-40 % Torek: Tednikov kopalni dan Aktualno na redno ceno p- vne vsto Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku celodne e nice za odrasl c âË Víò¿ýæ‰ÂíÓâ ÂœÓýÂÅ¿ò˜ÌÓͳͰϟͱͲϟͲͰͲ͵ϟ;òßÓÌÌ ý Å¿‰Ë œ dno ali otroke Ptuj  Nenava prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì ýæíÓß̳– Ϛ krpanje cestnih ³ĉßʼn˜³ÅÓý«ÓíÓý³Ì³³Ì̉Âòßœ‰â³Å̳°•ÓÌÓý̳æí‰ËÓċ̉ϟJæí‰Å³ ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ Ì³³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ lukenj po ulicah t:ͰͲͷʹ ͹ʹ͵ͳͰe:c âˉÅ̳V‰âÂVíò¿Ӄæ‰ý‰ϟæ³  Stran 2 TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_3112_24_MG.indd 1 31. 12. 24 13:03 Ptuj, petek, 28. novembra 2025 Letnik LXXVIII  št. 92  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 2,30 EUR Danes priloga Podravje  Boj za haloške vinograde in ohranitev vinorodne pokrajine Najboljši vinogradi v roke DARJA GAJŠEK: Raznežila Slovenijo z izpovedjo, ki je nihče ni pričakoval ŠT. 48 27. NOVEMBER 2025 SPORED PET. 28. 11. lovcem na subvencije SOB. 29. 11. NED. 30. 11. PON. 1. 12. TOR. Najkakovostnejše vinogradniške lege v Halozah po mnenju vinogradnika Stanislava Brodnjaka postajajo tarča »lovilcev 2. 12. Ana Maria Mitić SRE. 3. 12. subvencij«, ki naj bi pod pretvezo trajnostnih pristopov opuščali ali odstranjevali vinograde. Več na straneh 6 in 7. in Ciril Horjak ČET. 4. 12. Miklavžev večer brez parkeljnov – a poln topline Ana Praznik: »Pomagajmo tudi tistim, ki pomagajo« Aktualno Destrnik  Sodišče svetnika obtožilo obrekovanja, napovedal je pritožbo  Stran 3 Podravje Markovci  Ponovno rdeča luč za dom upokojencev  Stran 5 Podjetništvo Visoke najemnine za prodajne hiške Promocijski denar za slovenske pridelke  na Ptuju  Zavrč  Velika Kmetje plačujejo, podražitev 8.700 evrov je ponudil televizijski šovi kanalščine vinar Vaupotič Cestnik za občane kasirajo  Stran 9  Stran 3  Stran 7 , e        Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado. petkova izdaja wwwwww..tteeddnik.si Foto: ČG 2 Aktualno petek  28. novembra 2025 Spodnje Podravje  Za »naše« projekte iz državnega proračuna le drobtinice Stara praksa: niti en amandma ni bil upoštevan Državni zbor je potrdil prora- čuna za naslednji dve leti. Ko- alicija ocenjuje, da je pripravi- la dober razvojni dokument, medtem ko je opozicijska stran do njega kritična. »Proračuna sta priznanje poraza fi - skalne politike te vlade, ki resno ogroža vzdržnost javnih fi nanc. V proračunih ni razvoja, je pa vsako leto za več kot dve milijardi evrov dodatnega primanjkljaja in to kljub dejstvu, da smo trenutno še v obdobju visoke zaposlenosti. Načrtujejo rekordne odhodke, v letu 2027 več kot 18 milijard evrov, ter v istem letu zadolženost v višini kar 6,5 milijarde evrov. Skupno se bomo v prihodnjih dveh letih zadolžili za Foto: M24 Foto: M24 Foto: M24 Foto: M24 več kot 11 milijard evrov, in to ne za razvoj, »Skupno se bomo v prihodnjih dveh le- Jože Lenart je z amandmajem predla- Andrej Kosi: »Vlaganje amandmajev je »Vlada je v tem mandatu zagotovila več temveč za tekočo porabo. Letno skoraj tih za tekočo porabo zadolžili za več kot gal obnovo oken na dvorcu Dornava. brezpredmetno, če koalicija zanje nima denarja za razpise, na katere lahko kan- milijardo namenimo zgolj za obresti. To je 11 milijard evrov,« je opozorila Suzana Poslanci amandmaja niso izglasovali, posluha.« didirajo lokalne skupnosti,« je poudaril resnično skrb vzbujajoče. Lep Šimenko. podpore ni dobil niti od kolegov s šta- Tomaž Lah. Prav tako smo priča veliki centralizaciji jerskega konca. nost, če nekateri projekti na državnem in države, saj se številni projekti, ki so po- Projekte bi lahko prešteli lokalnem nivoju ne bodo izvedeni,« je jasen di še druga faza, vključno z energetsko sa- membni za podeželje, ponovno zamika- na prste ene roke spodarstvo ohlaja in so že v tem trenutku Kosi, ki proračuna za naslednji dve leti oce- nacijo. Najpomembnejše pa je, da se je lani jo v obdobje po letu 2029,« je pojasnila realni prihodki iz naslova davkov pravnih njuje kot slabo zastavljena. začela gradnja ceste Ormož–Markovci, kar poslanka opozicijske SDS Suzana Lep »Oba proračuna sta premalo razvojno oseb in DDV-ja veliko manjši, kot je bilo na- je regijski projekt velikega pomena (grad- Šimenko. naravnana, preveč velikopotezna (tekoča črtovano.« Kaj je vlada naredila njo fi nancira DARS in ne neposredno držav- Na proračuna je v državnem zboru vlo- poraba raste) in nas lahko peljeta v resne Jože Lenart je razočaran nad skromnimi oz. še namerava ni proračun, op. a). Za lokalne skupnosti je žila več amandmajev, nobeden ni bil izgla- fi nančne težave. Potrjena sta bila brez mo- vlaganji države v Spodnje Podravje. »Infra- zelo pomemben pred kratkim dosežen sovan. Predlagala je, da začnejo gradnjo jega glasu,« pa je povedal poslanec Jože strukturne projekte, ki so v izvedbi ali na- Drugačnega mnenja kot poslanci opo- dogovor o povprečnini, ki bo znašala 835 državne kolesarske steze Ptuj–Poljčane Lenart. »To ni le moje mnenje, ampak oce- črtih, bi lahko preštel na prste ene roke.« zicije je seveda poslanec Svobode Tomaž evrov. Zakon o fi nanciranju občin tudi do- ter urejanje regionalnih cest v občinah na Fiskalnega sveta.« Pri obravnavi proračunov za naslednji dve Lah, ki – enako kot Lep Šimenkova – prihaja loča, da bodo prihodnje leto iz državnega Majšperk, Žetale, Videm, Podlehnik in Cir- SDS-ov poslanec s Ptuja Lenart je opo- leti je vložil amandma za nadaljevanje ob- iz občine Videm. »Vlada je v tem mandatu proračuna prejele dodatna sredstva v višini kulane (s pločniki, kolesarskimi stezami, zoril na šibko gospodarsko rast Slovenije, nove baročnega dvorca Dornava (1,3 mili- izpeljala veliko projektov, pri mnogih sem 1,5 odstotka dohodnine (54 mio evrov).« avtobusnimi postajališči). Nekatere od ki bo po napovedih Evropske komisije nižja jona evrov za zamenjavo oken), ki pa ni bil sodeloval, z izkupičkom pa sem zelo zado- Med večjimi projekti, ki jih država načrtuje naštetih projektov je vlada premaknila v od Nemčije in povprečja članic EU. Kritičen izglasovan. »Žalostno je, da zanj niso dali voljen. Seveda je še veliko projektov v igri, na Ptuju, je po besedah poslanca Laha ob- obdobje po letu 2029, za druge je na po- je do načrtovane rasti odhodkov, višanja glasu niti koalicijski poslanci s štajerskega želel bi, da jih v prihodnjih letih uresničimo. nova grajske žitnice. Izvajali naj bi tudi vla- stavkah za naslednji dve leti premalo de- primanjkljaja in dodatnega zadolževanja. konca.« Letos je bilo v Spodnjem Podravju izvede- ganja v cestno infrastrukturo (Spuhlja–Bu- narja, da bi jih izvedli. »Trenutna koalicija »Če bi se izdatki povečali na račun investicij Andrej Kosi, poslanec SDS z ormoške- nih ali v izvedbi kar precej projektov: odsek dina) ter poskrbeli za protipoplavno zašči- ni sprejela niti enega amandmaja opozici- in pozneje prinesli dodano vrednost (višjo ga konca, amandmajev ob sprejemanju regionalne ceste od Pragerskega do Šikol, to. Na Ormoškem so s pomočjo državnega je, tudi vseh mojih ne, čeprav gre za nujno rast BDP), bi bilo to sprejemljivo. Tako pa proračunov ni vložil. »Dosedanja praksa je nekateri odseki ceste Videm–Leskovec. Za- denarja obnovili grad, sofi nancirajo razvoj potrebne projekte. Njihovo odločitev ob- višanje izdatkov (večja tekoča poraba) po- pokazala, da noben amandma opozicije ni čeli smo gradnjo strelišča v Apačah, dogra- turistične destinacije, sanacijo plazov, ob- žalujem, me pa glede na odnos, ki ga imajo meni trošenje brez kritja in nujnost najetja bil upoštevan. Tako je vlaganje amandma- dili učilnice za srednjo zdravstveno šolo na novo cest ter gradnjo tehnološkega parka do slovenskega podeželja, ne preseneča,« novih kreditov. Da bodo dejanski prihodki jev brezpredmetno, če koalicija zanje nima ormoški Gimnaziji ter izvedli obnovo poslo- in namakalnega sistema. je poudarila Lep Šimenkova. višji, je le majhna možnost, ker se nam go- posluha. Koalicija s tem nosi vso odgovor- pja Upravne enote Ptuj. Naslednje leto sle- Mojca Zemljarič Ptuj  Nenavadno popravilo cestnih lukenj Kot bi cesto krpal »martin« Cestno podjetje Ptuj je dan po letošnjem martinovem zasilno pokrpalo asfalt na Osojnikovi cesti. Cesta od krožišča pri minoritskem samo- Glede na nizke temperature zad- stanu do nekdanjega hotela Super Li je resda dotrajana, polna lukenj, posedov in udarnih jam, a glede na tokratno izvedbo krpanja se je njih nekaj dni toplejšega vremena marsikdo vprašal, ali je bil na delu »martin«. tudi v prihodnje ni pričakovati. Hitro bodo minili dnevi do sredine Ne samo, da so cestarji naredili decembra, konec leta bo hitro na- asfaltni mozaik, tokrat so popolno- okoli. Vprašanje je, ali bodo v tem ma zgrešili tudi višine, z nanosom času primerni pogoji za polaganje debele in grobe plasti asfalta so asfalta. Januarja in februarja so na cestišču naredili pragove. Nove asfaltne baze zaprte, časa za ka- krpe asfalta so kot hitrostne ovire, kovostno izvedbo obnove cestarji ko jo prevoziš, avtomobil krepko v naslednjih treh mesecih nimajo »rukne«. Je to sploh varno? Kaj, če veliko na voljo. Tudi pluženje ceste si poškodujem avtomobil, so vpra- bi lahko bilo po mnenju poznaval- šanja, ki smo jih dobivali v uredni- cev problem. Ljudje ocenjujejo, da štvo našega medija. je bilo krpanje lukenj na Osojnikovi Na Direkciji za infrastrukturo, ki izvedeno popolnoma neprimerno je odgovorna za državne ceste, to- in da česa podobnega ni moč vide- rej tudi za Osojnikovo na Ptuju, so ti ne v bližnji in ne daljni okolici. pojasnili, da je krpanje začasnega Spomnimo, da so cestarji podo- značaja. »12. novembra je bilo iz- ben asfaltni mozaik jeseni naredili vedeno ročno krpanje udarnih jam že na Dornavski cesti, kar je v jav- kot začasen ukrep pred začetkom nosti sprožilo veliko kritik. Po jav- izvajanja zimske službe. Bomo pa nih kritikah je bilo pričakovati več še letos, če bodo vremenske raz- previdnosti z njihove strani, a so mere to dopuščale, na omenjenem ga na Osojnikovi samo še bolj »po- odseku izvedli strojno krpanje biksali«. Je pa vsaj pozitivno, da vozišča s frezanjem ter uredili ho- so na Direkciji obljubili frezanje in rizontalno signalizacijo (črte in os- asfaltiranje na novo, pa četudi bo tale označbe na cestišču, op. a.),« Foto: ČG to spomladi. so povedali na Direkciji. Asfaltni mozaik na Osojnikovi cesti MZ petek  28. novembra 2025 Aktualno 3 Ptuj  Cene najema prazničnih prodajnih hišk primerljive z Ljubljano 8.700 evrov je ponudil vinar Vaupotič Cestnik Medtem ko so bile cene najema prodajnih hišk v preteklosti na Ptuju v primerjavi z Ljubljano bistveno nižje, danes ni več tako velike razlike oziroma so nekatere sejemske in gostinske hiške v prestolnici v pri- merjavi z Mestnim trgom na Ptuju celo cenejše. Ponudniki v prazničnih hiškah na cena najema prodajnega mesta oziroma Mestnem trgu so letos ponudili za Ptuj stojnice za vse tri dni, petek, sobota in relativno visoke zneske najemnin. Občina nedelja zvečer, je 73 evrov,« so pojasnili v oziroma Javni zavod najemnike izbere z Mestni hiši. licitacijo, kateri ponudi več. Najvišji znesek – blizu 8.700 evrov – je V Ljubljani gostinske letos ponudila Izletniška kmetija Vaupotič hiške od 3.500 Cestnik. do 19.800 evrov Drugi najvišji znesek je 7.600 evrov, za ta denar bo hiško na Mestnem trgu naje- Medtem ko so se v preteklosti cene mal Bistro Lük. 7.400 evrov je ponudba najema prazničnih hišk med Ljubljano gostilne Pri ovinku, 7.300 podjetja Gospoja in Ptujem zelo razlikovale (v Ljubljani so (Marko Poharič), 7.000 evrov bo za hiško bile neprimerljivo višje), so zadnji dve leti Foto: ČG odštelo Vinogradništvo Kramer, 5.700 pa tudi na Ptuju najemnine dobile nepojmljiv V ponedeljek se na Ptuju začenja praznično decembrsko dogajanje. Letos z novim imenom, Advent na Ptuju. Na Mestnem in Turistična kmetija Črešnik. pospešek. Še posebej je to presenetljivo, Glavnem trgu (tržnici) bodo ponudniki s hrano, prigrizki, napitki, spominki, na Miklošičevi ulici pa ob koncih tednov roko- Jan Sterle bo ponujal sladki program, ker si ponudniki sami določajo ceno (gre delski sejem. za najem prodajne hiške bo odštel dobrih za zbiranje ponudb po principu najvišje 3.400 evrov. Ponudniki na Mestnem trgu cene). vem nabrežju, 18.300 evrov za mesec dni. stroške električne energije. evrov, strošek električne energije doda- bodo skupno za mesec dni najema prodaj- V Ljubljani so cene najema prodajnih Šest velikih hišk z gostinsko dejavnostjo Cene najema malih gostinskih hišic so tnih tisoč evrov. Mesečni najem hišk za nih hišic odšteli blizu 50 tisočakov. hišk odvisne od lokacije, velikosti hiške in na najbolj frekventnih lokacijah oddajajo v prestolnici nižje od ptujskih, vključno z darilni program stane 2.200 evrov, cena dejavnosti ponudnika. Najdražja najemni- za 16.400 evrov (za eno hiško). Poleg naje- dodatnim plačilom elektrike. Odvisne so tridnevnega najema stojnic na Miklavže- Na tržnici občutno nižja na je za veliko gostinsko hiško na Cankarje- mnine ponudniki plačajo še 1.500 evrov za od lokacije, znašajo 2.500, 3.700 in 4.900 vem sejmu je 400 evrov. najemnina V Mariboru gostinci za mesečni najem hiške odštejejo 3.500 evrov, dolžni so pla- Prodajne hišice ob drsališču tržijo Javne Praznični Ptuj vabi čati še variabilni del najemnine, ki znaša službe. Tam je cena najema bistveno niž- sedem odstotkov od prodaje. »Najemnik ja kot na Mestnem trgu, kjer je osrednje Glede na izkušnje preteklih let je v praznično okrašenem Ptuju pričakovati številne obiskovalce, še posebej v času se zavezuje podatke o neto prometu pos- prizorišče dogajanja. »V času letošnjega redovati najemodajalcu enkrat tedensko, Adventa so predvideni trije ponudniki, ki atraktivnega dogajanja. Prvi od dogodkov bo v ponedeljek, ko bodo v mestu prižgali lučke. Ob večerih bodo pred Mestno hišo nastopi učencev osnovnih, glasbenih in plesnih šol, animacije za otroke, nastopi glasbenih skupin in DJev. V nedeljo, vsak ponedeljek,« piše v razpisu. bodo v hiškah na prireditvenem prostoru Sejemske hiške z darilnim programom prodajali svoje izdelke. Najem prodajne hi- 14. decembra, bo spektakularni prihod Božička. 28. decembra bosta otroke obiskala teta Zima in dedek Mraz, 31. pa bo ob 10.30 otroško silvestrovanje, po 22. uri pa silvestrovanje na prostem z glasbeno skupino. so v Mariboru različno velike; za manjše je ške za celoten mesec december znaša 610 cena mesečnega najema 2.400 in za večje evrov,« so povedali v občinskem podjetju. V mestu bodo postavljeni foto kotički, na Glavnem trgu bo drsališče, na Miklošičevi ulici vrtiljak, na Novem trgu 3.100 evrov. Najemnina za sejemske stojni- Ob koncih tedna bo decembra v mestu bosta Božičkova hiša in Božičkov nabiralnik. Dogajanje v adventu bo tudi dobrodelno obarvano z bazarjem osnovnih šol, ce rokodelcev za cel mesec pa znaša 500 praznični rokodelski sejem. »Vsak konec kampanjo Božiček za en dan in Miklavževo akcijo. evrov. tedna bo prisotnih do deset ponudnikov, Mojca Zemljarič Destrnik  Horvat nepravnomočno obsojen štirih kaznivih dejanj obrekovanja Sodišče svetnika obtožilo obrekovanja Leto in pol je trajal sodni postopek, ki sta ga proti svetniku Branku Horvatu sprožila destrniška županja Vlasta Tetičkovič Toplak in njen pred- hodnik Franc Pukšič. Horvata je sodišče spoznalo za krivega vseh štirih kaznivih dejanj obrekovanja, ki sta mu jih očitala zasebna tožilca. Horvat že napovedal Obtoženemu so za vsa kazniva dejanja Sodišče: »Ni šlo za politično je Horvat obe izjavi namenoma izrekel na in ni skladno z zakonodajo. Če se obtože- pritožbo na Okrožnem sodišču na Ptuju izrekli eno- tno denarno kazen v znesku 3.666 evrov, razpravo« sejah občinskega sveta, zavedajoč se, da ni ne strinja z načinom vodenja občine, pa bosta tako dosegli širok krog javnosti. Prav ima na voljo zakonite pravne poti, ne pa Takšno odločitev oz. sodbo pri čemer so upoštevali njegovo premo- Sodišče se je postavilo na stališče, da zato mora na enak način javnosti sporočiti širjenja neresničnih in škodljivih izjav,« še je Horvat pričakoval, saj pravi, ženjsko stanje. Zraven tega mora po prav- izjave obtoženega niso predstavljale po- izrečeno sodbo. dodaja odvetnica. da ga glede na okoliščine ni nomočnosti sodbe na prvi seji občinskega litične razprave, pač pa je šlo na osebno »Sodišče je prepoznalo, da se je obtože- presenetila. Napoveduje pritožbo sveta prebrati izrek obsodilne sodbe ter raven, izjavi sta pomenili osebni napad in ni zavedal, kaj bosta njegovi izjavi povzro- Je to konec ali šele začetek? na Višje sodišče, saj je prepričan, poravnati vse stroške kazenskega postop- grob poseg v dostojanstvo, čast in dobro čili in je hotel točno to doseči, zato ga je da »cel kup dokazov ni bil ka, sodne in stroške, ki so nastali zaseb- ime. Med drugim je v sodbi zapisano še, da poučilo, da takšno ravnanje ni dopustno Glede na dogajanje na destrniškem poli- upoštevan«. Poudarja, da je to šele nima tožilcema. S premoženjskopravnim tičnem parketu je težko pričakovati, da bo zahtevkom za škodo pa je sodišče zasebna ta sodba zadeve umirila ali izboljšala, kar prvostopenjska sodba, zato se do zaključka vseh sodnih postopkov tožilca napotilo na pravdo. se tiče komunikacije v občinskem svetu. »Sodišče je postopek izvedlo zelo teme- Tudi na sodišču so ugotovili, da Horvat do ne namerava opravičiti: »Čakam ljito, zraven zasebnih tožilcev in obtožene- svojega ravnanja ni kritičen in da s podob- še utemeljitev sodbe. Po mojem prepričanju, taka kot je, sploh ne ga je zaslišalo številne priče, opravljen je nimi izjavami nadaljuje. bil ogled kraja in rekonstrukcija domnev- Tako Pukšič kot Tetičkovič Toplakova more obstati, zato se bom seveda pritožil.« nega dogodka iz ene od izjav obtoženega, sta s sodbo zelo zadovoljna, prepričana vpogledalo se je v številne listinske doka- sta, da ta odločitev sodišča dokazuje, da ze. Sodišče je na podlagi teh dokazov ugo- pravna država deluje, saj je, kot pravita, tovilo, da se je obtoženi pri izjavi ’o mate- sodišče pravilno prepoznalo, da je pravica Županja in nekdanji župan občine De- rialni koristi zasebnih tožilcev pri prodaji do svobode izražanja, na podlagi katere se strnik bosta počakala na pravnomočnost Arnušovega’ zavedal, da njegova izjava ni je poizkušal Horvat razbremeniti očitanih sodbe, nato pa sprejela odločitev o tem, resnična, ker je pri prodajnem postopku ravnanj, omejena z osebnimi pravicami ali sprožita še civilni postopek proti ome- sodeloval, zato je vedel, da se je izvedel po posameznika do dostojanstva, dobrega njenemu svetniku. Odvetnica pri tem opo- pravilih. Pri izjavi glede ’Pukšičeve garaže imena in časti. zarja: »Vsekakor pa bo ta sodba osnova za in intimni obravnavi proračuna’ pa je bil za- »Tudi v politiki se zahteva in pričakuje nadaljnje postopke zoper obtoženega, če ključek sodišča, da je dogodek namišljen in spoštljiva retorika z vsebinami, ki so pred- s takšnimi ravnanji ne bo prenehal. Povra- se ni zgodil. Sodišče je zato ocenilo, da sta met političnih razprav, ne pa nespoštljivo tništvo je s kazensko pravnega vidika druž- bili obe izjavi podani izključno z namenom obračunavanje na osebni ravni, s širjenjem beno še nevarnejše, zato bo v prihodnjih zaničevanja ter povzročitve škode zaseb- neresničnih in škodljivih izjav, to je bilo jas- postopkih, če bodo potrebni, sodišče do nima tožilcema,« je pojasnila odvetnica Foto: ČG no sporočilo sodišča obtoženemu v obra- njegovih ravnanj še veliko bolj kritično.