več držav pogodbenic ne ustanovijo skupnih organizacij za zračni prevoz ali mednarodnih agencij in združevanja njihovih pre­voznih storitev na kateri koli liniji/ linijah ali regijah. Vse te organiza­cije oziroma agencije morajo spo­ štovati določila Čikaške konvencije, vključno s tistimi, ki se nanašajo na registracijo sporazumov v Svetu ICAO. Svet ICAO tudi določi, na ka­kšen način se določbe Čikaške kon­vencije glede državne pripadnosti zrakoplovov uporabljajo za zrako­ plove, ki jih uporabljajo agencije za mednarodno sodelovanje (77. člen Čikaške konvencije). 4 12. člen Čikaške konvencije določa: »Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bo sprejela ukrepe, ki bodo zagotavljali, da bo vsak zrakoplov, ki bo letel ali izvajal manever na njenem ozemlju, in vsak zrakoplov, ki bo nosil njeno državno oznako ne glede na to, kje se nahaja, spoštoval pravila in predpise, ki tam veljajo za letenje in manevriranje. Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bodo njeni predpisi v tem pogledu v največji možni meri skladni s predpisi, ki bodo občasno pripravljeni v skladu s to konvencijo. Nad odprtim morjem bodo veljala pravila, sprejeta na podlagi te konvencije. Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bo preganjala vsako osebo, ki bi prekršila predpise, ki se uporabljajo v teh primerih.« 5 »Vsak zrakoplov, ki se uporablja v mednarodni zračni plovbi, mora imeti potrdilo o plovnosti, ki ga je izdala ali mu podaljšala veljavnost država, v kateri je zrakoplov registriran.« (31. člen) »a) Zrakoplovi vsake države pogodbenice smejo imeti, kadar so nad ozemljem ali na ozemlju druge države pogodbenice, radiooddajne postaje le, če so pristojni organi države, v kateri je zrakoplov registriran, izdali dovoljenje za vgradnjo in uporabo take postaje. Uporaba radiooddajne postaje na ozemlju države pogodbenice, nad katero zrakoplov leti, mora biti v skladu s predpisi te države. b) Radiooddajne postaje lahko uporabljajo le člani posadke, ki imajo ustrezno dovoljenje v ta namen, ki so ga izdali pristojni organi države, v kateri je zrakoplov registriran.« (30. člen). 6 »a) Pilot vsakega zrakoplova in drugi člani posadke, ki upravljajo zrakoplov v mednarodni zračni plovbi, morajo imeti potrdila o usposobljenosti in dovolje­nja, ki jih izda ali jim podaljša veljavnost država, v kateri je zrakoplov registriran.« b) »Vsaka država pogodbenica si pridržuje pravico, da za plovbo nad svojim ozemljem ne prizna veljavnosti tistih potrdil o usposobljenosti in dovoljenj, ki jih je njenim državljanom izdala neka druga država pogodbenica.« 7 »Vsaka država, ki ne more v celoti spoštovati mednarodnih standardov in postopkov ali ne more popolnoma uskladiti svojih predpisov ali postopkov z med­narodnimi standardi, potem ko so ti spremenjeni, ali meni, da mora sprejeti predpise in postopke, ki se v nekaterih pogledih razlikujejo od tistih, ki so pred­pisani v mednarodnih standardih, mora Mednarodno organizacijo civilnega letalstva nemudoma obvestiti o razlikah med svojo prakso in tisto, določeno z mednarodnim standardom. V primeru sprememb mednarodnih standardov bo vsaka država, ki ne uvaja ustreznih sprememb v svojih predpisih in postopkih, o tem v šestdesetih dneh od sprejema spremembe mednarodnega standarda obvestila Svet ali objavila, kakšne ukrepe namerava sprejeti. V vsakem takem primeru bo Svet takoj obvestil vse druge države o razlikah med mednarodnim standardom in ustrezno prakso v tej državi.« Glej: A. Čičerov, Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu, Ljubljana, 2011, izdala Fakulteta za strojništvo UL. 8 83. člen govori o registraciji novih dogovorov. Vsaka država pogodbenica lahko sprejema dogovore, ki niso v nasprotju z določili konvencije. Vsak tak dogovor pa se mora takoj registrirati pri Svetu ICAO, ki ga čim prej objavi. Sem torej sodijo tudi dogovori o prenosu nekaterih nalog in obveznosti po 83. bis členu. 2.6 Formalnosti Najprej velja poudariti, da so drža­ve, ki niso pogodbenice sporazu­ ma, o prenosu nekaterih nalog in obveznosti dolžne priznati (ang. re­cognize) odgovornosti države ope­raterja glede izvajanja prenesenih nalog in obveznosti pod pogojem, da je tretja država: . ratificirala 83. bis člen (oz. Proto­kol) . in je bila o prenosu uradno obve­ščena (to pomeni, da je država, ki je prenašala naloge in obveznosti na drugo državo, registrirala ta prenos v ICAO, oziroma je drža­ va, ki je prenašala naloge in ob­ veznosti, neposredno obvestila to tretjo državo o prenosu). Ko so te formalnosti izpolnjene, velja, da so države, ki so ratificirale 83. bis člen, dolžne priznati državo operaterja kot državo, ki nadomešča državo registracije v okviru natanč­no določenih nalog in obveznosti, dogovorjenih s sporazumom. Dr­žava registracije je, pravno gledano, oproščena odgovornosti za izvaja­nje tistih nalog in obveznosti, ki jih je prenesla na državo operaterja. Posledično to pomeni tudi to, da države, ki niso pogodbenice Proto­kola, in države, ki niso bile pravilno obveščene o prenosu, niso zaveza­ne k priznanju prenesenih nalog in obveznosti po 83. bis členu. 2.7 Prenos odgovornosti S prenosom nalog in obveznosti na drugo državo operaterja je omo­gočen bolj varen zračni promet, saj je za zračno plovbo odgovorna dr­žava, ki ima nadzor nad varnostjo boljše urejen. Država operater bo mednarodno odgovorna in bo iz­vrševala prenesene funkcije in na­loge v skladu s svojim pravom in predpisi! Zrakoplov bo v bistvu iz­postavljen oziroma bo pod vplivom dveh različnih skupin nacionalnih pravil – glede na prenesene funk­ cije in naloge po 83. bis členu. Na prvi pogled bi lahko trdili, da gre za zelo kompleksno situacijo, ki pa na koncu le vodi ali bi morala voditi do bolj univerzalnega in popolnega izvrševanja standardov ICAO, kar naj služi večji varnosti. Gre za večjo enovitost izvrševanja pravil oziro­ma standardov glede mednarodne plovbe (pogoji glede licenciranja letalskega osebja – Aneks 1, plov­nost zrakoplova – Aneks 8). 2.8 Struktura sporazuma Pogoj za prenos nekaterih nalog in obveznosti z države registracije na državo operaterja je torej ratifika­cija Protokola. Slovenija je Protokol ratificirala 8. marca 2000. Temu sle­di bilateralni sporazum z natančno določenimi funkcijami in nalogami, ki se prenašajo. ICAO predlaga, da tak sporazum podpišeta pristojni osebi, ki lahko podpisujeta admini­strativne dogovore in sta običajno na čelu uprav za civilno letalstvo (ang.: aeronautical authorities, CAA). Pravila ICAO določajo, da je izvrševanje Protokola mogoče ure­diti s pomočjo administrativnega sporazuma ali dogovora, ki ga obi­čajno podpiše oseba, ki zaseda po­ložaj generalnega direktorja. Ta ne potrebuje diplomatske poverilnice (ang. diplomatic credentials, Full Powers) za podpis, sporazuma ali dogovora pa ni potrebno ratificira­ti. Seveda pa bolj formalen način ni prepovedan (npr.: sklenitev prave­ga bilateralnega sporazuma). Sporazum o prenosu nalog in ob­ veznosti je lahko sklenjen v obliki administrativnega sporazuma (ang. administrative agreement or