124. številka. Ljubljana, v četrtek 1. junija. XV. leto. 1882. i Izhaja vsak dan tvečer, izimši nedelje in praznike, terveljapo poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta h gld., M Čttrl lota 4 g]d. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četi-t leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 ki*. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. n HMMC, po 30 kr. za četrt leta — Za tr.je dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vočkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vvačajo. — Uredništvo in upvavniStvo je v Ljnbljani v Frana Kolmana hiSi „Gledalifika stolba". U pravni fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenci v Zagrebu. (Dalje.) Tudi pri pevcih, v gostilni „pri kroni" vladalo je presrčno veselje. Govorili so dr. vitez B'eiweis, Folnegovič in drugi. Popoludne napovedana je bila ljudska veselica v Maksimiru, prečarobnem parku zagrebškega ma džarona in kardinala Mibajloviča. Grada načelnik dr. Hofman ukazal je poškrof>itt cesto do tja, tako, da nas nij nadlegoval prah, ko smo za svojimi zastavami korakali po njej. V Maksimiru samem razvilo se je tako življenje, da smo mi Ljubljančani, navajeni filisterskih svojih razmer, na široko odpirali oči, in da smo se čudom čudili. Park sam je nekoliko zapuščen, in naprave in stavbe po njem silno zanemarjene. Vse se hoče podreti in če se ne bode v kratkem restavrira!o, zlezle bodo nekega lepega dne ute in hišice na kup, da ne bode dru-zega, kot šibra pri šibri. O zagrebačkej eminend se je nam pripovedovalo, da si kupuje v Pesti palače. Če bi gospod prelat le drobtinico bogatih svojih dohodkov vporabil v popravo naprav v Maksimiru, bil bi to jeden najkrasnejših parkov, kar jih ima Avstrija! Ali če je človek kardinal v Zagrebu, a če pri tem s svojo ljubeznijo vedno zunaj hrvatske zemlje korenini, potem se pač ne sme zahtevati, da bi se za škofijski svoj park mnogo brigal! Srce pa je nam krvavelo, ko smo opazili, da je predivni Fernkornov sveti Jurij, postavljen takoj pri vhodu, isto tako odločen za razpad, kot vse drugo v parku. Dež in sneg razglodala sta uže srčnega svetuika na mnogih mestih, tako da ti zijajo iz telesa in obleke obilne razpoke nasproti! Če Be ne bode hitro kaj učinilo, skapala in stajala se bodeta svetnik in konj prav kmalu z vložnega kamena, na katerem sedaj stojita v revnej bodočnosti! Pod mogočnimi dobi, ki so parku prvi kras, šumelo je burno življenje. IWna pevska društva ušatorila so se tu in tam pod seuČDatim vejevjem Slovanska pesen pretresavala je zrak; pri posameznih taboriščih pa se je navdušeno govorilo. Tu pri ognji pekla se je pečenka na drogu, ondi pod grčuvim hrastom pa je tekel vir pive in vina. Nekov do-vtipnež postavil je bil tik peščene steze mogočen sotl ter z mogočnimi črkami zapisal nanj: refoško. Če pa si prišel z žejnimi rastmi, pritekla je iz soda voda. Na travniku pripravilo se je telovadišče. Ljubljanski Sokoli odlikovali so se na drogu ter pro-vzbujali obilo ploska. Isto tako odlikoval se je hrvatski Sokol. Njega učitelj, gospod II oh man, je s preveliko preciznostjo izvršil nekatere pretežavne komade! Mej tem so se slovenski pevci udomačili v restavraciji pri vhodu v Maksimir. Naš kvartet — njemu na čelu Meden — napravljal je senzacijo tako, da je na tem mestu sloveusko-hrvatsko navdušenje vskipelo na najvišji vrhunec! Pozno v večeru zapustili sino poetični Maksimir. V mestu, v svečanostnem poslopji, pričel se je ko mers ter trpel do poznega jutra. Pri tem komerzu ogovoril je gosp. dr. Milan Makanec, cvet hrvatskega /govorništva in jeden najblažjih prijateljev, ki jih Šteje narod slovenski mej narodom hrvatskim, Slovence ter s prežarovitimi besedami nagLševal po trebo hrvatsko-slovenske sloge. Žal, da nijmamo go vora, da bi ga objavili! Drugo jutro imeli so pevci slovenski z drugimi društvi skupno vajo. Sokol hrvatski pa je napravil s Sokolom ljubljanskim skupni izlet v okolico zagrebško. Vozilo se nas je (pod vodstom drazega nam prijatelja in presimpatičnega predsednika hrvat skemu Sokolu, gospoda dr. Fona) kakih petdeset vozov, in če si se ozrl po gozdnej poti nazaj, videlo se ti je, da se vleče velikanska krvavo-rudeča kača za tabo. Z zelenega gričevja zrli smo na zlati Za greh pod sabo, ter daleč tja * mehko planjavo, po katerej se je v srebrne) progi vila hrvatsko-sloven-ska Sava. V istini, lepše lege od one, s kojo je Bog blagoslovil mesto Zagreb, si misliti ne moremo! Vrhu hriba pričakoval nas je odličen Hrvat, ter nas v svojej vili po starej slovanskej Šegi pogostil z vinom. Bog ga živi, vrlega nam gostoljuba, njega, in krasno mu gospo, ki je prijaznost sprejema s svojim udeltženjem povekšala! Povrnivši se v mesto, napočil je čas za slovesni koncert. Podali smo se torej v svečanostno zgrado, kjer se je uže vse trlo odličnega poslušalstva. Opazovali smo obilo prvih hrvatskih glav in opazovali tudi velik venec hrvatskih krasotic. Naj-impozantnejši pogled pa je bil na oder, kjer je pod zapovedništvom gospoda Jurija Eisenhuta stalo nad pet sto pevcev. Da se je pelo in godlo umetno, veličastno