PODLISTEK. Nase jeruzalemsko romanje. (Daljej 5. K r i ž e v p o t. Ravno v petek", dne 9. septembra je iinela naša skupina na dnevnem redu križev pot. Kateri smo bili prvič v Jeruzalemu. smo bili radovedni, kako neki bo to. Mnogi so imeii pomisleke, češ, ne bo varno po ozkih jeruzalemskih ulicah na glas moliti in peti celi križev pot; 10 ljudi zapre celo ulico, ovira promet, Turki bodo budi, nas bodo zasramovali, ali se zgodi še kaj hujšega. A izkuSeni pater franeiškan-voditel.i nas je pomiril: le brez strabu, križev pot bomo ravno tako raolili kakor doma v cerkvi, peli bomo tudi. In res, kar se tiče čisto nabožne strani našega romanja, ,je bil križev pot vrbunec naših romarskib pobožnosti. Lep in častitljiv je križev pot, a stokrat bolj ga zna se ceniti tisti, ki ga je opravljal na tistem potu kakor Zveličar sam. Najprej smo imeli vkapeli bičanjaromarsko sv. mažo. Kapelica je pozidana Sele leta 1838 in nima nič posebnega razven kamena pod velikim oltarjem, kjer je stal bojda steber, na katerega je bil privezan Zveličar, ko so ga bičali. Je li res ta steber stal ravno tukaj, ni gotovo, ker kaže izročilo tudi na druge kraje, vsekakor pa je ta kraj častitljiv, ker takoj nasproli kapeli stoji turSka vojašnica na tistem mestu, kjer je stal ob Kristusovem času grad Antonija. Stopimo v dvorišče s tlakom, ki je Se iz rimskih časov, razni kolobarji na kamenu še kažejo, da so se tu rimski vojaki od dolgega časa igrali. Tukaj so se vojaki norčevali iz Gospoda in mu položili trnjevo krono na glavo. Tu je imel Pilat svoj sodni sedež, lcjer je izrekel usodno obsodbo, najprej priznal nedolžnost obsojenca, potem ga pa vendar izroSil ,,njihovi yolji", Sv. pisnio izrecno pravi, da je bil Kristus obsojen na kraju, ki se imenuje grški litostrotos, to je kamenit trg. Novejši čas so pri prezidavanju in odkopavanju starih ruševin res odkrili tak tlak, ki se vidi pri cerkvi in samostanu sijonskib sester, in pa v turški vojašnici. Na mestu turške vojašnice je v starih časih stala bržkone Solijina cerkev. Mestna vrata, staro izročilo in pa razne izkopine nam omogočujejo približno dognati, da so bile razne postaje križevega pota res po priliki tam, kjer se sedaj kažejo. Seveda sedanje ulice gredo v nekoliko drugačni smeri, kakor v starera "Jeruzalemu, dotični prostori so deloma, pod razvalinami, deloma zazidani s hišami. Postaje so pa povsod kolikor mogoče blizu tistega prostora, kjer so se vršili posamezni prizori križevega pota. Iz dvorišča tucške vojašnice gremo le nekaj korakov po ulici proti' štelanovira vratom, in tamkaj nam na zidu kapelice bičanja kaže napis II. postajo na nasprotni stram, kjer je zadel Gospod težki križ na svoje rame. Seveda se je moralo to zgoditi prav blizu tistega prostora, kjer je bila izročena sodba. Odtod se pomika naS sprevod proti zahodu, dokler se ulica ne združi z drugo ulico, ki prido od damašfianskih vrat. Na tem oglu stoji na desni strani avstrijsko gostišče, na levi pa starodavna kapelica katoliških Armencev, kamor poslavlja izro5ilo tretjo postajo, kjer je Zveličar prvič padel pod križem. Ko opravimo tu svojo pobožnost, gremo naprej v jugovzbodni smeri po ulici ,,Gospe Marije", in kmalu zagledamo na levo vrata, ki peljejo v staro vladno palačo. Od jugovzbodne strani pride tu sem od templa ulica, ki je iinela bojda Še v rimskih časih to smer. Ko so gonili ZveliCarja od sodnika do sodnika, je Mati božja v templu molila, potem pa je Šla od templa po tej ulici in na oglu srefiala vojake, ki so gnali njenoga sina na morišče. Tu sta se srečala tedaj Sin in Mati, ld se je pridružila žalostnemu sprevodu proti Kalvariji. To je četrta postaja. Od damaSčanskih vrat, to je od sever- ne strani sem, pa je prišel iz pristave Simon Cirenski, katerega so vojaki prijeli in ga prisilili, da