« Petra Veltruski. Branko Horvat zložitvi sodbe,« še dodaja odvetnica. Dženana Kmetec 4 Podravje petek  28. novembra 2025 Sveti Andraž  Z županjo ob letošnjem občinskem prazniku Največja naložba: izgradnja kulturno-sakralnega objekta V Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah se ob občinskem prazniku lahko ozrejo na leto sanacij in investicij, ki so ki so zelo pridni in delajo. Imajo v okviru dogovora za razvoj re- pomembno izboljšale kakovost življenja občanov. Velik del proračuna je bil tako po besedah županje Darje Vudler tudi poseben fond za manjše pro- gij in vključuje celostno ureditev jekte, kot so sanacije kapelic in okolice osnovne šole z opremo Berlak usmerjen v sanacijo dveh velikih plazov – pod cerkvijo v Vitomarcih in v Novincih. ureditve klopi,« pojasnjuje Vudler in vsebinami, namenjenimi tako Berlakova. učencem kot širši javnosti. Vlogo Neurja so precej uničila tudi V prihodnjem letu bo največji cilj morajo oddati do konca januarja, most na povezovalni cesti proti dokončanje kulturno-sakralnega dela pa lahko začnejo že pred po- občini Trnovska vas, ki so ga mo- objekta, ki mora biti po pogodbi trditvijo, saj so že delno pridobili rali porušiti in zgraditi popolnoma zaključen do konca maja. Občina dovoljenja. na novo. Investicija je bila vredna pripravlja tudi dokumentacijo za Lotiti pa se nameravajo tudi že okoli 250.000 evrov. sanacijo še enega večjega plazu dolgo načrtovane obsežne uredi- Največji projekt letošnjega leta na cesti, ki vodi poti avtocesti. tve povezovalne poti od gasilske- je sicer izgradnja kulturno-sakral- »Gre za kar velik in zahteven od- ga doma proti šoli, ki vključuje nov nega objekta, ki vključuje vežico sek. Cesto je bilo treba že večkrat pločnik, javno razsvetljavo, načr- in žarni zid. Gre za investicijo v krpati, dodatna težava so vibracije tovana je postavitev nove trans- vrednosti dobrih 400 tisoč evrov, težkega tovornega prometa, ki po formacijske postaje in ureditev od- fi nancirano iz lastnih sredstev tej cesti išče bližnjico do avtoce- vodnjavanja. »Gre za pomembno občine. V občini so letos veliko ste. Vse je odvisno tudi od tega, investicijo, saj tam vsakodnevno investirali tudi v vzdrževanje cest, kolikšna sredstva bo za sanacijo hodijo otroci, sedanja ureditev pa predvsem makadamskih, ter mo- odobrila država.« je neustrezna in nevarna. Računa- dernizirali dva večja cestna odse- Največji projekt, za katere- li smo sicer na prijavo na državni ka – enega v centru in enega na ga je občina pridobila evropska razpis, a ne moremo zadostiti odseku povezovalne ceste Rjavci– sredstva, bo v letu 2026 ureditev pogojem, ki zahtevajo prevelike Novinci–Hvaletinci v skupni vred- zelene infrastrukture v okolici širine. Zato bomo to sedaj urejali nosti okoli 160.000 evrov. Občina osnovne šole. Gre za projekt v iz lastnih sredstev.« je letos pridobila tudi okoli 50.000 vrednosti okoli 600.000 evrov hb evrov državnih sredstev, s kateri- mi je uredila telovadnico in športni plato pred šolo. Prav tako je uspe- Foto: ČG la na razpisu ministrstva za kulturo Županja Darja Vudler Berlak z obnovo Hrgove domačije. Poleg investicij so uspešno so- otroci, ki so se udeležili skupnih jekta na področju turističnega po- ližno 30 odstotkov, znesek, ki ga delovali v projektu čezmejnega so- aktivnosti. Projekt je bil zelo us- vezovanja in kulturne dediščine. namenjajo vaškim odborom, pa delovanja s hrvaško občino Mače, pešen, zato namerava občina na- Občina pa je letos tudi občutno so kar podvojili. »Participativnega v katerega so se vključili gasilci, daljevati sodelovanje s hrvaškimi povečala sredstva za društva in proračuna nimamo, zato te stvari kulturno-umetniško društvo ter partnerji tudi v okviru večjega pro- vaške odbore – društvom za prib- urejamo v okviru vaških odborov, Ormož  Svetniki potrdili predlog proračuna za leto 2026 Načrtujejo za 15 milijonov evrov naložb Ormoški svetniki so na novembrski seji potrdili predlog odloka o proračunu za leto 2026, v katerem občina načr- tuje za 26,3 milijona odhodkov. Proračun je investicijsko naravnan, saj so predvideli skupno za slabih 15 milijo- nov evrov investicij. Po prepričanju župana Danijela 1,2 milijona evro in dve fazi ozele- Vrbnjaka pa je tudi dokaj realno nitve Kerenčičevega trga v vred- zasnovan: »Vse investicije so real- nosti dobrega 1,3 milijona evrov ne – bodisi smo sredstva zanje že ter projekte zelene energije – od pridobili bodisi smo se z njimi pri- postavljanja sončnih elektrarn do javili na razpise. Mislim, da smo na elektro polnilnic za 964.000 evrov. razpise oddali kakovostno priprav- Sledijo izgradnja pločnika Pod- ljene vloge in si lahko tudi pri teh gorci–Bresnica, na katerega po obetamo sofi nanciranje.« Občina besedah župana občani že zelo sicer v prihodnjem letu načrtuje dolgo opozarjajo (824.000 evrov), kar nekaj manj prihodkov (23,9 mi- odkup in ureditev centra Tima lijona evrov), zato so v naslednjem (560.000 evrov), vzpostavitev letu predvideli zadolževanje v viši- Skupnostnega centra za demenco ni 1,85 milijona evrov. ( 560.000 evrov), začetek gradnje Med največjimi investicijami v OŠ Velika Nedelja, za katero so v prihodnjem letu so izgradnja 6. tem proračunu predvideli 555.000 Foto: HB faze namakalnega sistema za sla- evrov, nadaljevanje sanacij plazov bih 1,3 milijona evrov, dolgo priča- v višini 446.000 evrov ter obnova je tudi ureditev Sprehajalno te- pridobiti kar nekaj denarja tudi na na sredstva. Vključili pa smo še kar še dodaja Vrbnjak. Predlog prora- kovano celovito prenovo in nad- večnamenskega centra v mestni matske poti Svetinje–Jeruzalem, razpisu. Tu so še prenove cest. Gre nekaj pobud krajevnih skupnostih, čuna je v javni razpravi do 27. no- gradnjo vodovodnega sistema na grabi za 459.000 evrov. »Med in- vredno dobrih 385.000 evrov, za za kar štiri daljše odseke lokalnih pa naj bodo to obnove na poko- vembra. ormoškem območju v višini slabih vesticijami, ki bi jih še izpostavil, katero nam je poleg lastnih uspelo cest ter tudi precej visoka fi nanč- pališčih ali drugih javnih objektih,« hb petek  28. novembra 2025 Podravje 5 Podravje  Zakonodaja zahteva AED samo na bazenih Mreža AED v Sloveniji brez nadzora V Sloveniji se mreža avtomatskih eksternih defi brilatorjev (AED), ki so namenjeni nu- denju pomoči ob nenadnem srčnem zastoju, povečuje. A velik problem predstavlja dej- stvo, da ni natančnih seznamov, kje vse so nameščeni in kdo je odgovoren za njihovo redno servisiranje. »Defi brilatorji so marsikje prepuščeni sami sebi; edino, kar določa zakon, je, da jih morajo imeti na kopališčih,« je poudaril Samo Oblak iz Društva AED. Leta 2019, ko je bilo ustanovlje- Število vpisanih AED zbiranje podatkov o vseh trenutno no Društvo AED, je bilo v Sloveniji delujočih defi brilatorjih ali iskanje približno 3.000 defi brilatorjev, v občinah Spodnjega njihovih upravljavcev zelo zahtev- danes jih je okoli 3.600. Društvo Podravja no in omejeno,« so pojasnili. je letos že drugo leto zapored iz- vedlo akcijo »AED v vsako občino«, Občina Število AED Večja središča boljše v okviru katere vsem slovenskim Cirkulane 8 pokrita z AED občinam namenijo 2.400 evrov za nakup aparata. Po pojasnilih Sama Destrnik 7 V občinah Spodnjega Podravja Oblaka, projektnega vodje, ta zne- Dornava 2 je v uradni bazi trenutno vpisanih sek zadostuje za nakup naprave in Gorišnica 4 127 AED, podatki pa razkrivajo ne- ogrevane zunanje omarice, saj vsaj Hajdina 1 enakomerno razporeditev. Največ sedem slovenskih ponudnikov po- Foto: ČG Juršinci 3 jih imajo Ptuj (32), Ormož (18), nuja celoten komplet pod tem zne- Kidričevo (14) in Markovci (11). Sta- AED, ki so nameščeni zunaj, morajo biti shranjeni v ogrevanih omaricah z grelnikom in ventilacijo. skom, občine pa lahko ponudnika Kidričevo 14 tistika kaže, da so večja središča izberejo po lastni presoji. Majšperk 7 bistveno bolje pokrita, medtem živele štiri od desetih oseb s srčnim Ogrevana omarica ne delujejo, ogrevana omarica pa Doslej se je na poziv odzvala Markovci 11 ko manjše in podeželske občine zastojem – zdaj pa le eden.« za AED je nujna zagotavlja stalno napetost za za- dobra polovica vseh slovenskih Ormož 18 zaostajajo. V Društvu AED si pri- občin, med njimi skoraj vse občine zadevajo, da defi brilator nikoli ne Za servis do 500 evrov nesljiv šok. AED, ki so nameščeni zunaj, Podlehnik 1 Proizvajalci AED prav tako dolo- Spodnjega Podravja. Te so v zadnjih bi bil dlje kot tri minute od mesta V Društvu AED, ki večino morajo biti shranjeni v ogrevanih čajo minimalno temperaturo shra- dveh letih nabavile dodatne AED, ki Ptuj 32 zastoja. »Prizadevamo si, da so z sredstev za svoje delovanje prido- omaricah z grelnikom in ventilaci- njevanja, saj lahko izpostavljenost so nameščeni na različnih lokacijah Središče ob D. 3 defi brilatorji opremljena spalna bi iz donacij dohodnine, namerava- jo, ki poleti preprečujejo pregre- prevelikemu mrazu skrajša življenj- – od pokopališč, vaških in gasil- Sveti Andraž 2 naselja in vasi ter zaselki, do koder jo v prihodnje sredstva namenjati vanje, pozimi pa zagotavljajo, da sko dobo naprave ali povzroči skih domov do športnih dvoran in Sveti Tomaž 5 reševalne ekipe praviloma potre- tudi za redno servisiranje apara- temperatura ne pade pod ničlo okvare. V Društvu AED so pouda- osnovnih šol. Na društveni spletni Trnovska vas 2 bujejo več časa,« je dodal Oblak in tov. Pogostost servisa je odvisna ali vsaj pod osem stopinj, kar je rili, da lahko fi nancirajo tudi nakup strani sicer obstaja zemljevid AED, še poudaril: »Dovolj hitra uporaba od modela, praviloma je potreben ključnega pomena za pravilno ogrevanih omaric tam, kjer jih še vendar ta ni popoln, saj nekatere Videm 1 AED lahko možnost preživetja po- približno vsakih pet let, stroški pa delovanje baterij in elektrod. Ele- ni, zato se lahko občine obrnejo občine podatkov o lokacijah niso Zavrč 3 veča na 40 %, trenutno pa ta znaša znašajo med 260 in 450 evrov. Ser- ktrode se namreč pri nizkih tem- nanje. Prav tako imajo še vedno na posredovale. »Država kupcev oz. Žetale 2 le dobrih 10 %. Če bi bila mreža AED vis je nujen tudi po vsaki uporabi peraturah lahko strdijo in izgubijo voljo sredstva za fi nanciranje naku- lastnikov AED ne obvezuje, da svo- Skupaj 127 gostejša in bi ljudje obvladali te- naprave, kar dodatno poveča stro- prevodnost, baterije pa na mrazu pa aparata. je naprave prijavijo v bazo, zato je Vir: Dispečerska služba zdravstva meljne postopke oživljanja, bi pre- ške vzdrževanja. hitreje izgubijo kapaciteto ali celo Estera Korošec Markovci, Ptuj  Dom upokojencev Ptuj se ne bo širil v Markovce Ponovno rdeča luč za dom upokojencev Dom upokojencev Ptuj ne Razlog: pomanjkanje viti varnega in kakovostnega izva- da če država projekt v Markovcih bo izvajal dejavnosti v Mar- kadrov janja institucionalnega varstva. Pri ocenjuje kot nujen in upravičen, kovcih, so odločili člani sve- odločanju smo se oprli na enotna naj ustanovijo samostojen javni Člani sveta zavoda so o vpraša- merila, ki so bila uporabljena že pri zavod. ta zavoda. nju Markovcev odločali na torkovi obravnavi vseh dosedanjih predlo- seji, na katero so prišli tudi pred- gov občin (Cirkulane, Podlehnik, Ptujski dom dejavnosti Predlog, da ne rečemo zahteva, stavniki ministrstva. Presodili so, Destrnik, Ruše …),« je povedal ne namerava širiti Ministrstva za solidarno priho- da bi bila širitev dejavnosti za po- predsednik sveta zavoda Milan dnost je bila, da bi Dom upoko- slovanje preveč tvegana. »Sprejeli Klemenc. Izrecno je poudaril: Člani sveta zavoda so prav tako jencev Ptuj, ki je s šestimi enotami smo sklep, da sporazuma za vzpo- »Dom upokojencev Ptuj, kot javni sprejeli sklep, da vlog za širitev in okoli 900 stanovalci največji v stavitev enote Markovci ne potr- zavod, ki deluje v javnem interesu, oziroma prevzemanje novih enot državi, dejavnost razširil v občino dimo. Odločitev temelji izključno mora sprejemati odločitve odgo- več ne bodo niti sprejemali niti Markovci. Tam si župan Milan Gab- na strokovnih razlogih, zaradi vorno, na podlagi realnih zmož- obravnavali. »Razlog je izrazito po- rovec že več let prizadeva za dom pomanjkanja kadrovskih in orga- nosti in s spoštovanjem strokovnih manjkanje kadrov, ki trenutno ne starejših, občina je za ta namen nizacijskih zmogljivosti v dodatni standardov.« omogoča širitve dejavnosti brez kupila zemljišče in v projekt vložila enoti ne bi bilo mogoče vzposta- Ptujčani ministrstvu predlagajo, tveganja za kakovost, varnost in lep kupček proračunskega denarja. Zasebnik na razpisu za koncesijo ni uspel, zato je župan Gabrovec iskal Foto: ČG druge možnosti. Na ministrstvu so »Zavezani smo strokovnim standardom, odgovornemu vodenju ter mu obljubili denar za gradnjo, a enakim merilom za vse občine in partnerje,« pravi predsednik sveta manjka še en zelo pomemben del zavoda DU Ptuj Milan Klemenc. sestavljanke – kdo bo izvajalec. Direktorica Doma upokojencev strokovnost storitev. Primarna DU Ptuj je doslej odrekel podpo- Ptuj Vesna Šiplič je nekajkrat jav- dolžnost zavoda je zagotoviti sta- ro vsem prosilcem, ki so želeli, da no povedala, da je njihov obseg bilnost in zanesljivost obstoječih bi pri njih izvajal dejavnost. Tako dejavnosti na zgornji meji, sploh programov ter zaščititi uporabni- se dom v Podlehniku gradi pod ob vsesplošnem trendu pomanj- ke, ki so od teh storitev neposred- okriljem Doma Danice Vogrinec kanja kadra za delo v zdravstvu in no odvisni.« Maribor, dom v Majšperku pa v socialnem varstvu. »Raje kakovost Za komentar odločitve smo okviru Doma Poljčane. V občinah kot količina,« so besede Šipličeve. zaprosili župana Markovcev Mila- Markovci in Cirkulane imajo oboji Poleg tega bo DU Ptuj na območju na Gabrovca. Kako naprej? Bosta projekte za gradnjo domov, ne 13 občin v Spodnjem Podravju po šli občina in država v ustanovitev pa tudi izvajalcev. Občini Hajdina novem izvajal pomoč na domu – novega javnega zavoda, bodo na- in Destrnik pa imata zasebnika s po novem zakonu o dolgotrajni os- daljevali z iskanjem partnerjev, ki koncesijo, ki jima omogoča javno krbi, kar bo za uporabnike v celoti so že v javni mreži? Gabrovec je po- fi nanciranje dejavnosti, vendar se brezplačno, in po starem zakonu, v Foto: ČG vedal, da bo z odzivom za javnost ne en in ne drugi gradnje še nista skladu s katerim so plačniki občine Svet zavoda DU Ptuj ministrstvu predlaga, da če država projekt v Markovcih ocenjuje kot nujen in upra- počakal, najprej se bo pogovoril z lotila. in uporabniki. vičen, naj ustanovijo samostojen javni zavod. ministrstvom in drugimi deležniki. Mojca Zemljarič 6 V središču petek  28. novembra 2025 Podravje  Boj za haloške vinograde in ohranitev vinorodne pokrajine »Vinogradniške lege dobivajo v zakup lovilci na subvencije« Foto: arhiv ŠT Najkakovostnejše vinogradniške lege v Halozah po mnenju vinogradnika Stanislava Brodnjaka postajajo tarča V letu 2024 je Permakulturni inštitut Maribor »lovilcev subvencij«, ki naj bi pod pretvezo trajnostnih pristopov opuščali ali odstranjevali vinograde. »En od takih zakupnikov uničevalcev vinogradov in vinogradništva v Halozah dobi okoli 180.000 evrov subvencij letno prejel okrog 77.000 evrov subvencij. brez proizvodnje pridelka,« dodaja. Pri tem cilja na Permakulturni inštitut Maribor, ki ima v Halozah zakupljenih Vrsta podpore Izplačilo okrog 74 ha zemljišč. Matej Kline, direktor PI Maribor, očitke zavrača in pravi: »Vinograde bomo obdržali. Že Shema za podnebje in okolje 14.800 € doslej smo jih in jih bomo tudi v prihodnje.« Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost 7.251 € Okoljske in podnebne upravljavske obveznosti 35.070 € Slad kmetijskih zemljišč ima v ječe zakonodaje nadaljuje z oddajo OMD 5.462 € upravljanju 3.742 ha vinogradov oz. parcel istim ali podobnim vrstam Podpora vinskemu sektorju 14.407 € dobro četrtino vseh vinogradniških zakupnikov. Vinogradniške lege Skupaj 76.990 € površin na Slovenskem. S približno dobivajo v zakup lovci subvencij, ki Vir: ARSKTRP 440 ha vinogradov razpolaga na pod krinko novih metod sobivanja območju Haloz in Jeruzalemsko- z naravo in novimi študijskimi prin- najem, bi bil prihranek vsaj polovi- tradicijo pridelave visokokakovo- -Ormoških goric. Vinogradnike, cipi metod pridelave grozdja uniču- čen. »Za drugi del najboljših leg, ki stnih vin, ki so velik promotor na- tokrat se je izpostavil Stane Brod- jejo in sekajo vinograde. Tak princip bi jih lahko oddala, pa bi bil efekt šega turizma in kulinarike.« Brod- njak, pa skrbi menjava generacij in se je pokazal v intenzivni obliki na dvojen: »Zadržali bi prelepo vino- njak je še dejal, da so tisti, ki jim je s tem iskanje novih zakupnikov naj- območjih Haloz kot posebej viden gradniško krajino, ki je bila stoletja mar za Haloze, na pristojne odlo- boljših vinogradniških leg. »V Halo- in izrazit ter za haloško krajino in občudovana. Zadržali bi status vi- čevalce naslovili pismo, v katerem zah večji zakupniki zaradi starosti vinogradništvo uničujoč.«Brodnjak nogradniške dežele ter nadaljevali opisujejo stanje haloškega vino- vračajo vinograde v last Republike je ob tem izpostavil enega naje- Slovenije. Sklad pa v okviru obsto- mnika, ki ima v zakupu več deset Foto: PI Maribor Permakulturni inštitut Maribor je leta 2016 ustanovil Matej Kline, odtlej se lotevajo projektov s področja permakulture in ekološkega kmetijstva. hektarjev vinogradniških površin, Poračun prikrajšan za »v postopku dodelitve je še 25 ha, Foto: ČG skupaj bo torej imel več kot 110 ha 400.000 evrov? vinogradniških površin v fazi pre- Brodnjak je na seji ptujske ob- Bomo v Podravju izgubili vinogradniško usmeritve na permakulturno ob- močne enote KGZS, kjer je to pro- pokrajino? delavo vinogradov. Vse skupaj bo blematiko naslovil, poudaril tudi šlo k vragu.« Pravi, da je posebej dvojno izgubo za državni proračun. Na izkoriščanje vinogradniških površin je opozoril tudi problematična oddaja vinogradni- »Država plačuje subvencije, po jav- direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek: ških površin v Hrastovcu, Goričaku no dostopnih podatkih je mogoče »Ne bom govoril o imenu. Vendar pa imamo primer, ko nekdo in Turškem Vrhu, ki da sodijo med videti, da en od takih zakupnikov vzame v zakup nasad, velik tudi 10 ha, in vanj namesti drobnico. najboljše vinogradniške lege. uničevalcev vinogradov in vino- Trte niti ne obrezuje, ne izvaja nobene zaščite, sklicuje se na Vinogradništvo ni le gradništva v Halozah dobi okoli ekološko pridelavo. Z našega zornega kota gre za zlorabo sistema 180.000 evrov subvencij letno brez subvencij, saj se v teh vinogradih ne pridela niti kilograma mulčenje proizvodnje pridelka. Ob tem pa ne grozdja, nekdo pa pridobi lepe subvencije.