18. številka.
Trst. v torek 23. januvarja 1900.
Tečaj XXV
..IMinost" i zhiia t*it .rat na aai>. runu ufiteii tu
(iininikot, ob n. uri zvećer.
N a r«»r ni u a	:
Za <-elo leto........24 kron
za p<d U-ta ........12 _
ta <-etrt leta........ fi
r. «-n	........ 2 kroni
NaroteMMi je ^iam-vnii nanrej. .Na iim-ročfttt t»ff/ p*»'< r.^nt- mki6I	uprava
nftik	_
Po t< >1 .alurnah v Trstu -f pit h Lat jejo po--ant«-zne -t»-vi!ke po utotink nvt".-: izTm Tr-ta p (*) K stotink <4 nvr.)
IVIef«* Mt. »iU.
Glasilo političnega društva ^Edinost" za Primorsko.
V ntlinvitU j«* nmp
Oglasi
5«e računajo po vrstah v petitu, Y.n »ri1 kramo naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale. «lo mači oglasi itd. računajo po pogoditi
Vsi donisi naj pošiljajo uredništvu. Nefrankovani doniai se ne Sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oeiase sinr-jema upravniStvo. Naročnino in oglj^e je plačevati loeo Vrst.
I" red ništio in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. t"pra»iiištvo, i:i sprejemanje inseratov v ulici Moliti piceolo >tv. .'k II. mu istr.
1 Jaiateij m i dgo /orni urednik Fran G o d n t k
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Dopolnilna volitev na 60-	vaT- vsest?nske,nu l,l!,rru in nai,redku
■	svojega naroda.
nskem	Podrobnega programa Vam razvijati pač
ni treba. Program svobodomiselnega in svo-
\ -!« 1 prošnje, došle nam iz volilskiii	bodoljubnega n a r o d n e g a poslanca je in
k p »•_'■<v. i iriol »čujemo tli volilni oklic g. dni.	ost:fne vedno isti.
Stani.na. S tem |.a nikakor ni spre.....njeno	Nasproti nekaterim krivim prerokom, ki
na- -ta! i-V. kak..r	je označili miiiolc	ne	|>:l __ kak<»r vem iz avtentičnega
..te: Narod naj sodi! S tega sta-	vira _ v tJjkaki zvezi z merodajnimi eer-
1 --a moramo povdariti, da druga dva kan-	kvenimi krogi. Čutim vendarle potrebo, po-!
1:1	izdala dosedaj nikakega takega	sebno poudarjati ono točko, kije bila vedno
oklica.	prva in poglavitna našega narodnega pro-
Stanieev tik -- glasi:	grama. Vero, njene nauke in oznanjevalce i
VoIih*i !	teli naukov sem vedno spoštoval. Vsaki slo-
VoKtve v državni zbor so pred durmi,	venski politik mora uvaževati dejstvo, da je
Opazoval -cm d- -vdaj hladnokrvno v ozadju	na* narod v sez k oz i katoliški in da mu je
volilno in,rlM». I pal sem do danes, da si	vera svetejša od vseh posvetnih blaginj, in
nar d stm najde izhoda iz žalostnega, pre-	1»'» telu mu je urejevati svoj program in svoje
/:i\i -tnega |H»ložaj:i, v kateri ga je spravil	delovanje. Klerikalec niše m, to je
neki malenkostni, «>sebni, ni po načelih niti	resJ ali toliko s krščanski može, kakor kateri
po -m. trn kakor si bodi opravičeni boj.	si bodi dosedaj proglašenih kandidatov, sem
se je izboljšalo skoro vsem stanovom, pri- sprejme, ali z a n i č e v a n j a ne bo m o čenši od duhovnika do najnižega dr/avaega prenašali! Z vso pravico zahtevamo od služabnika. Priskočiti mora tu v prvi vrsti! njih, ki se tako radi ponašajo s svojo tisoč-na pomoč država, ki ima po državnih zakonih letno kulturo te:- nam vedno očitajo našo pri-
čelo to dolžnost, kar bi bilo že itak preobloženim deželam gotovo v veliko olajšavo. — Vinogradniki v deželi bodo uničeni,
prostost, da sami v dejanjih pokažejo pravo kulturo in njene plode, katerim se radi klanjamo, kakor vsaki drugi pravi kulturi. Le
a k h
J
, .	. i	t u d i i a z. Nič več, na tudi nič m a n j.
i a s t n e m t a b o r u	J	1
Vera je tu le pretveza, pod katero se hoče
slab iv ponižuje, d e m o r a 1 i z u j e.
v i i	ii i i --i i • nadaljevati neki sramoten in pohušljiv boj,
Nik'iar nas pa ni noiieden dosedanjih bojev,	'	. -	.
, , ki krščanski — trotovo ni. (1e govorim o ai, tako	^
klerikalizmu, menim ono strujo, ki pod krinko vere zasleduje le strankarske namene nadvla-kar je gotovo protivno kardinalnim krščanskim načelom, ki slond na
kar smo jih. žal, imeli, tako poni že v -labil, kakor ta, ki je nastal v našo nesrečo
brez {Mitrebe prav sedaj, ko sila potrebujemo
,	i , . ii-	-	danja enega stanu,
združenega soriWo\anja v »mrlii za svojo na-	^
riMlnost, za svoj oIm*tanek, za svoj razvitek in napredek proti tako mogočnim nasprotnikom, ki nas obkrožujejo od vseh stran i j ter prežij.* na trenotek, ko bi nas mogli p.»-goltniti |H»|H»lnorna. (»lavni namen bodi torej, da na tej volitvi storimo konec temu pre-žal..-tnemu, — kar naravnost rečeno — sra-motn mu {»oložaju.
Izvolitev katerega si 1 mi pristaša ene ali druge laojaajočih se strank bi pomeaijala |m» mojem menenji nadaljevanje in eelo |w»-—trenje tega nemoralnega l>oja.
Tcmaa mora biti kooec!
povsem svobodni podlagi. Nisem pa nikak neprijatelj onemu stremljenju, ki dela na to, tla bi se tudi v javnem in sploh v vsem človeškem življenju oživila in obistinila prava krščanska načela, ona nravstvena načela, ki so v jedru tako lepo izražena v samo štirih z:ires divnih besedah, najdivnejših, kar jih je sploh kedaj zvenelo na človeško tdio: »Ljubite se med seboj!«
Kakor samovlastnim izrastkom vladoželj-nega klerikalizma, sem odločen protivnik brez verskem u p s e u <1 o 1 i b e r a-
Preprečiti nadaljevanje in pooštrenje lizmu- Pravi liberalizem priznava vsakemu tega I m«ja ter oinog.K-iti kak izvinek iz njega, SVoJe t6«- strem' le	,la pripomore
je I »ogla v it ni in odUmjuči namen ,. pomen nan*lu do ^obo<lnega napredka, do prave moje kan<lidature. Nič. prav čisto nič me ne človeške kulture in da se ga osvobodi vseh vabi na I>unaj, in prav za prav vežejo me	in l>reds£»dkov.
vs^' moje koristi na dom, in vsakdo ve, <la	Gospodarskih vprašanj imamo
mandat ]N»anenja zatne materijalno žrtev. Ma- toliko in tako nujnih, da se človek kar te rij al ne svoje koristi pa rad podrejujem zgraža pred mislijo, da se tako brezskrbno narodnim. ak<» je kaj upanja, da jim morem zapuščajo in zanemarjajo, ker ni čas;., kakor služiti.	/iX neki boj, ki nima ni namena, ni pomena.
Brez zveze > ko m u r s i b o d i Vi p a v s k a želez n i c a, žal, ni niti in proti komur si b«Mli, stopnm povsem pričeta, predePska, ali bolje, soška želez-s a m o s t a l n o pred Vas. ne kandidat niča je še vedno pereče vprašanje, ki vpije na jw►skušajo, ampak kakor stalen, vstrajen —	— 1M> rešitvi, lireine za šolske
delavee, ki ln^če, kakor je dose,laj odda- potrebščine je preveliko in krivično razde-1 j enega držal i*\ vsega javnega življenja, od- U*1"^- Včiteljstvo zahteva po vsej pra-šlej p.,svetiti vse svoj«' moči javnemu delo- vici. da se mu izboljša gmotno stanje, kakor
ako jim ne pride v kiatkem podpora. Skoro	pod žarki prave kulture je možno pravično vsaka občina v deželi ima kako posebno po-	in trajno sporazumijenja. Da pa moremo potrebo: tu se potrebuje vodnjakov, vodovodov,	skusiti ž njimi kako sporazum ljenje, treba cest in poti, tam uravnanja hudournikov, iz-j	naprej sprave v doma čem taboru, boljša nje poljedelstva, živinoreje in sadjarstva,	treba, da se poravnajo osebna nasprotštva. odstranjenje zaprek, ki se nameravajo napra- |	> pelujem zato na rodoljubje vodečih kro-viti sadjarjem zlasti s kupčijo na Nemško,	g(»v, zlasti na g. tira. (Gregorčiča in g. dra. odstranjenje sitnosti na čolnih mejah proti	Tumo, da si podasta roke v složno delovanje Italiji, izdatnejše državne podpore po ujmah	ter nadaljujeta za pričeto delo, ker takih in drugih nezgodah povzročenih škod, pra-	d o 1 a v c e v nam tako z lahka ni moči na-vičnejše odpisovanje davkov in n a- j domestiti. Na obe strani vežejo me prijateljici a d i. t. d. Blagostanje kmeta ni v zadnji	ski odnošaji in to daje mi srčnosti in nade,
vrsti odvisno od obrtnikov in trgovcev, ki	da si pridobim za narod vsaj to jedno zaslugo,
tudi še iz drugih (političnih) razlogov zaslu-	da storim konec bratomorski borbi,
žijo posebno pozornost, zlasti in a 1 i obrtnik,	Borba za vodstvo je puhla. Mi nimamo
kateremu je treba pridobiti tudi od vlade	ni voditeljev ni vladarjev, mi iuiamo le p o-primernih podpor. Kar se kmeta tiče, sem ] s 1 a n c e , ki imajo zastopati narodove ko-ves na njegovi strani. Kmečki sem sin, kmet' risti v državnopravnih zastopstvih in pred vlado,
ine živi, za koga naj bi torej imel srce in	ki imajo poizvedovati želje in potrebe naroda
kojemu naj bi — ako ne njemu — obrnil	ter se po njih ravnati, zataje vaje vsa osebna
v korist svoje skromne moči...! Nočem pri-	stremljenja.