in dušo pretresajoče, o tem mi nij treba pisati! Gospod Meden briljiral je s svojim „popotnikom", ter ga moral ponoviti. Da je dežilo in lilo ploska od vseh strani j, tudi o tem mi nij troba pisati! Mogočne občutke vzbujal je koncert, in vsi smo ga zapuščali z zavestjo, da je slovanska pesen obhajala ta dan jednega svojih največjih in pravično zasluženih triumlbv! Po koncertu podali smo se k fotografu, kjer so se fotografirali načelniki društev s svojimi za-* stavami. Potem se je fotografiral tudi Sokol hrvatski skupno s Sokolom ljubljanskim. (Vsaka slika dobivala se bode za ceno 1 gld. Kdor si slučajno želi imeti jedno ali drugo, obrne naj se do gospoda pevovode Vojteha V alente ali pa do dr. Ivana Tavčarja.) Ob treh imeli smo v lesenem svečanostnem poslopji sijajen banket. Pri sedmih dolzih mizah sedeli so gostje, kakih SOO osob. Zbrala se je bila inteligenca hrvatska in poka/alo se nam je mnogo izvoljenih, kojih ime jo uže davno prekoračilo mejo LISTEK. Pismo. Gospod urednik! Zadnjič sem bil pa zopet jedenkrat na Vrhniki! Imel nijsem sicer nikakeršnih opravkov, ali tedaj mi je v mojih hribih postalo takisto nekako dolg čas in hipoma sem bil sklenil, preskakati tistih par jarkov, katere preskakati mora izmej nas hribovcev vsakdo, če hoče priti v vrhniško davkarijo in tam odšteti trdo zaslužene svoje denarje! Ali jaz ne premorem ničesar, in davkov ne plačujem nič, zato pa tudi pred ljudmi nič ne veljam! Vrjemite mi torej, gospod urednik, da sem v oni dan šel na Vrhniko iskat le kratkega časa. In ko sem takisto stopil na vrhniška tla, hipoma sem se spomnil, kje sem in kje stojim! Zato pa sem napravil svojemu obrazu resno podobo in ubral sem drobno gosposko hojo! Preobdali so me takoj zgodovinski spomini! Id ko sem se spomnil, da se tukaj zabija kol za nemški most do Adrije, tedaj spreletel me je svet strah, in obraz svoj sem položil v najresnejše gube. Uže borovniški most, ki sem ga šel nekoč navlaše gledat, uže ta je velik — tako sem si mislil, — kaj li še nemški most notri do adrijanskega morja! In predstavljpti sem si skušal velikanski kolec, ki se z velikanskim trudom in v velikanskej resnobnosti zabija v vrhniška tla za velikanski nemški most! Ali povem Vam, gospod urednik, da pri tem mi je duh medici in v glavi se mi je jelo vrteti pred tem resnim in ogromnim prizadetjem! — Stopil sem v gostilno. Prinesti si dam kupo dobrega „istrijancaM, in ker so me opomnili, da je zdaj čas obedovati, zvrnil sem v se malo juhe in potisnil po grlu na-vzdolž nekaj koščekov mesa. Bil sem jako slabe volje! V tistem hipu priziblje se v sobo moj prijatelj, gospod Ješprenček. (Ješprenček! Moj Bog, ta priimek je zares čuden! Vender se ga je popolnem privadil moj prijatelj Ješprenček.) Takoj j> videl, da sem čmeren in preplašen. Zakaj, — tega nij vprašal, a nekoliko druzih odgovorov izvlekel je pač iz mene. Gospod Ješprenček je tudi odkosil, jaz pa sem bil še vedno čmeren in preplašen! Ali tedaj me je prijatelj Ješprenček potipal za pravo žilo, da sem kar odskočil! nTi!" mi jo dejal, „ali greva na Črno kavo?" — Črna kava! Bog nam grehe od- pusti! Ko smo se na Dunaji opoludne v Bkuhinji* natepli za Šestnajst soldov „ gol jasa" in nbuhteljnovM, pohajala nam je sapa, tako smo tekali na črno kavo k Troparju in Sedlačku. In tam smo se stegnili po stoleh kakor baroni, ki so ravnokar obedovali same slavčje jezike! Ali to nam je bilo vse jedno, — zjutraj nijsmo pili bele kave, hodili smo v „kuhinjou obedovat in večerjat, le da smo imeli po kosilu — črno kavo! In kako se nam je tedaj dobro godilo in dobro zdelo! Vi, gospod urednik, imate najbrže slične spomine iz študentovskih let! Nu, in od tistih mal je črna kava po kosilu zame nekaj posebnega ! To je dobro vedel tudi prijatelj moj, gospod Ješprenček, in v resnici sem bil menj čmeren in menj preplašen, ko sva stopala proti kavarni. Lezla sva tedaj prav počasi po širokej cesti, ki vodi iz Ljubljane preko Vrhnike pa v Trst Govorila sva z gospodom Ješprenčkom vsakatere stvari, zlasti take, ki bi jih očitno ne Brnela! In res sva hipoma obmolknila, ko mi prijatelj Ješprenček reče: pst! tam le gre pa Karol Obreza! Jaz pa sem s svetim strahom čakal, kdaj da bom smel sneti klobuk z glave in počastiti visocega (pa je res dolg!) gospoda! Ali gospod vkrene drugam in ne mimo hrvatske zemlje. Stoloravnatelj bil je dr. Mazura, ki je z lepimi besedami pozdravljal pričujoče. Pri celem banketu vladal je prečuden red, isto tako kakor sploh pri celej svečanosti, kar morda oij bilo vsakemu všeč. Kakor se je nam pravilo, ima hrvatski narod mnogo licemernih, tajnih nasprotnikov, katerim je te dneve srd dušo moril. Po lojalnem običaji napilo se je najprej caru in potem prevzvišenemu bauu, ki jo je bil za te dni v Slavonijo potegnil, da bi mu treba ne bilo, svečanosti oticijelnega pečata na čelo vtisniti ! Gjuro Kovačevič napil je potem zagrebškemu mestu in njega načelništvu, ki se je pri tej svečanosti obnašalo, kakor se je le naše srce želelo ! Za tem govornikom izprosil si je besedo dr. lvau Tavčar ter govoril tako le: Gospoda! izborna družba! Pri nas smo v prvem