je oneraoglemu Zveličarju pomagal nesti križ. Nekaj korakov od četrte postaje pride od zahodne strani ,,lrankovska ulioa" ter se združi z Marijino, na oglu na levi strani ie peta postaja. Dotična hiSa je last frančiškanov, h. notri je kapelica, kjer vidimo na priprostem oltarju sliko, predstavljajočo Simona, ki pomaga nesti križ. Po ozki, umazani, nerodni, deloma obokani ,,frankovski" ulici gremo navzgor, in kakili 100 korakov od pete postaje pridemo do Seste postaje. Na levo je dvonadstropno poslopjo in na oknih v pritličju napis, da je tu 6. postaja. Po izroCilu je imela tu Veronika svojo hi§o. Ko je zagledala eelo pobitega Zveličarja, mu je ponudila svoj prt, da se je obrisal. V pritliCju je sedaj kapelica zedinjenih Grkov. Cesta se vije vedno višje in postaja vedno bolj umazana, kmalu pridemo na obokani temni prostor. kjer se naša cesta križa z drugo, ki gre od severa proti jugu (Kanes-Zet). Ob Kristusovem času je bil tu konec mesta in so bila na tem mestu ,,sodna vrata", lqer so na smrt obsojenim Še enkrat prebrali smrtno obsodbo in jib potem gnali naravnost na moriSče, na bližnji griček Kalvarijo. Tu je kapelica očetov svete dežele, kjer je sedma postaja. V kapelici kažejo steber, ki je stal nekdaj ob mestnih vratih in na katerega so obešali razglas smrtne obsodbe. V isti smeri nadalju.jpmo svojo pot skozi obokan predor, gremo mimo johanitskega gostišča in pridemo do pročelja dolgega, enolifinega poslopja, grškega samostana, kjer opazimo na zidu v kameii vdolben križec, ki nam kaže osmo postajo, kjer je tolažil Zveličar jeruzalomske žene. Tukaj smo (^isto blizu Kalvarije in božjega groba, toda vmes je grŠki samostan in druge biše, moramo torej iti po ovinkih proti cerkvi božjega groba. Nekaj fiasa gremo po bazarski cesti. potem po stopnicah navzgor in pridemo v neko slepo ulico. Na desni stoji neko poslopje, na levi pa zid, ki zapira dvon- šče abesinskega samostana, pred nami pa nekaka vrata, in larn v koti med abesinskim zidom in' temi vrati je deveta postaja, kjer je padel Zveliear tretjič pod križem. Potem moramo iti zopet po ovinkih, da pridemo do cerkve božjega groba, kjer so ostale postaje križevega pota. Po ulicah je bil velik hrušč, mi smo peli in molili, Turki so nas radovedno zijali, Šli po svojih opravkih in po svoji navadi vpili, vojak nam je pa delal prosto pot. Kakšen prizor je inoral biti neki takrat, k'o so gnali na morišče .,velikega preroka" iz Nazareta! Njegovi sovražniki so vpili, drugi so iz radovednosti prodajali zijala, tretji se natihoma solzili... Kako živo smo si vse to predstavljali na jeruzalemskili ulicah! Pa enak hrušč znajo tudi dandanes zagnati, kjer gre zoper Kristusa in njegovo cerkev. 6. 0 1 j s k a g o r a. V jutranjem mraku dne 10. septembra se je zbrala naša skiipina zunaj mestnega obzidja pri francoskem gostišču, kjer smo zasedli pripravljene osle, drugi pa jo mahnili peš po prašni cesti ob raestnem obzidju proti cedronski dolini. Na levo smo pustili velikansko rusko naselbino severno od Jeruzalema, Jeremijevo votlino, lepo novo Stefanovo cerkev in velikanski samostan francoskih dominikancev, kjer imajo znamenito šolo za prouftevanje sv. pisma. Na desni ob cesti smo videli starinske k'amenolome, kjer je že kralj Salomon jemal kamenje za svoje stavbe. Kmalu pridemo na vzhodno stran mestnega obzidja, čez (sedaj suhi) potok Cedron vodi nov most, in takoj smo ob vznožju Oljske gore, ki nas je že od dale6 ljubko pozdravljala v jutranjem svitu. Oljska gora, komu nisi mila in draga, saj so s tebbj združeni spomini na zadnje dneve pozeraeljskega bivanja našega Gospoda! Ob potu v Cedronski dolini smo imeli priliko opazovati nesrefcne gobavce, o katerih tolikokrat govo- ri sv. pismo. V ob6e se priporoca, v Jeruzalemu ne dajati bakšiša, ker se grdo