krivati, da bi bil moj ideal povzdigniti kmeta	Tako tolmačim jaz dolžnosti narodovega
in njegovo stanje tako, da bi vsaka hiša vsaj	zastopnika in ta načela bila bi mi vodilo v
jednega svojih sinov »pogospodila« in da bi	javnem življenju.
postal od teh vsaj deseti — dal Bog — pravi	Ako se Vam zdim dostojen Vašega za-
graščak.	upanja, izkažite mi je. Ne silim se, tudi
Kar se tiče soeijalnega vprašanja, sem	se ne s k r i v a m. Če me potrebujete, sem
odločen nasprotnik onemu socijalizmu, ki se	Vam na razpolaganje; če me ne potrebujete
nam prinaša od drugih dežel, ki imajo od	— tem bolje'.
naših povsem različne odnošaje in druge po-	Če se — po dolgem premišljevanju in
trebe. Boj proti kapitalizmu ni v nas po ni-	premaganju sameg i sebe — oglašam, ogla-
kakem opravičen in to tem manj, ker mi	sam se le zato, da bi pripomogel do tega, da
prav za prav potrebujemo kapitala,	se stori konec pohujšljivemu in vse razdira-
da si ustanovimo višjih obrti, da damo v de-	joČemu boju. Najlepše zadoščenje bi mi bilo,
želi zaslužka vsaj onim sodeželanom, ki so	ako bi moja izvolitev pomenila tak konec,
sedaj primorani krošnjariti po svetu ter si	Pod to zastavo nastopam svojo kandida-
iskati kruha po Ameriki, Aleksamlriji, po	turo. Odločite Vi, možje volilci, v katerih
Rumunskem in Bog ve še kod, in ki zana-	rokah bi bila boljša prihodnost.
šajo čestokrat v deželo namesto zaslužka le
V Gorici, na dan sv. Antona pus-
kugo, ki uničuje telo in dušo in
kvari ves čavnika HM K) leta.
narod. To bi morali uvaževati zlasti oni krščanski socijalisti, ko so že po svojem poklicu dolžni skrbeti za dušno zdravje.
Sodeželanom laške narodnosti nasproti zastopati je strogo stališče popolne r a v n o-p r a v n o s t i in j e d n a k o v e l j a v n o-
])r. .1 o ž e f Stanič odvetnik.
Trst, <lne .52. januarja HHX).
C. k. poštno ravnateljstvo v Trstu
s t i. Ne kratimo jim ničesar, zahtevamo pa,	nam pise :
da se tudi nam ničesar ne krati.	Za poizvedbe glede poštnih pošiljatev,
Boja ž njimi ne iščemo, se ga pa tudi n e	ki so se poizgnbile povodom želeaiične kata-
lioji.no, ker se nam vsiljuje. Spoštujemo,	strofe dne 24. decembra m. 1. zjutraj, treba
če se nas spoštuje, ponujamo roko, ako sejo	je mnogo časa ne samo radi veliko množine
< > l> I
T K K
V podstrešni sobici.
Spisal A tulita s.
Zvršet«-k.)
Na večer so prišli orožniki, opozorjeni po strelu. — mnogo prepozno. S težavo sem odnesel Romanova pisma, kajti orožniki so vse premetali: pregledovali so celo mrtvečevo obleko.
.šedaj se držite doma in bodite pripravljeni na v«*. V kratkem Vas obišče neki naš
«To je ona, — to je ona,--Helena.
To žensko sem nekdaj ljubil, goreče ljubil. A potem... je prišla tista katastrofa... Tedaj je bilo vsemu konec —. (), Roman, Roman !»
Dimitrij je položil svojo glavo na pisalno mizo. V sobi je bila tema. V duši pa so se mu porajali vsi dogodki, ki jih je doživel z Romanom. Pred očmi se mu je v kratkih presledkih porajalo vse njegovo burno, žalostno življenje.
Bila je lepa poletinska noč. Z Romanom «-t:t se peljala iz mesta v bližnji trg. Tedaj mu je Roman nenadoma, odkritosrčno razodel, da ljubi njegovo ljubico — Heleno. Kaj se je takrati vse zgodilo v njegovi duši! Da ni
človek. Odda Vam pismo z nadaljnimi na- ^ ^ ^ neustrašeno	Koman, bil bi
vodili. Priloženi zavitek pisem pa oddajte prej ko mogoče, ker tako je želel Roman. Prijazen |w>zdrav ! Vaš prijatelj
(i uri č.
V Samotnem dobi —»
ga zabodel z nožem... Ali Liescienski je bil prcplemenit duh. In konečuo, —zadnje čase bi bil lahko opazil, da Helena proti njemu ni več tako zaupna, kakor nekdaj, odkar jo je seznanil s prijateljem Romanom. Bil je slep in vi-
Pismo je grozno delovalo nanj. Roman,	del ni ničesar.... njegov najveći prijatelj, je končal. Soscbno pa In potem je moral vsled političnih spletk
sta ga razburjala priloženi, polni kuverti in	bežati čez mejo. Daleč ni sel: prvo mesto ga
— Romanova ljubica.	je obdržalo. Živel je strašno življenje emigranta
in pozabil je na vse... vse... Tako življenje	tere pada senca gostih, izbočenih obrv. V
mu je vzelo srce in ljubezen.	glavi so mu vstajale različne podobe in se Njegov tovariš Roman je bil strasten, ponavljale pred očmi. Zdaj je stopil pred
podjeten človek. A bil je nestečen... grozno	njega Roman z razmršeno brado, z udrtimi,
nesrečen. Vsi cilji so se mu ponesrečili. Mnogo-	krvavimi očmi in visokim, bledim čelom. Olmt
krat pa gaje ljudstvo bolj sovražilo, nego	j e bil v visoke, blatne škornje... svoje najhujše sovražnike. * Po zadnji nesreči Njegova suha, koščena roka je segla po
pa ga je vse zapustilo, — tudi Helena. Šla	P^1"" ua mizi... Dimitrij je skočil po konci
je čez mejo in zopet pribežala k Dimitriju. > '"V1 1 Z(Tet se Je mo,iK Ta hiI> nm In z današnjim pismom se završuje vse. še bolj nego kedaj presedalo to pusto življe-
Vse delo za probujenje ljudstva je bilo	V sel>i Je čutil	Sel Je k postelji
zaman.	" *	'» »egel na njo.
Dimitrij se je vzdignil počasi z svojega	r™* »Jeg:l Ktoi)U objokana p<»stava He-
sedeža. Noge so se mu tresle kakor šiba na I™«- Dolgi lasje jej padajo po visokii. ramenih,
i vodi. Zdelo se mu je, da na ulici rase hrup ^ bujnih, visokih prsij pa prihajajo globoki, ijndij in da čuje navdušene glasove: Vive žalostni vzdihi: Ah, Roman... ah, Roman...!
la republique! Z daljave pa so prihajali po- Globek, glasen vzdih se privije iz širo-
jskočni glasovi marzeljaze...	i kili Dimitrijevih prs. Hoče planiti kvišku, a
Divje je skočil pokonci in pogledal skozi pada... pada... temno okno na ulico. Ali tam je bilo mirno	Baš ta hip je izšel krvavi mesec in po-
in nič se ni ganilo; on se je motil.	sijal v izbo. Na razkavih tleh je ležal Di-
Nato je prižgal svečo, ki je slabo brlela «»>trij T.iescienski in pred njim kuverta, zana pisalni mizi. R rdeči žarki sveče so padali pečačena z rdečim voskom... Dimitriju v obupani obraz. Oči je imel zaprte | in podobne so bile debelim kroglam, na ka- |

materijala in dotičnih reklamacij, ampak tudi, ker treba dogovarjati se s poštnimi ravnateljstvi, katerim so dotični oddajalni |w»štni uradi (»odrejeni.
Kazim tega je treba v vsakem slučaju v d« »govor stopiti / onim poštnim ravnateljstvom, kateremu je {»odrejena železniška pošta Trst-Dunaj, ker se bodo dotične odškodnine in (»ovračila izplačevale na račun ravno te ol »Lasti.
Slavno občinstvo, k: z raziimij.vo nestrpni »sto pričakuje rešitev reklamacij, bodi za-t« »tovljeno, da tukajšnjo ravnateljstvo kolikor je I«* mogoče jx»speši razprave odškodnine, in da je pripisati le zapletenosti dotičnih r;izmer, da ta stvar I »olj zavlačuje nego je ljul m
Politični pregled.
