DOLENJSKI LIST
Št. 5 (828)
Leto XVII.
NOVO MESTO, četrtek, 3. februarja 1966
V TOREK ZJUTRAJ SE JE OBRNILO!
Moped gre na Senovo!
Devettedensko delo .več kot 60 pošt v 9 občinah je v torek dopoldne preseglo naša pričakovanja: samo ta dan smo dobili 495 novih naročnikov, »rekord proge« in vseh naših dosedanjih akcij pa je postavil 29-letnl Feter Gabrič,- pismonoša pošte Senovo, ki nam je v torek zjutraj prinesel nič manj kot 357 naročilnic novih naročnikov!
S tem pa se je obrnil tudi vrstni red 9-tedenske-ga tekmovanja naših naj-prizadevnejših sodelavcev. Čeprav je pošta Leskovee v zadnjih 2 tednih poslala nad 100 novih naročnikov, je pošta Senovo zadnje dni napela vse sile — in njen uslužbenec Peter Gabrič si je priboril prvo posebno nagrado letošnje akcije — moped COLIBRI TOMOS, ki smo ga namenili zmagovalcu.
Vrstni red najboljših pi-smonoš v 2-mesečni akciji:
g; Peter Gabrič, Senovo — je sam pridobil 479 novih naročnikov in dobi kot Posebno nagrado moped;
BB Franc Avguštin iz Le-skovca je pridobil 295 naročnikov — dobi kolo;
■ Franc Stare iz Krškega je pridobil 174 naročnikov — dobi kolo;
H Anica Roštohar, poštna uslužbenka iz Leskov-ca, je pridobila 145 naročnikov — dobi 30.000 starih dinarjev posebne nagrade;
■ tov. Glavan iz Dobr-niča je pridobil 116 naročnikov — dobi 25.000 din nagrade;
B Tone Gorenc iz Mirne peči je pridobil 83 naročnikov — dobi 20.000 din nagrade.
Med najboljše so se uvrstili še: Jože Zupančič, Trebnje, — 79 novih naročnikov; Stane Majzelj, Velika Loka — 68, tov. Rozman iz Mirne peči — 62, Jože Kernc, Trebnje — 59 novih naročnikov itd.
Vsem, tudi tistim, ki so nam poslali samo enega novega naročnika, prisrčna tovariška zahvala za zgledno sodelovanje! Predvsem po vaši zaslugi, tovariši pismonoše, je naš domači tednik danes spet dosegel redno tedensko naklado 24.490 izvodov in se tako še bolj utrdil kot najbolj množično tiskano sredstvo obveščanja na našem področju.
Uredništvo in uprava Dolenjskega lista
Vreme
OD 3. DO 13. FEBRUARJA
Do 5. februarja sorazmerno toplo vreme. Okrog 6- februarja ohladitev s Snežnimi padavinami in nastop mraza. Ponovne snežne padavine pričakujemo med 11. in 13. februarjem.
Dr. V. M.
Zmagovalec Peter Gabrič: »Še 50 jih bom pridobil za naš domači tednik!«
Predstavniki Češkoslovaške v gosteh v krški občini
Predzadnjo soboto je obiskal Krško in Kostanjevico kot gost predsednika občinske skupščine Krško inž. Franca Dragana in predsednika občinsekga odbora SZDL Petra Markoviča generalni konzul češkoslovaške JOSEF PAVLIČEK s soprogo in v spremstvu upravnika češke besede v Zagrebu tov. Jakoba Jakobčiča.
Gostje so si najprej ogledali Krško, nato so obiskali atelje kiparja Vladimira Stovička, na kar so šli v Pleterje. kjer so si ogledali znamenitosti samostana in pozdravili priorja dr. Josipa Edgarja. Popoldne so obiskali kostanjeviški grad in si ogledali Formo vivo, nato pa še Gorjupovo galerijo
in šolo v Kostanjevici, kjer so predstavnika^ bratske ČSSR pozdravili šolarji in mu izročili majhno darilo. Josef Pa-vliček se je otrokom zahvalil za sprejem in jim podaril vrsto knjig s področja češke zgodovine, književnosti, umetnosti, telesne kulture in zemljepisa.
Prisrčnega srečanja so se udeležili tudi akademski kipar Vlado Stovičck, književnik Jaroslav Stoviček, direktor Delavske univerze Slavko Smerdcl, upravnica Valvasorjeve knjižnice Marjanca Ur-šič, predstavnik Turističnega društva v Kostanjevici Jože Jankovič in ravnatelj galerije in šole v Kostanjevici Lado Smrekar.
18111 dolarjev 2a Mokrice
Mokriški grad bo postal do konca 1966 z mednarodnim posojilom sodoben turistično gostinski objekt
Grad Mokrice pri Brežicah hitijo preurejati, še letos v jeseni bodo grajski prostori popolnoma prenovljeni, na novo bodo uredili kanalizacijo, vodovod, centralno kurjavo, okolico gradu, konjušnico, hipodrom, taborni prostor ob ribniku in še nekaj drugih stvari. Kreditna banka v Celju je odobrila za preureditev gradu 750.000 dolarjev s 7 odstotno obrestno mero na 15 letf talko kot za preureditev Rogaške Slatine. O osnutku pogodbe so se že pogovorili, načrti za preureditev, ki bodo veljali blizu 9 milijonov S dinarjev, pa bodo narejeni do
19. in 20. febr.:
srečanje smučarjev gradbincev
19. in 20. februarja bodo v Cr-mošnjicah na Dolenjskem IV. republiške zimskošportne igre gradbincev Slovenije. Za to republiško smučarsko srečanje se je doslej prijavilo okoli 150 tekmovalcev iz vrst 21 gnilbinskih kolektivov Slovenije, črmošnjice so z smučarsko vlečnico, ki od letos redno obratuje, veliko pridobile, pa tudi slalomska in veleslalom-ska proga ter proga za smuške teke so odlične. Itepubliška smučarska srečanja v črmošnjicah pomenijo, da se tudi dolenjska smučišča uvrščajo k onim na Gorenjskem in na Pohorju, kjer so se doslej odigravala vsa pomembnejša smučarska tekmovanja.
konca marca. Investitorja sta: Gostinsko podjetje grad Mokrice in ObS Brežice, projektant pa Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani.
Nase "področje bo s preureditvijo gradu v Mokricah pridobilo pomemben turistično-gostinski objekt. %
UlllllllllillliHIIM
Drnovo: 3 mrtvi in 5 v bolnišnici
Včeraj se je okoli 9. ure pripetila na avto cesti Ljubljana—Zagreb pri Drnovem huda prometna nesreča: 3 potniki so mrtvi, 5 pa so jih odpeljali v bolnišnico. Opcl-rekord ZG-360-81 je peljal proti Ljubljani po levi in se zaletel v Fiat 1100 LJ-407-16, ki jc peljal proti Zagrebu. Voznik rekorda Miloš Šušinič jc mrtev, prav tako 1 potnik, Id je šc neznan, v fiatu pa je obležal mrtev Stanislav Gosar, pomočnik direktorja podjetja za obnovo tirnega materiala iz Ljubljane. Iz rekorda so odpeljali v bolnišnico 2 potnika, iz fiata pa tudi 2 in voznika Marjana čoša. Vzrok nesreče je bila najbrž megla.
Književnik Borko odlikovan
V prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani je bil nedavno odlikovan slovenski književnik, prevajalec in publicist Božidar Borko. Visoko odlikovanje — zlato medaljo I. stopnje z lento in diplomo — mu je izročil generalni konzul ČSSR Josef Pavhček. ..
Presenečenje leta: SENOVO -
še 357 novih naročnikov!
V torek zjutraj spremenjen »vrstni red najboljših pismonoš« iz 9 občin: Peter Gabrič s Senovega se je s skupno zbranimi 479 novimi naročniki nepričakovano povzpel na vodilno 1. mesto in kar za 76 naročnikov prehitel dosedanjega »dolenjskega prvaka« Jožeta Topolovška iz Brestanice, zmagovalca iz decembra 1963
Nasmejan in malce v zadregi je stopil v torek zjutraj v pisarno naše uprave. Tovariši -cam je ponudil veliko kuverto, sam pa je ves namuzan skromno dejal:
— še nekaj sem jih prinesel ...
»Nekaj« pa je bilo nič več in nič manj kot 357 podpisanih novih naročilnic za Dolenjski list, ki jih je tovariš Peter Gabrič v zadnjem tednu zbral na Senovem in v okoliških vaseh!
— Kako je šlo, tovariš Gabrič? smo ga radovedno povprašali, saj nas je njegov izreden uspeh zares prijetno presenetil.
— Najboljša reklama je DOLENJSKI LIST sam! Ljudje ga imajo izmed vseh časopisov pri nas najraje. Tu živijo ljudje iz raznih dolenjskih krajev, poznajo veliko ljudi in zlasti jim ugaja, ker toliko pišete iz vseh naših občin! Skoraj ni kraja, da ne bi bil od časa do časa zajet v Dolenjcu/ to pa imajo ljudje radi. Seveda, največ berejo pa iz krške občine, ki ima spet svojo stalno stran v listu! Zato se je list ljudem priljubil in ko smo ga delih po hišah, je marsikdo dejal: »Naročil ga bom! Jaz tudi!« Potem sem se kar lotil zbiranja naročnikov; po službi — kapo na glavo, pa hajd od človeka do človeka . . . Kako, s silo? Ne, s silo pa nikjer! Samo z lepo besedo! če bodo vsi ostali? Seveda, kaj pa mislite — ljudje so resni in nas pismonoše dobro poznajo, mi pa nje. Kogar sem zdaj pridobil, ta bo tudi ostal zvest Dolenjcu, to vam povem! če jih bom še kaj dobil? Upam da — še kakih 50, morda že v prihodnjih tednih. Kaj ljudje od lista še želijo? Da bi objavljal še več novic iz našega kraja. No, zdaj imamo tudi mi stalnega dopisnika, pa bo šlo, sem prepričan ...
Tako se je razvnel simpatični 29-letni pismonoša Peter Gabrič s Senovega v torek zjutraj v naši upravi. Odkar se je leta 1959 vrnil iz JLA, je na priporočilo tov. Karla šter-bana, takratnega predsednika občine Senovo, začel delati na domači pošti. Rad je pismonoša, čeprav je to naporno in odgovorno delo.
Kar naprej pa se mu je samo smejalo — kaj tudi ne! V 8 tednih nam je pridobil 122 novih naročnikov, zadnji teden pa kar 357 — rekord, ka-
kršnega ne pomnimo! Pozimi 1963 je pismonoša Jože Topo-lovšek iz Brestanice zbral 403 nove naročnike; menih smo, da ga zlepa ne bo nihče prekosil. Pa ga je — kolega s Senovega, ki ga vtidite na levi fotografiji, posneti v torek zjutraj na Dolenjskem listu v Novem mestu.
Ponosni smo na take aktiviste Socialistične zveze in tako vnete, vsestransko prizadevne poštne uslužbence domačega področja!
T. GOŠNIK
Najbolj množični smučarski tečaj na Dolenjskem je bil te dni končan na terenih na Kosovih njivah v Novem mestu. Brez padcev seveda ni šlo. Kaj več o tečaju na 20. strani današnje številke (Foto; I. Zoran)
Kar 768 novih naročnikov se je od 26. do 31. januarja 1966 še pridružilo našim rednim bralcem! 9-tedensko tekmovanje pošt našega področja je doseglo svojevrsten rekord: zbrale so 4460 novih naročnikov ali po občinah:
BREŽICE:........ 427
ČRNOMELJ:....... 243
KOČEVJE:........ 167
KRŠKO:......... 1358
METLIKA:........ 138
NOVO MESTO:...... 806
RIBNICA:........ 105
SEVNICA:........ 363
TREBNJE:........ 586
Razne pošte v SRS in SFRJ: 20]
Inozemstvo:....... 66
Pustni karneval
v Brežicah ...
Karnevalska sekcija turističnega društva v Brežicah pripravlja pisan karnevalski program za pusta. V času od 20. do 24. februarja bodo tradicionalne prireditve: javno objavljanje po mestu in okolici, pustni parlament, ki ga bo prenašal tudi radio Brežice in karnevalski sprevod z vizualno kritiko.
...in Metliki
Za pustno nedeljo pripravljajo moiliški »gadje in belouške« z vso svojo vrhovno in poclložniiško »zalego« velik spektakel: Krištof Kolumb bo »odkril« metropolo metliške črnine. Mesto bo odeto v cehovske in druge zastave, vhode v Metliko bodo čuvali posebno izbrani, oddelki, pa tudi sicer bo mesto kakor prerojeno. Več o tem berite danes in v prihodnjih tednih na 12. strani našega listal
PRED VI. KONGRESOM SZDL SLOVENIJE
ODBOR NI VSE!
»Grem na Socialistično zvezo,« slišimo dostikrat.
Pri tem mislijo na občinski odbor. Seveda pa ta še vedno ni občinska ali krajevna organizacija, temveč le njen organ! Socialistična zveza so vsi njeni člani.
Kar nekako v meso in kri nam je že prešlo, da si pod vodstvom predstavljamo celotno organizacijo. Nekaj tega nam je ostalo iz časov, ko so vodstva največ pomenila, posredno pa to tudi kaže, da članstvo marsikdaj za delo Socialistične zveze še ni odločujoč činitelj.
Na nekem sestanku, kjer so nedavno tega govorili o novem načinu gospodarjenja s stanovanji, se je eden izmed navzočih obrnil k predsedniku krajevnega odbora SZDL: »Kaj pa pravi k temu Socialistična zveza?«
Menda ni bilo na sestanku nikogar, ki ne bi bil član Socialistične zveze. Vendar so menili, da edinole predsednik krajevnega odbora lahko pove, kakšno stališče ima o tem Socialistična zveza.
Zadnje pol leta, kar tečejo razgovori, kako naj bi delala Socialistična zveza v prihodnje, da bi se še bolj utrdila kot posebna oblika samoupravljanja, smo lahko neštetokrat slišali in brali različne zamisli, kako naj bi bila organizirana vodstva SZDL od krajevnega odbora do zveznega odbo-
Medobčinska skupnost za zaposlovanje
Občine Krško, Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje so ustanovile Komunalno skupnost za zaposlovanje, ki bo odslej uresničevala službo zaposlovanja v omenjenih občinah. Komunalna skup nost za zaposlovanje bo kot plod medobčinskega sodelovanja na večjem območju, za katerega je ustanovljena, laže smotrno zaposlovala delavce, kot so to delali dosedanji občinski zavodi. za zaposlovanje.
ra, da bi prišlo mnenje članstva bolj do veljave.
Doslej smo se zbirali na konferencah krajevnih in občinskih organizacij, na katerih smo izbrali krajevna in občinska vodstva. Ta so potem v imenu organizacije oblikovala stališča Socialistične zveze, obravnavala različne zadeve ter jih spet posredovala članom, da so se lahko po njih ravnali pri vsakdanjem delu. Občinski odbori SZDL so se navadno sestajali nekajkrat na leto. Zato tudi vedno niso mogli tekoče razpravljati o različnih zadevah, ki jih je prinašalo s seboj vsakdanje življenje. Včasih odbori niti niso obvestili članov o svojih stališčih. Najbrž bo tudi to eden izmed vzrokov, da vodstva niso bila vedno dovolj povezana s člani.
Tako v občinskih kot v krajevnih organizacijah so zadnja leta že čutili, da je odbor šibek, če ni naslonjen na članstvo. Zato so na različne posvete, razgovore in seje povabili tudi druge občane in ne le člane odbora. Posebno koristno je to bilo tam, kjer so povabili k razpravam tiste občane, ki na področjih, o katerih so govorili, tudi delajo in jih najbolj poznajo.
V dosedanjih razpravah o tezah za novi statut SZDL Jugoslavije so bila že izrečena različna mnenja, kako naj bi v prihodnje organizacija delovala. Vsa mnenja pa so soglasna, da je treba razviti tako organizacijo, v kateri bo čim bolj prišlo do^ veljave mnenje članstva* in ki bo onemogočala, da bi vodstva delala odtrgano od članstva.
Doslej smo na konferencah krajevnih organizacij izbrali delegate za pbčin-sko konferenco, na njih pa zastopnike na republiškem aH zveznem v kongresu. To je imelo svoje dobre in slabe strani, člani so neposredno volili delegate za občinsko konferenco, toda v občinski odbor so prišh lahko tudi taki člani, ki bi jih v
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Pretekli ponedeljek je ameriški predsednik Johnson dramatično stopil pred kamere in mikrofone ter oznanil ameriškemu narodu in vsemu svetu, da se je odločil nadaljevati bombardiranje Severnega Vietnama. Odgovornost za to je skušal zvrniti na Hanoi, češ da v 37 dneh premora ni pokazal pripravljenosti na pogajanja.
V govoru preko radia in televi-zije je Johnson poudaril, da so bila brezuspešna vsa prizadevanja ameriške vlade in drugih prijateljskih in nevtralnih držav, da bi Hanoi nanja pozitivno odgovoril. Povedal je še, da je bil premor veliko dalj. ši, kot pa so skraja predvidevali in pristavil, da se je to zgodilo, ker so ZDA »spoštovale tiste, ki so govorili, da bi daljša prekinitev bombardiranja utegnila zbuditi nova upanja v mir«. Toda po Johnsonovem mnenju je druga stran izpričala le svojo nespravljivost in odpor. Zno-va je zatrdil, da je ameriški cilj doseči mir v Vietnamu, da so se ZDA kljub obnovljenemu bombardiranju vedno pripravljena pogajati in sploh je bil njegov govor mešanica groženj, češ da ho »ameri. ška moč vseeno na voljo tistim, ki se bore proti agresiji«, in besed o miroljubnosti ZDA. Podčrtal je še, da so »ZDA pazljivo odmerjale zgolj vojaške cilje pri bombardiranju«, ni pa zatrdil, da bi se to dogajalo tudi v prihodnje.
Tako smo spet tam, kjer smo bili pred božičem. Pravzaprav se je položaj celo še bolj zaostril, kajti ta čas se je izkrcalo v Vietnamu še več ameriških vojakov, možnosti širšega zapleta vietnamske krize pa postajajo veliko bolj realne. Na dnevni red prihaja vse tisto, kar
so govorih ves ta čas ameriški strategi pa četudi je sami ameriški vladi jasno, da z bombami niso dosegli nikakršnega vojaškega uspe-ha. »Na smrt me je strah, da se Američani približujejo svetovnemu atomskemu spopadu«, je dejal v zunanjepolitični debati ameriškega kongresa senator Church. In to je tisto nedognano, kar najbolj skrbi ves svet.
ZNOVA BOMBE NA DR VIETNAM
Kako si lahko potlej razlagamo tako imenovano ameriško mirovno ofenzivo, ko so Johnsonovi odpo. slanci obleteli domala ves svet in ko so povsod, in to prav povsod naleteli na isti odgovor: »Izhod iz krize so samo pogajanja. Odločno smo proti temu, da bi obnovili bombardiranje DR Vietnama.« Vrh tega pa so celo v ZDA čedalje bolj prepričani, da vojaško ni mogoče zmagati v Vietnamu in je lahko vietnamska vojna zgolj uvod v vojno širšega obsega. Nadaljevanje vojne ni torej nič drugega kot zgolj uničevanje premoženja in ljudi, kar pa sodi, kot povsem upravičeno ugotavljajo komentatorji, v kategorijo čistega zločina.
Neenara pa je treba res pritrditi mnenjem, da v Hanoiu niso izkoristili diplomatskih prednosti, ki bi jih imeli, če bi s preudarno potezo
razkrinkali ameriško »mirovno akcijo«, ki je po vsem sodeč ostajala zgolj pri besedah.
Vest o obnovi bombardiranja so sprejeli po svetu z veliko skrbjo. V Moskvi poudarjajo, da so začeli Američani bombardirati prav ob obnovi razorožitvenih pogajanj v Ženevi, kar bo spet zaostrilo odno. se med Sovjetsko zvezo in ZDA ter se s tem zmanjšujejo možnosti za to, da bi v Ženevi dosegli kakšen viden napredek. Vse to gre v škodo iskanjem, kako zmanjšati napetost na svetu in omejiti oboroževalno tekmo. Takšni so torej že neposredni rezultati take odločitve VVashingtona.
Natanko takega mnenja je tudi predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata VVilliam Fulbright. Poudaril je, da vojna v Vietnamu zastruplja odnose med ZDA in Sovjetsko zvezo, hkrati pa utegne postati ta vojna huda ovira za zgraditev Johnsonove tako imenovane »velike družbe«. Meni, da človeštvo ni pripravljeno prenesti še ene vojne, niti vojne z uporabo konvencienalnega orožja, kakršna je v Vietnamu, kaj šele atomske vojne, ki bi pomenila katastrofo, kot je dejal Fulbright.
Tisti, ki kritizirajo Johnsonovo politiko v Vietnamu, tudi naglaša-jo, da resolucija, ki jo je bil izglasoval kongres leta 1964 in ki daje predsedniku pravice do izrednih vojaških ukrepov, ni dala Johnso-nu pravice, da zabrede globoko v azijsko vojno. Seveda ta kritika vladne politike ni tako močna, da bi bistveno vplivala na odločitev kongresa, kaže pa vendarle razpo. loženje, ld ga ustvarja nevarnost za razširitev vojne v Vietnamu.
krajevni organizaciji odklonili, če bi razpravljali o njih. Zadnje leto so sicer občinski odbori običajno dali krajevnim organizacijam v pretres ljudi, za katere so menih, da bi prišli v poštev za občinski odbor. Vendar pa so člani neposredno lahko kaj malo vplivali na sestav občinskega odbora.
Ponekod predlagajo, da naj bi občinska vodstva SZDL v prihodnje sestavljalo le nekaj ljudi, ki bi pripravljah konference in posvete, nanje pa naj bi pošiljali svoje zastopnike krajevne organizacije, društva in različni samoupravni organi. To bi omogočilo da bi občinska organizacija sprejemala sta-
lišča vsakokrat v drugačnem sestavu, če bi, denimo, razpravljala o šolstvu, bi na tak posvet ali konferenco poslala svoje zastopnike krajevne organizacije, to je take občane, ki se s šolstvom ukvarjajo. Razen tega pa bi na posvetu ali konferenci nastopali člani različnih samoupravnih organov, ki delujejo na področju šolstva. Na takih konferencah bi sodelovali predvsem tisti, ki delujejo na obravnavanem področju. Stališča Socialistične zveze bi tako tudi najhitreje prišla med članstvo, razen tega pa bi se vsak udeleženec take konference poprej verjetno pogovoril tudi z drusimi občani.
Drugi spet predlagajo, da naj bi občinska in krajevna vodstva ostala tako organizirana kot so bila doslej, s tem, da bi pogosteje sklicevali posvete in razgovore ter tako širili krog članstva, ki bi sodeloval pri oblikovanju stališč.
Teze za novi statut Socialistične zveze so v razpravi. Že do sedaj je bilo o njih mnogo različnih mnenj, še več pa jih bo najbrž v prihodnje, ko se bo razprava še bolj razši rila. Čeprav organizacijska oblika ni bistvena, vendar pa je od nje tudi odvisno, kakšna samoupravna razmerja se bodo razvijala v tej naši najbolj množični organizaciji.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
■ TEZE O DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSIH V DRUŽBENIH SLUŽBAH. Pred nekaj dnevi so objavili teze o družbenoekonomskih odnosih v družbenih službah in s tem odprli javno razpravo o problemih s tega področja. Teze med drugim ugotavljajo, da v družbenih službah nekoliko zaostaja izpopolnjevanje socialističnih družbenih odnosov na načelu samoupravljanja in delitve po delu.
O vsebini tez je prva javno spregovorila Lidija šentjurc, predsednica komisije za pripravo kongresnega gradiva o družbenih službah. Med drugim je poudarila, da so ustanove in storitve družbenih služb postale široka in neodtujljiva pravica naših občanov. Zato so se tudi dalj časa ohranila pojmovanja, da te pravice zagotavlja socialistična država bodisi kot federacija ali republika bodisi kot komuna. V sldadu s tem so uporabniki sredstev, ki jih dajemo v te namene iz proračuna, ravnali z njimi, kakor da bi ne bila njihova. To seveda ni prav. Z družbenimi sredstvi je treba ravnati, kakor da so naša, kar v resnici tudi so.
L3 PRISPEVEK ZA UPORABO ZEMLJIŠČA. Ko je Mestni svet Ljubljana glasoval o predlogu prispevka za uporabo mestnih zemljišč, je vsakdo ugibal, kakšen bo rezultat glasovanja, ali bodo člani mestnega sveta upoštevali voljo občanov. Pri štetju glasov so ugotovili, da je 25 članov glasovalo proti odloku, 10 za, medtem ko so se štuje člani mestnega sveta vzdržali. S tem je predlog odloka za letos odložen. Taka je bila tudi volja občanov. Na večini zborov volivcev so namreč menili, da je predlog slabo pripravljen in da občani, ki bi morali
plačevati od zemljišča, nimajo zagotovila, da bodo s temi sredstvi zares pravilno in dobro gospodarili.
m GOSPODARSKA ZBORNICA SRS ZA KOPRSKO ŽELEZNICO. Na seji upravnega odbora gospodarske zbornice SRS so obravnavali gospodarstvo v letu 1966. Mimogrede so se dotaknili tudi vprašanja koprske železnice. Menili so, da bo treba storiti vse, da bi zagotovili potrebna sredstva in
TO SO NAŠA SREDSTVA
letos nadaljevali z gradnjo koprske, te za slovensko gospodarstvo tako pomembne železnice.
H USTANOVNI ZBOR JUGOBANKE. V Beogradu je bil ustanovni zbor Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino. Udeleženci so v razpravi poudarili potrebo, da postanejo v prihodnje odnosi med Jugobanko in njenimi partnerji enakopravnejši. Izmed 354 ustanoviteljev so izvolili izvršni odbor in druge organe banke. Izmed predstavnikov slovenskih soustanoviteljev so izvolili za podpredsednika izvršnega odbora direktorja celjske cinkarne inž. Draga Čeha in za pomočnika generalnega direktorja Nika Kavčiča. Od skupne vloge v sklade Jugo-hanke je 10,5 odstotka vpisanih pri podružnici v Ljubljani.
■ GENERALNI URBANISTIČNI PLAN LJUBLJANE. Mestni svet je nedolgo tega sprejel generalni urbanistični plan glavnega mesta Slovenije. S tem pomembnim dokumentom je sklenjeno obdobje poglobljenih priprav, študij, kritik in tudi široke javne razprave. Z planom bodo usmerjali nadaljnji razvoj slovenske metropole tja do leta 2000.
■ OBISK IZ ROMUNIJE. Na štiridnev nem obisku v Jugoslaviji je bil visoki romunski gost predsednik vlade Ion Gheorghi Maurer, ki se je pogovajal s predsednikom ZIS Petrom Stambolićem o nadaljnjem poglabljanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Romunijo. Visoki gost je bil tudi na obisku pri predsedniku Titu na Brionih.
Bi BOLJŠA PRESKRBA DOMAČEGA TR-GA. Letos bomo uvozili za 256 milijonov dolarjev blaga za osebno rabo. Od tega bomo porabili za nakup živilskih proizvodov 170 milijonov dolarjev. Z uvozom tako velildh količin blaga bomo znatno izboljšali preslcr-bo domačega trga.
■ NAJVEČ IZVOZIMO NA VZHOD. Po zadnjih statističnih podatkih o izvozu in uvozu v lanskem letu je odpadlo največji delež izvoza na Vzhodno Evropo (42 odstotkov). V Zahodno Evropo smo izvozili 36,9 odstotka, v Azijo 9 odstotkov, v Afriko 4,8 odstotka, v Srednjo Ameriko 1 odstotek in v Južno Ameriko 0,4 odstotka celokupne vrednosti izvoženega blaga. Pri nvozu je narobe: največ (39 odstotkov) smo uvozili iz dežel Zahodne Evrope.