ar­rangement). Gre za upravni oziro­ma izvršilni sporazum ali dogovor tehničnega značaja. Ali je to tudi mednarodna pogodba (ang.: inter­national treaty)? Kljub podobnosti tega akta ne moremo šteti za med­narodno pogodbo, ki jo ureja Du­najska konvencija o mednarodnem LETALSTVO pogodbenem pravu iz leta 1969.9 Pogodbeni stranki sta v našem pri­ meru vlada države A, ki prenaša nekatere naloge in obveznosti na vlado države B, ki jih sprejema. Tako kot mednarodna pogodba ima tudi administrativni sporazum/dogovor svoj naslov: Sporazum med državo A in državo B o izvršitvi 83. bis člena (Čikaške) konvencije. Naslovu sledi uvodni del – pre­ambula – zapisan v odstavkih, ki poudarja namen/cilj sporazuma, pri čemer morata obe državi upo­števati določene dokumente ICAO, preambula pa se zaključi z natanč­nim imenovanjem države A in B, ki ju predstavljata njuni civilni letalski upravi (ang.: CAA). Uvodnemu delu sledi dispozitivni del, ki natančno določa, katere na­loge in obveznosti država A prena­ša na državo B (te so podrobno do­ločene v dodatku k sporazumu: do­datek 1 navaja zrakoplove po tipu, registracijski številki, serijski številki in pogojih lizinga, v dodatku 2 pa so navedene odgovornosti glede plovnosti prenesenih zrakoplovov). Med dispozitivne določbe sporazu­ma lahko štejemo še določbo o no­tificiranju (obveščanju) in določbo, ki zapoveduje, da mora biti kopija spo­ razuma (ang.: certified copy) v jezikih obeh držav na razpolago na krovu vsakega letala, ki je v režimu 83. bis člena. Prav tako mora biti na krovu letala AOC, če je bil izdan državi ope­raterju. Sledi še določba o koordina­ciji med državo A in državo B. Končne določbe najdemo tudi v teh sporazumih. Te določajo, da sporazum začne veljati na dan pod­pisa, za posamezno letalo, ki je navedeno v dodatku 1, pa prene­ha z dnem, ko se najem konča. Vse morebitne spremembe morajo biti pisne. Državi rešujeta spore z med­sebojnimi posvetovanji. Sledita še podpisa obeh generalnih direktor­jev civilnih letalskih uprav. 9 Glej Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 13/11 (Ur. l. RS, št. 87/11), obširno o mednarodnih pogodbah v O. Corten, P. Kleine, The Vienna Conventions on the Law of Treaties, Vol. I, Oxford, 2011; A. Čičerov, Vloga in položaj depozitarja mednarodnih pogodb, registriranje in hranjenje mednarodnih pogodb in z njimi povezanih dokumentov v Pravo mednarodnih pogodb, uredniki Ana Polak Petrič, Irena Jager Agius in Andraž Zidar; zbirka Mednarodno pravo, izdajatelja Fakulteta za družbene vede (Založba FDV, Ljubljana) in Ministrstvo za zunanje zadeve, Ljubljana, 2013, str.: 263 in naprej. Ventil 21 /2015/ 1 Že na prvi pogled se vidi, da ne gre za pravo mednarodno pogodbo, saj v zaključnih klavzulah manjka ti­sta, ki govori o ratifikaciji. Z ratifika­cijo postane mednarodna pogodna del notranjega/državnega prava, v našem primeru pa njena vsebina zavezuje le civilne letalske uprave. Za državo A oziroma državo B ne nastanejo nobene mednarodno­pravne posledice. Paziti mora le na to, da njeno zunanje ministrstvo sporazum registrira pri ICAO-ju. Poleg običajnega načina prenosa nalog in obveznosti na drugo drža­vo lahko država A z državo B izme­nja pismi, ki imata enak učinek kot prej navedeni sporazum (tak primer je izmenjava pisem med Civilno le­talsko upravo Republike Slovenije in Civilno letalsko upravo Francije). Gre za še bolj poenostavljeno do­govorno vsebino o prenosu nekate­ rih funkcij in nalog po 83. bis členu Čikaške konvencije. Potrebno je reči, da je v praksi več sporazumov kot izmenjav pisem. Po mnenju avtorja je sporazum vendarle bolj natančen kot pa sama izmenjava pisem. ¦ 3 Sklep Sklepanje sporazumov ali podob­ nih dogovorov (npr.: izmenjava pisem) po 83. bis členu je težje ra­zumljivo, če ne poznamo ozadja. Nekaj elementov pa vseeno lahko izluščimo in ti nam pomagajo pri izvrševanju tega člena. Najprej je potrebno razumeti, da so sporazumi po 83. bis členu permi­sivni (dopustni, fakultativni) in ne obvezni (obligatorni). Sporazume o prenosu nalog in ob­ veznosti sklepajo države. Gre za sporazume med državo registracije in državo operaterja. V skladu s slo­vensko zakonodajo osnutek spora­zuma pripravi Civilna letalska upra­va in ga pošlje v potrditev Ministr­stvu za infrastrukturo. Ta ga potrdi in z njegovo vsebino seznani Vlado Republike Slovenije. Tak sporazum bi načelno moralo zavesti v eviden­co Ministrstvo za zunanje zadeve kot nepogodbeni akt! Sporazum podpiše generalni direktor Civilne letalske uprave. Naloge in obveznosti, ki se lahko prenašajo, se nanašajo na zrako­ plovne predpise (12. člen Čikaške konvencije), radijsko opremo zrako­plovov (30. člen Čikaške konvenci­je), plovnost (32. člen Čikaške kon­vencije) in licenciranje osebja (32.a člen Čikaške konvencije). Država A se s prenosom nalog in obveznosti razbremeni odgovor­nosti zanje. Prenos nalog in obve­ znosti na državo B je učinkovit šele takrat, ko je sporazum o prenosu registriran pri ICAO in javno obja­vljen oziroma neposredno komuni­ ciran državi (x) ali državam (xxx). 83. bis člen se uporablja tudi za zrakoplove iz 77. člena Čikaške konvencije. Pregledali smo nekaj sporazumov, ki se nanašajo na 83. bis člen.10 Z ratifikacijo Protokola bi morale države članice ICAO, ki so to storile, ustrezno spremeniti tudi nacionalno zakonodajo. Nem­ški zakon o civilnem letalstvu ima v svojem prvem poglavju, v oddelku 3a, določen prenos odgovorno­sti po mednarodnem pravu (ang.: Transfer of Responsibilities under International Law). Zakon velja v obe smeri, torej tako za prevzem kot tudi prenos odgovornosti. Slo­venski Zakon o letalstvu bo potreb­no v tem kontekstu dopolniti. ICAO ni posebej navdušen nad iz­vajanjem tega člena. Države članice ICAO te rešitve ne uporabljajo ravno pogosto. Zato je razumljiv apel ge­neralnega sekretarja ICAO, naj dr­žave članice čim prej ratificirajo Pro­tokol in v praksi začnejo izvrševati njegovo vsebino. Varnost v letalstvu je vendarle primarna! Littera scripta manet (iz lat.: Pisana beseda ostane)! Kako pa na to gledajo letalci? »Več pogledov je na člen, ki državam omogoča, da z bilateralnimi spora­zumi uradno med seboj prenašajo posamezne odgovornosti, ki sicer izhajajo iz registra zrakoplovov. Najpomembnejši vidik je gotovo varnost letenja. Država, v kateri zrakoplov pretežno leti oziroma se fizično nahaja, sme na podlagi 83. bis člena nad njim prevzeti delni ali celotni nadzor in tako zagotoviti skladnost z zakonodajo.«11 Transfer of Functions and Duties by the Article 83 bis of the Chicago Connvention Abstract: Article 83 bis is an amendment to the Chicago Convention. It authorizes Contracting States to make bilateral transfers of safety oversight responsibilities related to the lease, charter, and interchange of aircraft. It gives States Members of ICAO a basis and legal framework for entering into bilateral transfering responsibilities under Articles 12, 30, 31 and 32a of the Chicago Convention. Keywords: Chicago Convention, Article 83 bis, bilateral agreements, register, transfer of safety evresight responsibilities, the Slovene practice. 