« Zemljišča, o katerih Vinogradniki v okviru Vinogra- dobi davkov od pridelka. Na 100 je govoril Rebernišek, so v večini v upravljanju Sklada, ki pa dniške zadruge Haloze Skladu ha zakupljenih površin, na primer je površine oddal v zakup. »Po eni strani interesa za zakup predlagajo, da preveri zakupne na 100 ha terasnih nasadov, je ob vinogradov ni bilo, nato je sklad našel nekoga, ki je imel idejo, pogodbe v delu, ki se nanašajo na ekstenzivnih visokokakovostni pri- ki pa je s strokovnega vidika nesprejemljiva. Govori se, da naj bi obveznost zakupnika, da bo slednji delavi grozdja mogoče pričakovati bila ta oblika dela trajnostno vinogradništvo. Veliko hodim po zemljišča uporabljal za kmetijsko na 250.000 trtah vsaj 250.000 kg svetu, vendar takšne anomalije še nisem zasledil. Tak način dela pridelavo ter ravnal kot dober gos- grozdja. Iz 200.000 litrov vina bi odganja tudi tiste, ki bi se dela danes resno lotili, saj so tovrstna podar. Opozarjajo, da je mulčenje država dobila vsaj 200.000 evrov območja tudi žarišča zlate trsne rumenice. Ob tem nas skrbi, le obdelava in ne pridelava, zato davka na dodano vrednost, pri več- kdo bo ob menjavi generacij prevzel vinogradniške površine v naj Sklad v registru prijavljenih pri- ji proizvodnji pa seveda več. Skupaj Halozah, na Ormoškem. Veliko je zlorab na terenu, saj do površin delovalcev grozdja in vina preveri s subvencijami ob takih zakupnikih prihajajo zakupniki, ki se ne ukvarjajo z vinogradništvom. To količine prijavljenega grozdja za- država izgubi vsaj 400.000 evrov – Takšen je pogled na del vinogradov v upravljanju Permakulturnega inštituta lahko vodi v izgubo vinogradniške pokrajine.« kupnikov in količine vina ter da se zgolj v enem primeru.« no pogodbo za zakup 75,5 ha zemljišč, od tega 74,4 ha na območju Haloz. zakupniku v primeru nepridelave Če bi torej država sama obdelala zemljišč v zaraščanju ter 36,3 ha vinogradov. Župani, vinogradniki in direktor pogodbo prekine. zemljišča, ki jih ni mogoče oddati v neobdelave vinogradov. petek  28. novembra 2025 V središču 7 Slovenija  Kam gre milijon evrov, ki jih zberejo kmetje in predelovalci za promocijo Kmetje plačujejo, televizijski šovi kasirajo Pridelovalci žit, mesa in mleka so z državno uredbo zavezani k plačilu prispevka za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov. Lani so kmetje in njihovi kupci skupaj z državnim prispevkom zagotovili skoraj milijon evrov za oglaševalske aktivnosti. Foto: Mojca Vtič Stanislav Brodnjak je na seji ptujske izpostave KGZS opozoril na dvomljivo prakso kmetovanja Permakul- turnega inštituta Maribor v Halozah. gradništva in uničevanja kulturne konkretne premike v številu očiš- predmet je zakup 75 ha površin, od krajine s strani velikega zakupni- čenih in obnovljenih hektarjev, ki tega 36 ha vinogradov, preostalo ka, to je PI Maribor. »Sprememba jih z veseljem in brez slabe vesti pa predstavljajo travniki, pašniki, pravil je nujna. Ne more nekdo, ki primerjamo s komerkoli v Halozah zaraščene površine in tudi njive. Di- ne pridela niti kilograma produk- ali širše.« rektor PI Maribor Matej Kline pra- ta, prejeti subvencije za pridelavo Permakulturni inštitut Maribor vi: »Od leta 2019 dalje smo očistili kmetijskih proizvodov. Pokrajino je letos osvežil pogodbo s Skla- in regenerirali več kot 40 hektarjev in vinograde bomo degradirali, dom kmetijskih zemljišč, katere močno zaraščenih kmetijskih povr- konkurenca pa z veseljem čaka.« šin. Te površine – med njimi tudi vi- Foto: M. Vavpotič nograde – smo prevzeli od Sklada Za promocijo slovenskih izdelkov izbrane kakovosti v priljubljenem kuharskem šovu Master chef V zakup vzeli površine, Nakazila kmetijskega kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Slovenija je kmetijsko ministrstvo namenilo 416.000 evrov. ki jih nihče ni hotel ministrstva ker zanje dolga leta ni bilo zanima- Permakulturnemu nja drugih zakupnikov. Vinogradov Kmetje in predelovalci so zave- Za promocijo v porabljenih 268.000 evrov. Med Navedbe Stanislava Brodnjaka, nismo posekali, temveč smo jih zani k plačilu prispevka za promo- vinarja, sicer pa številnim pozna- inštitutu Maribor obnovili. Doslej smo prestrukturi- cijo shem in izdelkov slovenskega kuharskem šovu večjimi prejemniki denarja za pro- mocije je še eno ljubljansko pod- nega kot dolgoletnega direktorja rali in na novo zasadili ali obnovili porekla. S temi aktivnostmi naj 400.000 evrov jetje, oglaševalska agencija Futu- Mercatorja in člana uprave, so se- Leto Znesek nakazila več kot 12 ha vinogradov, kar je po bi se potrošnika informiralo o S kmetijskega ministrstva so ra, ki je prejela 300.000 evrov. veda skrb vzbujajoče, in tudi v da- 2025 189.340 € našem vedenju največja obnova pomenu in prepoznavnosti pro- odgovorili, da pri načrtovanju našnji družbi vidimo težo ter vlogo 2024 50.421 € vinogradniških površin v Halozah izvodov iz sheme Izbrana kako- promocijskih aktivnosti, ki se Pri mleku odloča okoljevarstvenih in drugih organi- 2022 56.169 € v zadnjih letih. Prav tako smo že vost kot tudi o različnih načinih izvajajo na podlagi Zakona o cena, pri mesu zacij. Vendar pa iz Permakulturne- začeli z deli za prihodnje leto, saj pridelave in predelave. Obenem ga inštituta Maribor sporočajo: »V 2021 7.250 € promociji kmetijskih in živilskih pa videz … nameravamo obnoviti preko 20 ha pa naj bi se ustvarjala pozitivna proizvodov, sodelujejo sektorji, Haloze smo prišli zaradi alarman- 2020 22.354 € vinogradniških površin.« podoba kmetijskega in živilskega ki so večinski plačniki promocij In rezultati? Na ministrstvu so tnega zaraščanja, z namenom re- 2019 2.591 € sektorja. (mleko, meso, sadje) in Svet za zagotovili, da za vsako promo- ševati problem, ne ga povzročati. Skupaj 328.126 € Cilj je več pridelkov Pridelovalci mleka so zavezani promocijo kmetijskih in živilskih cijsko obdobje ugotavljajo us- V nekaj letih smo naredili velike, Vir: Erar na isti površini, k plačilu 0,25 evra za 1.000 litrov proizvodov. pešnost izvedenih aktivnosti na mleka, enak znesek bremeni ne zgolj grozdje Izvajalci promocijskih aktivno- podlagi meritev: pred začetkom kupca (zadrugo ali mlekarno ...). sti pa so nadalje izbrani v okviru oglaševanja, na sredini obdobja PI Maribor vinogradništvo ne Višina prispevka za sektor mesa postopkov javnega naročanja. in po koncu zadnjih oglaševalskih pojmuje le kot pridelavo grozdja. pa je odvisna od vrste živali in Najuspešnejši izvajalec promo- aktivnosti v triletnem promocij- »Naš cilj ni zgolj pridelava grozdja, starosti. Na primer prispevek na cijskih aktivnosti v obdobju 2023 skem obdobju. temveč vzpostavitev trajnostnega, glavo goveda, starega več kot do sredine leta 2025 je glede na Po prvem oglaševalskem ob- biodiverzitetnega kmetijskega sis- eno leto, znaša 1,2 evra za kmeta višino prejetega denarja podjetje dobju so ugotovili, da je zaradi tema, kjer na isti površini pridelu- in 1,2 evra za kupca oz. klavnico, Media Publikum, ki je za zakup oglaševalskih aktivnosti pre- jemo raznovrstno hrano: grozdje, medtem ko na glavo perutnine medijskega prostora prejelo poznavnost znaka Izbrana ka- sadje, zelišča, zelenjavo, meso in skupaj 0,003 evra. 780.000 evrov. kovost narasla ter da so imele volno. Namesto fi tofarmacevtskih Zbrani denar se nadalje nameni Velik delež je bil odrezan tudi aktivnosti pozitivne učinke na sredstev uporabljamo naravne za promocijo posameznega sek- podjetju Pro Plus za promocijo potrošnika. metode (paša drobnice in perut- torja – na primer za promocijo slovenskih izdelkov izbrane ka- Kljub temu pa ostaja najpo- nine med vrstami, sajenje zelišč in rabe mleka in mlečnih izdelkov kovosti v kuharski oddaji Master membnejši nakupni dejavnik pri medovitih rastlin), kar povečuje ter ločeno za promocijo sheme chef Slovenija. Ministrstvo je mesu videz, nato cena in akcijska odpornost sistema in zagotavlja Izbrana kakovost Slovenija. Lani za tovrstno promocijo v izbra- ponudba. Poreklo je pomembno, pridelek tudi v letih z neugodnimi je sektor mleka prispeval 172.000 nem obdobju namenilo 416.000 a ne najpomembnejše. Bolj po- vremenskimi razmerami ali bolez- evrov, sektor mesa 386.000 evrov. zorni na izvor naj bi bili tisti, ki so nimi.« evrov, razliko do 970.000 evrov Za promocijo izdelkov v okviru opazili oglaševalsko kampanjo Na obtožbe, da so ravno njihove oz. okrog 40 % je dodala še drža- Tedna restavracij pa je bilo do ju- izbrana kakovost Slovenija. površine vir žarišč zlate trsne ru- va. nija 2025, torej v dveh letih in pol, Ugotovili so tudi, da potro- menice, Kline odgovarja: »Obtožbe šniki perutnino večinoma kupu- o širjenju zlate trsne rumenice zav- jejo kot predpakirano meso/v račamo – vsako leto imamo redne hladilniku, svinjino in govedino inšpekcijske preglede, okužene pa v večji meri kupujejo na deli- trte takoj odstranimo in izvede- katesnem oddelku. Pri tem je za- mo vse predpisane ukrepe. Redno nimivo, da se za nakup govedine sodelujemo tudi s Kmetijsko-goz- neposredno pri kmetu odloča darskim zavodom Maribor in drugi- kar dobra tretjina potrošnikov mi strokovnimi službami.« O lovlje- oz. 38 %. nju subvencij pa pravi: »Kmetijske Medtem ko ima poreklo vsaj subvencije predstavljajo manjši delni vpliv pri nakupu mesu, pa del prihodkov; večino sredstev kljub promocijskim aktivnostim pridobivamo prek projektov, izo- to ne velja za mlečne izdelke. braževalnih delavnic, koordinacije Foto: J. Klajić Najpomembnejši nakupni dejav- prostovoljstva ter drugih progra- Trgovske police se šibijo pod težo istovrstnih izdelkov različnih nik pri mleku in mlečnih izdelkih mov, ki jih izvajamo kot nevladna znamk in porekla. Kmetje, zadruge oz. klavnice ali mlekarne v je cena. Prav tako pomemben Foto: Arhiv ŠT organizacija in socialno podjetje. želji, da bi prepričali kupca k nakupu slovenskih izdelkov, že leta nakupni dejavnik predstavlja tudi Maribor, ki je letos poleti s Skladom kmetijskih zemljišč podpisal osveže- Naše delo tako združuje kmetijsko sofi nancirajo promocijske aktivnosti. Z letošnjim letom so k ob- delež maščobe, izhaja iz rezulta- V zakupu imajo 18,4 ha pašnikov, 13,3 ha travnikov, 3,4 ha njiv, tri hektarje pridelavo, varstvo okolja, izobraže- veznemu prispevku za promocijo zavezani tudi pridelovalci žit. tov, ki so jih posredovali s kmetij- ptujskega kmetijskega zavoda pa opozarjajo na sporno prakso obdelave oz. vanje in socialno vključenost.« Kmetje morajo prispevati 0,75 evra na tono krušnega žita in ajde, skega ministrstva. Mojca Vtič enak znesek pa plača kupec oziroma predelovalec. Mojca Vtič 8 Podravje petek  28. novembra 2025 Spodnje Podravje  V Talumu proslavili 71. tovarniški praznik Kovinska industrija v primežu zahtevnih okoliščin V kidričevskem Talumu, ki zaposluje 1.300 sodelavcev, so konec novembra zaznamovali 71. tovarniški pra- znik. Pripravili so srečanje upokojenih sodelavcev, srečanje zaposlenih in dan odprtih vrat. Letos je prišlo na ogled tovarne okoli 400 obiskovalcev. »21. november, dan, ko se je Kdo so letošnji pred 71 leti odprla Tovarna glinice in aluminija, danes Talum, je za nas prejemniki zlatih velik praznik. Predvsem z vidika, metuljev da pogledamo, kaj smo naredili v Ob prazniku so tradicionalno preteklem letu, še pomembneje podelili najvišja tovarniška prizna- pa, da se ambiciozno ozremo v nja – zlate metulje. Zinka Predikaka prihodnost, kljub zahtevnim oko- iz poslovne enote Talum inštitut je liščinam. Ne glede na vse delamo prejemnica nagrade za življenjsko dobro, pogumno gledamo naprej, delo. Je metalurginja, v Talumu za- sledimo zastavljenim načrtom. Vse poslena od leta 1986. »Njeno ime to nas skozi praznične dni opo- je sinonim za znanje, zanesljivost gumlja. Ne samo nas sodelavce, in predanost stroki,« so poudarili Foto: Stanko Kozel ki sooblikujemo tovarno, ampak v obrazložitvi priznanja. »Svojemu Predsednik uprave Marko Drobnič je pozdravil obiskovalce na dnevu tudi lokalno okolje in skupnost,« delu je predana, predvsem pa na- odprtih vrat. je dejal predsednik uprave Taluma Foto: Stanko Kozel tančna in zanesljiva. Sodelovala je Marko Drobnič. Dan odprtih vrat je priložnost za ogled dejavnosti v tovarni. pri preizkušanju skoraj vseh ključ- nih Talumovih izdelkov v preteklo- Pri 350 milijonih na linija končana v prvih mesecih In kako je s kadri? »Izzivi na po- sti, kot tudi izdelkov, ki jih v Talumu Prihodnost tudi v obrambnem sektorju prihodkov minimalni naslednjega leta. Priznati moram, dročju trga dela zagotovo niso proizvajamo danes. Svoje znanje Enako kot številna druga podjetja se v Talumu ozirajo za posli dobiček da ni šlo vse gladko po načrtih, zanemarljivi. Veliko vlagamo v predaja generacijam mlajših sode- v obrambni industriji. »Na področju odpornosti in obrambe, saj smo zagon načrtovali za konec izobraževanja, mentorstvo, zago- lavcev.« predvsem pa dvojne rabe infrastrukture in opreme (civilne in Kidričevski aluminijski velikan tega leta. Letos bo obseg proizvo- tavljanje varnega dela, dvigujemo Vsi Talumovi nagrajenci so dol- bo letošnje poslovanje predvido- obrambne), vidimo priložnost. Kar nekaj področij dela bi lahko dnje rondelic 60.000 ton, nasled- nivo in kakovost delovnih proce- goletni sodelavci podjetja, pre- ma končal s 350 milijoni evrov pri- bilo zanimivih za našo poslovno skupino. Ne nazadnje smo nje leto želimo proizvesti 70.000 sov, da je delo v proizvodnji čim dani delu, ki ga opravljajo. Zlate hodkov in minimalnim dobičkom. sestrsko podjetje novoustanovljene družbe Dovos, državnega ton, v 2027 80.000 ton, kot bo tudi lažje. Enako kot pri vseh delodajal- metulje za uspešno delo v zadnjih »Okoliščine v evropskem prostoru zmogljivost proizvodnih kapaci- obrambnega holdinga. Oboji delujemo pod okriljem SDH. Za cih se tudi pri nas povečuje pretok nekaj letih so prejeli Alojz Fakin, niso enostavne, sploh pa ne v av- tet. Utrjujemo položaj globalno (fl uktuacija) kadra. Pred tem si ne Jožef Mlakar, Jožica Novak in Iz- izkoristiti je lokacijo in infrastrukturo, ki sta v Kidričevem tomobilski industriji. Za letos smo vodilnega na področju rondelic, zatiskamo oči, dinamika je vsesko- tok Trafela. Alojz (Slavko) Fakin oziroma na Dravskem polju, tako energetsko kot logistično. imeli ambiciozno zastavljene cilje, narekujemo trende. Ponosni smo zi prisotna; tudi znotraj tovarne, dela v enoti Izparilniki, je zanesljiv Menim, da bodo projekti s področja odpornosti in obrambe ki jih v celoti ne bomo izpolnili. na to, kar počnemo,« je poudaril ko kadre prezaposlujemo po raz- strokovnjak, izjemno dober v ope- zaznamovali prihodnost Taluma.« Pomembno pa je, da glede na lan- Drobnič. ličnih dejavnostih.« rativ i in priljubljen med sodelavci. sko leto rastemo in bo poslovanje pozitivno. V naslednjih letih name- »Je človek, ki s svojim znanjem, Talumom in kupci, med cilji pod- ravamo širiti obseg proizvodnje, izkušnjami in pozitivno energijo jetja in zaupanjem poslovnih par- in sicer s sedanjih 107.000 ton na povezuje ljudi in krepi timski duh.« tnerjev,« so o njenem delu zapisali 130.000. Glede na okoliščine, v Jožef (Pepa) Mlakar se je v Talumu v vodstvu podjetja. Iztok Trafela je katerih je evropsko gospodarstvo, zaposlil kot pomočnik zidarja pri direktor družbe Vargas-Al. Je izje- bo to nedvomno izziv. Globalna izvajanju šamoterskih del. Z leti je mno strokoven, predan področju situacija, pretok materialov, carin- v enoti Servis in inženiring postal varnosti in zdravja pri delu. »S svo- ske vojne so dejavniki, ki objek- eden ključnih šamoterjev, opravlja jim znanjem, izkušnjami in umirje- tivno ovirajo intenzivnost naše najzahtevnejša dela. Po značaju je nim pristopom že vrsto let skrbi, proizvodnje in posredno dosega- delaven, iskren in neposreden, v da delo v Talumu poteka varno, nje zastavljenih ciljev, želenega delovno okolje prinaša dobro vo- odgovorno in skladno z najvišjimi rezultata. Na rast v prihodnjih letih ljo in prijetno energijo. Jožica No- standardi. Med sodelavci je cenjen računamo na podlagi uvajanja no- vak je svojo karierno pot v Talumu kot izjemno odgovoren, zavzet in vih proizvodnih kapacitet, progra- začela kot pripravnica v kadrovski preudaren strokovnjak, ki vedno mov, prilagajanja in spreminjanja službi. Danes dela kot tržnica v deluje s ciljem ustvarjati varno in tehnoloških procesov. Povečevali poslovni enoti Rondelice. »Odliku- spoštljivo delovno okolje,« so v bomo proizvodnjo rondelic, nove jejo jo natančnost, odgovornost in Talumu navedli v obrazložitvi na- tehnološke linije zaganjamo posto- Foto: Stanko Kozel toplina v odnosih. Njeno delo pre- grade. poma. Ocenjujem, da bi bila celot- Prejemniki zlatih metuljev v družbi članov uprave sega okvir pisarne, je most med Mojca Zemljarič Spodnje Podravje  Občini Ptuj in Ormož uspešni na razpisu MOPE Državni denar za večjo varnost pešcev Občini Ptuj in Ormož sta med desetimi v državi, ki so pridobile državno sofi nanciranje za ukrepe umirjanja prometa. Na Ptuju bodo v Trstenjakovi ulici zgradili dvignjena prehoda za pešce, tako imenovane trapezne ploščadi. Ormožani bodo urejali križišče v Ivanjkovcih. Vlada je v načrt razvojnih pro- da za pešce v Trstenjakovi ulici njenih prehodov za pešce bodo gramov 2025–2028 uvrstila nov (pri lekarni in davčnem uradu) namestili merilnike hitrosti in do- projekt sofi nanciranja umirjanja nadgradila. Prehoda bo dvignila, voljeno hitrost vožnje omejili na 30 prometa v občinah, s katerim bo da bosta kot široki hitrostni oviri, km/h. Ocena stroškov ureditve je sofi nanciranih deset projektov v na njiju bo zarisala zebre. »Za ta 180.000 evrov, od tega bo držav- občinah po Sloveniji. Za projekte ukrep smo se odločili na pobudo no sofi nanciranje v višini 118.000 bo iz podnebnega sklada zagoto- Sveta za preventivo in vzgojo v evrov. Občina bo dela izvedla nas- vila blizu 600.000 evrov. Občinski cestnem prometu ter na podlagi lednje leto, državna sredstva bo prispevek k projektom bo znašal aktualnih podatkov Policije. Z na- prejela po zaključku del. dobrih 300 tisočakov. Projekte črtovanim posegom bomo pove- Občina Ormož je na razpisu pri- bodo izvedli v občinah Ormož, čali varnost šibkejših udeležencev dobila 33.000 evrov. K temu bo Foto: ČG Apače, Poljčane, Borovnica, Ajdov- v prometu, saj oba prehoda ležita dodala 17 tisočakov občinskega Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) bo sofi nanciralo projekte za umirjanje prometa. ščina, Šmarješke Toplice, Lovrenc na pomembnem koridorju med av- denarja in tako s 50.000 evri pos- na Pohorju, Razkrižje, Miren – tobusno postajo in centrom mes- krbela za večjo varnost pešcev prehode za pešce in jih označili z ob stiku s pnevmatiko signal), na- slabovidne. Dela so predvidena v Kostanjevica in mestni občini (MO) ta, ki ga vsakodnevno uporablja na glavnem križišču v Ivanjkovcih vidnejšo modro barvo. Na cestišče mestili bodo dva prikazovalnika spomladanskem času naslednje Ptuj. veliko število ljudi,« so pojasnili v (na glavni cesti, kjer se zavije za bodo namestili tako imenovane hitrosti, prometno površino bodo leto, so pojasnili na občini. MO Ptuj bo obstoječa preho- vodstvu občine. Poleg dveh dvig- krajevno središče). Zarisali bodo zvočne zavore (groba plast, ki da opremili z označbami za slepe in MZ petek  28. novembra 2025 Podravje 9 Zavrč  Kanalščina krepko dražja, občina omilila udarec za žepe občanov Za kanalščino bistveno več kot doslej Gospodinjstva v Zavrču, ki so priključena na komunal- no omrežje, bodo v novem letu na svojih položnicah prejela precej višje zneske. Ti pa bi bili še precej višji, če ne bi Občina Zavrč iz proračuna pokrila lansko iz- gubo in hkrati občanom zagotovila še 95-odstotno sub- vencijo omrežnine. Če tega ne bi storila, bi občani za odvajanje in čiščenje odpadnih voda pri porabi 10 m3 plačevali kar 80 evrov. Za vse tri storitve (cena vode no le eno čistilno napravo in nobe- oz. vodooskrbe ostaja enaka kot nega črpališča, kar pomeni, da so doslej) bodo gospodinjstva za po- naši stroški res zelo visoki.