D KONGRES ITALIJANSKIH KOMUNISTOV — V Kimu Je bil te dni deveti kongres Italijanske komunistične partije. Za general-nega sekretarja so znova Izvolili Luigija Longa. Na kongresu so se zrcalila različna stališča do najpomembnejših vprašanj Italijanskega delavskega gibanja, šlo je za program partije v sedanjem obdobju boja proti vladi levega centra, glede sodelovanja z drugimi gibanji v Italiji in tudi glede notranjega življenja v partiji. Zmagalo je stališče centralnega komiteja, da je treba oblikovati »novo večino« in ustvariti enotno delavsko stranko.
B POPOLNA PREPOVED britanskega izvoza v Kodezijo. Pretekli teden je britanska vlada prepovedala vsakršen izvoz v Južno Rodezijo. Doslej se je prepoved omejevala v glavnem le na dobavo orožja in petroleja Smitho-vemu režimu. Nekateri britanski optimisti zato že zatrjujejo, da se Smithov režim ne bo mogel obdržali dlje kot do marca.
E3 V IIULLU JE ZMAGAL LABURIST — V severnem Hullu so bile nadomestne volitve, na katerih je laburistični kandidat odnesel veliko zmago. Kljub temu pa premier \Vilson še ne kani razpisati volitev. Nekateri namreč sodijo, da bi bil zdaj pravi čas zanje, ker bi si laburisti povečali večino v parlamentu. Zdaj imajo namreč komaj dva glasova večine.
m LETALSKA NESREČA PRI BREMENU — Letalo zabodno-nemške družbe Lufthansa je strmoglavilo tik pred pristankom na bremenskem letališču. V njein je bilo 12 potnikov in 4 člani posadite- Nihče ni preživel nesreče. Med ponesrečenci je tudi osem plavalcev — članov Italijanske državne reprezentance.
f5 BOMBE SE NISO NAŠLI — Kot smo že poročali, sta ob španski obali trčili ameriški vojni letali: bombnik, ki je nosil atomske bombe, in letalo-cislerna. — Bombnik je tik pred trčenjem odvrgel atomske bombe v morje in so jih vse doslej iskali. Tri so našli, dveh pa ne.
H BUDNOST PO DEKRETU — V Cilu je navada, da gredo državljani popoldne počivat. To pa se včasih zavleče tudi v noč. Da bi v deželi povečali produktivnost, je vlada prepovedala popoldansko spanje.
d POMOTA — Britanskemu visokemu komisarju v Zambiji so sporočili, da bi storil najbolje, če bi precej odpotoval iz dežele. — Zgodilo se je namreč, da je ta Visok] komisar poslal zamb'jskc-mu notranjemu ministru ni? kaj važno obvestilo. Ta minister pa je debelo pogledal, ko je pismo prebral. V njeni namreč visoki komisar kritizira člane zairbijske vlade — poročilo pa je bilo na* menjeno Londonu.
ODGOVORNA VLOGA KOLEKTIVOV PRI REELEKCIJI
Vrata zapreti ali odpreti?
Razpis delovnega mesta smo poznali v praksi že do zdaj, čeprav je reelekcija nov pojem. Dosedanje razpise smo objavljali ob upokojitvah direktorjev, ob reorganizacijah ali likvidacijah podjetij, če je bil direktor ali kak drug vodilni uslužbenec disciplinsko odstranjen z delovnega mesta, če je prišel navzkriž z zakoni in podobno. Razpis v pogojih reelekcije pa je nekaj drugega: tu se že srečujemo z obvezno, uzakonjeno zamenjavo direktorjev in vodilnih uslužbencev, ki jo uresničujejo delovne organizacije na 4-letno obdobje.
Čeprav so bih prvi razpisi v zvezi z reelekcijo objavljeni šele prejšnji mesec, je na voljo nekaj ugotovitev. Zelo malo je razpisov, na katere ne bi bilo prijav. Več prijav je na razpise manjših delovnih organizacij, manj pa na one večjih delovnih organizacij. To je razumljivo, saj so pogoji v prvem primeru manj zahtevni. Zelo malo pa je prijav ah pa jih sploh m na razpise delovnih organizacij, ki so v težavah. Nekatere delovne organizacije ne orno gočajo prijavljencem oziroma kandidatom vpogleda v gospodarsko stanje podjetja in se pri tem izgovarjajo na poslovno tajnost. Zelo malo je primerov, da bi podjetja nudila kandidatom gradivo, iz katerega bi lahko presodili, ah so ah pa niso sp isobn:
Invalid dela in ortopedski dodatek
Ortopedski dodatek je pra-tvica, ki jo uveljavijo vojni invalidi, če to ustreza pogojem, ki jih predpisuje Zakon o vojaških vojnih invalidih in Temeljni zakon o invalidskem zavarovanju. S temi predpisi Pa ta pravica ni predvidena za invalide dela, zato ti ne morejo uveljaviti pravice na ortopedski dodatek.
za delo na razpisanem delovnem mestu.
Pogost je pojav, da se na prvi razpis ne prijavi nihče, na ponovnega pa pride več prijav. To pomeni, da se kandidati boje, da je novi direktor že »izbran« kljub razpisu in šele ob ponovnem razpisu spoznajo, da ni tako. Manj ali pa sploh nobenih kandidatov ni za razpise podjetij, ki imajo svoj sedež v manjših krajih, čeprav je po drugi strani v večjih središčih med brezposelnimi prijavljenih tudi nekaj strokovnjakov.
Naj omenimo še en pojav ob sedanjih razpisih, ki je vreden obsodbe. Nekateri kandidati so odstopili že po imenovanju, ker so šele takrat zvedeli za delovne pogoje in za višino osebnih dohodkov, pa se z obojim niso mogli strinjati. Nizki osebni dohodki nikakor ne smejo biti nekakšen način zaščite pred reelekcijo ali pa morda taktika za odbijanje bolj sposobnih ljudi!
Ko zamenjujemo dosedanje direktorje, ne smemo pozabiti, da je večina izmed njih vodila naše delovne organizacije v najtežjih dneh. Vodili so jih dobro in nemalokrat so prav zavoljo njihove osebne prizadevnosti kolektivi uspešno previhanli mnoge viharje! Tega ne smemo pozabiti in zato je treba tem tovarišem, v kolikor nimajo pogojev za upokojitev, poiskati ustrezna delovna mesta. V mnogih primerih bo bo težka naloga! Pogovoriti se je treba, kdo naj .bo tisti, ki bo našel dosedanjim direktorjem ustrezno zaposlitev.
Po veojh delovnih organizacijah bi lahko uvedli delovna mesta strokovnih svetovalcev, na katera bi lahko namestili marsikaterega izmed dosedanjih direktorjev. Po drugi strani pa moramo takoj poudariti, da bi bilo zelo slabo dosedanjega direktorja ob reelekciji samo za-
JANEZ PENCA, dipl, inž, gozdarstva: 3
GOZDOVI, KMETJE IN GOZDNO GOSPODARSTVO
Biološka amortizacija bo zaračunana po naslednji tabeli:
Za en neto kubični meter za domačo porabo zadržanega lesa vplača lastnik gozda, ki ni kmet, biološko amortizacijo:
Vrednostni        Listavci, Li^vf> razred: din tennicmies cirva
din din
I. 4352 3195 1524
II. 3882 2813 1342
III. 3.411 2500 1193
IV. 2941 2171 1035 V. 2470 1823 870
VI. 2008 1476 y 104
Za en bruto kubični meter za domačo porabo zadržanega lesa lastnik gozda, ki ni kmet, vplača biološko amortizacijo:
Vrednostni Iglavci     Listavci: AB  Listavci: C
Razred: din din din
I. 3700 2780 1326
II. 3300 2447 1168
III. 2900 2175 1038
IV. 2500 1889 900 V. 2100 1586 757
^JVL 1700 1284 612
Gozdno gospodarstvo ima pri gospodarjenju z gozdovi, ki so zasebna last, enake dolžnosti, kakor JJh ima pri gospodarjenju z gozdovi družbene lastni-g-s' GosPoclarJerije pa obsega poleg gojitve in izkori-
canja gozdov, gradnje in vzdrževanja gozdnih cest
n Poti tudi promet z lesom.
. Les, ki ga lastnik gozda ne uporabi za svoje da"e*VJSko gospodarstvo in gospodinjstvo, sme od-sevrt V Promet torej samo gozdno gospodarstvo, Pan •2 ODvez0' da lastniku povrne ceno lesa na SSsfc s*ro^e za vloženo delo in pa da v sklad prisp      amortizaciJe za vsak mJ vplača določeni
radi ljubega miru preimenovati v strokovnega svetoval ca. S tem bi naredili medvedjo uslugo sami sebi, saj bo prej ah slej prišlo do sporov in napetih notrajnih odnosov. Strokovni svetovalec je samo ena izmed možnosti!
Pozabiti ne smemo še nečesa: večina direktorjev, ki jih bo zajela reelekcija, so udeleženci NOB. To so ljudje, ki so sodelovali v revoluciji in v prvih letih izgradnje oblasti ter porušenega gospodarstva. Niso imeli potrebnih šol, toda z bogatimi političriimi, organizatorični-mi in življenjskimi izkušnjami ter z vztrajnim delom so nadomestili šole, ki jih niso imeli. V vseh takšnih primerih moramo biti zelo obzirni! Ne pozabljajmo, da imamo opravka z živimi ljudmi, ki so veliko prestali in velko prispevali!
Delavke se priučujejo, stroji so naročeni
Konfekcija LISCA bo 5. februarja odprla nov obrat na Senovem — Kolektiv bo letos štel 800 člarTov — Najpomembnejše naloge v letu 1965: priučeva-nje na novo zaposlenih delavk, specializacija v tujini, opremljanje obratov, povečan izvoz — Ustvarjena vrednost bo dosegla 4 milijarde 400 milijonov
starih dinarjev
Konfekcija LISCA bo 5. februarja slavila pomemben gospodarski uspeh z otvoritvijo novega obrata na Senovem. Investicije za izgradnjo tega objekta in strojno opremo so doslej veljale 73 milijonov starih dinarjev. Podjetje bo spet zaposlilo novo delovno silo in ženam na Senovem in v okolici je to zelo dobrodošlo. Število zaposlenih se bo z vključitvijo senovškega obrata povečalo na 800.
Podjetje LISCA ima zdaj kar dvoje novih obratov, saj je od otvoritve obrata v Sevnici preteklo komaj nekaj mesecev. To nalaga kolektivu povečano skrb za vzgojo novih kadrov. Tega se v LI-
Družbena zemlja ni za najem
Družbena zemljišča, s katerimi gospodarijo kmetijske organizacije, načrtno urejamo in dosegamo na njih vedno večjo proizvodnjo. Tudi zemljišča, ki so v lasti zasebnih kmetov, so po večini vzorno
Glasoval proti odloku skupščine
Področni odbornik s Smed-nika je na seji ObS Krško 27. januarja oporekal razvrstitvi smedniškega konca v II. proizvodni okoliš, češ da je 200 ha travnikov zamočvirjenih. Pojasnili so mu, da razvrstitev v proizvodni okoliš ni odvisna od kvalitete zemlje, pač pa od oddaljenosti smedniškega konca od trga, od cest in prometnih zvez in od možnosti za strojno obdelavo. Smednik bo še letos obiskaJa komisija, ki bo tamkajšnja zemljišča po kakovosti zemlje razvrstila v bonitetne razrede (najbrž v 7. in 8. razred), nakar bodo davščine kmetov nižje. Smed-niški odbornik je kljub takšnemu pojasnilu glasoval proti odloku.
obdelana. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z gospodarjenjem na zemljiščih v družbeni lasti, ki so bila dana v najem posameznim zasebnim kmetovalcem.
Takšnih zemljišč ni težko spoznati, saj so res zelo slabo obdelana. Pa ne samo to: preko njih so nemalokrat speljana nova pota poleg starih, že utrjenih poti. Zaraščena so z grmovjem, da niti ne govorimo o sadovnjakih in vinogradih, ki so v glavnem že propadli.
Ta zemljišča so za kmetijstvo skrite rezerve, ki bi jih bilo treba čimprej izrabiti. Treba bi bilo torej tista, ki so v družbeni lasti, pa ležijo izven interesnih področij socialističnih obratov in ne bodo prišla v pošte v za zamenjavo pri arondaciji, dati v dolgoročni zakup kooperantom. Morda bi kazalo nekatera celo odprodati. Zasebnik, ki je vzel zemljo v zakup za daljše obdobje, bo z njo ravnal kot s svojo, saj se bo zavedal, da mu bo dajala samo leto ali dve, če je ne bo gnojil in v redu obdeloval.
M. Senica
SCI zavedajo in med nalogami za 1965. leto zelo poudar jajo skrb za strokovno izobraževanje, delavk. Nekaj nad 100 žena in deklet se bo to leto vadilo v spretnosti za šivalnimi stroji. Na specializacijo v tujino bo odšlo 50 delavk in zanje že urejajo vse potrebno za bivanje v inozemstvu. Priučevale se bodo v podjetju, s katerim vzdržu je LISCA pogo<#bene vezi za kooperaciijsko proizvodnjo več let.
Letos se je kolektiv odločil, da bo vložil velik del na-
1955 - 1965
porov v opremljanje svojih obratov. Stavbe stojijo, delavke že priučujejo, man;ka-jo torej le še delovna sredstva. V kratkem pričakujejo 23 strojev, pogodbe pa so že sklenjene za nadaljnjih 42 strojev. Za opremo bodo letos izdali 40 milijonov dinarjev. Vsa oprema je iz tu j ne.
Konfekcija LISCA namerava kupiti tudi avtobus za prevoz delavk iz oddaljenih krajev. Ta pobuda je dobila podporo celotnega kolektiva. Posebno z veseljem so jo pozdravile tiste tovariš i ce, ki jim bodo avtobusni prevozi skrajšali pot na delovno mesto in nazaj domov. Na delo
bodo prihajale manj utrujene, kar bo gotovo ugodno vplivalo na učinek pri delu.
LISCA na sejmu mode v Ljubljani
Domačim potrošnikom se je LISCA te dni predstavila na sejmu mode v Ljubljani. Na vprašanje, če so prikazali kaj novih izdelkov, je vodja komercialne službe tov. Franci Ogorevc odgovoril, da poskrbijo za nove izdelke vsako leto, da pa v podjetju zelo obžalujejo, da se ne morejo predstaviti potrošnikom z izdelki iz novih, kvalitetnejših materialov.
Izdelki take vrste so sicer v naših trgovinah že naprodaj vendar le v omejenih količinah. Izbira in založenost bi bila lahko mnogo večja, če bi uvozniki kupovali le material,'ne pa končnih izdelkov. V tem primeru jim ne bi bilo treba plačati vloženega dela v devizah in izdelkov bi bilo več. LISCA bi marsikaj lahko napravila, saj ima za nove materiale tudi primerne stroje.
Med nalogami leta ima izvoz pomembno mesto. Povečali ga bodo za 10 odst. Močno bo porasel tudi družbeni bruto produkt, po sedanjih predvidevanjih kar za 32 odst. Kolektiv bo torej ustvaril v tem letu za 4 milijarde 400 milijonov vrednosti v starih dinarjih. Ta številka dokazuje hitro gospodarsko rast, zasluge za takšen vzpon pa ima prizadevnost in discipliniranost slehernega č'ana. Osvojili so evropske norme pri delu in dosegli brezhibn i kvaliteto sešitih izdelkov. Pot, ki so jo zastavili, obeta, da bodo tudi sedanje načrte dosledno izpeljali.
J. TEPPEY

Komisija za odtujitev osnovnih sredstev pri
KMETIJSKI ZADRUGI ČRNOMELJ
razglaša po sklepu zadružnega sveta, da bo na upravi Kmetijske zadruge Črnomelj
JAVNA PRODAJA
naslednjih osnovnih sredstev:
I. V četrtek, 10. 2. 1966 ob 9. uri:
1. Poslovna stavba v Semiču št. 14 Izklicna cena nO.000 novih dinarjev.
2. Enostanovanjska hiša v Semiču z gospodarskim poslopjem in pripadajočim vinogradom Izklicna cena 48.000 novih dinarjev.
3. Roettclov vinograd
Izklicna cena 3.500 novih dinarjev.
4. Zemljišče nad »Klemenom« Izklicna cena 3.000 novih dinarjev.
5. Zemljišče »Nad škarpo« Izklicna cena 1.550 novih dinarjev.
II. V sredo, 23. 2. 1966 ob 9. uri:
1. Več traktorjev FERGUSON 35
2. Več traktorjev ZADRUGAR
Ogled traktorjev pri mehanični delavnici Kmetijske zadruge Črnomelj dva dni pred licitacijo. Vse informacije dobijo interesenti na upravi KZ Črnomelj. Ponudniki morajo pol ure pred dražbo položiti 10 varščine v blagajni Kmetijske zadruge Črnomelj ali pa bariran ček za isto vsoto.

Neutemeljeno sprejet otroški dodatek ie treba vrniti
V praksi se dogaja, da si kdo pridobi pravico na otroški dodatek, kasneje pa je ugotovljeno, da ta pravica te melji na napačnih podatkih. Po čl. 184 Zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja iz leta 1965 mora koristnik otroškega dodatka vrniti spreijeto vsoto, če je dodatek prejemal na osnovi netočnih podatkov in je vedel ah bi bil lahko vedel, da so netočni. Ali je bi-
Na novomeškem sejmišču bolj živahno
Kljub, mrazu je bil promet na ponedeljkovem sejmišču v Novem mestu znatno boljši. Od 539 naprodaj pripeljanih prašičkov je bilo 486 prodanili. Manjši so šli v promet po 11.000 do 17.000 starih dinarjev, večji pa so veljali od 17.500 do 27.500 din.
lo dejanje netočnih podatkov namerno ali nenamerno, oceni redno sodišče, če pride do spora glede povrnitve škode. Takšna ocena je odvisna od konkretnih primerov in okoliščin, vendar je malo verjetno, da bi tisti, ki je uveljavil pravico do otroškega dodatka, ne vedel ali da ni mogel vedeti, da so podatKi netočni.
550 prašičkov na brežiškem sejmu
*VV soboto, 29. januarja, je bil tedenski sejem prašičev v Brežicah živahnejši kot navadno. Rejci so pripeljali 520 prašičkov v starosti do 3 mesece in 30 v starosti nad 3 mesece. Prodali so 470 rilcev, starih do 3 mesecev s ceno 850 do 900 starih din za kg žive teže in 15 prašičev v starosti nad 3 mesece s ceno 500 do 550 za kg žive teže.
»SAMO PREKO NAŠIH TRUPEL«
»Zločin je, kar zahtevamo od otrok«
jih ne
Prihranili bi 5 milijonov, pa
»Zločin je, kar zahtevamo od otrok!« je na zadnji seji sveta za šolstvo pri občinski skupščini Kočevje poudaril Franc Volf, upravitelj osemletke v Vas — Fari. Učenci iz nekaterih obkolpskih vasi morajo vstajati že ob peti uri zjutraj, potem jih starši spremljajo uro daleč do avtobusa in nato se še uro (morda tudi več ail manj) vozijo do šole v Vas — Fari. Otroci morajo na pot ponoči, v dežju, mrazu, snegu ali pripeki. Precej bi šolarjem te težave olajšali (marsikomu ali morda vsem ne bi bilo treba hoditi pono: oi), če bi uvedli v osemletki v Fari eno-izmenski pouk. Pri vsem tem pa bi letno prihranili najmanj 5 milijonov din pri prevozu otrok. Zato pa bi bilo potrebno preseliti mlekarno KGP iz Vas — Fare v tri kilometre oddaljeno Petrino. KGP je menda na preselitev že pristalo, zagotovilo pa je tudi, da bo odkupilo vse mleko po ceni, ki bo odgovarjala kvaliteti mleka. Pridržuje pa si KGP pravico, da bo z mlekom delalo po svoji presoji: ga vozilo na Reko ali ga predelovalo.
Kljub vsem tem zagotovilom in sklepom, s katerimi so se. strinjali tudi odgovorni občinski organi, pa je mlekarna še vedno tam, kjer je bila. Menda se s selitvijo mlekarne ne strinja 3 do 5 ljudi iz Vas — Fare, ki pravijo: »Samo preko na-
ših trupel bodo šli mlekarski stroji iz Vas — Fare.«
Trmoglavost posameznikov niti ni opravičljiva, ker bodo stroje le preselili za 3 kilometre. Razen tega nekateri menijo, da so stroji že zastareli in malo vredni, pa tudi mlekarna dela pod zelo slabimi higienskimi pogoji in bi jo že zaradi tega morali zapreti.
Zahteva učiteljev in otrok je torej razumljiva in opravičljiva. Potrebno bi jo bilo le čimprej uresničiti.
... pa vendar skušajmo razumeti tudi drugo stran, ki — kot smo že ugotovili — v tem primeru nima prav. Kmetje v obkolpskih krajih so do preseljevanja strojev zelo nezaupljivi. Marsikje zveš, da so včasih, ko so imeli še zadruge, imeli po teh vaseh vsaj nekaj kmetijskih strojev. Potem so bile zadruge ukinjene oziroma so se združevale v večje, dokler niso bile vse združene v eno in še ta se je nato pripojila h KGP. S pripojitvami oziroma reorganizacijami pa so se selili tudi nekateri zadružni stroji, dokler niso iz Kolpske doline skoro povsem izginili. Tako govore danes ljudje, da so njihove stroje (stroje, ki so jih zadruge kupovale iz dohodka, ki so ga imele s prometom s kmeti) potem zvlekli nekam proti Kočevju in nekatere prodali menda celo privatnikom.
Gospodarjenje v stanovanjskih zgradbah
Kaj je delo zborov stanovalcev in kaj hišnih svetov?
KONFERENCA LOVSKE ZVEZE V KRŠKEM
Petnajst milijonov skozi puškino cev
Lovski turizem se obeta v Spod. Posavju razviti v pomembno gospodarsko panogo — Zelene bratovščine o gospodarjenju v loviščih, o skrbi za divjad in o sodelovanju lovskih družin
8. januarja se je zbralo v Krškem na uspeh lovski konferenci 53 delegatov iz 23 lovskih družin Lovske zveze Krško. Med gosti so bih tudi Mitja Vošnjak kot predstavnik Lovske zveze Slovenije, predstavniki Lovskih zvez iz Celja in Novega mesta ter najvišji predstavniki občinskih skupščin Brežice Krško in Sevnica.
Predsednik zveze inž. Vlado Jenko je najprej na kratko povzel ugotovitve pismenega poročila, ki so ga delegati dobili že prej, nato pa so v razpravi, ki je trajala polnih 5 ur, načeli vrsto perečih stvari. Vsekakor bo treba lovstvu kot pomembni panogi gospodarstva ob novem zveznem zakonu in osnutku republiškega eakona o lovstvu posvečati več pozornosti. Lovske družine bodo morale v bodoče kar se da umno gospodariti z lovišči, saj je prispevek v lovski sklad zvišan za 75 odst. Zelo je pomemben lovski turizem, s katerim je bilo na področju krške zveze ustvarjenih 15 milijonov starih dinarjev. Vedno več tujih lovcev prihaja v lovišča, privabljajo pa jih lepota naših lovišč ter gostoljubnost in vestnost naših lovcev, čeprav so tuji lovci odstrelili precej divjadi in perjadi, so tudi domačini prišh na svoj račun. Zveča si je veliko prizadevala za vzrejo divjadi, saj je bilo v razdobju 1963-64 izpuščenih v lovišča 2700 fazančkov in 198 eajcev, v obdobju 1964-65 pa 1800 fazančkov in 80 zajcev.
Lovski turizem je še posebej zanimiv tudi zavoljo tega, ker pade v čas, ko ni turistične sezone. Prav bi bilo, ko bi občinske skupščine z denarjem pomagale lovskim družinam obnavljati divjad. Družine pa naj se poslužujejo poslovnega sodelovanja v lovskih skupnostih, ki je cenejše in zagotavlja večji uspeh. Pohvalili so ustanovitev ob-
■ Kmetijstvo — druga najvažnejša gospodarska panoga
v občini — preživlja 43 odstotkov prebivalcev. Leta 1964 je kmetijstvo ustvarilo 17,6 odstotkov družbene proizvodnje ah 9 milijard 322 milijonov dinarjev. Od tega je družbeni sektor ustvaril 24,3 odstotka, 75,7 odst. pa zasebni kmetovalci.
činske komisije za lov in ribolov v Brežicah ter sklenili priporočiti ustanovitev takšnih komisij tudi v krški in sevniški občini- škodo, ki jo povzroča divjad, bo treba poravnavati sproti, lovci pa bodo še naprej gojili tovarištvo in zanimive lovske običaje.
Ker so z novim letom prenehale veljati odredbe Zakona o stanovanjskih odnosih, ki so se nanašale na upravljanje stanovanjskih zgradb, se bo moralo gospodarjenje in upravljanje s temi zgradbami prilagoditi novim pogojem. Pravzaprav se mora upravljanje prilagoditi načelom nove gospodarske reforme in resolucije o nadaljnjem razvoju sistema stanovanjske izgradnje. V okviru gospodarske rčforme so izdani štirje zakoni s tega področja, ki urejajo vprašanje in odnose glede upravljanja in gospodarjenja s stanovanjskim fondom in financiranje stanovanjske reprodukcije. Ti zakoni so pravni temelj za uveljavljanje reforme na tem področju.
Za kaj pravzaprav gre, kadar govorimo o gospodarjenju s stanovanjskimi zgradbami? Takoj je treba povedati, da so doslej utrjena štiri načela glede porabe in vzdrževanja stanovanjskih zgradb:
1. stanovanjske zgradbe upravljajo stanovalci in posebne organizacije za gospodarjenje;
2. stanovanjska zgradba izgubi status pravne osebe in postane del enotnega stanovanjskega gospodarjenja;
3. organizacija za gospodarjenje mora skrbeti za investicije in sprotno vzdrževanje zgradbe;
4. stanarina je osnovni činitelj ne samo preproste, temveč tudi razširjene reprodukcije v stanovanjskem gospodarstvu.
Veliko so govorih o prosto- Toda ta, z zvezno zakono-voljnem delu v- loviščih pri daj;o utrjena načela, so zgolj gojitvi divjadi, čuvanju lovišč, osnova, da se z republiškimi uničevanju roparic in zim- zakoni reši cel kompleks skem krmljenju.  Zajcev  je  vprašanj, zlasti če gre za or-
li stanovanjske zgradbe. V Srbiji je predvideno, da bo to zbor stanovalcev, ki bi ga sestavljali vse nosilci stanovanjske pravice zgradbe, v kateri stanujejo. Zdaj bo, kot vse kaže, uveljavljena neka novost: ne bo treba, da bi vse zgradbe imele hišne svete. Pač pa si ga bodo morale izvoliti tiste zgradbe, ki bodo imele nad 20 stanovanj. To pomeni, da manjšim stanovanjskim zgradbam ne bo treba imeti (Lahko ga bodo tudi imele) organa upravljanja v osebi hišnega sveta.
■ Kaj naj bi delal zbor stanovalcev kot »upravitelj« stanovanjske zgradbe?
Naj omenimo nekaj pomembne j šili nalog njegove bodoče pristojnosti: določal bo program sprotnega vzdrževanja zgradbe in odločal o uporabi sredstev za to vzdrževanje; odločal bo, kaj o sprotnem vzdrževanju stanovanjske zgradbe naj prepusti organizaciji za gospodarjenje; določal bo hišni red; presojal poročilo hišnega sveta; odločal o delih, za katera dajejo sredstva stanovalci
neposredno (uporaba skupnih prostorov, perilnic, centralna kurjava). Zbor stanovalcev bi imel svojega predsednika, izvoljenega za eno leto.
■ Ker v novem sistemu stanovanjska zgradba izgubi lastnost pravne osebe, bodo tudi pristojnosti hišnih svetov nekoliko zmanjšane. Zato bodo hišni sveti skrbeh za zgradbo v okviru pooblastil, ki jih bodo dobili od zbora stanovalcev. Naštejmo nekaj pristojnosti hišnega sveta: skrbeh bodo, da bo stanovanjska zgradba, skupni deh in naprave kakor tudi stanovanje, koriščeno tako, da se obvaruje škode in okvar; skrbel bo za uresničevanje programa o sprotnem vzdrževanju zgradbe. in za spoštovanje hišnega reda; zboru stanovalcev-bo predlagal letni program sprotnega vzdrževanja zgradbe m predračun za to vzdrževanje itd. Kot smo že omenili, bodo morale imeti hišni svet zgradbe z več ket 20 stanovanji. Svet bi naj imel najmanj tri člane, izvoljene za eno leto.