TKST. -2:\. jnnuvarju 1900.
K poloiaju. Torej akcija za opravo je v iM»lnem tiru. Zadnje dva dni so bile nemške stranke na delu, da bi označile svoje sta-liš<'-e nasproti poskusom jr. Korberja v tem pogledu, in vspeb je — senzacionalen. Na to stran namreč, da s« je pokaralo, da nem-<k<- stranke kakor ukupnost niti ne morejo označiti svojega stališča, in sicer zato ne, ker ima vsaka skupina svoje (»osebno, od drugih razlikujoče se stališče. V nedeljo so se zbrali načelniki nemških klubov in so^ p o hvalili namero Korlterjcvo, samo željo so izrazili, naj se državni zbor sni de najkasneje v fehruvarju. Izrekli so tudi željo, naj bi se narodni in parlamentarni odnošaji uredili čim prej.
Malo ur |»otem, naslednjega dne, sta se zbrala dva glavna kluba iste nemške levice : nemških nacijonalcev in liberalcev; in glej : že s*» sklenili drugače, nego načelniki klubov. Nacijonalei zahtevajo, naj se ugodi vsem zautevam Nem<*ev in na konferenc«* pojdejo še le pote m, ko l>o sklican državni zbor. Ta klub tudi ne more imeti zaupanja do ini-n -rerstva K o r I >e r j e v ega, ker sta v njem dva člena, k: jn» svojem mišljenju pripadata j de>ni«*i.
Verujemo, da je ta sklep provzročil razburjenje v vladnih krofih, saj se glasi kakor ««iločen: ne! in postavlja načelnike klubov na krivo stran. Načelniki klubov so staknili hitro glave skupaj in so začeli pritiskati na predsedništvo kluba naeijonaleev, katero se je sicer dalo omehčati v toliko, da je obljubilo, da I m » delovalo na to, da klub ne bo nasprotoval akciji Korberjevi in da prekliče svoj sklep, ali kdo more jamčiti, da klub >e<laj svoje lastno predsedništvo ne postavi na laž ? !
1 >a iw» lepše razvidno, kako s<> gemein-burgeiji z!ožni med seboj, je pa sklenil klub lii»eralc v, da «m1|-ošljesvojezastopnike na konferenc«
<«o>jmk1 Korlter ima sedaj že nekoliko okusa, kako jiojde z njegovo spravno akcijo. Na <"*eški strani pač ve, s kom ima računati, ali na nemški strani nikdo ne ve, kdo ima prav za prav pravico govoriti v imenu Nemeev, kjer je toliko »stališče, kolikor je skupin.
Najbrže olnlrže prav oni, ki ne verujejo, da bo kruha iz te spravne moke Kor! w> rje ve.
Pragram vlade. Včeraj smo v par črtali označili glavne momente v izjavi nove vlade, priobčeni v »\Vieuer Abendpost«. Go-1 s|mm1ii Korbelju se je očevidno zelo mudilo, tla izve svet, kaj hoče on. Morda ga je tako gnalo tudi uverjenj«', da je njegov progi ara tak, da ne U> resnega prigovora, in da žnjim kar h k ratu pridobi srca. l>a je državni zbor zhran. bi I>i 1 hitel v parlament, da tam razvije svoj program; ker pa je naš parlamenta r zeiu še vedno »v reparaturi« in so njega kolesea potrta, je hitel tja, kjer se običajno tolmačijo vladine želje in nje nameni — v \Viener Abendpost«.
Priznati moramo, da proti programu nove vlade ne more liiti nol»enega resnega j>rigo-vora. a b a > tu se nam v i d i nje slaba stran. <tos|mm1 Korlier nam je le povedal kaj hoče, in da je vse lepo, kar hoče. Več pa nam ni (»ovedal. A to je odhično premalo. Tu >ti namreč dve imenitni vprašanji, na kateri si ne vemo odgovora. Prvo vprašanje je moment osebnega |»olitičnega mišljenja členov novega ministerst\a. Le-ti so si<*er uradniki :n kakor taki kakor s«* že glasi tista običajna fraza — zvesti služabniki svoj<-ga vladarja. Ali to so tudi izobraženi ljudje. A mi - dandanes niti ne moremo misliti izobraženega človeka brez svojih nazorov o javnem življenju, brez svojega' političnega prepričanja
in sosebno še: brez svojega mišljenja glede Inim naročilom, naj se ne prikaže nikdar Ospitale S. — lvovačič Aua, ;">li 1., ul. Teatra na ono vprašanje, ki dandanes najbolj razvnema i več! 1 V svojo domovino naj gre!	1. — Buranello Ivan, 2 I., ul. S. Silvestra
duše, in v katerem je iskati vira sedanji krizi, ka-	Ko sojo tako — lepo odpravili na tem i — Kovač Lidija, 10 1., ul. Farneto 24. —
tero baš hoče «r. Korber ublažiti: glede na- mestu človeškega usmiljenja, seje žena obr-j Eisenreich Antonija, t»0 1., ul. del Mante 7. rodnih bojev. Na to stran je pač opravičena i nila na drugo odlično mesto laškega filan- i 22. januvarja : Zidri Natal, 50 L, ul. S. naša nevera, da bi možje ministerstva Kor- tropstva, do — »Piccola«. Tu so jej sicer tudi Lueia (i. — Mezgec Anton, 44 d., ul. Mo-berjeveira, vzrasli v nemškoliberalni soli, res velevali, naj gre mej — svoj narod, ali raz- j lino a Vento 08. — Bieker Ana, 17 m., S. pokazali tolik heroizem, da bi zatajili svoje lika je bila ta, da jej — niso nič dali!! j M. M. Sp. ol»2. — Gombač Ivana. 12 I-, ul. neinšks^eentralistične tradicije, da bi se po- Tako postopa laško človekoljubje z lastnimi Ferriera — Sciberas Amalija, 71 1., ul. polnoma i znebili svojega lastnega »jaz-a« in rojaki, tu vzraslimi in vzrejenimi, ki bržkone j Sette Fontane .'»4—35. — Beržon Fran, .'>7 da bi sebe jn»sveCili izključno dosezanju onega, niso nikdar preložili svoje noge preko mej 1., ul. Apollinare 2. — Jezurum Hugo, 21 I., kar je lepo povedano v programu Korherje- tržaškega ozemlja, te baje klasične zemlje la- ! ul. Pieta 2:» A. — Dell a Bona Karal, 10 1., verau ?! Tu pa smo mi veliki neverni To- tinske. In žena Tržačanka, s tremi nedolž- ul. Commereiale 16. — Candido Gilbert, 52
rnaži. Ne moremo drugače.	nimi otročiči vred, strada notri sredi — la-
Nikdo ne more oporekati gospodu Kor- škega človekoljubja. <'e bi seje hotel kdo
L, ul. Amalia 12. — lvumer Ivan, 77 I., ul. Castana 17. — Scarzilla Emilija, 44 1., nI.
berju, ko nam govori o pogubnosti narodnih	usmiliti, naj si zapomni naslov: Via Farneto ! Donata 14. — Ferluga Angel, Ferluga Vi-
lM»jev; nikdo mu ne more oporekati, ko pov-	št. 90, II. nadstropje. Ijelm, oba 5 d., Rojan 253.
dar j a potrebo, da se ti narodni boji ublažijo.	NabreŽilia - Aarisina. (K e m i č n o-k o- ! V bolnišnici: Barbaro Rud It', t> m. —
Nikdo mu ne more oporekati, ko izjavlja, da	miču a razprava), Neki sicer malo znani ! De Juranskv Margareta, 71 M. — Lak Alfred,
le požrtvovalnost in zmernost na obeh stra-	učitelj, vendar pa gotovo velik mož, gosp. 2 1. — Hevera Anton, 2S l. — (rerbič Ma-
neli morete dovesti do poštene sprave.	Cobol po imenu, si prizadeva v p(»tu svoje i rija, 68 1. — Zamolin (iverino, 1(» m.
Tudi za to ga moramo pohvaliti, da hoče po-	drznosti, kako bi slovenska imena »julske po- l)e Malter Štefanija, m. — Zan Josip,
vabiti zaupnike strank na trezne pogovore,	krajine« nadomestil s starimi, »zgodovinskimi« 42 let.
Ali tu je zopet gornje vprašanje: ali se bo — rimskimi. Da se mu o teh naporih včasih	Okrajna bolniška blagajna. Zadnji ministerstvo res moglo povzdigniti iz stare	izpodtakne noga ter da revež pade v lužo teden je bilo prijavljenih 4:V,> slučajev bo-šole na ono višino objektivnosti, da bo hotelo	neizbrisne blamaže, kaj to njemu mar ? Takšne lezni, 380 osebje bilo proglašenih, da so jednakomeruo pritiskati na obe strani v zmi-	J bedarije pa še menda ni zakrivil, kakor s zdrave, 964 jih je nadalje ostalo v zdrav-slu zmernosti?! Da-li se ne bo godilo, kakor	i svojim izvajanjem, da je pristno-slo venska j ljenju. Med poslednjimi je 140 takih bolnikov, se je še vedno do sedaj, kad ar-kol i je šlo za to, da se ustvari kakov modus vivendi mej Slovani in Nemci ?! Vsako, tudi najtahleje znamenje prijeulji vosti od nemške strani v kaki	blago pokoj nega Kandlerja, češ: Nabrežina je povsem pristranski stvari, se je razglašalo ka- ' »Aurisi na«, kar pomenja —okis zlata. Oksidi kor višek brezprimerne zmernosti, a baš v imenu te fiktivne, zlagane zmernosti so zahtevali od Slovanov skrajno mero požrtvovalnosti v načelnih stvareh, tako mero samoza-
Nabrežina (na brezini) prav za prav rimska ki so se ponesrečili na delu. Prestopkov proti
— Aurisina. To je pa že za Brivčev koledar! Gosp. Cobol se sklieuje na drugo avtoriteto,
predpisom zdravnikov je bilo loD. Na bolniških podporah se je izplačalo tekom zadnjega tedna 10.392'(i0 kron.