« rabljenih 10 m3 vode z novim letom Napovedal je možnost znižanja plačevala 50,57 evra mesečno, stroškov v primeru, da se začne kar je povečanje za 30 odstotkov gradnja naselja pod gradom, saj oziroma 11,67 evra v primerjavi s bi na isto omrežje lahko priključili prejšnjimi 38,90 evra. Brez občin- še 40 enot, kar bi bistveno zniža- ske subvencije bi mesečni znesek lo stroške upravljanja. Poleg tega Foto: ČG za vse komunalne storitve znašal občina namerava prodati parcele Završki svetniki so na zadnji seji potrdili višje cene odvajanja in čiščenja komunalnih vod. 64,50 evra. Župan Slavko Pravdič za sedem objektov, kar bi dodatno je poudaril, da so se s predstavniki pozitivno vplivalo na ceno storitev. odstotkov, kar je ena daleč najvišjih omrežnine znaša približno 25.000 munalnih vod povečali, predvsem la, da so poskušali stroške čim bolj Komunalnega podjetja Ptuj večkrat Občina bo sicer še naprej sub- subvencij v v Spodnjem Podravju. evrov. Če k temu znesku prišteje- zaradi višjih stroškov dela in drugih optimizirati, tudi z zmanjšanjem sestali glede oblikovanja novih cen vencionirala omrežnino v višini 95 Skupni letni strošek za subvencijo mo še izgubo za leto 2024 v višini storitev, kot je pošiljanje položnic. obhodov na raven, ki še omogoča odvajanja in čiščenja komunalnih 12.000 evrov, bo skupni letni stro- Povišala se je tudi cena odvoza normalno delovanje sistema, brez vod. Poskušali so na vse načine Simulacija cen ob povprečni porabi 10 m3 pitne šek občine za komunalne storitve plavajočih in posednih delcev iz čr- težav z inšpekcijami in dodatnimi zniževati stroške, predvsem pa so v prihodnjem letu znašal okoli pališč, višji so tudi upravni stroški. stroški analiz. si prizadevali, da bi čim manj fi nanč- vode na gospodinjstvo 37.000 evrov. Največji razlog za povečanje pa Na pomisleke svetnikov glede no obremenili občane. je, da se je v primerjavi s prejšnjim izračuna cene sta odgovorila, da »Sprejeli smo odločitev, da izgu- Stara Nova cena Nova subvencionirana cena brez subvencije cena Manj porabljene vode, elaboratom količina porabljene so izračuni cen zakonsko določeni bo v letu 2024 pokrije občina, saj bi Vodooskrba 17,5 17,5 17,5 višje cene vode prebivalcev, priključenih na in da vanje ni mogoče vključevati v nasprotnem primeru cene preveč kanalizacijo, zmanjšala za približno nekih »imaginarnih« stroškov. Pla- poskočile, kar bi bilo za naše ljudi Odvajanje 8,9 26,8 14,8 Predstavnika Komunalnega pod- 20 odstotkov. Kubični metri pora- nirani stroški temeljijo na preteklih nevzdržno,« je povedal župan in Čiščenje 12,4 20,1 18,1 jetja Ptuj sta na zadnji seji občin- bljene vode v občini so že tako iz- obdobjih in predvidenih potrebah dodal, da velik strošek predstavlja- Skupaj 38,9 64,4 50,6 skega sveta pojasnila, da so cene jemno nizki v primerjavi z drugimi v prihodnosti ter služijo izključno jo kar štiri črpališča in tri čistilne Vir: KP Ptuj kanalščine za občino Zavrč nazad- občinami. Predračunski stroški so pokrivanju dejanskih stroškov izva- naprave. »V občinah s primerljivim *V cenah ni zajeta lanska izguba iz poslovanja, ki jo bo pokril občinski nje sprejeli junija 2023. Od takrat so se zvišali za približno 3.000 evrov. janja dejavnosti. številom prebivalcev imajo običaj- proračun. se stroški odvajanja in čiščenja ko- Predstavnika KP Ptuj sta poudari- Estera Korošec 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Starše  Direkcija za ceste bo upoštevala pobudo občine 3ULGUXĜLWHVHQDNXSRYDOQLHYIRULML Namesto treh krožišč samo dve OHWRĄQMHJDËUQHJDSHWNDY4FHQWUX3WXM oUQL SHWHN MH SRQRYQR WX ò SUD]QLN QDNXSRYDQMD NR SURGDMDOQH QDMYHËMHJD Država postopno prenavlja staro cesto med Ptujem in Mariborom, ki je bila pred iz- QDNXSRYDOQHJD VUHGLŕËD QD3WXMX4FHQWUD Y3XKRYL RGSUHMR YUDWD QDMERJDWHMŕL gradnjo podravske avtoceste ena najbolj obremenjenih prometnic v regiji. Čeprav so SRQXGELOHWDLQNRODKNR]L]MHPQLPLSRSXVWLXUHVQLËLWHũHOMHNLVWHMLKPRUGDRGODJDOL nekateri odseki že dočakali novo asfaltno prevleko, številni deli cestišča že leta čakajo YVHOHWR,]NRULVWLWHWUHQXWHNNRVHNDNRYRVWXJRGQHFHQHLQUD]QRYUVWQRVWVUHËDMR na temeljito rekonstrukcijo. QDHQHPPHVWX7RMHSULORũQRVWNLMHHQRVWDYQRQHVPHWHVSUHJOHGDWL ,”‹ ’‡–‡ ˜…‡–”— ’”‹ƒæƒ „‘‰ƒ–‘ ’‘—†„‘ǡ ’”‹Š”ƒ‘˜ǡ †‘„”‹Š ‘†Ž‘«‹–‡˜ ‹ ’ƒ‡–‡‰ƒ ƒ- ’”‹‡”‘œƒ˜•ƒ‘—•‹’‘–”‡„‡Ǥ‡‰Ž‡†‡ƒ–‘ǡ —’‘˜ƒŒƒǤƒ–‘‡‘†ŽƒæƒŒ–‡Ȃ‘†”‹Œ–‡ƒŒ„‘ŽŒæ‡ ƒŽ‹ ‹æ«‡–‡’‘’‘Ž‘†ƒ”‹Ž‘œƒ•˜‘Œ‡ƒŒ„Ž‹āŒ‡ƒŽ‹’ƒ ’‘—†„‡ǡ‹œ‘”‹•–‹–‡˜‡Ž‹‡’‘’—•–‡‹•‹’”‹˜‘æ«‹- „‹ ”ƒ†‹ ”ƒœ˜‡•‡Ž‹Ž‹ •‡„‡ǡ„‘•–‡˜‘ā‹…‹‘†Ž‹«‹Š –‡ƒ—’‘˜ƒŽ‹†‘‰‘†‡ǡ‹‰ƒ‡„‘•–‡’‘œƒ„‹Ž‹Ǩ ‹œ†‡Ž‘˜œƒ‰‘–‘˜‘ƒæŽ‹‡ƒŒ’‘•‡„‡‰ƒǤ † •”‡†‡ǡ ͸ͼǤǡ †‘ ’‡–ƒǡ ͸;Ǥ ‘˜‡„”ƒǡ ˜ƒ• ˜ ‹ƒ ƒ ‹ ’ƒ •‘ •‡˜‡†ƒ ‹œŒ‡‹ ’‘’—•–‹ǡ ‹ „‘†‘ …‡–”— –—Œ «ƒƒ ’‘•‡„ƒ Žƒ… ”‹†ƒ› ƒ‰”ƒ- ˜ƒæ‡ ƒ—’‡ ‘„«—–‘ Ƥƒ«‘ ‘ŽƒŒæƒŽ‹Ǥ,”‹ ’‡- †ƒ‹‰”ƒǨ„˜•ƒ‡ƒ—’—ƒ„Žƒ‰ƒŒ‹’”‡Œ‡–‡ –‡ Œ‡ œƒ ’‘ …‡ƒŠǡ ‹ Œ‹Š ˜ ’”‡‘•–ƒ— Ž‡–ƒ ƒ‰”ƒ†‹—’‘ǡ‰ƒ‹œ’‘Ž‹–‡‹‘†Ž‘ā‹–‡˜•”‹Œ‘ ’”‡’”‘•–‘ ‹ ‘‰‘«‡ ƒŒ–‹Ǥ ‡–‘• •‘ ’‘’—•–‹ æ‡ œƒ ā”‡„Ȃ‹’ƒ„‘‘ ‹œā”‡„ƒŽ‹ „‘‰ƒ–‡ƒ‰”ƒ†‡ †”œ‡Œæ‹ǡ ’”‹Ž‘ā‘•–‹ ’ƒ Œ‡ æ‡ ˜‡« Ȃ œƒ–‘ Œ‡ œ†ƒŒ ˜ …‡–‡” †ƒ”‹Ž‹Š „‘‹ŠǤ ‘†ƒ”‹Ž‹ „‘‘ „‘‡ ‹†‡ƒŽ‡ «ƒ•ǡ †ƒ •‹ œƒ‰‘–‘˜‹–‡ ‹œ†‡Ž‡ǡ ‘ ƒ–‡- …‡–”ƒ˜˜”‡†‘•–‹ͺͶǡͼͶ ‹ͷͶͶ‡˜”‘˜Ǥƒ‰”ƒ- ”‹Š •–‡ ”ƒœ‹æŽŒƒŽ‹ ā‡ †‘Ž‰‘Ǥ ‘Ž‡‰ –‡‰ƒ ’ƒ ˜ƒ• Œ‡…‡„‘‘‹œā”‡„ƒŽ‹˜’‘‡†‡ŽŒ‡ǡͷǤ†‡…‡„”ƒǡ Foto: EK V Staršah še vedno čakajo na rekonstrukcijo Ptujske ceste. «ƒƒ ‡’‘œƒ„ƒ ƒ—’‘˜ƒŽƒ ‹œ—搌ƒǡ ’‘Ž- œŒ—–”ƒŒǡ˜’”‘‰”ƒ—ƒ†‹ƒ–—ŒǤ ƒ †‹ƒ‹‡ǡ ƒ˜†—懐Œƒ ‹ ‹•ƒŒƒ ƒŒ„‘ŽŒæ‹Š ’‘œ‘”ǣTrgovine v Qcentru Ptuj bodo v petek, ’”‹Ž‘ā‘•–‹Ǥ  –”‰‘˜‹ƒŠ ˜ƒ• ’”‹«ƒ—Œ‡ ’”‹Œƒœ‘ ͸;ǤͷͷǤǡ‘†’”–‡†‘͸ͷǤͶͶǡ œƒŒ˜‡«Œ‹‹’‘’—•–‹ Cesta je namreč še vedno močno obremenjena z ni občine Starše krožišče na tem mestu niti ni nujno ‘•‡„Œ‡ǡ —”‡Œ‡‡ ’”‡†•–ƒ˜‹–˜‡ ‹œ†‡Ž‘˜ ‹ †‘†ƒ- Ž‡–ƒǤ lokalnim prometom, zato je celovita ureditev nujna. potrebno. –‡ —‰‘†‘•–‹ǡ ‹ „‘†‘ ’‘•”„‡Ž‡ǡ †ƒ •‡ „‘•–‡ ”‹†‹–‡ǡ ƒ—’—Œ–‡ǡ •‘†‡Ž—Œ–‡ ‹ —Œ‡‹–‡ •˜‘Œ‡ Direkcija RS za infrastrukturo (Direkcija) že nekaj let Kljub spremembam projekt ostaja celovit in prinaša ’‘«—–‹Ž‹ ‘– …‡Œ‡ ‰‘•–Ǥ ,”‹ ’‡–‡ Œ‡ ’”ƒœ‹ •”‡«‡†ƒ”‹Ž‡„‘‡Ǥ načrtuje prenovo približno kilometer dolgega odseka številne izboljšave. Naložba poleg preplastitve ces- Ptujske ceste v Staršah. Po zadnjih napovedih bi se tišča zajema preureditev dveh križišč v krožišča (pri gradnja morala začeti že pred tremi leti, a se to doslej trgovini Jager in pri osnovni šoli), izgradnjo križišča ni zgodilo. Ena glavnih težav je zagotovitev državnih z levim zavijalnim pasom, ureditev vseh priključkov sredstev za fi nanciranje, saj naložba znaša približno lokalnih in javnih cest, dovozov ter uvozov do stano- 3,3 milijona evrov. Kot izjemno zahtevno se je izkazalo vanjskih objektov, parkirišč in kmetijskih zemljišč. Na- tudi pridobivanje zemljišč, zaradi česar je občina Star- ložba vključuje tudi ureditev hodnikov in prehodov za še predlagala spremembo projekta. »Občina je zaradi pešce, ukrepov za umirjanje prometa, javne razsvet- težav z odkupi in prevelikimi posegi na privatna zem- ljave, avtobusnih postajališč, kolesarske poti, prome- ljišča ter posledično nestrinjanjem lastnikov zemljišč tne signalizacije in opreme ter prestavitev oz. zaščito podala pobudo za spremembo krožišča v križišče,« vseh komunalnih vodov. Direkcija je z občino Starše so pojasnili na Direkciji, ki bo pobudi občine načeloma podpisala sporazum o sofi nanciranju. Projektantska ugodila. »Po spremembi projektne dokumentacije za ocena vrednosti investicije znaša 3,3 milijona evrov, križišče in pridobitvi vseh potrebnih zemljišč ter zago- od tega bo Direkcija prispevala 2,4 milijona evrov, ob- tovljenih fi nančnih sredstvih bo sledila objava javnega čina pa 900.000 evrov. naročila za gradnjo,« so poudarili na Direkciji. Po oce- Estera Korošec 10 Kultura petek  28. novembra 2025 Knjigarnica Lenart  Knjižnica Lenart dan stripa obeležila s stripovskim izzivom VRELEC ŽIVLJENJA Strip je eno od največkrat izposojanih gradiv … Nato je nastopil trenutek, ko bi si lahko rekel, hvala bogu, bile so le sanje, in si od- V Knjižnici Lenart so se ob nedavnem nacionalnem dnevu stripa odločili, da v sodelovanju s striparjem Ro- dahnil. A žal ne more. Resda se je preb- meom Štraklom povabijo mlade ustvarjalce k sodelovanju v stripovskem izzivu za mlade na temo Lenart – v udil, a more zanj ni konec. Tu bo spet jutri, stripu ujet«. Obenem je bil izziv del dogajanja ob občinskem prazniku, pa tudi začetek obeleževanja 830. oble- pojutrišnjem, čez nekaj dni, vedno znova in tnice prve pisne omembe Lenarta. znova, kot valovi, ki neprenehoma butajo ob obalo, tako da jo na koncu izpodjejo in se sesede sama vase. Včasih ima mir mesec ali dva, a ko že upa, da je konec, se spet pojavijo in butnejo vanj s še večjo silovitostjo. In tako je že vse življenje … Izbrani citat je iz kriminalke uveljav- ljenega, odličnega avtorja Avgusta Demšarja (Tomaž Zupančič, 1962). Njen naslov je Vrelec življenja (Martin Vrenko v zdravilišču. Mari- bor: Založba Pi- Foto: HB vec, 2025. Zbirka Prejeli so osem stripov enajstih Bere pa jih mama.« Štraklu se je njegovo vlogo pri bralni in vizualni res berejo stripe in si jih izposojajo. Na robu;1. 271 mladih avtorjev, ki so se ob koncu tema izziva Lenart zdela dokaj tež- pismenosti. Strip pa je v slovenskih A je v primerjavi z nekaterimi drugi- strani). Vrelec živ- izziva na čajanki s Štraklom nauči- ka: »Sam sem začel razmišljati, na knjižnicah že zdaj eno od najbolj iz- mi državami pri nas strip še vedno ljenja, kako neskla- li še marsikaj novega o nastanku kak način upodobiti temo. A otroci posojenih gradiv, predvsem za ot- zelo v povojih. Zato podpiram vsa- dno branje po referendumu, ki me je glede na rezultat stripov, najboljši pa so prejeli tudi očitno bolj sproščeno pristopijo do roke in mladostnike, vedno bolj pa ko idejo, da se ga promovira, da se praktične nagrade. Med njimi je bil take tematike in jim to ne dela te- je priljubljen tudi pri odraslih. Tako ga ponudi otrokom, da ga rišejo in udeležbo zelo razžalostil. Zelo. Ko je tako, običajno tudi četrtošolec Liam Lehner iz OŠ žav. Stripi so namreč zelo različni, je tudi v Knjižnici Lenart. »Zanima- in seveda berejo. Strip je namreč najdem tolažbo v poeziji, kar se knjig tiče. Tokrat sem Lenart, ki stripe najraje riše skupaj niti dva nista narejena na podoben nje za stripe je res veliko. Veseli izrazno orodje, s katerim lahko po- po dolgem času vzela v roke kriminalni roman, ki mi s prijatelji: »Rišemo smešne stripe, način.« smo, da prihajajo vedno novi stripi, veš karkoli - svojo življenjsko zgod- ga je posodil prijatelj Andrej, bralski navdušenec z be- zato je zabavno. Ko so končani, V Sloveniji smo sicer 22. novem- pa tudi, da otroci radi ostajajo tudi bo ali pa skozenj izražaš popolno sedami, da je Demšar spet ustvaril hvalevredno žanrsko pa jih odnesem v šolsko knjižnico, bra, na 100. obletnico rojstva Miki- pri klasikah – prebirajo Miki Mu- domišljijo.« Letošnji prvi stripovski kjer jih lahko prebirajo tudi drugi.« ja Mustra, enega pionirjev sloven- stra, Asterixa in Obelixa, Tintina izziv pa po besedah Papeževe naj- knjigo. Da ga sicer ni tako navdušil, kot na primer z S kar lepo zbirko lastnih stripov se skega stripa, letos prvič obeležili in tako naprej,« pravi knjižničarka verjetneje ni bil zadnji. obsežnejšim romanom Cerkev (2020), a je prijetno, že lahko pohvali tudi šestošolec nacionalni dan stripa, žanra, ki ima Aleksandra Papež. Stripi z izziva bodo na ogled na zanimivo razvedrilno branje. Maks Holc Živec, ki najraje riše iz- pri nas dolgo tradicijo. Namen dne- Štrakl ob tem pozdravlja odlo- januarski razstavi knjižnice ob 830. Dogajanje je postavljeno v toplice, v zdravilišče, kar mišljene like nogometašev: »Neka- va je okrepiti zavedanje o pome- čitev države za dan stripa, pa tudi obletnici prve pisne omembe Le- je dodatno spodbudilo mojo bralsko radovednost, saj teri lahko brcnejo žogo močneje, nu stripa, ki združuje vizualno in korak knjižnice, saj se mu zdi, da narta. kot je običajno, ali pa so hitrejši. literarno ustvarjanje, ter poudariti strip potrebuje promocijo. »Otroci hb sem se pravkar vrnila s kratkega oddiha iz Šmarjeških toplic. In res, Demšarjevi opisi zdravilišča in dogajanja v njem so mi bili tako domači: opisi arhitekture, zdra- vstvenih protokolov, odnosi med uporabniki storitev in Majšperk  V iskanju načinov, kako v Kreativni center privabiti več obiskovalcev srečevanja na in ob terapijah, ja, avtor je odličen opa- zovalec in upovedovalec, pa tudi z literarno zvitostjo si je domač, če se lahko tako izrazim. Recimo: roman Galerija in inkubator še brez pravega utripa začenja s kratkim Prologom: Sanje (str. 9 do 12). No, dobro, prologi so običajno kratki. A pred tem je bralcu Lani v začetku leta je vrata odprl Kreativni center Breg, 1,7 milijona evrov težka naložba. Med izstopajočimi postrežen opis iz wikipedije o priljubljeni »možgan- prostori je zagotovo galerija, ki pa večji del leta žalostno sameva. Življenje objektu dajejo zgolj otroci v dveh ski igri« sudoku z ilustracijo vred. Roman obsega tri dele (Zdravilišče, Truplo, Maribor), ki so razdeljeni na začasno urejenih vrtčevskih igralnicah. kratka naslovljena poglavja. Teh je skupaj 59 in tu je Občina je s Kreativnim centrom šek, ki bo ponujal izdelke iz mesa, nji,« pravijo v Majšperku. Ob tem obstaja, živi in redno ponuja različ- nekaj naslovov, tako za bralsko vabilo in ilustracijo av- Breg resda pridobila moderne pro- Peter Kolar za medene izdelke ter je treba zabeleženi obisk pripisati ne razstave.« torjeve pretkane domišljije: Harpiji, Alter ego, Volvo, store za izražanje kulturne dejav- Janja Leskovar za prodajo jajc. šestim odprtjem razstav, kjer se Avtolom, Jaart Keinma, Stari prdci, Levi lažejo, Kuha- nosti umetnikov ter prostore za Z obiskom se ne more pohva- srečujejo predvsem znani obrazi, Prihodnje leto vendarle nje žabe, Metka Krašovec, Dva centimetra, D in Z, O sodoben podjetniški inkubator za liti niti galerija, čeprav je vstop obisku domače šole ter dobro obi- do muzeja? pohlepu, Drevo. Mislim, pisane asociacije, da te kap! pomoč pri zagonu novih podjetij v brezplačen, razstave pa na ogled skanemu jazz večeru v organizaciji kraju. Toda luči v treh pisarnah, pr- ob sredah popoldan in sobotah. društva Smoteater. Ravno zaradi Boljšega obiska galerije se na- Epilog začenja na strani 253. venstvo za zagonska podjetja, so »Do konca novembra smo v ga- slednje izkušnje se v Majšperku dejajo tudi z ureditvijo muzeja Ha- Dragi bralci, ne bi bilo primerno, da zapisujem o za- še ugasnjene prav tako v prostoru, leriji zabeležili 710 obiskovalcev. z društvi sedaj dogovarjajo, da bi mre. Muzejska zbirka ne bo povze- pletu in razpletu romana, saj gre za kriminalko, še po- ki je predviden za manjšo prodajal- Medtem ko je bilo v lanskem letu kulturniki vsaj eno prireditev letno mala le tekstilne industrije, temveč sebej, ker ima dodano vrednost. Na zunanji strani zad- no lokalnih izdelkov s tremi avto- skupaj 653 obiskovalcev. Obisk v izvedli v prostorih galerije. »Na ta bo ohranjala spomin na obrtno-in- mati. Slednje naj bi do poletja pri- letu 2025 je rahlo boljši kot lani, a način želimo obiskovalce posto- dustrijsko kulturno dediščino na nje platnice je med drugim zapisano, da se upokojeni hodnje leto postavili Marcel Stojn- še vedno pod željami in pričakova- poma navaditi na misel, da galerija Bregu pri Majšperku vse od 15. do policijski inšpektor znajde v pisani družbi na okrevanju 21. stoletja, ki je bila v času svojega v zdravilišču. Tam je najbogatejši Slovenec Benjamin aktivnega delovanja še kako po- Oreh, stari opravljivki Majda in Nada, davna inšpek- membna za kraj in njegovo lokalno in tudi širšo okolico. Razstavljeni torjeva ljubezen Hana …In truplo v toplicah in tako se bodo ohranjeni arhivski dokumen- inšpektorjeva rehabilitacija spremeni v še en zanimiv, ti s fotografi jami, predmeti, manjši kot sudoku zapleten primer. obrtni in večji industrijski stroji, Če doslej niste brali Demšarjevih kriminalk in vas bo tekstilije, vzorci blaga, različne volne, gobelini idr. Vsebina je torej Vrelec življenja pritegnil, vam priporočam še njegove: že pripravljena, zaživela pa naj bi Olje na balkonu (2007), Retrospektiva (2008), Tanek prihodnje leto. »Trenutno čakamo led (2009), Evropa (2010), Hotel Abbazija (2011), Ob- na rezultate javnega poziva LAS sedenosti v času krize (2012), Miloš (2013), Pohorska Haloze, kjer kandidiramo s projek- transverzala (2016), Otok (2018), Tajkun (2022), tom ureditve muzeja. Najvišji mo- Estonia (2024). žni znesek sofi nanciranja je 60.000 evrov, skupno vrednost projekta Prijetno druženje z branjem in sicer želim. Foto: Mojca Vtič pa ocenjujemo na okoli 100.000 Liljana Klemenčič Občina išče možnosti za povečanje obiska galerije. Prihodnje leto naj bi obiskovalce vabili z dogodki, ki evrov.« jih bodo pripravila domača kulturna društva. Mojca Vtič petek  28. novembra 2025 Za kratek čas 11 Tedenski horoskop OVEN TEHTNICA (21. 3. – 20. 4.) (23. 9. – 23. 10.) Ljubezen bo prinesla določeno Magnetična privlačnost vam bo blagostanje. Pravilno se boste podarila krila. Obilica romantike odločili na delovnem mestu in v ljubezni vas bo dobesedno posledično prejeli priznanje polepšala. Na delovnem mestu in pohvalo. Označevala vas bo boste v veliki meri nihali in se s jeklena volja in drznost. Toda težavo odločili. Koristne učinke kljub vsemu bo v tem tednu po bo imelo sproščanje. Privoščili si zvezdnih namigih izpostavljena boste tudi izlet. Ugoden teden bo diplomacija. V ljubezni bo za razvajanje. prijetno. BIK ŠKORPIJON (21. 4. – 20. 5.) (24. 10. – 22. 11.) Popaziti boste morali na svoje Odločili se boste in naredili zdravje. Vaše misli bodo morale prerez. V vaše življenje bodo biti svetle in pozitivne. Po drugi prihajali zelo zanimivi ljudje. strani boste imeli ogromno V ljubezni bo štel pogovor in dela in delovnih obveznosti. odkrito se boste pogovorili o Pogovorite se o tistem, kar svojih dvomih. Pomembno bo, da vas moti ali boli. Tako vam bo si boste svoje občutke zapisovali. mnogo lažje in iz ozadja vas Narava bo vir navdiha in bo spremljala sreča. Teden sprostitve. V službi bo nekoliko kreativnosti. stresno. DVOJČKA STRELEC Pozlačeni betonski kip se nahaja (21. 5. – 20. 6.) (23. 11. – 21. 