B. PETROVIČ
vedno manj, precej več pa je v loviščih smjadi, ki bo povzročala škodo.
OTON MIKULIČ
PISMA UREDNIŠTVU
Še enkrat: Hočemo dober kruh!
Tovariš urednik!
Ker smo bili peki v pekarni IMPERIAL, obrat Senovo, prizadeti z dopisom, ki ste ga objavili 6. januarja, vam nanj odgovarjamo. Mislimo, da je bila dolžnost dopisnika, da kruh vrne še isti dan v pekarno, da se mi prepričamo, če je bil res zažgan in imel neužitno sredino. Lahko vam razložimo nevšečnosti, kako prido do slabega kruha. Nekateri rudarji zgodaj zjutraj kupijo svež, večkrat še topel kruh. Zavijejo ga v papir, potisnejo v žep, kruh se stlači in se več ne more dvig?iiti. Zaradi tega so potem krivi peki, da je kruh težko užiten. Vsem ljudem se pa res ne da ustreči, kajti kolikor ljudi, toliko želja! Prav od tega rudnika pa mi dobivamo premog, ki je v zimskem času zelo slab. V njem je veliko kamenja. V senovški pekarni imamo trietažno peč in dve etaži ne dobita dovolj toplote, ker slab premog ne da plamena. Pozdravljamo vas z željo: borimo se za boljše — vi in mi!
Poslovodja pekarne Senovo: FERDO FABJANČIČ
Gasilci v Velikem Gabru pa taki!
Tovariš urednik!
Ko prebiramo razne nasvete po časopisih, lahko najdemo tudi zapisano, kako je treba shraniti orodje. Navadno ga popravimo in podmaže-mo. Drugače je pa to pri gasilcih v Velikem Gabru. Pri pisarni Kmetijske zadruge se nudi žalosten prizor. Že celo leto tiči gasilski avto poleg gnojišča, ne da bi ga kdo pre-
maknil. Ko smo prvič to videli, smo mislili, da je to zaradi stroge pripravljenosti. Ko po nekaj mesecih povprašaš o tem ljudi, postane jasno, da je to samo zanikrnost gasilcev. Če je avto za odpad, ga ni bilo treba kupiti, če je pa še kaj dobrega na njem, je treba drugače ravnati z družbeno lastnino.
Ker sem sam član gasilskega društva, pa ne gabrovske-ga, česar bi me bilo sram, mislim da je za tako ravnanje treba poklicati predsednika, poveljnika in orodjarja na zagovor. Slab gospodar je, komur leži okrog poslopja razmetano orodje, nikar pa kar avto. To dela celotnemu gasilstvu sramoto, družbi pa škodo. /
JOŽE STRUNA Log 8, p. Žužemberk
gane, po katerih naj stanovalci uresničijo svojo pravico pri upravljanju stanovanjskih zgradb. Zato zdaj republike pripravljajo zakonske predpise, ki se bodo nanašali predvsem na gospodarjenje in upravljanje.
Lahko vidimo, da bo republiška zakonodaja glavno pozornost posvetila organom, ki bodo neposredno upravlja-
LOVEC PA J AGA...
Lovci iz Spod. Posavja o svojih načrtih za leto 1966
Na nedavni konferenci lovcev v Krškem ni tekla beseda samo o odstrelu divjadi, pač pa so se lovci temeljito pogovorili predvsem o tem kako zagotoviti čimboljši razplod divjadi v gozdovih. V programu o delu zveze v 1966 je kopica stvarnih nalog posameznih lovcev in lovskih družin. Pozimi bodo krmili divjad, zgradili bodo čimveč remiz zanjo in v ta namen nakupili potrebna zemljišča. Tudi letos bo Lovska zveza Krško nabavila čimveč mladih fazanov in zajcev. Vse mlajše lovce bodo še bolj kot dozdaj pripravili na izpite. Pri odstrelu bodo kar se da čuvali mlajše srnjake, ki se obetajo razviti v dobre plemenjake. V programu vsake lovske družine enaj bo kinologija, lovci pa potrebujejo še več šolanih lovskih psov, ki bodo ocenjeni telesno in po veščinah, ki jih zmorejo. V vseh družinah bodo gojili lovsko strelstvo, šele nato pa bodo prirejali meddružinska in izbirna tekmovanja. Člane bodo točkovali po opravljenem delu, občni zbori družin in zveze pa bodo šele po sprejetju novega republiškega zakona o lovu.
O. M.
PIONIR gostoval v Mariboru in Celju
V okviru pripiav za republiško kegljaško ligo je Pionir gostoval v soboto v Mariboru. Srečal se je z odlično ekipo Konstruktorja, po moči peto v Sloveniji, na njihovem štiristeznom kegljišču. Ekipa Pionirja je nastopila v kompletni postavi ter se je zelo upirala domačinom.
V ekipi Pionirja so odlično igro pokazali Romih z 880, Barbič 850, Krušič 842 in Mrzlak z 841 kegljev. Tudi drugi tekmovalci Pionirja so bil solidni, saj so presegli 800 kegljev vsi tekmovalci: 2idanek 834, Rodi« 824, Hren 818, Legiša 812. Ekipa Pionirja je dosegla 6G81 kegljev. Konstruktor pa 6772.
Naslednji dan je ekipa Pionirja odigrala prijateljsko srečanje še v Celju z Ingradom v isti panogi 8 x 200. Tokrat je bil najboljši Legiša z 869 keglji; solidni so bili še: Mrzlak 849, Hren 835, R
814, Barbič 811. Krušič 793, slabša pa sta bila Zidanek z 762 in Romih z 757 keglji. Ekipno je Pionir desetci C490, Ingrad pa 6470.
To je bil zadnji nastop Pionirja pred republiško ligo; že v soboto in nedeljo tekmuje Pionir z Gradisom v Kranju in na Jesenicah. Želimo mu uspešen start v najkvalitetnejšem kegljaškem tekmovanju! (en)
Mladinsko šahovsko prvenstvo Zasavja in Posavja
Na mladinskem prvenstvu v šahu, na katerem so sodelovali mladinci trboveljskega in brežiškega kluba, sta zmagala Lenart Šetinc in Marjan Šetinc. Tretji je bil Gračner (Trbovlje), četrti Seni-3ič čar   (Brežice),  peti  Zorko (Br
žice) in šesti Zeljko (Trbovlje). Zmagovalec tega tekmovanja bo igral na turnirju z ostalimi tekmovalci drugih tekmovalnih skupin, ki ga bo organizirala ŠZ Slovenije. Zal nam je, da se niso prvenstva udeležili mladinci iz Hrastnika in Krškega. Po turnirju so se mladinci poskusili v br-zoturnirju, na katerem je zmagal Zeljko iz Trbovelj. S. M.
Q V novomeški občini je 50 krajevnih organizacij Socialistične zveze. Lani se je krajevni organizaciji v Družinski vasi priključila KO SZDL Bela cerkev. Na novo so ustanovili KO SZDL Pod-turen.
NAŠA (PRIDNA) MALA JAVNA TRIBUNA
»KAJ NAM BO TAK ČASOPIS...!?«
Pa smo tam, kjer... je predsednik krajevne organizacije SZDL izjavil: »Ljudje postajajo zato brezbrižni, otopeli in ne sodelujejo v delu organizacije, ker se od številnih obljub ni skoraj nobena uresničila!« (Dol. list, dne 20. jan. 1966) ali pa tam, kjer je občinska konferenca ugotovila: » ... ker pa sprejeti sklepi ne rodijo sadov, priliaja vse bolj do izraza politična pasivnost občanov.«. (Radijski dnevnik, 23. jan. 1966) ali pa tam, kjer je komisija SZDL za samoupravni sistem ugotovila: »Zbori volivcev ne morejo zaživeti, ker dostikrat niso upoštevani.« (Delo, 29. jan. 1966) ali pa .. . intakodalje.
Obljube, mahanje s popisanimi ali nepopisanimi polarni papirja ter me-galomanskimi načrti, čarolije s pred-pisi in odloki. .. manjka samo še pred-volivni golaž! Potem vse nekam odplava, na vezna vrata pa pribijemo (za-
radi štednje!) skromen listek: NI SREDSTEV!
Verjetno jih res ni več!
»Kako? Zakaj?« se je spet razburil prijatelj Andrej na usnjeni klopi v kavarni. »Komunalni prispevek sem pošteno plačal pred štirimi leti, ceste pa še zdaj ni nobene v naš konec! Za napeljavo kanalizacije do bajte sem odštel 180 starih jurjev mojstru na čez, sicer bi lahko v kalilo intakodalje. Pišete, hudiči novinarski) o vsem mogočem, samo o tem, da so nam funkcionarji že pred desetimi leti obljubili cesto, pa štacuno, pa poceni stanovanja, pa svežo solato vsak dan, pa ograjo na mostu — o tem pa nimate korajže pisati! Kaj mi bo tale časopis . ..!«
Vojsko sem že odslužil, pa sem se spomnil, da je najboljša obramba — napad:
»Dobro, Andrej! če je vse to res, zakaj pa nisi potem napisal »pisma bralcev«? Precej smo jih že objavili, pa se še nobeno ni dotaknilo takih težav, če si ti obupal nad zborom volivcev, smo mi že zdavnaj obupali nad našimi bralci: v pismih nam pišejo, da niso zadovoljni z avtobusnim sprevodnikom J. P., ker jim ne pripoveduje povestic, da se ne strinjajo z besedico »astronavt«, ker imamo osem krasnift slovenskih besed namesto te, da je vsaka sedeminšestdeseta štruca v njihovi pekariji za dva odtenka preveč zapečena intakodalje, nihče pa še ni napisal, da se njihov odbornik v občinski skupščini premalo potegne za svoj teren, da načelnik tega ali onega organa deli javno milost preveč pristransko, da je ta in ta predpis ugoden samo za tiste, ki imajo že vsega dovolj, drugim pa vleče zadnji dmar iz žepa, da je funkcionar Kokodajs te" gal, ko je na zboru volivcev obljubil otroški vrtec in ambulanto ... In vendar se naša usoda reže najprej na zborih volivcev in v občinski skupščini,
SENOVO — znano po rudarskih in naprednih tradicijah svojih prebivalcev pod partizanskim Bohorjem, slavi 9. februarja svoj krajevni praznile. Znova se bodo prebivalci tega razgibanega kraja spomnili prehojenih let, napredka in zmag, praznovanje pa bodo tudi tokrat združili z načrti za nadaljnji razvoj svoje krajevne skupnosti. Vsem prebivalcem Senovega in vseh okolišnih vasi ter vsem številnim naročnikom in bralcem našega tednika pod Bohorjem prisrčno čestitamo za letošnji praznik in jim želimo pri naporih za doseganje novih uspehov kar največ zadovoljstva in osebne sreče!
V spomin na pohod Štirinajste
9. februarja letos, na dan, ko bo Senovo praznovalo svoj krajevni praznik, bo minilo 22 let, odkar je slavna XIV. divizija osvobodila tudi Senovo. Prihod borcev Štirinajste na Štajersko, za katero je nemški okupator trdil, da je od nekdaj »sestavni del velike Nemčije«, je pomenil prelomnico v narodnoosvobodilnem gibanju v tej pokrajini. Tako kot povsod ob poti, ki jo je naredila štirinajsta, so se tudi na Senovem po prihodu njenih borcev poskrili redki okupatorjevi pomagači in domači izdajalci. Rudniške naprave na Senovem so bile uničene, sovražnikova vojaška posadka pa prav tako.
V srcih prebivalcev Bohorja in Kozjanskega je zaigralo veselje. Borci štirinajste so prinesli olajšanje, narodnoosvobodilni boj se je razplamtel z no-
vo silovitostjo. Ljudje so ob zavesti, da se bori za njih številna partizanska vojska, laže prenašali grenke spomine na nemška grozodejstva, na taborišča, na požgane domove in na pobite svojce.
V spomin na vse to praznuje Senovo 9. februar kot svoj krajevni praznik. Danes ni več sledov bojev in spopadov. Senovo je pozidano, belijo se nove hiše, prebivalcev pa je precej več kot pred vojno. Brez strahu kaj bo jutri, odhajajo rudarji na delo v rove in se pozdravljajo: »Srečno!«. Beli kamen spomenika, v katerega so vklesana imena padlih, pa opozarja, da je novo življenje vzklilo iz krvi žrtev in bojev Štirinajste.
RADO KOZOLE
ZABELEŽENO
Medvedje in ljudje
Naša ustava ščiti ljudi, drugi predpisi pa ščitijo tudi medvede. Ker smo vsi zaščiteni, zmaga močnejši.
Nekako na meji lovišč lovskih družin Loški potok, Iga vas, Stari trg in Bloke je medved (ali več medvedov) v šestih mesecih že večkrat napadel ljudi. Tudi ljudje (lovci) so večkrat napadli medvede. Rezultat: na vsaki strani po en mrtev (se pravi človek in medved), en težko rajen človek in nekaj izboljšanih svetovnih rekordov v teku na razne proge, ki pa žal niso uradno priznani, saj so bili doseženi zato, ker so imeli rekorderji medveda za rit jo.
Pravijo naši domači lovski in gospodarski strokovnjaki: »Važne so devize, zato naj imajo prednost pri polaganju medvedov na dlako (odstrelu) tuji turisti.« (Seveda so posebno cenjeni turisti s področja trdnih valut.) Zakaj ne bi tudi medvedom namignili, naj najprej napadajo tuje turiste (one s trdno valuto)? Kaj bi plašili in mrcvarili samo domače samoupravljavce in druge občane!
V Loškem potoku se preživljajo ljudje predvsem z delom v gozdu in nekaj tudi z delom na polju. V gozdove odhajajo ljudje s strahom, pridelke na polju pa uničujejo medvedi (in druga divjad).
Ko bo minilo zimsko spanje, se bo borba med medvedi in ljudmi spet začela. Slišal sem, da oboji pripravljajo posebna borbena gesla:
Medvedi: Nočemo biti več za hrano ljudem!
Ljudje: Nočemo biti več za hrano medvedom!
24.490 Dolenjskih listov
smo tiskali danes kot redno tedensko naklado, od tega: 23.467 izvodov za stalne naročnike in 1023 izvodov za kolportažo
KRŠKI PAPIRNIČARJI SO REKLI 21. JANUARJA
»Naš smoter: vključitev v mednarodno delitev dela«
To je bilo hkrati geslo letne volilne konference Zveze komunistov v krški tovarni celuloze in papirja — Komunisti morajo biti pobudniki za napredek v delovni organizaciji
21. januarja popoldne so se zbrali na redni letni volilni konferenci komunisti krške tovarne celuloze in papirja ter ob navzočnosti člana izvršnega komiteja CK ZKS Rudija Bregar-ja, predsednika ob. odb. SZDL Petra Markoviča, sekretarja otoč. komiteja ZK Slavka Šribarja in predsednika ObSS Eda Komo-carja razpravljali o delu in načrtih tovarniške organizacije ZK.
V referatu je sekretar tovarniškega komiteja Marjan Marki omenil, da je bila ZK v podjetju pripravljena ria gospodarske ukrepe ob reformi. Spregovoril je o izvozu in predlagal, naj bi si še nadalje vsi prizadevali, da bo tovarna izvažala svoje izdelke. Ob teh nalogah pa je opozoril, kako jih skrbi visok odstotek izostankov zaradi bolezni.
V razpravi so najprej načeli vprašanja izpolnjevanja nalog delavnosti, miselnosti in izobraževanja. Sestanki bi bili po mnenju razpravljavcev boljši, ko bi bili krajši in ko bi na njih obravnavali določena vprašanja. Sestanki naj bi bili v prihodnje tudi bolje pripravljeni. Nadalje so obravnavali odgovornost komunistov,  dejavnost na delov-
nem mestu in vpliv na povečanje produktivnosti z boljšo organizacijo dela. Prav tako je treba zmanjšati izgubo snovi, zastoje, izboljšati roke za izdelavo, kakovost izdelkov in podobno. Pozornost so namenili poslovnemu sodelovanju s proizvajalci osnovnih surovin — lesa — in se zavzeli za tesnejše stike z njimi. Ugotovili so, da sta od tega odvisna razvoj podjetja in življenjska raven zaposlenih.
Pri nagrajevanju zaposlenih naj bi uvedli sistem premij in norm, ker je tako bolje, kot bi delih sredstva ekonomskim enotam po uspehu. Tako so menili v prepričanju, da to zahteva tehnološki postopek, ki je v podjetju povezan.
Temeljito je bilo obdelano vprašanje odnosov med komunisti, prav tako razlaga pojavov ob gospodarski reformi. Obrazloženo je bilo tudi, zakaj kolektiv ni mogel plačevati prispevka za komunalne potrebe. Rekli so, da zato, ker mora plačevati inozemski kredit. S tem v zvezi so obsodili neresnično prikazovanje, kar kolektivu škoduje, saj je ta ves čas kazal razumevanje za reševanje komunalnih problemov.
Konferenca je ugotovila, da se v podjetju ob nezadostni materialni osnovi tudi delavsko samoupravljanje ni dovolj razvilo, kar pomeni, da s sredstvi še ne upravlja sleherni zaposleni. V prihodnje bo moral tudi tovarniški komite odgovarjati za izvajanje sklepov, hkrati z njim pa še sekretariati osnovnih organizacij in vsi komunisti v tovarni. Potrebno bo razviti demokratične odnose v Zvezi komunistov, ker naj ta postane trdnejša osnova za dogajanje v kolektivu. Le če bo enoten, bo kolektiv lahko še več dosegel v proizvodnji, pri" kvaliteti in delitvi. Akcije naj bodo usklađene s programom ZK, vendar mora program poznati res vsak član ZK.
Član izvršnega komiteja CK ZKS Rudi Bregar je rekel, da Zveza komunistov v podjetju odločilno vpliva na gospodarjenje in reševanje problemov v gospodarski organizaciji. Dejal je, da mora organizacija ZK podjetje voditi idejno in programsko, vendar pa bo treba s tem, o čemer razpravljajo komunisti, seznaniti vse člane kolektiva. Poudaril je še, da je treba spremeniti miselnost do nekaterih vprašanj, če naj bd povsem razumeli nova dogajanja na vseh področjih.
Sekretar občinskega komiteja ZK Slavko šribar je predlagal, naj bi osnovne organizacije nenehno skrbele za dotok novih članov v Zvezo komunistov.
V novem tovarniškem komiteju ZK, izvoljenem na konferenci, so: Stane Hribar, Jože Uršič, Tone Lileg, Marjan Marki, Marija Novak, Stane Pevec, inž. Stane Peskar, Vinko Poljanec in Anton Škafar.
v. n.
šele potem pa v avtobusih, pekarnah in slovarjih . ..
Andrej je prižgal cigareto:
»Saj vse skupaj nič ne zaleže!«
»Če čivkneš enkrat ali dvakrat, res ne! Osmič ali enajstič pa bo morda že!« sem ga nagovarjal h krščanski ponižnosti.
»Zakaj imamo pa potem novinarje!? Ti si plačan za to tudi iz občinske blagajne, kamor se steka naš denar — pa Piši tako, kot mi hočemo!« je ves rdeč v obraz pogledal naokrog po prazni ■»VMni, V drugem kotu je sedel kronični pijanec Gustl in zatulil:
»Tako je! Gor z njim dol bo sam Padel!«
Nekako sem se moral izmazati: ' »2e prav, kako pa naj vem kaj ho-c<*š: pisma uredništvu ne napišeš, na zbor volivcev te ni ali pa si tam tiho *°t^ miš, ob sklepih skupščine preklinjaš tu za kavarniško mizo in še to Samo takrat, kadar sežejo naravnost * tvoj žep! časopis pa je tribuna občanov in ne papir, na katerem naj bi °vinarji razkazovali svoje umotvore!«
Andrej je molčal in oslinil svinčnik — pisal pa ne bo. Prisežem da ne, ga predobro poznam! Boji se za svojo pokojnino enajstega razreda,'ki jo bo dočakal čez trideset ali 45 let (se še ne ve natančno) in za svoj tekoči osebni dohodek (pomišljam, če ga sploh zasluži!) in za zamero pri načelniku oddelka za splošne službe, ki vendar vsako jutro prijazno pozdravi njegovo ženo in ... skratka: ne bo napisal, ne bo zahteval na zboru volivcev od odbornika naj razloži, zakaj sklepi prejšnjega zbora volivcev niso bili uresničeni, ne bo niti mignil s prstom ... — razen v kavarni kroničnemu pijancu Gustlnu na uho:
»Svinjarija pa taka ...!«
»Tako jc! Gor z njim ...!«
Zakaj imamo pa potem novinarje? Zato, da pišejo čisto resnične fraze, labirintične klobasarije o težavah občinskega proračuna (kdo neki je kriv zanje?), bombastična poročila o gasilskem društvu iz Kurje vasi, ki je po 48 letih le dobilo skoraj čisto novo motorno brizgalno intakodalje. Zato jih imamo, prosim lepo!
Nekoč sem se spozabil, pa sem napisal, da žele stanovalci naselja Visoke njive trgovino, ker morajo zdaj vso robo v potu svojega obraza znositi tja gor. Kaj sem napisal, sploh ni bilo važno, pač pa jih je (politično razgledane ljudi) zabolelo to, da se kot bodoči stanovalec naselja tudi kar sam potegujem za tisto nesrečno trgovino ...! Kdo pa naj se potem? Baročno razpoloženi svet za urbanizem? Priznam, da sem član Socialistične zveze in da sem v glasilu Socialistične zveze navijal za interese članov Sociaistične zveze. Vse priznam in obljubim, da ne bom nikoli več —! (Eppur si mou-ve!)
Priporočam tudi občinskim in drugim funkcionarjem, naj nikar ne pišejo o težavah, še manj pa o tem, kdo jih je kriv. če bolj mešaš, bolj smrdi!
Tudi vi si, prosim, ne predrznite!
Pišimo raje o gasilnih brizgalnah in naš mili domači lokalni časopis bo v zadovoljstvo vseh še vedno pridna, mala »javna tribuna« ...
MARJAN MOŠKON
Nova skupnost socialnega zavarovanja
Medobčinsko sodelovanje, ki se vedno bolj uveljavlja, je spet našlo stvaren odraz v Komunalni skupnosti socialnega zavarovanja kmetov. Ustanovile so ju občine Krško, Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Odlok o ustanovitvi je sprejela ObS Novo mesto na seji 31. januarja. Odlok ugotavlja, da so podani pogoji za ustanovitev, ker živi na območju občin soustanoviteljic več kot 30.000 zavarovancev, ker obstaja kritje za 90 odst. stroškov zdravstvenega varstva in ker deluje na omenjenem območju več zdravstvenih domov, zavod za zdravstveno
varstvo in splošna bolnišnica. Odlok določa tudi razmerja občin soustanoviteljic do komunalne skupnosti, ki so jo ustanovile-
Novo stanovanjsko podjetje
Kdo naj v skladu z novo zakonodajo poslej upravlja in gospodari s stanovanji na področju občine Črnomelj, so razpravljali že na decembrski občinski seji, o tem so kasneje govorih na svetu za stanovanjsko in komunalne zadeve, dokončno odločitev pa so sprejeli šele na seji občinske skupščine 28. januaTja.
Odborniki so izglasovali odlok o ustanovitvi Stanovanjskega podjetja Črnomelj, ki bo poslovalo v Ulici Fabjana Lojzeta 2. Po podatkih, ki so bili posredovani odbornikom, stroški poslovanja novoustanovljenega podjetja ne bi presegali 8 milijonov starih din.
Adam Ohocki:
Zabušantova smola
Leno se je pretegnil, zazehal in pogledal na uro. Tnčetrt na osem. Zlomka — ob osmih mora biti v službi. Zamudil bo! Tudi če ne zajtrkuje, tudi če si najame taksi.
Kaj naj stori? 2e tako je dobil dva ukora ... če še danes zamudi, bo dobil odpoved, čisto gotovo jo bo dobil.
Zdajci se je lopnil po čelu! Ukresala se mu je misel Imenitna, rešilna misel.
Lepo počasi se je obril, umil in pozajtrko-val, potem si je dolgo in skrbno vezal kravato, šel je od doma, nekaj minut kasneje pa se ustavil pred vrati s tablico:
Jan Zombek zobozdravnik Ordinira od 15. do 18.
Pozvonil je. Odprla mu je dremotna ženska.
»Doktorja bi rad,« je rekel. »Vem, da zdaj ni ordinacijska ura, toda povejte mu, da gre za nesrečo. Lepo vas prosim, recite doktorju:
nesreča!«
Usedel se je na divan in olajšano zadihal. Odprla so se vrata ordinacije in zdravnik ga je povabil:
»Prosim, vstopite!«
Zleknil se je na zobarski stol.
»Lejte, tale zob, gospod doktor, spredaj... Izpulite ga, prosim vas.«
»Toda človek božji, kaj pa je vam šinilo v glavo?! Saj zob je popolnoma zdrav!«
»Grozno me boli, res.«
»Hm, treba je napraviti rentgensko sliko ...«
»Kakšno sliko, gospod doktor?! Izpulite ga ta!'oj, brez injekcije!«
Zdravnik je pacienta začudeno pogledal in vzel klešče.
Končano! Izmučen, moker od potu, s krvav rni usti, se je zabušant srečno smehljal. Ha zdaj mu šef ne bo mogel do živega! ...
:Gospod doktor, prosim vas, dajte mi potrdilo, da sem danes pri vas dal izpuliti zob. Hvala lepa! In koliko sem dolžan?«
»Tristo zlotov.«
»Tristo pravite? Saj kolikor vem, računate za izpulitev zoba samo sto zlotov. In jaz sem ga dal izdreti celo brez injekcije ...«
»Čista resnica, dragi moj, da je izdiranje zoba sto zlotov. Toda danes je nedelja. Ni delavni d^n, da tako rečem ... «
MORDA NE VESTE...
g V sorazmerju s svojo ežo je najmočnejša žival žuželk »nosorog«, Težak je 14 gramov, lahko pa vleče 1530 gramov tovora.
H Krt je zelo gibčna žival. V rovu prehodi dva metra na sekundo, na površini pa tri metre.
■ Škrjanček poje do dva tisoč melod:o in za-žvrgoli do 130 zvokov v sekundi. Ko je tristo me-
trov visoko v Kraku, ga ni več videti, njegovo žvr-,roienje pa sliš'imo še, ko poje v višini 600 metrov.
H Bitja, ki živijo na največjih vJšinah, so — pajki. Najdemo jih do 7500 metrov visoko. Hranijo se samo s tistim, kar jim prinese veter. Ptice živijo do višine 4500 metrov, nekatere vrste metuljev pa do višine 6000 metrov.
Jaroslav Hašek:
Pepel rajnega gospođa
Friderika
Delovna soba gospoda Friderika Plajšnerja, čigar truplo je bilo sežgano v Gothi. Zraven pisarne mize podstavek iz črnega marmorja, na njem pa žara z rajnikovim pepelom in okrašena s trakom, ki nosi napis: »Zadnji zbogom od soproge Marije!« V naslanjaču pred žaro sedi žalostna vdova. Na kolenih ima šest robcev, nekaj za nos, nekaj za solze. Vstopi služkinja in ji da vizitko.
Nesrečna vdova gospa Marija Flajšnerjeva:
»Oh, vendar je prišel, gospod Zikan! Le naprej! «
Gospod Zikan vstopi v črni obleki in s tragičnim obrazom:
»Poljubljam roko, milostljiva! Saj kar ne morem verjeti. Ubogi Friderik, moj najboljši prijatelj! šel je tja, odkoder ni vrnitve. Tole je torej njegova žara? Ali smem vprašati, koliko ste dali zanjo? 800 kron, pravite?! Ubogi Friderik! Če se spomnim, da je še nedavno sedel tukaj le, za tole pisalno mizo ... Toda izvolite se ohrabriti, to je grozno! Torej v tem piskrčku je zdaj ves moj prijatelj Friderik?! Ne jočite, milostljiva! Njegova prisotnost, tile ostanki, bi rekel, naj vas tolaži v neznosni bridkosti. Res grozno. Potolažite se. Kar je v moji moči bom poskusil vse, da bi...« Gospod Zikan utihne in ji poljubi roko.