10 Sporazum z izmenjavo pisem s Francijo (vir: arhiv CAA), Sporazum med Zveznim ministrstvom za promet, gradnje in urbane zadeve ZRN in Ministrstvom za promet, inovacije in okolje Republike Avstrije (arhiv CAA), Sporazum med CAA RS in Državnim podjetjem za civilno letalstvo Republike Italije (arhiv CAA), vključno s sporazumom o izvajanju in Sporazum o delegiranju odgovornosti po 83. bis členu med CAA RS in CAA Slovaške republike (arhiv CAA). 11 Op. cit. Alja Berčič v intervjuju za VENTIL, december 20/2014/6, str. 409. LETALSTVO Polet letala na soneno energijo okrog sveta Letalo na sončno energijo, ki bo 1. marca 2015 vzletelo v Abu Dabiju in nadaljevalo polet okrog sveta, bo pristalo tudi v Muskatu (Sultanat Oman). Le­talo bosta pilotirala švicarska pilota dr. Bertrand Piccard in André Borschberg. Polet naj bi trajal 25 dni (v petih mesecih), 12-krat pa naj bi pilota tudi pri­ stala. Z letalom Solar Impulse 2 bosta preletela 35.000 km s hitrostjo med 50 in 100 km/h.1 Ekipa sončnega pogona (ang.: So­lar Impulse Team), ki jo podpira 80 tehnoloških partnerjev, je izdela­la letalo, ki je sposobno leteti tudi ponoči, je enosedežnik, izdelan iz karbonskih vlaken. Čez krila meri 72 metrov, kar pomeni, da so njegova krila daljša od kril Boeinga 747, teh­ta 2300 kg, kar lahko primerjamo s težo avtomobila. Sončne celice na krilih (17.248) oskrbujejo štiri ele­ktrične motorje, vsak z močjo 17,5 KM. Podnevi se bodo litijeve bateri­je polnile s sončno energijo in tako omogočale nočne polete. Litijeve baterije tehtajo 633 kg. Dr. Bertrand Piccard združuje v sebi tri različne kariere: je zdravnik, strasten raziskovalec na področju letalstva in javni govorec (pred­stavnik UNFPA in častni veleposla­nik Sklada vetrov upanja – Winds of Hope Fundation). Z balonom je v 19 dneh, 21 urah in 47 minutah prele­tel 45.755 km, pri čemer je postavil kar sedem rekordov. Njegov dedek August Piccard (1884–1982) je zgradil prvi bati­ skaf, raziskal stratosfero na višini 16 km in prvi videl ukrivljenost po­vršine Zemlje. Sin Augusta Piccar­da Jacques Piccard se je potopil v Marjanski jarek, ki je najgloblja točka na Zemlji (10.961 m), izumil je tudi potopljiv mezoskaf (ang.: submersible mesoscaphe) in izde­lal prvo podmornico za turiste, ki si žele ogledati svet pod morsko gladino. Potem je prišel še dr. Bertrand Pi­ccard s svojim balonom in konč­no z letalom na sončne celice. Ko so ga vprašali, kako naj bi Sultanat Oman unovčil ta njegov projekt, je dejal: »Oman bo marca 2015 cen­ter sveta, dogodek bodo spremljali svetovni mediji. Še več, to bo izziv oblastem, da ohrabrijo mlade, da slede svojim sanjam in postanejo pionirji boljše prihodnosti.«2 André Borschberg je strojni in ter­modinamični inženir na Zveznem tehnološkem inštitutu v Lausanni in magister managementa (Sloan, MIT Boston). Za letalstvo se je navduše­val že v rani mladosti, leteti pa se je naučil v švicarski vojski. Je nosilec več letalskih in helikopterskih licenc/do­voljenj, v prostem času pa se ukvarja tudi z letalskimi akrobacijami. Še nekaj tehničnih podrobnosti o letu. Letalo bo vzletelo 1. marca 2015 z letališča v Abu Dabiju in se nanj vrnilo pozno v juliju ali v začetku avgusta 2015. Postanki bodo v Mu­skatu (Sultanat Oman), Ahmedaba­du in Varanasiju (Indija), Mandalaju (Mjanmar), Chongqinginu in Nanjin­gu (Kitajska). Prečkalo bo Pacifik v smeri Havajev, preletelo ZDA, kjer bo pristalo v Phoenixu in New Yorku (na letališču John F. Kenedy). Pristanek na Srednjem vzhodu še ni določen, ker bo odvisen od vremenskih razmer. Po preletu Atlantika bo na zadnjem delu poleta pristalo v južni Evropi ali severni Afriki, preden se bo ponovno spustilo na tla v Abu Dabiju. Vzleti in pristanki bodo ponoči, da bi se letalo ognilo močnim turbu­lencam in vetrovom, močnejšim od 18 km/h. Letalo se bo podnevi pov­zpelo na 9000 m, ponoči pa se bo spustilo na 1500 m in tako prihranilo energijo. Po petih dnevih bo prista­lo, da se pilota zamenjata. Kokpit ima malo manj kot 4 kubične metre, kar je dovolj za kisikove bombe, hra­no in opremo za preživetje ter ergo­nomične zahteve pri poletih, dolgih sedem dni. Sedež je narejen tako, da služi več namenom, vključno s stra­niščem. Vgrajena sta padalo in raft, kadar pa se sedež v celoti raztegne, se lahko uporablja za fizične vaje. Mag. Aleksander Čičerov, univ.dipl.prav. Univerza v LJubljani, Fakulteta za strojništvo 1 Solar Impulse je švicarsko eksperimentalno letalo, ki ga žene sončna energija. Letalo so razvili pri École Polytechnique Fédérale de Lausanne. Prvo letalo z oznako HB-SIA je bilo enosedežnik, ki je prvič poletel decembra 2009. Projekt financirajo zasebna podjetja in posamezniki. Podrobno glej http://sl.wikipedija.org/wiki/Solar_Impulse, <22. 2. 2015>. 2 Theweek, Oman's independent weekly paper, February 12, 2015, str. 6. Ventil 21 /2015/ 1 Energijsko ueinkovit modul MSE6-E2M Inteligentni modul MSE6-E2M pov­sem avtomatizirano nadzoruje in regulira oskrbo s stisnjenim zrakom v novih in obstoječih pnevmatičnih sistemih. Je popolnoma nova inteli­gentna kombinacija enote za pripra­ vo zraka, senzorjev in tehnologije fieldbus. Omogoča bolj enostaven prihranek zraka in energije kot kate­ra koli druga enota do sedaj. Osnovne funkcije modula MSE6­-E2M so: . avtomatični izklop dobave zraka pri »stand-by« . avtomatično zaznavanje in za­beleženje nekontrolirane izgube zraka – lekaže, . sprotno nadzorovanje podatkov, relevantnih za proces Modul E2M pri zaznanju glede na po­datke, s katerimi je opredeljen »stand­ -by«, avtomatično zapre dotok zraka – analogno kot pri avtomatiki »start­ -stop« v avtomobilih. Poraba zraka v času prekinitev pade na vrednost nič – tudi če je v pnevmatičnem sistemu nekontrolirana izguba zraka – lekaža. Ročni ponovni vklop je mogoč preko panelne plošče stroja. Pri zaprti oskrbi zraka modul E2M preverja tesnost pnevmatične na­prave. Pri hitrem padcu tlaka je mo­goče sklepati na večjo netesnost sistema, kar bo z ustreznim sporo­ čilom prikazano upravljavcu stroja. Tako bo omogočeno vzdrževanje v skladu s potrebami. Za enostavno porabo energije modul E2M tekoče posreduje pro­cesno relevantne podatke. Preko profibusa E2M ciklično izmenjuje pomembne podatke, kot so pretok zraka, tlak in poraba zraka s krmi­ ljem stroja. S temi informacijami je mogoč enostaven nadzor porabe energije na stroju. Možni so odgovori na vprašanja: . Ali porabi naprava danes več kot prejšnji mesec? . Koliko stisnjenega zraka se potre­buje za eno šaržo? Projekt Fidias – zelene inovacije Center za prenos tehnologij in ino­vacij na Institutu “Jožef Stefan” od 2012 sodeluje na evropskem pro­jektu Fidias, katerega glavni cilj je okrepitev lokalnih in regionalnih razvojnih načrtov in podjetništva z izvajanjem in vodenjem inovativnih finančnih instrumentov in storitev, ki podpirajo ekološke inovacije in/ ali ukrepe trajnostnega razvoja. vitosti in dodane vrednosti projektov FIDIAS nudi malim in srednje velikim s pomočjo uveljavljanja intelektualne podjetjem ter finančnim upravljav­ lastnine. Ob tem nudi tudi pomoč pri cem priložnost za povečanje učinko­ razvoju učinkovitih poslovnih načrtov. . Je višina tlaka pravilno nastavljena? . Pri zaustavitvi stroja: kako velik je bil vpliv tlaka in toka? Tehnični podatki: . priključek G1/2" . delovni tlak 4 do 10 bar . imenski pretok 4400 l/min . 