185. Številka. Ljubljana, v sredo 13. avgusta 1902. XXXV. leto. izhaja »aas đa* av.ć.r. isomfii nedelje m praznike, ter veha po posli pM9**Bft» a* »v.uu-o«.-.*., oezelt, » « wu Hb a tan «t* ld * « *«xv wu b * 5U b «u |**M X K 30 a. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 23 K, m pol leta 11 K, za četrt >eta 5 K 90 h, h jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljanje na dom raCuua se aa vse leto i K. - t* tuj. d.i.1. tohfco vefi kolikor znaš. tcstaiina. - Posamezne številke po 10 h. Na narofibo brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira, - Za oznanila placu.e se od Stiristopne pet.t-vrste po 12 h, ce se oznanile. jedenkrat Uska, po 10 h «e se dvakrat, in po 8 h ce se trikrat ali veCkrat tiska. - Dopisi naj se *vo:d fraokovati. - Bokopisi se ne vračajo. - Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlstvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je i* Vegove alice St 2 vhod v ipravmStvo pa s Kongresnega trga st. 12 „Slovenski Narod" telefon ftfc 34. MNaro ina tiskarna" telefon at 85. Polenčka iz Trsta. Tržaška »Edinost« nam je od nekdaj gorka in če le more, vrže nam kak po-lenček pod noge. Za tržaške zadeve nima nikdar časa in prostora, dovolj ga pa ima za strankarske boje na Kranjskem in vedno se nepoklicana vmešava v zadeve, ki jo čisto nič ne brigajo. Seveda se dela samo navidezno nepristransko, sicer pa se ravna po sistemu, da z radostjo zabeleži vse, kar se da ka korkoli izkoristiti proti napredni stranki, vse drugo pa zamolči, če mi na nečuvena izzivanja in sramotenja klerikalcev kdaj primerno ostro odgovorimo, koj je »Edinost« pri rokah in zastoče, da se mora njenim vernim kar milo storiti. Će pa »Slovenec« vso napredno stranko, vse njene somišljenike proglaša za barabe in lumpe, ki zaslužijo, da se jih pobije kakor stekle pse, pa molči »Edinost« kakor grob. Če priobčijo »Novice« članek štajerskega duhovnika, starega sotrudnika izza Bleiweisove dobe, članek, ki je signiran, kar pač svedoči, da je v njem izraženo osebno mnenje pisateljevo, hitro najdejo tržaški prijatelji, da so »Novice« nastopile proti narodno-napredni stranki. In takih slučajev se da navesti še nebroj in vsak priča, s kako strastjo išče »Edinost« po-lenčkov, da hi jih metala napredni stranki pod noge. Priljubljeno sredstvo, ščuvati javno mnenje proti narodno napredni stranki, je tudi to, da se patetično deklamuje: »Mi nismo liberalci, mi nismo klerikalci — mi smo samo narodnjaki«. »Edinost« pozira tako dan na dan, a posebno goreča je postala od tedaj, ko se je vrglo med dijaštvo brezmiselna parola »iz naroda za narod« Tukaj pač ni mesta dokazovati, da sta klerikalizem in narodnjaštvo nasprotji, ki se sploh ne dasta premotiti, da sta to pojma, ki drug druzega izključujeta ter da resničen narodnjak sploh ne more biti klerikalec. Kdor želi dobro svojemu narodu, komur je res pri srcu narodov blagor, ta mora biti neizprosen sovražnik klerikalizma, ker je klerikalizem poguba vsakega naroda. Ali ne glede na to, se moramo vprašati: Kako da se vedno le od liberalcev zahteva, naj žrtvujejo svoje prepričanje, dasi je samo v zmagi proti klerikalnemu prepričanju spas naroda? Nekateri dijaki so se postavili na stališče, da niso ne liberalci ne klerikalci, nego nekaki politični hermafroditi — a kdaj je še kak »Daničar« tako govoril ali sploh kak pristaš duhovniške stranke? »Edinost« seveda vedno tako trobenta, le v tožbi proti »Novemu Listu« si je ogrnila drug plašč. V tej tožbi imenuje »Novi List« klerikalni konkurenčni list. Ali hoče s tem pri tržaških porotnikih, ki iz večine ne poznajo slovenskih časopisov, obuditi mnenje, da je »Edinost« liberalen list?? Če je tako, potem je ta preklicani liberalizem vendar le za kaj dober — vsaj da »Edinosti« pomore pri tožbah. Kako pa se to ujema s pridigami »Edinosti«, da ni ne liberalna ne klerikalna, o tem naj sodijo njeni prijatelji. V svoji veliki vnemi, premotiti javno mnenje, je »Edinost« prosto po »Slovencu« priobčila tudi prerokovanje, da sedaj kaže, da bo narodno napredna stranka propadla. Verujemo sicer, da bi »Edinost« to rada doživela, a če količkaj ve, kako je s po-tičnimi strankami, mora sama uvideti, da čaka — zaman. Sicer pa vprašamo le: iz česa sklepa »Edinost«, da mora napredna stranka propasti? Iz tega, da je pri zadnjih volitvah izgubila dva mandata? Kaj »Edinost« tega ne ve, da sta bila ta dva mandata vedno negotova, in da klerikalci niso danes nič na boljšem, kakor so bili po volitvah 1. 1895.? Tudi 1. 1895. so imeli klerikalci 16 mandatov, kakor jih imajo danes, in so pri lanskih volitvah le to dobili, kar so imeli šest let prej. Take fluktuvacije so slučajne in kdor bi iz takih okolnosti sklepal, da se kaka stranka bliža propadu, kaže s tem le nepoznavanje ra z m e r. Pri zadnjih volitvah se je pokazalo, da ima napredna stranka tudi v strogoklerikalnih okrajih tako zaslombo, da lahko brez skrbi zre v bodočnost. »Edinostina« prorokovanja ne bodo na tem nič premenila. Kolikor nam je »Edinosta sploh mogla škodovati, je že itak storila, zato pa nas pušča njeno besedičenje popolnoma hladnokrvne. S tako hladnokrvnostjo smo čitali tudi »Edinostino« poročilo o — novi maši v Lonjeru in o govoru, ki ga je pri dotični pojedini imel dr. O to k ar Rybaf. Eks pektoracije dr. Rybafa se popolnoma uje majo z običajnim postopanjem »Edinosti«. Vedno ista — možatost. Dr. Rybaf je glasom »Edinosti« opozarjal novomašnika na razna zaničevanja (!) in zasramovanja (!), katerim je izpostavljen duhovnik, in sicer v onih pokrajinah, kjer vihra »bratomorni« boj. »Mi odločno obsojamo« — je rekel dr. Rybaf — »one, ki odrekajo duhovniku pravico, udeleževati se javnega življenja ter ga zavračajo v zakristijo!« Te besede lete na našo stranko in zato moramo nanje odgovoriti. Dr. Rybafu bodi povedano, da naša stranka nikdar ni odrekala duhovniku pravice udeleževati se javnega življenja. Tiste pravice, kakor vsakemu državljanu, priznavamo tudi du hovniku. Kadar pa posega v javno življenje, naj pusti duhovnika v zakristiji. Odločno pa mu odrekamo pravico, s svojo duhovniško avtoriteto posegati v politični boj, porabljati vero za agitacijsko sredstvo in s prižnice ter iz spovednice vplivati na javno življenje. Kakor mora sodnik pustiti sodnika v pisarni, če poseže v politični boj, tako naj stori tudi duhovnik. Tako je bilo naše stališče vedno. Tudi dr. Rybaf ve to prav dobro, a pri novi maši v Lonjeru je nalašč in namenoma stvar zasu-kaval. Dr. Rybaf mora biti duhovniške milosti krvavo potreben, da že po novih mašah skuša s takimi manevri prikupiti se »prečastiti« gospodi. Prepričan naj bo, da mu želimo še obilo povabil na nove maše in obilo dobrega terana, in če nam z vsake nove maše vrže kak polenček, nas radi tega še ne obidejo tožne slutnje, ker imamo zavest, da stranka, kidela nesebično in požrtvovalno, odkrito in možato za svoje ideale, lahko prenaša taka in še vse drugačna nasprotovanja, kakor smo jih mi deležni iz Trsta. Izjava vrhniške občine. Občinski odbor vrhniški izreka svoje ogorčenje nad postopanjem poslancev katoliško-narodne stranke v sejah 21. in 23.junija 1.1. v deželnem zboru kranjskem, s kojim postopanjem se je onemogočilo delovanje deželnega zbora kranjskega in s tem oškodilo vse, zlasti kmetsko prebivalstvo, koje ne more biti deležno deželnih in z njim tudi državnih podpor. Obenem pa izreka občinski zastop svoje obžalovanje tistim soobčanom, kateri so se v svoji zaslepljenosti dali po brezvestnem strankarskem postopanju duhovščine speljati in izreči zaupanje poslancu dr. Šusteršiču in njegovim ožjim somišljenikom. Gabrijel Jclovšek m./p. župan. Lenarčič Josip, tovarnar in posestnik na Vrhniki; Majer Karol, trgovec in posestnik na Vrhniki; Bricelj Josip, posestnik in strojar na Vrhniki; Gruden Ivan, c. kr. umirovljeni davkar in posestnik na Vrhniki; Kovač Jakob, posestnik v Mali-Ligojni; Kočevar Franc, posestnik na Vrhniki; Hočevar Jakob, lekarnar in posestnik na Vrhniki; Komo-t ar Anton, c. kr. notar in posestnik na Vrhniki; Lenasi Peter, posestnik na Vrhniki; — svetovalci. Bradeško Franc, posestnik v Veliki-Ligojni; Furlan Ivan, posestnik v Verdu; Jelovšek Karol, posestnik v Verdu; Jurca Josip, posestnik na Vrhniki; Jurca Fran, posestnik v Pcdlipi; Je-rina Mihael, posestnik v Blatni-Brezo-vici; Kobal Bogdan, c. kr. sodni svetnik in posestnik na