12.) v templju Wat Muang v provinci Drugi ljudje vam bodo Igra usode se bo zavrtela v Ang Thong na Tajskem. Z višino ogledalo. Obeta se povečana vašo korist. Globoko v sebi boste 92 m in širino 63 m spada med dinamika v neki večji skupini našli moč in energijo. Prijatelji največje kipe na svetu. Gradnja ljudi. Na pravilen način boste vam bodo pokazali modrino neba. se je začela leta 1990, končala povedali svoje mnenje. Primerno Čustveno življenje bo podobno pa šele leta 2008. Zgrajen je bil v bo, da si boste našli neko tehniko gugalnici in od vas je odvisno, sproščanja – terapevtske učinke kaj se boste odločili. Odvečno spomin na priljubljenega tajske- bo imela hoja. Ljubezen bo energijo bo moč uporabiti pri ga kralja Bhumibola (1927–2016). prinesla čustveno varnost in športnih aktivnostih. romantiko. ELATIV - pridvignjena stopnja pridevnika ali prislova, KANAAN - stara Palestina pred prihodom Izraelcev, RAES, Hugo - povojni belgijski pisatelj socialnokritičnih romanov RAK KOZOROG (21. 6. – 22. 7.) (22. 12. – 20. 1.) Teden prinaša mnogo Teden osvobajanja. Ljubezen Spuhlja  Praznične delavnice za najmlajše Sveti Andraž  Sanacija plazu pod cerkvijo pozitivnosti in odnaša tisto, kar bo prinesla nove dimenzije je slabo. Imeli boste polne roke in drzne premike na bolje. Voščilnice za vse občane Zaključujejo gradnjo dela. Določene obveznosti bodo Naklonjena vam bo oseba nujne in vendarle jih večino nasprotnega spola. Svojo energijo ustvarjate sami. Na delovnem boste znali usmeriti in tako Društvo gospodinj Marjetica iz Spuhlje je v sodelovanju opornega zidu mestu bo dinamičen čas, poln bodo rezultati briljantni. Sreča z ostalimi društvi, ki delujejo na vasi, predzadnjo soboto nepredvidljivih situacij. Nove se skriva na strani pogumnih priložnosti se bodo vrstile druga in omenjeno boste tudi sami v novembru priredilo ustvarjalne delavnice za najmlajše. V Svetem Andražu v Slovenskih goricah zaključujejo sanacijo plazu pod cerkvijo Sv. Andraža, enega od dveh za drugo. dokazali. večjih plazov, ki so se sprožili po neurjih leta 2023. V sklopu sanacije je izvajalec del, Komunala Slovenske gorice, zgra- LEV VODNAR dil tudi kamnito zložbo – oporni zid, ki bo cesto v prihodnje ščitil pred (23. 7. – 22. 8.) (21. 1. – 18. 2.) plazenjem pobočja, ki bi se lahko znova sprožilo ob daljših in obilnej- ših padavinah v prihodnosti. Sledili boste svojim sanjam. Ljubezen bo za vas kot S posegom so zagotovili trajno stabilnost terena in varnost prome- Pogum bo potreben na delovnem kaplja rose – nežna in čudežna. ta na cesti, ki vodi v občinsko središče Vitomarci. Investicijska vred- mestu. Narediti boste morali Odprle se vam bodo nove poti nost projekta znaša 386.500 evrov, končna vrednost pa bo sicer ne- pomemben načrt in ugotoviti, kdo pri pridobivanju znanja. Svet Foto: Sašo Kafel kaj višja, saj so naknadno povišali oporni zid. Z zaključkom gradnje bo vašo pomoč potrebuje. Bistveno duhovnosti vam bo v pomoč Otroci so s pomočjo animatork izdelali voščilnice, ki jih bodo pos- tudi konec urejenega obvoza po vzporedni cesti pod cerkvijo do izvo- vlogo bo igrala komunikacija pri osebni rasti. Dejstvo bo, da lali vsem starejšim v vasi. za na cesto skozi občinsko središče pri občinski zgradbi v Vitomarcih. in intelektualni izzivi. Čas bo boste v tem tednu našli določene hb primeren za razne izlete. Temeljit odgovore na svoja vprašanja. Iz Izdelovali so okraske za advent ter prihajajoče božično-novole- napredek bo tudi v ljubezni. majhnega raste veliko! tne praznike. Večer v objemu snežink je bil kot nalašč za druženje in ustvarjanje. »Letos smo praznične ustvarjalne delavnice organizirali tretjo leto zapovrstjo. Povabimo otroke iz vseh društev, ki delujejo na vasi. De- DEVICA RIBI lavnic se je udeležilo okoli 50 otrok, z njimi pa še starši. Mentorji so poskrbeli za ideje, društva za material. Izdelovali smo voščilnice, ki (23. 8. – 22. 9.) (19. 2. – 20. 3.) jih bomo pred prazniki poslali starejšim občanom in gasilskim vetera- Prijetnosti se bodo vrstile Odgovorno boste naredili nom. Menim, da je to zelo lepa gesta, s katero skrbimo za interakcijo druga za drugo. Čas bo prinesel tiste naloge, ki bodo obveznosti. med najmlajšimi in najstarejšimi v vasi. Otroci so izdelovali praznične čarobnost in blagostanje. Napredek bo zaznamovan na okraske iz naravnih materialov, papirja in kartona. Tudi škrate smo Notranji mir bo posledica osebni in službeni ravni. Do neke naredili. Delo razdelimo v več skupin, vsako skupino vodi animator- pravilnih odločitev. V vaše mere boste ujeti v preteklost in ka, ki si zamisli, kaj bodo v njeni skupini izdelovali. Otroci si okraske življenje bodo prihajali ljudje, ki vendarle se zadeve obrnejo na odnesejo domov. Z udeležbo smo zelo zadovoljni, prava radost je vas osrečijo. Na delovnem mestu bolje. Privlačile vas bodo tudi opazovati tako veliko skupino razigranih otrok, njihovo ustvarjalnost boste ujeti v primež obveznosti. skrivnosti. Sprehod bo prinesel in nagajivost,« je v imenu organizatorjev povedala Anja Kostanjevec. Sprostila vas bo narava! pravljična doživetja v dvoje. MZ Foto: HB 12 Kronika petek  28. novembra 2025 Ptuj  Velika gasilska vaja v centru za odpadke Gajke Zagorelo v sortirnici, štirje poškodovani Požari so za odlagališča in centre z odpadki eno od večjih varnostnih tveganj. V preteklih letih je nekajkrat zagorelo tudi v centru za od- govo delo, reševanje teče brez te- padke Gajke na Ptuju, gasilcem pa je uspelo vsakič ogenj ukrotiti. žav,“ je dejal Satler. Da so na požarno tveganje na manjših napak, predvsem v komu- Vse dosedanje požare zaprtem odlagališču z odpadki, nikaciji na začetku intervencije. Ko uspešno ukrotili objektih za obdelavo odpadkov in je reševanje steklo, pa je vse pote- Vajo v Cero Gajke je ves čas zbirnem centru kar najbolj priprav- kalo dobro. Pomembno je, da se spremljal Alen Hodnik, direktor ljeni, so ptujski gasilci izvedli veliko urimo z vajami na terenu, na objek- Javnih služb Ptuj, ki upravlja odla- gasilsko vajo. Predpostavka je bila, tih. V teoriji ali na poligonu se lahko gališče. „Požari so v objektih, kot da gori v sortirnici odpadkov in so vse gladko in brezhibno naučimo, je center za ravnanje z odpadki, štiri osebe poškodovane. V vaji je situacije na terenu pa dejansko realno varnostno tveganje. Tudi sodelovalo 92 gasilcev z 22 vozili, pokažejo našo pripravljenost. Zato sami smo se z njimi že srečali – na tudi gasilsko avtolestvijo. „Ob alar- je dobrodošlo, da izvajamo vaje samem odlagališču, vsakič smo jih miranju smo člani PGD Ptuj izvozili v realnem okolju. Čeprav smo za uspešno zajezili in pogasili. Zado- s petimi vozili. Ker smo zaznali, da vajo Gajke imeli naloge vnaprej na- voljni smo, da so se gasilci odločili gre za večji obseg požara, smo na tančno opredeljene, smo se prvih izvesti vajo v centru. Takšna vaja intervencijo pozvali še PGD Graje- pet minut po prihodu nekoliko lo- nam daje zagotovilo, da je oprema na in Podvinci, nato pa še ostale vili. Ko smo vzpostavili organizaci- brezhibna, gasilci pa na morebitne enote iz občinskega gasilskega po- jo, je reševanje steklo zelo dobro.“ varnostne situacije pripravljeni. V veljstva (Spuhlja, Kicar, Turnišče, In kako bi bili kos situaciji, če bi podjetju dajemo velik poudarek Pacinje, Sp. Velovlek, Železničar) in v Gajkah dejansko zagorelo, kar v zagotavljanju varnosti in zdravja dve društvi iz poveljstva Hajdina. preteklosti že tudi je? „V 27 letih pri delu, varnostnim in požarnim Vzpostavili smo štab vodenja in za- smo v Cero Gajke gasili požare tveganjem. Vaje, kot je bila dana- čeli reševanje,“ je pojasnil povelj- več kot desetkrat, vsakič uspešno. šnja, so zelo koristne. Situacijo nik PGD Ptuj in vodja intervencije Ocenjujem, da smo dobro priprav- sicer ocenjujem kot laik, a lahko Marjan Satler. ljeni. Lahko izvedeš na stotine vaj, rečem, da so gasilci na morebitno Terenske vaje so zelo različne scenarije, pa smo pred resno posredovanje zelo dobro vsakim dejanskim reševanjem pripravljeni. To se je pokazalo tudi pomembne postavljeni pred nov izziv. Ko se v preteklih dejanskih požarih na sa- „Potek vaje ocenjujem kot so- vzpostavi organizacija dela in vsak Foto: ČG mem odlagališču.“ razmerno dober. Smo imeli nekaj na intervenciji točno ve, kaj je nje- V reševanje so vključili blizu sto gasilcev. Mojca Zemljarič Podravje  Odsvetovano krmljenje divjih ptic in približevanje vodnim površinam Ptičje gripe največ v zadnjih 10 letih V enem mesecu so pristojni zabeležili že pet primerov ptičje gripe pri labodih, zato na območju celotne države veljajo priporočila za zmanjšanje tveganja prenosa vi- rusa z divjih ptic na perutnino. Na resnost situacije opozarja V letu 2024 je bilo potrjenih 136 primerov tudi Evropska agencija za varnost hrane, saj je pri divjih pticah odkri- ptičje gripe tih primerov bolezni kar štirikrat več kot v enakem obdobju lani in Občina Št. potrjenih primerov ptičje gripe največ po letu 2016. Markovci 32 Ptičja gripa se je pri nas prvič po- Maribor 30 javila leta 2006, in sicer pri prosto- Ptuj 23 živečih pticah v severovzhodni Slovenska Bistrica 8 Sloveniji (Koblerjev zaliv, Maribor, Muta, Dogoše, Spodnji Duplek, Rače - Fram 6 Vir: UVHVVR Starše in Ptujsko jezero). Od leta 2006 so bili pojavi bolezni nato še jo in prevoznimi sredstvi. V izogib ptice, in jih ne krmijo. Če opazijo v sezoni 2016/2017, od leta 2020 pa širjenju bolezni ter preprečevanju poginule vodne ptice, ujede ali vsako leto. Leta 2021 je bil prvič po- vnosa v domače reje Uprava za var- druge vrst ptic na isti lokaciji, naj trjen izbruh ptičje gripe pri perutni- no hrano, veterinarstvo in varstvo pokličejo številko 112,« sporočajo Foto: Arhiv ŠT ni, in sicer v dvoriščni reji v občini rastlin rejce poziva, naj na območju iz Uprave. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v novembru zabeležila pet primerov ptičje Slovenska Bistrica. V letu 2024 je celotne države dosledno upošte- Mojca Vtič gripe. bilo skupno potrjenih 136 primerov vajo priporočila in biovarnostne uk- visoko nalezljive bolezni z veliko repe ter onemogočijo stik domače smrtnostjo. Največ primerov je bilo perutnine z divjimi pticami. v občini Markovci, in sicer 32, sledil Na Andreja (30.) sneg, z žitom kreg. Danes bo na Primorskem precej je Maribor, na Ptuju je bila bolezen Poziv sprehajalcem -5/3 sončno, burja bo postopno slabela. potrjena tudi v domači reji. V notranjosti bo zjutraj in dopoldne Bolezen se prenaša s stiki zdra- Uprava k previdnosti poziva tudi nekaj megle ali nizke oblačnosti, čez vih živali z bolnimi, z okuženimi sprehajalce. »Ker se bolezen lahko -5/3 -4/4 dan pa bo dokaj sončno. Najnižje termično neobdelanimi jajci in prenaša tudi preko kontaminirane jutranje temperature bodo od -5 do mesom. Poleg tega še z okuženo obutve in živali, ki pridejo v stik s -1, v alpskih dolinah do -10, ob morju krmo, vodo in nastiljem. Pogos- poginulimi pticami ali njihovimi iz- -2/5 -4/3 okoli 4, najvišje dnevne od 1 do 5, na to je vzrok za širjenje okužbe tudi ločki, naj se sprehajalci izogibajo -4/4 Primorskem do 10 °C. človek, ki lahko virus širi z obutvi- površinam, na katerih so vodne OBETI: V soboto bo največ sonca na -2/4 Primorskem, predvsem na vzhodu pa bo občasno nekaj več oblačnosti. Kaj storiti, če smo se dotaknili -1/10 -3/5 obolele ptice Napoved za Podravje -1/4 Virus sicer ne predstavlja resne nevarnosti za ljudi, pravijo -4/3 v NIJZ. »Če se je oseba brez ustrezne zaščite (rokavic) dotikala obolele ali poginule prostoživeče ptice ali njenih izločkov, 4/10 svetujemo, da še deset dni opazuje svoje zdravstveno stanje.« 14 Vir: ARSO 90 let Šahovskega društva Ptuj Društvo, ki je eden od temeljev Šahovske zveze Slovenije Silva Razlag prva častna članica Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  NK Aluminij Kegljanje  KK Drava Ptuj Zadnja domača tekma v letu, a izjemno pomembna Pomembna zmaga moške ekipe V 8. krogu državnih lig sta ptujski Do konca jesenskega dela bodo merili z neposrednim tekme- 2. državna liga – vzhod (m): ekipi igrali na »domačem kegljišču« sezone v 1. ligi sta le še dva cem v boju za obstanek. Preprosta Drava – Radenska 6:2 v Radencih in dosegli polovičen us- kroga, predzadnjega bosta matematika pravi, da Aluminij v peh. Dekleta so bila poražena v dvo- (3214:3 187) primeru zmage pobegne Ajdovcem že v petek odprla Aluminij boju z močno ekipo Krškega, fantje DRAVA: Bojan Krušič 518, Janez na razliko 10 točk, remi jih zadrži na in Primorje. Za šumarje je distanci sedmih točk, poraz pa pri- pa so zabeležili pomembno zmago Šeruga 519, Janez Krajnc 524, Mar- v napetem in razburljivem dvoboju ko Godec 540, Boris Premzl 567, to zadnja domača tekma naša zmanjšanje prednosti na pičle z ekipo Radenske. Šlo je za dvoboj Robi Golob 546 v tem koledarskem letu. štiri točke. sosednjih ekip, ki trenirata in igrata To je bil dvoboj velike napetosti, Derbi kroga bosta v nedeljo Pomembna novica za trenerja Juro Arsića je vrnitev v ekipo (vsaj) domače tekme na istem kegljišču v v katerem je Radenska veljala za fa- odigrala Celje in Koper. trojice igralcev, ki v Kopru ni imela Radencih. Vloga domačina je tokrat vorita, Ptujčani pa so po tihem ven- Nogometaši Aluminija so po po- pravice nastopa: Roka Schaubacha, pripadla ekipi Drave, Radenska pa darle računali na presenečenje ... razu v Kopru zdrsnili na 7. mesto Wisdoma Suleja in Petra Petriška je bila prvič v svoji dolgi zgodovini Radenska je odlično odprla tek- lestvice, za točko jih je prehitelo (Amir Feratović je še vedno vpra- gostja na svojem kegljišču. mo z dvema zmagama. V tretjem in Radomlje. V sredini lestvice je se- šljiv). Z njimi bo imel strateg Alumi- 1. B državna liga vzhod (ž): četrtem dvoboju sta Janez Krajnc in daj zelo zgoščeno: Olimpijo, Kalcer nija precej več možnosti taktičnega D rava – Krško 2:6 (2852:3014) Marko Godec (v nedeljo je prazno- (oba 22 točk) in Aluminij (21) loči le kombiniranja in ne nazadnje kako- val 42. rojstni dan, op. a.) dosegla točka, Mura (15) in Primorje (14) sta vosti. DRAVA: Nada Fridl 502, Marjana pomembni zmagi. Kljub izenačenju relativno blizu, nekaj več so na dnu V letošnjem prvem medseboj- Šauperl 379, Tjaša Kramberger 483, na 2:2 je bila Radenska še vedno v zaostale le Domžale (9). nem srečanju so jo Kidričani v Ajdov- Milena Štampar Golob 505, Marina prednosti za 45 kegljev. In tako se je Že iz tega bežnega pregleda je ščini odnesli klavrno, ob najslabši Kramberger 505, Melita Krušič 478 začel odločilni del tekme, v katerem razvidno, da čaka šumarje novo iz- predstavi v sezoni so izgubili z izi- Domačinke (zasedajo 6. mesto v se je pokazalo, da je lažje napadati jemno pomembno srečanje, saj se dom 4:1. Nedvomno se jim tokrat ligi) so bile tokrat nekoliko oslablje- kot braniti obstoječi rezultat. Ptuj- želijo oddolžiti, a bo treba ohraniti ne, saj ni nastopila Lidija Hrenko, čana Boris Premzl in Robi Golob ki jo je zamenjala Marjana Šauperl. sta z odliko opravila svoja nastopa. 1. SNL, 17. krog: trezno glavo. Kapetan Aleksandar Zeljković ima dve želji: „Prva so Gostje (4. mesto) so tekmo odprle z Zlasti je pomembno poudariti, da je Aluminij – Primorje polne tribune navijačev, s pomoč- Foto: Črtomir Goznik dvema zmagama in 104 keglji pred- tokrat celotna ekipa odigrala odlič- (v petek, 28. 11., ob 17.30 jo katerih bo lažje uresničiti drugo: Nogometaši Aluminija si želijo proti Primorju ponoviti scenarij s nosti. V naslednjih štirih dvobojih je no, kar kaže tudi 3.214 podrtih keg- v Kidričevem) osvojitev treh točk!“ tekme z Domžalami. Po vrnitvi v ekipo nekaterih posameznikov (na bila tekma bolj izenačena, a so bile ljev oz. 27 več od Radenske. Jože Mohorič fotografi ji Rok Schaubach) je naloga zagotovo izvedljiva. gostje enostavno boljše. David Breznik Rokomet  Marko Bezjak, trener Jeruzalema Ormoža Zanimivosti leta. To je res lep dosežek in sem zelo vesel in ponosen. Letošnja se- »Že od prve minute naprej sem videl, Na Gajserja in Čeha se zona se je začela sanjsko, potem se je zgodila tista poškodba, po kateri sem se vrnil proti koncu sezone. da bo tokrat drugače« priznanja kar lepijo Prihajal sem v vedno boljšo formo, potem pa se je zgodil vrhunec se- zone na pokalu narodov, ko smo s Tekma 12. kroga v elitni „Na zadnjem srečanju s Ško o Ob visokem vodstvu je na koncu Konec leta je ponavadi čas, ko fanti dosegli zgodovinski rezultat, se v športu podeljujejo priznanja 5. mesto. A zame je bila sezona zelo moški rokometni ligi med Loko mi je bilo nekoliko lažje na lahko ponudil priložnost igralcem, Ormožem in Ško o Loko klopi, že od prve minute naprej sem ki sicer igrajo manj. „Nedvomno bi najboljšim za opravljeno v kole- težka, že dvakrat mi je prej naslov po angažiranosti v obrambi videl, si želel, da bi se to lahko zgodilo darskem letu ali sezoni. V zadnjem spolzel iz rok, tokrat pa sem se je bila tekma posebnega da bo tokrat drugače kot proti Svi- večkrat. To je težko storiti pri ize- času sta bila glede tega izpostavl- vračal po težki poškodbi. A so me naboja. Ormožanom je glede šu. Nekaj kriznih minut na začetku načenih in napetih tekmah, takrat jena tudi Tim Gajser in Kristjan Čeh. te težke sezone ogromno naučile, na želeno uvrstitev med drugega polčasa je bilo, a smo bili jih potisniti v ogenj bi bilo precej Kristjan je pred tednom prejel zavedam se, da so vzponi in padci. nagrado za atleta leta v Sloveniji, v Gremo naprej,” je po prejeti na- najboljšo osmerico počasi že pripravljeni na to in smo dobro nespametno. Zato sem toliko bolj tekla voda v grlo, prav tako odgovorili. Tudi Filip Ranfl je v golu vesel, da so odigrali lep del tekme tem tednu pa je podobno priznan- gradi dejal najboljši motošportnik opravil svoje, sicer pa si pohvalo za- trenerju Marku Bezjaku, ki je in da so si nabirali igralne izkušnje, je – za motošportnika leta – prejel Slovenije. služijo vsi, ki so stopili na parket,“ je AMZS je podelila številna da so začutili igro in da so si s tem tudi eden najboljših motokrosistov novinec na trenerski klopi. sobotno tekmo videl Marko Bezjak. priznanja, med vozniki kartingov krepili samozavest. Jasno mi je, da na svetu Tim Gajser. sta nagradi osvojila Dimitrij Mlakar potrebujemo vse igralce, ki jih ima- Zanimivo je, da sta se pred (AMD Hajdina) in Nik Trobec (AMD mo v kadru, ne moremo igrati cele sezone z osmimi ali devetimi.“ kratkim skupaj znašla na Ptuj): prvi je prejel kristalno čelado Je bila to že igra, ki vas je zado- seznamu prejemnikov za pet osvojenih naslovov državne- Foto: Damjan Končar / AMZS ga prvaka, drugi za osvojeno tretje voljila? „Obramba je bila na visokem Tim Gajser - motošportnik leta prestižnih nagrad! To se mesto v CEZ srednjeevropski coni. nivoju, tudi v napadu – predvsem 2025 v Sloveniji je zgodilo v Ljubljani, kjer JM v prvem delu – smo imeli le štiri so v hotelu Mons podelili izgubljene žoge, kar je povsem za- dovoljiva številka. Sem zadovoljen, Forbsove nagrade 30 pod 30. v naslednjem koraku pa se moramo Gre za Forbsova priznanja še izboljšati na obeh straneh igrišča, 30 mladim, ki so stari pod predvsem moramo hitreje izpeljati 30 let in že premikajo meje prehode in obrambe v napad,“ je dodal Bezjak. mogočega. V tej elitni Sledi serija težkih tekem: s Slo- druščini se je znašlo le osem venj Gradcem, Slovanom (v pokalu športnikov ali športnic, ob in prvenstvu) in Trimom. „Z zadnjo Timu in Kristjanu še Janja zmago bo nadaljevanje zagotovo Garnbret, Nika Prevc, Rok nekoliko lažje, fantje so po zmagi z nekoliko večjo razliko začutili do- Možič, Tadej Pogačar, Luka ločeno olajšanje. Sledijo zelo težke Dončić in Benjamin Šeško. tekme, a v vsako bomo šli z mislijo Res izbrana druščina … Foto: Damjan Končar / AMZS Dimitrij Mlakar (AMD Hajdi- na zmago. Kaj bo to prineslo, pa Foto: Črtomir Goznik Foto: AK Ptuj Tim Gajser je naziv motošport- na) je prejel kristalno čelado za Marko Bezjak: „Z zadnjo zmago bo nadaljevanje zagotovo nekoliko bomo šele videli,“ je zaključil popu- larni Bezo. Kristjan Čeh je pred dnevi postal nik leta v Sloveniji prejel enajstič pet osvojenih naslovov državne- lažje.