Gospa Flajšnerjeva: »Kako to mislite: poskusil vse, da bi? ...«
Gospod Zikan: »No, da bi, milostljiva gospa. Moja žalost je prehuda, zato se ne morem izraziti. Misli se mi mešajo, izginjajo. Torej tole je veljalo 800 kron, ste rekli, ne? No, kaj ho čemo, ko je bil živ, je zapravil še več. Moj ubogi prijatelj! (Pogleda po sobi). Bogme, lepo je tukaj kot v kapelici. Obdani ste od njegovih telesnih ostankov, od vseh dragih spominov. Tam-le je fotografija balerine de Mono, tamle spet...«
Vdova: »Ne, se motite. To je fotografija neke njegove sestrične, ki je umrla v cvetu mladosti.«
Gospod Zikan: »Milostljiva gospa, morebiti se res motim, morda čvekam iz obupa nad izgubo prijatelja. Veste, večkrat sva skupaj sedela v gledališču. Imel je smisel za lepoto. Tudi plesalke je imel rad. čakajte no, kako se je pisala tista ribica? Aha, Grafnerjevi, mislim. Bil je z vami poročen komaj eno leto! Ali niste odkrili? Ni mogoče, pravite, da bi res bil tako zvest soprog? Milostljiva, jaz sem ga dobro poznal. Prišel je ik meni, na primer, ko ste bili vi na počitnicah, pa rekel: ,Vidiš ...' Ne veni, kako je pravzaprav rekel, toda rajnik je vse počel samo z umetniškega stališča. Šla sva torej v Draždane. Takoj se bom spomnil, kako je bilo tistemu metuljčku ime. Aha, že vem: Greta VVagnerjeva! Veste, milostljiva, kadar je bil vinjen, je samo o nji fantaziral. Trdil je, da je najlepše dekle, kar jih je kdaj videl. In nikar ne mislite, da ga obrekujem. Saj sploh ne veste, kako je bil vdan pijači. Poznal sem ga dvanajst let, bila sva najboljša prijatelja. Kolikokrat med vašo odsotnostjo sem ga rešil, da ni zašel v nemoralnost, v kateri je že tako tičal do grla. Kadar ga je prijelo, tu je moja roka, milostljiva, je počenjal take grdo-bije, da se je gabil samemu sebi in drugim. Pravite, naj vam nikar tako ne stiskam roko? Milostljiva, saj sem vendar vaš edini prijatelj, vam lahko iskreno vse zaupam. Ubogi Friderik! Tole je torej tvoja žara, nisem se nadejal, da se boš tako naglo poslovil od nas, in za večno. Toda kar je res, je res. (Poljubi roko žalostni vdovi.) Zdaj v svoji osamelosti potrebujete človeka, nekoga, ki vas bo tolažil. In kdo bi to mogel biti? Samo jaz, milostljiva, ki sem vsa  leta vajinega zakona
I. DEJANJE, KI PA OBSEGA TUDI VSA DRUGA
bil sleherni dan pri vaju. Prav v temle naslanjaču sem sedel, prihajal sem kot v lastno hišo. Ko sem nekoč tako prišel, sem Friderika grozno ozmerjal. Prosim vas: v naročju je imel sobarico, to je pa res preseglo meje. Prava lopovščina. Imeti tako lepo, tako očarljivo ženo, kot ste vi! Verjemite, resnično me je razkačilo. Ah, milostljiva, preveč sem razburjen — vaše tako lepe, nule oči... In veste, tudi kvartal je. Kadar je vam rekel, da gre na kongres, je takoj, ko je stopil iz hiše, postal žejen. Zato je šel pit in kvartat. Zapravil je lepe denarje, ostanek pa potrošil še za druge reči: dekleta, šampanjec in podobno. Ne, milostljiva, ni vas bil vreden, varal vas je grdo in podlo. Ubogi Friderik, saj priznam: moj Friderik, saj priznam: imel je dobro srce, toda strašansko slab značaj. Ni se mogel premagati, moj dragi nepozabljeni prijatelj. Bil je nekolikanj, kako bi rekel, nabrit... Vesel sem, da vse njegove štorije niso prišle na dan, ko je še živel. Prišlo bi do ločitve, zakonske tra-gedije. Jaz bi videl, kako vi trpite, in tega ne bi mogel prenesti, ko sem vas vendar že prvi trenutek, komaj sem vas prvič zagledal... Ne, ne — ne bom naprej govoril, saj ni spodobno to omenjati v sobi, kjer počiva pepel nam vsem tako dragega pokojnika.«
Gospa Flajšnerjeva: »Ali mislite, da tale soba ni primerna, da v nji hranimo žaro s pepelom rajnega soproga? Res je, v to sobo prihaja veliko ljudi, tudi sama najraje sedim v nji, ker je vogalna in lahko gledam skozi okna na obe ulici. No, saj si lahko pomagamo. (Gospa pozvoni služkinji.) Neža, odnesi te žaro s podstavkom v zadnjo sobo, tisto prazno. Veste, gospod Zikan, tam bo imel ubogi rajni Friderik popolni mir.«
Neža odnese pepel rajnega gospoda Friderika Flajšnerja.
Gospa vdova: »Tako, zdaj je stvar urejena. Kaj ste že rekli nazadnje, gospod Zikan? Ali niste nekaj omenili o prvem trenutku?«
Gospod Zikan: »Da! Od prvega trenutka, ko sem bil vas zagledal, takrat, ko me je vam predstavil ubogi Friderik, sem se zaljubil v vas ...«
Nekaj časa je vladala popolna tišina. Potem nesrečna vdova pozvoni služkinji Neži in ji naroči s slovesnim glasom:
»Neža, odnesite žaro s pepelom iz zadnje sobe na podstrešje in jo spravite v zaboj od margarine!«
MIHA MALES: Karnevalske maske z ulice (Ziirich)
ELEKTRONSKI % RAČUNAR
Bolgarski strokovnjaki za elektroniko so izdelali izviren elektronski kalkulator za 22 računskih operacij. Stroj se bistveno razlikuje od podobnih elektronskih računalnikov, ker ima avtomatski spomin in še mnoge druge prednosti. Računa namreč tudi kvadratne in kubne korene, zaokroža rezultate do druge decimalke in opravlja še druge zapletene računske operacije. Vse podatke avtomatično zapisuje električni pisalni stroj. To je res pravi »ekspres za matematiko«.

ANEKDOTE
. »Kateri takt imate najrajši?« je vprašal gro j B. Franza Leharja.
»To je različno.« je odvrnil skladatelj, »pri muziki triče-trtinskega, pri vinu pa kar štiričetrtinskega.«
Na nekem drugem izpitu je nastavil kandidatu svinčnik na prsi in dejal:
»Povejte mi, gospod kandidat, kam pridem, če predrem kožo na tem mestu?«
Kandidat, ki je bil bolj
doma v duhovitosti kot v medicini, je pogumno odgovoril:
»V ječo, gospod profesor!«
Nemški kirurg Berg-man ni bil kot učenec nič kaj priden. Njegov učitelj je ob neki priložnosti obljubil nagrado tistemu, ki bo najbolje napisal nalogo o tem, kaj je lenoba.
Nagrado je dolil Berg-mann za sestavek, v katerem je na prvi strani zapisal:? »To«, na drugi: »je«
in na tretji strani: »lenoba«.
*
Na kliniki je nekega dne nadrl asistenta, ki se je z njim prerekal:
»Ali ste vi norec ali pa jaz!«
Mladi asistent je šel k specialistu in se dal preiskati zastran pameti in zdravega uma.
Naslednjega dne je izročil Virhoivu zdravniško spričevalo, rekoč:
»Zdravniško je ugotovljeno, da jaz nisem norec!«


OB 8. FEBRUARJU — SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Narod pesnika slavi
Nekaj let je preteklo, kar so na Angleškem izdali izbor Prešernovih pesmi v knjižici z naslovom »Par-nas malega naroda<' Podobno je bil naš največji pesnik predstavljen domala vsemu kulturnemu svetu. Nam, Slovencem, je še vedno najdražja knjižica, ki je z naslovom »Poezije dr. Franceta Prešerna« izšla 1849 v Ljubljani, kajti pojav te knjižice nam pomeni prodor v sam vrh evropske kulture. Knjižica, na zunaj drobna in skromna, je sicer pri takratni javnosti doživela vse prej kot dobrodošel sprejem, saj so šele kasnejši rodovi doumeli, da je v njej le natisnjena umetniško povedana misel genija. Nenadoma se je velika misel Prešernova raz-odela narodu, mu svetila in kazala pot iz mračnjaštva ter napovedovala čase, ko »prepir bo iz sveta pregnan«. Zato je bila živo prisotna skozi dolga desetletja in prešla v narodovo zavest.
Živela je z narodom
v njegovih najhujših dneh in svetila mu je na poti do osvoboditve v drugi svetovni vojni. Zato so Prešernove pesmi še danes tako prepričljive kot tedaj, ko jih je pesnik snoval.
Ostale bodo, pesnik sam pa se je z njimi zapisal v sam vrh evropske umetnosti. Danes se velikega pesnika spominjamo z zavestjo, da je njegov genij slovenskemu ljudstvu odprl okno v svet. 8. februar je v spomin pesnikove smrti slovenski kulturni praznik.
Korenine so pognale v Opekarni
Delavsko prosvetno društvo Svoboda bratov Milavcev iz brežiške okolice slavi desetletnico plodnega kulturnega udejstvovanja — Vsako sezono se predstavi občinstvu z novim odrskim delom — Na revijah so sodelovali pevci in dramske skupine — Deležni so bili več priznanj
Delavsko prosvetno društvo Svoboda bratov Milavcev Brežice — okolica ima za se-bolij že deseto sezono plodnega amaterskega dela. Društvo je znano daleč naokoli, saj se vsako leto znova predstavi z odrskim delom ali pevskim nastopam. Pod imenom Svoboda bratov Milavcev je zaživelo 1956, leto dni prej pa je bilo ustanovljeno kot kulturno umetniško društvo.
Letos so razveselili občinstvo ^s komed:ijo »Naši trije angeli«. Premiero so za'igrali v Opekarni, nato pa delo ponovili še v Brežicah. Kmalu po brežiški uprizoritvi smo se dogovorili z nekaterimi člani za kramljanje o delu in življenju društva.
Tov. Ivan Vogrinc je prvi obud:'l spomine na čase, ko je društvo pognalo koren'ne. Ti začetki segajo v leto 1956. Tedaj je Opekarna uredila dvorano in igralska družina iz kolektiva -je za praznik dela zaigrala Nušičevo komedi ijo »Dr.« Do jeseni je naštudi-rala še eno delo, v septembru pa so se združili vsi amaterji v kulturno umetniško društvo, ki je še naprej imelo svoj sedež v Opekarni.
Tajnik društva tov. Ivan Kramarič je naštel kronološki pregled vseh uprizoritev do letos. V tem desetletju so se zvrstila dela: komedija »Vdj-va Rošlinka«, veseloigra »Poslednji mož«, drama »Mrak«, spevoigra »Vasovalci«, ljudska igra »Ognjeno srce«, ope reta »Na planincah naš h«, komedija »Tripče de Utolče«. komedija »Poročil se bom s svojo ženo«, drama »Kastel-kaj), komedija »Priložnostni zdravnik«, komedija »Filume-na Mar turano« in zadnja spet komedija »Naši trije angeli«
Večino del je režirala tov. Slavka Zagode, dvakrat pa je prevzel režijo prof. Bogo Ja-vornk. Na vprašanje, katero delo je bilo najbolje z»:gra
Di. FRANCE PREŠEREN:
GAZELA vii
Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi; eden hvali in spet drugi vpije: »Fej te bodi!« Ta veli mi: poj sonete; oni: poj balade; tretji bi bil bolj prijatelj Pindarovi odi. Bo prijeten morebiti temu glas gazelic; oni t>o pa rekel: kaj za Vodnikom ne hodi? Razuzdanim bodo moje pesmi prenedolžne; al terc'jalke poreko, da jih je vdihnil zlodi. Jaz pa tebi sami, draga, želel sem dopasti, drugih nisem prašal, kaj se jim po glavi blodi.
no, je tov. Zagodetova takole odgovorila:
»Med komedijami Tripče de Utolče' 1960. leta. S tem delom smo sodelovali tudi na medobčinski kulturni reviji v Krškem. Drugo us.pelo de, lo je bila drama »Kastelka«, ki smo jo zaigrali na reviji v Brežicah. Z njo smo gostovali tudi v Črnomlju na med občinski kulturno prosvetni reviji«.
»Kako vas sprejme občin stvo?«
»Zelo lepo; zlasti v okolici so nam hvaležni za vsako predstavo. Te obiskovalce bi razočarali, če jim ne bi vsako sezono nečesa zaigrali. Ze lo radi gostujemo tudi v Globokem, v Dobovi in Pobočju.«
»Kako izbirate dela?«
»Pri tem se precej oziramo na želje ljudi. Najraje gledajo komedije, tu pa je izbor zelo težak. Za dramo se laže odločimo. Pogrešamo predvsem domačih slovensk h komedij. Pisatelj France Bevk nam jo je obljubil, a jo še piše. Prihodnje leto bomo zaigrali tudi njegovo »Krivdo« in povabili ga bomo na premiero.«
»Boste letos kaj gostovali?.<
»Obiskala bomo vse večje kraje v občini, Krško in Sevnico«
Predsednik društva tov. Metelko je spregovoril o vzgoji mladh igralcev. Pri zadnjih šestih delih jih je 26 prvič nastopilo na odrskih de skah. Vseh ne morejo eadr-žat:. Običajno zapustijo društvo, ko si uredijo druž'nsko življenje. Starejši so boi j vztrajni in na društvo jih ve-
Režiserka DPD Svobode bratov Milavec v Brežicah, tov. Slavka Zagode
že dolgoletno delo ter skupni načrti za nove uprizoritve. Marsikatero urico prostega časa prebijejo na vajah. Za zadnje delo so na primer potrebovali 1.000 ur. »Če bi bil: plačani, tega gotovo ne bi spravili skupaj«, je dejal tov. predsednik.
»Kje dob;te denar za uresničitev vsakoletnih načrtov?«
Blagajnik društva tov. No-voselc je povedal, da si pomagajo na vse načine. Prva leta so bila podjetja dokaj radodarna, vendar je te pomoči vedno manj. Na srečo j,-m obrat IMV še vedno precej pomaga, da pridejo poceni vsaj do kulis. Od občinske zveze kulturno prosvetnih društev so lani dobili 100.000 din še za preteklo leto. Zaprosili pa so za 600.000 din. To pa jim ni vzelo volje. Kljub denarrim zadregam vsako leto naštudirajo novo delo.
»Kdaj boste slavili jubilej vašega dela?«
»Proslave točno še ne moremo napovedati. Menimo, da jo bomo priredili konec maja v Brežicah v dvorani prosvetnega doma,« so odgovorili skoraj vsi hkrati. Dobro se morajo pripraviti OŠ to slovesnost. Prikazati nameravajo odlomke iz nekaterh najbolj uspelih del. Nastopil b:> tudi letos obnovljeni mr>-ški prevski zbor. J. T.
Preteklo soboto se je v prikupni spodnji dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu zbralo približno 65 ljudi; kakih deset odraslih in nad 50 dijakov ter študentov je poslušalo pesmi in prozne odlomke mladih avtorjev, ki so ta večer nastopili na literarnem večeru KUS »Janez Trdi na«. Po daljšem oddihu se' nam je kulturna skupina, ki je ob svojem rojstvu napovedovala zelo razgiban program, predstavila kot organizator večera, na katerem smo videli in slišali Sašo Vegri, Franca Zagoričnika, Borisa Paša, Tomaža Šalamuna, Braca Ro-tarja, Filipa Robarja, Dimitra Rupla, Vladimira Gajška, Dušana Jovanoviča in Nika Gra-fenauerja. Uvodne besede je prebral Filip Robar,' avtorje pa je napovedoval in predstavljal Jože Prešeren.
V Novem mestu se s številom literarnih večerov ne moremo ravno postavljati. Tudi zadnjega bi bili nemara veliko bolj veseli, ko bi na njem čutili več resničnega hotenja mladih ljudi po ustvarjalnosti in lepoti. Tako pa smo se ob večini nastopajočih vpraševali: ali jih sili k izpovedovanju zares notranja nuja — ali pa morda le modna muha? Muha namreč, ki mejo med poezijo in pornografijo nalašč briše;
Po zadnjem večera KUS Janez Trdina
manira, ko mladi ljudje iz teh vrst govore zvišeno in s kancem prezira o svetu, ki jih obdaja; poskus — vreči soljudem v obraz rokavico svoje razdvojenosti in razklanosti, iz katere nekateri ne vidijo rasnega izhoda, drugi pa se vanjo nalašč potapljajo, ker je to pač moderno. So take pesmi res »odsev današnjega poetičnega izraza« in izpoved notranjih globin, razmišljanja in poslanstva, ki je poetu še vedno naloženo? će so — potem morda marsičesa ne razumemo — ali pa razumemo to le še predobro!
Slapovi besed, poplava prispodob in včasih hlastanje samo za zunanjim efektom — vse to je nedvomna pravica »iščočih«; če nas s takim delom niso mogli ogreti, pač ne bo krivda poslušalcev, ki so prišli na večer, da bi bili deležni umetnosti in lepote. Poezija Nika Orafenauerja in teksta Dimitra Rupla ter zlasti še Dušana Jovanoviča stopajo s kvaliteto v ospredje. Brez talenta in ustvarjalnega daru niso seveda tudi drugi, ki smo jih v soboto slišali; marsikaj, kar so nam prebrali, pa vendarle ne gre imenovati poezija ali umetniška proza! Le malo tega, kar so nam povedali mladi pisci — razen naštetih treh in morda
še koga — na sobotnem večeru, bo šlo v kulturno zakladnico ljudstva. Ugotovitvi, da bo večina takih »modemih pesmi«, kot smo jih slišali tokrat, umrla prej kot njihovi starši, pridružujemo pohvalo in vprašanje:
pohvalo KUS »Janez Trdina«, da skuša po svojih močeh doprinesti h kultu rnemu življenju Novega mesta (večer je bil v celoti ubran in na prhuornem zunanjem n voju) — z upanjem, da bo uresničila še kaj iz svojega programa —
in vprašanje: zgodbo o trojanskem konju poznamo; ali čutite, tovariši v odboru KUS »Janez Trdina«, kakšno posebno potrebo, da nam predstavljate »pesnike« kot je Tomaž Šalamun? V Novem mestu si šalamunove »umetnosti« in njegovih izdelkov ne želimo. Morda boste tu našli tudi odgovor, .zakaj ni bilo na tem večeru več odraslih.
TONE GOŠNIK
Janez Menart, novi predsednik DSP
Društvo slovenskih pisateljev (prej književnikov!) je izvolilo na nedavnem občnem zboru za svojega novega predsednika pesnika in prevajalca Janeza Menarta.
Jerebovci z odličjem za dvajset let o
Za Strajnarjem je prevzel dirigentsko palico pri orkestru upokojeni konzul Jakob Mikolič. Orkester je vodil na kvalitetni ravni do leta 1952, ko ga je nasledil kapelnik vojaške godbe Ivan Mitag. Ko je ta zbolel, je Prevzel dirigentstvo Drago šproc, profesor na Glasbeni šoli v Novem mestu, šproc vodi orkester še danes. Pod vodstvom vseh navedenih dirigentov je orkester priredil vrsto uspešnih koncertov. Iz društvenih zapisnikov je razvidno, da je tudi ta sekcija preživljala hude krize. V zadkih letih je orkestru pri-manjkoval kader, zlasti pa °d takrat, ko je iz mesta od-
šla vojaška godba, s katero si je orkester veliko opomogel. Godbi sta namreč tvorili kvaliteten simfonični orkester. Po odhodu vojaške godbe je orkester spet zaži-votaril, ker ne more dobiti dovolj kadra. Zavoljo tega se je vodstvo sekcije odločilo, da sestavi samo komorni godalni orkester. Ta že živahno vadi in se pripravlja na nastope.
Vse društvene sekcije so imele od 1. septembra 1964 do 31. avgusta 1965 17 prireditev; ki jih je obiskalo 3315 ljudi. 13 predstav je bilo doma, 4 v drugih krajih.
V visokem poletju lanskega leta sicer ni bilo prireditev, zato so se sekcije pričele pripravljati na novo sezono. Moški zbor je že od pr-
vih dni septembra začel redno vaditi, delati pa je začel tudi orkester, ki pripravlja koncerte. Dramska skupina se je lotila študija japonske komedije »čajnica«, pri kate-
Piše Polde Cigler
ri je angažiranih nekaj novih igralcev. Več mladih moči je nastopilo v mladinski igri »Cesarična in svinjar«. Porast je zadovoljiv in, kot kaže, bo tudi stalen, kajti dobili smo stalno režiserko, tovarišico. Alenko Bole-Vra-bec, absolventko na akademiji za gledališko umetnost v Ljubljani. Od nje pa ni vse odvisno, marveč tudi od igralcev samih. Vljudno va-
bimo vsakogar, ki ga gledališče veseli, naj se prijavi pri društvenem tajništvu. K sodelovanju vabimo tudi tiste, ki imajo veselje sodelovati v pevskem zboru in orkestru.
Kot smo že prej omenili, so se za delo našega društva vedno zanimali oblastni in politični predstavniki. Dali so mu razne pohvale, priznanja in denarne nagrade oziroma podpore. Krona priznanj je vsekakor Trdinova nagrada, ki jo je društvo prejelo 30. oktobra 1965 za kulturno prosvetno delo na območju novomeške občine.
Ko ob pomembnih obletnicah našega mesta in osvoboditve slavimo tudi 20. obletnico društva, bo prav, da bežno pogledamo še na društveno upravo.  Samo osem
predsednikov se je zvrstilo v vseh 20 letih. Pomeni, da so bili vsi, ki so društvo vodili, zelo agilni, delavni in vneti za njegov procvit. Po prvem predsedniku, pokojnem Cirilu Dularju, je prevzel predsedniške posle Tone Pleničar, za njim Lojze Kastelic, katerega je nasledil Avgust Jazbinšek. Za Jazbin-škom so predsedovali še: Se-verin Šali, Tone Gortnar, pokojni profesor Tone Trdan in Rudi Mraz. V jubilejnem letu 1965 je društveni občni zbor znova izvolil za predsednika Lojzeta Kastelica. Vsi predsedniki so društvo dobro vodili, četudi so morali večkrat krmariti mimo nevarnih čeri. Tajniške posle so si v tem času delili: Polde Cigler, pokojni Slavko Strajnar, Miro Saje, Rudi Mraz in pokojni Jule Kobe. Tudi odborovi člani se niso dosti menjavali. Srečujemo iz leta v leto povečini ista
imena, sprememb je bilo malo.
Rekli smo, da so si sekcije izvolile svoje odbore. Vodijo jih predsedniki, izbrani iz vrste članov te ali one sekcije. Orkester vodi Stane Fink, dirigent je Drago Šproc, moškemu zboru predseduje basist Vladimir Dre-novec, zborovodja je še vedno Tone Markelj, dramsko sekcijo vodi France štirn, režiserka pa je Alenka Bole-Vrabec.
Ob tem društvenem jubileju želimo, da bi se delovni program društva v prihodnje še bolj razširil in da bi njegova dejavnost še bolj prodrla tudi na podeželje. Prav zato je društvo že priključilo svojo dejavnost Zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu, s katerim bo v prihodnje delalo z roko v roki.
Ob 20-letnici pošiljamo društvu iskrene čestitke!

Udeležite se zborov volivcev!
Od 6. do 20. februarja bodo v občini Črnomelj ZBORI VOLIVCEV, na katerih bomo razpravljali o razvoju gospodarstva v občini, o občinskem proračunu, o davkih in prispevkih občanov ter o programih del v posameznih krajevnih skupnostih. Zborov se bodo povsod udeležili predstavniki občinske skupščine, družbeno-političnih organizacij ter zastopniki zadruge in gozdnega gospodarstva.
Ker mora občinska skupščina sprejeti proračun in program razvoja občine do konca februarja, moramo zaradi tehničnih razlogov ponekod sklicati zbore volivcev tudi za več volilnih enot v enem kraju ob istem Času.
PREGLED ZBOROV VOLIVCEV:
1. SEMIČ — v nedeljo, 6. 2., ob 9. uri v prosvetnem domu za območje vasi: Semič, Vavpča vas, Mladica, Trata, Sela, Coklovca, Kašča, Vrtača, Podreber, Oskoršnica, Kot, črešnjevec, Hrib, Krvav-čji vrh, Cerovec, Sadinja vas, Gaber, Vrčice, Sela pri Vrči-cah, Starihov vrh, Nestoplja vas, Trebnji vrh, Lipovec, Pu-gled, Brezje pri Vinjem vrhu, Planina, Sredgora, Kleč, Stranska vas, Brstovec, Krupa, Movma vas, Praprot in Vinji vrh.
2. ŠTREKLJEVEC — v nedeljo, 6. 2., ob 14. uri v šoli za vasi štrekljevec, Osojnik, Brezova reber, Maline, Omota, Gradnik, Praproče, Sod j i vrh in Kal.
3. ČRMOŠNJICE — v ponedeljek, T. 2., ob 16. uri v šoli za vasi: črmošnjice, Srednja vas, Brezje, Komar-na vas in Mašelj.
4. ROŽNI DOL — v sredo, 9. 2., ob 16. uri v šoli za vasi: Rožni dol, Gornje Laze, Hrib, Pribišje, Potoki, Prelo-ge in Brezje pri Rožnem dolu.
5. ADLEŠIČI — v petek, 11. 2., ob 16. uri v zadružnem domu za vasi: Adlešiči, Purga, Gorenci, Pobrežje, Velika Sela, Mala Sela, Dolenjci, Fuč-kovci, Jankoviči, Vrhovci, Dragoši in Marindol.
6. 2UNIČI — v soboto, 12. 2., ob 16. uri v gasilskem domu za vasi: Zuniči, Milici in Paunoviči.
7. PRELOKA — v soboto, 12. 2., ob 16. uri v šoli za vasi: Freloka, Balkovci in Zilje.
8. STARI TRG — v nedeljo,
13. 2., ob 9. uri v šoli za vasi: Stari trg, Močile, Deskova vas, Sodevci, Kot, Prelesje, Radenci, Tečina, Zagozdac, Gornja Podgora, Dol. Podgo-ra in Kovapa vas.
9. SINJI VRH — v nedeljo, 13. 2., ob 15. uri v šoli za vasi: Sinji vrh, Damelj, Kot, Draga, Dalnje njive, Gorica, š pehar ji, Breg in Hrib.
10. ČRNOMELJ, — v nedeljo, 20. 2., ob 9. uri v domu ljudske prosvete za območje mesta Črnomelj in vasi: Loka, Vojna vas, Svibnik, Dolenja vas, Kočevje, Kanižari-ca, Vranoviči, Butoraj, Velika Lahinja, Zastava in Zo-renci.
11. DOBLIČE — v sredo,
16. 2., ob 16. uri v šoli za vasi: Dobliče, Blatnik, Jerneja vas, Jelševnik, Grič, Doblička gora, Maverlen in Bistrica.
12. PETROVA VAS — v sredo, 16. 2., ob 16. uri v šoli za vasi: Petrova vas, Gornja Paka, Lokve, Rožanc, Ručet-na vas in Mihelja vas.
13. TALČJI VRH — v četrtek, 17. 2., ob 16. uri v šoli za vasi: Talčji vrh, Dolnja Paka, Rodine, Naklo, Tušev dol, Stražnji vrh, Rožič vrh, Sela pri Otovcu, Otovec in Zajčji vrh.