Vrhniki; Levstik Vinko, šolski vodja in posestnik na Vrhniki; Mrzlikar Ivan, posestnik v Sinjigorici; Oblak Franc, posestnik na Drenovem griču; Ogrin Jakob, posestnik na Stari Vrhniki; Požar Jakob, posestnik na Vrhniki; Petrič Franc, posestnik v Blatni Brezovici; Petkovšek Andrej, posestnik v Zaplani; Simon Franc, ključarski mojster in posestnik na Vrhniki; Trček Franc, posestnik v Erotika. Ivan Cankar. Nova izdaja, založil Lavoslav Schwentner v Ljubljani. Cankar je hipnotiseur prve vrste. Dr. Zbašnik, „Lj. Zvon", 1902, VII. Vselej, kadar nam poda Cankar novo delo, pridemo vsi v neko zadrego. Občinstvo pričakuje nestrpno, kdaj pač izpre-govori o tem čudnem človeku kdo, ki ga morda bolje razume, oni pa, ki imajo navado pisati recenzije, se pogledujejo in dregajo, češ: reci ti kako! . . . Toda to ni vedno tako lahko. Človek je šel skozi knjigo in ko jo slednjič zapre, mu je, kakor da je hodil skozi polsvetlo noč, ki je v njej srečaval čudne, blede ljudi, kakor senca izginjajoče mimo njega v temo z onimi žalostnohudobnimi očmi . . . Skoraj vesel je, da je ta čudna pot za njim. Nekam strah ga je bilo in najraje bi molčal o vsem, kar je videl. Hipnotiseurji so čudni ljudje . . . In tako preide včasi par tednov, in se ni nikdo spregovoril o novi Cankar jevi knjigi. Končno postane človek nervozen in napiše nekaj. In tako je popolnoma umljivo, da izidejo naenkrat kar po tri recenzije, ko prej ves mesec ni bilo nobene. Postali so trije nervozni . . . Prebil sem noč pri neki svatbi in prišel šele proti jutru domov. Premalo sem spal, zato sem se vzdignil s postelje najslabejše volje, ki j« mogoča ob zavesti, da je pred nami ves dan s takim glavobolom in to plehkoto v sebi, pa cel kup dela. Pismoi;oša mi je prinesel ravno »Erotiko«. Stopil sem k oknu, skozi katero je palilo zrak v sobi ubijajoče poletno solnce, in ga zastrl. Prilia mi je hudobna misel: Ti hipnotiseu" Cankar, lahko ti je omamljati, ko sedimo v sentimentalnih večerih z mehko dušo sami pri oknu, zroči sa-njavo ven v krasni božji svet, toda zdaj me hipnotizuj, ako moreš, zdaj, ko žge to brutalnotrezno Bol.nce, zdaj, ko bi dal za tri kisle kumare vs1"« slovensko poezijo ... No, čital sem pesem za pesmijo. In bilo mi je, kakor da je zašlo solnce in ostala tiha luna ... :n nje srebrna koprena je trepetala lan zunaj na bledih drevesih ... in listje je šumelo ... in otožen spev bolnega slavca je plakal sem iz grmičevja ... In jaz sem vonjal te mehke, rosne, opojnoduhteče vijolice . . . In zdelo se mi je, da vidim pred seboj njega, ki je ta šopek »povezal z nekoliko že obledelim trakom sentimentalnosti«, kako mu strmi veliko, sanjavo, krasote mesečne noči pijano oko v me . . . obraz tako otožen, okrog usten trpek, žalosten, le zdaj pa zdaj malo hudoben nasmeh . . . In sanjal sem cvetko za cvetko in gledal pred seboj njega, ki me je omamljal. Včasi sem se pač spomnil, da moram povedati pravzaprav svoje mnenje o teh pesmih, toda hipnotiseur me 'Je vedno zopet zazibal v romantičen polusen. In kaj naj tudi rečem o teh vijolicah? Mogoče jih je edino gledati in sanjati in molčati . . . Čemu se ustavljati ti sladki oblasti ? No, naenkrat me je hipnotiseur sam zbudil, nehote in nevede . . . Začel je govoriti v prozi. Kaj je bilo neki tega treba ? Saj te poznamo, — saj si nam skoro vse to že prej povedal! In ali ne duhti iz tvojih »vijolic< že vse ono, kar nam zdaj še enkrat razkladaš? Kaj je bilo treba tega »epiloga«, — ali niso vse tvoje pesmi epilog tvoji izgubljeni sreči? . . . Saj vemo pač vsi, da ne znaš samo krasno peti, ampak tudi krasno govoriti ... In veliko več sočutja imamo z beračem, ki nam toži svoje gorje bodisi tudi samo z razglašeno lajno, — ti nisi berač in ti imaš divnouglašeno harfo! — kakor z onim, ki nas nadleguje s svojim stokanjem in nam kaže ob javni cesti — rekel bi skoro koketno — svojo ranjeno nogo . . . Hvaležen sem mu, da me je zazibal in me pač še poziblje v te tajne, romantične sanje . . . Ustavlja se mi, da bi mu hotel očitati — sentimentalnost, ki so ti verzi res skozi in skozi premočeni ž njo: Cankar je hotel biti sentimentalen in tudi je sentimentalen, a tudi v sentimentalnosti je Cankar umetnik! Bodi realist, bodi na-turalist, bodi romantik, — samo da si umetnik! Kdor sentimentalnost absolutno zametuje, za tega ta knjiga seveda ni . . . Čudna usoda zbirke »Erotika« je znana vsakomur . . . Ali se je dvignil iz pepela — Phoenix? Gotovo je, da je Cankar mnogo pilil, izpustil to in ono, — marsičesa se mi zdi vendar res škoda! — in to in ono dodal. Kar se tiče zadnjega, je zbirka brezdvomno veliko pridobila, — Bevkah; Ver bič Josip, zasebnik na Vrhniki; Dolenc Franc, posestnik na Vrhniki; Premk Vinko, ces. kr. davčni kontrolor na Vrhniki; Potrebuješ Ivan posestnik na Vrhniki; Rogelj Lovro, posestnik na Vrhniki; — odborniki. Kotnik Karol, tovarnar na Vrhniki (Verd); Frohlich Teodor, pivovarnar na Vrhniki; dr. Janko M ar o lt, zdravnik na Vrhniki; Tomšič Mihael posestnik in strojar na Vrhniki; Jelovšek Makso, tovarnar in posestnik na Vrhniki; Kun-s tel j Josip, lesotržec in posestnik na Vrhniki; — virilisti. Lepo poletno vreme zvabilo me je včeraj iz vročega ljubljanskega ozidja na prijazno Vrhniko, da se odpočijem od svojega vsakdanjega dela ter si ogledam tamkajšnje odnošaje, zlasti glede političnega vprašanja. Ugodni slučaj je hotel, da sem prišel v pravem trenutku. Radostnim srcem sem namreč sprejel novico, da se je ravnokar vršila seja občinskega odbora, pri kateri se je poleg drugih važnih točk razgovarjalo in sklepalo o stališču, katero zavzema vrhniški občinski odbor napram postopanju klerikalnih poslancev v letošnjem zasedanju deželnega zbora. Po napihnjenem poročilu v »Slovencu« od 14. julija o vršivšem se shodu »katoliškega političnega društva« za vrhniški okraj, po katerem je zbrano nerazsodno ljudstvo (kakih 250 oseb, med temi polovica žensk in mali kmetje iz okolice ter otroci) soglasno sprejelo resolucijo: »Občni zbor »katoliškega političnega društva« za sodni okraj vrhniški z dne 13. julija 1902, vršeč se na Vrhniki, izjavlja: da popolnoma odobrava pogumni in neustrašeni nastop dr. Šusteršiča in katoliških narodnih poslancev v deželnem zboru. Take odločnosti zahteva od svojih poslancev tudi v prihodnje, dokler ne pribore ljudstvu svojih pravic, predvsem občne, enake in tajne volilne pravice, katero občni zbor smatra za nujno potrebno! Z ogorčenjem zavrača in obsoja občni zbor drzne besede Hribarjeve o izpoved-nici v zbornici dne 21. junija, kakor tudi nečuveno žaljenje ljudstva v obče, izraženo v besedah: »Več kot polovica Vaših (dr. Susteršičevih) volilcev niso pošteni!« Soditi bi bilo, zlasti ako se upošteva, da se je tajniku, kaplanu Berniku, posrečilo ujeti 530 kalinov na svoje limanice kot ude društva, da je ves vrhniški okraj okužen klerikalne bolezni. Hvala Bogu, da v resnici ni tako! Nekaj tercijalk in nerazsodnih podrepnikov se sicer da voditi po kaplanu, ali vsi boljši sloji so ogor čeni nad to duhovniško gonjo. Nerazumljivo je vsakemu treznomislečemu človeku, da se je še celo gospod dekan dal vpreči v klerikalni jarem in po poročilu v »Slovencu« o priliki prej imenovanega shoda zaklical dr. Žlindri: »Slava voditelju katoliško slovenskega ljudstva!