Mejnarodiii panorama na borznem trgu
(okisi) so, kakor znano, kemične zveze elemen- št. 14, predstavlja ta teden jako zanimive
/ • \ i i • k* c m^ii-,,™ \'r _ j. : slike iz Meksike, kakor n. pr. vladno potov (prvin), kakor je zlato, s kisikom. V se to | .	'	1	1 Vl ' . , . . . , (slopje, spomenike, ulice, cerkve, trge, igre *
bi bilo lepo; nesreča je le to, da je se le j ^ |iarot,na l>llkvama, rakve, kanale, krasne Schelle (1742—17<>8.) prvi našel okside in . vrte j,, sprehajališča itd. itd. Skupno 50 lepih tajevanja, ki bi bila blizu samoubojstva ! ! da je še le Lavoisier (1743 —17^4.) prvi slik. — Kdor si ta panorama ogleda, zadubi
Ako bo tudi gospod Korber tako umevni' spisal teorijo o oksidih, kakor je sploh vaapojKilno poznanje tega krajane dabiir.u
n	v.	i-.-.	i ,	- t i i	bilo treba hoditi tja, in z malim denarjem,
»svojo odkrito in pošteno politiko sprave«, da današnja kemija razmerno jako mlada znanost,!	w 1 a s
bo hotel, kolikor bo le možno, rešiti nemško Se<laj pa hočejo gospoda italijanizatorji natre-	^
Telovadne vaje »Tržaškega Sokola« pričnejo v četrte k, dne 25. j a li ti v a r j a t. 1. ob S. uri zvečer. Vabljeni so torej vsi oni, ki so se že prijavili za telovadbo,
nadvladje, potem naj le računa, da ne bo	sti svoji verni čredi, da so bili že slavni Itim-
n i č. Cehi se svoje strani govore dovolj jasno,	ljani, ko so gospodovali v naših krajih, ve-
Oni žele sprave, oni vstopajo radi v vsako	liki strokovnjaki v kemiji v obče in v teoriji
|>ogajanje za dosego tega velikega cilja; oni	oksidov posebej. Će ta »Piceolova« kemija
so za spravo, ali le za pošteno spravo	nj komična, kaj potem zaslužuje tako ime? i	' .	. 1 *'v ^ „ ,
'	1	1	»ji	j	| naj pridejo omenjeni večer točno oh 8. uri
na podlagi popolne in brezpogojne	Zopet nov dokaz, da ie sploh ni take beda- J 1	. .	, . .
. .	.	. '	.'i	v novo telovadnico. L hod v isto je na »Korzu«
i e d n a k o p r a v n o s 11! ! Za to spravo pa je	stoče na svetu, ki bi se »Piccolu« zdela dovolj .	. ...	... "	,
.	■li	i i ••	st. 4o, na dvorišču za Inso v ooce znano poti
eonditio s ne uiia non, da so žrtve jednako-	bedasta, <la bi ie ne nokladal svoji verni — \ .	. .	,	. ...
1	....	. :	.»i	i imenom pri »zelenem hribu«. Vsi oni, ki se
merne od obeh strani, nikakor pa ne sme biti	čredi!!!	1 ,.. , , , - ^ i i -i •	i
_	.	, mislijo udeleževati telovadndi vaj, a se dt»-
tako, da bi slavo peli enim, ki so dali ma-	\r naše lllke. Včeraj so prišli v našo , I	. ...,..,■
f	.	1	seda| niso se prijavili, lahko store to ome-
lenk<»sti, a iz druži h bi iztiskali do skrajnosti,	luko Llovdov parnik «Sultan» iz Kotora z .	„	... • i	i
• 1	_	njeni večer v telovadnici pri h ratu Josipu
Ali bo ministerstvo tako umelo svojo na-	29 ootniki: a. o. parnika «Jason» iz Kotora	,
'	rrunku.
logo posred«»vatelja ? Den.mo, «la bo. I u pa	z 8 potniki, .Dubrovnik, iz Bara s <> pot-	% 0pčitl. Občni zbor našega pev-
je zo(»et drugo vprašanje: ali bo imelo	„iki, italijanski parnik »Solferino. iz Marselja ^^ ^^ <z vo <lne 3K griuina je bil toliko upliva in moči na one, ki so	in Aneone s 3 potniki, grški parnik *Geor- ^^ ol)igkan Rakor po Iiava(li 8te se pređo se daj uživali privilegije, da se	gi<»s» iz Carigrada s 3 potniki in ladij« (lo- | ^ jn ^^ ^^	jn 1>lag;lj_ odpovejo privilegijem, da se od-	oger) <Evangeli» iz Taranta. |njka No> llo5ebno zadovoljni bili udje s po-povedajo beneficija m, ki so pome- odpluli . a. G. varniki c Vis», »Fiume«, | roSilom l>!ajrajnika, ki je poročal, da je kljub njal, tatvin o na d r ž a v 1 j a n s k i h p ra-	cPetkll,f ueraški parnik »Roma, v Hamburg, nxn]m BtroSkom ostalo čistih 60 K, katere v 1 e a h Slovanov, ponize v a n j e	ifcalijanski «Carmela Galatioto» v Catanijo in nal()žj v domačem zavodu, v tržaški slov. po-ovanov v razmerje pod reje uja, v	sl)ivina pIOwi<lenza» v Humi na Grškem.
SI
k a k o r s n j o se dandanes zave d n i n a-rod ine u d a j a jo? ! Morda ima gospod Korber res kako tajnostim čudotvorno sredstvo, s katerim ukroti zle duhove, da se mu | k »sreči, kar se še ni posrečilo nobenemu prednikov njegovih. Mi se nočemo prenagliti v sodbi, ali neverni Tomaži smo tudi na to stran. Selionerer in
j sojilnici. Gospod predsednik Fr. Kariž je
Poškodbe, čevljar Josip Nardini iz	izrazil željo, naj mesto njega izberejo pred-
uliee Isti tu to st. 2 in njegov brat, 24-letni	sednikom mlajšo žilavo moč, ker on vsled
Viljelm, ki je pritekel prvemu na pomoč, stil	stanovskih dolžnosti nikakor ne more voditi
bila včeraj v nekem prepiru težko poškodo-	dalje društva. Udje so uvažili tehtne razloge
vana. Rešilna postaja jima je podelila prvo	njegove in so si izbrali z vsklikom g. Ferd.
pomoč, a potem so ju spravili v bolnišiiieo.	Ferlugo novim predsednikom. Med posa-
... — Na 24 letnega dninarja Josipa Zadnika	mičnimi nasveti navajam le predlog blagaj-
\\ oli stii že izdala pa- ' , i i	.- - i - i. i i
.... 1 iz ulice riergamaseo st. 14. je padel včeraj	nika bosiea, naj bt g. J* r. kariza, doseda-
rolo. da je izdajica vsaki N e m e e, ! . . . ^ . . . ^ , , 0	. . . .. .... „ . . ^ J j . _ zavitek jute, ki ga je težko jm»škodoval, opni- ; njega predsednika, izvolili častnim členom,
" ^ c a., a, l>0^JJanJa" vili so ga na rešilno postajo. — 44-letni dni-	Predlog je utemeljen, saj je bil gosp. Kariž A do danes nuuaino mkakega razloga še, T , , . , ^ . . a. . i- ^.
. .. . . ... . „ ,	.	'nar Jakob Silvestri iz Skorklje stev. ^54
m sliti da \\ olt in oelionerer nista več in>-
spodarja situvacije med Nemci, in da razni
nemški voditelji ue bodo slednjič hoteli — .
