w® PMtrebUir bar beiahlt Poštnina platan y gotovlnL Slovenski dom mES - CEHA L 1.50 Leto IX. — štev. 24 TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA Sobota, 17. junija 1944 | Iz visoke politike Novo begunsko jugoslovansko vlado v Kairu sestavlja že mesec dni — kdo? Dr. Ivan šubašič, že leto dni eden poglavitnih agitatorjev za Titove barabe v Ameriki. Do srede leta 1943., ko je njegova skupina — najbrž zaradi vnetega in složnega dela za ijarod — bila vržena iz tedanje jugoslovanske vlade, je bil dr. Subašič med prvimi zagovorniki kralja Petra II., generala Mihajloviča in politike, ki jo je vodila kraljeva vlada. Ko je odletel od korita, je postal trgovski potnik za rdečo robo, ki 'je doma in v tujini prodaja jugoslovanska podružnica Kominterne — AVNOJ. Pomagal je Titu odstavljati kralja in vlado tako vneto, da si je zaslužil ponovno priznanje »Slovenskega poročevalca*, »Ljudske pravice« in drugih ušivskih glasil. Ko se mu je pred mesecem dni po mešetarjenju plutokrat-fke politike odprlo upanje na bližnje — in najbrž tudi bolj polne — jasli, kakor so obljubljene in oddaljene Titove, je pohodil rdečo zvezdo, poljubil belega orla, zavrgel Tita in prisegel kralju, katerega je pred letom dni zavrgel. Skratka, izkazal se je pa tako značajnega, kakor more biti le bivši jugoslovanski Politik... Dr. Izidor Cankar, po milosti pokojnega dr. Korošca kraljevi jugoslovanski poslanik v Argentini in potem v Kanadi; mož, ki je zaradi denarja stopil iz katoliške Cerkve, pohodil duhovsko prisego ter se oženil, je pozimi 1944 — kakor poroča poleg drugih rdečih lističev tudi »Kmečki glase — »svetu javil s posebnim sporočilom, da se ne more strinjati z izdajalsko politiko kairske vlade in zaradi tega odstopa.< Ostal je zvest samemu sebi ter prelomil še eno prisego, to pot dano kralju in bivši domovini, ker je zavohal, da bi se dalo pri Titu morda kaj več zaslužiti. Tudi on — milijonar po zaslugi svoje žene, minister po zaslugi voditelja katoliških Slovencev — je postal agent tistih, ki hočejo uničiti te katoliške Slovence — in mimogrede tudi slovenske milijonarje, kakor so dokazali z umorom njegovega lastnega svaka. Ko je dr. šubašič iskal konjičev za svoje jasli, se je spomnil tudi dr. Cankarja. In mož je ostal se enkrat zvest samemu sebi: prelomil je komaj nekaj mesecev dni sfaro zvestobo Titu ter poslal v svet novo izjavo, da je bil napačnost) informiran in da preklicuje tisto, s čimer je pozimi preklical ono, kar je bil do tedaj... Tako eden in drugi in deseti; ne danes tako, jutri tako, temveč zmeraj tako — vse za narod in za »stvarc. Danes po geslu: »Vsem obljubil je korito, naj* živi tovariš Tito!« Jutri pa: »Smo zavohali denarje — kralja Petra Bog naj varje!« In tako dalje na vekov vekel Samo na naš račun — nel Politika in resnica Stara reč je, da »politiki« lažejo, pesniki pa govorijo resnico. In ker je to res Povsod in v vseh časih, je res tudi na pašem »osvobojenem« ozemlju in v »na-rodno-osvobodilni« vojski. Tam imajo dosti »politikov«, o katerih vrabci čivkajo, da so vedno lagali: Ser-nec, Marušič, Vavpetič, drugi tiči, in nazadnje, odkar so Kidriča naredili za politika, tudi on-. Imajo tudi nekaj pesnikov, ki med Slovenci niso imeli sreče, največ zaradi tega ne, ker so govorili resnico o sebi in »voji duhovni ter umetniški bornbsti. Eden takih pesnikov je Tone Seliškar, 'iubljenec Josipa Vidmarja, odkar je ta v imenu čiste, netendenčne umetnosti Postavil na svoj umetniški prapor rdečo tendenco. Kidrič in SelišKar sta 6taro resnico o politikih in pesnikih zanimivo Potrdila. , Boris Kidrič namreč o »narodno-osvo-bodilni« vojeki samozavestno trdi: »V drugem razdobju tretjega leta OF *e je narodno osvobodilna vojska Jugoslavije pod vodstvom svojega vrhovnega komandanta tudi na slovenskih tleh končno veljavno utrdila. Postala je spo* *obna uspešnih spopadov z nemškim okupatorjem ... Med nemško ofenzivo 1943 smo sicer ponekod tudi izgubili °!‘oiie, toda tisto orožje, ki ga je med °|enzivo sovražne premoči najtežje ohra-n‘“ ... smo ohranili...« (V brošuri j^eto Osvobodilne fronte«, izdal IOOF Edini znani spopad, ki ga je ta »najino osvobodilna regularna vojska« Jttela z nemško vojsko med svojim div-l*m begom v jeseni 1943, je, kakor vemo ®lf o>j na Ilovi gori, a še v ta spopad 0 bili Kidričevi regularci prisiljeni. O em edinem legendarnem dejanju rdeče °l*ke pa priča Tone Seliškar, pesnik esnice o lastni — tudi strankarski in °)aški bornosti — takole: Sora smrti, 0 ,®° čudežni vrti. B*?,eno cvetje bruha iz tal, a nami črnega dima val: “Ho not jeklen« čebel« . smrtonosne pesmi pele na orgljice je smrt igrala, ^Sniene himne v aas vihrala ... Im * obrazom v prst «e trgali iz naših vrst: j le vzkliknil kakor pijan j >• padel vznak zravnan, . ugi je roke razprostrl t *® je v prst zlomljen ozrl, in* '-e ko ptica v nebo 1 ,8* ie eviika zgrudil v odprto zemljo. Sora smrtil« °ne Seliškar, »Sovražnik«, izdal pro- Bog, stan, narod! IZ VSEBINE: Stran 1: Red. mir In naloge slovenskega delavstva ▼ njem. Stran 3: Pod tretjo krinko — stari obrai komunizma. Stran I: Razvoj In spanje rdečega tolovajstva na Gorenjskem. Stran 4: Sedem dni Invazije. Stran i: Pogled v Normandijo (slike o deželi, v kateri se je zaiel angleekoamerUlcl vdor v Evropo.) Red in mir ter naloge slovenskega delavstva vniein Komunizem naj bi bil diktatura proletariata. To je poglavitno njegovo geslo, ki se ponavlja ie skoraj sto let, odkar je jud Karl Mars objavil svoj komunistični manifest. Komunizem ja sklenil osvojiti delavstvo in z njim izbojevati popolno zmago svojemu sistemu. To je geslo in program, s katerim skuša komunistična internacionala pridobiti delavstvo tudi ie danes po vsem svetu in tudi pri nas. Obeti, s kakršnimi se je delavstvu predstavil komunizem, so bili mikavni in zapeljivi. Odtod tudi precej nagel razmah Marxovib naukov med delavstvom v zahodni in srednji Evropi, vendar se je marksistični nauk posrečilo dejansko in ▼ celoti uveljaviti le v boljševiški Rusiji — ampak s krvavo silo. Boljševizacija vsega javnega In zasebnega življenja, nategovanje vse človeške dejavnosti na tesno komunistično kopito — to je diktatura proletariata r boljševiški Rusiji. Ze pojem diktature sam pove, da o svobodnem uveljavljanju posameznika, tudi delavca, ne more biti tam govora in da se oblast v diktaturi po naravnih zakonih osredotočaj« v rokah le nekaj ljudi. Od »diktature proletariata« je ostalo samo to, da H je spravila na površje ozka skupin«, ves ostali proletariat pa mora brez pripomb >9 odpor« le delati po smernica!)' ki jih določa t« vrhnja plast. Že predvojna evropska javnost je imela ponovno priložnost, da se je iz ugotovitev raznih evropskih delavskih opazovalcev poučil« o resničnem stanju in življenju delavca v boljševiški Rusi'!, o bednem položaju delavskega stanu, ki naj bi po navedbah sovjetske propagande dosegel stopnjo, kakršna mu je bila obljubljena in kakršno vsak delavec Isli doseči. Resnic«, ki so jo te priče posredovale Evropi, je bila popolno nasprotje kričave propagande in vse prej kakor tisto, kar si je vsak delavec želel doseči. ‘Preveč je dokazov na dlani, po katerih nam živo stopa pred oči resnica, da ruski komunizem svojemu delavstvu ni dal niti tistega, kar jma celo v najbolj zaostalih kapitalističnih državah, in da se sovjetska socialna zakonodaja ie zdaleč ne da primerjati z gmotnimi in duhovnimi ugodnostmi ter pravicami, ki jih delavstvo uživa v zahodnih evropskih deželah. v V nič drugačni obliki kakor drugod se je komunizem vsiljeval tudi slovenskemu delavstvu. Naskakoval ga je dobrih deset let ali več in ga kot lahek plen hotel vpreči v svoj revolucionarni voz. Slovensko delavstvo si j« — ne brez naporov in bojev — izbojevalo že prej dobršno mero pravic in gmotnih ugodnosti ter je bila njegova življenjska raven že pred razsulom Jugoslavije mnogo višja kakor raven sovjetskega delavca. Vendar je njegov socialni položaj dosti boljši kakor n. pr. položaj slovenskega kmeta. Vendar je komunizem hujskal in gnal prav delavstvo v socialno revolucijo in skušal izruvati iz njegovega srca vse, kar j« plemenitilo življenje ia kar mu je pogled uravnavalo ne le v pri-jemljivo tvarino in goli užitek, marveč tudi v Boga in Njegovo pravico, Kakor slovenski kmet je tudi slovenski delavec živel od dela in kruh«, ki si g« je služil v potu svojeg« obraz«. V vrvežu zmešnjav, zbeganosti in nerazgledanosti je komunistična zarotniška družba sipala med oba ta stanov« svoje r«zkrojevalno seme. Komur so popustile vezi, ki so ga priklepale na domačo grudo in na svoje brate po krvi iz vseh slojev, ta je tedaj zaplaval v krvavo zmedo, v kateri se je z natančno pregledamo to skupino, ki -si domišlja, da re« pomeni nekaj »političnega«, spoznamo, da so to večni karieristi in špekulanti, ki se ztjaio sliniti na več strani: ki utegnejo dobiti tudi kakšne koristi za svoje žepe tu ali tatn; utegnejo mežikati z levim očesom na desno in z desnim na levo. samo odkritosti nimajo... Mi pa vemo. da v sedanji borbi dveh svetov srednje linije ni in da more služiti taka označba samo za nedeljsko kravato posameznim bojazljivim gospodom, ki bt se radi naredili na levo stran lepe, na desno stran pa učene in dostojanstvene.