« Navadno se je sicer trdilo, da so in morajo biti škofje voditelji katoliškega ljudstva, a pri nas na Kranjskem je v tej zadevi itak vse napila pa je včasi škodljivo orodje . . . Toliko jo priporočajo umetnikom in vedno seveda ne brez koristi, nazadnje je pa vendar le instrument za — rokodelce .. . Tu in tam je bila »Erotiki« na korist, a često tudi na kvar. Da je oblika dovršena, to se ume samo po sebi. In lepo je pogledati »Erotiko« tudi od zunaj. »Dvorni založnik mladih«, gosp. Schwentner zna obleči vsako stvar tako ukusno! Vse priznanje tudi Slatnerjevi tiskarni v Kamniku! In zopet in zopet: caeterum autem censeo, da je treba gospod Schwent-nerja podpirati pri njegovi idealni požrtvovalnosti. Že njegov okus jamči, da se more vsako njegovo izdanje kupiti brez skrbi, ko je vendar znano, da je izšlo baš pri njem v zadnjih letih skoro vse ono, česar smemo biti veseli. Uvaževalo naj bi se vendar že enkrat, da je mož založnik in trgovec in njegova prodajalna ne morda kak muzej za zaklade naše literature! . . . In še to: ali bi ne hoteli naši komponisti pogledati malo tudi v to knjigo in poiskati česa zase, ako jim res že ne zadostujejo Zupančič, Kette, Murn in dr., da jim ne bo treba, priskrbovati si prevodov iz nemščine ? . .. Ivo Šorli. robe, torej mora ie res biti, da je dr. Žlindra voditelj in morda g. Škof Bona-ventura le njegov priganjač, ker gospod dekan, torej vsekakor verodostojna oseba, tako izjavlja. Poročilo o občinski seji me je pa prepričalo, da razsodno prebivalstvo velike vrhniške občine obsoja sedanjo klerikalno strujo, kajti soglasno se je sklenila gorenja resolucija. Iz podpisov na resoluciji sledi, da je občinski odbor moral biti skoro polnošte-vilen. Ko je gosp. župan omenjal dopisov deželnega odbora, s katerimi isti županstvu naznanja svoje sklepe glede tega, da vrhniška občina ne dobi nikakih podpor za vodovod, šolo, novo okrajno cesto itd., vzlic temu, da so te zadeve tako silno nujne za občino ter sta se bila on in odbornik g. Lenarčič potrudila pri vseh me-rodajnih osebah za dosego te podpore, vzraslo je ogorčenje do vrhunca, začel se je živahen, s pikrimi opazkami osoljen razgovor in koncem se je storil prej omenjen, soglasen sklep. Vsekakor je ta sklep občinskega odbora jasen dokaz za mišljenje vseh trezno in samostojno mislečih. Da ni bil ta sklep utihotapljen, marveč storjen po živahnem razgovoru in po popolnoma pravilnem sklepanju, pri kojem je g. župan naravnost pozval, naj se oglasijo oni, kateri se ne strinjajo, ima toliko večji pomen, ker znači istinito mišljenje Vrhni-čanov nasproti klerikalstvu. Nastop vrhniškega občinskega odbora naj bi služil tudi drugim občinskim zastopom v izgled. S takimi izjavami se bode pokazalo, da je ona trditev klerikalnih kolovodij, češ, oni imajo vse ljudstvo za seboj, čisto neopravičena, da marveč ljudstvo odločno obsoja tako tolmačenje krščanske vere in nje zlorabo, kakršna se je udomačila pri velikem delu kranjske duhovščine. Ne bo več dolgo in slediti morajo preobrati na verskem polju. Položaj je tak, kakor bi vse sedanje versko mišljenje bilo izpodko-pano ter podpolnjeno s smodnikom. Treba je le male iskrice, da raznese vse v zrak. Če se bo potem vprašalo po vzrokih, lahko se bo kazalo na srborito duhovščino, katera je stopila, nepoznajoč svoj poklic, v navadni ulični boj; s tem pa izgubila vso avtoriteto in omadeževala vero, koje zaščitnica bi morala biti. Gospod urednik! s svojim izletom na Vrhniko sem prav zadovoljen in upam, da se bode tudi Vam dobro zdelo, ako Vam o tem gibanju poročam. Poslovivši se od svojih vrhniških znancev in prijateljev, vsedel sem se na kolo ter zdrdral proti naši beli Ljubljani, misleč si: »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila!« K ■ ■ ■ ■ '¥ LJubljani^ 13. avgusta. Ne ubijaj! Na marmornem stopnjišču Palazza di Brera v Milanu stoji kip jurista uče njaka Cesarja e cea rije, prvega znanstvenega nasprotnika smrtne kazni. Ple meniti mož je živel od 1. 1738—94, a smrtna kazen še ni odpravljena, vsaj povsod ne. V Nemčiji in na Francoskem sekajo zločincem glave, na Angleškem, v Avstriji, Ameriki, Rusiji jih obešajo, v državi Newyork jih ubijajo z električnim tokom, v Španiji jih zadavijo z železnim obročem . . . Švica, Ilolandija, Portugalska in Italija pa so brez smrtne kazni. Beccaria torej vendarle ni živel brez uspehov. Njegove ideje pa se širijo vedno bolj in vedno glasnejše se sliši klic: Proč s smrtno kaznijo! Te dni so obesili na Dunaju morilca Voborila, a skoraj istega dne je bil prijet morilec Senekl. Ako bi bila smrtna kazen Voborila za zločince ostrašujoča, bi Senekl ne moril in ropal prav v istem času, ko so prinesli vsi dunajski listi natančne popise groznih po-slednih ur skesanega, milost prosečega, a neuslišanega Voborila. Zato pa se oglašajo sedaj avstrijski listi iznova proti smrtni kazni, ki ne donaša nikakih ko-ristij, nego se kaže le kot ostanek nek danje surove justice. V času Karla V. je imela kazen še bolj značaj krutega povraćanja, krvavega maščevanja. Tedanji sodniki in zakonodajalci so se ravnali po geslu: Zob za zob, glavo za glavo. Zločincev v istih časih niso umorili naglo, nego so jih prej zverinsko trpinčili. Šči-pali so jih z razbeljenimi kleščami, jih pekli z bakljami, raztezali jih na križu, napenjali jih na kolo, jim rezali jezike, i jim sekali ude ter jih v vreči počasi utap-I ljali. Ali pa so jih privezali med konje ter jih pri živem telesu raztrgali. S kulturo človeštva pa je napredovala tudi ju stica in dandanes se usmrčenje izvršuje naglo brez mučenja. V Avstro-Ogrski je ljudomili cesar Jožef II. smrtno kazen docela odpravil, in zločinov takrat vendar ni bilo več kot jih je sedaj. Zločincev smrtna kazen ne odpravi, niti jih ne ostraši. Roparskih in bestialnih umorov ni danes nič manj in nič več. Zato je smrtna kazen brezkoristna. Pripeti pa se tudi, da se izkaže nedolžnost obglavljenca ali obešenca, ko je strohnel že v grobu, in potem se vidi, da se je zgodil navaden umor nesrečnega človeka. Ideje Beccarfje prodirajo zategadelj vedno iznova na dan, in najboljši misleci, najple-menitejši sodniki kličejo: Ne ubijajmo! Kadar bo imel avstrijski parlament zopet časa, da se bode mogel baviti s kazenskim zakonom, tedaj se morda dvigne tudi na višino Holandije, Portugalske in Švice. Zapiranje kongregacijskih šol na Francoskem. Puntarski podpolkovnik Gaudin de Saint Remy, ki se je uprl ukazu, da mora pomagati pri iztiranju upornih samostan cev, je tudi vitez častne legije. Podpol kotnik pride pred vojno sodišče, ki ga izključi iz armade. Klerikalni listi poveličujejo puntarskoga podpolkovnika kot krščanskega mučenika, vladni listi pa odobravajo postopanje vojnega ministrstva. Kam pride Francija, ako bodo iz političnih razlogov odrekali pokorščino častniki, ki so poklicani vzdrževati v vojski disciplino! Klerikalizem je zatrosil politiko tudi med vojaštvo, častniki so politični agitatorji, zato postopa vojni minister docela prav, ako iztrebi nemirne duhove iz armade, ki mora ostati neutralna. Zapiranje samostanskih šol se nadaljujo. Ves odpor samostancev in samostank ne pomaga nič, demonstracije so ponehale, le še na tihem se hujska, ali vlada gre trdno in brezobzirno pot zakonov. Glavne trdnjave francoskega klerikalizma so že podrte. Koliko je Angleže veljala vojna z Buri. »Fortnigthlv Revievv« poroča, da je veljal vsak konj za vojsko v Južni Afriki povprečno 468 K. 300000 konj je veljalo torej 140 milijonov kron. Prevoz vojakov in vojnega materijala je veljel 448 milijo nov kron. Vsak teden je veljal vsak mož 25 kron. Isti list trdi, da so se konji dvakrat preplačali ter da so tvrdke, ki so za lagale angleško vojsko z živili in s streljivom, zaslužile pri vsaki novi odpo-šiljatvi po 20 milijonov kron ter koncem leta razdeljevale med delničarje po 105% dividend. Anglijo so torej lastni ljudje ropali ter jo ogoljufali za milijardo. Najnovejše politične vesti. Klub češk onaro dnih delav cev je priredil 11. t. m. javen shod. Posl. Klofač je govoril dvakrat ter napadal vlado, Nemce in Mladočehe ter zagrozil, da bo ob prihodnjem zasedanju češkega deželnega zbora alarmiral delavstvo ter s pouličnimi demonstracijami zahteval, da se postavi na dnevni red pred-predlog za splošno volilno pravico. Zahtevo mladočeških poslancev, da se vpelje notranji češki uradni jezik, je nazval iz-dajalstvo, kar se s to zahtevo zahteva po češkem državnem pravu. Drugi govorniki so takisto ostro napadali Mladočehe in vlado ter se je končno sprejela resolucija, ki izreka Mladočehom nezaupnico.