“ J atlet leta v Sloveniji. zapored. „Zahvala AMZS za podel- M ga prvaka. jeno že 11. nagrado za športnika 14 Šport petek  28. novembra 2025 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Podpredsednica OKS Katja Koren je predsedniku ŠD Ptuj Danilu Milan Kneževič – častni predsednik Šahovske zveze Slovenije in Ša- Županja Nuška Gajšek je društvu podelila veliko statuo Mestne ob- Polajžerju predala plaketo OKS. hovskega društva Ptuj čine Ptuj. Šah  90 let Šahovskega društva Ptuj Društvo, ki je eden od temeljev Šahovske zveze Slovenije V nabito polni dvorani Stare steklarske je bila v soboto izvedena slovesnost ob 90-letnici delovanja Šahovskega društva Ptuj. Govorci na prireditvi so bili pred- sednik Šahovskega društva (ŠD) Foto: Črtomir Goznik Ptuj Danilo Polajžer, častni pred- Priznanja društva so prejeli člani, ki so zadnjih 20 let nosili breme nastopa v prvi članski ekipi na naj- sednik Šahovske zveze Slovenije višji državni ravni tekmovanja. (ŠZS) in ŠD Ptuj Milan Kneževič, podpredsednica Olimpijskega ko- listino zveze. Posebej je izpostavil OKS je na prireditvi zastopala kamo hvaležnost in spoštovanje za miteja Slovenije – Združenja špor- podatek, da je bilo ŠD Ptuj ustanov- Katja Koren, naša nekdanja odlič- vse, kar počne,“ so zapisali v obra- tnih zvez Katja Koren, županja MO ljeno istega leta kot ŠZS. „ŠD Ptuj na smučarka. Ptujskemu društvu zložitvi. Ptuj Nuška Gajšek in sin ustanovite- je eden od najtrdnejših členov ŠZS. je podelila plaketo slovenske Za Silvo je to drugo visoko šaho- lja ter prvega predsednika ŠD Ptuj Številni visoki funkcionarji zveze krovne športne organizacije. vsko priznanje, lani je prejela najviš- Marko Sluga. Posebna gostja pri- so prišli iz vrst ptujskega društva, „Gre za zares častitljivo obletni- je priznanje ŠZS – naziv častne čla- Foto: Črtomir Goznik reditve je bila naša najuspešnejša tudi sam sem vodstvene veščine in Silva Razlag je prejela visoko priznanje – naziv častne članice ŠD co, kakršnih tudi v širšem sloven- nice. »Občutki po prejetih visokih šahistka vseh časov, velemojstrica znanja pridobival na Ptuju. To sem skem prostoru ni veliko. Lepo je priznanjih se še niso povsem umirili. Laura Unuk. Ptuj. koristno uporabil na čelu Šahovske slišati, da je društvo v preteklosti Gotovo so največ vredna priznanja, V daljšem uvodu, kot se za vi- zveze Jugoslavije (1986–1990, op. skrbelo za svoj podmladek in da ki jih prejmeš v lastni sredini, saj je soko obletnico spodobi, je Danilo velemojstri, od Anatolija Karpova nizatorja številnih mednarodnih in a.) in kasneje ŠZS in pri organizaciji ima tudi sedaj v svojih vrstah ve- to po navadi najtežje. Osebno me- Polajžer, ki ptujsko šahovsko dru- do Svetozarja Gligorića in sester domačih turnirjev. šahovskih olimpijad leta 1990 v No- liko mladih. To je najboljša garan- nim, da sem v 60 letih dala ptujske- štvo vodi že več kot 25 let, orisal Polgar, in da so tukaj odigrali raz- Zelo poveden je bil v svojem vem Sadu in leta 2002 na Bledu.“ Pri cija za prihodnost,“ je zaključila in mu in tudi slovenskemu šahu veliko pot društva od ustanovitve do lične simultanke. Ptujsko društvo je govoru tudi Milan Kneževič, ki je obeh olimpijadah je bil predsednik dodala lepe želje za ŠD Ptuj tudi v kot tekmovalka, funkcionarka in danes. V dolgi in bogati zgodovi- izpostavil tudi kot odličnega orga- predsedniku ŠD Ptuj izročil častno organizacijskega odbora. prihodnje. organizatorka. Morda je sedaj čas, ni je izpostavil nekatera imena, da se malo ustavim, da obveznosti letnice in dogodke, ki so posebej Silva Razlag prva častna prevzamejo mlajši, ki jih je bilo na zaznamovali društvo. Pri tem je s svečanosti ob 90-letnici društva posebnim ponosom navedel uspe- članica društva ogromno – to je bilo še dodatno he posameznikov in ekip, ki so jih veliko priznanje tako meni osebno Najvišje priznanje društva na pri- dosegli z domačimi šahisti iz lastne kot celotnemu društvu. Da je to reditvi, naziv častne članice, je pre- udeležbo javno pohvalila tudi naša šahovske šole. jela Silva Razlag. „Takšni člani so županja, pa je gotovo vrhunec pri- „Tokratna svečanost z udeležbo srce in duša klubov – pogosto de- znanj za vse nas,« je ob tem dejala eminentnih gostov, članov društva, lajo za kulisami, ne da bi kdo opazil Silva Razlag. predvsem pa mladih simpatizerjev njihov trud. A brez njih bi marsikaj V kulturnem programu so nasto- kaže na to, da je zanimanje za šah ostalo neuresničeno. Gospa Silva pali člani kvarteta Obalnega komor- še vedno izredno. To je novi mejnik je ena izmed teh izjemnih oseb, ki nega orkestra iz Kopra ter učenci v nadaljevanju ptujske šahovske s predanostjo, potrpežljivostjo in Osnovne šole Ljudski vrt z glasbeni- pravljice,“ je zaključil Polajžer. toplino že 60 let podpira ptujsko mi in ples nimi vložki. Posebna zanimivost za številne šahovsko društvo. Ob tem ji izre- Jože Mohorič obiskovalce je bil podatek, da so na Ptuju gostovali nekateri izjemni Foto: Črtomir Goznik Športni napovednik Mladi, ki so zadnjih deset let osvajali medalje na posameznih in eki- Glavni mejniki ŠD Ptuj, ki jih je v svojem govoru pnih državnih prvenstvih ter na uradnih mednarodnih tekmovanjih. Nogomet  1. SNL poudaril predsednik Danilo Polajžer: - leto 1935, ko se je peščica zanesenjakov odločila, da ustanovi Prejemniki priznanj ob 90-letnici ŠD Ptuj: RAZPORED 17. KROGA, V PETEK OB 17.30: Aluminij – Primorje; V SOBOTO OB 15.00: Mura – Maribor; OB 17.30: Olimpija Ljubljana – društvo, katerega prvi predsednik je bil dr. Jurij Sluga; - naziv častne članice: Silva Razlag (za 60-letno delo in podporo ŠD Kalcer Radomlje; V NEDELJO OB 15.00: Domžale – Bravo; OB 17.30: - sledi obdobje po drugi svetovni vojni, ko so tako organizacijske kot Ptuj); Celje – Koper. tekmovalne vajeti prevzeli nekateri vrhunski šahisti, kot so Janez Pod- - zlata plaketa: Silva Razlag; 1. mladinska liga krajšek, Janko Bohak, Martin Majcenovič, Edo Rudolf, Anton Rožič, - bronasti plaketi: Andraž Šuta (za naziv mojstra FIDE), David Murko Milan Braz … Omenjeni so bili glavni akterji društva pred letom 1975; (za osvojen prvi bal za mednarodnega mojstra); 16. KROG: Aluminij Energija plus – Mura Mlinar (v nedeljo, 30. 11., - pomembno obdobje ptujskega šaha se je začelo s prihodom Mila- - priznanja članom društva, ki so zadnjih 20 let nosili breme nasto- ob 11.00). na Kneževiča na čelu društva kot predsednika, ki je to funkcijo opravl- pa v prvi članski ekipi na najvišjem državnem rangu tekmovanja: MM jal vse do leta 1993. Leta 1975 mu je uspelo na Ptuj pripeljati takratne- Anita Ličina Vrabič, VM Aleksander Beljavski, MK Žan Belšak, I. kateg. Rokomet  Liga NLB ga svetovnega prvaka Anatolija Karpova, ki je v Narodnem domu Ptuj Klemen Janžekovič, VM Adrijan Mihalčišin, MK David Murko, FM Gre- RAZPORED 13. KROGA, V PETEK OB 18.30: LL Grosist Slovan – odigral simultanko; gor Podkrižnik, VM Nenad Ristič, FM Robert Roškar, FM Andraž Šuta, Škofl jica; V SOBOTO OB 18.00: Krka – Riko Ribnica; OB 19.00: Slovenj - pomemben mejnik predstavlja leto 1990, ko se je v društvo kot MM Danilo Polajžer; Gradec – Jeruzalem Ormož; Ško a Loka – Celje Pivovarna Laško; OB igralec in trener vključil VM Adrijan Mihalčišin. Leta 1992 je Ptuj dobil - mladi, ki so zadnjih deset let osvajali medalje na posameznih in 20.00: SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica – Gorenje Velenje; V NEDE- prvo olimpijko v samostojni Sloveniji Anito Ličina Vrabič; ekipnih državnih prvenstvih ter na uradnih mednarodnih tekmovan- LJO OB 18.00: Trimo Trebnje – Frankstahl Radovljica. - leta 2008 je bila ustanovljena šahovska akademija BMP (Beljavski, jih: Zarja Gomboši, Nika Kralj, Tilen Kovačec, Maksim Kaiser (omen- Mihalčišin, Polajžer); jena četverica tudi na mednarodnih tekmovanjih), Alisa Beranič, 1. B SRL (m) - ptujsko društvo je eno od redkih s svojo kroniko, ki jo je za obdob- Arandjela Horvat, Nika Korez, Eva Medik, Zoja Pintarič, Vita Prelog, 11. KROG: Drava Ptuj – Dobova (v petek ob 20.00). je 1935–2005 pripravil in izdal Janko Bohak, eden najboljših svetovnih Ajda Špec, Elias Bender, Tom Crnjakovič, Jan Čurkovič, Svit Gomboši, šahovskih sodnikov, ki je sodil na osmih olimpijadah; Mihajilo Ilijič, Maks Mai Kokol, Mihael Kukovec, Anej Levanič, Rožle 2. SRL (m) - največji mejnik je prihod številnih mladih, perspektivnih igralk in Meglič, David Murko, Andraž Šuta, Tibor Veber, Jaša Vreg, David Zag- 8. KROG: Rudar – Velika Nedelja (v nedeljo ob 18.00). igralcev in ta mejnik še zdaleč ni popisan – to kažejo tudi priznanja, ki oršek, Anej Zlatolas; so jih mladi prejeli na tokratni slovesnosti. Pomembna so tudi priznan- - priznanja mladim perspektivnim članom, ki se kalijo v šahovski Namizni tenis  1. SNTL (m) ja članom prve ekipe, ki jo zvečine sestavljajo člani, vzgojeni v domači šoli društva (vodi jo Danilo Polajžer, mentorica je Vlasta Polajžer): šahovski šoli, kar je vsekakor ključ do uspeha: Anita Ličina Vrabič, Žan Rizad Bačič, Žan Bajde, Gašper Flajšman, Naja Jagarinec, David Korez, ZAOSTALA TEKMA: NTK Cirkovce – NTK Fužinar Interdiskont (v Belšak, Klemen Janžekovič, David Murko, Gregor Podkrižnik, Andraž Ana Paulina Napast, Oskar Napast, Rene Pernat, Jure Šimenko, Rado petek ob 17.00 v Cirkovcah). Šuta … Šimenko. Jože Mohorič petek  21. novembra 2025 Zanimivosti 17 Letošnji hit: manj je več Veseli december, za marsikoga najlepši mesec, poln pričakovanj, je tu. Mesta s trgi in ulicami, pa tudi številne vasi in dvorišča so se že ali pa se bodo v naslednjih dneh okitili z milijoni lučk. Tudi za domačimi štirimi stenami je vzdušje decembra drugačno, ve- liko bolj praznično, k čemur nemalo pripomorejo decembrski okraski, ki si jih marsikje omislijo na vratih, oknih policah … Kraljica med vse- mi pa je novoletna jelka. Pri okraševanju tega simboličnega dreves- ca letos veljajo nove modne smernice: minimalistična drevesca, ki jih namesto težkih okraskov, bleščečih kroglic ali obilice trakov krasijo le subtilne lučke ali skoraj “golo” praznično drevo, ki ustvarjajo pridih mi- ru in elegance. Razmislite o sušenih rezinah pomaranče, vrbovih ve- jicah ali lesenih detajlih — vse to prinese toplino, a ohranja estetiko minimalizma. Minimalistični trend ni naključen, sovpada namreč z večjo zavestjo o trajnosti in osebni estetiki. Tudi pri nas se ta trend uresničuje: skandi- navski slog temelji na naravnih materialih, preprostih oblikah in umir- jenih barvah. Seveda pa je izbira povsem vaša, in če vas veseli bogato okrašeno dre- vo, naj bo tako. Ugodnosti ČAS OBDAROVANJ IN RAZVAJANJA JE TUKAJ! v wellnesu VӜ‰â³í ĉœâ‰ý¿ ³ÌæßâÓæí³í ýЂ³ĉ• â³í œ‰â³Å̳ Valens •ÓÌĉ‰æ‰ýÌ ³Ì•‰ĉ Ì c âËVíò¿‰Å³â‰ĉÂÓèÌÓ Avgusta â‰ĉý‰¿‰Ì¿ ýs‰Å Ìæò«òæí‰t ÅÅÌ ææòϟ ‰â³ÅÌ •ÓÌ ʼn°ÂÓÂòß³í ̉æßÅ í̳æíâ‰Ì³www.sava-hotels- resorts.com ‰Å³̉recepcijah Term Ptujϟ TP_Oglas_Stajerski tednik_December_1111_25_N_1104.indd 1 13. 11. 25 10:19 H=DKBCM>Ą:KH;GHLM Predstavljamo letošnjo NOVOST – zelo dišečo medeno kozmetiko z matičnim mlečkom! Poleg nagrajenega medu F>=>G>DHSF>MBD> in medenih pijač ponujamo tudi: F>=>G B FHNL L> S F: M BĄGBF FE>ĄD HF !DK>F: " S: K: SDHðG HG>@H DHñ> MK=HF >=>GH FB EH S F:M BĄ GBFFE >ĄDHF  VELIKA S: IHñ BO B M>O  O:ð>@: =G> OTVORITEV DHI:EG HLHE  S F>=H F     BG F :M BĄGBF FE>ĄD HFS:   IHñ BO B M>O  M> E>L:  BG =NA: v Nakupovalnem parku Lenart 11.12.2025 Razveselite svoje najbližje z našimi darilnimi paketi, ki vključujejo medene dobrote in kozmetiko. Darilne komplete lahko oblikujete D tudi po lastnih željah! AR I LO Privoščite si naravno razvajanje, ki bo vaši koži za pr DODATNIH vih 100 kupcev povrnilo sijaj. Obiščite nas in doživite naravno razkošje! www.aromellis.si -10% ob nakupu nad 49€ Akcija velja od 11.12. do 13.12.2025. 16 VESELI DECEMBER, oglasna priloga Štajerskega tednika Drsališče bo spet razveseljevalo mlade in starejše Drsališče na ptujski tržnici oz. na Glavnem trgu je vedno dobro obiskano. V ponedeljek, ko bo v mestu zasijala praznična »Drsališče je v preteklih letih v mesto privabilo og- okrasitev, bodo na tržnici odprli drsališče. Glav- romno otrok in odraslih. Še posebej so ga veseli nino priprav na drsališču so organizatorji konča- najmlajši in vsi ljubitelji drsanja. Drsališče in obmo- li, tudi vreme z nizkimi temperaturami jim gre na čje okrog njega zaživi tudi v dopoldanskem času, roko, da bodo lažje zaledeneli drsalno ploskev. saj šolam in učencem (v sklopu šolskih aktivnosti, Mesto Ptuj ima 420 m² veliko drsališče, od leta v dogovorjenih terminih) omogočimo brezplačno 2019 ga postavljajo na tržnici. Drsališče je v lasti in drsanje. Z navedenimi aktivnostmi ustvarjamo do- upravljanju Javnih služb, ki vsako leto poskrbijo za datne vsebine v mestu, da je počutje obiskovalcev vsaj mesec dni radosti na ledu. »Strošek postavi- mesta v zimskem času prijetnejše. Veselijo nas po- tve in obratovanja drsališča se giblje okrog 30.000 zitivni odzivi uporabnikov drsališča, vse željne drsa- evrov,« so odgovorili v Javnih službah in poudarili: nja tudi v tej zimski sezoni vabimo, da nas obiščejo. »Zavedamo se poslanstva, ki ga imamo kot javno Popestritev v mestu je tudi vrtiljak, ki je v neposre- podjetje, da delujemo v dobrobit vseh občanov. Ker dni bližini drsališča,« so še povedal v Javnih služ- fi nančne izvedbe projekta ne bi zmogli sami, smo bah Ptuj. se za podporo obrnili na poslovne partnerje. Hva- Za varnost na drsališču in vzdrževanje ledene plo- ležni smo, da so skupaj z nami prepoznali dodano skve skrbi zaposlen v Javnih službah. »Do sedaj ni vrednost, ki jo drsališče s svojim programom prina- bilo potrebe po omejitvi dostopa zaradi prevelike ša mestu in obiskovalcem. To je vredno več kot fi - gneče, je pa bilo treba kdaj koga opozoriti ali sez- nančna bilanca.« naniti s pravili drsanja na drsališču, da se zagotovi Drsališče bo praznično okrašeno, drsanje brez- varno in brezskrbno drsanje za vse obiskovalce,« plačno, izposoja drsalk pa bo stala dva evra. so še pojasnili v javnem podjetju. 3URPRFLMVNRVSRURþLOR .ARAVNAMOĐZIMESOĐUTJE RAVNOVESJEINPODPORAIMUNSKEMUSISTEMU Ko narava vstopi v zimski poči- ‘‡’”‡Š”ƒ‡˜ ,—†‡ā‹ƒ’‹–‡œƒœ†”ƒ˜Œ‡ ‡Ž‹æ«‹«ƒŒ‹ tek, nas vabi, da tudi sami upočas- nimo, se umirimo in se povežemo œ‹•‡«ƒ•— Preprost napitek iz korenčka, œƒœ‹•‘‘‰”‡˜ƒŒ‡ ƒ”ƒ˜ƒ’‘†’‘”ƒ dni, je Minusgrip – naravno pre- s sabo. Zima ni čas pomanjkanja, Zima je idealna za krepitev zelene, kumare, pese in limone je ‹’‘†’‘”‘‹—•‡— ‹—•‡—•‹•–‡—ǣ hransko dopolnilo, ki temelji na temveč obdobje notranje topline, telesa z zdravo, hranljivo prehra- prava vitaminska bomba. •‹•–‡— znanstveno potrjenih sestavi- nežnosti in skrbi za telo in duha. no. Rastlinska prehrana, bogata • Korenček krepi vid, imunski ‹—•‰”‹’ nah, kot so granatno jabolko, To je priložnost, da negujemo svoje z antioksidanti, vitaminom C in sistem in kožo. V hladnih dneh nas prijetno Ko zima prinese mraz, temne «”‹ „‡œ‡‰ǡ ˜‹–ƒ‹ ǡ …‹ ‹ zdravje z naravnimi pristopi, ki nas probiotiki, pomaga ohranjati od- • Zelena podpira srce in ogrejejo zeliščni čaji. Ingverjev čaj podpirajo na vseh ravneh – telesni, pornost. Ohrovt, blitva, špinača, prebavo. deluje protivnetno, meta, kamilica dni in prehlade, je pomembno, laktoferin. Te sestavine deluje- duševni in čustveni. rdeča pesa, borovnice, aronija in • Kumara hidrira in čisti telo. in lipa pomirjajo telo in duha, šip- da podpiramo svoj imunski Œ‘ ‘– ‘«ƒ ƒ”ƒ˜ƒ œƒæ«‹–ƒ V zimskem času se lažje osredo- granatno jabolko krepijo imunski • Pesa izboljšuje prekrvavitev in kov čaj pa z obilico vitamina C kre- •‹•–‡Ǥ  –‡ «ƒ•— ‹ œ‰‘ŽŒ pred virusi, krepijo imunski sis- točimo nase. Hrup in hitenje vsak- sistem, medtem ko fermentirana dviguje energijo. pi odpornost. Kurkuma s cimetom vprašanje, ali bomo zboleli – tem in podpirajo odpornost. dana lahko umirimo, prisluhnemo hrana, kot so kislo zelje, repa, kim- • Limona razstruplja in pomaga pomaga proti vnetjem in pomaga telesu in si privoščimo počitek, či, tempeh in kombuča – skrbijo za pri prebavi. pri ohranjanju energije. ’‘‡„‘ Œ‡ǡ ƒ‘‘«‘ Œ‡ Minusgrip je primeren za vso naše telo pripravljeno na izzive, †”—ā‹‘Ȃ–—†‹œƒ‘–”‘‡ƒ†͘ meditacijo ali sprehod v naravi. zdravo črevesno floro, sedež na- Priprava napitka je preprosta: Zima tako ni le obdobje mi- Ljubezen do sebe ni razvajanje, šega imunskega ravnovesja. Tudi ki jih prinaša zima. leta starosti. vse sestavine preprosto zmiksamo rovanja, temveč čas, ko se z na- temveč spoštovanje lastnega telesa limone in kislo zelje, bogate z vita- v mešalniku; po potrebi dodamo ravno toplino, skrbjo in sočut- Negujmo svoje telo in duha Eden izmed naravnih priprav- – in ko poskrbimo zase, se poveča minom C, nas napolnijo z energijo malo vode – in zdravje v kozarcu jem do sebe pripravimo na nov z ljubeznijo, spoštovanjem in kov, ki mi pomaga skozi zimske tudi naše sočutje do drugih. in vitalnostjo. je pripravljeno. začetek. skrbjo za svoje zdravje – to je najlepša daritev, ki si jo lahko Trgovina Avena se podarimo v zimskih mesecih. nahaja na Ptuju, v Naj zima, ki prihaja, ne bo le Vegovi ulici 2e (bivša «ƒ•’‘«‹–ƒǡ–‡˜‡«–—†‹«ƒ•ǡ†ƒ Metalka). Pri njih naj- poglobimo svojo povezanost dete izdelke za zdra- œ ˜•‡‹ǡ ‹ ƒ• ‘„”‘āƒŒ‘ Ȃ œ ˜‘ ‹’‘Ž‘ā‹˜ŽŒ‡Œ‡ǡ naravo, s tistimi, ki jih ljubimo, ˜‡†‘ ’ƒ ˜ƒ• ’”‹«ƒ- in predvsem s sabo. Z ljubez- kajo tudi s prijaznim nijo in skrbjo za svoje zdravje nasvetom. Njihovo lahko ustvarimo svetlo in toplo ponudbo pa si lahko ’”‹Š‘†‘•–ǡ ’‘Ž‘ ‡ā‘•–‹ ‹ tudi ogledate in na- •‘«—–ŒƒǤ ”‘«‹–‡ ˜ —†‘„Œ— •˜‘- ƒŒƒ••‘«—–Œ‡‹Ž‡’‘–ƒƒ- jega doma na spletni ”ƒ˜‡˜‘†‹–ƒ•‘œ‹ā‹˜ŽŒ‡Œ‡ǡ ƒ•–‹…ƒ–”‰‘˜‹‡˜‡ƒƒ–—Œ—ǡ ƒ–‡Œƒ‘•‹Ǥ strani www.avena.si. Matejka Kosi –”‰‘˜‹‹˜‡ƒ•‘•‡‘†Ž‘«‹Ž‹ǡ†ƒ„‘†‘‡‘—‹œ‡†˜ƒ•’‘Ž‡’惎‹’”ƒœ‹‡‹— ’‘†ƒ”‹Ž‹‹œ†‡Ž‡‹—•‰”‹’œƒƒ”ƒ˜‘’‘†’‘”‘˜ƒæ‡—‹—•‡—•‹•–‡—Ǥ ,‡ā‡Ž‹–‡ –ƒ ‹œ†‡Ž‡ǡ ‹œ’‘Ž‹–‡’”‹Ž‘ā‡‹—’‘ ‹‰ƒ’‘掌‹–‡ƒƒ•Ž‘˜ǣƒ†‹‘Ǧ‡†‹ –—Œǡ†Ǥ ‘Ǥ ‘Ǥǡ•‘Œ‹‘˜ƒ…‡•–ƒ͗ǡ͖͖͙͔–—ŒǡƒŒƒ•‡Œ‡†‘͝Ǥ͕͖Ǥ͖͔͖͙Ǥ œ‡†’”‹•’‡Ž‹Š —’‘‘˜„‘‘‹œā”‡„ƒŽ‹‡‡‰ƒƒ‰”ƒŒ‡…ƒǤ’”‡˜œ‡—ƒ‰”ƒ†‡‰ƒ„‘‘‘„˜‡•–‹Ž‹ ’‘–‡Ž‡ˆ‘—Ǥ Avena_PR_278x200 veseli december 2025_popravek.indd 1 26/11/2025 13:38:24 VESELI DECEMBER, oglasna priloga Štajerskega tednika 17 TâċÄ ªĀ¦Äeâðô ÁªeûĀÏôҔ ªôû” Velika novost na Štajerskem: popolnoma novi Audi Q3 ęªíðÄeâðô Áª eûĀÏôҔ ªôû”ǵ Popolnoma novi Ā¦ÄgȴϪęªċô”ÔâÛĀǵ Za vas imamo vznemirljivo novico za vse lju- íâċª£”ªÔªÒûðÄ£ÛĦâôª¼¦âȱȱȺÒÚȘ„MseșǼ ċªÔϔċ۔