. je padel ter se ranil na glavi; spravili so ga bolnišnico. 32-letni kočijaž Fran Brodnik
predsednik društva od početka — menda od l. 18.S S — do zdaj; vodil je društvo tudi tedaj, koje bila nevarnost, da društvo propade
hočeš ali nočeš — h oteti, kar Selionerer in Wolt*.
bosta hotela
Tržaške vesti
je pal z voza za prevažanje premoga, ki <;a vsled inlaenosti in raznih neprilik. Predlog je povozil. — ol-letni krojač v Llovdovem jjc bil sprejet enoglasno. — Potem je sledil arzenalu, Peter Zanolla iz ulice Petnirca zabavni del; vrli |»evski zbor je pevalzbirko št. 1, se je poškodoval vsled tejra, da se je umetnih in narodnih pesmij s priznanja vredno utrgala neka vrv. —■ liMetnemu kovaču v točnostjo. Omenjam društveno pesem «Zvonu», Sv. Marku, Franu J u stil, je zletel kosec ki jo je zl«»žil in uglazbil pevskemu društvu Sv. utaša zadušnica za blago|>okojno železa v oko, ki je vsled tega zgubljeno. Vse j njegov lastni pevovodja, znani Agul Uef'. gospo Anko Bf»gdanovičev<» bo v četrtek ob poslednje imenovane so sprejeli v bolnišnico.	Culi smo dokaj navdušenih zdravije. Da
1». uri zjutraj v cerkvi sv. Antona novega.	Dninarji i/ lazareta. Včeraj je pripel- 86 »ismo kislo držali, je umevno, zato gre
Laško človekoljubje. Pred leti je ja| I^.ovdov parnik «Pluto* 60 dninarjev, ki posebna zasluga obema Tolmineema, ki sta v umrl tu v Trstu neki Emil Pisko od nekje so ^ j,red mesecem dni podali v lazaret pri I VI"hi uda našega »Zvona«. — še nisem pri v nemškem delu dežele Češke. Mož je bil sv> Jerneju, kjer so razkladali kavo s parnika kraj«- Drugi zabavni večer smo imeli dne »i. torej Nemec po rodu. To smo hoteli povda-1 «Berenice>. Vsi so popolnoma zdravi.	prosinca t. 1. Vspored : petje, zabavno berilo,
riti. da se ne poreče, da nas, pišoče te le vr-	Iz pred liašili sodišč. Včeraj je bil j Izmed pesmi nam je posebno ugajal «Narol»e
stire, vodi narodna tesnosrčnost. Pisko je bil 45-letui Josip German zaradi težke telesne svet» vsled originalnosti in zdravega humorja, oženjen z n«'ko Hrno roj. Corradini, T r ž a -; poškodbe obsojen v 4 mesece težke ječe. j ki veje iz besedi in napeva. Zložil naš Ref. e a n k <». Iz zakona so izišli trije otročiči, ki	Vremenski vestllik. Včeraj toplomer Pozorno smo poslušali jr. Štipka predavanje
ostanejo seveda Tržačani, kajti občina, kamor u[, 7. zjutraj 5T, ob 2. pop. G. —Tlako- ° ^številki oj. M«»ž je učen: kaže nam važ-je bil pokojni Pisko pristojen, jih. bržkone mer ob 7. zjutraj 7(3tH>. — Danes plima ob i nost trojke v bogoslovju in filozofiji; trojke nikdar videla ne bo. Ta osirotela družina živi l*ot» pred. in 3*57 pop. Oseka i>*21 predp. ne prezira ni jezični, še manj telesni »dobtar». sedaj v največi sknijni bedi, brez sredstev in in 7"12 pop.	j Profesor in učitelj jo blagrujeta, dijak jo pa
hrez dohodkov. V obupnem {»oloženju svojem	Mrtveci prijavljeni 21. t. m.: Baicari- kolne; kmet s 3 križi še vedno svet redi.,
se je ultoga žena, ki je. iM»vdarjamo to, Tr- ehio Ivan, 72 1., ul. deli ' Istri a <». — Fran-žaeanka po rodu in p«» vzgoji, obrnila <lo dolić Marija, 7t» L, ul. Istituto 11. — Stolfa ravnateljstva »instituta« (»ubožnice«) za kako Miro, 1 1., ul. Solitario 1. — Sallaguo Ivon-pom<»č. Na tem kraju človeškega usmiljenja stantin, 7 m., Barkolje 257. —Magnan Hen-
jc siromašna žena dobila ]»oleg kope trdih osornosti cele tri krone z deeidira-
Zlasti pa je krasen in pomenljiv sklep studije o št. 3 — Evo sucus — : Trije so činitelji, ki vzgajajo človeka: Domača d r u-ž i n a, šola i n cerkev. C e vsi trije
rik, 47 1., Greta .'»09. — Vatovac Peter, 20 .navedeni v z goj i t e 1 j i del a j o s v oj o 1., Verdela 404. — Tonon Lidia, 10 m., ul. {dolžnost složno in v zuje in n o v
m e d > <■!» o j n i I u b e /. n i, p o tem se' n a in n i b a t i p r i h o <1 ti o s t i. — Imeti Imuuo mož, ki IhmIo hranili cerkev, šolo in »lomače ognjišče, mož-|»oštenjakov, in dobrih, |ilemcnitili slovenskih žena in mater.
Želimo, »hi bi imeli še dosti takih zabavnih večerov ! I parno tudi, da pristopijo k društvu mnogi novi udje in da se odzovejo našemu vabilu oni stari udje, ki so odstopili tedaj, ko je začelo društvo dremati. Med njimi so tudi taki, ki so sicer velezaslužni za naš stiskani rod. — Pevskemu društvu pa kličem : krepko naprej! Kako poje naš Agul ? Le doni zvon, le glasi se <'ez plan in čez dolino! 1' ne ni a j naše ljudstvo v s e Za vero — dom o v i n o !
Vesti iz ostale Primorske.
»( Iz Kanala nam pišejo: Letošnji predpust so tu prvič nastopili naši kanalski tamburaši. To je bilo v soboto zvečer na plesu naše čitalnice v gostilni »Pri zlatem levu«. Ta veselica je bila sploh jako lepo prirejena, kar bodi zabeleženo v čast gospodom odbornikom. Dvorano je priredil gospod Štefan Segala. Tambura nje je vodil gospod predsednik Alojzij Križnič, a na roko mu je šel tudi g. nadučitelj Alozij ^rč. Za splošno zabavo je pa mnogo pripomogel tudi gospod notar Artitr Lokal* se svojo poznano ljubeznjivostjo. Postrežba gostilne gospoda LTa ;e, je bila prav dobra. Sploh vse je bilo v našo zadovoljnost. Nadejamo se, da to ni bila zadnja taka zabava v tem pred pustu.
X Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda, v Sežani so darovali: g. K ran V elan v Koprivi 2 K, g. Janez Turk v Koprivi 40 st.. Zamore požrl pri g. (iiiličevi 2 K. v pusici gdč. Milene Dolenčeve 3 K :><> st. Bog živi vse darovalce!
Prepozno došlo odlikovanje. Iz < »ročane v Istri nam pišejo:
<kr. namestništvo v Trstu je z odlokom od 2*. grudna 1	pripoznalo cerkovniku Jožefu Cermelju na Gročani svetinjo za 44Metno zvesto služI h »vanje. Omenjeni cerkovnik se je večkrat veselil, da dobi odlikovanje. in je popraševal ke aj da pride isto? >lužil je od 1. l^'t.'i.. ali ni doživel, česar je pričakoval, ker že dne 6. novembra 1899. je umrL Svetinja, priju »slana od c. kr. okr. gl. v Kopru 8./1/1900. št. 4/res. mu torej niso za mogli izročiti. Kedo je kriv temu ? Kdo drugi, nego uradi, ki prepočasi resa vajo enake vloge. Saj je že maja meseca vse bilo v rokah dotičnih oblasti.
A v t o r i z i r a n zemlje m ere c, Go»p. Ivan Kidi v Trstu, je dosegel pooblastilo a v to riz i ranega zemljciner.a za Primorsko ter je v tej lastnosti jh»1ož;I predpisano prisego.
Vesti iz Kranjske.
*	Naučno mi ni ste rs t v o je arhivarja kranjskega deželnega muzeja »Kildol-Hntimc v Ljubljani, gos p. kurita Koblarja zo|»et potrdilo /a nadaljnjih |»et let, konzerva torjem centralne komisije za umetnost in zgodovinske spomenike.
*	Parobrod na Ljubljanici. V > .l»oto se je vršila koinisijonalna vožnja s parobrodom na Ljubljanici. Poskušnja je iz-pala povsem ugodno in g. Kotnik, čegar Inst je parobrod, utegne sedaj brez zadržka dohiti koncesijo. Parobrod bo vozil mej Ljubljano in Vrhniko.
*	K ranjsko-pr i morskemu gozdarskemu društvu je vlada za 1. 1900 dovolila 600 gld. dr/, podpore.
Vesti iz Štajerske.
Zločinstvo V Veroni razkrito. Naši čita-	0*9144 m.) ter prenočila pod milim nebom,	poskočila za 2°[0, t. j. vsakih 1(10 gld. no-
telji se spominjajo, da so te dni v Veroni	Po noči so Boerci neredno streljali iz pušek.	minelne vrednosti velja 102, in recimo cela
potegnili iz Adiže ovoj, v katerem so bili	Angležke prednje straže niso odgovarjale. Ob	delnica za 500 gld. nominelne vrednosti velja
kosi razsekanega ženskega trupla. Dolgo niso	zori se je streljanje silno pomnožilo. Angležko	110 gld. Kedar rastejo cene, je ta način kvo-
mogli priti zločincem na sled. Sedaj pa so	topništvo je odgovarjalo. Kmalu je bi!a huda	tiranja prijeten. V a reške delnice za železne
pogodili identiteto nesrečne mladenke. Ista je	bitka na vseh krajih. Angležko poljno top-	industrije so nedavno notirale liti, t. i. po-
imela ljubavne zveze z nekim poročnikom,	ništvo je metalo veliko množino srapnelov	skočile so za 1 6"/0. Neveščakom se to i:e zdi
Da bi itdušila posledice te zveze je zaužila	v utrdbe sovražnika. Prvi nasip so vzeli	tako velikanska razlika, a vendar poinepja
neki prašek in je .— sama umrla na to.	s povešenimi bodali. Sovražnik seje umaknil	višek 32 gl. od akcije! O prejšnji kvotaciji
Prašek jej je preskrhel dotični poročnik. Se-	za drugi nasip. Boersko topništvo je nekoliko	bi morda marsikdo zmajal z glavo ter se
daj je jasno vse, kajti zaprli so poročnika in	ponehalo streljati, izvestno, ker mn je neti o-	vprašal, kaj opravičuje tako nenavadno haussc.
neko babico.
aze novo no-
Brzojavna poročila.