14. TRIBUČE — v četrtek,
17. 2., ob 16. uri v šoli za vasi: Tribuče, Pavičdči, čudno selo, Desnic, Bojanci, Bedenj in Prilinci.
15. GRIBLJE — v petek, 18. 2., ob 16. uri v gasilskem domu za vasi: Griblje in Cerkvi-šče.
16. STARA LIPA — v petek, 18. 2., ob 16. uri v šoli za vasi: Stara lipa, Nova lipa, Drežnik, Gornji Suhor in Dolnji Suhor.
17. DRAGATUŠ — v nedeljo, 20. 2., ob 9. uri v zadružnem domu za vasi: Dragatuš, Obrh, Breznik, Sela, Golek, Polog, Brdarci, sipek, Pusti gradeč, Zapudje, Veliki Nera-jec, Mali Nerajec, Belčji vrh, Knežina, črešnjevec, Mala Lahinja, Tanča gora, Gragova-nja vas in Kvasica.
18. VINICA — v nedeljo, 20. 2., ob 14. uri v dvorani osnovne šole za vasi: Vinica, Ogulin, Drenovec, Sečje selo, Podklanec, Golek, Hrast, Pe-mdina, Učakovci, Kovači grad in Vukovci.
OBČANI — PRIDITE NA ZBORE VOLIVCEV! ODLOČALI BOMO O NADALJNJEM RAZVOJU NAŠIH KRAJEV IN OBČINE!
Nekdaj je bilo sadjarstvo v Beli krajini zelo razvito, kar dokazujejo tudi stari sadovnjaki, vknjiženi na katastru, in mnoge propadajoče sušilnice za sadje. Sušilnice imajo domala v vsaki vasi. Na Podturnu nad Vrtačo stoji poleg »turškega gradu« grajska sušilnica, ki se je še precej dobro ohranila, kaže pa, da bo kmalu propadla. Menda je blizu te> sušilnice nekoč stal grad, Iti naj bi ga Turki opustošili in zravnali z zemljo. (Foto: Franc Derganc)
Vsa leta so v črnomaljski občini praznovali svoj praznik 18. in 19. februarja — spomin na I. zasedanje SNOS leta 1944 v Črnomlju. Pred nedavnim pa so na konferenci ZZB predlagali, naj bi občinski praznik preložili na 11. avgust. Tedaj je bilo leta 1941 organiziranih več prvih vojaških in sabotažnih akcij,
Občinski praznik preložen
takoj zatem pa so udeleženci teh akcij odšli v partizane, kjer so kasneje tvorili jedro znane 1. belokranjske čete.
O predlogu Zveze borcev so razpravljali na zadnji občinski seji in ga sprejeli. Menijo, da so streli prvih pušk v okolici Črnomlja zelo pomemben datum v zgodovini NOB. Razen tega je ob praz novanju v poletnih mesecib več možnosti za organiziranje turističnih prireditev.
ODLOK 0 PRISPEVKU ZA UPORABO ZEMLJIŠČ ODLOŽEN ZA LETO DNI
28. januarja so na seji občinske skupščine črnomaljski odborniki sprejeli več odlokov ter razpravljali o osnutku proračuna za letošnje leto — Potrebe so mnogo večje od možnosti, zato bo proračun lahko kril le najnujnejše izdatke — O tem bodo razpravljali še občani na bližnjih zborih volivcev
V prisotnosti ljudskih poslancev Leopolda Kreseta, Lada Mišice in Janeza Kambiča so na prvi seji v letošnjem letu odborniki občinske skupščine Črnomelj v petek izglasovali več odlokov s področja stanovanjske in komunalne zakonodaje, izrekli so se za ustanovitev komunalne skupnosti za socialno zavarovanje in zaposlovanje za 5 občin dolenjske regije ter obravnavali še poroštva in imenovanja.
Vsi odloki, dostavljeni že v gradivu, so bili sprejeti, razen odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Letos ta odlok v občini Črno-
melj ne bo sprejet, pač pa so predlagali, naj bi občani na zborih volivcev sprejeli krajevne samoprispevke. V Črnomlju, na Vinici in v Semiču naj bi bil krajevni samoprispevek namenjen pr-prvenstveno izgradnji šolskih prostorov, povsod drugje pa za urejevanje komunalnih zadev.
Pred razpravo o osnutku letošnjega občinskega proračuna je načelnik oddelka za gospodarstvo Franc Cimerman poročal, da je občinski upravi ostalo v letu 1965 za okoli 50 milijonov starih dinarjev neplačanih računov poleg   nekaterih neuresničenih
30 novih članov RK u Ad!ešiči
Pred kratkim je imela krajevna organizacija RK v Ad-lešičih redno letno skupščino, še pred začetkom so podmladkarji RK iz osnovne šole pripravili kulturni program. Ob tej priložnosti so bile trem večkratnim krvodajalcem podeljene srebrne značke.
Kakor smo razbrali iz poročil, je bil odbor lani zelo delaven, saj so bile opravljene vse zastavljene naloge. Velik uspeh je bdi dosežen v po-
večanju članstva, saj je ad-lešička organizacija v tem času pridobila 30 novih članov. Glede na veliko območje organizacije in številno prebivalstvo pa si bodo še nadalje prizadevali za nove člane, posebno bodo skušali pritegniti mladino.
Ob krvodajalski akciji se je prijavilo 36 občanov za oddajo krvi, 32 pa je bila kri od vtzeta. Značilno je, da so bili med -adlešičkimi krvodajalci
»TOVARIŠI, R0K0 NA SM
Za predsednika dragatuške organizacije ZZB je bil ponovno izvoljen Peter Kuzma
predvsem starejši ljudje, medtem ko se mladina vabilu ni odzvala.
Za poplavljence so zbrali odborniki 63.900 din prispevkov, kar je z oziram na premoženjske razmere vasi kar zadovoljivo.
Organizirani sta bili tudi dve zdravstveni predavanji. Da je zanje med občani veliko zanimanja, je pokazala dobra udeležba.
Na letni skupščini so bili pohvaljeni podmladkarji RK itz dbmače osnovne šole, ki So bili ves čas zelo delavni.
Ob koncu je bil izvoljen tudi novi odbor organizacije, kateremu želimo pri nadaljnjem delu mnogo uspehov.
P. V.
pogodbenih obveznosti iz preteklega leta.
Osnutek proračuna za leto 1966 predvideva 768,850.000 starih dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Letošnji plan je sicer za nekaj milijonov dinarjev višji od lanskega, toda 50 milijonov din neplačanih računov iz leta 1965 in obveznosti do soudeležbe pri gradnji osnovne šole v Loki pomenijo dejansko manj sredstev kot lani. Koristniki občinskega proračuna bodo morali s sredstvi zelo varčevati ter tu in tam tudi malce zategniti pas. Mimo tega bodo nekatere dokaj visoke proračunske postavke iz prejšnjih let iz letošnjega proračuna povsem izpadle. Po sedanjem osnutku bo tako za vzdrževanje cest III. in IV. reda zagotovljenih le 20 milijonov starih dinarjev, če upoštevamo, da so vse ceste že zdaj v zelo slabem stanju in jamaste kolikor se le da, je jasno, da bo promet skoro-da enomogočen, če bo pri tem ostalo.
Razprava je bila posvečena predvsem varčevanju na vseh področjih. Med drugim so imenovali komisijo za revizijo priznavalnin borcem NOB in komisijo za revizijo socialnih podpor občanom. Ob predlogu, naj bi nekatere nizke priznavalnine ukinili in namesto tega povišali zneske drugim upravičencem, so imeli odborniki Košir, škrinjar in Rems nekaj pripomb, sicer pa je bilo sklenjeno, da bosta komisiji čimprej pričeli delati.
16. januarja je občnemu zboru krajevne organizacije ZZB v Dragatušu prisostvovalo okoli 150 borcev, razen njih pa sta bila navzoča tudi predstavnika občinskega odbora ZZB Črnomelj Anton Dvoj moč in Rade Kordič.
Domačin in predsednik ZZB Dragatuš Peter Kuzma je v poročilu prikazal dejavnost organizacije, ki se je v preteklem letu odvijala predvsem v skrbi za borce in ureditev njihovih življenjskih razmer. Lani je bilo vloženih okoli 170 vlog za priznaval-
nine, zato sta pri dragatuški organizaciji ZZB delali kar dve komisiji: komisija za ugotavljanje izredne delovne dobe ter komisija za priznavalnine.
Okoli 25 članov organizacije že prejema priznavalnine, nekaj borcev pa je dobilo enkratno pomoč organizacije. Razen vsega tega je bilo 79 borcem odpisanih okoli 7 milijonov dinarjev davčnih, obveznosti, s čimer so se njihove življenjske razmere precej izboljšale.
Komisiji sta razpravljali o
vsakem članu organizacije in predlagali za priznavalnine predvsem tiste, ki so najbolj zaslužni in potrebni. Na občnem zboru se je oglasilo več članov s pripombami, da še niso prejeli priznavalnine, a da so do nje upravičeni. Miha Rušič, kmet iz Tanče gore, pa jim je dejal:
— Tovariši, roko na srce! Danes vsakdo trdi, da je bil borec in vdan naprednemu gibanju že od nekdaj. Borec pa se od borca razlikuje! Tisti, ki je delal že pred vojno za našo stvar in se je takoj ob
izbruhu vojne odločil za težko življenje v partizanih, po vojni pa je vneto obnavljal domovino, se gotovo razlikuje od borca, ki je bil s silo odveden v gozd, po vojni pa je stal ob strani. Bodimo vendar vsaj malo kritični do sebe!«
Dragatuška organizacija ZZB je ena najboljših v občini. Prav gotovo pa gre za tako lepe uspehe nemalo zaslug dobremu vodstvu, kateremu želimo pri uresničevanju nadaljnjih nalog še mnogo uspehov.
Spremenile na vseh področjih so očitne
V treh letih 675 novih članov Socialistične zveze, kljub temu pa je v občini še vedno komaj 64 odstotkov volivcev včlanjenih v organizacijo — Dosedanje delo je bilo uspešno, še bolj pa se bo moral novi odbor zavzeti za uresničevanje reforme s pomočjo vseh občanov
Pred 74 delegaj^iz 22 krajevnih organizacij SZDL v občini, številnimi domačimi gosti in predstavniki GO SZDL je v imenu odbora govoril o dosedanjem delu in bodočih nalogah predsednik občinskega odbora SZDL Franc Staj-dohar. Omenjal je uspehe, ki jih je organizacija dosegla v skoro triletnem delovanju, prav tako pa pred delegati ni skrival nekaterih slabosti. Glede na številne in zelo zahtevne naloge pri uresničevanju reforme v prihodnje j« namreč organizacija v članstvu še prešibka. Ugotovitev, da je na področju celotne občine 7.085 članov SZDL ali 64 odstotkov vseh volivnih upravičencev, ni hvalevredna, posebno še če upoštevamo, da celo še 19 odstotkov zaposlenih ni včlanjenih v organizacijo!
NAJVEČ GOVORA O REFORMI
Razprava se sprva ni in ni mogla razživeti, po odmoru pa so se začeli delegati bolj oglašati. Največ so govorili o napredku, ki je zaznaven tako v gospodarstvu kot v šolstvu, zdravstvu in na družbeno • političnem področju ter s tem v zvezi z reformo in njenimi nameni.
Fraic Pavlakovič z Vinice je razen tega naštel nekaj nerešenih krajevnih problemov kot so pamanjkanjc pitne
vode, slab turizem zaradi slabe ceste in problem zdravstva, ki kljub lani zgrajeni ambulanti še ni rešen. Stavba stoji opremljena, občani pa se morajo voziil k zobozdravniku v 20 kilometrov oddaljeni Črnomelj.
Več delegatov je zatem omenjalo nujnost postavitve RTV naprav na Mirni gori, s čemer bi bil omogočen boljši radijski in televizijski prenos ljubljanskega programa. Sedanji televizijski prenos je tako slab, da morajo imeti Belokranjci svoje antene obrnjene proti Zagrebu.
Da je kulturna in športna dejavnost v Črnomlju zamrla, je na konferenci kritiziral Janez Vitkovič. Povedal je, da se mlajši ljudje zadnja leta ne zanimajo za javno in politično življenje in da številnih izobražencev pri javnem delu, razen redkih izjem, ni čutiti.
Vprašanje odvisne administracije, ki kljub reformi prepočasi izginja, je načel Rade Vrlinič, delegat iz Draga-tuša pa se je zavzemal za boljše uveljavljanje krajevnih skupnosti in za uresničitev nekaterih vaških želja.
VSE JE ODVISNO OD LASTNIH SPOSOBNOSTI IN MOČI
Boj mnenj je na konferenci prišel do izraza, pokazalo pa se je zlasti to, da občani še vedno preveč pričakujejo samo od družbe in občinskih sredstev. Kako je s temi stvarmi v novem gospodarskem sistemu, sta pojasnjevala predsednik občinske skupščine inž. Rado Dvoršak in Leopold Krese kot predstavnik Glavnega odbora SZDL. Slednji je pohvalil delovanje Socialistične zveze v preteklosti, poudaril pa je, da je naloga organizacije v prihodnje predvsem boriti se^za uresničevanje reformnih načel. Prav„ tako bi si moraki organizacija prizadevati za dosledno izvajanje konkretnih akcij. Videti je, da so v načelu za reformo vsi občani, ko pa pride do potrebnih sprememb, se pojavljajo težnje, da bi zaenkrat ostalo še pri starem.
Novoizvoljeni 17-elanski odbor, v katerem je le 16 članov starega odbora, vsi drugi pa so novi, tudi delavoljni in sposobni ljudje, bo imel dela dovolj, posebno še P° VI. kongresu SZDL Slovenije, kjer bodo začrtane nove naloge.
Kovice al.
Metlika se ne šali!
Na podlagi analiz bi lahko letos v metliški občini povečali družbeno bruto proizvodnjo za 45 odst., kar bi bilo (v odstotkih) največ v Sloveniji, če ne tudi v državi. To bi lahko dosegli z boljšo izrabo strojev in drugih zmogljivosti. V ta namen pa bi potrebovali okoli 300 milijonov dinarjev za odpravo ozkih grl v proizvodnji in 750 milijonov dinarjev za obratna sredstva. Menijo pa, da bo do tolikšnih sredstev težko priti; zadovoljni bi bili, ko bi se na občini posrečilo zbrati vsaj 650 milijonov dinarjev za metliško šolo in podzemelj sko-gra-daški vodovod, ki sta na prioritetni listi.
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V METLIKI 31. JANUARJA
Pri trinajstem odloku se je zataknilo
Odlok o komunalnem prispevku sprejet le pogojno - Olajšave spomeni-čarjem in drugim borcem po odloku o prispevkih in davkih občanov — Najvišja stanarina v metliški občini 3,6 odst. od sedanje vrednosti stanovanja
Občinska skupščina v Metliki je na ponedeljkovi seji obravnavala in sprejela vrsto odlokov, s katerimi bo v letu 1966 uzakonjen način zbiranja sredstev v občinski proračun in za druge naloge, štirje odloki uzakonjajo postopke v nadaljnjem izvajanju stanovanjske reforme.
Kmeti volijo 9. in 11. februarja
Kmečki zavarovanci v metliški občini bodo izvolili 2 predstavnika v skupščino kmečkega zavarovanja za območje Zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu. Volitve bodo predvidoma 9. in 11. februarja in sicer na Suhorju ter v Podzemlju.
Odlok o prispevkih in davkih občanov vsebuje novost, ki bo razveselila kmete — borce in aktiviste v NOB od 1941. do 1945 Trinajsti člen namreč uzakonja ugodnosti spomeničarjem in 'drugim borcem ter aktivistom, ki morajo izpolnjevati davčne obveznosti. Tako znižuje odlok prvoborcem davčne obveznosti za 70 odst., borcem iz leta 1942 in 1943 za 90 odst. ter borcem in aktivistom iz let 1944 in 1945 za 20 odstotkov. Sam odlok se drugače ne razlikuje od podobnih v minulih letih, le da so posamezne osnove, od katerih je treba plačati prispevke, do 20 odstotkov večje. Podobno je z odlokom o občinsken1. prometnem davku in odlo kom o določitvi lesa za lastno uporabo na kmečka gospodarstva, medtem ko je sprejeti odlok o komunalnih taksali v metliški občini nov Brez razurave so odborn ki dvignili roke za odlok o določevanju obrestne mere od sredstev   poslovnega sklada
za komunalno, gostinsko in storitveno obrtno dejavnost delovnih organizacij.
Zatem govore štirje odloki o najvišjih stanarinah, amortizaciji stanovanjskih hiš, subvencioniranju stanarine in gospodarjenju z družbenimi stanovanji. Skupščina je tako uzakonila nadaljnje izvajanje stanovanjske reforme v občini. Določeno je, da najvišja stanarina ne sme biti večja kot 3,6 odst. sedanje vrednosti stanovanja, za amortizacijo pa bo treba plačati 1 odst. te vrednosti. Do leta 1970 bo (ekonomske) stanarine subvencioniral sklad, v katerega morajo delovne organizacije odvesti 40 odstotkov stanovanjskega prispevka, ki jim je bil nedavno v skladu s predpisi vr njen. Metliško komunalno podjetje pa je določeno, da v skladu s predpisi prevzame gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš, ker občinska skupščina   posebnega stano-
vanjskega podjetja ne namerava ustanoviti.
Najdalje je trajalo, da je bil izglasovan komunalni prispevek, ki ga občine uvajajo za mestna naselja. Odborniki so namreč pripominjali, da bi tako važna zadeva, kot jo prinaša ta odlok — trinajsti na seji, ne smela mimo občanov, pa čeprav bo veljal odlok samo za Metličane. Z določbo, da je treba od kvadratnega metra stanovanjske površine v mestu (Metliki) plačati (sicer le) 6 dinarjev in od kvadratnega metra zemljišča na območju mesta 2 dinarja, ni še nič rešenegt, četudi vemo, da bo prispevek porabljen za ureditev komunalnih zadev. Odborniki so pripominjali, da bi moral od lok kategorizirati posamezne
Var&uj in vlagaj pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI
prej
KB &
v Novem mestu
stanovanjske in poslovne površine in ustrezno predpisati prispevek. Sploh pa ne gre, so dodali, da bi karkoli sprejeli brez vednosti občanov, saj bodo morali prav ti (Met ličani) plačevati komunalni prispevek. Zato je bil odlok tudi pogojno sprejet in bo obveljal le, če se bodo z njim strinjali občani na zboru volivcev.
Metliška delegata za kongres
Metliško občino bosta na VI. kongresu Socialistične zveze Slovenije zastopala Franc Jakljevič in Martin Molek. Izvoljena Sta bila na občinski konferenci SZDL 30. januarja.
Lani milijarda v metliških skladih
Gospodarsko leto 1965 je metliška občina izredno uspešno končala, saj se ji je prvič v njenem obstoju posrečilo ustvariti za eno milijardo dinarjev skladov. Proizvodne organizacije so potrdile sloves doma in se dobro uveljavile v tujini. »Led« na tujih tržiščih so lani dokončno prebile in izvozile za okoli 700.000 dolarjev raznih proizvodom
Zemlja - premalo izrabljeno bogastvo
Na nedeljski konferenci Socialistične zveze v Metliki so večkrat poudarili, da je zemlja v metliški občini premalo izrabljena — Navedli so več vzrokov, zavoljo katerih v kmetijstvu ni vse najbolj prav — V imenu GO SZDL Slovenije je na konferenci govorila Francka Strmole, navzoči pa so bili tudi poslanci Ludvik Golob, Niko Belopavlovič in Vlado Mišica
OB RAZDELITVI SPRIČEVAL MED ČRNOMALJSKIMI DIJAKI
DOBER RECEPT: UČENJE ZJUTRAJ, UČENJE OPOLDNE - IN ŠE ZVEČER!
26 dijakov IV. letnika črnomaljske gimnazije je dobilo polletna spričevala: 11 jih ima dober uspeh, 15 kazijo uspeh enojke — Največ je skreganih s filozofijo in integrali — Do konca šolskega leta ostane le še nekaj mesecev
Razpoloženje v razredu je bilo po razdeliitvi polletnih izkazov glede na uspeh proti pričakovanju. Nič solza, ne malodušja! »Računamo, da bo do konca leta popravila slabe ocene večina dijakov. 90 odstotni uspeh bo verjetno dosežen,« je pojasnila razredničarka prof. Helena Tur-kovič. »Pri dijakih, ki so bili med 1 in 2, smo ocene zaokroževali navzdol, sicer bi jih pozitivna ocena zadovoljila in se ne bi več dovolj učili«.
In kaj pravijo dijaki? To so njihove besede:
»Sem trdno odločen«
Franc Gornik ima negativ-
Pojasnilo o malicah na gimnaziji
13. januarja letos Je bil objav-tjon članek z naslovom »Zakaj ni malic na vseh šolah?«, v katerem je rečeno, da na 10 Šolah v občini otroci ne prejemajo šolskih malic, med njimi tudi ne dijaki gimnazije in najbrž temu ni krivo samo Pomanjkanje prostora za šolsko kuhinjo, temveč manjka tudi dobre volje.
Triinpetdeset gimnazijcev, ki so že tedne pred navedenim člankom Prejemali toplo malico, si lahko *nisli svoje o resnosti članka in glasila (kar se seveda nanaša na trditve o gimnaziji!). Vsi drugi bralci, ki so članek prebrali, pa bodo menili, da je v resnici tako.
t>a ne bi na osnovi neznanih in neresničnih virov še pisali o pre-nrani dijakov sporočamo,.da prejemajo že nekaj mesecev enolončnico ali kosilo vsi dijaki, ki so Prijavili. Podatke o gimnaziji oaje lahko le tisti, ki na gimnaziji dela in za svoje izjave tudi odgovarja.
JANEZ KAMBIČ,
ravnatelj gimnazije
PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Ob-ja\ijem podatki niso bili izmišlje-2L ta neznanega vira temveč jih dobili na občinskem od-
ru RK v Črnomlju. Nesporazum n-,^^lastal ^mo zaradi tega, ker "■Pisani članek zaradi pomanjka-lien prostora ni bU takoj objavil' m6dtem pa se je vprašanje SE malic na gimnaziji že ure-uuo* UREDNIŠTVO
no iz nemščine, že od nekdaj Pavlina Košir, predsednica mu je ta jezik delal težave.      razredne skupnosti.
— Ne morem ga in ne morem, je povedal.
— čutite morda do tega jezika poseben odpor?
— Niti ne, pač pa je gotovo, da germanist ne bom.. Izbral si bom tehnični poklic.
— Seveda, če boste razred izdelali in opravili maturo —
— Bom, sem trdno odločen do konca šolskega leta uspeh popravii.i!
»Nekateri so imeli smolo«
— Uspeh razreda me preseneča, upoštevaje čas, ki smo ga zadnji mesec porabili za učenje. Nekateri sošolci so imeli smolo pri spraševanju. Uspeh ni realen! Moramo ga popraviti, — je izjavila
Izdelala je z dobrim uspehom, za učenje pa porabi povprečno 2 — 3 ure časa na dan. Povedala je še, da je v razredu veliko vlakarjev Iz Metlike in Semiča, zato se skupno uče že zjutraj pred poukom. Boljši dijaki pomagajo slabšim.
— Vemo, da nas pred maturo čaka še težaško delo, zato se bo večina dijakov v našem razredu lotila maturi-tetnih nalog že v semestralnih počitnicah. Teme smo že izbrali, največ je literarnih. Tudi na bodoči poklic že mislimo, četudi se večina še ni odločila za vpis na to ali ono fakulteto. Dobro se zavedamo, da je študentov na vi-
sokih šolah dovolj in da bo v tekmi pri vpisu in nadaljnjem študiju odločalo le znanje.
»Svetovni položaj poznamo«
Stane Muhič: — Kljub temu, da nam učenje vzame skoro ves prosti čas, so iz-venšolske dejavnosti precej razgibane. Najbolj delaven je klub OZN, ki ima na naši šoli že tradicijo. Člani se sestajajo v dveh skupinah. Svetovni politična položaj do bro poznamo. Razen tega delujejo še marksistični krožek, telovadila sekcija, pevski zbor, medtem ko dramska sekcija za delo nima pogojev. Ni režiserja!
Tone Kump: — V splošnem je kulturna sekcija letos mnogo bolj delovna kot je bila prejšnja leta. Očitek, da znamo organizirati le plese, je neosnovan. Izdajamo glasi lo »Plamen«. Pnva številka je že izšla, drugo bomo izdali za občinski praznik. Prispevki v prvi številki res niso bili vsi prvovrstni, pač pa bomo poskrbeli, da bo kvaliteta druge številke boljša. Računamo na več prispevkov četrto.šclcev, a kaj posebnega od nas ni pričakovati, ker je naša prva naloga UČENJE.
R. B.
V razpravi so zatrjevali, da
Ije zelo nepotrebna pregrada med zasebniki bi kmetijsko organizacijo. Ugotovitev, da so je lani kmetijska dejavnost zmanjšala zavoljo tega za kakšnih 9 odst-, naj bo nauk za naprej. Korenite spremembe v načinu pridelovanja, kar so na konferenci imenovali reforma kmetijstva, naj pospešijo prizadevanje zasebnikov, tako da bo na voljo več tržnih presežkov- Po mnenju večine delegatov, sodelujočih v razpravi, bo to brez primerne opremljenosti zasebnega kmetijstva težko doseči. Kmetom bi morali omogočiti nabavo strojev in vse, kar potrebujejo, da bodo več pridelali.
Nekateri so povedali, da jih skrbi, kar vidijo pri sosedih. »Zemlja bi ne smela biti mrtev kapital, kot je pri lastnikih s postranskimi zaslužki,« je povedal delegat s podeželja in pripomnil, da bi morali z ukrepi prisiliti vse, ki nočejo obdelovati zemlje. Kakor so dodali drugi, naj bi ukrepi veljali le za lastnike s postranskim zaslužkom, kajti v občini je razen tega še veliko kmetij, na katerih nima več kdo delati. Mlade je privabilo mesto, kjer so se zaposlili v industriji, na njihovih domovih pa kmetu -jejo stari. Od starih ni kaj prida pričakovati, zlasti tega ne, da bi privzeli novi način gospodarjenja, mladi pa se ne bodo vrnili na kmetije prej, dokler ne bo črno na belem, da se »splača« kmeto-vati. To, ali se splača ali ne, naj bi pokazalo tesnejše sodelovanje zasebnega sektorja z družbenim-
V razpravi so z vrsto po datkov dokazovali, da so od zadnje konferenae Socialistične zveze napredovala vsa področja, začenši s kmetijstvom. V procvitu so industrijske organizacije, saj se že lahko merijo z najboljšimi svoje vrste v državi. Problemov na področju zaposlovanja je čedalje manj, le vseh prijavljenih moških še niso zaposlili. Tudi družbene službe so doživele boljše čase, dasiravno je šolstvo še vedno področje, katerega probleme rešuje občina z velikimi napori.
čedalje bolj se v reševanje
Poslednji meseci v gimnazijskih klopeh bodo naporni. Z dobro voljo in mladostnim humorjem, ki ga belokranjskim dijakom ne manjka, pa se namerava večina četrtošolcev povzpeti na prvo stopnico v življenje — čez prag univerze (Foto:
R. Bačer)
raznih vprašanj vključujejo občani, ki so v ta namen ustanovili krajevne skupnosti. Socialistična zveza jim pomaga na tej poti in jih spodbuja k uresničevanju čedalje večjih in odgovornejših nalog. Tako bo tudi v prihodnje, ko bo novi občinski odbor SZDL, v katerem je 17 članov, razgibal dejavnosti na že znanih in mnogih deloviščih.
Zgodovinski trenutki oživljeni
Metlika, 26. januvarija 1966
Na velikem zboru gadov in beloušk v Metliki je mladi gad Džani, ki je lani s spretno roko in očesom na barvni trak ujel krvoločni pohod in grozovit napad Turkov na metliško mesto, s pomočjo »laterne magice« te zgodovinske trenutke na velikem platnu prikazal. Srce je igralo meščanom, videvši sami sebe pri junaški obrambi rodne Metlike, kar bo na vehe v analih našega mesta ostalo zapisano.