— V Veliki Kikindi so madjarski akademiki hrupno demonstrirali pi-oti vodji nemških nacionalcev na južnerr Ogrskem, Komu. Pomazali so z apnom več nemških hiš in napisov. — Ruski car je pomilostil vse v Smolensku internirane ruske akademike, ki so bili zaprti radi izgredov v Moskvi. Guverner jih je z ogo-vorom izpustil ter jih pozval, naj delajo mirno za korist države. Car si je s tem pridobil mnogo simpatij. — Princ-regent je odobril odpust ministra za uk in bogo-častje ter imenoval poslanika pri dunajskem dvoru, barona Podevilsa, njegovim naslednikom. — Angleški kralj narodu. Kralj Edvard je poslal Balfouru list, v kojem mu poroda, da daje narodu v dar graščino O s b o r n e, ki se bo baje uporabila kot hiralnica za onemogle I častnike. Dopisi. S Štajerskega. (Tepena klerikalna zvijača in nevošlji-v o s t.) Kako zviti in nevoščljivi so nekateri naši duhovniki, kadar gre na to, učitelju škodovati, kaže sledeči dogodek iz zelene Štajarske. V Št. Lenartu nad Laškim trgom službuje nad vse navihani župnik Franc Časi, ki je hotel ondotno šolo in učiteljstvo poškodovati na vseh koncih in krajih, toda žilavi nadučitelj Knaflič je znal vsak napad tako izpodbiti, da je vselej župniku zmanjkalo tal, da se je zvrnil vznak. Različne pravde so prinesle župniku po več sto kron troškov in tudi kazensko obsodbo, njegovim zapeljanim pomagačem pa zapor in troške. Vsakdo, ki se je dal župniku Časlu rabiti za orodje proti šoli in učiteljstvu, je nesel končno oteklo glavo domov. Župnikova zvijača se ni v nobenem slučaju obnesla. Še celo njegova akcija za nemško šolo, da bi s pomočjo nje izvabil od nemških poslancev posebno politično občino v Št. Lenartu, se je morala izjaloviti, ker je imenovani nadučitelj razkril svetu zvito zasnovano zvijačo. Tudi najnovejša župnikova zvijača in nevoščljivost je bila dne 24. mal. srpana t. 1. pri sodišču v Laškem trgu s šibo tepena. Stvar je bila ta-le. V Št. Lenartu je rabilo učiteljstvo že od nekdaj vodo iz farovškega studenca. V letu 1899. so pri učiteljskem stanovanju na ukaz šolske oblasti napravili vodnjak, takozvano »šterno«, ki je dajal učiteljstvu vodo za ribanje, pomivanje i. t. d., voda za kuho in pijačo pa se je še nadalje rabila iz farovškega studenca, ne da bi se bilo to od vsakokratnega župnika zabra-njevalo. Tudi ljubeznivemu župniku Časlu ni bilo kaj takega na misel prišlo. Šele letos, ko so se mu bile drugod vse štrene potrgale, je bil iz kristijanske ljubezni do svojega soseda doposlal nad-učitelju Knafliču pismeno prepoved glede rabe vode iz farovškega studenca. Resolutni nadučitelj mu odgovori, da ta prepoved ni veljavna, ker je samo od njega kot župnika podpisana, naj mu torej dopošlje novo prepoved, podpisano od cerkvenega predstojništva t. j. od župnika in obeh »cekmeštrov«. Na podlagi takšne veljavne prepovedi hoče on potem izpo-slovati za učiteljstvo pri sodišču vknji-ženje »servituta« vode za kuho in pijačo iz farovškega studenca za vse Lase. Župnik Časi si ni upal nadučitelju zahtevane veljavne pismene prepovedi predložiti, sluteč, da bi to zanj ne bilo dobro. Obrne se torej s posebno vlogo na predstojni okrajni šolski svet, češ, če ta prepove nadučitelju rabo vode, potem postane sodišče nekompetentno. Župnik pa v svoji vlogi na okrajni šolski svet laški tudi ni upal raztegniti svoje prepovedi na vso rabo vode, temveč je nastavil past v obliki stavka: »Okrajni šolski svet naj zaukaže nadučitelju, naj on v prihodnje z ozirom na »šterno« pri stanovanju ne jemlje iz farovškega studenca nič več vode nego za kuho in pijačo.« Zviti stric je mislil okrajni šolski svet vpreči v službo svoje zvijače, misleč, da bode ta oblast rabila v svojem ukazu besedi »nič več« za sleherno rabo vode iz farovškega studenca. Nadučitelj, ki ni mogel dočakati veljavne pismene župni kove prepovedi, se je tudi obrnil s posebno vlogo na okrajni šolski svet, ki je dolžan skrbeti za učiteljstvo v vseh gospodarskih zadevah, proseč, naj on v smislu točke 5. § 27. deželne šolske postave z dne 8. februvarija 1869. varuje šentlenart-skemu učiteljstvu pravico do rabe vode iz farovškega studenca. Okrajni šolski svet laški se je, ravnajoč po Salomonovi modrosti, držal zvito sestavljenega Časlovega stavka, ter je doposlal šol. vodstvu ukaz, naj nadučitelj z ozirom na to, da se je pri stanovanju pred leti napravila šterna, ne rabi iz farovškega studenca »nič več vode, nego za kuho in pijačo« in naj se učiteljstvo strogo ravna po dosedanji navadi. Zdaj šele je župnik časi uvidel, da se je s svojo vlogo pravzaprav ujel; drugim nastavljena past je ujela njega za črni »frak«. A glej ga, kdor zna, pa zna! Tudi župnik Časi zna izvrstno rabiti priljubljeno klerikalno sredstvo — laž — da bi dosegel 0taJT* Dalje v prilogi. HGtM Narodu" St 185, dn6 13. avgusta 1902. Priloga „Slovenskomu svoj namen. Učiteljici je bil ukaz okrajnega šolskega sveta namenoma ravno v nasprotnem smislu razložil, češ, če ima on pri nji še le količkaj veljave, bode mu verjela, a služkinji nadučiteljevi se je še bolj kategorično zlagal, da so v Celju sklenili, da se ne sme iz farovškega stu denca nič več vode jemati. Gotovo najdrznejša klerikalna domišljija, da se bode laži maziljene glave bolj verjelo, nego pis menemu ukazu šolske oblasti. Toda nadučitelj Knaflič je vkljub ustmeni prepovedi župnikovi, izrečeni na sproti njegovi služkinji, ti le zapovedal, da mora iti vsak dan dopoludne in popo-ludne po jeden vrč vode v farovški stu danec, inače postane župnikova prepoved vkljub ukazu okrajnega šolskega sveta pravomočna. Služkinja se je, če tudi nerada, ven dar v toliko pokorila povelju svojega gospodarja, da je hodila še nadalje, če tudi ne vsak dan, po vodo v farovški studenec. Župnik Časi je poklical na pomoč kleri kalno sredstvo, namreč strašilo. Kregal je nadučiteljevo služkinjo, češ, da je to tatvina, če se hodi vkljub prepovedi po vodo, končno je dal sneti iz studenca reč za nategovanje vode, kar je dalo nadučitelju Knafliču povod, tožiti župnika Casla po odvetniku dr. Josipu Kolšeku v Laškem trgu zaradi motenja zadnje dejanske posesti. Pri obravnavi dne 24. julija t. 1. je skušal župnik Časi na vse mogoče načine zavijati resnico v plašč neresnice, a mu je izpodletelo. Sodišče ga je obsodile za voljo motenja zadnje dejanske posesti v povrnitev vseh troškov in se mu je naložilo, da ne sme snemati roča raz studenca in ne braniti nadučitelju rabiti vodo za kuho in pijačo. Prav dobro se je pri obravnavi spo našalo župniku Časlu, da je končno upo rabil vodo v ta namen, da bi škodoval svojemu sosedu, nazadnje bi mu še kot katoliški župnik iz gole nevošljivosti rad prepovedal dihati zrak v Št. Lenartu, ko bi mogel. če se pomisli, koliko se po farovžih popije dobre vinske kapljice, da se rejeni trebuščki ob tečni hrani in vesdnevnem počitku debele, je to početje župnika Casla nasproti učitelju, ki je uprežen ves dan v delo narodove omike, pravi atentat in kot tak kričeče svarilo onim, hvala Bogu, na Štajerskem redkim učiteljicam in učiteljem, ki se poslanjajo po farovskem plotu in koketujejo poniževalno s farovško bisago. Iz Gorenjega Logatca. (Divji lovec.) Že cel teden se je čitalo po lepakih in časopisih, da se vprizori v Gorenjem Logatcu Finžgarjev igrokaz »Divji lovec«. Pripravljalo se celi teden, da dobi igralni prostor slavnostno obliko. In res, prostor je bil tako okusno opremljen, da smo se čudili, kako je mogoče v toli kratkem času dekorirati tako lepo navadno gospodarsko poslopje. Občinstvo je z napeto pozornostjo pričakovalo dneva predstav. Pričakovali smo nekaj, ali kaj takega, kar smo pa videli, nismo niti sanjali. Predstava je očarala vse navzoče in zastonj se ni slišal pri zabavnem večeru glas: »Kaj takega ni videl Logatec, niti cela Notranjska.« Naj nekoliko izpregovorimo o igralnem osobji. Glavna .in najlepša, a tudi težavna uloga je »Janez, glavar divjih lovcev«. Uloga zahteva igralca, ki more delovati i v resnem in veselem dejanju. Uloga je v prvem dejanju kmetsko vesela, v drugem skrajno strastna, v četrtem pa tragična. Ta uloga zahteva dobrega igralca. In v Logatcu ga je tudi dobila. Ko je nastopil, nismo vedeli, ali imamo pred sabo diletanta ali pa gledališkega umetnika. Ljubimska scena v I. dejanju se je toli lepo zvršila, da je bilo pri Janezovem samogovoru mnogo solz v očesih zbra nega občinstva. Umetniško je igral v II. dejanji, posebno pri nastopu med zbrane kmete. Globoki njegov tragiški talent je izpričevala njegova igra v IV. dejanju. Enoglasna sodba o njegovi igri je bila, da bi delal on čast vsakemu gledališkemu odru. Velikanski plosk je le malo mogel izkazati priznanje njegovi umetnosti, ako ravno je moral celo po trikrat se za hvaliti. Zvesto mu je stala na strani igralka ■ Majde, ki je po svoji lepoti, ljubkosti in igri očarala občinstvo. Najbolje je igrala z Janezom omenjeno ljubimsko sceno. Igrala sta jo tako naravno, a obenem umetniško, da se je zdelo vsem, da se ta scena ni vršila na odru, ampak v življenju. Edina njena napaka je bila, da je večkrat igrala bolj heroično kakor nesrečno lju bimko. Ko sta po predstavi prišla Janez in Majda k zabavnemu večeru, ju je občinstvo pozdravilo z gromovitim klicem: Živela Majda in Janez. In to po pravici! Edina ta dva imata zaslugo, da se je igralo