« Sc ena resnica Kakor zverjad smo se v hoste poskrili dež nas premaka ter burja ih mraz, steze fcmo skrivne že vse prehodili, v snežne zamete'sl vtisnili gaz. Prazni 'so kotli in mraz nas zajema, ognja ne smemo zažgati — tod, dim bi izdal nas — sovrag nas objema, žar bj ponoči pokazal mn pot. Trudne oči eno samo besedo v moj k in lesnobo moreče žare, kruha, oh. kruha — to misel prežgoSo vrtajo Želje v molčeče gore. Glad nas kot jastreb ujedni obkroža, v blazne privide spreminja se kruh. Noč pa molči, mesečina nas boža, led nas pregrinja zasneženih rjuh. Ko mraz nas jutranji vse lačne predrami in prazni se kotli v nas zareže, povelje nas zdrami, hej s puško ua rami po kruh... čez snežne gorel 'Kaj pom epi ta pretresljiva žaloftinka? Ali je to najnpvejša hinina »belib hudi- streliva in materialnih skladišč. preganja domač« razbojnike. Tega zn< čaja ji ne more zbrisati nobeno tolovs sko blatenje. Domobranstvo je povsei v skladu z vsemi mednarodnimi določil ki jih je Velika Nemčija strogo upošti vala tudi pri nas. Nasprotno pa je rde« tolovnjstvo nezakonita, roparska prih* zen tudi če bi ilo na nasvet Anglii® Pf »nacionalnim« geslom. Zato bo pa treh za vsako tolovajsko dejanje dajati Pr< ali slej odgovori Razvoj in stanje rdeiega tolovajstva na Gorenjskem Po razpadu Jugoslavije je Osvobo- I dilna fronta s 6vojim tolovajstvom prodrla tudi na Gorenjsko. Res je, da se OF ni mogla uveljaviti tam v taki meri ko na Dolenjskem. Komunisti so takoj začeli z močno propagando po tovarnah, kajti med delavci je bilo precej starih partijcev, v gozdove pa je šlo le zelo malo ljudi. Le tisti, ki so se bali zaradi komunističnega udejstvovanja, so že zgodaj odšli v hribe, kjer so v Jelovici formirali 3 čete. Vodil jih je neki bivši orožnik iz Železnikov, s tolovajskim imenom »Miha«, politkomisar pa je bil neki »Lojze«. Istočasno se je tudi v okolici Kamnika sestavil manjši bataljon, ki mu je bil komandant neki »Matija«, V okolici Kamnika je komunizem širil že prej sloviti dr. Marijan Dermastja. Ker so bile te čete zelo majhne — štele so komaj 30—40 ljudi — je bilo nujno potrebno začeti takoj e mobilizacijo. Mobilizacija je bila še precej »obzirna«, saj so klicali v gozd »semo« one, ki bi morali v nemško vojsko. Vse do junija 1943 so mobilizirali »samo« take. V juniju 1943 pa, ko so videli, da socialna revolucija na Dolenjskem »uspeva«, so hoteli, da bi zajela še Gorenjsko. Prišlo je tedaj z Dolenjskega več izšolanih partijcev ea komandirje in komisarje, pa tudi več inštruktorjev za nove člane Partije. Začeli so poudarjati, da je samo Partija sposobna voditi »osvobodilno« gibanje za Gorenjsko. Začela se je tedaj precej obširna mobilizacija, zlasti po hišah, kjer je bilo več moških. Ker so mnogi zaslutili, da ni nekaj v redu, so 6e fantje začeli skrivati ali odhajati na Koroško in v Nemčijo na delo. Kljub temu je komunistom uspelo, da so iz prisilnih mobilizirancev v mesecu avgustu sestavili »Prešernovo brigado«. Morala v tej »Prešernovi brigadi« je bila zelo slaba, kajti z Dolenjskega so prihajala zelo slaba poročila, kako se godi tolovajem, ki morajo z Gorenjskega na Dolenjsko, zlasti pa v Dolomite hoditi tolovajem na pomoč. Komisarji v četah so nepretrgoma govorili, da je vsa Dolenjska »osvobojena«; vračajoči se tolovaji pa so prinašali povsem nasprotna Poročila. Zaradi tega jih je iz »Prešernove brigade« zelo yeliko zbežalo domov. »Prešernovo brigado« so sestavili iz jako imenovanega »Gorenjskega odreda«, ki je štel 7 »bataljonov«, vsak bataljon P® je imel od 130 do 170 mož. Oboroženi so bili slabo, komaj tretjina moštva je imela puške. Iz 4 bataljonov je nastala »Prešernova brigada«, 3 bataljoni pa so obstajali še naprej pod imenom »Gorenjski odred«. »Gorenjski odred« je imel nalog, da kvaja mobilizacijo naprej, »brigado« sa-®o pa so . poslali na Dolenjsko. Zadela lo je takoj nesreča, saj je bila v Žirov* ®kem vrhu popolnoma razbita. Od vse brigade jih je ostalo komaj 150. Ti «o se vrnili na Gorenjsko. »Gorenjski odred« pa jim je preskrbel novih ljudi, ki »o jih takoj vtaknili v »brigado«. Tako izpopolnjeno »brigado« so potem poslali na Dolenjsko in je po savojski izdaji oblegala Turjak. Iz tega boja jih je spet prišlo zelo malo nazaj. Posebno pozornost je tolovajsko vodstvo posvečalo »Gorenjskemu odredu«, ki je imel zlasti nalogo, da po badoljev-ski izdaji mobilizira sploh vse razpolaž-Ijive moške. Po svoji nasilnosti se je zlasti odlikoval I. bataljon »Gorenjskega odreda«, ki ga je vodil neki »Tomaž«. Ta Tomaž je padel v bojjh pri Kranju. Zaradi njegovih »zaslug« nosi I. batalion še danes ime »Tomažev bataljon«. Politkomisar tega bataljona pa je bil »Bine«, pravo ime Milan Dolenc od Sv. Lenarta. Pri izvajanju nasilne mobilizacije se je zlasti »odlikoval* četni politkomisar »Kekec«, pravo ime Miklavčič Janez iz °kofje Loke. Vsi trije bataljoni »Gorenjskega odreda« so zaradi prisilnih mobilizacij vedno bolj rasli. S prisilnimi mobilizacijami, kjer niso Poznali nobene izjeme, jim je res uspelo en del gorenjskih moških, kolikor niso zbežali na Koroško in v Nemčijo, spraviti v komunistične vrste. Slika vojaške moči tolovajev na Gorenjskem je danes naslednja: Vsa Gorenjska spada v »vojaškem« pziru pod poveljstvo glavnega štaba NOV m POS, ki je na Dolenjskem. Opcracije vodi na Gorenjskem »IX. korpus«, pod Poveljstvo katerega spada tudi Koroška. Gorenjskem nestopa sedaj 31., tako jnienovana »Triglavska« divizija, v ka-jero spadajo »Gradnikova«, »Prešernova« 10 »Vojkotova« brigada Te »brigade« pa nimajo za operacijsko področje samo Gorenjske, ampak se iztezajo tudi na Primorsko tja do Idrije in Cerkna. Na Gorenjskem se v glav-nem s__------------------------------- ,r v , - ^JeofcčaJel J K. N/ o e ti ?{■* ZG,0\ Vt JListeux HouvierW*£V / Beaun ‘oulanc^ I/ E.% r,_v.i3,ors gi,t^sL ^ Beaumc r.tvLj [ Hani :r^. vroče kakor v peklu. Anzijsko bojišče ni proti temu nič. Nemci imajo izredno spretno postavljen sestav strojničnih odpornih gnezd. Nemški vojaki so hladnokrvni in so docela dokazali svoje velike vrline. Najprej so počakali, da so prvi zavezniški vojaki prispeli do obale, nato pa so iih obsuli z orkanom ognja in jekla. Hkrati pa so nemški topovi začeli bruhati ogenj na pristna, gospod urednik, da hovedom naslednji primer: Mtnčlanska družina je v dobi komu-n:, nr(!a nasilja izgubila svojega red-sinU’ mo"a 0!iroma očeta. Oba starejša deti ? , pr> dom°brancih. Edini zaslužek Oh z uiini majhna trgovina s čevlji nrr, i !*. komunističnega ropanja so ji mn i ‘'logu pokradli. Mo so se v Novo vrnili naši hrabri domobranci, je vičn družini odleglo, saj je bilo upra- 1 n« ’.l° nPanie. da se bo njen gmotni po-•aJ vsaj nekoliko zboljšal. ni l rrd kratkim sem stopil v to trgovi-°> da bi si kupil čevlje. A napotili so Začetek in delo rdeče svobode v žalski župniji Tudi Žalni in vsej njeni župniji so rdeči osvoboditelji naredili toliko gorja in tako razdejanje, da bo v spominu Se poznim rodovom. Oče in učitelj žalskih komunistov je bil Erjavec Ivan po poklicu jurist, doma iz dobre hiše iz Plešivice. Ves čas njegovega šolanja je mati zatrjevala: naš Ivan bo novomašnik. V ljubljanski šoli pa se ni vzgajal za novomašnika, ampak za OF. Takoj po razsulu Jugoslavije 1. 1941, je začel organizirati po žalski župniji in okolici Osvobodilno fronto. Leta 1942 so mu pa tla v domači fari postala prevroča, zato jo je popihal v gozd. Tedaj je rekel neki možakar iz žalske župnije: »Zdaj je pa šel brat novo mašo — v gozd pod smreko!« Mati je še vedno trdila, saj naš Ivan ni pri komunistih, ampak se je samo skril pred Italijani in še naprej študira. Ljudje se niso dali premotiti, ker so dobro vedeli, da Ivan študira pri »osvoboditeljih«, in sicer pod imenom ,Cene’, kakor 6e je takoj po begu savojskih junakov pokazalo, ker je »Cene« prišel v Grosuplje in prevzel posle okrožnega komisarja za okrožje Grosuplje-Stična. Mati je bila zdaj vsa srečna in je govorila: »Zdaj smo pa svobodni!« Toda drugi ljudje so bili te svobode žalostni, ker so dobro vedeli, kaj jim prinaša. Matere in žene so jokale, ker so jim sinove in može mobilizirali, ona jih je tolažila: »Kaj boste jokale, na likof bodo pa ja šli! Saj se mora moj Ivan že dve leti mučiti po gozdu. Zdaj je pa itak konec in smo že svobodni.