pričetku naroduega razvoja opazovali, da se je na višini narodnega žizljenja tik slovenske kujige takoj tudi prikazala slovenska peta pesen! Tlačeni narodi imajo dvojno glavno orožje, s katerima se bojujejo proti narodnim nasprotnikom. Domača knjiga — prvo orožje — podobna je ostro brušenemu meču, s katerim se presekavajo argumenti, s kojimi nas hočejo narodni naii sovragi preprečiti iu preslepiti, da bi ne opazili resnice! Ali domača knjiga je orožje, ki ga sučejo samo olika nejii v uarodnej množici, domača knjtga je orožje, ki posebno v pričetku narodnega razvoja nema istega vpliva, kakor ga ima drugo orožje, katero zovem donuu-e petje! Moč petja jo neizmerna, iu kakor je nekdaj Orlej a svojimi harmonijami življenje izbujal v mrtvej skali, tako je vbrano petje še sedaj prvo sredstvo, s katerim se omajajo potUJČena iu poiiemčena srca, da se odpro narodnemu mišljenju in uarodnej zavesti ! Pri nas Slovencih je od nekdaj za narodnosti provzbujo mogočno delovalo, ter še vedno deluje. In če se imamo za svoje napredke proti Nemcem v prvej vrsti zahvaljevati siovenskej knjigi, moramo pa tudi slovenskemu petju za mnogo, mnogo dobrot hvaležni biti, ki jib je nam pri vodilo v deželo ! Tu, gospoda, dovoljeno naj mi je, opozoriti vas na pre-karakterističuo prikazen! Takoj, ko se je vzbudilo pri nas narodno petje, takoj v istem trenutku pričele so k nam čez granico vašo v množicah prihajati hrvatske pesni. In hrvatske melodija združile so se z našim pjtjein tako tesno, da se sedaj pri nas hrvatsko petje od slovenskega nič več ne loči! Povsod, kjer se pri nas poje slovensko, poje se vmes tudi hrvatsko! Da, gospoda moja, hrvatska pesen je nam Slovencem kulturnega pomena, hrvatska pesen bila je nam Slovencem orožje, s katerim smo podili Nemca iz dežele! (Burni živio-klici.) Iu sedaj smo uže tako jedini, da so vaši skladatelji tudi naši ! V muziaitliin h sferah vlada mej nami in vami UŽe taka jedmost, da se ne sme več o dveh narodih govoriti, nego o jeduem samem narodu! Mi Slovenci ne imeli bi ničesar proti temu, če bi se tudi v kul- naju, moj prijatelj pa mi je zopet pripovedoval, da Karol Obresa ima velike zmožnosti, zlat značaj, splošno veljavo, da bode še tekom tega leta jedno-glasno za župana izvoljen, da on sicer te časti ne mara, a da ga hote imet občaoje, ker je zares vzgleden mož. In konečno je moj prijatelj Ješpreu-ček v svojej domoljubnosti obžalovali zakaj je Slovencem usoda tako nemila, da ne smemo šteti k svojim take glave kot je Karol Obresa nu Vrhniki. „Koliko bi bili mi Slovenci na boljšem in koliko naši Nemci na slabšem!" — vzdihnil je domoljubno moj prijatelj, gospod Ješpreuček. Ali tolažiti ga jaz tedaj nijsem mogel več! Uže mej njegovim razlaganjem jel sem se z nova tresti po vsem životu, ker od nekdaj se bojim veličin iu slavnih mož! Iu tedaj sem se tresel tudi pred velikim Nemcem Karlom Obrezo, kakor mi ga je poetično opisoval gospod Ješpreuček. Ali še druga prikazom mi je bila tedaj prišla, da nijsern mogel tolažiti prijatelja Ješprenčka! Še druga prikazen! Le malo korakov še sva imela s prijateljem do kavarne. Ondukaj pa zagledam pred kavarno stol. Ali ta stol je bil — prazen! Prazen! Hipoma sem se bil tedaj v duhu turnem in književnem pomenu ne govorilo več o i dveh narodih, to je o narodu hrvatskem in sloven- i skem, nego o jednem samem narodu, to je o narodu hrvatskem. In jaz, za svojo osobo, gospoda izborna, sem trdno prepričan, da bodo naši potomci 1 doživeli nekdaj srečne tiste čase, v katerih bode do-polnena narodna ta naša jedinost! AH za danes pijem v Čast hrvatski pesni, ki je po Slovenskem od nekdaj budila narodno zavest, ter jo še budi, — v Čast in slavo hrvatski peti pesni, in glavnemu go-jitelju njenemu, prvemu hrvatskemu pevskemu dru- ! štvu „Kolo". „Kolou naj živi, naj cvete mnogo, < mnogo dni! i Po tej uapitnici dofivel je govornik nepričako- i vano čast, da so ga dvigndi na rame, ter po dvo- | rani okrog nosili! „Koluu predsednik zahvalil se je v i imenu svojega društva; potem pa je gospod dr. Ar- < nold govoril naslednjo, prevzvišeno napitnico: Gospodo! Da Vam pričam prion, priču sitnu, ali misaonu, | priču vriednu, da ju saslušate, priču vriednu, da ju razmislite. i Izpod velebnoga gorja, a sried starovjeke šume , čaroban Vam kraj. Nad tim krajem tišina viekovah, koju kida riedki cik djetinji. Odkle cik ? — Pod prastarom Upom bajni Vam se prizor kaže. Sjedi majka — veličajan lik — sjedi sankoin za rob- ] Ijena. Majka sniva, a! ina bili tvrdi sanci, još u snovih kriepke su joj ruke, jošt u snovih objimajoj svaka do dva Bn&žna sinka. ludna majka, još čudnija djeca. Djeca živa, djeca budna UZ usnulu majku. Al gle jada ! Desna nemogu do lievih, lieva nemogu do desnih, pa i ono dvoje i opet dvoje sad se nadje, a sada se tudji, jer jim neda — tudje trnje i domači korov, koje oboje u okol šikarjem poraslo, u šikarje poraslo i obraslo krilo mnjci, a bokove djeci. Al kad šumom zaurlaju zvieri, zvieri hude tražeč pliena, tada se i kroz trnje tvrdo i kroz korov hudi traže, pa i uadju ruke djece, ako ne BVe, to bar s jedne strane. NeCU dalje