Skozi »laterno magico« zamogli smo videti tudi druge znamenite prizore iz lanskih junaških podvigov metliških gadov in beloušk: glavno gadje gnezdo, turški harem, gadjega princa, zadnjega obrtnika metliškega, reševanje kmetijskih problemov ali z drugačno besedo »mlatvo prazne slame«, bertijo "Pri Ivankoti«, mestno muziko, ki je v lajtičku s seboj »pogonsko gorivo« za suha grla vozila itd. itd. Gle-davci pak so na platnu pogrešili bronasto lice starega gada Ivana s Hriba, ki trdi, da je »že pred 55 leti bil medved, njegov ka-merad Juretov Nace pa afna«. Upamo, da bode letos ta pomanjkljivost odpravljena in da bodemo ob letu osorej tudi lice tega slavnega gada na platnu videti zamogli. -cd-
merliškteAttednik
NAPETI PRORAČUN SPREJET
Prvič prizadeti vsi, ki se financirajo iz proračuna — Šolstvu polovico proračunskih sredstev, kar pa je še vedno premalo — Temeljita kontrola porabe proračunskih sredstev — O letošnjem proračunu bo treba še razpravljati
Pretekli petek je občinska skupščina v Kočevju razpravljala o letošnjem občinskem proračunu, o poročilu sveta za narodno obrambo, o likvidaciji »Vulka-nizacije«, o prenosu gozdov v gospodarjenje gozdno gospodarskim organizacijam in o programu dela skupščine za letos. Sprejela je tudi odloke o prispevkih in davkih občanov, o povprečnih letnih bruto osebnih dohodkih iz delovnega razmerja, o količini lesa za domačo porabo in o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Razen tega so bile na dnevnem redu še volitve in imenovanja ter vprašanja odbornikov in odgovori nanje. Pred začetkom seje sta prisegla novo izvoljena odbornika zbora delovnih skupnosti Vinko Rakovič in inženir Anton Knafelc.
Osrednja točka dnevnega reda je bila nedvomno sprejem občinskega proračuna za letos. Letošnji proračunski dohodki bodo znašali predvidoma 8,405.190 novih din (vsi podatki bodo v novih dinar jih) in bodo torej za 0,8 odstotkov nižji od lanskih. Službe, organi in organizacije, ki se v celoti ali delno financirajo iz občinskega proračuna, so zahtevali skupno 10,069.811 din sredstev iz proračuna ali okoli 20 odstotkov več kot bodo znašali predvi doma dohodki. Leto 1966 je po mnenju odbornikov eno najbolj kritičnih, saj bodo bolj ali manj prizadeti vsi organi, organizacije in službe, ki se finan-
»VULKANIZACIJA« likvidirana
Svet za industrijo, obrt in promet pri Občinsk: skupščini Kočevje je na zadnji seji sklenil, da bo predlagal skupščini, naj preide obrtno podjetje Vulkanizacija iz Kočevja v redno likvidacijo. Vulkanizacija je bila (hkrati s Pletilj-stvom) ustanovljena 1. januarja 1965 iz likvidiranega Zavoda za zaposlovanje invalidov. 2e ob ustanovitvi oziroma osamosvojitvi je imela Vulkanizacija precej težav zaradi neprodanih izdelkov, kasneje je začelo primanjkovati tudi dela, pojavljale pa so se še druge težave. Delovni kolektiv Vulkanizacije, ki šteje 5 članov, je zato sklenil, da njihovo podjetje preneha poslovati s 1. februarjem, ko preneha vsem tudi delovno razmerje.
O predlogu sveta je na seji 28. Januarja razpravljala tudi občinska skupščina in sklenila, da gre podjetje v redno likvidacijo, če pa bo komisija ugotovila, da je v Vulkanizaciji zguba (kar je malo verjetno) pa je treba uvesti prisililo likvidacijo. Skupščina je Se priporočila, naj bi dejavnost, ki jo je opravljala »Vulkanizacija« no zamrla in da naj bi imeli privatne obrtnike za polaganje plastičnih mas in vulkanizacije.
cirajo iz občinskega pro računa.
V razpravi je bilo poudarjeno, da planirani pro računski dohodki niso trdno zagotovljeni Zaradi tega je pričakovati že v prvi polovici leta ali v začetku drugega polletja prvi rebalans proračuna. Skupščina je zadolžila svet za družbeni plan in finan ce ter komisijo za družbeni nadzor, da neprestano kontrolira porabo proračunskih sredstev. Sklenjeno je bilo, da se zaradi tako kritičnega položaja proračunske rezerve ne sme črpati, razen tega pa naj bi iz proračuna naka zavali koristnikom vsak mesec nekaj manj kot dvanajstino predvidenih izdatkov, s čimer bi rezervo še povečali.
Odborniki so predlog višine novega proračuna sprejeli, vendar s pridržkom, da bo treba nujno razpravljati še, če je notranja razdelitev proračuna pravilna, se pravi,*" če ne bi kazalo nekje sredstva vzeti in jih dati dru gam. Poudarjeno je bilo še, da bodo v marcu skupščina in zbori volivcev razpravljali o perspektivnem planu razvoja občine do leta 1970 in da bo takrat prav gotovo potrebno ponovno razpravljati tudi o občinskem proračunu.
Prispevki in davki občanov
Hkrati z občinskim proračunom sta bila sprejeta tudi odlok o prispevkih in davkih občanov in odlok o povprečnih letnih bruto osebnih  dohodkih   iz de-
PRIBLIŽUJEJO SE ROKI ZA IZDELAVO BILANC
Računovodij je preveč, biro pa brez dela
Nekateri kočevski računovodje so že zaprosili Službo družbenega knjigovodstva, naj jim podaljša rok za izdelavo zaključnih računov (bilanc), ker jih ne morejo napraviti do predpisanega roka. SDK pa je ugotovila, da prosijo za podaljšanje roka predvsem računovodje, ki ne delajo bilanc le za svojo delovno organizacijo, ampak (seveda honorarno) še za eno, dve ali tri druge.
Po drugi strani pa zaradi likvidacij več manjših obrtnih, komunalnih ali gostinskih podjetij zmanjkuje dela Računovodskemu biroju v Kočevju, ki opravlja knjigovodske in računovodske usluge manjšim delovnim organizacijam ali zavodom.
Ker je torej računovodskega oziroma knjigovodskega kadra v Kočevju dovolj (ni pa racionalno izkoriščen), Služba družbenega knjigovodstva ne bo podaljševala rokov za dostavo zaključnih računov tistim delovnim organizacijam, katerih računovodja dela več kot za eno delovno organizacijo.
lovnega razmerja. Oba odloka se bistveno ne razlikujeta od lanskih. Spremembe so le, da tretji proizvodni kmetijski okoliš plačuje 10 odstotni prispevek (doslej 8 odstotni) in da se letni prispevek od obrtne in gostinske dejavnosti zviša od 20 na 25 odstotkov. Nekaj več davka plačajo tudi ljudje, ki se ukvarjajo z obrtjo kot postransko dejavnostjo. Spremembe so še pri obdavčenju dohodka od stavb in nekaterih drugih postavkah.
Svet za finance sprejel program
Na letošnjih sejah sveta za družbeni plan in finance pri Občinski skupščini Kočevje bodo obravnavali nekatere zaključne račune za lani, predpise v zvezi s proračunom, srednjeročni plan, predpise o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah in zavodih, letne plane vseh skladov, več premoženjsko pravnih zadev in drugo. Program dela je svet sprejel na zadnji seji.
Najprej analiza obrti
Svet za industrijo, obrt in promet pri občinski skupščini Kočevje bo letos analiziral proizvodno in storitveno obrt v občini, razpravljal bo o srednjeročnem planu (1966-1970) industrije, obrti in prometa' ter "analiziral, kako so izkoriščena osnovna sredstva v teh panogah (primerjano s sorodnimi podjetji izven občine). Proučil bo tudi gospodarski položaj podjetij ITAS, INKOP, Oprema, Pletilstvo in Tekstilana. Razen tega bo analiziral še, kako se je obnesel 42-urni delovni teden v nekaterih podjetjih.
Program sveta za delo
Svet za delo pri občinski skupščini Kočevje bo letos razpravljal o HTV službi v delovnih organizacijah, o poročilu medobčinske inšpekcije dela, o izdelavi samoupravnih aktov v delovnih organizacijah, o vajencih in njihovih nagradah, o programih in metodah dela za prehod na skrajšani delovni teden, o analizi o izvajanju predpisov v zvezi z delitvijo čistega dohodka.
Težave z opremo in članstvom
Občni zbori gasilskih društev v kočevski občini kažejo, da imajo podeželjska društva pri uresničevanju svojega programa težave z zastarelo opremo in pomanjkanjem finančnih sredstev. Zmanjšuje se tudj število članov društev. O odpravi pomanjkljivosti bodo govorili na obenem zboru Občinske gasilske zveze Kočevje po končanih občnih zborih društev.
V NEDELJO VOLITVE
V PRVO SKUPŠČINO SOCIALNEGA
ZAVAROVANJA KMETOV
Volitve bodo v Vas-Fari
Izvoljen bo le en član skupščine. Zbori volivcev bodo jutri v Dragi, Strugah in Predgrađu
V nedeljo, 6. februarja, bodo v Vas-Farf volitve v prvo Skupščino socialnega zavarovanja kmetov. Ker je v vsej kočevski občini le 618 kmečkih zavarovancev, bodo izvolili le enega člana skupščine. Največ kmečkih zavarovancev je na območju Vas-Fare in Banja loke, zato bodo tudi volitve v Vas-Fari.
Zbori volivcev kmečkih zavarovancev bodo že jutri, 4. februarja, v Dragi, Predgrađu in Strugah. Na njih se bodo pogovorili o kandidatih in o nadaljnjem zdravstvenem zavarovanju kmetov, se pravi tudi o novih predpisih o kmečkem zavarovanju. Na Zborih bodo zavarovanci razpravljali tudi o poročilu Socialnega zavarovanja o zdravstvenem zavarovanju kmetov in o dohodkih ter izdatkih za to zavarovanje. Zborov volivcev se bodo udeležili tudi predstavniki občinskega odbora SZDL in podružnice Zavoda za socialno zavarovanje.
V Fari bo zbor volivcev na sam dan volitev. Volitve bodo javne. Volitev naj bi se udeležil vsak kmečki zavarovanec, ki lahko pride v Vas-Faro.
RAZGOVOR Z RUDIJEM RAUHOM, DIREKTORJEM TRGOPROMETA
»Samopostrežna trgovina še leto
V: Kako ste dosegli lanski plan in kako je na promet vplivala reforma?
O: Lanski plan smo presegli za okoli 23 odstotkov. K tako visoki realizaciji so razen drugih vplivov pripomogle tudi višje cene in razne potrošniške mrzlice. Potrošniki so kupovali več predvsem v juliju (pred reformo) in novembru ter decembru. Kljub tako visoki vrednostni realizaciji pa je bil količinski promet v primerjavi z letom 1964 le neznatno višji. Zaposlenih smo imeli--v preteklem letu povprečno 4 ljudi (ali 2 odstotka) več kot leta 1964. Ugodna realizacija je vplivala tudi na povečanje osebnih dohodkov. Upoštevati pa moramo namreč, da je promet občutno bolj porastel kot zaposlenost in da so bile s prvim avgustom 1965 tudi
znižane stopnje prispevkov iz osebnih dohodkov. Tako so znašali povprečni osebni dohodki v preteklem letu okoli 60.000  starih dinarjev.
Razen zvišanja osebnih dohodkov smo namenih tudi precej sredstev v sklade, ki bodo po predvidevanjih višji kakor leta 1964. V letu 1965 smo vsa sredstva usmerili v dograditev skladišča in nabavo opreme zanj, nabavo kamiona, montažna dvigala in gradnjo skladišča trgovine »Zeleznina«. Od trgovin smo vpreteklem letu adaptirali samo »Živila« v Mozlju.
Sredstva sklada skupne porabe smo usmerili predvsem v izgradnjo samskih stanovanj, ki so bila vseljiva v decembru. Za to smo porabili okoli 12 milijonov din: 50 odstotkov lastnih sredstev in 50 odstotkov kredita, ki smo
Divjad dela mm v kolpski dolini
Za prebivalstvo kolpske doline postaja divjad vedno večja nadloga, saj jemlje revnemu kmetu že kruh kar iz žepa.
V vasici Srobotnik jeleni obirajo peso, repo, zelje in drugo, zajci in srne kradejo fižol in deteljo, prašiči koruzo, medvedi sadje, lisice in jastrebi pa jemljejo kokoši. Jeseni   ljudje   skoroda niso
imeli kaj pospravljati s polj.
Zgodilo se je, da je šel Jože Majetič pobirat jabolka nekaj sto metrov daleč od Kužlja. V sadovnjaku je pod jablano opazil medveda, ki je njegova jabolka pobiral. Začel je metati vanj, kar mu je prišlo pod roke, predvsem jabolka, ki so ležala po tleh, toda medved jih je lepo pobral in pojedel.
Nič čudnega torej ni, da ljudje tod težko živijo, da mladina v vedno večjem številu odhaja v svet, iskat boljšega življenja in zagotovljenega kruha. .
Dokler bo tako, da bodo kmetje orah, sadili in delali, divjad pa pobirala pridelke, napredka v kolpski dolini ni pričakovati, četudi je tako lepa in se zanjo že zanimajo turisti od blizu in daleč.
JOŽE KRIŽ
ga najeli pri bivšem stanovanjskem skladu.
Gospodarska reforma za našo organizacijo v preteklem letu ni imela negativnih vplivov. Lahko pa trdimo, da ije bil vpliv reforme v tem, da se je zaradi delnega povečanja osebnih dohodkov povečala kupna moč in v zvezi s tem tudi promet v trgovini.
V: Kdaj bomo v Kočevju po vašem mnenju dobili samopostrežno trgovino?
O: Sam razvoj blagovnega prometa in želja potrošnikov terjata, da v Kočeju zgradimo samopostrežno trgovino. Na to se pripravljamo že več let. Trenutno je v izdelavi idejni projekt, ki bo kmalu gotov. Ko bo pregledan, bo projektant začel delati glavni projekt, ki bo po predvidevanjih gotov do maja. Graditi jo bomo začeli maja ali junija, poslovati pa bo začela že oktobra letos — seveda, če bo šlo vse po načrtih. Pri pripravi potrebne dokumentacije je bila najbo'.ij problematična lokacija, ki je končno določena na Kidričevi cesti pri četrti stolpnici.
Za gradnjo imamo zagotovljena tudi potrebna sredstva. Kakor vidite, smo gradnjo samopostrežne trgovine, ki bo imela okoli 350 kvadratnih metrov zazidane površine, vzeli resno. Kočevje bo dobilo nov objekt, ki bo pripomogel k še boljši preskrbi in zadovoljitvi želja potrošnikov.
DROBNE IZ KOČEVJA
Zadnje čiščenje snega je bilo v Kočevju veliko uspešnejše kot prejšnje. Bilo je hitrejše in temeljitejše. Vendar pa je bilo kljub vsem pohvalam le še nekoliko počasno, temeljito pa so bile očiščene samo glavne ulice. Torej: kljub pomanjkljivostim le napredek!
D KAKOR VSAKO LETO so bili tudi letos pionirji in mladinci društva »Vaša djeca« iz Pule na zimskih počitnicah v Ortneku Ogledali so si tudi mesto Kočevje in njegove znamenitosti, med drugimi dom telesne kulture. Uprava doma jim je dala na razpolago telovadnico, da so lahko izkoristili 6as do povratka v Ortnek za tekmovanja In igre.
B MED VASCANI KOLPSKE DOLINE je veliko zanimanja za potujoči kino. V Kužlju ob Kolpi so že oskrbeli stalno platno in zavese, Delavska univerza iz Kočevja pa je prispevala še 100.000 starih dinarjev za popravilo dvorane, ker je na severni strani močno vlažna. Vaščani bodo precej potrebnih del opravili sami. Tudi v Banji Loki nameravajo urediti dvoranico za kino predstave in tudi njim bo s sredstvi pomagala delavska univerza.
B POTOVANJE PO ZASNEŽENIH CESTAH je res neprijetno za potnike, še bolj pa za šoferje, zato se včasih neupravičeno jezimo nanje. Pred dnevi Je iz Kočevja avtobus za Reko odpeljal v redu. Zaradi poledice je bila cesta posuta s peskom, od Broda dalje pa so se začele težave. Večkrat so potniki morali izstopiti, rinili so avtobus itd. Vse to so opravili
z dobro'voljo, saj so vedeli, da je krmilo v zanesljivih rokah vsem znanega šoferja Joca, ki vozi na tej progi že nad 13 let. Ko so bile težave mimo pa je neko dekle, ki ves čas ni izstopilo, izjavilo: »Nikdar več se ne bom vozila s Slovencem.« Pritrdil in še nekaj dodal je nek moški, vsem drugim potnikom pa se njune izjave niso zdele umestne. Je pač zima in šofer ni kriv, če je cesta slaba!
B V   DNEH   HUDEGA MRAZA
je v bližino mesta priletelo iz gozda veliko ptic. Povsod, kjer so nameščene krmilnice, je ves dan \l»> polno premraženih pevcev. Lotos je v mestnih zelenicah, po zasebnih vrtovih in tudi po oknih stanovanj opaziti vse več ptičjih krmilnic kot prej. To je vsekakor zasluga pionirskega krožka za varstvo živali na osnovni šoli Jožeta šeška.
B MINULI PETEK so potniki avtobusa Kočevje—Reka doživeli nekaj nenavadnega. Malo pred motelom ob cesti, nedaleč od Delnic, je skočil iz gozda orjaški volk ter prečkal cesto prod avtobusom. Prestrašen je odskočil preko nasipa v globok sneg, od koder se Je komaj skobacal. Skoro vsi potniki so prvič videli volka v naravi in še tega v dokaj nenavadnih okoliščinah.
RIBNICA Mi BO UREJENO MESTO!
Tako je rečeno v programu krajevne skupnosti, o katerem je 26. januarja razpravljal njen svet, program sprejel, hkrati pa tudi predračun za delo krajevne skupnosti v letu 1966
Uvodoma so člani sveta razpravljali o tem, kaj je krajevna skupnost delala lani. Med drugim so v letu 1965 pripravili načrte za zgraditev kopalnega bazena in v ta namen tudi že 80 kubičnih metrov rezanega lesa. Uspehi so bili tudi na drugih področjih.
Tudi v programu dela za letos  j a  na  prvem mestu
Elektrika komajda sveti
Elektrifikacija se je po voj-, ni zelo razmahnila in zdaj skorajda ni več vasice, v kateri ne bi brlivke zamenjala žarnica. Zavoljo tega se je povečala poraba elektrike, omrežje je prešibko in električne žarnice nam ponekod samo brlijo. Tako je tudi na Velikih Poljanah in na Grmadi pri Ortneku. Ljudje bodo tam morali poleg električnih žarnic namestiti še petrolejke, da bodo ponoči kaj videli. Dotrajano električno omrežje bi bilo treba obnoviti ali pa na Velikih Poljanah zgraditi transformator.
V. P.
omenjen kopalni bazen. Na seji so imenovali širši odbor za zgraditev bazena. Ta bo imel nalogo pridobiti za uresničitev dolgoletnih želja po kopalnem bazenu pristojne organe, predvsem podjetja, razen tega pa bo zbiral sredstva.
Letos bodo, kakor pravi-program, začeli načrtno urejati pokopališče v Hrovači. Tudi za to delo je imenovan odbor, v odboru pa so predstavniki iz vseh" vasi in krajevnih skupnosti, z območja katerih pokopavajo mrtve v Hrovači. Na prvem sestanku bo odbor izvolil ožji gradbeni odbor, medtem ko bo investitor za pokopališče sama pokopališka uprava.
Program govori nadalje o urejanju kanalizacije od Ribnice proti Mlaki, javni raz-svetljavd v Ribnici, o potrebi po ureditvi ribniškega gradu z okoljem ter spomenikov zaslužnih mož za slovensko kulturo. Letos naj bi tudi prupravili načrte za nov most čez potok Bistrico. Nekaj sredstev so predvideli za ured'tev poti v Gorenji vasi in Hrovači.
Program poudarja turistič-
no dejavnost in v zvezi s tem govori o problematiki obrata družbene prehrane v Ribnici. V programu tudi skrb za socialno ogrožene ljudi ni pozabljena in so na seji v ta namen imenovali"' posebno komisijo. Prav tako je v njem odmerjena skrb za borce in invalide.
Člani sveta krajevne skupnosti so precej besed namenili nadaljnji usodi nedokončanega kegLj:šča. Težko je namreč pričakovati, da bi vprašanje začelo reševati ke-giljaško društvo. Menili so, naj bi se o usodi kegljišča pomenil: na skupnem sestan ku predstavniki kegljaškega društva, krajevne skupnosti in občinskih organov.
400 zaposlenih nima osnovne hk
Ob spremenjenih pogojih pri zaposlovanju se kaže tudi izobraževanje (osnovno in dopolnilno) v novi luči. čedalje bolj se zahteva, naj vsak mlajši občan v ribniški občini uspešno dokonča vsaj 8 razredov osnovne šole. Na nedavni konferenci Socialistične zveze smo med drugim slišali, da je vpliv reforme tudi na tem področju že zaznaven.
Zaostrovanje pogojev pri zaposlovanju na podlagi strokovnosti na eni in modernizacija pouka z boljšo opremljenostjo šol in sposobnejšim kadrom na drugi strani bosta znatno vplivala na našega mladega občana, da si bo hotel pridobiti osnovno izobrazbo. Pričakujemo lahko tudi, da bodo poskušali zamujeno nadoknaditi tudi tisti, ki so že zaposleni. Zanimanje za dopolnilno osnovnošolsko izobrazbo je iz dneva v dan večje, saj tako zahtevajo naloge. Ob vsem tem ugotavljamo in nas skrbi, da je brez končane osnovne šole v ribniški občini še okoli 400 mladincev in mladink, ki so že zaposleni.
Čim bolj bo proizvodnja modernizirana, tem več bo potrebovala ljudi s srednjo strokovno izobrazbo. Šole, ki nam ta kader dajejo, trenutno niso v zavidljivem položaju. Njihovo vzdrževanje je namreč odvis7io od prostovoljnih dotacij delovnih organizacij in proračunov občinskih skupščin. Vprašanje vzdrževanja strokovnih in drugih sorodnih šol bo predvidoma dokončno rešil šele novi zakon o financiranju izobraževanja, ta pa naj bi bil sprejet oziroma naj bi začel veljati s 1. julijem 1966.
Seveda bodo morale biti poslej oblike dopolnilnega izobraževanja zaposlenih še bolj razvite in še bolj prilagojene potre-bam delovnih organizacij kot do zdaj. Nedvomno se bo zanimanje za strokovno in temu sorodno izobraževanje povečalo tako pri predstavnikih podjetij kot pri posameznikih. Naloga delavske univerze je, da željam in zahtevam po strokovnem izobraževanju prisluhne ter izobraževanje sama organizira.
, —T
Kmetijske stroje tudi na zasebna polja
Usklađene cene kmetijskih pridelkov dobra podlaga za pogodbeno pridelovanje s kmetijskimi zadrugami — Čeprav je industrija v ribniški občini že lepo napredovala, kmetijstvo ni nič manj važna panoga. V prihodnje mu bo treba posvetiti večjo pozornost kot do zdaj
Pa pride jesen pa pride zima in bog, se usmili hišice, ki strehe nima... Gozdarski blok v Ribnici, ki ga gradi Gradbenik, nima še strehe. Nekateri pravijo, da je nima zato, ker je zmanjkalo denarja, drugi pa da zato, ker je zmanjkalo časa (Foto: Prime)
V ribniški občini sta dve kmetijski organizaciji: KZ Ribnica in KZ Loški potok. Piva je nastala ob združitvi dveh samostojnih zadrug (ribniške in sodražiške). Obe zadrugi si prizadevata, da bi uspešno reševali naloge kmetijstva.
Pridelovanje na družbenih površinah   v ribniški občini
Še vedno odlagajo z odškodnino
številni lastniki zemljišč od Podpoljan do Dolenje vasi v ribniški občini, ki so odstopili zemljišča ob rekonstrukciji republičke ceste Ljubljana—Kočevje, še sedaj plačujejo zanje davčne obveznosti, želijo tudi, da bi jim plačali čimprej odškodnino za ta zemljišča. Skupnost cestnih podjetij SRS v Ljubljani bi morala celoten postopek pospešiti in dokončno urediti.
H©va kanalizacija In cesta prati opekarni
Kanalizacija skoraj dograjena — Cesta bo asfaltirana — Ljudje naj bi ne zavirali izboljšav, ki bodo koristile vsemu območju
V Ribnici je cesta proti Opekarni zelo slaba, ker so do zime tu urejali kanalizacijo. Novo kanalizacijo, ki še ni popolnoma dokončana, grade predvsem zato, da bi osušili močvirno zemljišče na območju Mlake. Kanalizacija poteka ponekod ob cesti, drugod pa pod cesto ali preko ceste, zato je tudi cesta precej poškodovana. Nova kanalizacija bi bila že dokončana, Če ne bi neki lastnik zemlji-
šča vztrajal, da mora iti kanalizacija za meter bolj vstran, kot predvideva načrt.
Ko bo dokončana kanalizacija, bodo cesto proti Opekarni tudi uredili in asfaltirali. S tem bi bile v Ribnici asfaltirane vse ulice in ceste, razen Gallusovega nabrežja, za katero še ni izdelan ureditveni načrt, ker je povezano s podiajšanjem Kolodvorske ulice, spomenikom in z drugim.
RIBNIŠKA KRONIKA
m SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI v Ribnici je na nedavni seji obravnaval pritožbo Ribničanov ob neurejenem prevozu proti Novemu mestu in Reki. Krajevna skupnost je pismeno prosila ljubljansko podjetje SAP, da bi iz Ribnice v Kočevje uvedlo še eno Progo, tako da bi vozil avtobus jz Ribnice proti Kočevju ob 4.10, kJer bi imel zvezo z avtobusi Proti Novemu mestu in Reki. Na tfel seji je bila obravnavana Se Podobna prošnja oziroma pritožba, namenjena podjetju SAP. — Gre namreč za to, da bi avtobus, ~1 Pripelje iz Loškega potoka v Ribnico ob 6. uri in je večkrat Prenapolnjen, zlasti ob ponedelj-Kih, vozil sicer še nadalje po tem voznem redu, potnike pa naj bi Proti Kočevju odpeljal avtobus, Pripelje iz Sodražice proti Ribnici in je skoraj prazen, razen rfsa pa odpelje eno uro prej. Kibničani želijo, da bi ta avto-ous vozil ,kasneje.
H NEDAVNO SO IMELI V Dolnjih Lazih zbor občanov, na katerem so obravnavali in sprejeli
statut krajevne skupnosti za vasi Breg,   Zapuže   in   Dolenje Laze.
V načrtu za leto 1966 je ureditev stavbe, ki jo je skupnosti dala v upravljanje občina, obnovitev vodovoda Dolenji Lazi — Jurjevica in podobna dela. Nameravajo tudi olepšati vasi, da bodo v turi-stičnem pogledu bolj privlačne. Pomenili so se o sodelovanju s krajevno skupnostjo v Ribnici pri ureditvi pokopališča   v Hrovači.
V svoj program si je krajevna skupnost v Dolenjih Lazih vpisala nalogo, da bo skrbela za socialno ogrožene ljudi.
■ V PROSLAVLJANJE 25. obletnice vstaje v ribniški občini se bodo vključili tudi gasilci. Tako je predvideno, da bo v Ribnici 1. maja gasilska razstava, na kateri bodo prikazali podroben razvoj gasilske dejavnosti do danes, hkrati pa tudi razni pripomočki, ki-jih gasilci uporabljajo. Gasilci se bodo prav tako vključili v prireditve, ki jih bodo v počastitev pomembne obletnice pripravile družbeno politične organizacije.