« Res je bilo kmalu konec, toda samo njihove »svobode«. Ob prihodu nemške ofenzive, jo je naš okrožni komisar eden izmed prvih širokih korakov popihal spet v gozd. Njegov prvi pomočnik je bil stari partijec Starič Ludvik, sedlar iz Velikega Mlačevega. Temu ni nič dišalo, da bi šival konjske komate, za kar se je bil izučil. Čutil se je sposobnega za višji poklic: da bo s samokresom strahoval svoje ubogo ljudstvo. Za to delo se je res dobro izkazal, saj hodi že nad dve leti po razpih krajih Dolenjske kot politični komisar in ga že vsi poznajo kot krutega krvoloka. Tema dvema se je pridružil še Žitnik Janez, sluga občine Slivnica-Zalna in zastopnik Vzajemne zavarovalnice. Taka služba je bila kakor nalašč za njega, saj je lahko nemoteno hodil po žalski okolici ter pridno delal za rdečo »svobodo«, za kar je bil že leta 1942 povišan v rdečega sodnika. Domnevajo, da ima prav ta človek na vesti smrt občinskega tajnika Semeta Alojzija iz Žalne 46, Zavržena Janeza, pokr. cestarja iz Luč, in Globokar Zofijo iz Žalne, ki so bili vsi protikomunističnih misli, zato eo jih krvoloki po naročilu rdečega sodnika odpeljali na Polževo in jih tam me drugam, ker so čevljev tu dobili premalo in jim jih je že zmanjkalo. Seka druga trgovina, kjer prej še nikoli niso prodajali čevljev in imajo z drugim blagom. ki ga prodajajo, dovolj zaslužka, jih je dobila sedemkrat več. Zanimal sem se, a zvedel nisem, kako Je vendar mogoče, da so pri delitvi čevljev u prodajo prezrli družino, ki ima po mojem mnenju že zato, ker so ji komunisti prizadejali hudo škodo, prednost pri zaslužku. Se vam ne zdi, gospod urednik, da bi se na odločujočih mestih moralo ozirati tudi glede tega na lo, koliko je kdo potreben in pomoči vreden? Gotovo smo si edini v naslednjem: Prav je, da se ustanavljajo razne dobrodelne ustanove, da se v socialne namene prirejajo tombole in podobno, vendar pa mislim, da bi se bito treba ozirati tudi v primerih, kakršnega sem navedel, na to, kdo ja pomoči in upoštevanja polrebnejši in vrednejši. Tudi na ta nučin je mogoče marsikje olajšati bedo in pomanjkanje. Priznali je treba, da si naše oblasti zelo prizadevajo, da bi omilile bedo revnejšim slojem in tudi razumem, da kar na mah ni mogoče urediti vse tako, kakor bi kdo zaslužil, a ie moje vrstice naj bi dosegle, da se bo to vsaj v bodoče zgodilo. Tudi v tem oziru vsakomur po njegovi potrebnosti in zasluženjul ♦eeeeeees Propustnice za zaparno črto okoli mesta Ljubljane Od 16. 7. 1944 dalje imajo veljavo za prekoračenje zaporne črte okoli mesta Ljubljana samo propustnice L in propustnice Stld, ki jib izda Prtifstelle IX des OKH. Lastniki prejšnjih dovoljenj, ki morajo tudi v bodoče prekoračiti zaporno črto, naj pravočasno vložijo prošnje za izdajo novih propustnic (najkasneje do 30. 6. 1944), in sicer: a) prosilci z bivališčem v Ljubljani, pri svojih pristojnih policijskih stražnicah; b) prosilci, ki bivajo izven Ljubljane, pri županstvu avojega kraja. Stranke se pri Prtifstelle IX ne sprejemajo. Utemeljitev prošnje je treba sestaviti po možnosti v nemškem jeziku Prošnje za obnovitev propustnice je treba vložiti najmanj 15 dni pred zapadlostjo, Vodmja urada: W61ky, Hauptmann. pobili. Šemeta Alojzija so vpričo žene pobili na travniku na Blatu, ko je nakladal seno. Po nemški ofenzivi 1. 1943 novembra meseca pa je ta rdeči sodnik prejel zasluženo plačilo. Tem trem so se pa pridružili še razni puhloglavci. ki so hoteli hitro doseči visoka mesta. Nekaj teh še danes čaka po gozdovih, drugi so jih pa že dosegli pod zemljo. Do sedaj je eden najbolj krutih Erjavec Alojzij, sin posestnire iz Plešivice, bratranec jurista, očeta žalskih rdečkar-jev. Ta ima že mnogo ljudi na vesti, če sploh ima še kaj vesti. Ta je bil po samorazkropitvi savojskih junakov izvoljen za rdečega »narodnega poslanca«. Volitve so tedaj potekale tako, da »o tolovaji s puškami segnali skupaj ženske, kajti moških ni bilo doma, ker so bili že pobegnili pred rdečo »svobodo«, ali pa so bili prisilno mobilizirani. Vse te. s silo nagnane ženske eo morale glasovati zanj in tako ie bil »izvoljen«. Mož se je tudi izkazal, da je sposoben za tolovajskega poslanca. Ko je po Dolenjskem že nastopala nemška vojska, je pribežalo od tolovajske »brigade«, od Sv. Križa pri Litiji, sedem prisilnih mobiilizirancev, vsi iz žalske župnije. To so bili Hrovat Janez. Mehle Franc, Ifabian Franc, Potokar Janez in Pajk Anton, vsi iz vasi Luče, ter Zavržen Jože in njegov bratranec Zavržen Franc, oba iz LohČka. Naš »poslanec« je takoj zvedel za te fante, ki so se skrivali na domovih. Zagrozil jim je, da se moraio takoj javiti rdeči komandi v Grosuplju. O nemški ofenzivi, na katero so se fantje izgovarjali, ni hotel nič slišati. Ko so se na -njegov pritisk javi- li, je »poslanec« takoj predlagal rdeči komandi, naj jih postrele kot ubežnike iz rdeče voiske. Predlog je šel na glasovanje. Erjavec je s svojim glasom dosegel večino ter so vseh sedem nedolžnih postrelili. Ravno tako se je zgodilo z Moharjem Jožetom iz Plešivice in Verbičem Albinom iz Lobčkn. Ta dva sta bila ob razsulu hadolievine na Turjaku zajeta •jev •< čevie. Iz Kočevja so ju odposlali v Gro- od tolovajev ter nato odpeljana v Ko- suplje s pripombo, da niso našli nič ob-težilnega glede njiju in naj jih dajo v Četo kot mobiliziranca. To pa ni šlo v račun našemu »poslancu«, kajti Mohar Jože je preveč vedel o njem. fle leta 1942 junija je moral Mohar imeti za tolovaje stražo na Plešivici. Tedaj je videl da je šel naš sedanji »poslanec« ponoči v spremstvu dveh tolovajev iz Plešivice proti Lobčku. Čez nekaj časa so vsi trije prignali nazaj posestnika in Čevljarja semeta Janeza iz Lobčkn. Sedanji »poslanec« je zagrozil stražarju Mohorju, da mora biti o tem tako tiho, kakor da ni nič videl. Dalje mu je govoril, da se Čevljarju Šemetu ne bo zgodilo nič hudega ter da eo ga vzeli samo zato, da Rdeči križ poroča Paketi za Nemčijo. Paketni oddelek RK ne sprejema do nadaljnjega paketov za vojne ujetnike, internirance itd. v Nemčiji. Kdaj jih bo zopet sprejemal, bo objavljeno v listih. Ravnateljstvo držav. klas. gimnazije naznanja: 1. Privatni izpiti se začno dne 15. junija po razporedu, ki je nabit v šolski veži. 2. Sprejemni izpiti bodo dne 28. Junija od 8 dalje. Prošnje bo sprejemal ravnatelj v svoji pisarni v II. n. dne 20. in 21. junija od 9 do 12. Golice za prošnje se dobe pri šol. slugi v priti. KolVovane morajo biti s kolkom za 6 lir. Priložiti je treba rojstni list in spričevalo o uspešno končanem 4. razredu osnovne Šole. Prlglase se lahko samo otroci, rojeni leta 1931, 1932, 1933 In 1934. K izpitu naj prinese vsakdo svinčnik, pero in pivnik. — Ravnateljstvo. us*""'"- Quo vadiš Roman v slikah 1 Odbite gg v uredništvo »Slovenskega doma«. Ali že (mafe Orne bitoe o dolu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu? Dokument o najstrašnejšem razdobju slovanske zgodovine 250 strani velike oblike, 580 »lik. dokazil in listin v fot. posnetkih. Cena 40 lir. f Dobi se v vseh knjigarnah in v uredništvu »Slovenskega doma«. bo partizanom krpal čevlje. Isto noč so odpeljali tudi Mohorič Alojzijo iz Šole pri Lučah, ter so oba skupaj še isto noč v gozdu nad Lučami ubili. Mo-har in Verbič sta še več enakih stvari vedela o našem rdečem »poslancu«, zato je dal oba ubiti nekje v okolici Grosuplja. Pa vse to ne bo temu tolovajskemu izbrancu nič pomagalo, ker zdaj že tudi drugi vedo za njegovo delo. Zelo delaven je bil in je še Janez Skrabar iz Žalne, po poklicu trg. pomočnik; tudi la je bil ze leta 1942 po- litični komisar. Jeseni 1942 je bil odpeljan v internaci jo. Po 8. septembru 1943, je prišel iz internacije, ter je takoj nastopil staro komisarsko službo, katero še zdaj izvršuje po gozdu. Po 8. septembru lani so prišli na dan Še drugi rdečkarji. Tako je bil- šolski upravitelj IVeher Alojzij iz Žalne na mah komandant mesta Grosuplje. Prej je vedno govoril, da nima nič s tolovaji. Pred nemško ofenzivo jo je ta komandant popihal nazaj v Žalno, ker je računal, da se bo doma potuhnil, pa bo J. E. Poldk: (Zgodba t* starih dnit 13. Zaceli čas vse rane in rane take r.i da še spomin bi nanjo počaei ne zbledel. Le v višniegorskem se rana ne celi: če dan jo potolaži, jo noč spet obudi. — Še mladi Os-trnvrLai se trudil je zaman, da v gradu višnjegorskem bi ne bilo več ran Jošt rad na gred prihaja, na teden vsaj enkrat; saj tja ga vodi misel, kjer bil bi zmeraj rad... Ko bil je spet na gradu na takle dan krasšn, se znova spet je trudil, da ne bile bi ran. — mm i »Čuj, lepa Friderika, nikar več ne žaluj, pozabi težke boli, nikar ne obupuj! Kar je bilo, je bilo, ne. vrne se nazaj, a vsako leto vrne se zopet mesec maji Glej, majnik zadehtel jo spet šmarnice cveto, naj tudi tvoje boli že enkrat konec bo!