pričati! Neču pričati, kuda s trnjem, proguto ga pakao; neču pričati, kuda korov, sudilu mu nebo; neču priCuti, kuda sanci majke, blagoslo-vio jih Višnji; — neču pričati, jer se mute oči, neču pričati, jer je dan veselja, gdje u ruci brata leži opet bratinska mu ruka. Zdravi da ste, braeo nam Slovenci, po sto put da ste nam Vi zdravi, jer nam u Vas otačbina Vaša šilja umnost, čitalčani vnedui, šilja srce, pjevci mili, šilja snagu, sivi sokolovi! Da ste zdravi, bračo nam Slovenci, sastali se i nerastaU više ; um i srce i mišice naše neka budu u\iek složne, uviek jedne, uviek kadre, braniti nam ono, što je naše! Bog Vas podržavao, kriepio, živio! Bog podržo s Vami i vjeru, vjeru tvrdju od dušmanske mržnje, preselil nazaj v otročja leta in na novo sem občutil vso tis.o veliko srečo, kadar Bem smel z materjo na Vrhniko. In spomnil sem se, da sem bil posihmal še velikokrat na Vihoiki sam rli v družbi. Šinilo mi je mnogo, mnog J potov pred dušo mojega spomina! Ali vsakokrat vidim še zdaj v duhu ob dolo-cenej uri pred kavarno stol! Ali ta stol tiste dni nij bil prazen, kakor je prazen denes! Tiste dni sedeval je na njem ravno tik uhoda gospod Alojzij Mul ley in to vsak dan ob določenej uri! Iu nehote si ga moral pozdraviti, če si hotel piti črno kavo po kosilu! Ta dan pa je bil tik vrat stol prazen, in na njem gospod Alojzij Mulley nij sedel! Zato pa sem se tedaj sklonil k prijatelju Jtšprenčku in boječo sem ga vprašal: „ ali je bolan V" Gospod Ješpreuček pa je ne to vzdignil pisani svoj solnčnik in pomeril tja nad uhod kavarne. In meui je bilo Zdajci vse, čisto vse jasno! — Prijel sem se za glavo, morebiti pa se vender motim. Ali motil se nijsem, vse je bila gola istina! In v tem hipu zgubil sem ves strah pred vrhniškim kolcem za nemški most, tresel se nijsem več pred Karlom Obreso, ker takoj sem uvidel, da gospod Ješpreuček je le . nespodobno in bridko- šalo izbijal iz Karla Obrese \ t da se kroz sve molbe, kroz sve želje slovenskoga naroda proplice duša i srce bratskoga naroda ! Još jedan put: da Vas Bog poživi! —-- (Konec prih.) Politični razgled. Notranji* dežele. V Ljubljani 1. junija. Binkoštni prazniki nam v notranjej politiki nijso prinesli posebnega nič. Še celo voditelji takozvane zedinjene levice napravili nijso te počitnice nobenih exkurzov v svoje volilne okraje, kot je to sicer njih navada. — Zborovali pa so te praznike češki zdravniki v Pragi z vednostnimi svrhami. Predavanj in posvetovanj teh udeležilo se ie tudi 70 gostov s Poljskega. Pri tem pojavljala se je lepa slovanska vzajemuost in češki listi govorijo v iskrenih izrazih o pobratimiji Češke in Poljske Tudi nas to močno veseli. Nemškoliberalni listi pa pihajo od jeze da sta bivala Poljak in Čeh nekaj trenutkov pod jedno streho. — Zbor so imeli v Pragi tudi delavci in mej drugim z ostrimi besedami obsojali časopisje „liberalnih" Nemcev. — Včeraj izjavlja uradna „Wiener Ztgw zakon o eolnini in davku na petrolej; tedaj zadobi zakon ta svojo moč v 1. dan septembra 1882. List „Pester Lloyd" poroča, da skupni finančni minister je uže določen in sicer pl. Kailay, na katerega se je koj tedaj mislilo, ko je popeejšnji minister Szlavy odstopal. Dolgo ne bode torej tega, da se razglasi novo imenovanje in bode konečno ta kriza rešena. V Nlozifl nastopil je deželne vlade novi vodja Bacquehem svoje delo v 25. dan maja meseca. Napravil je sploh prav prijetne utise. V svojej okrožnici na podložne si uradnike priporoča jim, naj se ozirajo na potrebe naroda. Upamo torej, da se Slovanom v Šleziji jednakopravnost kratila ne bode. Wj jujura podrobnejih poročil nij. Vojaki nadaljujejo preiskovanje na vseh straneh, da bi se vstaja popolnem zatrla. Vuaiije države. „Novoe Vremja" poroča, da je v višjih vla-dinih krogih iz strateg i šk i h razlogov kot neob-Lodno nujno priznano, da se na zapadnej meji Kupuje napravijo železnice, tako n. pr. od Minska do Brest-Listova. Skupščina »rl>ska, v katerej vsled zadnjih volitev opozicijonalci prevladujejo s 70 glasovi, snide se v 21. dan t. m. Zmešnjave v Egintii dospele so zadnji čas na vrhunec. Preteklo soboto bil je Arabi paša a svojimi minstri odstojul in mislilo se je, da z novim iniuisterstvom bode vse dobro. Ali do nove vlade nij prišlo in Kedive je zdaj največji revež, odvisen celo v življenji le od milosti Arabi paše, ki s svojimi vojaki gospodari, kakor mu drago. Angležem in Francozom je veliko do tega, da se v Egiptu ustanovi mir, a vsi poskusi, naj bi turški sultan Kedivi pripomogel zopet do veljave, so se ponesrečil'. Turčija pa bi rada le. z vojaki udarila v Egipt in tako mir napravila, to se pravi, sama bi s- rada usedla v deželi. Sploh bode najbrž treba, da vse evropske oblasti v porazumljenji poravnajo to zadevo. in njegovih »lepih" lastnostij! Na drugej strani pa sem dobil zavest, da za gospoda Alojzija Mulleva in njegovo nemštvo na Vrhniki niti toliko prostora več nij, da bi človek sedel in se „za po kosilu" odpočil! Gospod urednik! Ob kratkem vam bodem zdaj stvar razložil. Nad durmi vrhniške te kavarne visel je dolgo vrsto let napis „Caflehaus", tako, da je bil zadnje dni