¦âȴȱǼȱȳǼȳȰȳȶǹ ė”ûâíðªċªðÄûªíðÄ bitelje dinamike in inovacij! V salonu Porsche Tâûð”ÛÏâôûÛĀ¦ÄŸâ¼”ûâíðâôûâðÛâôûÄÛÚâ¦- íð⦔ϔԠÄÁ eâðô Áª eûĀÏҔ  ªôû”Ǽ TâċÄ Ā¦Ä Ptujska cesta je zapeljala prava avtomobils- ªðÛâôûǼe”Ûâð”ÚôÒÄė”ôÔâÛÄÛÛâċ”Āíð”ċÔϔÔ- gȴȴȶs%l3lûðâÛÄ ȘȱȶȰKSșÄڔðª¦Ûâ ªÛâ ka senzacija – povsem novi Audi Q3! Eksklu- ۔ ªÛâû” ۔ ċâԔÛĀ âÚâ¼â£”û” íâċªė”ċâ ė ȵȱǼȺȺȰɳȞǹėĀ¦ÄZTȞµÛ”Û Äð”ÛϪÚÄÛė”- ėÄċÛÄÚ⦪ÔϪęª۔ċâÔÏâė”ûªôûÛªċâęÛϪǵ ċðÁĀÛôÒâûªÁÛâÔâ¼ÄÏâǼT”ôðª¦ÄÛÄí”Ûâð”ÚôÒÄ ċ”ðâċ”ÛϪÚí” Ϫ  ªÛ” ėÛÄę”Û” ė”ȳǼȰȰȰɳȞǹ Ā¦Ä gȴ Ϫ ęª ċª£ Òâû ¦ªôªûÔªûϪ Ûªíâ¼ðª÷Ô ė”ôÔâÛ ėȱȱǹȺǿǿÚªðÄÔÛÄÒÄ ÄÛȱȳǹȹǿǿ ė”ôÔâÛâÚ Ҕð íâÚªÛÄ ÒâÛ£Ûâ  ªÛâȴȺǼȺȺȰɳȞǼZŸĀí- - ÏÄċ” íð⦔Ï۔ Āôíª÷ÛÄ ” ċ ôª¼ÚªÛûĀ íðªÚÄ Û”¦âûÄÒSS3ûċâðĦļÄû”ÔÛÄ⦪ðǼƒûªÁûª¦- âð”ŸÄĀ¦ÄZTȞϪÚªôª£ÛÄâŸðâÒȴȷȺǹȺȺɳȞ - ÏôÒÄÁ ÒâÚí”ÒûÛÄÁ lxƒȌϪċ ċ lÔâċªÛÄÏÄǼ sðªûϔ ÛÄÁ ôâ íðÄ eâðô Áª eûĀÏôҔ  ªôû” íðċ” ċâėÄԔ Șe%íâÛĀ¦ŸªÄÛÄėð”£Ā۔µÛ”Û Äð”Ûϔôû”۔ ¼ªÛªð” Äϔ ċ ċª£ íâ¼Ôª¦ÄÁ íâôû”ċÔϔ Ûâċ” ęªíðÄôíªÔ”ċô”ÔâÛȌûªðôâċâėÄԔ۔ċâÔÏâė” ċâÔÏâșǼȞ ÚªðÄԔǼ Ā۔ÛÏâôû ôâ¦âŸÛª¼” lxƒȌϔ ¦ªÔĀϪ ûªôûÛªċâęÛϪǼ Imate dodatna vprašanja? ô”Úâė”ċªôûÛâÄÛ£ĀôûċªÛâǼZôÛâċÛÄÚ⦪ÔϪ Audi Q3 notranjost eâðô Áª eûĀÏôҔ  ªôû”ǹ eûĀÏôҔ  ªô- Ā¦Ägȴs%l3ėŸÔ”¼ÄÚÁğðĦÛÄÚôÄôûªÚâÚÄÛ ƒ íðÄÚªðϔċÄ ô íðªÏ÷ÛÏÄÚ Ú⦪ÔâÚ ôû” ŸÄԔ û” ȱȶȰǹ S”ðğâðǻ ªÛÄô hâÏôǹ ûªÔǼǻ Ȱȳ ôªðÄÏôÒÄÚ”ċûâڔûôÒÄÚÚªÛϔÔÛÄÒâÚl ûðâÛ- ¦Äė”ÏÛÄÛ´ĀÛÒ Äâ۔ÔÛâôûŸÄôûċªÛâÄėŸâÔÏ÷”Û”Ǽ ȵȶ Ȱȳ ȷȷȱǹ TªÏ  ƒÛĀÒǹ ûªÔǼǻ Ȱȳ ȵȶ Ȱȳ Ä ǼSâ£ė۔÷”ȱȱȰ҄ÄÛȱȶȰKSǼT”ÏėÚâ¼Ô- TϪ¼âċ” ċÄôâÒâÒâÛûð”ôû۔ ė”ôÛâċ” ۔ڪð- ȷȷȳǹ â÷ûϔÛ sĀ÷ǹ ûªÔǼǻ Ȱȳ ȵȶ Ȱȳ ȷȷȶǼ ÏÄċªÏ÷ÄÚâûâðėÛâûð”ÛÏÄÚė¼âðªċ”ÛϪÚϪĀ¦Ä Ûâíâôû”ċÔϔªÔªÚªÛûªċâôíðª¦Ïª”ÔÄâė”¦Ïªǹ gȴs%l3ïĀ”ûûðâôíâ¼âÛâÚïĀ”ûûðâÄÛÚâ£Ïâ Ҕð Āôûċ”ðϔ ¦âڔ£Ûâ Ûâûð”ÛÏâôûǼ ZŸôªę۔ ȞeðÄÁð”ÛªÒ x3 ZT ȌȳǼȰȰȰɳȞ ¦â Ҕûªðª¼” Ϫ ôûð”ÛҔ Āí- TâċÄĀ¦Ägȴęªâ¦ ȱȺȶ҄ÄÛȳȷȶKSǼeðĦÄėªÔôÒÄÁÚâûâðÏÄÁϪ ð”ċÄ£ªÛ” ⟠ôÒÔªÛÄûċÄ µÛ”Û£Ûª¼” Ôª”ôÄÛ¼” ÄÛ ė”ċ”ðâċ”Ûϔ íâċð÷Ä۔ ė” ۔۔÷”ÛϪǹ ė۔۔ Òâû ÚªÁҔ ÁÒð”ûÄǹ ė ¦ðĀęŸâ eâðô Áª Mª”ôÄÛ¼ lMZ ¦ǼâǼâǼ ÄÛ ė”ċ”ðâċ”Ûϔ 39.990 € z Audi BON* ۔ċâÔÏâĀ¦Ägȴs3Ǽs” Ϫ÷ªíâôªŸªÏíðÄÚ- ċâėÄԔė¦ðĀęŸâeâðô Áª”ċ”ðâċ”ÔÛ⏔ôûâíÛÄ÷ûċâ¦ǼâǼâǼǹí⦠âŸÔ⼔ǹ ôª ð”ėûªė” ⦠ċð”û £ªė  ªÔâûÛâ ÷ÄðÄ- ªðªÛė”¦âÔ¼ªċâęÛϪǼƒ¼ð”ϪÛÄڔ”ċûâڔûôÒÄ ċªÔϔċÛÄÚÄ íâ¼âÏÄ ”Ò ÄϪ x3 ZTǼ eâ𔟔 ė” Ú⦪Ô Ā¦Ä Ûâ ”ðڔûĀðÛª íÔâ÷£ª ÄÛ íâĀ¦”ðϔ ċâ¦âð”- gȴs%l3 ȱȱȰ ҄ l ûðâÛÄ ǹ ÒâڟÄÛÄð”Û” ċâęÛϔǻ ȷǹȷ Ȏ ȷǹȰ ÚªÛϔÔÛÄÒlûðâÛÄ ǼSâ£ė۔÷”ȱȱȰ҄ÄÛȱȶȰ ÔȈȱȰȰÒÚǼÚÄôÄϪZɓǹ ÒâڟÄÛÄð”Û” ċâęÛϔǻȱȶȱ Ȍȱȴȸ¼Ȉ ċÛâ ĀôÚªðϪÛâôû ė” ڔÒôÄڔԪÛ ⟣ĀûªÒ ÒÚǼTâđǻ÷ªÛÄĀð”¦ÛââŸÏ”ċÔϪÛÄÁí⦔ûÒâċâªÚÄôÄϔÁTZđǼ KSǼĀ¦ÄgȴªȌÁĒŸðĦíðÄÒÔÏĀ£ÛÄÁğðĦȘe0ƒș Z¼ÔÏÄÒâċ ¦ÄâÒôĦ ȘZȳș Ϫ ۔Ïíâڪڟ۪Ï÷Ä ûâíÔâ¼ðª¦ÛÄ íðâôûâðÛâôûÄǼ T” ôðª¦ÄÛÄ í”Ûâð”ÚôÒÄ ė”ôÔâÛ íÔÄÛǹÒÄíâċėð⣔¼Ô⟔ÔÛâôª¼ðªċ”ÛϪǼÚÄôÄϪâÛªô۔ęªċ”Ô eðªċªðÄûªė¦”Ïǵ Ϫ ۔ÏÛâċªÏ÷” Ûâċâôû ċ íâÛĀ¦ŸÄǼ Úâ¼ÔÏÄċª- ė ȱȱǹȺȌí”Ô£ÛÄÚ ÄÛôûðĀÚªÛûÛÄÚ ôÒÔâíâÚ ÄÛ ėĀ۔ÛϪ¼” ėð”Ò” Äė íðâÚªû” íâڪڟÛâ íðÄôíªċ”Ïâ Ò íâ- Ï÷Ä ÄÛĀ£ÄÛÒâċÄûªÏ÷Ä ÒâûÒ¦”Ï ÒâÔÄíðªÏǼƒÒâÚ ôԔŸ÷”ÛÏĀ ҔÒâċâôûÄ ėĀ۔ÛϪ¼” ėð”Ò”Ǽ eðÄôíªċ”Ïâ ėԔôûÄ Ò - ȱȳǹȹȌí”Ô£ÛÄÚ ė”ôÔâÛâÚ ۔ ¦âûÄÒ SS3 ûċâðÄ £ªėÚªðÛâ íâċÄ÷”ÛÄÚ ÒâÛ ªÛûð” ÄϔÚ íðÄėªÚÛª¼” âėâ۔ǹ lÒªÛÄð”ÏûªghÒâ¦â ŸÄ۔ ÄÏÄ ė ªÔªÒûðâÚâûâðϪÚ Șȹȶ ҄ș ¦âôªęª ¦ªÔ ªċeSȱȰ ÄÛeSȳǹȶûªð¦Ā÷ÄÒâċÄÁâÒôĦâċǼȞƒðª¦ÛâôûÄǹ û”ÒâÄÚªÛâċ”ÛĦļÄû”ÔÛÄ⦪ðǼ ėÚâ¼ÔÏÄċâôûÄǹ¦ðĀ¼Äí⦔ûÒÄǹôÔÄÒª ÄÛðÄôŸªǹ۔ċª¦ªÛÄċûªÚ ÄÛíðĦâŸÄ¦â¦”ûÛª ôÒĀíÛâȳȰȰ҄ ÄÛȳȸȳKSôÄôûªÚôÒªÚâ£ÄǼ â¼Ô”ôĀôâ۔ڪÛϪÛÄô”Úâíâ۔ėâðÄûċÄ ûªðôª ԔÁÒâҔ¦”ð í⦔ûÒªâíâÛĀ¦ŸÄ ”ûªðÄϔôȱȺǹȸ҄Áíâċª£”ªÔªÒûðÄ£ÛĦâôª¼ T”ðâ£ÄûªôċâϪ¼”íðÄeâðô ÁªeûĀÏôҔ ªôû” ÒâÔÄ íðÄԔ¼â¦ÄÏâ ”ÔÄ ôíðªÚªÛÄÏâǼ ª í⦔ûÒÄ ÛÄôâ Äėðª Ûâ âė۔£ªÛÄÒâûė”ċªėĀÏâ£Äǹ ė”ÛϪÛª ϔڣÄÚâǼªÛĦðĀ¼”£ª ÄÛ ªÔâûÛÄė”Ôâ¼Ä ¦âȱȱȺÒÚȘ„MseșǼƒÒâڟÄ۔ ÄÏÄ ėªÔªÒûðâ- TâċÄ Ā¦Ä gȴ ȳȰȳȷ Ϫ ęª ÚâęÛâ ۔ðâ£ÄûÄǼ ۔ċª¦ªÛâǹ ¼ðª ė” Ûªė”ċªėĀÏ⣪ǹ ۪ҔðûªÔÛª íðÄíâð⣪۪ ªÛªǼ Tª íðªċėªÚ”Úâ ⦼âċâðÛâôûÄ ė” ûÄôҔðôÒª ۔í”Òª Audi Q3 ”Ô⼔ċâėÄÔ ċâėÄÔċlÔâċªÛÄÏÄǼ ÚâûâðϪÚȘȹȶ҄ș¦âôªęªôÒĀíÛâȳȰȰ҄ÄÛ ªÛ”ċªÔϔíâ¦íâ¼âÏĵ۔۠Äð”ÛϔĀ¦ÄZT ÄÛ۔í”Òªċíâôû”ċÄûċÄǼƒôÄí⦔ûÒÄôâÄÛ´âðڔûÄċÛÄǼeâðô Áª íâÛĀ¦Ÿ” lÔâċªÛÄϔ ȳȸȳKSôÄôûªÚôÒªÚâ£ÄǼ”ûªðÄϔôȱȺǹȸ҄Á 3ÛûªðĀûâ¦ǼâǼâǼǹíâ¦ðǼeâðô ÁªeûĀÏôҔ ªôû”ǹeûĀÏôҔ ªôû” ÄÛÁÒð”ûÛªôÒÔªÛÄûċªė”ċ”ðâċ”ÛϔǼeâÛĀ¦Ÿ”Ϫ ȱȶȰǹȳȰȰȰS”ðğâðǹol3ȸȷȱȰȵȷȸȳǹûªÔǼǻȰȳȵȶȰȳȷȷȰǹ ÄÛ´âȩíâðô ÁªÄÛûªð”ĀûâǼÛªûǼ 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Predpraznično dogajanje v občini Markovci V občini Markovci so ponosni na rezultate tega leta. Občina je med najrazvitejšimi, hkrati pa nudi kakovostno in prijetno okolje za vse generacije. ’‘‘•‘„«‹‹ Œ‡—”‡Œ‡ƒ ‹ˆ”ƒǦ ‡Ž‡–”‹«‹Š‘Ž‡•‹‘ā‘•–Œ‘•’—Ǧ •–”—–—”ƒǡœŽƒ•–‹‰”ƒ†Œƒ’Ž‘«‹‘˜ •–ƒ’‘”ƒ˜‹œ”ƒˆ–‹Ǥ Župan že po tradiciji pripravlja sprejeme, in sicer: ‹ ‘Ž‡•ƒ”•‹Š •–‡œǡ ‹ ’”‹•’‡˜ƒ  ’‘‘•‘„«‹‹ Œ‡ Ž‡–‘•‹œ‰”ƒŒ‡ ˜‡«Œ‹ ’”‘‡–‹ ˜ƒ”‘•–‹ ƒŒ”ƒŽŒ‹Ǧ ‘˜ 撑”–‹ ‘„Œ‡– e’‘”–‹ ’ƒ” • ͸Ǥ‘–‘„”ƒ Œ‡’‘–‡ƒŽ‘•”‡«ƒŒ‡•–ƒ”‡Œæ‹Š‘„«ƒ‘˜‘„«‹‡ ˜‡Œæ‹Š •—’‹ ’”‡„‹˜ƒŽ•–˜ƒǡ Š”ƒǦ ƒ”‘˜…‹ǡ ‹ ’‘Ž‡‰ ’”‘•–‘”‘˜ œƒ ƒ”‘˜…‹ǡ –‹ ’ƒ ‘„‹•‘˜ƒŽ…‡ ‘‘‰‘«ƒ ’‘–”‡„‡Žƒ†‹Š ‘‰‘‡–ƒæ‡˜ –‡” • ͺǤ ‘˜‡„”ƒ Œ‡ ˜ ‡«ƒ‡•‹ †˜‘”ƒ‹ ˜ —‘˜…‹Š ˜ •‘Ǧ •’‘œƒ˜ƒŒ‡‘„«‹‡‹–—†‹ƒŒ•–ƒǦ •‘†‹‡ǡ –”‡‡”Œ‡ ‹ †‡Ž‡‰ƒ–‡ ’‘Ǧ ‘”‰ƒ‹œƒ…‹Œ‹•—‘˜…‹’‘–‡ƒŽ‘•‡†ƒŒā‡–”ƒ†‹…‹‘ƒŽ‘ ”‡Œæ‡‰ƒ‡•–ƒ ˜ Ž‘˜‡‹Œ‹Ǥ „«‹ƒ —Œƒ•“—ƒ•Š†˜‘”ƒ‘••’”‡ŽŒƒŒ‘Ǧ ƒ”–‹‘˜ƒŒ‡ǡ •‡ ’‘ƒæƒ • •‘†‘„‘ ‹ —”‡Œ‡‘ «‹‹’”‘•–‘”‹Ǥ ‘„”–‘…‘‘‘˜‹Œ‘”’”‹ƒ”‘˜Ǧ „«‹ƒ ƒ”‘˜…‹ Œ‡ ’‘œƒƒ • ʹͳǤ‘˜‡„”ƒŒ‡„‹Ž˜eƒ”‘˜…‹‹˜‡‘–‹˜”–…ƒ‘”‰ƒ‹œ‹Ǧ …‹Šǡ ‘•‘˜‘ 摎‘ œ ˜”–…‡ǡ —”‡Ǧ –—†‹’‘ ‹œŒ‡‘„‘‰ƒ–‹—Ž–—”‹ ‹ ”ƒ–”ƒ†‹…‹‘ƒŽ‹•Ž‘˜‡•‹œƒŒ–”ǡ Œ‡‘ ’‘†”—ā‹æ‘ Ž‡ƒ”‘ ‡ƒ” ‡–‘‰”ƒˆ•‹†‡†‹æ«‹‹–‡”’‘„‘‰ƒǦ –—Œ ˜ •”‡†‹æ«—ƒ”‘˜…‡˜ǡ —”‡Œ‡Ǧ Ȉ ͳ͸Ǥ†‡…‡„”ƒ„‘’‘–‡ƒŽ•’”‡Œ‡œƒ‘˜‘”‘Œ‡…‡‹Œ‹Š‘Ǧ –‡ †‘‰ƒŒƒŒ— ˜ ’”‡†’”ƒœ‹«‡ ‹’‘‘’ƒŽ‹æ«‡‹”Ž‹æ‘˜‡ā‹Ǧ «ƒ•—Ǥ‡†ƒ˜‘ Œ‡„«‹ƒƒ”‘˜Ǧ ˜‡•–ƒ”懖‡”•’”‡Œ‡œƒ”˜‘†ƒŒƒŽ…‡ǡ …‘ǡ—”‡Œ‡‹‹撑”–‹‹’‘˜”拐ƒ‹ …‹˜‘˜‹”—‡†ƒ”‘†‡‰ƒ–—”‹•–‹«Ǧ Ȉ ͳͺǤ†‡…‡„”ƒ„‘’‘–‡ƒŽ‘•”‡«ƒŒ‡’‘†Œ‡–‹‘˜ǡœƒ˜‘†‘˜ǡ œ‘–”‘捋‹‹‰”‹æ«‹‹Ƥ–‡•‹ƒ’”‘Ǧ ‡‰ƒ •‡Œƒ ™‹•• –‡”ƒ–‹‘ƒŽ ‘„«‹•‹Š‘”‰ƒ‘˜‹†‡Ž‘˜‹Š–‡Ž‡•ǡ’”‘•–‘˜‘ŽŒ…‡˜–‡”‘„Ǧ •–‡ ˜ ˜•‡Š ˜ƒ•‡Š ‘„«‹‡ǡ ‘–”‘Ǧ ‘Ž‹†ƒ› šŠ‹„‹–‹‘ ˜ 昋…ƒ”•‡ «‹•‡—’”ƒ˜‡Ǥ 捋‹ ˜”˜‹‹ ’”‘‰ƒ‹ ȋœ‹’Ž‹‡Ȍ ˜ —‰ƒ— ’”‡Œ‡Žƒ ’”‡•–‹ā‘ ’”‹œƒǦ ƒ„‘˜…‹Šǡ —‘˜…‹Š ‹ ƒ„‘˜…‹Šǡ Œ‡ Dz™‹•• –‡”ƒ–‹‘ƒŽ ‘—”‹• —”‡Œ‡‹‹‘„Œ‡–‹œƒ‡†‰‡‡”ƒ…‹ŒǦ ™ƒ”†•dzǡ ‹ ˜‡ŽŒƒ œƒ ‡‘ ƒŒ—‰Ž‡Ǧ 9DEOMHQLYQDåRREĀLQR •ƒ†”—ā‡Œƒ ‹ 撑”–ǡ’‘Ž‹‰‘‹ œƒ †‡Œæ‹Š ‡†ƒ”‘†‹Š ’”‹œƒŒ ˜ ‘Ž‡•ƒ”Œ‡ ‹ ”‘Žƒ”Œ‡ ‘œǤ Ǯ’—’ Ȃ –—”‹œ—Ǥ ƒ˜‡†‡‘ ’”‹œƒŒ‡ ’‘Ǧ REĀLQR0DUNRYFLGD]QDPLGRçLYLWH –”ƒ…ǯ•–‡œƒ‹ǡ•–—”‹•–‹«‘’”‹˜Žƒ«Ǧ –”Œ—Œ‡ ’‘‡„‘ ˜Ž‘‰‘ ‘„«‹‡ ‹’‘•–ƒŒƒŽ‹æ«‡œƒƒ˜–‘†‘‡˜ ’”‹‘Š”ƒŒƒŒ—„‘‰ƒ–‡‡–‘‰”ƒˆ•‡ SULMHWHQSUD]QLĀQLGHFHPEHU ƒ„‘˜…‹Šǡ •‹•–‡‘ œƒ ‹œ’‘•‘Œ‘ –”ƒ†‹…‹Œ‡‹—Ž–—”‡†‡†‹æ«‹‡Ǥ Pestro dogajanje v občini Markovci bodo zaznamovali naslednji dogodki in prireditve: ͷǤ†‡…‡„”ƒ„‘’”‡†‘„«‹•‘•–ƒ˜„‘‘”‰ƒ‹œ‹”ƒ•Ž‘˜‡•‡’”‹ā‹‰’”ƒœ‹«‹ŠŽ—«, ͹Ǥ†‡…‡„”ƒ„‘,‡„‡Žƒ”•‘†”—æ–˜‘ƒ”‘˜…‹’”‹’”ƒ˜‹Ž‘–”ƒ†‹…‹‘ƒŽ‘„”‘ā‡˜‘‡†‡ŽŒ‘, ͺǤ†‡…‡„”ƒ„‘˜‘„«‹‘ǡ‹•‹…‡”˜”–‡…ƒ”‘˜…‹ǡ’‘‘˜‘’”‹•’‡ŽǮ‘ā‹«‘˜ƒ„‹”ƒŽ‹ǯ, ͳͶǤ†‡…‡„”ƒ”‘•˜‡–‘†”—æ–˜‘”˜‡…‹Ǧ–”‡Ž…‹’”‹”‡Œƒ‘–”‘捇†‡Žƒ˜‹…‡˜”˜‡…‹Š, ͳͻǤ†‡…‡„”ƒ„‘’”‡†æ‘Ž•‡‘–”‘‡‹œ‘„«‹‡˜Ǯ‡ā‡Ž‹’”ƒ˜ŽŒ‹«‹ŠŒ—ƒ‘˜ǯ’”‹‡‘–‹˜”–…ƒ‘„‹•ƒŽ‹‘„†ƒ”‹Ž‘ā‹«‡, ʹ͵Ǥ†‡…‡„”ƒ„‘‘•‘˜ƒ摎ƒœ„«‹‘ƒ”‘˜…‹˜‡«ƒ‡•‹†˜‘”ƒ‹ƒ”‘˜…‹‹œ˜‡†Žƒ„‘ā‹«‘Ǧ‘˜‘Ž‡–‘’”‹”‡†‹–‡˜ ‘„†‡˜—•ƒ‘•–‘Œ‘•–‹‹‡‘–‘•–‹, ʹ͸Ǥ†‡…‡„”ƒ—Ž–—”‘—‡–‹æ‘†”—æ–˜‘ƒ”‘˜•‹œ˜‘’”‹”‡ŒƒŒ—„‹Ž‡Œ‹ǡ͵ͲǤ‘ā‹«‹‘…‡”–, ͵ͳǤ†‡…‡„”ƒ‹ͳǤŒƒ—ƒ”ŒƒœƒŒƒ”•‹Ž—„ƒ•–‘˜ƒ‘”‰ƒ‹œ‹”ƒ•‹Ž˜‡•–”•‹‹‘˜‘Ž‡–‹’”‡Ž‡–‘„«‹‡. Markovci_PR_278x200_veseli december_2025_last.indd 1 25/11/2025 10:30:16 18 VESELI DECEMBER, oglasna priloga Štajerskega tednika Smučarska sezona je pred vrati Slovenska smučišča se po- bo z izboljšano infrastrukturo, vozovnice med tednom 42 evrov spešeno pripravljajo na no- novostmi in popusti za otroke, za odrasle in 25 evrov za otroke, vo sezono. Nizke temperature dijake, študente in upokojence ob koncih tedna in praznikih pa in sneg obetajo ponekod prve kljub visokim cenam še uspelo 46 oz. 27 evrov. Obiskovalce le- smuke že prav kmalu. Toda privabljati družine in posamezni- tos čaka še večji Funpark Žigart, cene smučarskih vozovnic so ke na bele strmine. Slovenija se namenjen učenju trikov in za- glede na povprečne plače ze- namreč zadnjih letih spopada s bavni vožnji, ter nova adrenalin- lo visoke. Strošek enodnevne padcem števila smučarjev. Pred ska atrakcija – zimski trikolesniki smuke za štiričlansko družino, tridesetimi leti je smučalo približ- na Slemenu. Organizirali bodo samo za vozovnice, namreč no pol milijona Slovencev, danes tudi nočno sankanje na Ruški. znaša med 150 in 200 evri, od- pa le še okoli 200.000. Število visno od starosti otrok. smučarjev v Sloveniji verjetno Na Rogli dnevna Predprodaja smučarskih vozov- upada tudi zaradi pomanjkanja vozovnica 47 evrov nic ponekod traja še do konca snega. Otroci tako pogosto ne novembra, medtem ko bodo ce- dobijo prvih izkušenj na snegu, Na Rogli (12 km smučarskih ne v sezoni višje za približno pet ki so ključne za učenje smuča- prog) bodo smučarske vozovni- odstotkov. Cene enodnevnih vo- nja in razvijanje navdušenja nad ce po podatkih z njihove spletne zovnic se gibljejo od 20 do 49 tem športom. strani nekoliko dražje kot v lan- evrov za posameznika. Čeprav ski sezoni. V redni prodaji bo od so cene pri nas nekoliko višje kot Mariborsko in Areško 1. decembra cena za odrasle 47 lani, ostajajo še vedno približno evrov, kar je 4,4 odstotka več kot Sneg in nizke temperature obetajo ponekod prve smuke že ta teden. Pohorje tretjino nižje kot v Avstriji in Italiji, lani, za otroke pa 30,50 evra ali kjer dnevna vozovnica za odra- Na Mariborskem in Areškem Po- 5,2 odstotka več kot lani. Odpr- nje kot tudi za deskarje na snegu kralji – manjša, a cenovno ugo- čišče je po obsežnih investicijah slega stane med 69 in 80 evrov. horju, ki ponujata 42 km smučar- tje smučarske sezone napove- in smučarje tekače. Enodnevna dnejša smučišča bogatejše za dve novi štirise- Slovenski žičničarji upajo, da jim skih prog, je cena enodnevne dujejo okoli 5. decembra. Nočna izposoja kompleta rekreativne Na Kopah, kjer je že nekaj na- dežnici in vlečnico ter razširjene smuka je na Rogli organizira- alpske opreme stane 28 evrov ravnega snega, zagnali pa so tu- proge, ob smučišču pa stoji nov na na smučarskih progah Jasa za odrasle oziroma 22 evrov za di tehnično zasneževanje, bodo nastanitveni objekt Grmovškov in Košuta od četrtka do nedelje otroke, za borderje 30,5 oziro- sezono začeli 28. novembra. Ce- dom za 160 gostov. Na Ribni- med 17. in 21. uro. Možna je tudi ma 22 evrov, smučarski tekači na dnevne vozovnice bo v času škem Pohorju (2,2 km prog) in izposoja kompletne smučarske pa bodo odšteli 25 oz. 20 evrov. visoke sezone 38 evrov za odra- Treh kraljih (3 km prog) se cene opreme, tako za alpsko smuča- Kope, Ribniško Pohorje in Trije sle in 26 evrov za otroke. Smu- gibljejo med 29 in 39 evri za od- rasle ter 20 in 29 evrov za otro- Cene dnevnih smučarskih vozovnic (v evrih) med vikendi in prazniki ke, kar je občutno ceneje kot na večjih smučiščih. Smučišče/Kategorija Odrasli Mladina, študenti, seniorji Otroci Mariborsko Pohorje z Arehom 46 40 27 Golte – enotna cena Rogla 47 43 30,5 za vse Jakec Trije kralji 36,5 29 21,5 Na Golteh so letos uvedli no- Ribniško Pohorje 29 25 20 vost, saj bodo vsi smučarji smu- Kope 38 32 26 čali po enotni ceni 20 evrov na Golte 20 20 20 dan, otroci do šestega leta pa v Vir: slovenska smučišča spremstvu staršev brezplačno. 6%3%,)Ċ$%#%-"%2Ċ.!Ċ$23!,)eç5ĊĊ Ċ/"ç).3+/Ċ32%$)eç%Ċ34!2e%ĊĊ $RSALIqû EĊ OBRATUJ EĊĊ ODĊĊ ĊĊĊ²RGSUWMHGUVDOLåĀDVSULçLJRPOXĀN ²SOHVQR]DEDYQLYHĀHUV6SLGLMHPLQPLQL]YH]GDPLRGGDOMH DOĊĊ Ċ ²SURVWRGUVDQMH]'-PX]LNRLQERçLĀQLVUHĀHORYGHYHWRåROFHY2ä6WDUåH ²]LPVNDJODVEHQD]DEDYDV6XSUHPHVWLOEDQGRPRGGDOMH ²XĀLPRVHGUVDWLV+./LVMDNL0DULERURGGDOMH ²3DOĀNRYDQMHYRUJDQL]DFLMLYUWFD1DMGLKRMFDRGGDOMH ²GUVDQMHRE]YRNLKERçLĀQLKSHVPL ²GDOPDWLQVNLYHĀHUVSRNXåLQRGDOPDWLQVNHNXOLQDULNH ²GLVNRVRERWD]'-'HMDQRPLQMHGPLQDçOLFR ²çLYçDYGUVDQMH]DQDMPODMåHLQSDODĀLQNHYHOLNDQNH ²GDOPDWLQVNLYHĀHUV6DåHP'REQLNRPLQWDPEXUDåNLPRUNHVWURP.8',YDQD/RQĀDULĀD ²GUVDQMHRE]YRNLKJODVEHL]GHYHWGHVHWLKNXOLQDULĀQDSRQXGEDVDUPHL]JOLQHQHJDORQFD ²KDUPRQLNDQLJKWLQçDUYHĀHU ²GLVNRVRERWDLQQDSROLWDQVNHSLFH ²çLYçDYGUVDQMH]DQDMPODMåH /BRATOVALNIĊûASĊDRSALIqûA 'UVDOLåĀHREUDWXMHRGGRSRQDVOHGQMHPGHORYQHPĀDVX z ĀHWUWHN17.00 do 21.00 z SHWHN17.00 do 22.00 z VRERWD 15.00 do 22.00 z QHGHOMD15.00 do 20.00 Občina Starše_278x200_Veseli_december_2025.indd 1 25/11/2025 08:24:22 VESELI DECEMBER, oglasna priloga Štajerskega tednika 19 V Vidmu napovedujejo prižig lučk, jaslice in Božičkov nabiralnik V najtemnejšem mesecu leta bodo v Vidmu s prireditvami in praznično okrasitvijo poskrbe- li, da bo december vesel, sve- tel in topel. Osrednji namen letošnjega dogajanja je ljudem približati toplino praznikov, jih spodbuditi k druženju ter ustvariti občutek povezanosti in skupnosti ob prehodu v no- vo leto. Osrednje decembrsko druže- nje bo 6. decembra ob 17. uri. Občina pripravlja in vabi na pri- žig lučk na plato pred občinsko zgradbo ter druženje, župan Brane Kolednik napoveduje tudi slavnostno odprtje Božičkovega Občina 6. decembra prireja praznične ustvarjalne delavnice za otroke ter vabi k oddaji pisma v Bo- nabiralnika. »Vsi otroci, ki bodo žičkov nabiralnik. oddali pisma v Božičkov nabiral- nik, bodo prejeli uradna potrdi- ložnostno oblikovani cuker jami. la, da je Božiček njihova pisma V decembru pripravljajo tudi res prebral in da so darila že na razstavo jaslic, ki bodo krasile poti. Potrdila bodo prispela na krožišča in kapelice po občini. domače naslove otrok, skrita v »Načrti z jaslicami so pri nas še čudovitih žametno rdečih kuver- večji, a za zdaj ostajamo v zna- tah. Božičkov nabiralnik bomo nih okvirjih. Sicer pa želimo z jas- po dogodku preselili v avlo ob- licami toplino praznikov prenesti v skupnosti. S postavitvijo jaslic nalno bomo obdarili otroke do čine, kjer bo stal do 12. decem- med ljudi,« dodaja župan. K po- po Vidmu želijo v župniji in obči- vključno prvega razreda, zanje bra. Vsi, ki se dogodka ne boste stavitvi jaslic pred domovi, ob ni spodbuditi ravno to. pripravili decembrsko predstavo mogli udeležiti, lahko pisma od- kapelah pozivajo tudi patri mi- Občina Videm v sodelovanju in druženje s pogostitvijo,« je po- date do takrat,« sporočajo iz ob- noriti iz župnije sv. Vida pri Ptuju. z vrtcem in šolo ter krajevnimi vedal župan. Pričakovati je tudi čine. Jaslice namreč nosijo sporočil- skupnostmi pripravlja tudi obda- prižig prazničnih luči po krajev- Ob tem pripravljajo tudi delavni- ni pomen topline, pripadnosti in rovanje otrok, in sicer na Selih, nih skupnostih ter druženja ob ce za otroke in animacije v pri- Obiski Božička so v Vidmu postali praznična tradicija. povezanosti tako v družinah kot v Leskovcu in Vidmu. »Tradicio- zaključku leta. Drobne ideje za dobra darila December je za mnoge najlep- nimi pasovi v nevtralnih tonih ali bljena izbira. Izberite volnen šal ši čas v letu, a hkrati obdobje, pa se odločite za drznejše mo- za mrzle dni ali igrivo ruto z mo- ko razmišljamo, s kakšnimi da- dele z zaponkami v obliki naki- dnimi geometrijskimi vzorci. Ka- rili razveseliti svoje najbližje. ta ali zanimivimi vzorci. Obroči in pe iz kašmirja ali merino volne Modni dodatki so popolno dari- sponke za lase, satenasti, z ve- ter usnjene rokavice z elegan- lo, s katerim ne morete zgrešiti, zeninami ali obogateni z bise- tnimi detajli bodo prava izbira za poleg tega so na voljo v različ- ri, so idealni za praznične dni in vsakogar, ki ceni kakovost. nih cenovnih razponih. Pasovi čudovita dopolnitev vsakega vi- Tudi hlačne ali navadne noga- so vedno uporabno darilo, saj deza. vice so lahko primerno darilo, lahko povzdignejo vsak videz. Mehki šali in elegantne svilene saj jih potrebuje skoraj vsaka Izbirajte med klasičnimi usnje- rute so klasična, a vedno prilju- ženska. Luksuzni pari z vzor- ci, bleščicami ali klasične mat nogavice so sinonim za prefi - njenost. Ne pozabimo na nakit. Minimalistični obeski, unika- tne zapestnice ali opazni uhani so darila, ki nikoli ne razočara- jo. Letos modni krzneni natika- či so prijetni in mehki, idealni za domače razvajanje, hkrati pa iz- jemno trendovski. Pletenine, kot so udobne jopice ali meh- ki puloverji z zanimivimi detajli, selilo vaše najbližje, je še vedno mesecev, lahko nekaj let, lahko ne bo mogel izkoristiti. so brezčasna izbira za hladne na voljo zelo praktična rešitev: pa imajo celo neomejen rok tra- Če mislite, da je neosebno po- dni in čudovito darilo, še pose- darilna kartica ali darilni bon. janja ali dobo tridesetih let. dariti karto ali bon, izrazite svojo bej če so izdelane ročno. In ne Njihova dobra stran je, da so Pri nakupu bodite zato pozor- ustvarjalnost in ga prilepite v te- nazadnje usnjeni izdelki, kot so prenosljivi in da so lahko priro- ni, da je datum veljavnosti jasno mu namenjen fotoalbum s skup- torbice, denarnice ali trendovski čen izhod pri iskanju daril v zad- označen, saj lahko prekratek rok nimi trenutki ali skrijte v doma obeski za ključe, bodo zadovo- njem trenutku. pomeni, da obdarovanec bona izdelano voščilnico. ljili še tako zahteven okus. Ne Prednost darilne kartice je, glede na to, za katerega od teh da lahko obdarjenec podarje- modnih dodatkov se boste od- ni znesek črpa postopoma, saj POPUST VELJA TUDI V trgovini ILKOS ločili, je ključno, da darilo izraža se porabljeni znesek odšteje, pozornost in toplino. Praktična preostanek pa lahko porabi pri na rajšpovi 26, ptuj in modna darila pa so vedno za- naslednjih nakupih. Pri darilnih detek v polno. bonih pa se lahko zgodi, da je KODA ZA 20% POPUST treba porabiti celotno vrednost, Dobra rešitev tudi saj le nekateri ponudniki vrne- darilne kartice jo potrošniku del neizkoriščene DIŠEČA20 ali boni vrednosti bona. Roki uporabe darilnih bonov se med različni- Če niste prepričani, kaj bi lah- mi izdajatelji precej razlikujejo. WWW.ILKOSCANDLES.SI ko bilo tisto, kar bo res razve- Lahko so zelo kratki, le nekaj *velja na dišeči program 20 VESELI DECEMBER, oglasna priloga Štajerskega tednika 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 35,ä,*/8ý. þHWUWHNGHFHPEHUREXUL 9DELPRYDVGDVNXSDMVWRSLPRYþDUREQLGHFHPEUVNLþDV 3ULGUXåLWHVHQDPRESUD]QLþQHPQDVWRSXXþHQFHY2â3RGOHKQLNQDJRYRUXåXSDQDLQSULåLJXOXþNQDQDãLVNXSQLERåLþQLVPUHNL 3RSULåLJXOXþNYDVYDELPRQDSULMHWQRGUXåHQMHREWRSOLKQDSLWNLKLQVODVWQLKGRPDþLKGREURWDKNLRJUHMHMRVUFH 3ULMD]QRYDEOMHQLWXGLQDSULKDMDMRþHGHFHPEUVNHGRJRGNH GHFHPEHURGGRXUH 52.2'(/6.