« — •Jošt, ti me ne uroeješ,* de ona žaloatna. •Če vse bi pozabila, priacga je bila' Mariji sem prisegla in Sinu njenemu, da bol bo vedno v duši in v srca tihem dnu. Prisega mene veže in šla bom v samostan; tem v mislih samo njega imela bom ves dan!« — »Čuj, Friderika lepa, prisega ne velja, če človek jo v obupu in v strahu Bogu da! Bog vidi v našo dušo, Bog vidi nam v srce, prisege on ne sprejme, če io rodi gorjčl Bogu bo bolj povšeči, če zdaj bi vse moči ti onim posvetila, ki jih more skrbi! Molitev in pa delo to dvoje ljubi Bog bolj kakor pa prisege obupanih otrok!« — •Lepo me ti tolažiš, a kaj mi Bog bo del, če je prisego mojo On za resnieo vzel? — ro, drogi Jošt, pomeli in bri boš videl sam, da tudi ti bi dvomi' in bi ne vedel kam!« .. •Jaz bi prav dobro vedel, družico bi izbral, ljudem bi lajšal bčli, kar bi najbolje znal!« — •Ti meriš na poroko? — No, pa povej mi a kom! In jaz o«lgovori1a takoj na to ti bom!« — •Da, na poroko merim in pa na oni dan, ki je za tebe. draga, bil v gozdu re» strašen) *»e ve* kaj govorila sl meni takrat ti? — Pomisli Friderika, in reci tole mit Ali samo beseda ie kar tako bili, ko dšla si, da Želje bi vse uslišala?« — Razlil se molk ro sobi zdaj mučen je takd, zopet vse dobro. A se je roka pravice spomnila tudi njega. Dalje se je tedaj pokazal v rdeči barvi Potokar Anton iz Plešivice, po poklicu kovač. Delo mu ni nikoli dišalo, zato se je že prej vdinjal rdečim za te-renca. Na zunaj je vedno kričal proti njim. naskrivaj pa jim je stalno no-il poročila. Po 8. sept. 1943 je bil »vojni referent«. Po nemški ofenzivi pa je prevzel vlogo brivca. Čakal je v Žalni ali pa na Mlačevem ženske, ki so hodile peš obiskovat sinove ali može v Ljubljano. kamor so ušli pred rdečo »svolto-do«, ter jim ie strigel lase. Ko jih je ostrigel, jim je za plačilo pobral vse, kar so nesle svojim domačim v Ljubljano. tudi denar, ako ga ie dobil Nadalje se je razkrinkal tudi Koščak Anton iz Plešivice. Ta je pri neki priliki dejal: »Turk iz Plešivice me je imel za najboljšega človeka, pa sem bil vedno partizan.« Pred nemško ofenzivo jo je res popihal v gozd! Naš rdeči učitelj Erjavec Dan. jurišt iz Plešivice, je itnel še pred razpadom bivše Jugoslavijo ljubico na Malem .Mlačevem pri CeSnovarju.' Medtem ko jo hodi! k dekletu v vas, je drugim domačim pridno oznanjal rdeči evangelij, kar ni bilo brez uspeha. Ko so rdeči pričeli s svojimi nastopi žalske farane »osvobajati« premoženja in življenja, sta prav pridno poprijela ludi Cešnovarjcva dva. Tone in France. Tudi ljubica našega rdečega učitelja ni hotela zaostajali. Pristopili sla v družbo še dve njeni sestri, tako da je bila v družini kar komunistična petorica. Vsi so prav pridno delali za »svobodo«. Tone in France še sedaj pridno »osvobajata« žalsko župnijo. Tudi rojstne vasi nista pozabila, ter sta Malo Mlačevo osvobodila za nekaj glav živine. — Po 8. sept. je bila pri svobodnih volitvah ljubica našega rdečega osvoboditelja izvoljena v Vrhovni plenum OF, a le časti ni dolgo uživala. Se nekaj drugih deklet smo imeli, ki so bile zelo navdušene za rdečo svobodo. Erjavce Pepca iz Plešivice, 6eslra rdečega »poslanca«, je že I. 1942 pridno delala za rdeče. Ko se je nvuusta 1942 organizirala VS v gradu Boštanj. se je kar topila od prijaznosti do fantov ter jim vedno govorila, da je delala za tolovaje samo toliko, v kolikor je bila prisiljena. Naskrivaj pa je še vedno po kovaču Potokarju stalno držala zveze z razbojniki. Po 8. septembru je pa zasijala v nailej>ši rdeči barvi. Mislila je, da imajo banditi zmago v žepu ter da se že lahko pokuže takšna, kakršna pač je. Ko je prišla nemška ofenziva, je zopet naredila nedolžen obraz, pa sedaj ji ni nihče več verjel. Tudi dve bivši gospodinjski učiteljici sta se odlikovali z delavnostjo za »svobodo«. Ko sta imeli ti gospodiujski učiteljici pozimi 1941 in spomladi 1912 gospodinjski tečaj v Žalni, sla učili dekleta izdelovati tudi raznp konzerve, za kar sta imeli tudi potrebni stroj. Ko je bil tečaj končan, sta se spomnili, da hi hilo dobro tudi rdečo »vojsko« založili s kou-zervami, pa sta bili pri lem finalu zasačeni. To so tisti prvaki, voditelji in učitelji, ki so boleli tudi v žalski fari postaviti svet narobe in dokazati, da je prav, kar ni prav. Toda žalski farani, fantje in možje, so se temu nasilju uprli z orožjem, v kar so jib primorali rdeči rablji, ki so zatrjevali, da bodo spremenili našo dolino v raj, v resnici so jo na spremenili v pekel, kar pričajo porušene vasi: Žalna. Plešivica, Zagradec in šola v Žalni. Domačini, ki so od tolovajev toliko pretrpeli, ne bodo odnehali poprej, dokler ne bo zadnji teh izvržkov prejel plačilo, kakršno je zaslužil. Po njih delu jih bomo sodili — kakor povsod. da še brnenje mtlšie se culo je lahko y.. »No, reci, Friderika,« pretrgal Jošt je molk, ker bil je pač predolg Zdaj dvigne ona glavo, pogleda mu v oči in solza ji za solzo po licu podrsi... •Ne, bila ni beseda, beseda ne samo, kor setn na lovu rekla, je resno vse bilo! O dragi Jošt, umej me, verjameš mi lehko, da le prisega brani mi ponoviti to!« — •Če meni nc verjameš, duhovniku povej vse, kar k priseg' tvoji vodilo te je tejl In jaz prav nič ne dvomim da bo duhovnik dej, da Bog prisege tvoje ni tako resno vzeli« — •No, dragi, če tako ie. ti dam že lehko dnčs, da mož boi moj edini poslan mi iz nebes!« — •Za to obljubo hvala naj bo prisrčna ti, tako me vzradostila še prav nobena ni! Tani v Dednem dolu moli. Bogu prav vse povej. On čul bo prošnjo tvojo saj dober je brez meji ln ko boš odmolila, naj stiški ti opat svetuje v spovednici: »j mož svetuje rad .. Povej mu to prisego, ki dušo ti teži, in čuia boš od njega, da to prisega ni, če človek vse obljubi, a niti utn ne ve, če mogel izpolniti bo vse obljube te!« — Tako sta govorila oba le v pozni mrak, poprej ko s« poslovil od nje je Jošt, junak Stran 6. be In d r n g e itne med Egiptom Int-Miepsud poslala prm pomorsko odpri Sijaj in zaton KLEOPATRE 13 DOSEDANJA VSEBINA. Razprtijo na egiptovskem prestolu sred' prvega stoletja pre.l Kristusom »o dovedle do posega timske vojske * Egipt. Pe smrti ' pregnanega a zopet vpostavljeoega kralja Ptolemaja XIII. so se podobni dogodki zopet ponovili in takrat je v dogodke posegel tudi Julij Cezar, ki sc je prav tedaj v državljanski vojni udaril za oblast s svojim nekdanjim prijateljem Pornpejem. Cezar je zaščitil kraljico Kleopatro, zaradi tega pa je sprožil odpor egiptovske vojske. V epopadih se je rimskemu diktatorju posrečilo za treti vstajo in Kleopatri koi edini vladarici utrditi prestol. Cezar se je zapletel z bistro kraljico v ljubavno razmerje, iz katerega se je rodil sin, na-zvan Cezarion. Kmalu za Cezarjem se je v Rim prišla pokazat Kleopatra s svojim sinom. Hotela ,ie doseči velik političen uspeh in tam svoji kraljevini utreti pot do veličine Z razkošjem je Rimljane sicer očarala, odbila pa jih je od sebe * svojo nadutostjo. Niene načrte pa je prekri žalR zarota, katere žrtev je po stal Cezar I. 44. pr. Kr. V novi državljanki vojni, katero -ta ZRčola proti Cezarjevim morilcem Oktavius in Antonius je skušala Kleopatra ohraniti popolno nevtralnost. Odbila je pomoč zarotnikom, morala na jo je obljubiti Antoniju. Zaradi višjih sil s svojo mornarico ni mogla n pravem času priskočiti na pomoč, zato je morala na odgovor k Antoniju v Tarsus. Kleopntra je i razkošjem in lepoto očarala Antonija in ga os voj' la. Antonius sc je vanjo zaljubil do ušes. Naglo je uredil razmere na Vzhodu in neka.) mesecev pozneje odhitel za Kleopatro v Egipt Kleopatra je zmagovitega generala obdala s sijajem in razvratom in ga tako vpregla v voz svojih političnih zasnutkov. In priklenila ga je erlo takrat, ko ae je pod udare) nesreče skušal odtrgati od nje. se je Tedno znava In s prenovljenim pogumom vračal v njeno naročje, ki je zanj pomenilo svet, ki je bil lepši ln prijetnejši kakor Rim. Toda na vsej tej pustolovščini Je čudovito to, da Je Kleopatra sama In nevede zapadla proklestvu lastne Igre. Čeprav je bila njena paniet stalno na straži In čeprav je njena volja, da bi uresničila svoj sen. obvladovala čustva srca In krik njene krvi, se je vendar dogodilo, da Antonius čez nekaj časa skupnega življenja z njo ni bil zanjo več le orodje za Izvedbo njenih političnih načrtov, temveč Je postal končno njen nepogrešljivi soprog In potem oče njenih otrok. In ponosni kraljici ni ostalo prihranjeno, da v razmerju do tega moža ne hi spoznala čostva. ki jo je šele naredilo za popolno žensko In tudi njo postavilo pod udar splošnih zakonov življenja: ljubosumnosti. ANTONIUS IN OKTAVIA Oha zaljubljenca ata zimo prebila v najhujnejšlh nžltklb. kar jih more nuditi svet. Aleksandrija je bila najidealnejše prizorišče za tisto »neposnemljivo