2/2 »normalno odprta« funkcija . senzor pretoka z merilnim obmo- Poraba zraka Slika 2. Časovna porazdelitev porabe zraka in zaustavitev po daljšem mirovanju stroja čjem od 0 do 14 bar . imenska delovna napetost 24 V DC . temperaturno območje 0 °C do +50 °C . razred zaščite IP65 . oznaka CE. Vir: FESTO, d. o. o. Blatnica 8, 1236 Trzin tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25 info_si@festo.com, www.festo.com g. Bogdan Opaškar Projekt FIDIAS temelji na treh ino­vativnih finančnih instrumentih za spodbujanje trajnostnega razvoja in novega podjetništva v ekoinova­ tivnih sektorjih: zeleni sklad malih in srednjih podjetij, zeleni sklad za energetsko učinkovitost in inovativni finančni instrument, usmerjen v raz­iskave, razvoj in inovacijske naložbe. Več o projektu najdete na spletni strani www.fidias.eu. Lea Kane, IJS, Ljubljana AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Visokozmogljivi frekveneni regulatorji UNIDRIVE M100–M400 Podjetje Emerson Industrial Au­tomation, ki vključuje tudi druž­bo Control Techniques, je dalo na tržišče novo inovativno družino frekvenčnih pretvornikov Unidrive M100–M400, razvito na podlagi želja in potreb uporabnikov. Dru­žina frekvenčnih pretvornikov Uni­drive M vključuje štiri različne tipe, ki se razlikujejo po namembnosti in možnostih uporabe. Unidrive M100 je cenovno ugo­den odprtozančni frekvenčni regu­lator za pogon asinhronskih motor­jev moči od 0,25 kW do 7,5 kW. Ima vgrajen prikazovalnik, filter in za­viralni modul. Možnost enostavne montaže na DIN-letev in enostav­ne nastavitve parametrov, osnovni parametri so navedeni na prednji strani regulatorja. Unidrive M200 je odprtozančni frekvenčni regulator za pogon asin­hronskih motorjev moči od 0,25 kW do 22 kW (30 kW – HVAC). Ima vgrajen prikazovalnik, filter in zavi­ralni modul. Nudi možnost razširitve z dodatno vhodno/izhodno kartico in dodatnimi komunikacijskimi kar­ticami, ki omogočajo priključitev re­gulatorja na različne komunikacijske protokole. Unidrive M200 je ustrezna zamenjava za starejši tip frekvenčnih regulatorjev Commander SK. Unidrive M300 je odprtozančni frekvenčni regulator za pogon asin­hronskih motorjev moči od 0,25 kW do 22 kW (30 kW – HVAC). Od tipa M200 se razlikuje po tem, da ima vgrajeno varnostno funkcijo »Safe Torque Off« (2 x STO terminala za nivo zaščite SIL3/PLe), ki omogoča, da za zagotovitev tega nivoja zašči­te pred frekvenčnim regulatorjem ni potrebno vgraditi kontaktorja. Unidrive M400 je odprtozančni frekvenčni regulator za pogon asin­hronskih motorjev moči od 0,25 kW do 110 kW (132 kW – HVAC). Od tipa M300 se razlikuje po tem, da ima vgrajen PLC-krmilnik, ki omogoča krmiljenje enostavnejših aplikacij. Programira se v programskem okolju CODESYS Machine Control Studio. Vključuje tudi možnost diferencial­nega bipolarnega analognega vho­da, možnost priklopa različnih ter­mistorjev, omogoča pa tudi priklop inkrementalnega dajalnika (A, B). Ostale standardne značilnosti re­gulatorjev Unidrive M100–M400: . vgrajen potenciometer (Unidrive M101, M201), . kopiranja parametrov s pomočjo adapterja AI-Back-up, . stopnja zaščite IP21, . možnost montaže na montažno ploščo ali DIN-letev (velikost 1 in 2), . 10 osnovnih parametrov, prikaza­nih na prednji strani regulatorja, . lahka dostopnost do pregledno označenih priključkov, . majhne izgube, do 98-odstotna učinkovitost, . zunanji LED-prikazovalnik (mo­žnost), . garancijska doba 2 leti, . stalna zaloga in servis na sedežu podjetja PS, d. o. o., Logatec, . kvalitetna tehnična podpora in možnost vgradnje, . brezplačen program M Connect za parametriranje. Vsem strankam pri naročilu prvega frekvenčnega regulatorja Unidrive M100–M400 brezplačno podarimo adapter AI-Back-up za kloniranje parametrov in adapter AI-485 za komunikacijo RS485. Vir: PS, d. o. o, Logatec Kalce 30b 1370 Logatec tel.: 01/750-85-10 ps-log@ps-log.si www.ps-log.s g. Andrej Zupančiči Ventil 21 /2015/ 1 Elektronski preobremenitveni rele Allen-Bradley E300 Adapter Ethernet ima vgrajen sple­tni strežnik, tako da lahko parame­tre pregledujemo tudi s spletnim brskalnikom. Vgrajena funkcija SMTP (Simple Mail Transfer Proto­col) pa lahko ob izpadu pošilje e­-pošto direktno iz naprave. E300 je prejemnik nagrade revi­je Control Design Readers Choice Awards 2014. Slika 2. IEC kontaktor Allen-Bradley 100C Viri: http://ab.rockwellautomation.com/ Circuit-and-Load-Protection/LV-Mo­tor-Protectors/E300-Overload-Relays http://www.controldesign.com/ Tehna, d. o. o., Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana, tel.: +386 1 28 01 775 faks: +386 1 28 01 760 www.tehna.si g. Žiga Petrič Allen-Bradley E300 je nova družina elektronskih preobremenitvenih re­lejev za motorske zagone z vgraje­ nim vodilom Ethernet/IP. V napravo je že vgrajeno stikalo Ethernet (2 x priključek RJ45), kar omogoča eno­stavno povezovanje večjega števi­la motorskih zagonov v omrežje. Preko povezave Ethernet/IP lahko nadrejeni krmilnik vklopi kontaktor, Slika 1. Elektronski preobremenitveni rele E300 menja smer motorja, resetira na­pako ali pa samo spremlja delovne parametre motorja. E300 se lahko uporablja v kombi­naciji s kontaktorji IEC (kot je Allen­-Bradley tip 100C) ali samostojno (montaža na letev DIN). Elektronski preobremenitveni releji uspešno nadomeščajo klasične »bimetale«, saj jih lahko bolje prilagodimo ka­rakteristiki motorja in bremena, kar pomeni manj nepotrebnih izpadov in zanesljiv izklop, ko je to res po­trebno – npr. pri preobremenitvi, podobremenitvi, blokiranju motor­ja, izpadu faze, obrnjenem zapored­ju faz, prenapetosti, podnapetosti, fazni neuravnovešenosti, napaki ozemljitve, visoki temperaturi termi­ storja (PTC) in drugih dogodkih. Osnovni podatki so: . tokovno območje: 0,5 … 200 A, . razred preobremenitve je nasta­vljiv od 5 … 30, . 