Dopolnilna volitev na 4«or^škein. GORICA 23. (P.) Da je shod pri Rebku proglasil Coroninija je laž.
stajalo streliva, a puške so prasketale ves	Drugo, temno stran pa nam po
dan. Angleži so vzeli tri pozicije sovražnika,	tiranje, če mislimo na slučaj padanja cen.
Amerikanci o zmagi nemške diplomacije.	Ako bi notirala kaka delnica n. pr. 95 t. j.
NE\V-YORK 22. (K. B.) List »Was-	ako bi pala za 5°/0 nominelno vrednost,
hington-Times« piše, da se tudi on raduje	bi morda kdo ne videl v tem nevarnosti, ki
na zmagi nemška diplomacije proti Angliji,	obstoji v resnici; pomisliti treba namreč, da
Ves omikani svet da mora biti Bfilo\vu iiva-	bi pomenilo to znižanje pri delnicah po 500
ležen, da ;e to vprašanje rešil tako odločno,	gld. nominelne vrednosti že razloček gld.
Froglasitev in glasovanje je bilo ne-	.
mogoče zaradi velikanskega škan-	Nazor ZJe<iln.len,h <lržav» g» vstopajo že	Novo notiranje je torej pripravno, da zavaja
dala in odpora, ki je nastal. Sklica-	natl 100 let* <la na raorJu ni Hmefci zal»l)e-	Uudi 4,0 lahkomlšljenosti, da bodo sedaj pa-
. ...	.i______.i. ,-v i-i	*	njati zasebne lastnine, četudi je sovražnikova,	dala in rastle cene za nekoliko odstotkov
telji so pobegnili. (1 a brzojavka se nanaša	'	J	'	>	.
na dve brzojavki v »Slovenskem Narodu«	/J|dobi, kakor je upati, sedaj občo veljavo in	ravno tako lahko kakor poprej zu nekaj gol-
, , .. • ,	j - 1 -t f' ■:.„	sicer vsletl razjašnjevanj meti Zjedinjenimi	dinarjev, in vendar je resnični razloček dva-,
katerih jedna pravi, da je bil Coronini pro-	j j j	j j	j *	j
glasen kandidatom, <1 ruga pa trdi, da je ta kandidatura propala. I'red.)
Korber pri cesarju. DUNAJ 23. {K. H.I Cesar je sprejel danes dopoludne ministra-predsediiika pleni. K o r b e r j a v daljši avdijenci.
Stavka na kranjsko štajerski meji. TRBOVLJE 22. (P.) Včeraj je bil v
državami in Nemčijo na eni in Anglijo na tri- ali večkrat veči, nego je videti na prvi
drugi strani.
Trgovina in promet.
pogled. V tem pa je velika nevarnost, in že je slišati svareče glasove, naj bi se uvela zopet stara notacija.
Krajše železniške zveze.
Južna železnica je izjavila v državnem železniškem svetu na Dunaju in na medna-
0 vzrokih pomanjkanja oglja.
Piše Antt Kristan. (Gorica.)
V časopisih čitamo vsaki dan, kako zelo	mdni železniški konferenci v Kolonji, daje
Celju shod rudniških delničarjev in za stop- pomanjkuje oglja v vseh mestih. Ljudje se	pripravljena /boljšati oziroma skrajšati zvezo ni kov delavcev. Lastniki rudnikov so dovo- i povprašujejo začudeni; »Kako to, zakaj to ?	Trstom in Monako v, m (Munchen) lili obče h% zvišanje mezde, zvišanje za Saj je vendar oglja dosti na svetu!« Tu ho-	« tem, da opusti vožnjo nad Maribor ter nedeljsko delo, osemurni delavnik za delo v čem po možnosti razjasniti po raznih virih in j	vnaprej čez Ljubljano-l rebiž-Beliak-jainah, M—4 krone doklari za stanovanje! svojem lastnem studiju, kako jo prišlo do	Franzensfeste 111 kutstem. oženjenim delavcem in dobivanje olja za tega pomanjkanja oglja.	Tudi vožnjo 1) u n a j-S a r a j e v o hočejo lastne nabavne stroške. Vsled tega so skle- Stavka (^rajk) v okraju Kladno je v	krajšati, ,n sicer s tem, da ne bodo več ranili rudarji, da za sedaj v Trbovljah, Zagorju Hnem teku: iz gora Kvranskih, Sulkovskih	proge Budimpešta Bos. Brod,ampak Dunaj-in Hrastniku ne stopijo - v štrajk. ' obSe iz cele tzv. ogljevske doline zapadno-	Zidan,most-Zagreh-S.sek-Brod.
'češke se pričakuje vsaki trenotek: zdi se, da
Trgovinske vesti.
Strajk 11 a Češkem.
MOST 21i. (K. B.) Današnja n<»č je mi- i stojimo pred občno ogljekopsko stavko. Kaj nola mirno. Od 2* rovov delajo samo na I™ le-ta značila za industrijo Avstrije, in	Budimpešta 23. Pšenica za oktober K
treh. Zjutraj bi imelo priti na delo 5609 de- ! nJem> vsakdanje življenje, je nepregledno.	% za 1,'ktoberK! —- '-'d!. ~ —.Rž za
lavcev, a prišlo jih je samo 1565.
Jaderiiica »Maric«. B K KOL IN 22. (K. B.) »\Voltf« javlja iz Durbana, tla je angležka oblast nemški jadernici »Marie« dala brezpogojno svobodo.
Vojna v južni Afriki.
/gube Angležev.
LONDON 23. (K. B.) »Reuter« javlja:
Nekateri zavodi so morali že ustaviti delo.	^ R g.4,» (lo 6.44 Komm /a juli
Vendar pa se, ne gledč na te stavke, že vso	do —.— Koruza za maj 1900 K.
to zimo zelo pogreša oglja. O vzrokih tega	5*— do 5*01. Oves za oktober K. —*— do
pomanjkanja se govori in piše mnogo. Ne-	—*—• Oves za april K. 50S do 5*09.
kateri mečejo vso krivdo na železnice, neka-	Pšenica: ponudbe zadostne, povpraševa-
teri 11a nedostatek vagonov, na izvoz za meje
itd. Nekoliko jih je pa, ki pravijo, da so	Hamburg 2:». Trg za kavo. Santos good
glavni vzrok'pomanjkanja oglja: zastareli,	a ve rage za m are 30.50 za maj 37.—, za sep
nje zmerno, mirno. Prodaja: 12.000 met. st. nespremenjeno, nič kupčije. Vreme: vlažno.
General Buller brzojavlja, da je v včerajšnji «l*bi, sedanjim razmeram prav	nič odgovar-	tember 38.- za december 39. Denar.
■ J	•	v. 1 -»i • 1 - u j -	.	Havre 2->. Kava Santos good average
bitki padel en častnik in 5 mož; 3 častniki J»JO« rudniški zakon,. Beda in	gorje, ee po-	^	p ^ ^^ mM,** maj 50 k.
in 75 možje ranjenih. 8 mož seje zgubilo.:tem nast;tne se stavka r	frankov 44.75.
Iz Killlberlc.va.	Oglje pripada k tzv. rudniškemu regalu;
LONDON 2.*». (K. B.) »Reuter« javlja iskati in kopati je ima pravico le tisti, . omur
Dunajska borza dne 23. januvarja.
ilmies
99. so 99.65 99.95 98.75 2; 13.95 242.15 23.60 19.21 K9.75 11.42
včeraj
99.SO 99.60 99.05 i IS. SO 233. So 242.15 23.60 19.20 S9.65 11.42
Um ii tovarna \
i
P r o f e s o r
d r. F r i s c h a u t"
v (Uraden, na Slovenskem dobro znani hribo-la/ec, o katerem smo že pisali, kako ga nemški srd i teži proganjajo radi njega pravico-ljulmosti, je proti rektorju graške univerze, dru. Richterju, uložil tožl»o radi žaljenja časti.
Razne vesti.
Premogarski strajk na deškem zavzema vedno širše dimenzije in postaja vedno res-nejsega značaja. Delo je ustavljeno v Mor. Ostrov:, Kladim, Mostu, Duchovcovu, (>seku in druginl jm» Češkem. Posletlice so že <»!»-čutne in jm. železnicah in tovarnah že zelo primanjkuje premoga. V Pragi pa bodo v tr.-h dneh baje brez premoga.
iz Kiml>erleva dne 17. t. m.: Sovražnik je je ta pravica podeljena od oblasti. T .ko vsaj j Državni dolg v papirju
danes živahno streljal na nas <»<1 zore do H. pravi zakon od 23. maja 1854., št. 146 drž. ; „	„v srebru
ure zvečer. Zlasti meri na redute (okope). zak. Znamenito iu avstrijske zakone krasno Avstrijska renta v zlatu
Tajnik Daviš v Laurenzo Marnuezu in : ka rak teri zuj oče je tudi dovoljenje »zum r _ kionah 4/0 ......	.	,	, ... Kreditne akcije .