življenje«, kt ga je pripravila prijatelju Kleopatra, da bi se razen v njo zaljubil tudi * njeno kraljestvo. Ko »I je opomogla od ran, katere ji Je prlzadrla državljanska vojna, In spet zaživela v blagostanju, kakršnega že dolgo ni poznala, se Je prestolnica vsa predala nžlvanju. Hujskači ao bllt vsi mrtvi ali v pregnanstvu. Bogati meščani ao uvideli, da je donosnejše, ako se pečajo s trgovino, kakor pa s snovanjem zarot. Ljudstvo sr je zanimalo le za konjske dirke, za glasbene prireditve, cirkuška tek mnvanja in se veliko manj brigalo za politična vprašani^. Pojavile so se sicer spet stranke, ki so se med seboj stalno lasale., toda pri tem ni šlo več za prepire na d»o-rn, temveč za petellnje hoje In za stave na najbolj priljubljene športne prvake. Trgovina ln ladjarstvo sta bila v pol nem rvetu. Steklarske ln papirne t*"arn>, tkalnice platna In preprog, tovarne ladij-sklh Instrumentov dišave In droži, ki so Jih Egipčani izvažali po vsem svetu, so delale s polno paro. Medicinski. knJIževnlškl In modroslovskl kolegiji vseučilišča In tečaji slavnih govornikov so hlll prenatrpani, prav tako gledališča, baletne predstave ln gostilne, kjer so ljudje preždeli pri Igrah prav do Jutranje zore. In nočni lokali, kjer ao 4skall zabave trgovci, nie-šetarjl z dežele ln kapitani obrežne plov. he in se zabavali v družbi vlačug. Ce Je pri tem prišlo do pretepov, se je zgodilo le zato, ker Je na primer Phtlostratos ornjevltn hrenll proti Hermagorn trditev, da Je plskaškl orkester Iz Memphlsa boljši od aleksandrijskega In da ho — deset drahem proti petim! — prt naslednjem tekmovanju odnesel prvo nagrado. Tudi vprašanje, ali bo v cirkusu zmsgalo moštvo »Krokodil« ati moštvo »Zmaj«, ja zadostovalo, da Je zavrela kri. »Neposnemljivo življenje« —- kakor ga je krstila Kleopatra sama — ni Mio očitno nič manj vabljivo ln zapeljivo kakor obličje Iznajditeljice. Kajti sčasoma je prišlo do tega, da je Antonius temu življenju dal prednost pred vsakršnim drugim, J!e sam spomin nanj mu je priskutil vsakdanje življenje In povzročil, da ni mogel prenesti nobene druge zabave. Kraljica Je tri vira preobražala zunanje In notranje. Ljudje so vtdell Antonija t grškem plašču In belih čevljih, kako Je nadlšavljen z egiptovskimi dišavami obiskoval dirkališča In glasbena tekmovanja, ro koborhe In boksarske tekme, kako Je vodil dirke z vozovi In se udeleževal modro stovsklh tečajev. Se pogosteje je hodil na lov ln ribolov, ha razvratne pojedine ali na nočne krnkarlje v mestu. Kleopatri ni bilo nič nerodno sem pa tja prirejati tisti »črne večere«, kakor jih Je nekdo nazval, kjer so IzUk ao vsem videzu sodeč v potokih tekoča vina ln mamila, katera ao znali v aleksandrijskih delavnicah izdelovati na poseben način, tisto, kar je predstavljalo poglavitno skrivnost teh nagotnlh predstav, katerih duša in središče ter glavna oseba — staslta Afrodita — je bila Piskačeva hčerka. Tudi potrošnja jedil na kraljevski mizi je bila ogromna. Zdravnik Phllotaa je pripovedoval Plutarhovemu staremu očetu da ga je še kot medlclnca v Aleksandriji nekoč nek kuhar vzel s seboj v dvorsko kuhinjo, da bi sl ogledal predpriprave. Osem nercscev se Je vrtelo na ražnjih nad žerjavico, ki je bila različno vroča. Ko se je začudil o takšni potratnosti, je študeut vprašal kuharja, čemu je potrebno, da toliko živali naenkrat ln drugo za drugo pečejo. Kleopatrin kuhar ga je pomilovalno pogledal in odvrnil, da hi Antonius vsak hip lahko začutil lakoto ln zavoljo tega Je moral glavni kuhar, pa naj so ukazali prinesti Jed kadar koli, Imeti možnost, da je na mizo prinesel tisto zverino, ki je bila ravno primerno pečena. In to nedvomno ni bila edina pripravljena jed . .. »Kraljica.« pripoveduje Plutarh, »sl Je stalno Izmišljala nove zabave, razvedrila In privlačnosti. Antonija je nase priklepala na tisoč načinov, sedaj z užitki, sedaj z ljuhav-nlni dobrikanjem, potem z resnim vzpodba-rianjem In soudeležbo pri najvažnejših državnih postih. Pila je z njim, z njim se Igrala, hodila s njim na lov ali pa ga spremljala po učilnicah In urilnlcah. (šle- dala ga je, kadar se Je nrll v orožju Bila je zraven pri njegovih nočnih potepih po mestu, pri čemer se je zabaval s tem. da se je preoblečen pomešal med ljudi In zbijal lz mimoidočih vsakovrstne šale. ali pa jih od zadaj cukal. Tudi ona se je oblačila tako, da Je n4s0 mogli prepoznati. In marši katero noč je prišla domov s podplutbami po životu od sunkov pod rebra, ki jih je odnesla, v ušesih pa so ji brnele vsakovrstne žgoče šale, s katerimi so jo neznanci kot neznanko obkladali. Tl nočni potepi so končno vendar izzvali pri Aleksandrtjčlh sumničenja, toda onadva se za to nista zmenila. Strašansko ata uživala na teh spolzkih šalah In sta se potem, ko sta bila sama, režala kot otroka. Kraljica je v šali dejala, da Ima Antonius za Aleksandrljee svoj vedri obraz, ker je žalostnega prihranil za Rimljane. Nekega dne sta šla lovit ribe. Antonius, ki ni ujel nohene ribe, se je raztogotil. Kraljica, kt je stala nedaleč od njega. Jih je ujela že več. To ga je bolelo. Zato je ukazal nekaj ribičem naj se potope v vodo In skrivaj na njegov trnek nataknejo že ujeto ribo. Na ta način je dva ali trikrat iz vode potegnil sijajen plen. Kleopatra je zvijačo zapazila, rekla pa nt ničesar,, tem več je nasprotno hlinila veliko presenečenje md srečo In spretnostjo svojega prijatelja. Dap pozneje pa je vseeno povabila nekaj prijateljev na lov. Ona, Antonius ln vsa družba so zasedli čolne ln ribolov se je začel. Komaj Je Antonlns vrgel svoj trnek, je kraljica nkazala sužnju, naj prehiti generalove potnpljače In mu na trnek natakne ribo tiste vrste, kakršne so doMvall iz dežel oh črnem morju. Ko je Antonius začutil pričakovani vgrlz ribe, je zmagoslavno potegnil vrvieo. Vs| so se na glas zakro-hotsli. ko So zagledali tujo ribo. Antonius je bil sprva v zadregi, ko je videl, da Je postal predmet posmeha, pozneje pa ga Je oblila rdečica, ko je opazil, da so pogrun-tall njegov včcra'šnj| trik. Toda Kleopatra ga je takoj potolažila, ko mn je pogumno dejala: »General, pusti trnek nam, ki bivamo oh Fliarosu In Kannpu. To opravilo ni zate. Tvoj lovski plen so bila zmerom le zavojevana mesta, pokrajine In kraljestva!« Kredi užitkov »neposnemljivega življenja« Je Antonius prejel dve novici: njegova žena Fulvla je v Rimu Jezlkovala na vse pretrge. Perzijci pa so z dvema vojsknma vdrli v Sirijo. Eni Je poveljeval prestolo naslednik Pakorua sam, drurl pa Tltus La-hlnlus, ki Je bil služil pod Cezarjem ln je potem prestopil na Pompejevo stran. Herod Je bil pregnan Iz Jeruzalema, na njegovo mesto pa so uporniki posadili njegovega tekmeca Antigona. Antonius se je predramil Iz sladke omotice ln odhitel v Tyrus, v edino sirijsko pristanišče, katerega napadalci še niso zasedli. Tu je spoznal, da Je Ml položaj koč Ijivejšl kakor pa sl Je mislil. Tri četrtine Sirije so bile Izgubljene Pa to še ni Mio dovolj. Prihajala so tz Rima pisma, drugo hujše od drugega: Fulvla In n/en brat Lu-elus sta spletkarila proti Oktavlju In sprožila v CmhrlJl upor. Oktavius se je penil od Jeze na nAtonljevo družino. Lnclus Je bil prijet, Fulcla je pobegnila ln jo bila že na poti k svojemu soprogu. čeprav je hlla Izguba Sirije predstavljala veliko nevarnost, so Antonija dogodki v Italiji veliko bolj vznemirili, ker so ga očitno v rimski javnosti spravljali ob ugled in pri njegovih tovariših v trlumvlratu, pri Oktavlju In Lepidu, v slabo luč. Med Tj-rom Ciprom In Rodom je .zbral dve sto ladij In se z njimi odpeljal v Atene. kjer ga je pričakovala Fulvla. Med tem časom so se zn njegovim hrbtom tudi v Clllcljl razmere obrnile na slabo. NJegove- suranlco je zopet odvlekel proti Italiji. Ker ga je gnala le želja, da lil vse nesporazume zopet lzgladll, je komaj čakal, da pristane v Italiji. Spotoma pa mu je zbolela žena. Potovanje jo je Izčrpalo In zmučlll so jo divji nastopi s soprogom, tlačil pa tudi strah ob misli na morebitne posledice njenega nepremišljenega početja. V Stkyonu ni mogla več naprej In je ostala tam, dočim je Antonius odplul daljo. Videla ga ni nič več: čez nekaj dni je umrla tako, kakor je bila živela: v mukah svoje neukrotljive In divje stremnške narave, zdvojena In razjarjena. Nek zgodovinar pravi o njej, da je »razjarjena pobegnila v peklenske nižave«. Fulvljlna smrt je olajšala nalogo tistih, k| so se trudili za spravo med trlum-vlrl. Coccelus Nerva, skupni prijatelj oheh. je dejal Oktavlju: »Sedaj, ko je ni več, se Ishko prosto pogovorita tl In Antonlus-Spnrazumela se bosta.« Do sporazuma je res prišlo. S pogodbo v Brundlslju (sep-temhra 1. 