6 vhodov, trije izhodi (snemljive I/O-sponke), 24VDC ali 230VAC, . avtomatsko ali ročno resetiranje, . natančnost merjenja toka ±2 %, . LED-indikacija delovanja in napake. E300 meri naslednje parametre: . tok po posamezni fazi (True RMS, v A in % FLA), . povprečni tok (True RMS, v A in % FLA), . % termične obremenitve, . % fazne neuravnovešenosti, . ozemljitveni tok. Zapisuje pa si (v interni pomnilnik): . čase zadnjih 5 izpadov, . čase zadnjih 5 opozoril, . delovne ure, . število vklopov motorja, . čas do nastopa preobremenitve (v sekundah), . čas do ponovnega vklopa po iz­padu, . stanje meritev v trenutku izpada. t: 01 620 34 03 f: 01 620 34 09 e: info@tp-lj.si www.tp-lj.si Tehnološki park Ljubljana d.o.o. Tehnološki park 19 SI-1000 Ljubljana NOVOSTI NA TRGU Spremljanje stanja olja, ki vsebuje mehureke zraka Podjetje Beckhoff stalno širi svojo po­nudbo vgradnih PC-krmilnikov. HY­DAC ContaminationSensor Module CSM Economy 1000 je nov izdelek v seriji opreme za online spremljanje stanja hidravličnih tekočin. Primeren je še posebej za olja, ki vsebujejo do­ sti zračnih mehurčkov. V povezavi s senzorjem vlage AquaSensor 1000 ali 3000 se uporablja tudi za spre­mljanje onesnaženosti olja s trdnimi delci in vodo. Posebnost naprave je v tem, da zračni mehurčki v vodi ne motijo meritve trdnih delcev, saj ima vgrajen sistem, ki te mehurčke stisne in jih tako naredi nevidne za senzor. Je vsestransko uporaben in se lahko uporablja v mazalnih ali hidravličnih sistemih v papirništvu, jeklarski ali elektroindustriji. Nadzor stanja olja Operaterski paneli serije NA Sysmac Operaterski paneli NA Symatic fir-me Omron so zasnovani na osnovi skrbne analize aplikacij in zahtev kupcev. Omogočajo hitro in eno­stavno izdelavo dinamičnega in in­tuitivnega uporabniškega vmesni­ka za nadzorovanje in upravljanje strojev in sistemov v realnem času ter vpogled v zgodovino dogodkov na strojih. S tem pomagajo poveča­ti produktivnost in zmanjšati zasto­je v proizvodnji. v rezervoarjih in ceveh, kjer ni tlaka, ne predstavlja problema za meritve. Naprava lahko deluje neprekinjeno, rezultati meritev pa se odčitajo ne­posredno z zaslonov na senzorjih ali pa se s pomočjo naprave SMU (Sen­sor Monitoring Unit) shranjujejo za izdelavo arhiva. Vir: HYDAC, d. o. o. Zagrebška c. 20, 2000 Maribor tel.: 02 460 15 20 faks: 02 460 15 22 www.hydac.com, info@hydac.si g. Dejan Glavač datotek, kot so PDF, video odrezki in podatkovne datoteke. S tem še bolj nazorno prikažemo, kako izve­demo določene postopke in hitro dostopamo do navodil za ostale sklope stroja ali naprave. Novi operaterski paneli NA so na vo­ljo z zasloni širokega formata v veli­kosti 7, 9, 12 in 15 palcev. Na dotik občutljivi zasloni uporabljajo upo­rovno tehnologijo, ki deluje zaneslji­vo, tudi če je uporabnik orokavičen. Poleg tega so na voljo trije funkcijski gumbi, ki jim lahko določimo poljub­no funkcijo. Na operaterski panel NA se je mogoče povezati z dvema pri­ključkoma Ethernet, z dvoje USB-vrat in po serijski povezavi. Vir: MIEL Elektronika, d.o.o. Efenkova cesta 61, 3320 Velenje tel.: +386 3 898 57 50 (58) faks: +386 3 898 57 60 www.miel.si info@miel.si Operaterski paneli NA se progra­mirajo z edinstvenim in celovitim razvojnim programskim orodjem Sysmac Studio, ki pokriva vsa po­dročja avtomatizacije, vključno z logiko, s krmiljenjem gibanja, sis­temov strojnega vida in varnosti. To pomeni, da se operaterski pa­ neli NA lahko programirajo hkrati z drugimi gradniki, vključenimi v av­tomatizacijo stroja ali naprave, kar pospeši razvoj in zmanjšuje kom­pleksnost programiranja. Za pomoč pri razvoju programa je vmesnik NA opremljen z gradniki IAG (Intelligent Application Gad­gets), ki delujejo na podoben način kot funkcijski bloki. Uporabnik ima možnost razvoja dodatnih gradni­kov IAG, ki si jih lahko prilagodi po lastnih zahtevah in željah. Tako je mogoča popolna prilagoditev vmesnika za sistem. Zmogljivo multimedijsko orodje omogoča uporabo različnih vrst Ventil 21 /2015/ 1 Redundantni varnostni ventil za odzraeitev Parker P33T – CAT 4 Parker Hannifin, divizija PDE (Pne­umatic Division Europe), je pred­stavil novo serijo redundantnih varnostnih ventilov za odzračitev P33T – CAT 4, namenjenih za eno­to za pripravo zraka serije Global FRL, ki se uporablja v povezavi z varnostnim relejem ali varnostnim PLC pnevmatskega sistema. Nudi kategorijo 4 nivoja zmogljivosti “e” (PLe) – v skladu z najnovejšo stroj­no direktivo EN ISO 13849-1. Spomin naprave neprestano spre­mlja pretok zraka preko dveh iden­tičnih integriranih ventilskih ele­mentov. Ventil se zaklene v primeru asinhronega gibanja med ventilski­mi elementi pri vklopu ali izklopu, rezultat pa je rezidualni izhodni tlak, ki je manjši od 1% vhodnega. Kot dodatna varnostna funkcija je poenostavitev možna le v primeru, ko je integrirana tuljava zaklepanja pod napetostjo. To pomeni, da po­enostavitev ni možna z izključitvi­jo ter ponovno vključitvijo pritiska zraka. Na osnovi dokazano zanesljive teh­nologije kontrole s stopnjo zašči­te IP65 ima normalno zaprt ventil P33T vključeno funkcijo mehkega zagona. Posledično lahko nadzo­rovano uvedemo zrak v sistem pod napetostjo, kar uporabniku omo­goča prilagajanje počasnega ali hi­trega naraščanja tlaka v sistemu. Dodatne standardne značilnosti ventila P33T – CAT 4 vključujejo LED­-indikatorje stanja glavne operacije in operacijo poenostavitve tuljave. Povezava preko standardnega pod­ nožja M12 (5-pin) zagotavlja krmilni signal in povratno informacijo. Vme­snik za spremljanje sistemskega tla­ka je na voljo kot opcija. Vir: Parker Hannifin Ges. m. b. H. Wiener Neustadt, Avstrija – Podružnica v Sloveniji tel.: 07 337 66 50 faks: 07 337 66 51 parker.slovenia@parker.com www.parker.siMiha Šteger DryLinE ZLW: linearn pogoni za uporabo pod vodo Motor NEMA 23 razred IP 68 Za več informacij pokličite 04/532 06 05 ali obiščite www.hennlich.si/DLE. ........ d.o.o., Podnart 33, 4244 Podnart NOVOSTI NA TRGU Avtomatizirano odkrivanje razpok v procesu preoblikovanja z optienim senzorjem Inspector I40 Vsaka prepozno opažena napaka v procesu izdelave je nepotreben strošek. Pri BMW v Münchnu, kjer so do sedaj preverjali napake na ohišju rezervnega kolesa na koncu preo- Slika 1. Prešani kos na obračalni postaji blikovalne linije, sedaj pa uporablja­jo SICK-ov vizualni sensor Inspector I40, ki preverja vse komponente, če imajo razpoke, že po prvi operaciji v procesu preoblikovanja. To omogo­ ča izločanje slabih kosov, prihranek energije ter zmanjšanje stroškov. Osnovo za golo karoserijo vozila BMW serije 3 sestavlja več kot 400 različnih prešanih kosov iz jeklene pločevine. V tovarni BMW v Münch­nu predelajo okrog 600 ton jeklene pločevine in izdelajo več kot 130.000 komponent na osmih prešah. Pri tako veliki količini komponent je po­membno, da se napake v procesu preoblikovanja odkrijejo čimprej. V preteklosti je kakovost ohišja rezerv­nega kolesa za BMW serije 3 prever­jal delavec ročno na koncu izdelo­valne linije. To je pomenilo, da je bila kontrola kakovosti šele po obdelavi pločevine, ko je bila le-ta pripravlje­na, upognjena, prebita in odrezana na velikost. Proizvajalec avtomobilov pa je zahteval, da se odkrivanje raz­pok v kovinskih ploščah opravi takoj po prvem koraku globokega vleka pločevine, slabi kosi pa se izločijo pred nadaljnjim preoblikovanjem. V ta namen je podjetje SICK razvilo rešitev, ki je enostavna ter cenovno primerna. Uporabili so vizualni sen­sor Inspector I40 z vgrajeno osvetli­tvijo, vrednotenjem slik ter Ethernet Slika 2. Namestitev senzorja vmesnikom. Zaznavanje razpok je iz­vedeno, neodvisno od komponent, na obračalniku na vmesni postaji za shranjevanje delov karoserije takoj za globokim vlekom na glavni 1800 tonski stiskalnici. Vizualni senzor In­ spector I40 je montiran na obračalni vmesni postaji. Zunanja osvetlitev ICL300 osvetljuje pločevinaste kose iz zunanje strani. Senzor je nasta­vljen tako, da šteje piksle v temnem območju. Področje