tako dobro, ker njen vzgled je vspodbujal tudi druge igralce. Izboren komik je bil igralec Tončka, ki je skrbel tako obilno za zabavo. Ker misli ravno letos vstopiti v ljubljansko gledišče, bi priporočali slavni intendanci, da naj ne prezre njegovega talenta. Dober v igri in maski je bil Gašper, ki se je znal s svojim nastopom zastuditi (seveda pri igri) občinstvu, da je ložje in razumljiveje igral. Dovršeno je igral tudi rihtar Zavrt-nik, le da je včasi preveč pretiraval. Manje ženske uloge (Anka, Roza) so se igrale dobro, le igralka kovačice je bila premrtva. Tudi ostale moške uloge (Kovač, Gaber, Tine, Jež, Eržen in Rozman) so se igrale v splošno zadovoljnost. Kot smo že povdarjali, so bili krona igre in na umetniškem vrhuncu Janez, Majda in Tonček. Občinstvo je posetilo predstavo obilno in vsi so bili jako zadovoljni, da, očarani. In to po pravici. Pri igri med odmori (ki so bili neverjetno kratki) je sviral godbeni klub »Struna« na splošno zadovoljnost. Po predstavi se je vršil zabavni večer, kjer je g. nadučitelj napil igralnemu osobju. Rekel je, da je edina želja občinstva, da se igra ponavljaj. In tega vsi komaj čakamo, ker smo takega umetniškega užitka vsi želnji! Zato kličemo gg. igralcem in igralkam: Hvala in v kratkem na svidenje! Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. avgusta. — Osebne vesti. Realčni profesor v Gradcu g. Ivan Papež je šel v pokoj in je dobil tem povodom naslov šolskega svetnika. — Infamija za infamijo. Škofov »S 1 o v e n e c«, ta smradljivi list, ki se studi vsakemu človeku, če ima le še količkaj čuta za dostojnost, prijavlja vsak dan lepše cvetke s farovških gredic. V sinočnji številki je obelodanil zopet infamijo prve vrste, ki jo hočemo ponatisniti, da si jo zapomnijo naši somišljeniki. Škofov »Slovenec« je pisal: »»Narod« piše: »Minevajo tedni in minevajo leta, a napredne stranke še ni konec. Nasprotno, pridružujejo se jej vedno novi somišljeniki, tako, da je danes že ni vasi v hribih, kjer bi ne imela napredna stranka somišljenikov.« Ta trditev je potrebna pojasnila. V vsaki vasi še ni liberalca, a skoro v vsaki vasi se pa dobi kateri, ampak ta liberalec je — baraba. Kdo pa so liberalci na deželi ? Večinoma ljudje, ki so z župnikom skregani zato, ker ne dajo svojih konkubin proč, ali ker so oderuhi in sovražijo posojilnice, ali ker so učitelji, ki mislijo, da se bodo z izdajstvom »prikupili«, ali ljudje, ki so si prilastili po krivici kak kos cerkvenega posestva, ali pa splošno nravno tako propala bitja, da je antagonizem proti religiji njih duševna potreba. Zato pa liberalizma popolnoma konec nikdar ne bo. Nekdo izmed »višjih« liberalcev je bil enkrat pijan in takrat je modro odgovoril na vprašanje, ali bo liberalne stranke konec ali ne: »Naše stranke ne bo nikoli konec, ker je človek vedno bolj k slabemu nagnjen, kakor k dobremu. Mi smo torej z »Narodom« v tem enih mislih, da liberalne stranke ne bo konec, dokler je še kaj lumpov na svetu.« — To je pač vrhunec infamije. Kaj takega more pisati samo stranka popolnoma podivjanih in posurovelih subjektov. Odgovoren pa za to ni kruljavi častilec Žvanove Mine, ampak odgovoren je škof. Po cerkvenih določbah ima škof pravico in dolžnost, da nadzira svoj list, a ker »Slovenec« do- sledno, dan na dan tako piše, je očitno, da uganja te infamnosti ne le z vednostjo, ampak tudi s privoljenjem škofa Bo-naventure. In to si je tudi treba zapomniti za tisti dan, ko se bo delal obračun s škofom! — Vencajz se je oglasil. Do živeli smo nekaj nenavadnega. Vencajz, slavni »vinogradnik«, s6 je zopet oglasil. Dolgo časa ni bilo nič slišati o njem. Menda je premišljeval o svojih tihotapstvih in o falsificiranih bilancah. Sedaj pa je nakrat priredil shod na Krki. Klerikalci so skrbno prikrivali namen, prirediti ta shod in ga niso nikjer naznanili, dasi so ga priredili v večinoma klerikalnem okraju, a vendar jim je nekaj predlo. To se vidi iz »Slovenca«. Na tem shodu na Krki je torej govoril Vencajz. Njegovo klobasanje je bilo, to se spozna iz »Slovenca«, tako brezpomembno, kakor je brezpomemben ta mož sam. Govoril je o državnem zboru, dasi je hodil v državni zbor samo po dijete, sicer ga pa cele mesece ni bilo na Dunaju in govoril je o deželnem zboru. Zanimivo je le, da je tudi Vencajz napadel vlado. Menda iz hvaležnosti, ker ga zaradi falsificiranja bilance »Vinogradniškega društva« ni dala zapreti, kakor je zaslužil. — Prijatelj „Rodoljuba" jo je skupil. Župnik Janez Sušnik v črešnjici pri Slov. Bistrici je velik prijatelj »Rodoljuba« in je to nekega dne tudi pokazal. Polastil se je neke številke »Rodoljuba«, poslane naročniku Št. Špragarju, zapisal nanjo: »Se ne sprejme, nazaj!« in poslal list v Ljubljano. To je očividna lumpa-rija, ker nima nihče pravice, polastiti se lista in ga brez vednosti naročnika poslati nazaj in to na način, kakor da ga je naročnik sam poslal. Špragar je reklamiral in ko se je po pisavi dognalo, da je župnik storil to lum parijo, je »Rodoljub« župnika naznanil sodniji zaradi goljufije. No, predrzni pop se je izlizal. Marija Struc, hči pismonoše, je namreč izpovedala, da je »Rodoljuban zamešala med župnikove reči, da je list pomotoma prišel v župnikove roke. Ne bomo preiskovali, če je res tako ali ne. Lumparija je na vsak način, da župnik na tuj list zapiše »Se ne sprejme, nazaj«, a četudi je ta poštenjak in župnik sedaj utekel obsodbi, smo vendar prepričani, da si ne bo več upal jemati tujih listov in jih pošiljati nazaj. Župnik je imel pota in stroške in si bo torej zapomnil, kdaj je uganjal take lumparije. Ta slučaj naj bo v svarilo drugim duhovnikom, ki »Rodoljuba« kradejo naročnikom ali ga pošiljajo nazaj z opomnjo: »se ne sprejme«. Ovadili bomo vsacega, kdor se drzne, kaj takega sto riti — pa vsak se ne bo s pomočjo prijaznih prič tako izlizal, kakor črešnjeviški Janez Sušnik. — Zanimiv gost. Včeraj se je oglasil v našem uredništvu burski poveljnik, grof Anton Artur Potockv d' Otton, član starega poljskega rodu, ki pa živi že 34 let med Buri. 3 km od Johannesburga je imel svojo farmo in veleobsežno posestvo. Angleži so mu farmo požgali. Njegova žena je bila sestra generala Cronje ter je kot ujetnica umrla v koncentracijskem taborišču. Njegov 17 letni sin je padel na bojišču, grof Potockv d'Otton pa je bil ranjen na nogi in na ustih. Ko se je sklepal mir, je ležal v bolnišnici. Angležem noče priseči zvestobe, nego je neizprosen pristaš burske svobode. Udeležil se je vojne od začetka do konca. — Prodaja soli. Finančno ministrstvo je do nadaljnjih naredeb dovolilo, da se odpošilja sol iz c. kr. zalog soli v Ebensee, Aussee, Hallein in Hali, in sicer kuhinjska, kakor tudi živinska in tovarniška sol večjim konsumentom, toda le fakultativno na njih zahtevo direktno od dotične solinske uprave, a pod gotovimi pogoji, ki se izvedo pri vsakem finančnem uradu. — Tatvina obleke. Alojziju Božji, čevljarskemu mojstru, je bil sinoči na južnem kolodvoru ukraden velik zavitek, v katerem je imel obleko. Hotel se je od peljati na Jesenice. Bilo je na kolodvoru veliko laških delavcev, kateri so tudi čakali vlaka, da bi se odpeljali na Jesenice. Ko je Božje pogrešil svoj zavitek, je takoj poklioal stražnika, kateremu se je * tudi posrečilo zasačiti tatu v osebi Vin- cencija Lagante. Ni mu pomagal noben izgovor, moral je iti s stražnikom, zavitek pa izročiti pravemu lastniku. — Poneverjenje. V nedeljo je prišla brezposelna Antonija Kropovšek k Mariji Lah, da bi ji posodila obleko za cerkev. A Lah ni bila kaj pri volji, toda, ko se je odstranila, se je Kropovšek oblekla, pustila svojo staro obleko in vzela Lahove, vredno 18 K. Prinesla je ni več nazaj. — Nesreča. Ana Godec, dekla v deželni blaznici, je včeraj s konjem peljala travo za živino. Ko je hotela stopiti na voz, je prišla z desno nogo pod kolo in si jo zlomila. — Tepež. Ivan Hočevar, 321etni kočar iz Motnika, in Fran Hribar sta se bila sprla in stepla. Med tepežem je Hribar sunil Hočevarja z nožem v obraz in ga tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico. — Napad. V nedeljo so neznani razgrajači napadli v Šiški pred Kanker-tovo gostilno oženjenega zavirača Antona Žnidaršiče in ga na glavi tako poškodovali, da je moral iti v deželno bolnico. — V Ameriko se je včeraj odpeljalo iz južnega kolodvora 37 oseb. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27. julija do 2. avgusta 1902. Število novorojencev 16 (=26°/oo)> mrtvorojenca 2, umrlih 23 (=» 37-9 •/•«.), mej njimi jih je umrlo za jetiko 6, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled nezgode 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 11. Med njimi je bilo tujcev 11 (=47 8»/e), iz zavodov 14 (=60 8%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 3, za vratico 3 osebe. — Letnik 1900. „Slov. Naroda" si je nekdo izposodil v našem uredništvu. Prosimo, da ga vrne, ker ga nujno potrebujemo. * Najnovejše novice. Po nesrečen je. Svetovnoslavni botanik prof. dr. Lad. Čelakovsk^ v Pragi je v svoji sobi spodrsnil ter si zlomil nogo. — Spomenik Palackega. Za spomenik se je nabralo dosihdob 45.163 K 10 h. — Nevihta. Na Moravskom in Češkem so zadnje nevihte in dež provzročili veliko škode na njivah. — Samomor starca TOletni d ninar Martin Trenda v Tynu nad Vltavo se je obesil, ker ni imel zaslužka. — Žrtve nevihte. V vasi Neu-hofu na Saksonskem se je vsled hude nevihte podrl kozolc, pod katerim so se skrili delavci pred dežjem, ter se je ponesrečilo 5 oseb. — Kolera. Odkar je v Porth Arthuru izbruhnila kolera, namreč od 15. julila, je umrlo ondi za njo 219 Kitajcev in 37 Evropejcev, med njimi 11 ruskih vojakov. — Nesreča v rudniku. V Diedenhofenu (v Turingiji) so v rudniku ponesrečile 4 osebe. — Htode če* bele. Zdravnik dr. Si t z b e rge r v Gries-bachu na Zg. Avstrijskem se je peljal te dni v kočiji k nekemu bolniku. Dočim je bil pri bolniku, so čebele napadle konja, ki sta zdirjala in ponesrečila. * Andree in tovariša, ki so zleteli z zrakoplovom proti severnemu tečaju, so izginili brez sledu in leta minevajo, ne da bi se vedelo, kako so ponesrečili. Sedaj pišejo kodanjski listi, da so jih umorili Eskimi. Tudi američanski listi trdijo isto. Dr. Alston je pred 2 letoma poročal, da so Eskimi Andrčeja, Frankela in Strindberga 200—300 angleških milj severno Port Churchilla na lovu s puščicami ranili in potem umorili. Nato so jih razsekali ter jih pustili na ledu. Isto trdi sedaj pridigar Rihard Farier, angleški duhovnik v Churchillu, ki pravi, da so se našli instrumenti te švedske ekspedioije. Amerikanec VVellmann pa trdi, da so Andree in tovariši 4. ali 5. dne v morju Barento med Spitzbergi in Franca Jožefa deželo utonili. Vendar pa je resnica, da so bili maja meseca v Churchilu prineseni neki instrumenti. Čegavi so bili? * Kubelik pod varstvom, li Brna poročajo, da je prosila mati slavnega češkega virtuoza na goslih, Jana Kube-lika, naj bi ga sodišče v Kraljevih Vinogradih stavilo pod varstvo, ker grozno razsiplje ogromne svote denarja, katere zasluži na svojih gostovanjih. Na smrt obsojen igralec. Bivši igralec v Novem Sandecn, Andrej Csepich je ustrelil maja meseca v Zemunu svojo ljubico, natakarico Rozo Hercsany in ranil potem še samega sebe. Csepicn. je bil v Mitrovici na smrt obsojen, s čimer je popolnoma zadovoljen, češ, da je življenja sit * Na Montblancu zmrznila. Kakor javljajo iz Chamonixa, sta na Col-du-Domec dva člana francoskega alpskega društva zmrznila; tudi njuna vodnika sta se ponesrečila, eden je mrtev, 'drugega so našli v neki razpoki ležečega še živega. Pmmmm* Princesinja — delavka. Kakor se iz Petrograda javlja, je v neki ap-nenici pri Odesi v službi princesinja Jelena Zouloukidže kot navadna delavka. Dela od šestih zjutraj do šestih zvečer in si zasluži rubelj na teden. Princesinja je prišla ob ves svoj imetek ter je bila pri morana poiskati si nadničarsko delo, da se preživi. * Moč domišljije. Pri Landshutu v Šleziji so nedavno nekega posestnika neznosno zobje boleli. Vsled njegovega ječanja se je zbudila žena, ki mu je svetovala, naj se namaže s Francovim žganjem, ki je bilo na oknu. Mož je res to storil, kmalu so ponehale bolečine in posestnik je zaspal. Ko pa se je naslednjega dne žena zbudila, je videla v postelji svo jega soproga povsem črnega moža. V prvem hipu se je grozno prestrašila ter je začela vpiti. No, pozneje se je dognalo, da je mož pomotoma vzel steklenico s črnilom mesto z žganjem ter se je namazal po obrazu. Toda posestnikova domišljija je vendar pomogla, da so bolečine ponehale. * Kača v kletki. V Parizu so imeli japonsko, 6*/, m dolgo ter 150 fun tov težko kačo, katera je bila ujeta 17. novembra. Takrat je bila jako živahna in se je svetlikala v najlepših barvah. A ker ni hotela nikdar ničesar jesti, in se je le včasih kopala v svojem basinu, so počasi zginevale lepe barve in njena živahnost. Od 1. 1902 pa je ležala popolnoma apatična, zvita v svoji kletki, koža jej je gnila ter se je ločila v celih cunjah od telesa. Poginila je 20. aprila 1902. Kača se je postila torej dve leti, pet mesecev in tri dni, nje teža pa se je zmanjšala za dve tretjini. * Linčali dva zamorca. Pred kratkim je linčalo ljudstvo blizo \Volmers-dorfa v Ameriki dva zamorca nepoznanih imen. Linčanja se je udeležilo več sto ljudi. Prvo žrtvo so ustrelili, dočim so druzega zamorca odvedli v park, kjer so ga obesili, potem nanj streljali in ga kon čno na kose razrezali. Beli in črni državljani so zelo razburjeni. Obe stranki sta dobro oboroženi in pričakovati je bojev. Zamorci so umorili policijskega stotnika "VVilmotha, radi česar so več zamorcev aretirali. Pričakovati je nadaljnih linčanj. Zamorci so pričeli pokrajino ostavljati. * Kralj beračev. V New-Yorku so zaprli kralja beračev, Hermana W. Trub nerja, ki je imel tako razširjeno korespondenco, da je imel tudi svojega tajnika. Triibner je ogoljufal pod imenom »baron Manteuffel« mnogo oseb. Jokal je pred njimi ter jim pripovedoval ganljive povestice o svoji bolni ženi in lačnih otrocih ter je dobil tako mnogo denarja. Triibner ima res ženo in otroke, a ni se brigal zanje in jih je pustil brez vsake podpore, dasi je sam bogat ter je živel razuzdano in potratno. »Berač« je bil ob sojen na pol leta ječe. Društva. — Povodom XIV. glavne skupščine „Zaveže avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" priredi »Slovansko pevsko društvo« v Trstu v petek, dne 15. avgusta 1902 koncert v prostorih »Narodnega doma« v Barkov ljah. Vspored: 1. »Hrvatska korač- nica«, svira orkester. 2. Tittl: »Hudičev delež«, ouvertura, svira orkester. 3. M. Hubad: »Narodne pesmi«, mešan zbor. 4. Waldteufel: »Drsalce«, valček, orkester. 5. Ferluga: »Rožica«, moški zbor. 6. Sme tana: Fantazija iz opere »Prodana nevesta«, svira orkester. 7. Kucken: »Plavaj, ladja moja«, ženski dvospev s spremljevanjem orkestra. 8. Iv. pl. Zaje: »Hrvatski potpo-uri«, svira orkester. 9. Medved: »Popotnika, moški zbor s čveterospevom in tenor-solo. 10. Parma: Intermezzo iz opere »Ksenija«, svira orkester. 11. Iv. pl. Zaje: »Dolazak Hrvataa, hrvatska glasbena slika za tenor-, bariton- in bas solo, moški zbor z orkestrom. 12. Komzak: »Potpouri koračnic«, orkester. 13. »Zavezna«, himna »Zaveze«, pojejo p. n. gg. učitelji s spremljevanjem orkestra. — Svobodna zabava z godbo, petjem in Baeckovimi kupleti. Sodeluje orkester domačega pešpolka Freiherr von Waldstatten št. 97. Začetek koncerta točno ob 6. uri popoludne. Vstopnina 60 stot., (30 nvč); sedeži v prvem redu 60 stot., (30 nvč.), v drugem redu 40 stot. (20 nvč.). — Opozarja se. da se bo koncert vršil ob vsakem vremenu. ODBOR. — Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko. Za redni občni zbor, kateri se bode vršil v četrtek, 21. dan avgusta t. 1., ob 3. uri popoludne v pritličnih prostorih »Narodnega doma« je določen naslednji spored: 1. Pozdrav. — 2. Poročilo o odborovem in društvenem delovanju v preteklem letu. — 3. Poročilo o blagajničnem stanju. — 4 Volitev predsednika in odbornikov. — 5. Volitev treh računskih preglednikov. — 6. Eventualia. — Slovensko pevsko društvo „Lipa" priredi v nedeljo, dne 17. avgusta t. 1., zabavni večer v gostilni g. Poljšaka, Martinova cesta št. 32. Vspored: Petje, ples, srečolov, šaljiva pošta, cc.