uže jako bled, ostuden [in jetičen, kakor je ostudno in jetično vse to nepotrebno nemštvo v slovenskih naših pokrajinah! In pod to isto rujavo desko z bledim nemškim napisom prinašali so dan na dan stolec in nanj se je usedal stari nemškutar gospod Alojzij Mulley! Ta penzijonirani sodnik, zdaj pa še zmirom c. kr. notar, prodajal je njega dni češplje, kimal nemškutarskim svojim kolegom v deželnem zboru iu dvakrat *li trikrat predlagal „konec debate". Ali konečno prišel je tudi zanj konec debate in izbral si je bolj ponižen delokrog! In v petek in svetek, brez razločka hodil je počivat na stolček pod nemški napis in sicer temuo obličje mu je vsikdar sijalo, ko je takisto, kakor Cerberus podzemeljski svet, stražil blagor nemških svojih duš, ki so za njegovim hrbtom v kavarni prodajale slabe, Dopis i. ■z Celja [Izv. dop.] (Zauimljive prizore v boju za vpeljavo slovenskega jezika v uradih) imamo zabeležiti pri sodniji celj-skej. — Tamkajšnji narodni advokat je od leta 1876. do 1881. m rno vlagal slovenske tožbe in prošnje, in jih dot-ival rešene deloma v nemščini, in nikakor ne redko tudi v slovenščini in priznavati se mora, da se v tem času tudi nij pojavljalo nikako zaničevanje ali razžaljenje proti našemu jeziku in našemu narodu, ne od strani uradnikov — niti od strani nemško mislečih celjskih advokatov. Še le od dobe tistega za Slovence jako neugodnega ukaza g. "VVaserja, s katerim je priobčil razsodbo najvišje sodnije, uničujočo slovensko razsodbo zar»d jezika, se je vse to čudno spremenilo. — Da so uradniki odbijali slovenske vloge od tistih mul, je 'tak znano, zauimivalo pa je nas obnašanje nekaterih celjskih advokatov proti slovenskim vlogam po tistej dobi! Da se je g. dr. Glantschnigg še večkrat pritoževal na višje sodnije samo zavoljo tega, ker so bile vloge pisane v slovenščini, je uže znano. Pa tudi dr. Langer, prej še precej zmeren v svojem političnem obnašanji, začel se je poskušati. — Bil je zavoljo slovenske tožbe postavljen za kuratorja umrlega zatoženca. Pred razpravo poravnal se je tožitelj s pravim tožencem izven sudnije, g. dr. Langer pa je prišedši k obravnavi, tirjal mej drugimi za stroške, — za prestavo slovenske tožbe v nemščino 5 gld. ter je v istini pokazal nemško pisano prestavo. Dr. Srnec, tožiteljev namestnik ugovarjal je, da nikakor ne gre, da bi morali Slovenci pri domačih sodnijah razen drugih tožnih stroškov, plačevati še prestavo na nemški jezik. Mnogokrat pride slovenski kmet s slovenskim dolžnim ali drugimi pismi k odvetnikom, a nečuveno je do zdaj, da bi Slovenec moral plačevati kazen za svoja slovenska pisma, ali celo za to, ker nemški ne zna. Dr. Langer pa je vedno terjal stroške za to prestavo ter zato prosil za odmerjanje tudi teh stroškov in sodnik mu jih je odmeril za to prestavo na 2 gld , vseh stroškov pa na 7 gld. Po pritožbi dr. Serneca zavoljo teh 2 gld. za prestavo je c. kr. višja sodnija zavrgla celi odlok rekoč, da je vsa obravnava ničeva, — ker je tožba bila slovenska in po tem takem bi dr Langer ne dobil čisto ni<\ (Se ve da se je vse to zgodilo pred objavljenjem novega ukaza pravnega mi-nisterstva.) Dr. Langer se je pritožil na Dunaj, rešitve o tem pa še nij. Najzanimljivejše za nas pa je, kako postopajo dr. Glantschnigg, dr. Stepischnegg in pa dr. Langer s slovenskimi vlogami, katere so bile vložene v najnovejšem času. Tukajšnja sodnija reševala je od časa najnovejšega pravnomicisterskega ukaza do zdaj sloven ske vloge deloma v slovenskem, deloma v nemškem jeziku. Od vseh teh imenovanih advokatov pa so uže vložene pritožbe zavoljo rabe slovenskega jezika, — sovraštvo zoper našo narodnost se tedaj nadaljuje, ti gospodje nijmajo niti toliko pravicoljubja, da bi mogli spoštovati najsvetejše čutje Slovencev, namreč ljubezen do maternega jezika, — in veoder hočejo biti namestniki in zagovorniki Slovencev, ker so advokatje mej Slovenci! Pa kaj se hoče zahtevati (ne govore dalje od dr. Langerja) od odpadnikov, kakor sta dr. GI. in dr. St. V! Od tacih ne moremo pričakovati kaj dru-zega, kakor da pO vsem svojem dejanji zatajujejo vse, kar je narodnega in da se protivijo proti vsakemu razvijanju Slovencev, to uže leži v pojmu in v naravi odpadnikov. Slovenec je, pa pravi, da je Nemec, kar mu pa nikdo ne verjame, kakor k večemu kakšen nemškutar. Radi bi mi le vedeli, kaj občuti tako Slovencem sovražen odvetnik, če se pogleda v zrcalo, — in zagleda Slovenca v njem! — po nemško zavite šale in brez skrbi slavno razgrajale. To so bile za gospoda Alojzija Mulleva najslajše ure! Ali pred dobrim tednom so zavedni možje šli ter uničili, kar se je preživelo! Itujava deska z nemškim napisom padla je na tla in se razbila, na njeno mesto pa je prišel uov slovensk napis „kavarna". — Drugi dan po tem pa gospud Alojzij Mullev nij več sedel ob tistej uri na stolcu pred kavarno in za njegovim hrbtom se odslej nij več zbralo tisto pol pesti smešne vrhniške iipiu-škutirije pod nadzorstvom nadepolnega nemškega pijonirja Karla Obrese ! — Konec! Stopila pa sva tedaj brez strahu v prerojeno kavarno, jaz in moj prijatelj gospod Ješprenček. S posebno