preverjanja, pri kosih brez napak, ostane vedno te­ mno. V primeru razpoke pride sve­ tloba skozi pločevino, ki jo senzor zazna in ustavi objekt ter pošlje ustrezno sporočilo o napaki. Kom­ponente brez napak se prepeljejo na naslednjo postajo preoblikovanja s pomočjo drugega podajalnika. Z uporabo te enostavne rešitve, je mogoče preverjanje brez dodatne­ga računalnika za vrednotenje slike. Senzor je povezan neposredno s krmilnikom stiskalnice prek vhodne­ga in izhodnega podsklopa. "Brez večjega napora je mogoče vključiti tovrstne preglede razpok, v kate­rem koli delu preoblikovalne linije in ga uporabiti za kakršnekoli pre­ oblikovane izdelke," pravi eden od zaposlenih v vzdrževanju pri BMW. Začetni poskusi v proizvodnji so dali izredno visoko zanesljivost pri od­ krivanju poškodovanih delov. Do­slej je bil pregled razpok v tej obliki uporabljen pri Munich Presswerk pri kontroli dveh različnih izdelkov. Vir: SICK, d. o. o. Cesta dveh cesarjev 403 1000 Ljubljana tel.: 01 47 69 990 faks.: 01 47 69 946 office@sick.si www.sick.si Ventil 21 /2015/ 1 Rekuperacija, shranjevanje in sprošeanje energije na osnovi naravnega modela Marjan SKUBIC V avstralskem grbu pomeni napredek, medtem ko se v živalskem svetu giblje na edinstven način: kenguru. S pomočjo svojih neobičajno dolgih zadnjih nog se vrečar lahko hitro in učinkovito premika po terenu. Njegov skakalni mehanizem omogoča, da kenguru povečuje svojo hitrost brez večanja porabe energije. Z vsa­kim skokom lahko shrani energijo iz faze pristanka in jo ponovno uporabi za naslednji skok. Pri tem prevzame Ahilova tetiva pomembno nalogo, ki je posebej poudarjena pri naravnem kenguruju Novi videzi zaradi bionike Razvojni tim iz Festovega Bionic Le­arning Networka je porabil dve leti, da je, kolikor je bilo mogoče, posnel obnašanje naravnega kenguruja pri skakanju in se iz tega učil. Kot vodilni inovator na področju avtomatizacijske tehnologije je Festo vedno na preži za novimi ali še ne razširjenimi gibalnimi vzorci in pogonskimi koncepti. Eden od virov za novo znanje in prihodnje tehnologije je zagotovo narava. Tehnična implementacija edinstvenega gibalnega vzorca Kot njegov naravni model lahko Bi­onicKangaroo učinkovito povrne, shrani in obnovi energijo za nasle­dnji skok. Tehnična implementacija zahteva sofisticirano krmilno teh­niko in stabilno skakalno kinema­tiko. Dosledno lahka konstrukcija in inteligentna kombinacija pnev- Mag. Marjan Skubic, univ. dipl. inž., Festo, d. o. o., Trzin matičnih in električnih pogonov omogočata edinstveno obnašanje pri skakanju. Sistem se krmili s kre­tnjami. Mobilna oskrba z energijo na krovu Festo je pri umetnem kenguruju namenil posebno pozornost mo­bilni oskrbi z energijo. Za ta namen so razvili celo dva različna koncep­ ta. V notranjost telesa se lahko namesti bodisi majhen kompresor ali visokotlačna naprava za shra­njevanje. Oba dobavljata stisnjeni zrak, potreben za skakanje, ki se natančno dozira z dvema Festovi­ma elektromagnetnima ventiloma MHE2. Akumulator iz litijevega polimera služi za shranjevanje ele­ktrične energije. Ta napaja s po­trebno energijo tako ventile in ele­ ktrične pogone kot tudi integriran krmilni sistem Festo CECC. Ventil 21 /2015/ 1 BIONIKA - MEHATRONIKA Edinstveno obnašanje pri skoku: inteligentna kombinacija nameščenih komponent za stabilno in učinkovito skakanje Intuitivna zasnova upravljanja z uporabo krmilnega sistema s kretnjami BionicKangaroo se lahko upravlja s kretnjami z uporabo posebnega zapestnega traku, ki zazna premike mišic upravljavca. Položajni senzor v zapestnem traku zapisuje gibanje roke. Zapestni trak pošlje te signa­ le po Bluetoothu v krmilni sistem umetnega kenguruja, ki začne na njihovi osnovi delovati vzajemno s svojim upravljavcem. Električni pogoni za natančne gibe Ko stoji, se kenguru dotika tal z obema nogama in z repom, kar mu daje stabilen stik v treh točkah. Njegov rep omogoča potrebno ravnotežje med skakanjem. Elek­trični servomotor podrobno krmili njegov kot delovanja in zagotavlja ustrezno kompenzacijsko gibanje. Kenguru na ta način kompenzi­ra nasprotno gibanje svojih nog, ki jih mora povleči naprej za fazo pristanka. Noge upravljata dva ele­ ktrična servomotorja, nameščena med kolkom in stegnom, tako da se lahko premika naprej in nazaj. Vse krmilne signale za to proizvaja kompakten krmilni sistem. Pnevmatični aktuatorji za dinamično obnašanje pri skakanju Lahek pnevmatični valj Festo DSNUP 20 je pritrjen vzdolž vsake spodnje noge za pogon. Koleno in gleženj sta povezana preko tako imenovane pozitivne kinematične naprave, kar omogoča povezano zaporedje gibanja. Funkcija naravne Ahilove tetive je prevzeta z elastičnim vzmetnim elementom, izdelanim iz gume. Pritrjen je na zadnjo stran stopala in vzporedno s pnevmatičnim va­ljem na gležnju. Umetna tetiva duši skok, ob tem istočasno absorbira kinetično energijo in jo sprosti za naslednji skok. Integrirano upravljanje in diagnostika v realnem času Monitoring pogojev kot tudi pre­cizna krmilna tehnologija zago­tavljata potrebno stabilnost med skokom in pristankom. Energet­ski status kenguruja, upravljane spremenljivke in kot delovanja se nenehno nadzirajo in vrednotijo. Krmilni sistem istočasno obdeluje mnoge vrednosti s senzorjev. Te se vnesejo v kompleksne krmilne algoritme, katerih rezultat so mani­pulirane spremenljivke za proženje valjev in motorjev. Da se premika kar se da majhna masa, so vse komponente razpore­ jene optimalno, povezane v mrežo in krmiljene na najmanjšem mo­ žnem prostoru. Elementi ohišja so izrezani iz pene. Kinematični sistem je izdelan iz lasersko sintranih de­lov, ojačanih z ogljikovimi vlakni. Rezultat tega je, da umetna žival z višino okoli enega metra tehta samo sedem kg in lahko skoči do 40 cm visoko in do 80 cm v daljino. Odriv in faza skoka (leta) Pred prvim skokom je elastična teti­va pnevmatično prednapeta. Bionic-Kangaroo premakne svoje masno središče naprej in se začne nagibati. Kakor hitro doseže določen kot ob ustrezni kotni hitrosti, se aktivirajo pnevmatični valji, energija iz tetive se sprosti in kenguru se odrine. Da skoči čim dlje, potegne kenguru med letom svoje noge naprej. To ustvari navor v kolku, ki ga umetna žival kompenzira z gibanjem svoje­ga repa. Vrh telesa pri tem ostane skoraj vodoravno. Pristanek: energija za naslednji skok Po pristanku se tetiva ponovno napne in s tem pretvori kinetično energijo predhodnega skoka v po­tencialno energijo. Energija se pri tem shrani v sistemu in jo je možno uporabiti za naslednji skok. Faza pristanka je kritičen proces za na­domestitev energije, odgovoren za učinkovito skakanje kenguruja. Med to fazo se rep premakne proti tlom in s tem nazaj v svoj začetni položaj. Zmanjšana poraba energije v naslednjih skokih Če kenguru nadaljuje s skakanjem, preusmeri shranjeno energijo nepo­sredno v naslednji skok. Potencialna energija iz elastične tetive se v tem trenutku ponovno uporabi. Ventili se preklopijo v pravem trenutku in začne se naslednji skok. Na ta način opravi več skokov, enega za drugim. Če se