-iandoli corso ter šaloigra: »Zamujeni vlaka. Vstop prost. Začetek točno ob 6. uri zvečer. — Slov. pevsko društvo v Ptuji. V sredo, dne 20. avgusta, bode ob 6. uri zvečer skupna pevska vaja za zunanje č. pevke in pevce ormoškega in ptujskega okraja v Ptuji v »Narodnem domu«. Književnost. — Avstrijske narodne pesni hoče izdati »Universal-Edition Actienge-sellschaft« na Dunaju (Maksimiljanova cesta št. 11) ter je povabila tudi slovensko učiteljstvo, da nabere vse najlepše slovenske narodne pesni ter jih dopošlje z besedilom in napevom podjetju, ki ga podpira vlada. Besedilo izide v iz virniku in v nemškem prevodu. Želeti je, da se izvoli poseben glasben odbor, ki poda zavodu popolno zbirko naših krasnih narodnih popevk. Telefonska in brzojavna poročila, Dunaj 13 avgusta „Slavische Correspondenz" se piše iz slovenskih poslanskih krogov glede celjskega gimnazijskega vprašanja, da bi učna uprava pač rada slovenske paralelke premestila iz Celja v Gabrje, da bi pa Slovenci privolili v tako premestitev kvečjemu tedaj, če se ti razredi spopclne v višjo gimnazijo. Čemu naj gredo ti razredi iz Celja ven, ko bi morali dijaki v peti razred zopet v mesto iti ? Bolje, da ostane vse pri starem. Slovenci se ne bedo dali iz mesta pregnati. Pol milijona štajerskih Slovencev ima gotovo pravico, da se jim v najbližji okolici Celja ustanovi vsaj popolna gimnazija. Nasilstva ne bodo nobenega dopustili, nego se branili z obstrukcijo. Budimpešta 13. avgusta. Ogrski korespondenčni urad razglaša, da sta se ministrska predsednika Korber in Szell včeraj v Ratotu pegajala zastran nagodbe in prerešetala ves kompleks nagodbenih vprašanj. Korber se je danes vrnil na Dunaj, Szell pa pojde 15. t. m. v Ischl. Berolin 13. avgusta. „Voss Ztg* se javlja iz Belegagrada, da so imeli Albanci v Ipeku shod, na katerem so sklenili, brzojavno prositi sultana, naj Srbiji zaradi zadnjih bojev med Srbi in Albanci na turški meji napove vojno. Albarci da plačajo troške in postavijo potrebno vojaštvo. Grozili so tudi, da prosijo Avstrijo podpore, če jim sultan ne ugodi. Pariz 13. avgusta. V Gauzecu blizu Bresta so po duhovščini naščuvani kmetje in kmetice napadli sodno komisijo, ki je prišla zatvorit ondotno redovniško šolo. Prišlo je do boja. Vojaštvo je napravilo red. Pariz 13. avgusta. Sodni likvidator, postavljen razpuščenim redom, je zaprl tiskarno klerikalnega lista „La Croix\ Asumpcionisti so tiskarno prepisali na ime nekega slamorezca, pa jim ni nič pomagalo. Lizbona 13. avgusta. V portugalski koloniji v vzhodni Afriki je nastala revolucija črncev. Toplice cesarja Franca Jožefa taški trg 9W na južni železnici (postaja za brzovlake) 7 ar od Dunaja — 5E» zdravljenje otvorjeno eelo leto. (1879 —2) Sobe, v katerih se da kuriti In restavracija. Najtoplejši vir na Štajerskem (38'/a° C). Enako učinkujoče kakor Gastein, Pfaffers v Švici. — Največji komfort. — Električna razsvetijava. — Dva prostora za tennis-lgre. — Znatno prenovljeno in Izbojšano. — Ogljlkoklsllene kopeli. — Izborna lega za peščene kopeli. Lastnik: Teodor Gunkel. Topiiski zdravnik: Med. univ. dr. Rudolf Beck, ta čas na Dunaju L, Haarhof 4 7» W Zdaj formalna i/oHa xz vrelcev cesarja Franca Jožefa to ICŽI M milica VUUd plic _ Najboljša in najcenejša, ba pčevalna pijača. — Skladišče za Dunaj in Nižje Avstrijsko pri se pije samo kterlj prosta, okrepčevalna pijača. — Skladišče za Dunaj in Nižje Avstrije M. Willischu, Dunaj, I., Fiihrichgasse IO. Naravnost pa razpošilja oskrbništvo cesarja Franca Jožefa toplic v Laškem trgu. Borzna poročila. Dunajska borza dne 13. avgusta 1002. Skupni državni dolg v notah . . . . 10185 Skupni državni dolg v srebru .... 10170 Avstrijska zlata renta....... 121 55 Avatrijska kronska renta 4% .... 9990 Ogrska zlata renta 4°/,....... 121 15 Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 98 — Avstro-ogreke bančne delnice .... 1596- — Kidditne delnice......... 684 25 London viata.......... 2S9 75 Nemški državni bankovci za 100 mark 117*— 80 mark . . ;......... 2340 90 frankov........... 1906 Italijanski bankovci........ 94 10 C. kr. cekini........... n 26 Žitne cene v Budimpešti dn6 13 avgusta 1902. Termin. PSenica za oktober .... za 50 kg K 674 „ april 1903 ... „ 50 „ „ 7(6 Rž „ oktober .... „ 50 „ „ 592 Koruza ,. avgust 50 „ „ 4'82 „ maj 1803...... 50 „ „ 5- Oves „ oktober . . . . „ 50 „ „ 539 Efektiv. PSenica 5 vinarjev višje. Darila. Upravnfštvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Kranjski abiturijenti 92 K, kot polovica prebitka abituri-jentske veselice v Kranju. — Gospa Josipina Le-binger 2 K in gospdč Amalija Jenko 1 K, obe iz Litije, mesto brzojavnega pozdrava ob priliki velike skupščine. — Skupaj 95 K. — Živeli! Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moli oveni francoskem žganja in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po K 190. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (12—11) Umrl! so v Ljubljani: Dne 9. avgusta: Ana Kavčič, slikarjeva hči, 16 dnij, Reber št. 15, življenske slabosti. Dne 10. avgusta: Marija Slamnik, prodajalka, 47 let, Marije Terezije cesta št. 12, jetika. Dne 11. avgusta: Anton Laharnar, c. kr. profesor, 52 let, Gorapove ulice št. 4, rak. V deželni bolnici: Dne 8. avgusta: Anton Justin, dninar, 65 let, srčna hiba. Jako praktično na potovanju. Nepogrešljivo po kratki vporabi. Preskušano po zdravstvenih oblastvih. ^gr/" Spričevalo Dunaj, 3. julija 1887. neobhodno potrebna Bob&a O v. £ ztl o. Odlični higieniki potrjajo, da je skrbno gojenje zob in ust za naše zdravje neobhodno potrebno. Zlasti se s tem preprečijo razne želodčne bolezni Kot izpričano sredstvo zato izkazuje se „Kalodont", ki spojuje antiseptični vpliv s potrebnim mehaničnim čiščenjem zob (2436-5) na izvrsten način. c M^teorologično poročilo. Višina nad moljem 806-8 m. Srednji tračni tlak 736*0 mm. vgust I Stanje Čas opazovanja barometra © B. Ck > s s Vetrovi Nebo !§ s _ «5 <; v mm. a. » 12 13. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol 733 7 73r>6 35 1 10-8 85 18 8 sr. jvzhod si. jjvzh. si. jug dež j d megla J po L oblač. ^ Srednja včerajšnja temperatura 13 7°, nor-male: 191° Dva učenca z dežele, poštenih starišev, koja imata veselje do trgovine, se sprejmeta takoj v trgovino mešanega blaga na Notranjskem. Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1930—1) Več izurjenih sprejme takoj (1926-1) Josip Pogačnik krojaški mojster v Radovljici, Gorenjsko. Ces. kr. avstrijske državna železnica. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1902. leta. Odhod is £dnb]Ja.tt» jI. kol. Proga oes Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vi-ik v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfe&te, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Solztha! v Ausnee, Solnograd, Ces Klein-Reifling v Steyr, v Lice, na Dona] čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vUk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fruniensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Šelzthal v JSolnojrad, Inomost, 6es Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osebni vlak v Triiiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zeli cb jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Gonevc, Pariz; čez Kiein-Reifling v Steyr, Liic, Budejevice, Piz^n, Msni.ns vare- Heb, Fraucove7ai'8, Karlove vare; Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 4J m popoldne v Podnart Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franžensfeite, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda;. Proga v HovOimatO in V Ka*e<7J9. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 na zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, Gb 1. uri b m popoludne istotako, ob 7. uri 08 xn zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v izubijano juž. kol, Prog-a lx Trbiža, Ob 3. mi 25 m zjutraj osobni vlak a Dauaja čez Amsteiten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda;, Inomosta, Fran-zensleste, Sokiograda, Luica, Stevia, Auajeea, Ljubna, Ce:ovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldae osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marij-nin varov, Piznja, Budejsvic, Soinograda, Liucr-. Stevrs, Pariaa, Geueve, Curiha, Bregenca, Ino-mesta, Zella ob jezeru, Le^d-Oaste.na, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Po^tabla. — Ob 4. avi 44 m po« polndne osobni vlak z Ouai.j, iz Ljubno, Selzthala, Beljasa, Celovca, Monakova, Inomosta, Fran^eusfeete, PontabJa. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3o m zvećer iz Podnarta- Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskaga, Prage, Francozih vaiov, Karlovih varov, Hoba, Marijinih varcv, Piznja, Br.dejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Ceiovca, Poctabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proga Is Hovaga aissta In &ojevj». Oaooai vlaki: Ob 8. uri m 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob s, uri 88 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesti, Kočevja in ob 17 43 sedemnajst triinštirideset 6166 12. es 9 71 devet enainsedemdese t j 131 12. 