$5$=67$9$ 3RNUDMLQVNH]YH]HGUXãWHYXSRNRMHQFHY6S3RGUDYMD3WXM GHFHPEHUREXUL 75$',&,21$/1,%2ä,ý1,.21&(57 3LKDOQHJDRUNHVWUD.XOWXUQHJDGUXãWYD3RGOHKQLN 2UJDQL]DWRUMH2EþLQD3RGOHKQLN]GUXãWYLLQORNDOQLPLSRQXGQLNL PDJ6HEDVWLDQ7RSODN åXSDQ2EþLQH3RGOHKQLN Podlehniki_03PR_278x200_veseli december_2025.indd 1 27/11/2025 08:54:21 V Qcentru Ptuj bo dišalo po prazničnih poticah in praznikih. Izbirali bomo NAJ POTICO! Pridružite se nam v soboto, 6. decembra, ob 9.30 v Qcentru Ptuj in poskusite najboljše potice izpod rok naših izjemnih gospodinj. Kolofon Priloga Veseli december 28. november 2025 Urednica priloge: Simona Meznarič Avtorji fotografi j in prispevkov: Estera Korošec, Mojca Vtič, Mojca Zemljarič, Simona Meznarič, Črtomir Goznik, Freepik Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner Trženje: Marketing Radio-Tednik Ptuj petek  28. novembra 2025 Poslovna in druga sporočila 21 Ptuj  Obisk katarininega sejma letos precej pokvarilo vreme BRNO IN OLOMUC Oblačila, lučke, metle, orehi ... s^hsEd Na dan sv. Katarine (25. novembra) je na Ptuju potekal še zadnji od treh tradicionalnih ptujskih letnih sejmov, katarinin sejem. Čeprav je bilo vreme mračno in mokro, so prišli prodajalci od blizu in daleč, ki ostajajo zvesti ptujski sejemski tradiciji. Z>/ŝŶWK^>h Ɖ a ƌ  Ğ > ǎ  ŝǀ / ŝ  ƚ Z Ğ Ă ǀ Ě ŝ ŝ Ŭ Ă Ğ Ͳd Ŷ Ğ Ě Ě ǀ Ŷ  ŝ Ŷ Ŭ Ă Ă Ɠ W ŝ ƚ Ě Ƶ ƌ ũ Ƶǎďŝ VRHUNCI POTOVANJA: • Brno, mesto s številnimi pivnicami in češkim »utopencem« • Mesto Olomuc na Moravskem, pod Unescovo zaščito • Topla malica po »Češko« (presenečenje - sir Olomuc in še kaj…) • Advent v prijetni in sproščeni družbi 6. in 7. december Foto: Črtomir Goznik ^ƐǀŽũŽďĂƌŽēŶŽůĞƉŽƚŽŝŶďŽŐĂƟŵŬƵůƚƵƌŶŝŵƵƚƌŝƉŽŵ͕ŶĂŶĂƐēĂŬĂmesto Olomuc. Zadnji od treh ptujskih tradicionalnih sejmov z večstoletno tradicijo, katarinin sejem, je potekal pod dežniki. OďēƵĚŽǀĂůŝďŽŵŽŬƵůƚƵƌŶĞŝŶnjŐŽĚŽǀŝŶƐŬĞnjĂŬůĂĚĞŬŽƚƐŽďĂƌŽēŶĞƉĂůĂēĞ͕ƌĞŶĞƐĂŶē- ŶŝƌŽƚŽǀǎ͕ĨŽŶƚĂŶŝ͕ďĂƌŽēŶŝƐƚĞďĞƌƐǀ͘ dƌŽũŝĐĞ͕ ŵŽŐŽēŶĂŐŽƚƐŬĂĐĞƌŬĞǀƐǀ͘ DĂǀƌŝĐŝũĂŝŶ Tudi kupcev in obiskovalcev je bilo nekaj, kar je razveseljivo, saj je ĐĞƌŬĞǀ Ɛǀ͘ DŝŚĂĞůĂ͕ ŬĂƚĞƌĞ njŶĂēŝůŶŽƐƚ ƐŽďĂƌŽēŶĞŬƵƉŽůĞ͕ ƐƚŽůŶŝĐĂ Ɛǀ͘ sĂĐůĂǀĂ͕ Ŭŝ ũŽ tudi močno okrnjen obisk prinesel njĂnjŶĂŵƵũĞϭϬϬŵĞƚƌŽǀǀŝƐŽŬnjǀŽŶŝŬ͘ prepotrebno živost na ptujske uli- KŬƌĞƉēĂůŝƐĞďŽŵŽƐƟƉŝēŶŽtoplo malico po ͩeško«;ƉƌĞƐĞŶĞēĞŶũĞͲƐŝƌKůŽŵƵĐŝŶ ce in trge. Že od nekdaj so ptujski ƓĞŬĂũ͙Ϳ. sejmi mesto srečevanja, kjer srečaš V Brnu se bomo sprehodili po lepo okrašenih ulicah in doživeli praznični utrip, ljudi, ki jih sicer na mestnih ulicah kjer se med stojnicami širi vonj po sladkih dobrotah in punču. Središče Brna nas in trgih ne vidiš vsak dan, tudi ne bo navdušilo z moderno arhitekturo in z impozantnim starim mestnim jedrom, kot kupce, ker so si za nakupe ki v sebi skriva katedralo, kapucinski samostan, mestno hišo…Ker se mesto po- izbrali velike centre. Zato pa ved- no pridejo najzvestejši prijatelji, ki naša s številnimi pivnicami, se bomo osvežili s kozarcem lokalnega piva in češ- ob domačih dobrotah in tekočih kim »utopencem«. Božični sejem nas bo prevzel s prazničnimi stojnicami, ki kar zadevah „razpravljajo“ o vročih vabijo, da si vzamemo čas za nakup prazničnih daril. zadevah v mestu in tudi sicer. Četudi je bilo polnih stojnic manj, je bilo mogoče izbirati med najrazličnejšimi izdelki, dostopnimi Foto: Črtomir Goznik za vsak žep, odvisno od tega, kaj Edina prodajalka na Slovenskem trgu je bila letos Sanija Vogrin iz so ljudje iskali oz. potrebujejo. Raz- Spodnjega Dupleka s ponudbo ročnodelskih izdelkov, različnih daril, veseljivo pa je, da se iz leta v leto sveč, verižic, s katero je želela pokazati, kaj vse je mogoče narediti s veča število ponudnikov z izdelki spretnimi rokami. domače in umetne obrti, nekateri med njimi so tudi nosilci certifi ka- Močna je bila tudi zasedba suhoro- še vedno prišli, dokler bo mesto tov. Veliko pa je bilo tudi že po- barjev. Za eno metlo je bilo treba spoštovalo to večstoletno tradi- nudbe za praznični čas. Med njimi odšteti osem evrov, za tri dvajset cijo. Sv. Katarina pa je tudi sicer je bila tudi Martina Šprah iz Kidri- evrov. Zaostajali pa niso niti ponu- ena najbolj spoštovanih svetnic v čevega s ponudbo naravnih sveč iz dniki oblačil po nizkih cenah, pri- krščanski tradiciji, zavetnica zna- sojinega voska, božično kolekcijo, merljivimi s ponudbo v trgovinah nja, hrabrosti in dostojanstva. 25. naravnimi obeski, ki jih je tokrat z nizko cenovno robo. Ponudnikov november je tudi mednarodni dan prvič predstavila. rabljenih oblačil letos skoraj ni bilo. borbe proti nasilju nad ženskami. Lučke različnih barv je bilo mo- Izkupički pa so bili pri skoraj vseh Vremenarji pa so spomnili na obil- goče kupiti že za pet evrov, orehe manjši kot običajno oz. ob lepem no sneženje v vzhodni Sloveniji 25. iz Madžarske za praznično peko vremenu. novembra leta 1962. V Slovenskih za enajst oz. dvanajst evrov za Letošnjo katarino bodo hitro goricah je takrat zapadlo kar 55 cm kilogram, sveže slive iz Srbije so pozabili, saj so blizu že drugi sej- snega. prodajali po 2,5 evra za kilogram. mi, so povedali, a na Ptuj bodo MG EϮϭϵΦ Es<>:hh:͗ ͲƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ ͲŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚǀŚŽƚĞůƵ ΎΎΎͬΎΎΎΎ͕ ͲϭdžƉŽůƉĞŶnjŝŽŶ͕ ͲϭdžƚŽƉůĂŵĂůŝĐĂ͕ ͲϭdžŬŽnjĂƌĞĐƉŝǀĂŝŶͩƵƚŽƉĞŶĞĐ͕ͨ ͲnjƵŶĂŶũŝŽŐůĞĚŝƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ ͲǀŽĚĞŶũĞŝŶŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũĂƉŽƚŽǀĂŶũĂ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN Foto: Črtomir Goznik 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Tudi za hrano in tekoče zadeve je bilo poskrbljeno. 21 let v sejemskem času na Ptuju diši po dobrotah (pečenki, domačih klobasah, pečeni vratovini) izletniške kmetije Cestnik iz Podlehnika. 22 Poslovna in druga sporočila petek  28. novembra 2025 Mali oglasi NEPREMIČNINE www.novareha.si STORITVE PRODAMO - atrijsko hišo s kletjo v Kicarju, l. 2008, 209,90 m2, skupno ]HPOMLåĆDP2. Cena: 340.000 €. IZPOSOJA in prodaja medicinskih BUKOVA drva prodam. Razreza- .RQWDNW pripomočkov na naročilnico ZZZS na na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 DOL (postelje, vozički, toaletni stol ...). www.re-max.si/Poetovio 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. tel. 02 782 01 06. POLAGANJE robnikov, tlakovc9e2tvR, emax 43x22_25.indd 1 27/11/2025 07:43:22 postavitev ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudijo kombi in kiper prevoze. Gsm: 031 733 112. Turk Srečko, s. p., Muretinci 44a, Go- rišnica. FASADE: izolacijske, stiropor, vol- na, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v pred- naročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KOLOFON œ†ƒŒƒ–‡ŽŒǣ”—ā„ƒœƒ«ƒ•‘’‹•‘‹”ƒ†‹Œ•‘†‡Œƒ˜‘•–ƒ†‹‘Ǧ‡†‹ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥǡ–—Œ ODKUP traktorjev in druge kmetijske ‹”‡–‘”‹…ƒǣ‘‹ƒ‘Žƒ”‹« mehanizacije ter motokultivatorja. †‰‘˜‘”ƒ—”‡†‹…ƒǣ‹‘ƒ‡œƒ”‹« Tel. 041 255 834. ”‡†‹撑”–‹Š•–”ƒ‹ǣ ‘ā‡‘Š‘”‹« ‘˜‹ƒ”Œ‹ǣ‘Œ…ƒ‡ŽŒƒ”‹«ǡā‡ƒƒ‡–‡…ǡ‘‹ƒ ‘”˜ƒ–ǡ‘Œ…ƒ–‹«ǡ•–‡”ƒ PRODAM prašiče, težke 170 kg, cena ‘”‘懅ǡ ‘Œƒ‡”Ž‹« ‘–‘”‡’‘”–‡”ǣ,”–‘‹” ‘œ‹ 2,30 evra, dva težja po 2 evra, in dve ‡–‘”‹…ƒǣ‡ƒ‘ƒ—’‘–‹« svinji, težki 180 kg – kotili dvakrat, œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ ထ̈ ‡Š‹«ƒ”‡†ƒ…‹Œƒ‹‰”ƒƤ«‘‘„Ž‹‘˜ƒŒ‡ǣŽƒ˜‘‹„ƒ”‹«ǡƒ‹‡Ž‹ā‡” cena 1,60 evra. Tel. 031 781 483. –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ ƒ”‘«‹æƒ”ƒœ‡”Œƒǣ, ǡ͚͙͛͘͘͜͠ǡ “š £“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ ƒ”‘…‹‡̻•ƒŽ‘‘Ǥ•‹ KOKOŠI NESNICE ǡ  ǡ,‹ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ ”ƒ•ƒ…‹Œ•‹”ƒ«—ǣ͚͚͘͘͜Ǧ͘͘͘͘͘͝͞͞͞͝’”‹„ƒƒ†Ǥ†Ǥ –‹’”‡†‡•‘•–Œ‘Ǥ”‡œ’Žƒ«ƒ†‘•–ƒ˜ƒǤ Ǧƒ‹Ž—”‡†‹æ–˜ƒǣ–‡†‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ œ”‡Œƒ ‡•‹… ‹„ƒ‘–ǡ ƒ„‹…‹ ͘͝ǡ Œ—–‘‡”ǡ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œ œŠ¡“¤Ž –‡ŽǤ02/582-14-01; info.nesnice@gmail.comǤ £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ ‰Žƒ•‘–”ā‡Œ‡ǣƒ”Œƒƒ‹ŠŽ‡” ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ ’”‡Œ‡ƒŽ‹Š‘‰Žƒ•‘˜’‘‡Ǧƒ‹Ž—ǣƒ„‹”ƒŽ‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ ƒ”‡–‹‰ǣ‘Œƒƒ,‡Šȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͜ǡƒ”Œƒƒ ‘„‡…‘Žȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͚͘ RAZNO –‡”‡–ǣ™™™Ǥ–‡†‹Ǥ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ǡ™™™Ǥ”ƒ†‹‘Ǧ’–—ŒǤ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ ƒ•Ž‘˜ǣƒ†‹‘Ǧ‡†‹–—Œǡ’Ǥ’Ǥ͡͝ǡ•‘Œ‹‘˜ƒ…‡•–ƒ͛ǡ͚͚͘͝–—ŒǢ–‡ŽǤǣȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ ͙͘ǡˆƒ•ǣȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͛͝Ǥe–ƒŒ‡”•‹–‡†‹Œ‡ƒ•Ž‡†‹–—Œ•‡‰ƒ–‡†‹ƒ‘œ‹”‘ƒ POSOJILO! Nudim posojilo zaposle- ƒæ‡‰ƒ†‡Žƒǡ‹‰ƒŒ‡—•–ƒ‘˜‹Ž”ƒŒ‹‘†„‘” –—ŒŽ‡–ƒ͙͜͡͠Ǥ œŠƒŒƒ˜•ƒ–‘”‡ nim, nezaposlenim, upokojencem. ‹’‡–‡Ǥ Pogoj je čist sisbon. Telefon 041 547 ‡ƒ‹œ˜‘†ƒ˜–‘”‡•,˜‡…‹͚ǡ͛͘‹˜’‡–‡œ”‡˜‹Œ‘–‘’͚ǡ͛͘Ǥ ‡Ž‘Ž‡–ƒƒ”‘«‹ƒǣ͚͛͘ǡ͘͘ǡœƒ–—Œ‹‘˜–‘”‡͚͘͞ǡ͘͠ǡ˜’‡–‡͚͛͛ǡ͚͘Ǥ 619. ‡ƒ”‘«‡‹Šˆ‘–‘‰”ƒƤŒ‹”‘‘’‹•‘˜‡˜”ƒ«ƒ‘‹‡Š‘‘”‹”ƒ‘Ǥ ‹•ǣƒŽ‘‘ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥƒ˜‡ƒ†‘†ƒ‘˜”‡†‘•–Œ‡˜”ƒ«—ƒ˜…‡‘‹œ˜‘†ƒ‹•‡ ‘„”ƒ«—ƒ˜ƒ˜•Žƒ†—œ͙͜Ǥ«Ž‡‘Ǧ͙ȋ”ƒ†‹Ž‹•–͚͟Ȁ͚͙͘͡ȌǤ‹•ƒƒƒŽƒ†ƒǣ eĈŅķáĽŅħýáÊŅħăĈůŵeáůħüōů ͙͘͘͘͘‹œ˜‘†‘˜Ǥ Odkupujemo stare •ƒ‘„‹•‘˜ƒŽ‡…‰‘•–‹•‡˜‡”‹‰‡‡†‹ƒ„ƒ”œƒ—’‘’‹Œƒ«‡ǡ‡’ƒŠ”ƒ‡‹…‹‰ƒ”‡–ǡ ’”‡Œ‡†‘Ž‘«‡‘文˜‹Ž‘–‘«ǡœƒƒ–‡”‡ŽƒŠ‘†‘„‹„”‡œ’Žƒ«‡‹œ˜‘†”‡˜‹Œ‡ǡ«ƒ•‘’‹•ƒ švicarske franke serije 8. Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ ƒŽ‹”‹āƒǤ•ƒ–‹•ƒ‹œ˜‘†‹ƒƒƒ•Ž‘˜‹…‹‘œƒ«‡‘˜”‡†‘•–˜–‘«ƒŠǤƒ˜•ƒ ’‘”ƒ„ŽŒ‡‡˜”‘•–”ƒƒ’”‹†‘„‹‡‘–‘«‘Ǥ Tel. 02/231 00 00 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je 35 evrov. ‡«‹ˆ‘”ƒ…‹Œ‘‰‘•–‹•‹˜‡”‹‰‹‡†‹ƒ„ƒ”ƒ™™™Ǥ‡†‹ƒ„ƒ”Ǥ•‹Ǥ 12 SEZONA .   Dz  e  ǡ  Tudi v tem šolskem letu bodo osnovnošolci prepevali slovenske pesmi in se veselili YRNYLUXSURMHNWD2752&,32-(-26/29(16.(3(60,,16(9(6(/,-2NLJDĚH GYDQDMVWOHW RUJDQL]LUDGUXĚED5DGLR7HGQLN3WXMYVRGHORYDQMX]REËLQDPLLQRVQRYQLPLćRODPLL]UD]OLËQLK UHJLM6ORYHQLMHYNOMXËQRV3RGUDYMHP6DYLQMVNRUHJLMRRVUHGQMR6ORYHQLMRLQ3ULPRUVNR 3URMHNWXVHSULGUXĚXMHMRWXGL1RYLWHGQLNLQ5DGLR&HOMHWHU9HVWQLN 1DćDĚHOMDMHGDSRVWDQHWDSURMHNWQDFLRQDOHQ]DWRYDELPRYVHRVQRYQHćROHL]6ORYHQLMH GDVHSULGUXĚLMRÊHVWH]DLQWHUHVLUDQL]DVRGHORYDQMHYDVYDELPRGDQDPVYRMRĚHOMRDOLLQWHUHV VSRURËLWHQDHQDVORYRWURFLSRMHMR#UDGLRWHGQLNVL Ž‘˜‡•‡ƒ”‘†‡ǡŽŒ—†•‡‹œƒ„ƒ˜‡ pesmi je prepevalo ,ͷǤͶ͹Ͳ ‡ƒŒ•–‹ŠŽ‡–‹ŠŒ‡ƒ•–‘’‹Ž‘˜‡«‘– 657 OSNOVNIH ŠOL iz Podravja in osrednje Slovenije ”‹”‡†‹–˜‡‹‘††ƒŒ‡•‹Œ‡‘‰Ž‡†ƒŽ‘˜‡«‘– 108.000 OBISKOVALCEV ’”‘Œ‡–—Œ‡•‘†‡Ž‘˜ƒŽ‘˜‡«‘– ͷ͹,   ƒ–‡‰‘”‹Œ‡‘–”‘ od 1. do 3., od 4. do 6. in od 7. do 9. razreda OŠ ƒŽŒ—«‡’”‹”‡†‹–‡˜• SUPERFINALOM ͵ͲƒŒ„‘ŽŒæ‹Š’‡˜‹’‡˜…‡˜ ‡«ƒ ™™™Ǥ‘–”‘…‹’‘Œ‡Œ‘Ǥ•‹ www.tednik.si wwwww.raddio-pttujj.ssssiii wwwww.otrrocippoojjeejo.si petek  28. novembra 2025 Oglasi in objave 23 SPOMIN Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč je … 29. novembra bo minilo 10 let, (T. Pavček) odkar nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica ZAHVALA Ob boleči izgubi sestre, svakinje, tete in prijateljice Terezija Jurgec BUKOVCI 133 Silve Čeh upokojene novinarke Dela iz Trnovske vasi Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu z se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečena pisna in lepo mislijo in prižgete svečko. ustna sožalja, za besede tolažbe in pomoč ob trenutkih slovesa, podarjeno cvetje, sveče, darove za Vsi tvoji svete maše in cerkev. Iskrena hvala prijateljicam, ki ste ji stale ob strani, zdravnikom, g. župniku Jožetu Škofi ču in g. Janiju Družovcu, govornicama za bogate in tolažilne besede, za molitev, pevcem ter pogrebnemu podjetju Almaja. Hvala vsem zaposlenim v Domu upokojencev Žabjak, ki ste s tako prijaznim odnosom in dejanji pomagali lajšati bolečine in ji namenili toliko srčnosti. Hvala sodelavcem iz Dela in sodelavcem iz Finančnega urada Ptuj za vse razumevanje in podporo Od ponedeljka do petka ter vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo boste ohranili v lepem spominu. od 5.30 naprej Žalujoči: sestra Erika z možem Andrejem, nečaki Leon s Kajo, Laro in Saro, Egon z Anjo in Tiborjem ter Nino , e        ‹•–‡ƒ”‘«‹e–ƒŒ‡”•‡‰ƒ–‡†‹ƒǡ ƒ„‹–‘”ƒ†‹’‘•–ƒŽ‹ǫ ‘–‡Œ‡•‡†ƒŒ’”ƒ˜‹«ƒ•ǡ•ƒŒ•‘œƒ ˜ƒ•’”‹’”ƒ˜‹Ž‹’”‹˜Žƒ«‘ƒ‰”ƒ†‘Ǥ •‹ǡ‹•‡„‘•–‡˜«ƒ•—–”ƒŒƒŒƒƒ…‹Œ‡ ƒ”‘«‹Ž‹ƒe–ƒŒ‡”•‹–‡†‹ǡ „‘•–‡’”‡Œ‡Ž‹ǣ Ǧ͗Ž‡–‡ƒ‡”‹æ‡„‘”‘˜‹…‡͖‘•ƒ Ǧ‰‘Œ‹Ž‘ ‘‡‘‰ƒ”†‡œƒ‘”‰ƒ•‡ „‘”‘˜‹…‡͕  Ǧ˜‡«ƒ‡•ƒƒŽƒ‘–‹ƒ Ǧ˜‡Ž‹ƒ’”‡‘’ƒŽ‘’ƒ–ƒ ƒ‰”ƒ†‘ŽƒŠ‘’”‡˜œƒ‡–‡˜–”‰‘˜‹‹~‹˜‡šȋƒ”‹„‘”•ƒ…‡•–ƒ ͗ǡ–—ŒȌǤ‘‰‘Œœƒ’”‡˜œ‡ƒ‰”ƒ†‡Œ‡’‘–”†‹Ž‘ǡ‹˜ƒ‰ƒ„‘‘ ’”‹’‘”‘«‡‘’‘•ŽƒŽ‹’‘’‘æ–‹ƒ†‘Ǥ ‡«‹ˆ‘”ƒ…‹Œǣƒ”ŒƒƒǤ’‹ŠŽ‡”̷”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ǡ–‡Ž‡ˆ‘͔͖Ȁ͛͘͝ ͕͚͗͘Ǥ’Ž‡–ƒ’”‹Œƒ˜ƒ‹’‘‰‘Œ‹ǣ™™™Ǥ–‡†‹Ǥ•‹Ȁƒ”‘…‹ƒ ‘–‘‰”ƒƤŒ‡•‘•‹„‘Ž‹«‡ 24 Tednikov mozaik petek  28. novembra 2025 Ptuj  V OŠ Ljudski vrt otroci nastopili za babice in dedke Zavrč  Društvo upokojencev praznovalo visok jubilej Prireditev, ki povezuje generacije 50 let druženja in podpore Na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj so tudi letos pripravili tradicionalno prireditev za Društvo upokojencev DU Zavrč že 50 let združuje starejše občane z željo po druženju, babice in dedke, na kateri je nastopilo 393 učencev od prvega do četrtega razreda. medsebojnem razumevanju in podpori. Ob visokem jubileju je predse- dnik društva Zlatko Notersberg poudaril, da je prav povezanost tista vrednota, ki je društvo vodila skozi vsa desetletja. Ob tej prilož- nosti je društvo prejelo častno pla- keto ZDUS za 50 let delovanja. Ob jubileju so izdali bilten, v katerem so zbrali zgodovino društva. Osre- dnja prireditev pa je bila priložnost za podelitev zahval dolgoletnim članom ter domačim in sosednjim društvom, tudi tistim na hrvaški strani. Posebna pozornost je bila namenjena dvema članicama, ki Foto: DU Zavrč sta del DU Zavrč vse od njegove DU Zavrč je prvi častni naziv častnega člana podelilo bivšemu predse- ustanovitve. Prvič v zgodovini dniku društva Ivanu Ribiču. društva so podelili naziv častnega člana DU Zavrč, ki ga je prejel nek- vzpostavljal sodelovanje z mno- bon v vrednosti 1.200 evrov. Do- danji predsednik Ivan Ribič. Skrbel gimi društvi v okolici. Na osrednji godek so obogatili učenci OŠ Cir- je za bogat program izobraževal- svečanosti je župan Slavko Pravdič kulane-Zavrč ter domača skupina Foto: ČG Na letošnji prireditvi OŠ Ljudski vrt za dedke in babice, ki so jo poimenovali »V naših srcih puščate sledi«, nih, kulturnih in športnih dejavno- predsedniku DU Zavrč izročil zah- ljudskih pevcev in godcev Trta. so učenci obdarili babice in dedke. sti, obiskoval člane na domovih ter valo za dosedanje delo ter darilni Estera Korošec Gre za enega najprepoznavnej- pokazali veliko znanja, truda in sporočilo večera preprosto, a po- ših dogodkov šole, ki ga izvajajo že ustvarjalnosti. Sodelovali so tudi membno: od vseh daril je najdra- več kot 20 let in s katerim se želijo šolski pevski zbori pod vodstvom gocenejši skupni čas, ki ga lahko zahvaliti starim staršem za nepre- Tomaža Mohorka ter šolski orke- poklonimo drug drugemu. Zahva- cenljivo podporo in pomoč. ster, ki letos šteje že 16 članov. lila se je tudi vsem, ki so prispevali Preden se skupaj z ženo usedem v avto za daljšo skupno vožnjo, Letošnja rdeča nit prireditve je Šolska telovadnica je bila napol- za šolski sklad. Dogodek poteka moram imeti vsaj pet kratkih v riti. * * *bilo sporočilo, da je v svetu ne- njena do zadnjega kotička. Zbra- posebej na matični šoli, v istem nehne prisotnosti ekranov najpo- lo se je okoli 1.000 obiskovalcev, tednu pa ga pripravijo še na po- Naš fen je včeraj prenehal biti fen sušenja las. membnejši čas, ki ga preživimo zato je šola morala število vsto- družnični šoli Grajena. * * * skupaj. pnic omejiti. Odziv občinstva je bil Estera Korošec V ospredju je bila zgodba deč- izjemno pozitiven, saj so dogodek Dokler vidiš svoj EMŠO na osebni brez očal, še nisi star. * * * ka Maksa, ki je v šoli rad nagajal, spremljali navdušenje, solze sreče med poletnimi počitnicami pa je in ponosa. Posebno pozornost so Nekatere žile so si v zadnjih letih med dlakami mojih nog izkrčile izstopajoče vidne poti. čas preživel pri babici in dedku otroci namenili tudi darilom. Svo- na podeželju, kjer ni bilo interne- jim babicam in dedkom so izdelali * * * tne povezave. Tam se je naučil obeske za ključe, sočasno pa je po- prijaznega sobivanja, pomoči in tekal tudi praznični bazar z izdelki Niti kronično zaprtemu ni vsako sranje dobrodošlo. * * * topline družinskih odnosov ter se učencev. Zbrani prostovoljni pri- v šolo vrnil povsem spremenjen. spevki bodo namenjeni delovanju Manj mi sedi na jajcih, bolj kokodajsa moja kokoška. Med posameznimi deli zgodbe so šolskega sklada. se na odru zvrstili plesni in glas- Ravnateljica Tatjana Vaupotič AFORIZMI BY FREDI beni nastopi, s katerimi so otroci Zemljič je poudarila, da je glavno Nagradno turistično vprašanje Praznik v Mestnem kinu, začetek adventnega dogajanja Začenja se adventni čas, v nedeljo bomo prižgali prvo adventno sveč- Mladi Karitas tudi letos izvaja srčno akcijo Pismo za lepši dan, s katero zadnjega slikarskega obdobja, ki bo prvič na ogled. Na ogled predstav in ko. Že v ponedeljek, 1. decembra, pa se bo tudi na Ptuju uradno začelo želijo decembrske dni polepšati vsem tistim, ki se počutijo osamljene. nastopov pa vabi tudi Mestno gledališče Ptuj, kjer bo ponovno tudi na enomesečno adventno dogajanje. Teh naj bi bilo v Sloveniji v starosti nad 65 let od šest do osem odstotkov. ogled predstava Ženitni oglas, komedija zmešnjav, ki gledalca od srca Mesto se je odelo v tisoče lučk in svetlečih verig ter drugih okraskov, Akcijo izvajajo že šesto leto, lani so posredovali kar 8.876 ročno napisa- nasmeji. ki bodo zasvetili s prižigom ptujske županje Nuške Gajšek in mini županje nih pisem, če bi to spremenili v dneve, bi jih bilo za več kot 24 let. Na vprašanje o tem, koliko let je bil v veljavi drugi ptujski mestni sta- Nevie Potočnik Plemeniti. Ob tej priložnosti bodo zapeli združeni otroški V ptujskih galerijah in razstaviščih bodo tudi ob koncu tedna veseli vsa- tut, do zaključka redakcije pravilnega odgovora nismo prejeli. Statut je pevski zbori ptujskih osnovnih šol, ki jih bo spremljal združeni ansambel kega obiskovalca. V Galeriji Luna je na ogled razstava Stojana Kerblerja bil v veljavi 42 let, do leta 1955, ko je salzburški škof po skoraj 700-le- učencev Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj ter Koline, Šelestenje, v Galeriji mesta Ptuj razstava Viktor Gojkovič, ki je tnem vladanju Ptuju kot njegov gospod to funkcijo izgubil. Imel je 207 Glasbene in baletne šole Ptuj. Nastopila bosta še brata Malek, DJ pa bo posvečena umetnikovi 80-letnici. V Miheličevi galeriji pa je na ogled členov ali 92 več kot statut iz leta 1376. Ta poznosrednjeveški ali zgodnje- poskrbel za zabavne melodije. Dekanijska Karitas Ptuj-Zavrč nocoj vabi slikarski opus velikega slovenskega umetnika, fotografa, profesorja in novoveški zapis prava je prvi izmed sodobnih statutov, ki so jih druga na že tradicionalni dobrodelni koncert v minoritski cerkvi sv. Petra in Prešernovega nagrajenca Zmaga Jeraja. Gre za izbor del iz njegovega salzburška mesta dobila kasneje. Statuti salzburških mest imajo veliko Pavla Ptuj, 29. po vrsti. Nastopili skupnega, vendar je ptujski statut prvi med novoveškimi, bil je podlaga bodo številni znani glasbeniki in za vse druge. skupine. Z zbranimi sredstvi bodo Danes sprašujemo, katerega leta je bila sklenjena pogodba o ureditvi pomagali pomoči potrebnim in Miheličeve galerije na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica jim olepšali decembrske praznike. za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerske- Jutrišnji dan pa je praznični dan za ga tednika, Osojnikova 3, do 5. decembra. najstarejše še aktivno kino prizori- šče v Sloveniji in eno najstarejših na svetu, kjer so olepšali dvora- NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE no, jo opremili z najsodobnejšo Katerega leta je bila sklenjena pogodba o ureditvi tehnologijo in naredili dostopnej- Miheličeve galerije na Ptuju? šo. Odprtje prenovljene dvorane bodo pospremili s češko dramo ............................................................................................. iz leta 1929, Grehi ljubezni. Nemi Ime in priimek: ...................................................................... fi lm bodo z živo glasbo spremljali po izvirni partituri Andreja Goriča- Naslov: …............................................................................. na, Andrej Goričan na klavirju, Ana Davčna številka: ................................................................... Mezgec na violini in Milan Hudnik Foto: Črtomir Goznik Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. na violončelu. V adventnem času domove krasijo adventni venčki, ki so letos v večini iz naravnih in zelenih materialov.