slastjo srebala sva tedaj črno kavo. Pogovarjala sva se mnogo, posebno veselo pa o tem, da se je slovenska zavest na Vrhniki zopet tako lepo pojavila! Konečno pa sem se poslovil od svojega prijatelja, gospoda Ješprenčka, in BtorivŠi potreben pot, bil sem zopet v svojih hribih doma! In od todi vas pozdravlja sluga pokorni »vrhniški pohajkovalec". Iz mestnega zbora ljubljanskega. Dne 31. maja 1882. Zanimljivi in nenavadno obsežni program privabil je mnogo poslušalcev izmej razumništva k tej seji, tako da je naposled nastala prava tropična vročina. Seji predseduje podžupan g. Fortuna, navzočnih je 25, proti koncu pa samo 22 odbornikov. O prvej točki, o popolnenji mesta magistratnega ekonoma namestu vpokojenega g. Podkrajšeka poroča dr. Zamik, kateri prečitavši brezkončno in prav nepotrebno raztegneno poročilo bivšega župana Laschana, razlaga delokrog ekonoma in stavi v imenu personalnega in pravnega odseka predlog: Da so za zdaj služba magistratnega ekonoma ne popolni, ampak da g. župan te agende razdeli mej magistratu 6 uradnike po razmeri poslov in sposobnosti. Ta predlog, katerega tudi dr. Suppnn podpira jako stvarno, sprejme se jednoglasno. Glede 2. točke „Pot na Vrtačah in poleg tržaške ceste in kranjsko stavbeno društvo" poroča dr. Zamik. Opisovaje yso zgodovino te zadeve, dokaže, da je ta pot uže nad 50 let star, da je uže nastopila zastara (Verjährung) in da, ker se je ta stvar itak uže pretresovala In določila v mestnem zboru in prav za prav po nepotrebnem zopet pred« ložila v reševanje, naj se dopis dto. 20. marca t. 1. ekspedira in izroči stavbenemu društvu kranjskemu. Predlog sprejme se jednoglasno. Jeri Prosenčevej, vdovi mestnega, definitivno nastavljenega stražnika dovoli se letna provizija s 133 gld. 33l/a kr. in četrtina kondukta, to je sto gld. Doklada za odgojo otrok se jej ne more pripo-znati, ker ima samo jednega otroka. Po predlogu diu. Zamika imenuje se stražnik druzega razreda Matija Trček, ker ima mej sokom-petenti največ službenih let, za stražnika prvega razreda z letno plačo 400 gld. in pravico do službene onleke. O točki „o odpeljavi vode iz tovarne bratov Kozlerjev", poročal je v imenu stavbenega in pravnega odseka dr. Mose, prečita! v tej zadevi predloženo prošnjo bratov Kozlerjev in g, G, Tönniesa in razložil zadržaj. Bratje Kozlerji, ki nijmajo pravega odtoka '/A\ v tovarni obrabljeno in onesnaženo a desinficirano vodo, napravili so globoke jarke, v katere izlivajo tako vodo. Ta voda pa je uže okužila vodnjak Tönnies-ov in bati se je, da se tudi bližnjim vodnjakom zgodi kaj tacega. Bratje Kozlerji prosijo iz tega uzroka, da jim mesto dovoli, da napeljejo vodovod iz železnih cevi po celovškej in Marije Terezije cesti v dolge ulice, da se tako oproste te vode. Poročevalec dr. Moše, pretresovajoč to vprašanje, stavil je predlog, da se bratom Kozlerjem dovoli vodovod skozi mesto do Ljubljanice po 10 centimetrov širokih cevih, proti temu, da plačajo 300 gld. na leto v mestno blagajuico, da na obeh koncih vodovoda napravijo menjališča (Wechsel), po katerih se razvidi, je li voda desinficirana, da za- padejo globi .">00 gld., če bi voda ne bila desinficirana itd. Konec prih.j Domače stvari. — („Instalacijaa) novega ljubljanskega župana gosp. Petra Grassellija bode v soboto 3. t. m. dopoludne ob 11. uri. — (Banket županu gosp. Pet. Gras-selliju na čast) priredijo v nedeljo 11. t. m. narodni volilci ljubljanski in je dotični odbor ad hoc uže pričel svoje poslovanje. Kedor narodnih volilcev se tega banketa udeležiti želi, naj se oglasi pri gg. dr. Fritiiu Papežu, Franu K o 1 m a n u, J o s. Gebi ali pa v „Narodnej Tiskarni1*. — (Trgovinska in obrtna zbornica) ima v petek ob šestih zvečer sejo v mestnej dvorani s tem-le dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanji. 2. Poročilo I. odseka: a) o obsegu obrtnije 5 odbornikov; b) o vprašanji, ali je tehtnica potrebna v mlinu. 3. Poročilo II. odseka: a) Volitev zve-dencev o izdelovanji in barvanji sukna; b) o prošnji občine Pii Fari za dva nova semnja; c) o vlogi za pospeševanje lokalne železnice Ljubljana-Kamnik. 4. Posamezni nasveti. — (O n a r t o p u ljubljanskih pevcev) pri velikem koncertu (matine) piše Pozor: „Prim-Ijeni onim eutuziazmom, kojim su odavna Slovenci u našom glavnom gradu pozdravljeni, odužili su se u izobilj uzornim izvadjanjem tako dražestnoga i težkoga komadi. Imenito odlikovan se u tenor-solo g. Meden svojim zvučnim i mehkim glasom i onim elegičnim izrazom, kojim se njegova točka odlikovala. Tko bi opisao aplauz, kojim je uzhičeno občinstvo zahtievalo opetovanjo toli (jepoga komada!14 — (Ostanki s v. De o »lat a) preneso se prihodnjo nedeljo 4. t, m. slovesno iz nunske v frančiškansko cerkev. Ob 8. zjutraj zbero se v trau-Čiškanskej cerkvi farmam z Viča in Šiške in druzih [mestnih in predmestnih fara. ljubljanskih s svojimi duhovni in cerkvenimi zastavami, odkoder odidejo v nunsko cerkev. Od tod se neso v slovesnej procesiji ostanki sv. Deodata iz nunske cerkve v frančiškansko. Sprevod vrsti se tako-Ie: Karani domači, farani drugih fara ljubljanskih s cerkvenimi