17 36 sedemnajst šestintrideset 4421 13. T3 9 61 devet enain.šestdeset 39 13. 17 32 sedemnajst dvaintrideset ! 164 — 5. O S-i 14 27 Štirinajst sedemind vaj set 6724 Jermenov za hlače*) — 40 — štirideset 2(i2 > 6. cS 14 13 štirinajst trinajst 4789 Telečak brez nosil, brez tornisterške igle**) 11 14 enajst štirinajst 328 o 7. tO 14 05 štirinajst pet 6478 Nosilo za orodni tornister**) 2 78 dve oseminsedemdeaet 394 ° 8. o 13 96 trinajst šestmdevedeset 5150 • Tornister za naboje**) 7 06 sedem šest 348 nizkih škornjev 9. -O 13 41 trinajst enainštirideset 6085 Pehotni pasovi brez zapone brez ščita — 99 — devetindevetdeset 393 > 10. OD O 13 38 trinajst osemintrideset ! 787 Pasovi za konjike s karabinsko zaponko 1 61 ena enainpetdeset 223 f-i 11. 13 21 trinajst enaindvajset 410 > Pasovi za konjike brez karabinske zaponke 1 11 ena enajst 171 c3 Pi 12. 13 14 trinajst štirinajst 9840 O Tobolci za bodala k repertirkam — 44 — štiriinštirideset ! ; 104 13. o > 13 10 trinajst deset 10332 T3 ■B Nabojnače za peštvo 8 mm mun., brez držala nabojev 2 57 dve sedeminpetdeset i 525 5. 18 31 osemnajst enaintrideset !l640 S Nabojnače za konjico 8 mm municiji 1 01 ena ena 590 6. 18 18 osemnajst osemnajst j 1181 o Sabijeni pas za konj. sabljo in peh. ofic. sabljo 1 75 ena petinsedemdeset "722 7. 18 09 osemnajst devet j 968 Ročni jermeni za konj. sablje — 70 — sedemdeset 853 8. 18 - osemnajst — 5904 Jermeni za puške — 72 — dvainsedemdeset 853 škrnjev 9. 17 40 sedemnajst .štirideset i 230 Tobolec za revolver z nosilnim jermenom 3 34 tri štiriintrideset i 787 10 17 37 sedemnajst sedemintrideset 115088 Plaščni jermeni z dvema zaponkama — 24 — štiriindvajset ■JBO 11. 17 20 sedemnajst dvajset 2952 Plaščni jermeni 45 5 cm dolgi — 15 — petnajst lo9 12. 17 13 sedemnajst trinajst 12792 Oprtalnikov za kuharsko orodje za pešce — 20 — dvajset HE31 13. 17 09 sedemnajst devet i i3i Oprtniceza bobne z nosilom. breztobolcev za kijčke 2 15 dve petnajst •) Od teh je izgotoviti 5° 0 po 1. in 95°/0 po 2. velikostni meri. **) Za telečake, za tornister za naboje, potrebno trstenino za uložke (Rohrplattenstoff-Einsatze) morajo dotični mali obrtniki dobivati po lastni ceni od dostojnega monturskega skladišča. Ista znaša: za tornister.....................— K 78 h tornister za naboje 1 „ 11 „ Tornistri, za katere so se rabili drugi vložki trstenine, kakor jih daje monturska zaloga, se ne vzprejemajo. (1910) Jednotna cena Jednotna cena Število ln nazvanje zalaffalnih vrst v itivikah v pismenih Število ln nazvanje zalagalnih vrst v številkah v pismenih K h kron helerjev K h kron helerjev 131 Oprano jermenje za bobnje _ 68 _ 08eminšestdeset 1968 kom. Motvozna uzda 1 18 ena osemnajst 426 > o Oprtalnik za kuharsko orodje za konjike — 81 — enainosemdeset 656 Gornje oprtovnice 3 42 tri dvainštirideBet 116 Ovojev za taborske sekire — 23 — triindvajset 984 Spodnje oprtovnice 2 96 dve šestindevetdeset 98 komai Ovojev za četne svetilke 2 41 dve enainštirideset 1181 parov Stremenski jermeni 2 66 dve petinšestdeset 151 Ovojev za lopate za peštvo 1 48 ena oseminštirideset 3968 Zadnji stranski pritezalni jermeni — 64 — štiriinšestdeset 938 Ovojev za sekira e krampe za pešce — 75 — petinsedemdeset 1968 srednji - 74 — štiriinsedemdeset 674 Tobolcev za sekirne krampe — 46 — petinštirideset 787 > o Sprednje jermenje 2 80 dve osemdeset 656 Pritrdilnih jermenov za sekirne krampe — 09 — devet 1706 •a m Hlevnih podponcev brez priuevni«'.***) 2 99 dve devetindevetdeset 706 parov Usnjati ovoji za nosila — 24 — štiriindvajset 1069 kom Nakladni tornister za nabojnačo (novi vzorec) 17 04 sedemnajst štiri 1181 Glavna stojala 1 84 ena štiriinosemdeset 5904 Sprednji nakladni jermeni — 46 — šestinštirideset 1312i kom. Drogovne uzde 1 30 ena trideset | 722 Podkovna torba s pripenjalom 2 06 dve pet 1509 Motvozno stojalo — 94 — štiriindevetdeset 11968 Hlevni uzdni prip jermen b. kljuke, b. opone in trna 1 09 ena devet *) Od teh je izgotoviti polovico po prvi, polovco po drugi velikostni meri. Obrazec A. Slavni trgovski in obrtni zbornici v Kolek 1 K Podpi sana obrtna zadruga v.........kronovini............. okraj.........izjavlja 8 tem, da je pripravljena dobavljati obuvala vsake vrste in številke velikostnega razreda1) po cenah, objavljenih v razglasu državnega vojnega ministrstva oddelek 13, št. 1435 z dne 26. julija 1902 v zmislu določil tega razglasa, ki so ji v popolnem obsegu znana, in kojim se popolnoma podvrže. Seznam (seznami) onih članov zadruge, v katerih imenu se vlaga ta ponudba od podpisane zadruge, je (so) priložen(i). N........dne...... 1902. Podpis. Obrazec B. Seznam9 onih malih obrtnikov čevljarske (sedlarske, jermenarske itd.) stroke iz kraja*)........ ki so pooblastili svojo podpisano pristojno obrtno zadrugo, povodom razglasa državnega *) Ponudniki za oboroževalne in jezdne vrste naj izpuste besedo „obuvala vsake vrste, množine in velikostne vrste", mestu tega pa je navesti število in vrsto sorte, katero hote dajati. Vostalem se zaradi pravilne oblike seznama opozarja na točko 1. razglasa. s) Vsa vpisovanja v ta zaznamek morajo biti s črnilom. 8) Če obsega zadruga več krajev, potem je sestaviti za obrtnike vsakega kraja poseben seznam. Istotako je za Dunaj za vsak okraj narediti poseben seznam. vojnega ministrstva, odd. 13, št. 1435, z dne 26. julija 1902 razpisane dajatve, vložiti ponudbo v njih imenu, da sprejme dotično naročilo, da preskrbi oddajanje naročenih vrst in da dvigne zasluženi znesek. 3P o s a. aao. aa. 1 Is. m. a 1 i h. o ertnlko v krstno ime in priimek stanovanja Lastnoročni podpis ulica I hišna številka . . . 1902. N. N. (Podpis obrtne zadruge.) Oblastveno potrdilo. Da so gori označene........l) osebe res podpisani obrtni zadrugi kot člani pristojne in kot samostojni čevljarski (jermenarski itd.) mojstri zapisane v obrtnem registru ter stoje v predpisu davka, da se s tem potrjuje. N. N. \Oblastveni podpis.) N. dne 1902. O Tukaj je navesti število v seznamu se nahajajočih ponudnikov z besedami. Vostalemse zaradipravilne oblike seznama opozarja na točko 2. razglasa. Brzojav! Na splošno željo p. n. celovškega občinstva ostane Togo- in Mandingo-karavana do sobote, dne 16. t. m., v Celovcu. U £jubljaiti v „]farodnem domu" prično se predstave v nedeljo, dne 17. do srede, dne 20. avgusta. Ravnateljstvo. (1916) KlecIfcLzra. iza. ^EuLirriife ppodafata brinovec in burski liker Frana Cveka iz Kamnika. b(178M) V najem se odda gostilna s prodajalno ležeča tik cerkve. (1881—3) Istotako se odda v najem mlin in žaga. Kje? pove upravništvo »Slov. Nar«. m tihe najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-148) Najboljše sredstvo je amerikanski Tanglefoot ki ne dobi v vsaki boljSi prodajalnici po 5 kr. pola. Rokavice iz tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrste kakor tudi (2626—73) vi i ■ kožice za snažiti v različni velikosti po nizki ceni pri Alojziju Persche Pred škofijo 22. Pisarna c. kr. notarja dra. Karola Schmidinger nahaja se (1924—i) v Bahovčevi hiši št. 9 I v Sodnijskih ulicah* v Kranju. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo prodajalno ur, zlatnine in srebrnine zelo povečal, ter v to svrho izdal tudi nov krasen cenik, ki ima blizu 600 podob, in katerega pošljem na zahtevo vsakemu zastonj in franko. V zvezi sem z največjimi evropskimi tovarnami Fine žepne ure dobivam naravnost iz prvih švicarskih tovarn v veliki množini, zato mi je mogoče prodajati jih po jako nizki ceni. Prav to je tudi vzrok, da razpošiljam blago dan na dan v vse domače kraje, pa tudi v inozemstvo, zlasti v Ameriko. Mnogo denarja si vsak prihrani, kdor rabi dobro idočo uro, ali razno blago iz zlatnine in srebrnine, ako se obrne do moje tvrdke, ker po tej nizki ceni ne prodaja nihče drugi tako dobrega blaga. — Da je moje blago res fino in vsakemu povšeči — ker takoimenovanega dunajskega blaga sploh nimam v zalogi — dokazuje na stotine zahvalnih pisem, ki so vsakemu pri meni v pregled na razpolago. Z odličnim spoštovanjem • s* mm J n. (1932—1) Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.