zlorabi, izvzeti so pa gobavci; tem siromakom se naj kaj da. Grozen prizor je to! S hripavim glasoni prosijo miloŠčine in stegujejo svoje, od gobe izjedene roke proti tujcem. Enemu manjka nos, drugemu so že pesti odpadle, tretji ima filene na rokah in nogah čisto skljufiene, nekateri imajo ovite gobave dele z gnjusnimi cunjami. Pa nadležni so ti reveži; prerivajo se do popotnikov in paziti je treba, da se te ne prlmejo, ker je nevarno, priti ž njimi v dotiko, goba je namreč nalezljiva bolezen. — No, goba je podoba greha, in taki gobavci na duši smo več ali manj vsi, in zaradi naših grehov je Zveličar na Oljski gori krvavi pot potil. Ravnokar moramo izstopiti, dospeli sino do votline smrtnc bridkosti ob getzemanskem vrtu. Gospod je v svoji srnrtni stiski molil v votlini, ki je sicer služila za stiskanje olja, beseda Getzemane pomeni namreč oljnato klet. Bilo je celo naravno, da si je izbral Gospod miren in tih kraj za molitev. Votlina je do 12 metrov dolga in blizu 8 raetrov široka ter iuia tri oltarje, pri katerih smo opravili duhovniki sv. maše, svetni romarji pa so sprejeli sv. obhajilo, SvetiŠče je zelo staro in je že od leta 1393. last frančiškanov. Blizu vhoda na vzbodni strani kažejo skalo, kjer so apo' stoli Peter, Janez in Jakob zaspali, ko je Gospod molil. Prostor pred votlino je dvorišče cerkve Marijinega groba, ki je pa žalibog popolnoma v rokah razkolnikov, zlasti so Rusi popolnoma iztisnili odtod Irančiškane. Sploh so žalibog Rusi najbolj nestrpni v Jeruzalemu med vsemi razkolniki. Ko smo so vračali iz Oljske gore, srao si ogledali cerkev Marijinega groba, in lu nas ,je ruski sluga grozno preklinjal, 6eŠ, da je dobil preraalo bakšiša, drugafie so nas armenski in grSki razkolniki povsod prijazno sprejemali in nam nihče ni rekel žal besede. Le v slovanskem, nam sorodnem jeziku, smo morali sli&ati — na pragu Marijinega groba — kletev! Poleg votline smrlne stiske je krasen getzemanski vrt, ki je last oo. frančiškanovi Prav skrbno ga obdelujejo in romarje kaj ljubeznivo sprejemajo, Vrt je prekrasen cvetlifinjak', obrnjen nekoliko proti zahodu. Največja zanimivost v tem vrtu je pa osem starodavnih oljk, ki so že eelo razpokane in naokoli so visoko zagrajene s ]<amenjem, da ne razpadejo. Pravijo, da so te oljke videle Se Gospoda, kj je pod njimi hodil in molil. Mogofie, ker oljke včakajo sila visoko starost, vsekako so pa ličere tistib, ker oljka raste iz korenin, kakor naša vrba. Pri obleganju Jeruzalema so Rimljani več ali manj posekali drevje na Oljski gori za svoje vojne priprave in za križe, na katere so pribijali vjete Jude. Pri odbodu iz vrta dobimo od frančiškanskega bi*a-a kito cveuic za spomin, kar bvaležno sprejmemo. Zunaj v zidu zapazirao vzidan kamen, ki označuje mesto, kjei- je poljubil 'Judež svojega Učenika in ga s tem izda]. Po strmi poti gremo ali jezdimo na vrli Oljske gore, kjer je vas Zeilm: in mošeja Vneboboda. Nekdaj ,je bila tu cerkev, sedaj je mala, okrogla mošeja, v kateri smejo le na praznik Vnebolioda IranfiiŠkani opraviti sv. mašo. Ta dan je za Jeruzalemfiane pravi narodni praznik. Tz vrha Oljske gore imamo prekrasen razgled (^ez jpruzalemsko okolico tja notri do Mrtvega morja, ki se da videtLtudi s prostim oCesom, kakor srebrna preproga. NajveličastnejŠi je pa pogled na mesto Jeruzalem, ki kaže v jutranjem solncu vso svojo krasoto. Današnji Jeruzalem ni niti senca starega, pa vendar je iz Oljske gore čudovito iep. Kako krasen je moral biti šele ob Kristusovem času, ko je stal še veličastni tempel, Herodova pala6a, grad Antonija in druge sijajne stavbe. A ob pogledu na to lepoto sei je Gospod razjokal nad mestom, ker je videl že v diw hu, da od vsega tega ne bo ostal kamen na kamenuv ker mesto ni spoznalo časa svojega obiskanja. (Dalje prihodnlič.) i, j