Pričakovati je, da se lastniki zemljišč pri ureditvi tega območja (predvsem pri gradnji nove ceste) ne bodo borili za vsako ped zemlje. Nova cesta bo namreč koristila predvsem prav njim, kot jim bo koristila tudi kanalizacija, ki bo izsušila močvirje in s tem tudi izboljšala zemljo ter pripomogla, da v njihove hiše ne bo vdiralo več toliko vlage
Pred kratkim je bilo prav na cesti proti Opekami pokvarjenih več obcestnih luči. Zaradi razkopane in neraz-svetljene ceste je bil zato promet tu malo bolj nevaren. Pred kratkim je Elektro le zamenjalo pregorele luči z novimi, da je spet vse v redu-
še ni dalo vsega, pogodbeno pridelovanje z zasebnimi kmeti pa še ni razvito kot bi bilo potrebno. Za tukajšnje področje je značilna razdrobljenost zemljiške posesti. Tu je treba tudi iskati vzrok, zakaj so kmetje začeli zbirati sredstva za preživljanje zunaj kmetijstva. Precej se jih je zaposlilo, odpirali so domačo obrt, odhajali so za delom v tujino, nekateri pa so dohodek dobivali pretežno iz gozda.
Pogodbeno pridelovanje z zasebnimi kmeti je bilo manj uspešno tudi zavoljo tega, ker cene kmetij sikih pridelkov niso bile ustaljene. Poy
Pri iregorjn Z^OOJOO din
Svet krajevne skupnosti pri Gregorju je na zadnji seji sprejel letni in dolgoročni program dela. Program za leto 1966 predvideva vzdrževanje prosvetnega doma in ureditev parka pred domom. Za prosvetni dom bodo potrebovali 500.000 starih dinarjev, prav toliko pa za ureditev parka, vendar je 300.000 dinarjev že zbranih. Polovico sredstev bi krajevna skupnost zbrala sama. Za popravilo poti iz Hojč v Hude so planirali 300.000 dinarjev, sami pa bi zbrali 60 odstotkov sredstev. Popravilo poko-pališčnega obzidja bo veljalo 100.000 dinarjev in nameravajo sami zbrati 50 odstotkov te vsote. 1 milijon dinarjev terja obnova mrtvašnice. V ta namen je že zbranih 50 kub. metrov lesa, verjetno pa bo uveden tudi krajevni samoprispevek. Za izpolnitev načrtov in željo potrebujejo . 2,500.000 dinarjev.
Dolgoročni program govori o popravilu poti Zad-niki—Perovo in Pugled— Vintarji, predvideva usta-
reformi so se cene uskladile, to pa je do določene mere omogočilo uspešnejše reševanje kmetijske proizvodnje. Nedvomno je za ribniško občino to še zlasti važno, saj smo omenili, da se večina prebivalstva preživlja s kmetijstvom.
Uvajanje drobne mehanizacije v proizvodnjo zasebnih gospodarstev je zelo pomembno, saj ugotavljamo, da število aktivnega kmečkega prebivalstva neprestano upada. Zavoljo tega je nekaj kmetij že brez delovne sile. To je vprašanje, ki ga bodo morale v prihodnje reševati tudi krajevne skupnosti.
novitev turističnega društva ter zgraditev manjšega turističnega objekta, dokončno ureditev pokopališča z mrtvašnico in zgraditev športnega igrišča. —r
V kratkem razširjeni plenum sindikata
Občinski sindikalni svet v Ribnici bo v kratkem razpravljal o kadrovski politiki, nagrajevanju in zaposlovanju v občini ter odhajanju na delo v inozemstvo. Na Zavodu za zaposlovanje je prijavljenih trenutno 23 občanov kot nezaposlenih. Podjetja, ki po gospodarski reformi sploh ne sprejemajo delavcev, bodo morala izdelati pametne načrte svojega razvoja in s tem tudi zaposlovanja. Pričakovati je tudi, da bi v občini lahko začelo primanjkovati kvalificiranih delavcev, če ne bi začeli voditi pomclncjše kadrovske politike.
Ali ne bi šlo vsak mesec sproti?
Ribničani so preko sveta' krajevne skupnosti želeli, da bi inkasanti pobirali pristojbine za elektriko vsak mesec in ne vsaka dva ali tri mesece kot do zdaj. Željo naj bi elektro podjetje upoštevalo, svet krajevne skupnosti pa naj občane pri tem še nadalje podpira.
Spomladi bo menza obnovljena
Menzo bivše Stanovanjske skupnosti Ribnica so sredi lanskega leta prevzela podjetja INLES, Gradbenik in Kovinar, ki pa so jo oddale v pogodbeno upravljanje Gostinskemu podjetju. Menza, ki skuha na dan okoli 350 toplih malic, pa ne odgovarja vsem higienskim predpisom. Sanitarna inšpekcija je že zagrozila, da bo menzo zaprla, če ne bo urejena tako, da bo odgovarjala vsem sanitarnim predpisom. Načrte za adaptacijo, ki bo veljala okoli 4 do 5 milijonov starih din, že delajo. Spomladi, bo začela gradbena skupina INLES menzo tudi obnavljati.
Športni dnevi gostincev
V Ribnici pravijo, da pri njih nimajo športni dan samo šole, ampak tudi nekateri gostinci. Ribniška gostišča »Pri Cenetu«, Ulčar,' »Ugar« m »Pri Amerikancu«' so en-krat na teden zaradi čiščenja in odmora gostincev zaprta. Gostje pa pravijo, da se v nekaterih gostiščih nič ne pozna, če so imela včeraj »športni dan« (čiščenje) ah ne...
Dosedanjih šivalnih tečajev, ki jih je Bagat prirejal v ribniški občini, se ortniske gospodinje in žene iz okoliških vasi niso mogle udeležiti, ker je bilo treba na tečaj (predaleč. V Ortneku želijo, da bi organizirali spet tak. tečaj in sicer za obiskovalke poljanskega in slemenskega predela. Tečaj navadno traja en mesec, v Ortneku pa bi bil predvido-na v marcu. Seveda je koristen le itedaj, če se ga udeležuje vsaj 40 žensk, ker so
stroški manjši. Ob tolikšni udeležbi bi znašala tečajnina le 4.000 starih din za posameznico. Pripraviti je torej treba primeren prostor, kamor bi lahko namestili 10 strojev Bagat, in seveda zagotoviti udeležbo, pa se bodo lahko tudi ortneške gospodinje hitro naučile šivati na šivalnih strojih. — Pojasnila o tem daje učiteljica na Velikih Poljanah, zbira pa tudi prijave in vpisnine.
VLADIMIR PREZELJ
Kmečki zavarovanci bodo volili 6. februarja
Po določilih zakona o zdravstvenem zavarovanju zasebnih kmetovalcev, uveljavljenem 1. januarja letos, bodo v skupščino kmečkih zavarovancev v ribniški občini izvolili 3 člane. Volitve in zbori volivcev v ta namen bodo v nedeljo, 6. februarja, ob 9. uri v treh volilnih enotah ribniške občine: v Ribnici, Sodražioi in Loškem potoku. V volilni enoti območja Loški potok bodo volili vsi zavarovanci, v Sodražici upravičenci iz krajevnih skupnosti Sodražica, Gora, Sv. Gregor in Sušje, v Ribnici pa prebivalci iz vseh urugih krajev v občini. Pri izvedbi volitev bodo pomagali krajevni odbori Socialistične zveze. *
I REŠETO
št- 5 (828)
DOLENJSKI LIST
U
NAUČITE SE ŠIVATI!
jkciTrOFUCLUMB BO ODKRIL
V*-*-^   M ETLI kO
m mm je dvignil sidro
Metlika, 25. januvarija 1966
Čim je danes popoldne v Metliki zanesljiva in potrjena novica prišla, da je Krištof Kolumb v nar-večjem zalivu bahamskega otoka   Guanahama želez-
nega mačka ali sidro dvignil in jo iz novo odkritega sveta nazaj v Evropo mahnil, je veliko razburjenja med prebivalci metliškega mesta nastalo.
Kako pak ne! Zvedeli smo namreč, da se v veliko jadro njegove karavele »Santa Maria« nadvse ugoden veter upira in da utegne zato prej kot v enem mescu evropsko zemljo doseči. V Španiji pak se bo Kolumb izkrcal le
za nekaj ur, da se svoji poglavitni zaščitnici njenemu veličanstvu kraljici Izabeli pokloni, nakar jo bo skozi Gibraltar in čez Sredozemsko morje v naš
Jadran zarezal in se nekje pod Trstom drugič na suho izkrcal. Ne ve se, ali jo bo Kolumbus potem po poti starih Argonavtov mahnil, zagotovo je pak, da se bo 20. februvarija
— baje bodejo na taisti dan po naši slovenski deželi pustno nedeljo slavili!
— z ladjo in oboroženimi vojščaki v Metliko prikazal.
Odveč je praviti, kako je ta nenadejana novica scer srčne prebivavce mesta metliškega, do kraja osupnila in prestrašila. Mirno kri so samo člani glavnega gadjega gnezda ohranili in njih poglavitni gad Kopaševič je še taisti večer na grajskem vrtu veliki zbor vseh metliških prebivavcev sklical. Krepki poždrki kačje sline, ki so jo zbranim mlade belouške nalivale, kakor tudi modre, preudarne besede poglavitnega ali vrhovnega gada Kopaševiča, so nazadnje do kraja pomirile preplašene prebivavce .metliške. Sklenilo se je, da se Krištofu Kolumbu-su, ki bo najbrž za svojo kraljico skušal novih tujih zemelj ali kolonij poiskati, ne postavi z orožjem v bran, temveč se bo skušalo z njim pametne državniške ali diplomatske zveze navezati. To pak tudi zato, ker bo meščanom bolj kazalo svoje moči proti hajdukom obrniti, ki so prav za taisti dan
svoj neljubi prihod v Metliko naznanili. Vse kaže, da so zavohali cesarsko kaso, ki Ifce vsak dan s (poštnim vozom iz Novega snesta v Karlovec pel j a. •Sicer bo hajduke skušal sam deželni glavar z možmi krvave rihte ugnati, vendar je prav, da tudi spoštovani meščani metliški ta dan v svoji budnosti ne popustijo.
če k temu resume ah zaključek naredimo, potem zamoremo reči, da se je prvi preplah in razburjenje v,Metliki resnim pripravam" umaknilo, velikim pripravam, s katerimi bodejo metliški meščani častivrednemu Krištofu Kolumbu po svojih močeh skušali čimbolj slovesen sprejem narediti.
Brž ko bodemo kake nove novice o slavnem pomorščaku prejeli — trdno je naše upanje, da mu pri cias ne bo uspelo kakih novih kolonij odkriti! — bodemo spoštovanim brav-cem vse natanko in vestno sporočili.
-ed-, prvi pisar poglavitnega gada Kopaševiča
Takile Indijanci se bodo baje še ta mesec v Metliki prikazali... Njihovi predniki so obiskali lepo metliško mesto tudi februarja 1953, potlej pa jih dolgo ni bilo naokrog... (Foto: arhiv Dolenjskega lista)
Srebrni Obilić za juriš na Avstrijce
Miloš Obilic je bil srbski narodni junak. Med turško^ Jjzivo čez Balkan je na Kosovem polju na Vidov dan leta 1389 v atentatu ubil sultana Mui$■ CePrav je bila srbska vojska v kosovski bitki tragično poražena, pomeni Obiličevo dejJJe srbskemu narodu še danes simbol boja proti okupatorju.
Marsikdo se začudi, ko sliši ali vidi, da so pri ^k^žni nekaterih prevoznih in drugih ugodnosti tudi nosilci JJJ^J izpred druge in celo izpred I. svetovne vojne. Mimo B^*«.11 e_ rojev in spomeničarjev je slišati tudi o Karadžordževi o beloglavem orlu in medalji Miloša Obilica. Ali je tudi Pfr^f °-a Dolenjskem še živ kateri izmed nosilcev teh odlikovanj^ jLf0' pisnik Polde Miklič iz Šentjerneja se je pogovarjal z £*ed njih, z Ivanom Grubičem iz Šmarja pri Šentjernej^ ?a junaštvo na koroški fronti dobil srebrno medaljo Milo*8 ^ca.
Ivan Grubič je doma v Mrzla vi vasi pri Brežicah preživel le zgodnjo mladost, kajti komaj je izpolnil 17 let, že se je začela prva.svetovna vojna, ki jo je prebil na italijanski fronti. Septembra 1918 se je vrnil domov in ko je slišal, da iščejo prostovoljce, ki bi se borili proti Avstrijcem za Koroško, se je že oktobra javil v šentpetrski kasarni v Ljubljani. Po nekajdnevnih pripra. vah so jih odpeljali proti Šentvidu in Črni.
Tu jim je poveljnik Dereani povedal, da je njihova naloga napad na črno, kjer so imeli Avstrijci močno utrjeno postojanko. Zagotovil jim je, da bo napad izveden iz treh smeri, vendar se je čez dva dni izkazalo, da je bila njihova enota sama na tem področju ...
'>Frišel je čas za napad,« prepove, duje Ivan Grubič. »črni' smo se približali ponoči. Sovražnika smo hoteli iznenaditi in ga napasti ob
prvem svitu. Prav, ko ^ *>n" čeli približevati, pa je ^ na-
ših po nerodnosti sproŽ^,^*0 in opozoril Avstrijce na "^j^,,'
Tedaj se je Črna sP^ ~*a v pravi pekel. Udarili so 1 ^ z
vsem orožjem. Nekaj naših je padlo. Moji desetini se je v tem tru-šču približal komandir čete Zirov-nik in predlagal umik.
Temu predlogu pa sem se odloč. no uprl, saj se z umikom ne bi rešil nihče. Na mojo pobudo smo se odločili za hiter napad. Pognali smo se v oster juriš, kar je Avstrijce tako presenetilo, da so za trenutek prenehali streljati. In to nas je rešilo — že v naslednjem trenutku smo bili v postojanki. Avstrijci so pričeli odmetavati orožje in bežati.. . črna je padla.
šele pozneje sem zvedel, da se nas je pognalo v juriš le osem, drugi pa so samo zavpila in niso jurišali!«
Avstrijci so se umikali proti severu do demarkacijske crte. Tu je bila Grubičeva enota za graničarje. Na žalost vse njihovo junaštvo zaradi plebiscita 10. oktobra 1920 ni rodilo sadov. Takratna jugoslovanska vlada ni znala obdržati naše zemlje, za katero so se Slovenci in Srbi domoljubno žrtvovali.
Nekaj let pozneje so odlikovali! koroške borce, med njimi tudi Ivana Grubiča. Tako visoka odlikovanja so bila podeljena menda le petim koroškim borcem.
POLDE MIKLIČ

Že pred 100 leti, ko je bilo v Kočevju komaj 169 hiš in le 1506 prebivalcev, je imelo občinsko vodstvo kup skrbi z gospodarskimi, komunalnimi in drugimi vprašanji — Kaj nam povedo sto let stari zapisniki občinskih sej?
Ko sem v tukajšnjem muzeju iskal neke podatke, so mi prišli pod roke tudi stari zapisniki s sej občinskih odborov. V njih je veliko zanimivega, saj lahko zvemo, kaj je bilo včasih in česa ne, kar dandanes že imamo.
V sejnih zapisnikih iz leta 1856, ko je imelo mesto le 169 hiš in 1.506 prebivalcev, lahko preberemo, da so gospodarske težave tudi takrat poznali in v ta namen sprejemali ukrepe.
Seja 10. februarja je bila zelo obširna in so med drugim sklenili, da se »dotacija občine za učitelja poviša od 60 na 200 goldinarjev na leto«. »Uredilo se je tudi —
dodatek za drva« je rečeno in dodano, da jih bo (učitelj) prejel 10 metrov, prevoz pa plačal saim- — Pokazala še je potreba še po drugem učitelju. Ob splošnih pogojih so zahtevali, naj bo ta mož sposoben in glasbenik, ter da bo znal »tudi kočevsko govorico«- Predlagali so, naj se premesti v Kočevje učitelj iz Črmošnjic. — Za nočnega čuvaja je bil sprejet Gregor Jonke s 50 goldinarji letne plače. Dolžnost mu je bila čuvati mesto od 10. do 3- ure pozimi, poleti pa do 2. ure. Razen tega je moral čuvaj skrbeti še za mestno razsvetljavo — 5 petrolejk na vo-gelskih   hišah   ob   cesti. —
Sklepalo se je o stroških, ki jih bo imela občina ob ustanovitvi - zemljiške knjige. Ustanovitev je zahteval pravosodni minister z Dunaja. — V nadaljevanju je bila seja zelo burna, ker so se odborniki spoprijeli zaradi zidave mestnega mlina in sečnje lesa ter paše živine blizu mesta. (Bilo je torej veliko težav.)
A. ARKO
E^ove shujše-valne tablete
Nove shujševalne tablete, ki jih izdeluje neki ameriški farmacevtski laboratorij, delujejo na želodec po možganih oziroma možganskem centru za lakoto, čeprav ne delujejo na osrednj živčni sistem, ima človek, ki jemlje te tablete, manjše poželenje po hrani.
Oglas zavoljo praporov m bander
Metlika, bj
30. januvarija 1966 K
Glavno gadje gnezdo je izdalo na spošto- K
vane prebivavce mesta metliškega nasled- [}j
nji oglas: pJ
Ker se bo znameniti odkrivavec novega sve- pJ
H ta Krištof Kolumb, tudi Christoforo Colombo 3
[(j ali Cristobal Colon imenovan, že čez nekaj ted- pQ
^] nov s svojo ladjo »Santa Maria« in junaškimi ^
K vojščaki v Metliko prikazal, vabimo vse mešča- Cj
FjJ ne, da takrat razovesijo svoje hišne, ce- K
rJ hovske in druge zastave, prapore in bandere in p nI s tem prihod tega slavnega in imenitnega špan- , 3
{(j skega vojščaka proslavijo. pO
Tisti, ki praporov ali bander še nimajo, naj bj
Cj to sporoče glavnemu gadjemu gnezdu, ki bo un
bandera pri  šivavskem  cehu  »Komet« [}j
pj naročilo. Le-ta bandera bodo po želji naročni- ni
Kj kov v različnih barvah in znamenjih narejena. [C Oj Polovico novcev za bandero bo glavno gadje QJ gnezdo prispevalo, drugo polovico pak bo mo-ni ral lastnik bandera sam trpeti.
Kmetijska zadruga Novo mesto bo letos gradila na posestvu Draškovec pri Šentjerneju štiristanovanjski blok prav na mestu, kjer je stal nekdanji Trenčev gradič. Grad je bil v že tako slabem stanju, da bi obnova stala prav toliko kot gradnja novega bloka. Ker je bil grad zidan iz samega kamna, bodo ta material zdaj lahko porabili za tlakovanje dvorišča okoli hlevov. Zraven bloka ima posestvo že sedaj tri montažne hiše. Tako bodo imeli delavci na posestvu sodobna in zdrava stanovanja. — Na sliki: nekdanji Trenčev gradič Draškovec so začeli podirati. Tako bo v dolini gradov — en grad manj (Foto: Polde Miklič)
Zapeljan in zapuščen...
Inženir Michael Han iz Londona je nedavno tožil na sodišču svoje dekle Fredo Prait, ki mu je najprej obljubila, da se bo z njim poročila, pozneje pa ga je zapustila. Han zahteva odškodnino za »moralno in materialno škodo, ki mu jo je s tem prizadejala«.
Neredko se zgodi, da zapeljana in zapuščena dekleta tožijo svoje zaročence, prvič pa je sedaj v tem pogledu tudi moški iskal zaščito pri sodišču. Han je prepričan, da ima prav, saj »imajo ženske 1 iste pravice kot moški, zato pa naj imajo tudi 'enake dolžnosti.«
Ura brez navajanja
Tovarna ur v Minsku je začela serijsko proizvajati električne ročne ure, ki jih sploh ni treba navijati. V uri je majčkena baterija, ki poganja mehanizem eno leto, potem pa se zamenja z. novo. Ure so izredno natančne. Nanje ne vpliva ne mraz ne vročina.
Zdaj proizvaja minska tovarna ur v Belorusiji nad milijon ur »Zarja« in »Luč« letno. Zlasti so popularne njene novosti: izredno tanke moške ure in miniaturne ženske ure s premerom. 15 milimetrov. Tem uram se okrov lahko menja, da ustreza barvi obleke,
Medved nima kratke paketi
i^^krat smo že poročali o medvedu, ki se je |>ri j^fževal v okolici lovske koče na »Bidercugu« '!etHiM^ni lopi> imenovani »medvedja poslovalnica«. \\iS i *°vci medvedu večkrat nastavili mrho-''at*lo k* Sa navadili hodit po hrano na isti kraj, IJejj r  bi  lahko  pripeljali  kakega  Italijana ali
Kak' ^a k* pridobil trofejo. Seveda za devize! i^i , vse kaže, pa je medved pameten in bolj ' ^Jem°''a creva kakor lovsko vabo. Zadnje čase ni ''dk) ne duha ne sluha. Semiške lovce je potegnil, '°Veg obljubljajo, da ne bo odnesel kože iz nji-I o Sektorja. Prej ali slej ga bodo izsledili in 61 za lire ali marke.
F. D.
Ne^dna tožba v Sfsekhoira
N^j^žii^^a iz Hager- rejo reči, ali bosta nosečnost
sten% 01niŠni    Vo stock- m porod uničila tudi drugo
holiiv ^ p'0; St. Erik, oko te 27-letne žene, je pa-
ker ci ^  ''odii12110 šestimi cientka tožila zdravnika, ki je
meSirfi-      8*eS   zdraveSa izvedel neuspelo sterilizacijo,
0   jrt/^^o $morda  23 Pri    disciplinskem sodišču
kakSV^lni^ Zensko, ara- omenjene bolnice.
pak^<^orr^"r ttuči jo---
"T/?^ star^:eZen-Za" *NEKA NORVEŠKA ladij-
^SMlLfi^ rSmSV.°Jega ska družba bo <tala svoji ladji
^ve?,^ F0 d™ meni. Ko bo ladja vo-
J0 stenic1"r zila ™ lokalnih progah, se
v°    j^^rec v     W °o imenovala, Jupiter, ko pa
gjl^1><li Se ^nevarnosti, bo prevažala tuje turiste od
da -m** otrok68, P0,1,0^ Londona do Kanarskih oto-
aifl& 1*80 ok0 , osle,Pela kov, jo bod0 imenovali Bela
Se V^^'Ja ni" Vse kaže, čarovnica — vse zaradi prt-
da ftf 'fosila VSpela' saj vlačnosti!
je f^IrP0^' t?^ Pa je *^ OTROKE med S. in 10. le-
odfl^iW ttosftf1    nasi1' tom   so   prodajali nekateri
na V.»2e°nosti ni kmetje iz perujske pokrajine
bilS    Zrt ^veJ15 je P0" Puno P° ceni od 40 do 50
0,^vniki^L otroka- n°rih dinarjev v našem de-
C® ^ se ne mo- nar ju.
Na »t, \^^u< stoji poleg nove lovske koče tudi lese- _
na ^'nica er° so preimenovali lovci v »Medvedjo m
posl°      (<- To so tudi napisali na vrata... (Foto: M Franc Dereanc. Semič)
Cerkvica na Smuku nad Semičem (548m). Blizu cerkvice bodo še letos začeli graditi kočo, ki bo last se-miških družbenih organizacij, namenjena pa je razvoju turizma. Cerkvico so zgradili graščaki in je v njej tudi grobnica nekdanjih gospodarjev Smuka (Foto: Franc Derganc)
ŠE ENKRAT: 10 NAGRAD
Izmed  768  novih  naročnikov   zadnjega tedna
smo v torek opoldne izžrebali še enkrat 10 imen; izžrebancem bomo te dni poslali knjige, ki jih je izdala DOLENJSKA ZALOŽBA v Novem mestu. Dobili jih bodo:
Erika Kunej, Senovo 67; Franc Kržan, Bukošek 26, p. Brežice; Fani Kramarič, Dobliče 22, p. Črnomelj; Štefka Stimec, Mirtoviči 9, p. Osilnica pri Kočevju; Karel Kozinc, Senovo 130; Julij Marentič Gradac 24 v Beli krajini; Frančiška Matko, Dol 15 p. Šmarjeta; Ivan Oblak, Rigel 1, p. Ortnek pri Rib niči; Rezi Radej, Kladje, p. Blanca; Stanko Novak Gornje Vrhe 5, p. Dobrnič.
S knjižnimi nagradami, ki smo jih razdeljeval zadnjih 9 tednov, smo želeli v naši sredi posebej pozdraviti vse nove redne naročnike in bralce naše ga tednika. Veseli smo jih, da so se pridružili veliki družini prijateljev domačega pokrajinskega glasila SZDL, ki je danes doseglo redno tedensko naklado 24.490 izvodov.
Vse nove in stare naročnike lepo pozdravljamo z željo, da bi še naprej uresničevali naše geslo:
V VSAKO HIŠO — DOLENJSKI LIST!
Uredništvo in uprava lista
Razpisna komisija podjetja
INES
INDUSTRIJA STEKLA NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
PODJETJA
na podlagi 78. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja.
Kandidata morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi naslednje:
1. visoka strokovna izobrazba z najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih;
2. družbeno politična razgledanost in aktivnost, organizacijske sposobnosti ter druge, z zakoni določene pogoje.
PONUDBE s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh v zaprti ovojnici razpisni komisiji.
in._,_:_!_.___;_._• _,__.
— Drugi je Vernouxov sin. Komisar je Alainu nasveto-
val:
— Najbolje bo, če se vrnete domov.
— Da.
— In če se z njimi ne prepirate.
— Hvala vam.
— Za kaj?
— Za nič.
Ni mu ponudil roke. S klobukom postrani se je sklonjen naprej oddaljil v smeri proti mestu in patrulja, ki se je ustavila, ga je molče opazovala, ko je stopal mimo.
Maigret je skomignil z rameni, stopil v hotel in počakal, da so mu izročili ključ. Nanj sta čakali dve pismi; najbrž anonimni, vendar papir in tudi pisava niste bila več ista.
6. poglavje MAŠA OB POL ENAJSTIH
Ko je sprevidel, da je nedelja, je začel zavlačevati. Ze poprej se je igral skrivno igro svojih prvih otroških let. Še zdaj se je včasih igral tako, kadar je ležal poleg žene, pri čemer si je prizadeval, da bi nič ne uganila. In res jo je premotil, ker mu je rekla, ko je prinesla skodelico kave:
— Kaj se ti je sanjalo?
— Zakaj?
— V spanju si se smehljal. Preden je to jutro v Fonte-
nayu odprl oči, je začutil sončni žarek, ki mu je silil skozi veke. Samo čutil ga je. Imel je vtis, da ga vidi skozi tanko kožico, ki ga je ščege-tala, in gotovo zaradi krvi, ki je krožila po njej, je bilo to sonce bolj rdeče kot sonce na" nebu, žareče kot na slikah.
S tem soncem si je lahko ustvaril cel svet, snope isker, vulkane, slapove talečega se zlata. Treba je bilo samo na rahlo zganiti veke, tako kot kaiejdoskop, pri tem pa špranjo zamrežiti s trepalnicami.
Zaslišal je golobe, ki so grulili na napustku nad njegovim oknom, potem so na dveh krajih obenem zazvonili zvonovi in zazdelo se mu je, da vidi oba zvonika, štrleča v nebo, ki mora biti gladke modre barve.
Nadaljeval je to igro in pri tem poslušal šume z ulice. In takrat je po odmevu, ki so ga imeli koraki, po precejšnji tihoti zunaj spoznal, da je nedelja.
Dolgo je odlašal, preden je iztegnil roko in z nočne omarice vzel uro. Kazala je pol desetih. V Parizu na Bulvaru Richard-Lenoir, če je slednjič tudi že prišla pomlad, je gospa Maigret gotovo že odprla okna in v jutranji halji in copatah pospravljala sobo, na ognjišču pa se počasi kuha obara.
Sklenil je,N da ji bo telefoniral. Ker po sobah ni bilo telefonov, je moral počakati,
da bo odšel in jo poklical iz telefonske celice v veži.
Pritisnil je na električni gumb. Sobarica se mu je zazdela bolj snažna, bolj vesela kot prejšnji dan.
— Kaj boste jedli?