4(1 pr Kr.) sta si oblastnika dokončno razdelila oblast, pri čemer je Jonsko morje postalo razmejitveno področje njunih vpllvnostnlh območij. Vzhodne pokrajine so pripadle Antoniju, zahodne pa Oktavlju. Lepldus je dobil Afriko. Konzulski mesti v Rimu bosta v bodoče podeljevala zanesljivim prijateljem za primer, ako se sama ne bi menjavala v tej službi. Mir je bil sklenjen. Sedaj je šlo za to. da ga tudi za trajno utrdita. Okrepila naj M ga družinska zveza. Oktavius je Izrazil željo, da hi Antonius vzel za ženo njegovo sestro Oktavljo, ki je bila pred nedavnim bil gotovo vesel ugodne rešitve. Nova družinska zveza bi njegov položaj v trlumvlratu lahko samo utrdila ln okrepila. On In njegov svak sta bila tedaj napram Lepidu v večini In zato se Je dalo že tedaj slutiti, da se bodo »trlumvlrl« prej ali slej preobrazili v »duumvlra«. Vrh tega mu tudi mirna lepota Oktavlje ni bila prav nič zoprna. Bila Jo velika dama odličnega vedenja, mlada, dobrosrčna in visoko Izobražena. Po večletnem skupnem življenju s tisto nepremišljeno furljo Fulvljo je v Oktavljl občutil prav0 zelenico miru, dobrote ln zanesljivosti. Oktavljanova sestra se je Izkazala tudi s ponudbo, da ho dobra mati tudi otrokom, katere je Imel s Fulvljo. In tudi ta kretnja Je na robatega, pa vendar ne neplemenitega vojaka naredila velik vtis. Antonius torej ni mogel niti ni hotel mlade ženke zapustiti takoj po poroki. Namesto tega je poslal svoja poveljnika Ven-tldlja In Domittja Enobnrba v Azijo, da bi medtem začela z vojaškimi nastopi proti Perzijcem. Sam je kanil za njima udariti s četami, katere je mislil nabrati v Italiji. Da M se svojemu svaku priliznil, je osebno začel češčenje »božanskega Julija«, ki jo bilo posvečeno Cezarjevemu spominu. Zaman mu je nek egiptovski razlagalec zvezd, katerega je bil pripeljal s seboj lz Aleksandrije ln je verjetno delal po Kleopatrinih navodilih, šepetal na uho: »Dokler živi Oktavlan, tl zvezde ne prisojajo prvega mesta, temveč njemu. On te bo zasenčil-Tvoj duh je nezdružljiv z njegovim.« Toda Oktavljln mož je bil sedaj za mir. Odložil je celo svoj odbod v Azijo, da bi prlsostvo- Eglptovskl bojni vozovi, ki jih je Izumil In uvedel kralj Thut-Mose III., lz trinajste vladarske rodovine, so v tedanji način vojskovanja prinesli revolucijo, kakor jo je v moderno vojskovanje prinesel tank ln pojm bliskovite vojne. Pod njegovima dvema prednikoma je bila tedaj že ogromna egiptovska država slabo vladana. Kraljevi veljaki so zlasti v Siriji čisto odrekli pokorščino. Zato Je Thut-Mose sklenil kaznovati najprej te. Petnajstega maja 1178 pred Kristusom Je egiptovska armada plonlla s Karmelsklb višav na sirske armade ter Jih z novim načinom vojskovanja v trenutku zmedla ln pognala v beg. Thut-Mose III., Je preziral vsa dotedanja vojna pravila ln oblike ter je v tej bitki prvič uporabil bojne vozove, ki so dali egiptovski armadi veliko gibljivost ln JI omogočali nagle premike. Kralj je drvel na čelu svojih bojnih vozli. Tl vozovi so bili delani močno, toda so hlll zelo lahki. Imeli so precej široka prožna kolesa ‘ln dolge ost, da jih Je bilo mogoče uporabljati na vsakem ozemlju. Bojni voz tega egiptovskega kralja nima oklepa ali kakih obrambnih priprav. Njegov namen je le ta, da da lokostrelcu podlago, s katero lahko spušča smrtni dež svojih puščic na nasprotnika, ki se premika peš. V tej bitki ln tudi še pozneje je vsak vojak bil sam svoj voznik In bojevnik. Pozneje Je posadka štela dva moža: voznika ln strelca. Faraon Thut-Mose je sam vodil nič manj kakor osemnajst bojnih pohodov v azijske pokrajine ln s svojo novo vojno tehniko povsod zmagoval. ga namestnika Decldla Saza le Lablenova vojska obkolila, ga ujela ln uhila. Najvažnejša maloazijska mesta so se lz strahu podvrgla zavojevalen. Antonius sl ni mogel prikriti, da M vse sličllo begu pred sovražnikom, ako v takšnih okoliščinah zapusti Vzhod, toda morila ga Je nestrpnost, da bi Izvedel natančneje n dogodkih v Italiji In da bi tam svoj položaj zopet utrdil. Potem je sklenil ponovno osvojiti Izgubljene pokrajine. Srečanje med Antoni jem In njegovo ženo je v Atenah poteklo bučno In viharno. Trlnmvlru je bilo takoj jasno, da Jo Ful-vla nemire v Umbriji In zaroto proti Okt a« vlju spletla samo zaradi tega, da bi svojega soproga Iztrgala Iz Eglpčanklnlh rok, ker Je računala, da ho ob takšnih vesteh prisiljen zapustiti njeno rivallnjn In odpotovati v Rim. Srdrtl Antonius Je Izgubil oblaat nad seboj in besuel od jeze. LJubo- ovdovela: bila je lepa In čednostna ženska, pametna ln trezna, katero je brat zelo ljubil, čeprav sta bila otroka različnih mater. Tudi Antonius je bil vdovec. Tako ni bilo nohene ovire. Senat je Oktavljl dovolil Izjemo glede predpisanega žalnvalnega časa. da bi se zakon mogel takoj skleniti. Po rimskih zakonih se Je vdova smela poročiti vnovič šele deset mesecev po smrti svojega moža. Nenavadno Izjemno dovoljenje dokazuje, da so prijatelji trlumvlrov zato hiteli, ker so hoteli na levov vrat natakniti zlato verigo. Kleopatrin ljubimec ni mogel odkloniti, da bi posta) svak svojega tovariša Oktavljo, poznejšega cesarja Augusta. ki se je odslej najraje nazlval »Cezar Ortavlanus«. Ker je srečno prestal ncvnrnost, v katero ga je bila spravila Fulvla. In mn Je bilo prijetno pri srcu, da mu Oktavlan ni znmeril sovražnosti. katere je zagrešila pokojnica, je ter drugimi deželam) so bile žive In obsežne. V petnajstem stoletju pr. Kr. je v deželo Punt oh somatski obali, da bi odondod dobila sadike mire za vrt boga Amona. Klika nam kaka sprejem egiptovskega oboroženega poslanstva, k| Jo priplulo na velikih ladjah, ter svojevrstna MvalUča prebivalcev v tej pravjHnl deželi. T r g o v s kraljica Hnt-Shepsud poslala prTO val sestanku na rtiču MIsenum. Ta razgovor, ki Je Seztn Pompeju za pet let zago. tovll posest Sicilije lil Sardinije, naj bi za bodoče odstranil s sveta vsak povod za novo vojno. Oktavlan je spravljivo stališče svojega svaka poplačal z drugimi koncesijami. Herod je medtem prispel v Rim, da bi obiskal svojega pokrovitelja. Oktavlan ga jo Antoniju na ljubo sprejel prijazno In velel senatu, naj ga prizna za judovskega kralja. Herod se Je hvaležen ln pomirjen zopet odpeljal: sedaj ko so Rimljani vnovič z orožjem nastopili proti Pa-korusu In Perzijcem Je smel zanesljivo upati, da sl ho prestol v Jeruzalemu zopet In za zmerom utrdil. Konec 1. .1} pr. Kr. se Je Antonius končno odpeljal Iz Rima. katerega ni poslej videl nikoli več. Vzel Jo s seboj Oktavljo, pa ne da bi jo peljal prav do Azije, marveč da bi JI razkaznl Grčijo. Z njo jo ostal skoraj vso zimo v Atenah, Grki so visokemu paru, ki Je združeval moč In ugled dveh poglavitnih članov trlnmvlrata, veličasten sprejem. Neštevllne so bile slovesnosti, ki so jih Atenci priredili v čast gostov. Antonius. k| sl Jo hll v Egiptu kot predsednik Javnih Iger pridobil že veliko Izkustvo, ni mislil, da hi bilo pod njegovo častjo, ako hi v grškem ogrinjalu ln atlšklh čevljih stopil dol na tekmovališče In dni znamenje za začetek. Ta neprisiljena prilagodljivost domačinskim običajem ga je naredila neznansko popularnega. Da hi se oddolžil za poklone, ki so Jih dali njemu In njegovi ženi. Je povabil atensko meščane na pojedino, ki je bila dogodek zase. V Aleksandriji se je hll naučil, kako Je treba takšne gostije pripravljati, a s svojo mojstrsko go-stlteljakn umetnostjo al je osvojil srca prav vseh. V Atenah ga Je dohitela- vesela vest, da Je Ventldlus Perzijcem zadal težak poraz In Jih prisilil, da so morali z vso naglico začeti Izpraznjevatl skoraj vse zasedene rimske pokrajine. Takoj po pristanku v Clllcljl se je Vcntldlju posrečilo, da J® Pre~ trgal zveze med Lahtcnom In princem P®" korom, sinom perzijskega krnlja. Potem J® obe vojski točeno potolkel. Lablenus sc J® mogel rešiti 1® z begom In Je preoblečen prispel do Cipra, toda tam ao ga prepoznali In otoški regent Demetrlos ga Je dal umoriti. Pakorus Je Junija 1. S8. pr. Kr. še enkrat poskusil z naskokom, toda Tentšdlui ga Je spretno Izvabil v past ln ga potolkel v drugo. Pakora so mrtvega našli na bo-Jlščn. To, je hll po toliko vojnih letih prvi primer, da se Je Rimljanom posrečilo per-zljsko vojsko potolči na odprtem polju. D® takrat so doživljal) le poniževalne poraze. (Dalje prihodnjič-) 1 i HUGO WAST 11 DOSEDANJA VSEBINA: V Doloresu. anten tinski gorski vasici. ki njen mir in pošteno življenje motijo samo lahko-miselni letoviščarji iz Buenos Airesa, iivi vdovec German Ca-stillo s sinom Antoniem in hčerko Kino. lepo kakor breskov cvet. liina je laroiena z hratran cem Fabianom. V otroških letih pa se Je nezavedno zaljubila v Miiriiela. rnzvajoneira sina boirato mestne rodbine, a katerim »ta se skupaj igrala. Zilaj čuti. da se je to otroSko nasrnjen.ie razvilo t močno, dnsl brezupno ljubezen. Ko pride pomlad. Rina nepotrpežljivo pričakuje. ali »e bo to pomlad vrnil iz mes^a neusojeni izvoljenec njeneira srca. In pričakovanje ee ji izpolni. Ljubezen, ki se je porodila v otroikih letih, jo zajame s tako silo, da si ne ve pomagati. Nič manjši nemir kakor Rine se poJaSča ob vsem tem Fabiana* njenega zaročenca, ki mora k vojakom Ker si ne ve pomagati drugače. se poniia pred Miituelom in ea prosi, naj te čase, ko ho on pri vojakih, pusti Rino pri miru. Miguel mu ob. ljubi, hkrati pa ta prošnja v njem vzbudi tekmovalne željo: kaj če bi dekle le skušal dobiti! 