predpostavi, da se bo Bio­nicKangaroo zaustavil, mora ab­ sorbirati, kolikor je mogoče veliko energije. Za to se ustrezno vklopijo pnevmatični aktuatorji in tetiva je ponovno aktivno napeta. Spodbuda za proizvodnjo prihodnosti Poleg tehnične implementaci­je edinstvene skakalne kinemati­ ke prikazuje BionicKangaroo več aspektov integrirane avtomatizaci­je naenkrat: sistem ima svoje kom­ponente na najmanjšem prosto­ ru. Veliko funkcij je koordiniranih z uporabo visoko kompleksnega krmilnotehnološkega sistema. Za Festo je princip permanentne dia­gnostike zagotovilo za operativno varnost in stabilnost procesa – bo­disi na bionskih objektih ali v indu­strijskem okolju. Drugi zanimivi pristopi za avtoma­ tizacijsko tehniko v prihodnosti so zamisli o ponovni pridobitvi, shra­njevanju in učinkoviti ponovni upo­rabi potencialne energije kot tudi sistema za napajanje z energijo za­radi mobilne pnevmatike. Obnovitev energije v avtomatizaciji V industrijski avtomatizaciji igra znanje o obnavljanju in shranjeva- Ventil 21 /2015/ 1 BIONIKA - MEHATRONIKA nju energije pomembno vlogo – na primer, ko gre za uporabo toplote pri kompresorjih ali regeneracijo električne energije nazaj v omrežje. Inteligentna kombinacija pnevmatike in elektrike Z umetnim kengurujem Festo pri­kazuje tudi to, kako se v visoko dinamičnih sistemih kombinirata pnevmatična in električna pogon­ska tehnika. Kenguru dosega svojo visoko moč skakanja s pomočjo pnevmatike. Pnevmatični aktuatorji so v splo­šnem zmogljivi in omogočajo vi­soko dinamiko, primerljivo lahki in gibki, kar pomeni, da delujejo tudi kot blažilniki za kenguruja pri pri­stanku. Kjer pa je potrebna najvišja natančnost pozicioniranja, se upo­rabljajo električni motorji – npr. za krmiljenje repa in kolka. S pravo izbiro do učinkovitih rešitev V industrijskih aplikacijah se je treba odločiti, ali so najboljša rešitev pnev­matični ali električni pogoni ali oboji. Kot specialist za obe tehnologiji nudi Festo svojim kupcem rešitve, narejene po meri, in jih podpira z obsežnimi in raznovrstnimi stori­tvami ter namenskimi simulacijski­mi orodji. Dodatne vsebine so na voljo tudi na internetu. Enostavno skenirajte QR-kodo in si oglejte film. Dodatne informacije lahko najdete tako v brošurah in filmih o Bionic Learning Networku na internetu: www.festo.com/bionics in www.fe­sto.com/en/bionickangaroo n Razvojni trendi mehatronike, vedno veeja miniaturizacija in energetska varenost Mehatronika je kot interdisciplinar­no področje prinesla v zadnjih letih številne izboljšane in učinkovitejše izdelke, tudi takšne, ki jih uporablja­mo v vsakdanjem življenju. Danes mnogi pravijo, da je mehatronika področje mehanizmov, pogonov, senzorskih sistemov, aktuatorskih sistemov, elektronike, računalni­štva, mehkega nadzora, umetne in­teligence in drugega. Novi pristopi v mehatroniki spreminjajo konven­cionalne sisteme v zanesljivejše, varčnejše, manj energetsko potra­tne in prinašajo v razvoju mehatro­nike, še zlasti mikromehatronike, na poti v nanomehatroniko ekstremno miniaturizacijo, prihranek pri mate­rialu in energiji. Posledično nasta­jajo pametnejši sistemi s podporo 3D-tehnologij in tehnologij hitrega izdelovanja prototipov. Prehod iz klasične mehatronike v mikro- in nanomehatroniko pomeni tudi drugačen način razmišljanja. Gene­rator razvoja so vedno nove zah­teve, povezane z vojaškimi in ve­ soljskimi tehnologijami, medicino 21. stoletja in industrijo naslednje generacije. Nova razvojna paradigma in mikroskopsko majhni, a delujoči sistemi Proces miniaturizacije bo z mikro- in v prihodnosti z nanomehatroniko dobil nove razsežnosti. Z natančno kontrolo atomov, molekul ali pred­metov v nanometrskem merilu bo človek gradil doslej nepredstavljive naprave in sisteme. Nanotehnologija namreč lahko pripomore k večji učin­kovitosti delovanja mehatronskih sis­temov, večji varnosti, zmanjšanju po­rabe energije in večji miniaturizaciji. Z uporabo nanotehnologije bo zago­tovljena bistveno učinkovitejša pro­izvodnja. V prihodnosti bo mogoče graditi najrazličnejše nanosenzorje in mikroelektromehanske sisteme (MEMS). Učinkovit razvoj pa se obeta tudi na področju laboratorijev in re­aktorjev na čipu. Z nanotehnologijo pa se bomo v prihodnosti pomaknili tudi v nanoelektromehanske sisteme (NEMS). Mikro-oziroma nanotehno­logije bodo vse bolj pomembne za razvoj prihodnje robotike in avtoma­tizacije, pravzaprav bodo odločilne­ga pomena za uresničitev sistemov z visoko zmogljivostjo. Cilj nanoteh­nologije je ustvariti idealno miniatu­rizacijo naprav in strojev do atomske in molekularne velikosti. Tehnološka smer takega razvoja pa je največji iz­ziv človeka v tem stoletju. Z natančno kontrolo atomov, mole­kul bo človek gradil doslej nepred­stavljive naprave in sisteme, nove senzorje iz umetnih, šele nastaja­jočih materialov, spominske zmo­gljivosti v terabajtih, nanorobotske stroje in naprave, DNK-računalnike, kvantne računalnike in drugo. Mi­kronaprave bodo odstopile prostor razvoju nanonaprav z vgrajenimi senzorji, aktuatorji in komunikacij­skimi orodji, napravami in sistemi. Razvojna uspešnost nanonaprav pa bo odvisna predvsem od učinkovi­tosti razvoja nanoorodij za upravlja­nje atomov in molekul. Z razvojem nanotehnologije se razvoj seli na nanoskalo, nastajajo novi fizikalni modeli, novi fizikalni pojavi, mode­liranje in simulacije v nanosvetu in na nanoravni. Človek bo lahko gra­dil precizne nanostroje in naprave, uporabniške vmesnike na nanoskali, Ventil 21 /2015/ 1 nanovsadke za revitalizacijo člove­ških organov, njihov nadzor, za me­dicinski monitoring in drugo. Da bi dosegli stroškovno učinkovitost na področju nanotehnologije, bo treba avtomatizirati molekularno proizvo­ dnjo. Nanotehnologija v povezavi z razpoložljivimi mikroelektronskimi tehnologijami ponuja nove možno­ sti za sistemsko integracijo. Jasni primeri te vrste so vgrajena optika in integrirani fluidni sistemi. Nano­tehnologija ponuja tudi nove tehno­logije za antene, s čimer se odpirajo nove možnosti za področje komu­nikacij. Danes se pogosto postavlja vprašanje, zakaj razvoj drvi iz mi­krosveta v nanosvet. Nedvomno je odgovor v uspešnosti dozdajšnjega razvoja tehnologij MEMS in njihovi vse večji uporabi. Mikro- in nano­mehatronika bosta nekoč nekaj več: povezanost nepredstavljivo majhnih komponent in tehnologij v komple­ksne in prefinjene naprave ter sis­teme. Bosta del sveta, ki ga s pro­ stim očesom ne bo mogoče videti, bosta svet osupljivo majhnih veličin, ki bodo sposobne delovati proce­ sno, zanesljivo, varčno, nevplivno na okolico, pametno, celostno in eks­tremno zanesljivo. Cilj uspešnosti mikro-in nanomehatronike bo najti najboljše rešitve za zahtevne potre­be in aplikacije, še zlasti izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Janez Škrlec, inž. meh., Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Robert Harb, univ. dipl. inž., Višja strokovna šola Ptuj Nova strategija in celostna podoba podjetja IMI nal, d. o. o., postal del enote IMI Precision Engineering. Portfelj vost opreme z vrhunskimi izdelki iz