Pretorijl.	Schurten«, to je: nekomu se je dovolilo v fj0n(j(m ]Q pjSr
LONDON (K. R.) »Reuter« javlja iz	določenem okraju iskati rudo, in če jo najde 20 mark.....
Loiirenzo Maripteza z včerajšnjega ilne: Da-	tekom leta, more dobiti pravico, da sme samo Napoleoni.....
vis, drugi tajnik severoameriskega minister-	on kopati tamkaj. In tu je glavni vzrok 100 italijanskih lir . .
stva za notranje stvari, ja prispel semkaj ter	vsega zla. Oni, ki ima dovoljenje za kopanje, e 11,1......
obiskal generalnega guvernerja, ki ga je spre-	moral l»i takoj začeti kopati z določenim šte- -
jel prijazno ter prosil, naj priobči predsed-	vilom ljudij. Ali tako se ne godi in se ni
niku Mae-Kinlevu izraz prijateljstva. Trans-	godilo od prvih časov. Ves ogeljni revir si
vaalska vlada je spon»čila Davisu, da mu	je zagotovilo nekaj drnžb in nekaj kapi ta-; jft ry 1	■	l	Jii
dopošlje za vožnjo v Pretorijo salonski voz	listov, ki potem delajo, kakor jim drago,
predsednika Krugerja.	Kopljejo sicer na raznih krajih, ali ne izkop-;
Iz neznanega vzroka?	ljnjejo, ker hočejo prve jame popolnoma iz-
LOXDOX 23. (K. B.) »Dailv Tele-	crpiti. 0<1 tega netlostatek oglja. Torej: p o-
graph-uc javljajo včeraj popobnlne iz Rends-	zresni veliki kapital je vzrok, <la
bitrga : V soboto ob 9. uri zvečer st» začeli	ljudstvo sedaj trpi mraz in slična pomanj-
Boerei— zakaj, ni znano — na vsej glavni črti	kanja.
zelo živahno streljati iz pušek, kar je trajalo	Vlada bi mogla tu mnogo |>omagati, ali:
tri četrt ure. Lahko je bilo razločevati, da	saj vemo, kako je ! Znane so nam jednake
so streljali v ;> različnih višinah (Tosošmen-	stvari. Vendar pa bi bil tnkaj-le nasvet, to
tani ljudje, »i Boerei, ki začenjajo streljati,	je uresničenje nasveta, katerega sem eital te i
ne tla bi se vedelo: zakaj ! !)	dni, prav na mestu. Glasi se: Prepoved iz-
Beerei molče.	važanja oglja do ptnjine, bila bi hitrim in
LONDON 23. (K. B.) « Dailv Chroniche»	prvi čas olajšaj oči m lekom. javlja iz Spearmanseampa z dne 22. t. m. : Diskont V Švici. Topništvo generala AVarrena je začelo tlanes Kakor javlja kor. biro dne 22. t. m. iz
v jutro zopet streljati, a je obmolknilo kmalu,	Borna, so švicarske emisijske banke znižale
ker se sovražnik ni hotel oglasiti. (Angleži	uradni diskont od 51/* na 5°/0.	Velika Zaloga
imajo pač smolo, da imajo sovražnika, ki baš	Žetev v severni Ameriki.	C fll 1 lili P (T Q linhiČtVD 111 tQHPPQPli
tedaj n<»čc streljati, kadar bi oni hoteli. Opomba	Sklepno poročilo poljedelske pisarne jav- D U llllJl U [1 U111U L V d 111 IflllDbllllj
stavca.)	lja sledečo cenitev o uspehih zadnje žetve	od 0000^>00
Nova moč v južno Afriko.	v severni Ameriki. Pšenice 547,304.000, ko- Viljelma Dalla Torre v Trstu
LONDON 22. (K. B.) List «DailvNe\\s» ruze 2.07S, 144.000, ovsa 796,178.000 bušlov ; Trg San (riovainil list. 5. (hiša Diana).
pohištva vsake vrste
-— od —--}K
Alessaiidro Levi Miazi v Trstu	j
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).	]f(
—	jj(
Huirat izhor v tapetarijali. zrcalili in	vm
slikali. Ilustriran cenik srratis iu franko	^
rsakrmu na zahtevo.	M
Cene brez konkurence.	^
Predmeti stavijo se na brod ali žele-
znieo brez da bi se za to kaj zaračunajo.	^
je izvedel iz uradnih krogov, da je vojni	(1 bushel = 301.). Na vsakem ekru (1
urad sklenil, da pošlje v južno Afriko 17. polk	acre = 40*5 a) se je pridelalo povprečno
ulaneev (lancierS), 7. |»olk dragoncev in 4.l>ri-	12*3 b. pšenice, 25*3 b. turšice ali 30*2
gado konjice, kar je že vse mobili itano.	b. ovsa.
V bližini tabora Spearman.	\eugodnosti nove kvotacije.
LONDON 22. >Reuter« javlja iz tal»t>-	Nova kvotacija po odstotkih ima dve
rišča Spearman z tlne 21. t. m. zvečer: <ie-	strani, dobro in slabo. Jasnejša je, kakor je
neral Clerv ia Harth sta včeraj po daljši	bila prejšnja, to pa le za tistega, ki misli in
bitki napredovala lOOO vardov fl vard =	vč, da n. pr. 102 pomeni, da je vrednost
Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo done srečo!
Pozor na ta užig na zamašku
. T T T
u.—
1-J.4;7 l 35 5.30
8.ir>
omn. pošt. pop. omn.
pOr>t.
brzovl.
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
Odhod iz T r s t u :
f».dO jx 1 j>. omn. N: birana, < ervinjan, Benetke i*.— _ limirl. iMniaj. zveza z Keko
Nahrežina. <lem. Benetke, Kini N al »rezina. Vidrin. Benetke. Veroua iHinaj, zveza Budapest in Zagreb Korinin. zveza t ervinjan. Benetke Nabrežina. Videm. Benetke, Kini Benetke ivia t ervinjan in via Videni) Kim i via Bi.vijt naravnost. I hi naj. zveza z K«*ko Komin
S 1.» „	n Dunaj. zveza s Pešun. Keko
s4:> _ meji. Nabrežina, Videm, Benetke f.4,ri _ _ do Miirzuscldaga •j.10 _ (ramo ol> sredah) ekspres v < »stende
I» o b o d v Trsi:
t; r*; j»dp. meš. iz Murzuschlaga, Beljaka itd.
iz Italije. Kormina, Nabrežine Itrzovl. iz Kormina
I>unaj, zveza s Pešto, Mniliim pošt. Dunaj, zveza z Keko brzovl. iz Italije preko Kormina omn. iz Benetk l via Cervignjan) j*»št. IHmaj, zveza z Gorico omn. iz Italije preko Kormina brzovl. iz Italije preko Kormina
„ Dunaj, zveza z Keko omn. iz Italije preko Kormina . (samo v >redol ekspres iz Ostende
Državna železnica
Odhod o <1 Sv. Andreja
Hrpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak Hrpelje. Rovinj, Pulj, Dunaj Hrpelje. Divača. Rovinj. Pulj, Dunaj hrzovl. Pulj, Divača, Beljak. Dunaj Herpelje, l>iva<-a (samo ob nedeljah in praznikih 1.
D o li o d k sv Andreju. I >iva<"a Pulj. Rovinj
Hrpelje, Ljubljana, Dunaj Pulj, lio v i 11 j, I>unuj. Ljubljana brzovl. Pulj, Kovinj, Dunaj Hrpe!je, I 'ivača (samo ob nedeljah in praznikih.)
Furlanska železnica.
O d h o d iz Tržiča:
I .."»."i, <».27 pop. preko C ervinjana v Italijo in 10.4* zvečer do 1 ervinjana.
Dohod v Tržič: 47. predp., 7.-1S. 10.33 pop. iz Italije preko
o
00
o
00
Najboljše berilo in darilo 0 je vsestransko jako pohvaljena
00 00
Jzpia in mM ali izvir sreče" jg p r^^T™ T I
neobhodno potrebna knjiga /a vsakega človeka, ka- ififl M. /l JLN V^ Iv XX XVJL §51
i .-»•> _ 8.4."» _ 9.2K _ 1027 . 10.4O _ 11.20 _ 7.37 pop 7.4."» zve.
8;») „ ;».— n
1133 „ 10 .'58 pdp.
<5.30 pdp. s 4.7 _ ■IJM I p<>p-74:» _
£30 _
s. 07 jnip
HJiTi -11.15 _
»>. 1 ZVr.
9jO _
9.27 „
7.4S pdp 10.42 _

t ervinjana, 1.37 [Kip. iz < ervinjana.
Cdhcd in prihod parrikov.
v
Kope sta 1
1 .30. :i.— (pošta 1. ob predp.. 12.1 Ki (pošta).
9 9
Naša straža
t t
neobhodno potrelma knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navadili vsega potrebnega. da more sebe in druge blažiti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti po štnetnu povzetju pri Jožefu Valenčščn na Dunaju III.. Steingasse X. 9 I. St., Tli. 10.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Pena je skrajno znižana, knjiir je malo več.
trst - Borzni trg 14 - trst
Od do >s. januvarija
Jako zanimivo potovanje po mestu Meksiki. Kotitelji v borbi z biki. Rakev generala Mej i j a. ustreljenega 1867. na pove'je Juareza itd. — 50 podob 50.
Vstopnina 20, otroci 10 kr.