7.0 na.iledn.il dan prelomi besedo, dano Fabianu, ter obiSče Kino na domu, kraju tolikih mladostnih spominov za oha. Fabian se e težkim srcem poslovi od Rine ter odide k vojakom zr dolgi dve leti. Fabianova mati hoče poslati hčerko Mario, nevesto Rininoira brala Antonia, služit v mesto. Župnik don Filenion jo prego- varja, naj topa ne stori, ter ji pripoveduje, kakšno življenje i'n kakšna usoda čaka dekle v mestu. , Don Filemon je dobro poznal živin- *-eta, s katerimi je oial, eato se ni dal niti za trenutek varati. Žilavi materni pohlep je hotel vreči hčerko v nevarne prigode. Župniku je bilo zmeraj zelo hudo, kadar je kaka mestna rodbina odpeljala gorjansko dekle za deklo. Bilo mu je, ko da bi ti meščani izpulili cvet, ki ga je pn sam gojil v teh gorah in katerega je n^el tako za svojega kakor vrt, ki se je širil okoli njegove hiše. Ko je odhajal, je srečal Antonia, katerega je zelo imelo, kakšen uepeh je rodil posvet, ki ga je župnik imel z Marijino materto. »No, gospod župnik,« ga je nagovoril Jn se odkril, »kaj že greste?« »Tako je.« »Ali ste govorili z njeno materjo?« »Da.« »Pa z njo?« »Z njo boš govoril ti, če se ti zdi. Toda če ne. boš imel več sreče ko jaz, ji vzemi vsaj^podlOgttza S<*dlc),; da ti ti e bo ušla na konju . .« To mu :e dejal nekam robato, Ro-' batost je izvirala iz''ftjegovis slabe vbije, ^i se ga je bila polotila. Vzpodbodel je mezga ter v skoku odjezdil. Antonio je poiskal Mnno. Doma ne more * njo govoriti kai obširno in med Štirimi očmi, kakor bi rad Zakaj torej ne bi šla tja do tolmunčka? Dekle ie bilo za to in je reklo: »Ob desetih bom ondi, ko pojde ®ama zdoma.« In tako je Antonio zavil do skrivnostne, sveže hladnice v soteski. Srce mu je na moč utripalo. Se nikdar ni čutil tolikšnega raTburjenja. Dolgo je čakal ter gledal vodo, kako )e tekla in se premikala 6 skoraj neslišnim žuborenjem. Na odlomljen! veji je kakor košek viselo ptičje gnezdo. Gospodarji zračnega bivališča so glasno utripali s perutmi •antti, ki iih ni videl, skoraj vrh glave. Ko je slikal, da ie zaškripal pesek, je J*dignil glavo in dušo mu ie prevzela hvaležnost. Videl je Marino, kako gre proti njemu ^ lepa in nežna. Zazdelo se mu je, da B® bi nikdar mogel imeti rad nobene Mauser Karel: Argentinski roman druge Če bi se tudi kaka mestna gospodična ponižala do njega ter mu ponudila svojo ljubezen, bi jo odbil, zakaj pri nobeni ni našel take zdrave, kmečke lepote kakor pri svoji nevesti. »Draga moja!« je vzkliknil, vstal ko bi trenil ter iztegnil roke proti njej. Ona se je rokam ognila. »Sem mislil, da te že ne bo ...« »Saj bi me skoraj ne bilo. Klicali so me, naj grem pomagat. Toliko reči moram še urediti, da je joj...« »Torej boš šla, kaj?« »Da,« mu je odgovorila veselo. Antonio je bil žalosten. Dekle ga je začelo kregati: »Antonio, v vaši hiši ste vst žalostni. Oče se zdi kakor hud pes, Fabian nikoli ne pokaže rob v smehu, Rina, ki je tako dobra, živi kakor v sanjah, ti, ki si do-zdaj bil še vesel, si prav tak kakor vsi drugi« »Kaj hofeš, Toda ne morem biti vesel, če ti odhajaš « »Saj ni za zmeraj.« »Nič zato, a meni se zdi, da je za zmeraj. Zdi se mi, da me boš v mestu pozabila; da se ne boš nikoli več vrnila, če se pa boš, se boš drugačne volje in drugačnega vedenja. Jaz pa. ki sem siromak, te ne bon* mogel tedaj več imeti rad, saj boš potem taka kakor prava gospodična.« Dekle se je veselo nasmehnilo: »Tepček!« je reklo ter mu vrglo v obraz drobno jagodo, ki mu je padk z veje v roko. »Seveda, tepček. A kaj naj storim ... Ne vidim, kaj naj bi iskala v mestu, in ne vidim, kaj boš kot dekla pridobila .. « Besedo dekla je izgovoril z zelo čudnim glasom, kakor da ga oeče na jeziku »Tu fi bila kakor golobica z gora. Rila si sirota, a bila si svobodna. Če je človek šel po poti mimo vašega doma, je že od daleč vedel, da si domc, ker te je slišal, kako poješ. V mestu ne boš več pela in ne boš svobodna. Ti, ki nisi vajena, da bi ti kdor koli zapovedoval, boš morala tam biti vsem pokorna. In kadar boš žalostna, ne boš imela žive duše, ki bi te tolažila. Ker si lepša kakor gospodične, pri katerih boš, te bodo zavidal^.« Antonio je te besede povedal z zagonom. Njo je to malo užslostilo, vendar se je nasmehnila ob misli, da bi jo mogle gospodične zavidati »In potem,« je rekel Antonio ter zlomil nekai vejic, ki jih je bil odlomil v soteski, da bi se poiniril, »nič ne veš, kakšni so bogatini! Dosti jih bo rinilo ra. tabo, a ne zaradi tega, da bi »e poročili s tabo. Marsikateri ti bo bolj povšeči kakor |az, četudi te ne bo imel teko rad, Pa' boš'pozabita Mine.« »Ne!« je nežno ugovarjala. »Nikoli!« »Zdaj praviš tako, potem pa te bo sram žen!na, ki je siromak. Glavo ti bodo natrpali s sanjarijami In ko bo kateri izmed niih dobil, kar bi rad .. « Glas se mu je zlomil v vzdihljaj. »... te bo zavrgel kakor kuhinjsko cunjo.« Maria je umolknile. Zdrava kri ji je pordečila lica,, ki so bila zagorela kakor zrelo žito. Oči je imela pobešene. Z nemirnimi rokami je trgala rumeno cvetje z akacijeve veje, ki jo ie bila odlomila ob kraju poti. »Ti misliš, da sem malo prida!« je na-zadnie rekla. »Ne, draga duša, mislim, da sl poštena in dobra, kakor tudi si. Toda bo-iim se. Siromaki imamo Ja’ostno usodo. Kadar povzdignemo oči k bogatinom, je zmerai napak « Molčala sta naprej. Ona je tako kakor prej uničevala cvet za cvetom, on pa jo ie gledal in jo požiral z zaljubljenimi očmi. V mečici svojih nežnih tiše* je imela majhne uhane c ponarejenimi kam- Temna noč V tesnem prostoru se je širil nezno-smrad, ki ga ozka podstrešna okna, ^prav so bila odprla, niao mogla izseku- Kakor guusen črv je grizel v nos- • Zunaj je bila oblačna no!. Široki, ninl grivasti oblaki so ne kopičili nad jinajnair,i *n le v trakovih jasnega neba krm °Pa:£'t' redke zvezde in lunin a«, ;ec* *** i° s*kfll sl‘ozi grmade kakor ct«l, ukrivljen nož. » . Nad ledeno barako je visela otopela '°8t kakor vrba žalujka nad pozabijo-Ulm grobom. dn„«y l<0,u za pregrajo sedeli koman-im ln Profesor Petelin. Roke so Dr na Ženo in otroka, morda na zadnjo °> morda na grob, ki ga bo prekril. Sir Var‘nkpc je sedel v kotu. Čokat, a ie K'i° Brivasto glavo in močno čeljustjo n" Podoben zvezanemu medvedu. Vratih i 80 m" hile nabrekle in mišičaste kakor z vozli posule. (Odlomek.) Rekarjev Francč je na pol ležal na pol sedel poleg njega. S temnimi očmi se je zazrl v strup, kjer je revna petrolejka .. .risavala ozek krog. Tako ozko je bilo zdaj tudi njegovo življenje. Premišljal je. Z žice zvezane roke so ga bolele, prepotene noge so ga pekle in bil je neizrečeno lačen. Tatn doma v kamrici leži hlebec domačega kruha, na podu v košu so že prva odpadla jabolka. Se umreti bo moral lač«>n. Da bi mu vsaj kdo porinil cigareto med razpokane ustnice in mu jo prižgali Potlej s« se mn misli pretrgale. Ozare so mu legle pred oči, trudni lati so Be razpotegnili do lesenega zidu in Irena z jerbasom je prihajala po poti, Zlati lasje »o ji silili izpod rute, sončen dan Je trepetal nad dolino. »Vode bi prosil,« je obrnil glavo Žuraj, in stražar, ki Je hodil ob pregraji, je za čas obstal v svoji hoji. Kakor da se je nazadnje vendarle odločil, je stopil k vratom In zahteval vode. Prinesli so Je pol škafa in mlad, bled fant Jo Je vlival skozi ustnice žejnih poveljnikov. Zunaj se je pričelo bliskali.’ Ozki ognjeni trakovi so zdaj pa zdaj zagoreli skozi okna in ugasnili. Oddaljeno grmenje Je bilo podobno rožljanju verig v globoki podzemeljski ječi, France se jo vzravnal in vrgel glavo nazaj. Rad bi še kaj Ireni sporočil, toda kako. Sicer pa, kaj bi ji Imel še povedati? Da je mislil ostali doma na gruntu. Saj bo ostal. 25n večno. Ne samo na Oza- M JAVORNIK ni. To je bilo prvo darilo, ki ga je bila dobila od njega Kamenčki so se lesketali kakor pravi, ker jih ie skrbno gladila. V njenih počesanih laseh, v njeni čisti jopici, katere tenko platno se je od dihanja narahlo dvigalo, v vsem je bil poseben čar. »Zakaj greš?« ji ie dejal znova. »Zakaj ne ostaneš tukaj, pa bi se lepo vzela, še preden bi prišla pomlad? Dve njivi koruze imam V štirinajstih dneh bi na bregu soteske lahko naredil domačijo. Tam ie dosti drevja Ob grdih dneh veter do tja ne seže. Tam bi mirno živela. Imam majhnj čredo, za katero bi skrbela. Soteska ni daleč od poti, ie pa skrita, tako da nama nihče ne bi kradel koz. Ob nedeljah bi skupaj hodila k maši. Prodajalci s polnimi torbami lepih reči prihajajo prav do naše hiše. Prišli bi tudi tia v sotesko, pa bi ti kupil vsega, kar bi si poželela, zlata moja.., Zakaj ne ostaneš?