bamleri, belo oblečena dekleta ljubljanska z oljkinimi vejicami, čast. oo. frančiškani s križem, bogoslovci in drugi duhovniki za kapiteljskim križem, duhovniki v rudečih dalinatikah, ki nosijo ostanke sv. Deodata, celebrant in korarji ljubljanski, dostojanstveniki, naposled vsa katoliška društva ljubljan-Ijanska s svečami. Ko se prineso ostanki sv. Deodata v cerkev, blagoslovil bode knezoškof dr. Pogačar shrambo, kamor se bodo ostanki položili; po slovesnej pridigi in maši vlože se ostanki svetnika, zapoje zahvalna pesen in podeli blagoslov. Sprevod spremljajo vojaki ljubl|anske garmzije, ljubljanski veterani in udje prostovoljnega gasilnega društva kot častna straža. Sprevod pomika se ob ugodnem vremenu skozi Gosposke ulice, sv. Jakoba, Stari in Mestni trg in Špitalske ulice. — (Vrhniška čitalnica) priredi v nedeljo 4. dan junija ljudsko veselico „Narod-neimi Domu" v korist, in to o |priliki cerkvenega shoda pri sv. Trojici. Spored: Pozdrav. — Slavnostni govor (dr. Ivan Tavčar). — Loterija. — Domača zabava. — Zvečer v čitalnici ples. Veselica pričenja se popoludne ob 3. uri pri sv. Trojici nad Vrhniko na planem. K obilnej udeležitvi vabi naj-uljudneje Odbor. — (Itifenberš k a čitalnica) priredi dne 1. i. m. v prostorih g. Lična ob 8. uri zvečer besedo. Program obsega govor, petje, deklamacije, tombolo in šaljivo igro: „Dva gospoda in jeden sluga". — Vstopnina k besedi 20 kr. Čisti dohodek je namenjen „Narodnemu domu'. K obilnej udeležbi uljudno vabimo vse, ki so vneti za ta preblag namen, zato se radodarnosti ne stavijo meje. Odbor. — (Banki „ S1 a v i j i" ) pristopilo je v prvem četrtletji t. 1. 12573 novih členov, ki so zavarovali kapital 11,741.025 gld. 03 kr. ter zato vplačali zavarovalnine in pristojbiu 344.082 gld. 38 kr. Za škod j se je v t>'j dobi plualo 123.276 gld. 8!) kr. Skupni denarni promet pa je rntlial 1,117.108 gl. 24 kr. Samo upravna društva za zavarovanje užitka in pokojnim n a p r ed uj e j o tem bo 1 j e, če ni bolje se širi spoznanje o važnosti te vrste zavarovanja za različne stanove. Najboljši dokaz temu je število Členov teh društev; do kooea mareija 1882 oglasilo se jih je namreč 490 na novo. Pokojnin bilo je do tega one zavarovanih 88.202 gld. 82 kr; upisane vloge pa obnašajo uže 354.172 gld. Zastopniški pokojninski zavod broji do 31. mareija t. 1. 3705 udeležnikov in pokojninski fond je narastel na 24.G72 gld. 51 kr. v gotovini in vrednostnih listinah. Telegrama .Slovenskemu Narodu". Šoštanj 1. junija. Po oporoki rajnega notarja Itapoca je glavni dedič ustanova, od katere je jeden del odločen za ustanovo dijakom šoštanjskega in mariborskega okraja, drugi del pa za rodbinsko ustanovo. Izvrševalci oporoke so: dr. Josip Vošnjak, dr. Jarnej Glan-čnik, odvetnik v Mariboru in inženir Mihael Vošnjak v Celji. London 1. junija. „Timestt poročajo: Francoska predlagala je včeraj angleškemu kabinetu konferenco poslanikov v Carigradu v zadevali Egipta. Angleška sprejela je ta predlog, katerega bode priporočila velevlastim in Turčiji. Vojno brodovje v Plvmouthu dobilo je zaukaz, da odpluje v Gibraltar, kjer dobi na-daljna povelja. V Devonportu oborožuje se brodovje odločeno za stražno brodovje sueškega kanala. Meteorologi ril« poročilo. (r*TOj£l«.Ml mm. Najvišje v vsem tednu sploh, za 7*18 mm. nad normalom, je stal harometer v nedeljo zjutraj; najnižjo, za 5*18 mm. pod normalom, v sredo zvečer; razloček nuj mak-simom in minimom sploh znaša torej 16*04 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 3-75 mm., je imel četrtek; najmanjši, za 074 mm., sobota. Termometer: Srednje stanje temperature pretočenega tedna je znašalo -f- 18-(>° 0., to je za 2'7° (J. nad normalom, temperatura je bila vse dni nadnonnalua. Z oziroin na srednje stanje vsega tedna jo bila temperatura v ponedeljek, vtorek, sredo iti četrtek podnorinalna, v petek, soboto in nedeljo pa nadnormalna. Najvišje srednje stanje, -f- lil'4° C, ali za 2.8° C. nad normalom, je imela nedelja; najnižje, -f MM0 C, ali za 2*5° C. pod normalom, sreda; razloček mej maksimum in minimom srednjega stanja znaša torej 5"3° (\ Najvišja v vsem tednu sploh, -f- 2G'2° C, je bila temperatura v nedeljo opoludne; najnižja, -|- 11*0° (!., v ponedeljek zjutraj; razloček mej maksimum in minimom Bploli znaša torej 15*2° C. Največji razloček v jednem dnevu, za 12-3° C, je imel ponedeljek; najmanjši, za 5-2° C, sreda. Vetrovi pretečenega tedna so bili nekoliko slabot-nejši, kot v predzadnjem tednu, sploh pa precej spremenljivi; večkiat jih tudi nič nij bilo. Z največjimi, namreč s 43°/0, je bilo zastopano „brezvetrije", s po 24°/0 nvzliodu in Jugozahod", s po 4'f>°/0 slednjič .burja" in »zahod*. Nebo je bilo v pretečenem tednu večinoma, z 86°/n, jasno, z S)°/u oblačno, s f>°/0 pa deloma jasno in deloma oblačno. Mokrina: Vslod precej stanovitnega stanja barome-trovega je palo pretočeni teden malo dežja. Akoravno sta bila dva dneva z dežjem, namreč vtorek in Boboto, veuder je palo samo za 7*80 mm. dežja. Poslano. (54—111) najČistije lužne K1SEL1NE poznate kas najbolje okrepljujuce pice, I kaa izkuian liek proti trajnom kašlju plučevine I ieludca bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, ta,p£SS? " (PASTI LLEN) Hinke Mattonija (Karlovi vari u Ceakoj). I IDTJLnajslssL "borza, dne 1. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 76 gld. 30 Srebrna renta .... ..... 77 „ 05 Zlata renta.......... 94 , 30 1860 državno posojilo....... 130 „ — Akcije narodne banke....... 822 „ — Kreditne akcije......... 330 „ 80 London............ 119 „ 70 Srebro............ — „ — Napol......*....... 9 „ 50 V, C kr. cekini........... 5 „ 66 Državne marke ...... 58 „ 55 4°/, državne srečke is 1. 1854 250 gld. 119 „ 75 Državne srečke bi i. 1864 . . 100 „ — „ — 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . 9-1 „ 15 Ogrska zlata renta 6°/0...... 119 „ 60 n 4«/....... 88 „ 10 „ papirna renta f>u/0..... 86 „ 15 5°/«, štajersko zemljišč, odvez, oblig;. . . 104 „ — Donava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 114 „ — Zemlj. obč. avstr. 4Vt°/0 zlati zast. listi . 119 „ 50 Prior. oblig. Elizabetine zapad. železnice 99 „ — Prior. oblig. Ferdinandove sov. železnice 106 „ 25 Kreditne srečke.....100 gld. 176 „ — Rudolfove srečke..... 10 „ 20 „ — Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 122 „ 75 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 225 » 75 kr Št. 8372. Košnja v najem. (353—2) \ ponedeljek dno 5. junija t. I. do- poludne ob 9. uri se bode košnja mestnih senožetij pod Tivoli za leto 1882. kosoma po očitnej dražbi v najem oddala in se vabijo najemniki določeno uro na senožeti poleg Lat ter mano vega drevoreda. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 29. maja 1882. Župana namestnik: Je ras. Pri J. Tlodlcu v \ov«-j vaal pri Rakeku ae sprejme takoj mladenič 12—16 let star, kateri žeii v kupčiji mešanega blaga učiti ae ter je od dobre rodbine in vajen v računstvu. — Pogoji se zvedo pri dotičnem. (345—3) Variluna »trnka. Cvet zoper trganje, po dr. Malici, (533—28) je odločno najboljfte zdravilo zoper protin ter rertnattsem, trganj* po udih, holeeine * križi ter iiveih, oteklino, otrple uite in hitet itil., malo us«a če ae rabi, pa mine popolnem tr-Knnje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj ie Burno ,,-r, tu »operr trganje po dr, Mnliei" m zraven mtojeein* znamenjem; 1 steklen.ca ffO kr., pravega prodaje »amo lekarna „pri samorogu" .1. pl. Trnkoczvja na Mestnem trgu it. 4 v Ljubljani. Vino na prodaj. ISO veder dobrega naturnega Dolenjca iz (Jadove peči in Urezovo proda po 77a do 8y2 gld. Pran Horvat, župan pri bv. Križi pri Kostanjevici (351—2) (Landstrass). ] Kavarna „pri Slonu » Tsak dan (856-8) ) I sladoled. I «vavtvavavawwtviwowavtv! Priporočilo. Podpisani usoja si p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da je S? gostilno 5! na Marijinem trgu, v Majerjcvej hiši, vulgo ..Numero zwei", prevzel. On toči Auerjevo marčno pivo vrček po 10 kr., ister ska, bizoljaka iu dolenjska vina. Tudi kuhinjo ima dobro oskrbljeno ter prevzema tudi goste, ki redno na kosilo hodijo. Za mnogo-brojno obiskovanje so priporoča Hlače Štupica, (352—2) gostilničar. # Bi O JT M I 0*2 1 -3 s .2 i S ° a M o a s u j= »-j Eka s i -t4 tUD rt M9 'S U o H* m" I s CS3 "C . CL, rt •C d a a V Nemskej založnici (prej Edvard Hallberger) v Stutgartu in LipHkn začne a. 4 ravnokar izhajati: S davno pričakovana ilustrovana krasna izdava ^ oethejevih delj vec nego V ca. 85 bogato i Ins Iii ran i h pošiljat Ta zelo krasno ilustrirana izduvu (joethejeva tekmuje acij prvih nemških umetnikov. \ iraiiih pošiljat vali a 50 vin. Z po lepoti in oeni z v istej zalogi izišlo in na daleč razširjeno krasno izdavo Schillerja, b katerej je pendant. Vse nemško občinstvo je ne bodo nič menj z veseljem pozdravljalo kot ono in posebno na deset tisoče broječi lastniki Sohillerjeve izdave. ^ Prvi zvezek — cena 50 vin. — je ravnokar došla k (350—2) ^ J. Giontiniju, knjigarna v Ljubljani. r POVABILO k občnemu zboru družbenikov meščanske vojašnice V i > j 11 > > I i : i 11 i , kateri bodo dne 4. Junija 1822 dopoludne ob 11. url v rellkej mestnej dvorani. Vrsta razgovorov: 1. Letno poročilo in sklep računa za leto 1881. 2. Poročilo pregledovalnega odbora. 3. Volitev novega odbora za pregledovanj e računa za leto 1882. 4. Volitev čvetero družni kov vodstva namesto letos vsled srečkanja izstopivših. 5. Posamezni nasveti. "Vodst-vo meBčanskc vojašnice v Ljubljani. J. N. Horak, (358) vodja EINLADUNG zur allgemeinen Versammlung Her Mitglieder der bürgerl. Militär-Kaserne 111 I .üiblK'll, welehe am 4. Juni 1822 Vormittag: am 11 Uhr im grossen städtischen Rathhaus-Saale abgehalten werden wird. Programm dor cum Vortrage kommendem Gegenstände : 1. Jahresbericht und Hechnungsabschluss pro 1881. 2. Bericht des ReviBionsausschusies. 3. "Wahl eines neuen Revisionsausschusses zur Prüfung der Jahresrechnung von 1882. 4. Wahl von vier in diesem Jahre durch das Los zum Austritte bestimmten Direktions-Mitgliedern. 5. Andere allfalligo besondere Anträge. 3Direlctiora. der bürgerlichen Militär-Kaserne in Laibach. J. N. Horak, Direktor. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne14. 4781