Spedicijska poslovnica
Gašpar Hvalic
v Gorici v ulici Morelli st. \2.
se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega lil aga in pohištva v vse kraje.
Nov zaprt voz za prevažavjp.
Postavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja.
Stavbeni rasspis.
..Poirrebuo društvo** na V rdeli pri Tisiii oddaja delo za popravo Moje društvene hiši' št v. 7!f4. na Vrdeli.
Ponudniki naj se obrnejo za natančne poizvedbe in puiroje na ir. Ivana <ioilina. drnšlv. tajnika v Trstu, ulica šinila št. 21. Društveni udje imajo prednost.
V Venleli. dne 1-*». januarja 11100.
Pogrebno društvo na Verdeli.
nezavisno glasilo za politiko, narodno gospodarstvo, znanstvo in
IHIlPtlHlSt. izhaja na Dunaju od novega leta liMK) kot tednik vsako sehoto na 12-16 straneh ter stoji na leto li ghi., na pol 1. 3 gUl. na četrt leta l.i>0 gl<l.
„S 1 a v i s e li e s K e h o" ima namen, braniti u nanševin zgodovniska državna prava slovanskih narodov ter dokazovati, da spadajo dristano in moralno v isto vrsto z dni- j gimi vaškimi narodi. Pridobil si je sotrudni-kov, priznanih sil, med vsemi slovanskimi narodi.
„S la v i sc h e s K e h o" ima in sprejemlje in serate solidnih slovanskih in dnigorodnih firm, ki so navezani na razne dežele.
Uredništvo iii UDrarnlštvo ,;S!aviscte Eclo:'
na Dunaj n.
Eugengasse 37.. Wien X.
Pahor Ivan
v ulici Conti štev. 2 ima pekarno .n sladčičarno. Svež kruh večkrat na dau. Prodajanje moke in sprejemanje domačega kruha v pecivo- Postrežba točna.
Zavije preko Sv. Marka. Skednja. Sv. Sobote, Milj ob 7.1;"». i«, 11.30 predp. 2.1;"» pop. Prihod S —, 10.— predp. 12.10. 3.27, 4.4."» pop.
V	Milje 8 (pošta). 9,.'!0, 12 i pošta l j»redp. 2.30,
4 i7 ipreko Sv. Marka I »».17 pop. Prihod 7 preko Sv. Markai. S. l».iiO (pošta! predp. ; 1.30, ."»..'»o (pošta). 7.:io pop. Ob n e d. in prazn. s i pošla i. 1».:^». 12 (poštai predp.; 3.—, 1.30, 7.15 pop- Prihod: <i.3o ipreko Sv. Marka) 8.— 9.:UI f pošta i predp.. 2.—, 4."i »pošta) ti..'»O pop.
7 -"»<t predp.. 12.05 ip<ištai •">.—, 4.15 ipo-pop. Dohod «».45. i».— (pošta) predp.
n e d. in p r a z n. 7.nO — jH»p. D o h o <1: <».45, 9.— ip<»-Uti predp, 4.— (pošta) pop.
V	Piran preko Izole 12..'JO. .*>.— pop. Dohod
preko Izole »»^»O. 7.— predp. Ob n e d. in p raz n.: ll.:i0 in opoldne. Dohod: <».;»0t 7.— zjutraj parnika _Istria" In ^Portorore-.)
\ l* m a g vsak dan nzun nedelj ob 4 p^»p. Dohod
♦>.— zjutraj.
V	Rovinj preko Pirana. C'ittanove, Poreča vsaki
pond., sre<Io. j»etek 7..'JO zj. Dohod torek, četrtek. solH>to ob 7. uri zjutraj.
V	Pulj preko Pirane, t'ittanove, Salvore. Poreča,
\'r-ara. Rovinja in Fasane ob i>.4.» zjutraj vsak dan. I * o h o d 2 pop.
V	M i r a m a r lo.45 predp. 3.15 pop. Dohod 1.30, *> pop.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre-jetnuice. žimnie in peresuie. osrledal in /eleznih blagajn. |»o cenah, da se ui bati konkurence.
Najboljša domača zabava
— so —
O N O G R A F 1
Orkestralne in
tiruge godbe
NAJIMENITNEJŠIMI CILINDRI
The Anolo-Italian Couiiiierce-Couipu! v Milami.
Izključno zastopstvo z.i Avstro-Ogersko ima:
Preinovani grafični životi E. Freisinger
v Trstu, Corso štv. 2.
Govori in deklamacije
izvrstnih dramatikov p.
— — rc
Šivainili strojev tovarniška zaloia
Ivana Jax-a
v Ljuhljaiii W Dunajska cesta štv. 13.
priporoča svoje pripoznano najboljše
šivalne stroje
za domačo porabo in obrtniške potrebe.

>o	
>	
	
	CC3
iti	ol) ^
co	cS Ć
č	,_, J
;=?	
o	t?
>	
	
	=' r
	
	C3

Fozor!
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporočam svojo bogato zalogo in proda.-jalnico vsakovrstnega jedilnega blaga.
ki s«* nahaja v ulici IMIoiH' st. 4, vojral II i i (*a <»iulia. l»ia«r«> najboljše vrste in vedno sveže. Cene zmerne in posireži»:t točna.
Razpošiljam blago tudi po pošti na deželo.
Priporočujć se za mnogobrojne naročbe, beležim spoštovanjem	udani
Hanibal Škerlj
trt/oree.

mr lOO.OOO kr©11
5X20.000 kron itd. itd.
izdlačljivi na željo po -0"„ odbitku v gotovini, zamorejo se <lo iti z eno samo srečko
velike dobrodelne loterije ~~~
v korist polikliniks (bolnišnice) v Budapešti
Vsak list. ki je veljaven za 6 kratno srečkanje
brez nadaljnih doplačil, stane
--1 krono__ —-
Prvo srečkanje neprekljično 4. januvarija 1900,
Srečke prodaj : 4os. BolaHio. Alck<. Levi. Maud.d & ( SehilTmuin. Iiru. Neu-
inauii. „II Kercurio Triestlno".
a
d
a'
d

iš«V trgovskega pomočnika, izur-
jonejra r titforini z tlel tka tvsami tu fo>i>*niftt/niiH hltttfoiH. Vešč mora hiti sl<>-veiiš<" ine. iH'inseine in lu še i ne. \ s:i !i;i-/.nnnihi u:»j ^e a«lr<*snjejo na naeelstvo Naše straže v Ljubljani.
Ana Csillag
s svojimi 1>:» eentimetrov dolgimi Lorelev-lasmi do-bila st-m jihvsleil 14-me-sečne uporal»e svoje samo-iznajdene pomade. To so njijslovitiŠ4* avtoritete pri-znale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las. ] uvsp«>šujf rast istih, p<i/iv 1 ja hišnik povsj»ešuje pi i go»podi)i poino močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na gla\i kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim oživljanjem tlo najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld., 2 gld. 3 gld.. 5 gld.
Pošiljam po poiti vsak dan. akc se znesek naprej pošlje ali pa spoštnim povzetjem povsem svetu iz tovarne, f kamor naj se poši-r ljajo vsa naročila.
Ana Csillag
Dunaj f.. Seilergasse 5.
Rtv
iii
■~aicv j
m
Za bolne na želodcu I
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne 1» dežni s prehlajenjem ali a prenapolnenjeni želodca, z vživanjem pomankljivih. težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr.
želodčni katar, želodčni krč, žaiodčns bolečine, težko prebavljenje
ali zasliženje
priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanj* je že izza več let preskušeuo. To zdravilo je znano
prebavno in kričistilno sredstvo
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino,
A To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, ^ A jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino Vstranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro-V 0	čajo bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi.	Q
S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, clabosti z bruhanjem, kateri so pri dolgotrajnih i zastarelih) holeeii:ah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina.
7ani£*Qnip rinuosi/o r.ntrohp lh nje neprijetne posledic« -kako.-stiskanje, ščipanje, CUIJC blUV vcIVC puli oL?o bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratuih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in rrev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pcgsed človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje
navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter.
Pri i-opolnem po man kanj u volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo.	Zeliščno vino podeljuje človeku
voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo. vspodhuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi, olajšuje razdražene <"-ute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. ."jO nvč. in - gld. v lekarnah v Trstu. Sežani. Miljah. Kopru. Izoli, Piranu, Tržiču, Ogleju, Cervinjanu, Konkah. Vipavi, Ajdovščini, Postojni. Gradišči, Krminii. Gorici, l inagu. Bujali, Buzetu. Opatiji, na Reki, Krku. Cresu, Malem Lošinju. Labinju, Pazinu, Motovunu. Vižinadi. Staremgradu. Poreču, Roviuju. Vodnjanu. Pulju, Portogruaro, Trevižu. Vidmu, Beuetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-« »gerskej in sosednih deželah-
Tudi razpošilja tvrdka: Hubert Ulrich, Leipzig, po 5 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-« »gerskej poštnina iu zaboja ne pa carine prosto.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahteva naj se izrečn
Hubert Ullrich-ovo	Zeliseno vino.
Moje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 470,0, vinskega špirita lOO.O, glicerina 100,0, rudečega vina ->40,0. jerebičuega soka 1.7O,0, črešnjevega soka 3^0,0, mane 30,0, koprive, janeža, omanovili korenik, amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsaeega po 10,0. Te tvarine naj se pomešajo.