« Dekle je žalostno zmajalo z glavo. »Zdaj ni več moči!« »Zakaj ne?« »Mama ne more ir zagate. Gospa Concha ji je plačala dolg. katerega je imela pri donu Davidu. Kje naj dobi denar?« Fant je obupano zamahnil e roko. Dekle ga je ljubeče pogledalo... »Saj vidiš, ni moči. Po vsem, kar si mi povedal, bi tudi sama rada ostala ...« »Oh, siromak sem, vendar bom tisti denar že kje dobil,. « »Ne, ne! Mama ga ne bi nikoli marala.« »Je pač tako usojeno!« je zamrmral vdar.c Poljubil jo je na oči in fo nežno pritegnil k sebi, potem io je pustil, da je odšla. Sam je spet sedel na vlažni kamen ob studencu. Kadar ga je pozneje čez dol^e čase objela huda žalost in se je spomni! nanjo, jo je v spominu videl vedno tako, kakor jo je videl ta dan. Svetlo obleko je imela tesno pritegnjeno okoli vitke postave, glavo pokrito z belim robcem, ki ji ni docela zakrival nalahno pozlačenih las. Oči je imela sinie kakor laneno cvelje. Iskrile so se ji in se svetile. Njen obraz je bi! vesel, postava nežna in pravilna. Vsa je bila sveža, nedolžna, gibka, zakaj notranja radost, katere je bila polna, je sijala iz nje, se spreminjala v gibe, v ljubkost, v svetlobo.,. To noč je ob uri, ko so zapeli petelini in so še vsi ljudje spali, ediel zdoma proti vasi,, zavij čez ppt ter sedel na ograjo ob malem prekopu, nekaj korakov od Magdaienine hiše ....... i« Luna -je * nebar oblivala vse stvari s svojo otožno lučlo: vas, ki je spala, zapuščeno pot, kjer je šclestel pozlačeni drobni pesek, in belo pokopališče, ki je ležalo v bregu spokojno kakor zapuščeno taborišče. Trije ali štirje bori so «e s temnim madežem svojega gostega ijličja odražali od svetle sinjine na obzorju. Antonio bi se bil od Marije rad poslovil » podoknico. Kakor skoraj vsi gorjanci je enal brenkati na kitaro. Njegova umetnost je bila preprosta, toda je vrela sama iz srca. Ko je sedel na ograji, je godalo uglasil. Zabrenkal je bežen uvod, potenj pi ubral eno od tistih narodnih pesmi, ki so privrele ljudstvu naravnost iz srca. Morda so bile neokretne toda bil* so pristne kakor vonjave s polia. B‘la je ena izmed tistih pesmi, ki človeka spremljajo celo v merili vitezi v jeklenih oklepih in se včasih odpravljali proti jugu na Sicilijo, v Napoli ali k'božjemu grobu v Palestini; kako so tu na grmadi zažgali junaško Devico Orleansko. Iz Normandije so pluli drzni domači sinovi nai tvegane ribolove alt razts-kdvali ter se naseljevali v nepoznanih deželah od Nove Fundlandije do Antarktika ter prav do skrivnostnega Južnega morja. Normani so tu gradili silne trdnjave, gosposke gradove, stolnice in opatije v posebnem »noirman^emc slogu, slikali, pesnikovali. pisali in igrali. Saj morda poznaš kako ime v dolgi vrsti normawkih veljakov v umetnosti in znanosti; Pous«in. Millet, Pierre Corneille, Alain Chartier, Malherbe, Flaubert, De Maupassant... Toda Normandija ni samo sanjala o svoji imenitni davni preteklosti. Skozi Cherbourg in Le Havre sta do nedavnega tekli dve glavni gospodarski in kulturni odvodnici in dovodni-ci zlasti proti vsemu zahodnemu svetu. Skozi ti pristanišči so med nepreglednimi procesijami izseljencev in lovcev za srečo šli po svetu tudi naši pletenih, slamnatih stolčkih ter vzklikali razgretemu in openjenemu konju, ki je na dirki zmagal, hkrati pa kot bogovi in boginje razkazovali lepoto svojih »izvirnih« oblačil. Ta svet se je v resnem vojnem času razkadil, kakor da bi ga bila prepodila čarovniška palica.-’ Ostale pa so bele apnenčaste čeri in peščene obale, za katerimi se raz- dobro poznaš francoski slovar, boš v občevanju z navadnimi kmeti ali obrtniki često v hudi zadregi. Neki jezikovni veščak je naštel okrog 5000 besedi, tuje, a so 1 i. ČeDrav Zanimiv posrled na gosto naseljeni St. Malo. klo, bo s presenečenjem lahko ugotovil, da se Normandijcem še danes po vna-njosti pozna, da so nordijskega rodu. V nasprotju s pravim črnolasim francoskim tipom so ti ljudje plavolasi in sinjih oči. • Kakih trideset milj jugozahodno od Vira, na meji med Normandijo in Bretagno, kraljuje največja naravna znamenitost in najlepši obrežni spomenik srednjega veka — čudoviti Mont Saint Michel. To je otok iz gamita, otok, čigar obrežje je dolgo komaj nekaj nad tisoč metrov. Obdajajo ga velikanski okopi in stolpi, hiše pa nekam rastejo proti kamenitemu vrhu, na katerem stoji starodavna opatija, posvečena nadangelu Mihaelu. Saint Michel je pol dneva otok, pol dneva pa polotok. S celino ga namreč veže posebno dobro grajena cesta, ki je ob plimi pod vodo. Sploh pa igra naravno usihanje in naraščanje vode ob Rokavskem prelivu posebno važno vlogo. Voda .namreč kar vidno narašča ob plimi, usiha pa tako naglo, da se domačim ribičem ni treba preveč truditi za manjše ribice, rakce in školjke, ki jih najdeš na pretek na vsakem trgu v severni Franciji. Morda te bo pot zanesla v znameniti Bayeux. Kraj poznamo iz zgodovine, ker je povezan v Viljemom Osvojeval-cem. Njegova slava pa je šla v svet posebno po imenitnih preprogah, ki so jih doslej pošiljali v druge dežele. Nekje ti bodo kopazali osem in petdeset prizorov vojaških dejanj Vil j. Osvoie-valca, ki so po barvah se danes čudovito sveži, ker so na poseben način vtkani v platno. Strokovnjaki sodijo, da ga ni kraja na svetu, kjer bi izdelovali lepše in trajnejše preproge. _ Toda vse normandijske peste peljfcjo v Rouen. Rouen, »got6ka prestolnica ne-kdanje kneževine, kjer je »vsak spomenik knjiga, vsak kamen pa spomi- St. Lunalre je zanimiv morak) Jeziček, kjer se leto za letom zbirajo mnoilce turistov. Tu naJdeS ie mnogo spomenikov Iz {asa od 11.—II. stoletja. Tudi ta slika zgovorno priča o neprlstopnostl normandijske obale. teza zelena in prijetna dežela bogatih žitnih polj in pašnikov, sadovi)jakov, lepih kmetij in toplih ter prijetnih vasic, kjer je večina hišic kritih še s slamo. Povsod pa griči in doline, Posebna cesta spaja St. Malo s St. Malo veljal aa otok. Mesto prostora. nemški »tief«. Potem imamo dvoje imen, ki se danes posebej omenjata v vojnih poročilih: Barfleur pa Ilarfleur. Končnica »fleur« ni v zvezi s francosko »cvetico«, marveč izvira i>z normanskega »fliot« ter pomeni majhna reka. Takih primerov krajevnih imen, ki kažejo na severni izvor, je nešteto. Normandijci so po značaju dobrodušni in zelo pošteni ljudje ter imajo silno razvit čut za družabnost. Vendar pa najdeš na njih neke poteze, ki se od francoske čudi močno razlikujejo. Tako je na primer kar znano, da ti Normandijec na kako vprašanje redkokdaj odgovarja z jasnim »da« ali »ne«. Vedno bo prej pretehtal, kam meriš z vprašanjem in kaj bi bilo najbolje odgovoriti. Če ga boš vprašal: »Ali so jablane letos dobro obrodile,« boš iribližno dobi) takle odgovor: »Za dobro .etino ni preveč dobro, toda za slabo letino še ni preslabo!« Skratka, Normandijci so ljudje z zelo razvitim salomonskim pravnim čutom, kar kaže tudi njihovo zanimanje za vse zakonske iu upravne odredbe, tako da jim je nekdo dal ime »naravnih francoskih pravnikov«. To strogo značajno potezo pa omili in zabriše njihovo veliko nagnjenje do — jabolčnika! V tej pijači se Normandijcu ogreje domišljija in vzbuja čut za premeteno in duhovito šalo. Kdor se zanima za njihovo pore- Fe nek«. Bolj kakor arhitektura in staro-žitnosti, ki jih je polno v tem starem mestu, tujca privlači spomin na devico Normandijska narodna noša. — čeprav lepa stara oblačila umikajo sodobnim, i"1 le danes vldtš ob sejmih ln praznikih n« deželi. Orleansko, ki so jo tu sežgali na grmadi-Njen duh še vedno plava nad mestom-ker je mesto po veri okoliških kmetov obsojeno zaradi tega, ker je »spet padlo v iste zmote«. Kakih osemdeset milj od Rouena se vijuge široke Seine zravnajo in stekajo v morje. Morje pomeni mornarje W mornarji često pomenijo Normandije®-Krmarjenje in veslanje; napenjanje jader in nastavljanje; mrež so vsakdani? opravila, ki so že Normandijcem v krvi, kakor da bi se s tem znanjem rodili-To kaže, da so podedovali pristne last* nosti svojih prednikov. Še celo potem, ko so se naselili v Franciji, jih je bilo med Normandijci lepo število, ki so venomer- hlepeli po novih doživljajih ter iskali srečo onkraj morja. Star krčmar v Bretagnljl. Bretand so ] Zanimiv tu v tlv jlh Je pa Ukor toliko Sehrlftleitat • nredoik; Mirka Jamnik / Heraoigeber • l*d»jat*IJ: Ini Jule Sorti* / FBr die Ljud.ka tiskarna • ta Ljudsko tiskarno: Joie Kramar« / Dr*dn«i»«, sprava is thkarna; Ljabljana, Kopitarjeva ft. Telefon« 10-41 do i0-0$ I Rokopisov ne vračamo > Mesečna naročnina 6 Urt u inozemstvo 12 lir.