celotne skupine IMI. svojih izdelkov pa smo združili v in blagovnimi znamkami; pet novih proizvodnih znamk: . zanesljivost – z vrhunsko proizvo-Prepričani smo, da bodo te spre- IMI Norgren, IMI Buschjost, IMI dnjo in svetovno mrežo prodaj-membe okrepile našo ponudbo, FAS, IMI Herion in IMI Maxsea. nih in podpornih poslovalnic. izboljšale dobavo in pretok novih izdelkov ter privedle do zares vr- Temu pravimo ODLIČNO načrtovanje. hunske izkušnje. Predani smo ohra-Ob podpori novih naložb v proi-njanju visokih standardov in odno­zvodnjo in našo dobavno verigo je Čeprav se naziv našega podjetja sov. Naši partnerji so pomemben naš cilj zagotavljati strankam odlič-in blagovne znamke, ki jih tržimo, del našega prihodnjega uspeha. Če ne rešitve: spreminjajo, jamčimo, da bodo naši imate kakšno vprašanje, nas, pro­ . partnerstvo in reševanje težav partnerji deležni enake podpore in simo, pokličite na 04 531 75 50 ali – zbližujemo se s strankami, da strokovnega znanja istih strokov-nam pošljite e-sporočilo na info@ razumemo in rešimo točno tiste njakov, na istih mestih in pod istimi imi-precision.si. izzive, s katerimi se soočajo; pogoji prodaje kot prej. Poleg tega . visokozmogljivi izdelki – izboljšu-boste imeli korist od dostopa do še Borut Kralj, direktor jemo delovno dobo in zmoglji-več tehnologij, sredstev in izkušenj IMI International, d. o. o. LITERATURA - STANDARDI - PRIPOROČILA Nove knjige [1] Anonym: Electrohydraulic Con­trol of Pressure and Cylinder For­ce – Priročnik obsega gradivo, ki ga mora nujno obvladati vsak strokov­njak s področja fluidne tehnike. Obse­ga vse informacije, potrebne za pro­jektiranje in analizo krmiljenja tlaka z elektrohidravličnimi servo- ali pro­porcionalnimi ventili. Krmiljenje tlaka je osnova krmiljenja sile ali navora pri hidravličnih aktuatorjih ob upošte­vanju omejitev, ki jih povzročijo neli­nearnosti sistema. Knjiga predstavlja potrebne matematične osnove za snovanje učinkovitih, predvidljivih in lahko krmiljenih sistemov. Več o knjigi na e-pošti: jack@idaseng.com; obseg: 220 strani, cena: 69,00 USD. [2] Anonim: Insider Secrets to Hy­draulics – Knjiga o skrivnostih hidra­vlike obravnava tehnična in komerci­alna vprašanja, povezana z vzdrževa­njem, popravili in obnovo hidravlič­nih naprav. To pomeni, da ne pokriva samo preventivnega vzdrževanja, ampak tudi iskanje napak, popravi­la in zamenjavo sestavin ter številne posege v industriji, ki lahko poveču­jejo stroške obratovanja. Za več in­formacij in naročilo obiščite spletno stran HydraulicSupermarket.com [3] Anonim: The Pneumatic Applica­ tion & Reference Handbook – Pnev­ matika je lahko razumljivo področje tehnike, toda zahteva številne podat­ke, več kot si jih lahko zapomnimo. Zato imamo sedaj priročnik, ki ga je izdalo podjetje BIMBA Mfg. Monee III. Priročnik, ki obsega 48 strani, pred­stavlja vrste aktuatorjev, trdnost ba­tnice valja, izvedbe valjev, zaznavala položaja, osnovna krmilna vezja, fak­ torje za pretvarjanje veličin, osnove diagnosticiranja napak pri delovanju ipd. Na voljo je na spletnem naslovu: bit.ly/HP1414AirGuide. Tiskani izvod pa lahko naročite po elektronski po­šti: Marketing@Bimba.com [4] Helduser, S.: Grundlagen elek­trohydraulischer Antreibe – Delo nazorno in uporabniško usmerjeno predstavlja medsebojne odvisnosti v okviru zanimivega strokovnega po­ dročja o elektrohidravličnih pogonih in krmiljih – seveda s potrebnimi fizi­kalnimi in matematičnimi osnovami. Zal.: Vereinigte Fachverlage GmbH – Vertreib – Postfach 10 04 65, 55135 Mainz; tel.: + 06131/992-0; faks: + 06131/992-100; e-pošta: vertriebe@ vfmz.de; internet: www.industrie­-service.de; ISBN: 978-3-7830-0387-1; 2014; obseg: 380 strani, cena: 32 evrov. Oglaševalci AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 86 CELJSKI SEJEM, d. d., Celje 23 DOMEL, d. d., Železniki 35 DVS, Ljubljana 48 88 ,Trzin1 ,.o .o .d ,FESTO HAWE HIDRAVLIKA, d. o. o., Petrovče 87 HENNLICH, d. o. o., Podnart 78 ICM, d. o. o., Celje 55 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., Lesce 1, INDMEDIA, d. o. o., Beograd, Srbija 19 IPRO ING, d. o. o., Ljubljana 40 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 49 LA & CO, d. o. o., Maribor 21, 85 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 1 analjubjL,.d.d,OLMA 1 Zanimivosti na spletnih straneh [1] Deset prijemov za boljšo učin­kovitost enot za pripravo sti­snjenega zraka, FRN – www.hy­draulicspneumatics.com/bit-ly/ HP1412-10tips – Na spletni strani je na voljo 10 priporočil za poveča­nje učinkovitosti enot za pripravo stisnjenega zraka, sestavljenih iz filtrov, regulatorjev tlaka in naolje­valnikov (FRN), od uporabe prave dimenzije filtra do prednosti razpo­ložljive programske opreme H&P online. [2] Nova scenska tehnika – www. bochrexroth.com – Za večjo svo­bodo in priročnost je Bosch Rexroth v mestnem gledališču na Dunaju (Burgtheater Wien) v lanskih poči­tnicah vgradil novo krmilno napra­vo za scensko tehniko. S krmilnega mesta v avditoriju uprabnik lahko programira različne odrske učinke. Hidravlični vitli lahko s sekundno hitrostjo dvigajo in spuščajo raz­lične scenske enote. Pri več enotah krmilje lahko združuje več vitlov v eno skupino za sinhrono gibanje bremen. Programska oprema pa opozarja uporabnika na mogoče kolizije. Posamezna gibanja se lah­ko sprožijo z enostavnim aktivira­njem gumbov. Ker se igralci gibljejo pod visečimi bremeni, mora krmilje zagotavljati največjo mogočo var­nost in zanesljivost. Zato mora biti v največji meri prilagojeno ustrezni pogonski opremi. Hidravlične po­gone scenske opreme, ki se upora­ blja že vrsto desetletij, je prav tako dobavila firma Bosch Rexroth. Pre­gradnja je trajala šest tednov, opra­vljena je bila popolna zamenjava električnih kablov in inštalacij. In 5. septembra 2014 je gledališče lahko pričelo z novo sezono. [3] Hidravlika – Iskanje napak – www.hydraulicspneumatics. com/bit.ly/HP1412-Health – Če se vaša hidravlična naprava pre­greva, verjetno sporoča, da je nekaj narobe. Normalno je, da se na do­ ločenih delih naprave zaznajo višje temperature, ki pa na drugih delih lahko pomenijo težave. Napotilo lahko pomaga k ugotovitvi, kaj je narobe z vašo hidravlično napravo. OMEGA AIR, d. o. o., Ljubljana 29 OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin 1, 24 PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto 1 POCLAIN HYDRAULICS, d. o. o, Žiri 1, 2 PT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana 26 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 22, 41 PS, d. o. o., Logatec 1 S3C, d. o. o., Ljubljana 1 SICK, d. o. o., Ljubljana 401 1 STROJNISTVO.COM, Ljubljana 77 SUN Hydraulik, Erkelenz, Nemčija 27 TEHNA, d. o. o., Ljubljana 63 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 76 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 25, 49 UL, Fakulteta za elektrotehniko, DIR 2015, Ljubljana 4 UM, Fakulteta za strojništvo, FT2015, Maribor 14 UM, FERI, DAS, Maribor 16 VARESI, d. o. o., Ljubljana 9, 49 VISTA HIDRAVLIKA, d. o. o., Žiri 1 YASKAWA SLOVENIJA, d. o. o., Ribnica 25