— Nič. Rad bi veliko kave. Gledala ga je enako radovedno.
— Naj vam natočim kopalno kad?
— šele ko popijem kavo.
Prižgal si je pipo, pristopil k oknu in ga zaprl. Zrak je bil še zmerom svež, moral si je obleči domačo haljo, vendar je bilo že čutiti rahle valove mlačnosti. Pročelja, tlak so se že posušili. Ulica je bila zapuščena, včasih je šla mimo družina v pražnjih oblekah, ženska z dežele, ki je držala v roki šopek vijoličastega španskega bezga.
Življenje v hotelu je očitno teklo počasneje, zakaj na kavo je čakal dolgo. Pismi, ki jih je dobil prejšnji večer, je pustil na nočni omarici. Eno je bilo podpisano. Pisava je bila tako razločna kot na kaki gravuri in črnilo je spominjalo na črni kitajski tuš.
»So vam povedali, da je vdova Gibonovo babica, ki je pomagala gospe Vernouz, ko je rodila sina Alaina? To je morebiti koristno vedeti. Pozdravlja vas Anselm Romeuchamps.« Drugo pismo je bilo anonimno in napisano na papirju odlične kakovosti, katerega vrhnji del je bil odrezan, najbrž   zato   da je odpadel naslov.
»čemu ne zaslišite služin-čadi? Ti vedo več kot kdorkoli drug.«
Ko je Maigret prebral ti vrstici, preden je prejšnji večer legel ispat, mu je prišlo na misel, da jih je zapisal hišnik na Rabelaisovi ulici, ki ga je včeraj sprejel molče in mu je pri odhodu podal površnik. Mož je bil rja-volas, krepkega telesa in je imel štirideset do petdeset let. Videti je bil kot sin zemljiškega zakupnika, ki ni maral obdelovati zemlje in prav toliko sovraži bogataše, kot zaničuje kmete, iz katerih izhaja.
Gotovo bi bilo lahko dobiti primerek njegove pisave. Morebiti celo papir pripada Vernouxovim?
O vsem tem se je bilo treba prepričati. V Parizu bi bilo to opravilo preprosto. Tu se ga to navsezadnje nič ne tiče.
Ko je slednjič vstopila sobarica s kavo, jo je vprašal:
— Ste vi iz Fontenava?
— Rodila sem se v Ulici des Loges.
— Ali poznate nekega Re-mouchapsa?
Vidi se mu, da je prvič na smučeh!
Prav, Jože! Peljala se bom s teboj, samo nočem videti kam.
PRIHODNJIČ:
Cinc na sledi
Olajšava za tiste, ki nimajo vode
V mestu Brežice bodo prebivalci plačevali prispevek od stanovanjske površine - Prispevek je predviden tudi za poslovne prostore in dvorišča podjetij
V ponedeljek, 31. januarja, je skupščina občine Brežice sprejela odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Pri spevek je predpisan za stanovanjske površine in poslovne prostore. Lastniki enodružinskih stanovanjskih hiš bodo plačevali 0,15 novih din od kvadratnega   metra koristne
stanovanjske površine, stanovalci v vrstnih hišah in blokih 0,10 novih din, uporabniki poslovnih prostorov pa 0,15 novih din od kvadratnega metra.
Skupščina je prvotni predlog dopolnila. Odlo čila je, da so oproščeni prispevka vsi tisti meščani, katerih družinski dohodki ne presegajo 400 no-
vih dinarjev mesečno. Tisti občani, ki do sedaj še nimajo vodovodnega ali kanalizacijskega priključka v svoji zgradbi, bodo plačevali polovični prispevek.
Delovne organizacije bodo morale odšteti 0,15 Ndin tudi za uporabo dvorišč. Za Tovarno pohištva je skupščina izglasovala olajšavo. To je tudi edina večja delovna organizacija v mestu. Malone vsa podjetja so zunaj gradbenega okoliša in v središču mesta so le trgovska podjetja.
Na leto bo znašal prispevek okoli 900.00 Ndin. Uporabili ga bodo za komunalno ureditev mesta. Prispevka ne bo treba plačevati za kmetijske površine in za zemljišča, namenjena zdravstveni službi, prosveti in telesni kulturi.
Večina glasov za celjsko skupnost socialnega zavarovanja
Po vseh delovnih organizacijah brežiške občine so v zadnjih 14 dneh razpravljali o tem, h kateri skupnosti socialnega zavarovanja bi se priključili. Občnska skupščina je prejela pred sejo 34 predlogov. Za Celje se je odločilo 33 delovnih organizacij, za Novo mesto pa doslej le ena. V treh ali štirih podjetjih samoupravni orga-
ni še niso izrekli mnenja.
Predsednik sveta za zdravstvo dr Komadina je odbornike seznanil z odločitvami podjetij na seji 31. januarja in povedal tudi, kakšno je stališče sveta. Ta je upošteval voljo večine fn se opredelil za Celje, čeprav meni, da bi bila v Sloveniji devolj ena rizična skupnost.
V razpravi so se odbornici prav tako izrekli za Celje, ker menijo, da je priključitev k razvitejši pokrajini ugodnejša. Pri glasovanju se je vzdržal le en odbornik, medtem ko so se vsi drugi odločili za priključitev k celjski skupnosti SZ.
Celjani bodo gosto-V3 Si v Brežicah
Danes teden bo Celjsko ljudsko gledališče spet obiskalo brežiško občinstvo. Uprizorilo bo dramo Antona Novačana »Veleja«. Premiera tega dramskega dela je bila 24- decembra lani v Celju. Dramo je režiral znani filmski režiser in scenarist France Kosmač.
Na brežiškem odru se bodo predstavili igralci, ki jih že poznamo iz prejšnjih nastopov. To so: Sandi Krošl, Jože Pristov, Pavle Jeršin, Branko Grubar, Marjan Do-linar, Janez Bermež, Jana Šmidova in Nada Božičeva.
Uradni vestnik še naprej po stari ceni
V ponedeljek je skupščina obojile Brežuce izrekla soglasje k pripojitvi medobčinskega zavoda »Uradni vestnik Celje« k zavodu za informativno službo v Celju s pogojem, da se tako izrečejo vse občine soustanoviteljice in da uradni vestnik še naprej izhaja na dosedanji način. Tudi prispevek občine za ta vestnik se ne sme povečati.
Odslej tudi nadzor nad rejenci-pastirčki
Oddelek za socialno varstvo nadzoruje 28 otrok pri rejniških družinah - Pri izbiri rejnikov imajo socialni delavci srečno roko - V kratkem bodo popisali tudi tiste rejence, ki so jih starši oddali v oskrbo drugam
V brežiški občini je precej družin, ki so sprejele v oskrbo rejence. Oddelek za socialno varstvo pri občinski skupščini nadzoruje 28 otrok pri rejnikih. Med njimi jih je sedem brez staršev, dvanajst brez enega roditelja in devet z obema roditeljema. Za 15 otrok plačuje rejnino občinska skupščina, za enega delno oče, štirje prejemajo pokojnino, za sedem otrok pa rejniki ne zahtevajo nobenega povračila. Rejnina za enega otroka znaša 4000 do 15.000 dinarjev na mesec.
Socialna delavka tovari-šica Tončka Lovšetova meni, da je rejništvo najprimernejša oblika varstva. Razen tega je cenejša kot bivanje otrok v zavodih. V domove pošiljajo
le tiste otroke, ki zaradi telesnih ali duševnih hib ne morejo napredovati v rednih šolah.
»Kakšnim družinam običajno izročate otroke v varstvo?«
»Predvsem družinam, ki ne iščejo od tega poseb nih koristi. Precej pogosto potrkajo na naša vrata ljudje s kmetov, da bi dobili pastirja. Vendar kmečkim družinam navadno ne damo rejencev, ker so potem otroci preveč vpreženi z delom. To se odraža pri šolskem uspehu.«
»Ali učni uspeh rej en-cev nadzorujete?«
»Imamo stike s šolo in z rejniki. Komisije pri krajevnih skupnostih so razen tega dolžne dvakrat
na leto obiskati vse rej-niške družine. Majhne in zdravstveno ogrožene rejence obiskujejo patro-nažne sestre. Nasploh pa imamo pri izbiri rejnikov srečno roko. V brežiški občini je namreč rejništvo zelo razvito in re-jenci so tu celo iz krške in novomeške občine.
Računamo, da je v cb-čini še približno 30 rejen cev, ki pri nas niso vpisani. Šole in krajevni uradi nam bodo pomagali, da bomo popisali tudi te in zahtevali rejniške pogodbe, da preprečimo izkoriščanje in zanemarjanje pouka ter učenja. V reji je verjetno precej hrvaških otrok, ki jih sprejmejo predvsem kot delovno silo, kot pastirčke. Nadzor nad njimi ne bo odveč.«
Skcpice so postale živahne
V zimski sezoni je življenje v Skopicah postalo živahnejše. Posebno aktivno je postalo prosvetno društvo-Dramska skupina je v 6 tednih naštudirala Molierovo komedijo Scapinove zvijače ter jo že dvakrat uprizorila na domačem odru, gostovali pa so tudi v Mrzlavi vasi, v Vel. Podlogu, v Podbočju in Le-skovcu- Vsi igralci, posebno pa Hotko, škofljanc, Jurkas in Bogolinova zaslužijo vse priznanje, prav tako vodja skupine tov. Stermeekijeva.
Dvakrat v tednu tudi redno vadi moški pevski zbor pod  vodstvom  Franeta Ba-
škoviča. Marca nameravajo prirediti samostojen pevski koncert. Pevskih vaj se redno udeležuje 20 pevcev.
Potujoča knjižnica, nameščena v šoli, ima v zadnjem času več novih bralcev. Kakor kulturno življenje je v zadnjem času oživela dejavnost organizacij. Na letni občni zbor se temeljito pripravljajo gasilci, svet krajevne skupnosti pa je na zadnji se-
ji sestavil letni delovni in finančni načrt. Nameravajo popraviti gasilski dom, izboljšati javno razsvetljavo, vodno napeljavo, popraviti pota, urediti vaške gramoznice, kanalizacijo itd- Za vse navedene dejavnosti je med občani veliko dobre volje in razumevanja, pač pa se pojavljajo težave tam, kjer je treba razen dobre volje še denarja. MARIJA STERMECKI
DOBER ZAČETEK NAPOVEDUJE USPEHE
Predkongresna živahnost med članstvom SZDL v brežiški občini — Socialistična zveza ne sme biti izvrševalec tistih zadev, ki so jih dolžni izpeljati samoupravni organi — To hromi njeno politično delo in škoduje samoupravi
Le še kratek čas nas loči od kongresa Socialistične zveze Slovenije, to pa nalaga slehernemu članu organizacije povečano zavzetost pri uresničevanju sklepov, ki jih je sprejela občinska konferenca V decembru. Predsednik obč. odbora SZDL v Brežicah tov. Janez Volčanšek v naslednjih vrsticah seznanja bralce z najpomembnejšimi nalogami v predkongresnem obdobju.
Predkongresna dejavnost
pomeni, da moramo analizirati vse dosedanje delo in uresničiti vse tiste sklepe, ki imajo realno osnovo. To pa še ni dovolj. Pred nami so nove naloge, novi problemi in nova hotenja. Predvsem se moramo člani Socialistične zveze ustaviti pri gospodarskih in političnih problemih. Da je to res, nam potrjujejo odgovori občanov na krajevnih konferencah in na občinski konferenci SZDL. Vsi ti
NOVO V BREŽICAH
■ ZA SPREMEMBE V GOSPODARJENJU s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je med mestnim prebivalstvom zanimanje zelo veliko. Prav zaradi tega je bil zbor volivcev pred sejo skupščine izredno dobro obiskan. Na njem so meščani razpravljali o predlogu za najvišjo stanarino, ki bo znašala 3,8 odstotka vrednosti stanovanja. Zahtevali so vrsto pojasnil, ki jih je posredoval tovariš Urek. Pokazalo se je, da hišni sveti niso obravnavali gradiva o novostih v stanovanjskem gospodarstvu, ker večina teh ne razume. Na zboru so govorili tudi o odškodnini za uporabo mestnih zemljišč. Nekateri so menili, da tega prispevka ne ki kazalo vpeljati, ker se bo nabralo le t) milijonov starih dinarjev. Predlagali so samoprispevek, vendar sklepa niso sprejeli.
H KARNEVALSKA SEKCIJA — pridno zbira gradivo za javni nastop pustnega parlamenta v prosvetnem domu. Program pustnih prireditev bo takšen kot prejšnja
leta, popestrili pa ga bodo z gostovanjem karnevalske sekcije iz Somobora. 20. februarja bo oznanjevanje Pusta, 22. februarja bo zasedal parlament, 24. februarja pa bo pogreb Pusta, s katerim bo pustno veselje zaključeno.
■ NOCOJŠNJI NASTOP ZABAVNIH ANSAMBLOV bo zelo dobro obiskan. Polovico vstopnic je bilo prodanih že v ponedeljek. Med obiskovalci bo verjetno največ mladine, ki se zelo navdušuje za poskočne viže domačih ansamblov.
■ LETOŠNJO ZIMO SO MEŠČANI prvič zadovoljni s preskrbo kurjave. Obrat kmetijskega gozdarskega podjetja za prodajo kuriva je vpeljal točno evidenco naročil in dobavlja premog oziroma drva po vrstnem redu. Pritožb ni več slišati, premoga je dovolj in ga razvažajo že \so zimo. Veliko ljudi ga mora kupiti jeseni in še sredi zime, ker so kleti v blokih premajhne za enkratno zalogo.
odgovori so bili prvi koraki predkongresne dejavnosti in osnova za nadaljnje delo.
Kaj torej storiti? Začeli smo dobro in zelo konkretno, če smo se uveljavili na začetku, pomeni da smo na pravi poti in da moramo tudi na koncu požeti uspehe. Uspeli smo predvsem pri naših lokalnih problemih, s katerimi se iz dneva v dan srečujemo.
To je start za širše uveljavljanje občanov. Ni dovolj, da poznamo svoje delovno mesto in svojo najbližjo okolico, spoznavati in vplivati moramo na problematiko širše skupnosti- Postati moramo ustvarjalci in oblikovalci hotenj, ki jih je začrtala ustava, program Zveze komunistov in njen osmi kongres.
Res je, da pomeni sodelovanje v Socialistični zvezi najširše možnosti samoupravljanja, vendar ta organizacija ne sme biti hkrati tudi izvrševalec sprejetih predlogov. ■To hromi njeno politično delo in delo samoupravnih organov, zlasti pa vlogo krajevnih skupnosti, kar se zelo pogosto dogaja.
Ko že opozarjam na predkongresno dejavnost, menim, da se nobena organizacija ne bo smela odreči študiju predkongresnega gradiva. Leto je namenjeno slehernemu našemu občanu, ki naj bi ga s svojimi predlogi dopolnjeval in izboljševal. Trdno sem prepričan, da se občani pri nas tega dobro zavedajo in da bodo s še večjo zavzetostjo krepili samoupravljanje in socialistično demokracijo.
Kratke o turizmu v Brežicah
Kdor ne pozna prizadevnih igralcev amaterske dramske skupine iz Skopic, naj si jih tukaj ogleda! (Foto: Baškovič, Brežice)
P9 Pri občinski skupščini Brežice je določena strokovna komisija, ki bo pregledala zasebne turistične sobe, zgrajene in urejene s turističnimi krediti v lanskem letu. Komisija bo predvsem ugotovila, kako so se uporabili krediti in koliko je razpoložljivih sob za turiste. V Brežicah nimajo hotelskih sob razen v Mokricah in čatežkih Toplicah, zato bodo skušali prodati čimveč zasebnih prenočišč. To bo omogočila dobro organizirana recepcijska služba, ki jo bo organizirala občinska turistična zveza in TURIST BIRO.
I Zasebne turistične sobe ne bodo določili v kvalitetne razrede, temveč se bo vrednost in cena sobe določala po kvaliteti ureditve in komfor-tu. Posebni kartončki — ceniki bodo viseli v sobah, tako da bo lahko vsak turist vnaprej vedel za ceno sobe, turistično takso in dodatne usluge.
gj Da bi čimholje delovala recepcijska služba, bodo organizirali tudi njene izpostave, ki bodo delovale predvsem v času, ko biro ne bo
odprt. Predvidene so izpostave pri železniški postaji v Brežicah, v čatežkih Toplicah, Mokricah, na Čatežu (motel na Griču), Bizeljskem, Piše-cah in če bo potrebno tudi v drugih krajih. Pripravljajo tudi propagandno gradivo, da bi bilo delovanje recepcijske službe čim bolj uspešno.
M. Toplišek
Tamburaši so nam zaigrali
V četrtek zvečer so nam v Brežicah na glasbenem večeru, ki ga je priredil Zavod za kulturo, med drugimi zaigrali tudi tamburaši z Vel. Obreza. V zimskih dneh so začeli zopet vaditi. V 12 mesecih, odkar delujejo, so že nemalokrat razveselili ljudi. liani so za pustovanje priredili svojo zabavo in se z izkupičkom odpravili na izlet na morje. Obreški tamburaši vadijo največkrat na domu Ivana Glogoviča, ki je najstarejši igralec. V zboru sodelujejo: vodja Anton Deržič, njegov oče, Jože Jurkas, Ivana Polovic, Drago Jurkas in Ivan Ogorevc.
NOCOJ V BREŽICAH
Nocoj bodo prijatelji glasbe v Brežicah zopet Jahko prišli na svoj račun. Zavod za kulturo Brežice prireja večer narodno zabavne glas-ibe, na katerem bodo sodelovali samo ansambli iz brežiške občine. Po daljšem času se bodo svojim poslušalcem zopet predstavili bratje Lopatici, Do-bovskih pet in »Plavi orkester Doma JLA« iz Brežic, novo zanje pa toodo »Abstinenti« z Velike Doline in tamburaši z Velikega Obreza. Trije izmed ansamblov bodo imeli s sabo tudi po enega pevca, brežiški »Plavi« pa bodo spremljali kar dva: Mileno Zaletel in Vlada iNalisa. Dobovskih pet in Abstinenti 3 Velike Doline bodo predvajali .skoraj izključno svoje melodije. V Brežicah je za nastop veliko za-aiimanje; publika bo prišla z vlakom celo iz iDobove in okolice, morda pa si bo kdo naročil avtobus, če bo nocojšnji večer uspel, .bo zavod za kulturo Brežice v marcu organiziral podobno srečanje še z drugimi ansambli v občini.
Šah na šoli v Bizeljskem
Pionirke in pionirji bizelj-ske šole so odigrali tradicionalno šahovsko prvenstvo. Pri pionirkah je prvo mesto zasedla lanskoletna prvakinja -občine Brežice Ema Kajs, slede pa ji Erna Strmecki, Danica Podpečan, Tinka Ga-'-gel in druge. — Pri pionirjih je zmagal Zeljko Banda, lanskoletni prvak šole (na lanskem pionirskem tekmovanju v Brežicah je delil prvo mesto), slede pa mu Zdravko Dobrina, Vinko Rozman, Jože Frece, Bojan Brkovič in drugi. Erna Kajs in željko Banda bosta sodelovala tudi na letošnjem občinskem prvenstvu pionirjev, ki ga bo organiziral šahovski klub Brežice.
2ELJKO BANDA, učenec 6. b razr.
SZDL o kmeekem zavarovanju
Občinski odbor SZDL v Krškem pripravlja po dogovoru s Komunalno skupnostjo za social. zavarovanje v Novem mestu razgovore o kmečkem zavarovanju po krajevnih organizacijah SZDL. Razgovori, ki bodo potekali kot nekakšni zbori zavarovancev, bodo od 6. do 13. februarja razložili novosti novega zakona o kmečkem zdravstvenem zavarovanju. Razen tega se bodo pogovorili tudi o kmetijstvu.
Zbor volivcev o prispevku od zemljišč
21. januarja so na zboru volivcev občani desnega brega Krškega razpravljali o predlogu odloka o prispevku od mestnih zemljišč. Kot jim je bilo pojasnjeno, bodo ta prispevek plačevali uporabniki poslovnih prostorov, stanovanj in nekaterih zemljišč v Krškem, Brestanici, na Senovem in v Kostanjevici. Izvzeta so kmečka gospodarska poslopja in zemlja, ki se uporablja za kmetijstvo. Denar, ki bo zbran s tem prispevkom, bo uporabljen za urejanje mestnih ulic, trgov in pločnikov, javne razsvetljave, kanalizacije za odvod podnebne vode, za javne parke in otroška igrišča ter za javno čistočo. Med občani, ki so bili na zboru, ni bil nihče proti prispevku. Predlagali so, naj bi, še preden bo denar iz novega prispevka zbran, določijo prednostni vrstni red javnih del v mestu. Menili so, da bi moral biti v komisiji, ki bo ta denar delila, tudi predstavnik Turističnega društva iz Krškega- Druge člane komisije bo imenovala krajevna skupnost. Novi prispevek mestnih prebivalcev bodo pobirali vsak mesec.
v. n.
Na osrednjih zborih, ki bodo sklicani nekoliko pozneje v Krškem, Leskovcu, Kostanjevici, Podbočju, na Senovem in na Rak] pa bodo kmečki zavarovanci volili svoje predstavnike v skupščino socialnega zavarovanja.
Skupščina je imenovala namestnika
Tov. Ivan Glogovšek je kot
predsednik sveta za finance in družbeni plan pri ObS Krško zaprosil, naj ga skupščina razreši, ker ne zmore odgovorne naloge. Na seji 27. januarja pa odborniki na predlog sveta za delo njegova prošnji niso ugodili, pač pa so imenovali Toneta Avsca iz KOVINARSKE za namestnika predsednika sveta za družbeni plan in finance, da bo predsedniku v pomoč.
Sprememba v komisiji za imenovanje direktorjev
Odborniki ObS Krško so na seji 27. januarja na osebno prošnjo razrešili kot člana komisije za imenovanje direktorjev Ivana Glogovška, namesto njega pa v to komisijo imenovali kot članico Reziko Pire, predsednico sveta za šolstvo.
ZAPIS OB POMANJKANJU PRORAČUNSKIH SREDSTEV
Obračaj ali ne, še vedno je premalo!
Zakaj ne bi biio mogoče izdelati objektivnih meril za delitev proračunskih sredstev? — Nerazvite občine ne bodo mogle zadostiti ustavnim določilom, pomanjkanje proračunskih sredstev pa lahko izzove zelo resne posledice
Po rebalansu proračuna jc bilo v krški občini porabljeno lani za razne proračunske potrebe 862,174.000 din. Kako kaže za leto 1966? Iz osnutka zakona o dopolnilnih sredstvih laldio razberemo, da bo krški proračun skupaj z 54 odst. splošnih dopolnilnih sredstev razpolagal letos le z 880 milijoni din. Samo toliko se bo zbralo v proračunu, čeprav bodo predpisane najvišje dopustne obremenitve v dajatvah.
Če bi hoteli zadostiti vsem z ustavo določenim nalogam in temu, kar predpisujeta 41. in 42. člen zaKona o financiranju družbeno političnih skupnosti, bi morali imeti letos v proračunu krške občine 1 milijardo 212 milijonov 995 tisoč din — ali polovico več, kot se bo zbralo v resnici!
Primerjava dejanskih izdatkov iz 1965 z onimi, ki se nam obetajo letos, ni najbolj pravšna. Lani je bilo po rebalansu v proračunu 862 milijonov 174 tisoč din .izdatkov, k tem pa je treba prišteti še izdatke za ceste III. reda (lani smo jih financirali iz rezerv, letos pa jih
bo treba iz proračuna!) ter plače cestarjev za ceste IV. reda, kar znese skupaj 75 milijonov din. Razen tega se letos obetajo proračunu še novi izdatki: odšteti bo treba 3,751.000 din za medobčinsko javno tožilstvo, 2,500.000 din za medobčinski zdravstveni center, 12,000.000 din za zdravljenje TBC bolnikov — kmetov, 9,251.000 din za vodni prispevek, 35,000.000 din v medobčinski sklad za investicije v osnovno šolstvo, 36.000.000 din bo treba vrniti v rezervni sklad, 4,000.000 pa dati v sklad za preživnine kmetov. Skupaj je novih izdatkov 102,502.000 din. Če zdaj prištejemo k lanskim proračunskim izdatkom še 5 odst. povišanje, izdatke za ceste in cestarje (75 milijonov din) in nove izdatke, ki smo jih pravkar našteli (102 milijona 502 tisoč din), bi moral proračun občine Krško letos razpolagali -/ najmanj 1 milijardo 82 milijonov in 784.700 dinarji.
Iz povedanega sledi, da občina Krško v letu 1966 s svojimi in dopolnilnimi proračunskimi sredstvi ne bo mogla uresničevati nalog, ki
so določene z 90. členom ustave in 41. členom zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti. Če primerjamo sredstva, ki so na voljo krški občini, z onimi v približno enako razvitih občinah, bomo ugotovli čudne stvari. V občini Krško je prišlo lani na enega občana 430.000 din narodnega dohodka in 32.642 din proračunskih sredstev, v občini Grosuplje 272.000 din prvega in 40.309 din drugega, v občini Litija 370.000 din prvega in 40.825 din drugega na prebivalca. Podobnih primerov je še več.
Te primere navajamo, ker so obveznosti občin in družbe do ustavnih določil in do zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v vsej republiki približno enake. Ne moremo torej sprejeti obrazložitve, češ da pri delitvi sredstev v te namene ni mogoče izdelati meril! Ne moremo pa tudi razumeti, kako to, da se priznavajo občinam, ki ustvarjajo manjši narodni dohodek po prebivalcu, neprimerno večja proračunska sredstva po prebivalcu. Splošno je namreč znano, da gospodarska razvitost terja večjo proračunsko potrošnjo! Ker gre pn tem za ustavna določila, pač ne moremo biti zadovoljni z nejasnimi odgovori merodajnih organov, saj lahko izzove težka proračunska situacija v 1966 zelo resne posledice!
SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE KRŠKO
Odloki o stanovanjih in davkih občanov
Odborniki so na seji sprejeli 5 odlokov za stanovanjsko gospodarstvo, 2 odloka o prispevkih in davkih občanov, odlok o zemljarini in odlok
o komunalnih taksah
Odborniki so 27. januarja na seji razpravljali o stanovanjskih zadevah, prilagodili so občinske odloke o prispevkih in davkih občanov novim pogojem in sprejeli še odlok o komunalnem prispevku za mestna zemljišča ter odlok o komunalnih taksah.
Rje in kdaj bodo RAZGOVORI NA VASI?"
J5>
Občinski odbor SZDL v Krškem se je s sodelovanjem Delavske univerze in Agrokombinata odločil, da bo tudi v tej zimi priredil že znano in priljubljeno obliko strokovnih razgovorov »VEČERI NA VASI«. — V vsakem kraju bodo ti razgovori dvakrat: na prvem bo kmetijski strokovnjak povedal nekaj najvažnejšega o agrotehničnih ukrepih za povečanje kmetijske proizvodnje; na drugem sestanku bo najprej odgovarjal na vprašanja udeležencev s prvega večera, nato pa bo stekel pomenek o proizvodnem sodelovanju med kmetom in Agrokombi natom Krško. Seveda se bodo udeleženci pomenili tudi o vseh drugih vprašanjih, ki zanimajo ljudi.
KJE IN KDAJ BODO LETOŠNJI »RAZGOVORI NA VASI«?
V NEDELJO, 6. 2. 1966:
VELIKI TRN — ob 7.30 v Šoli;
ZDOLE — ob 8. uri v šoli; SENUŠE — ob 14. uri v Šoli;
BRESTANICA — ob 8. uri v kino dvorani; KOPRIVNICA — ob 8. uri V šoli;
ZORENJI LESKOVEC —
°b 8. uri v šoli; PRESLADOL — ob 14. uni
Pri Kristlu Kranjcu; SMEDNIK  —  ob  14. uri
Pri Jožetu Griearju.
^PONEDELJEK, 7. 2. 1966:
BREGE — ob 18. uri pri •^ojzu Skrbinetu na Drno-vem;
VELIKI PODLOG — ob 18.
uri v gasilskem domu.
V TOREK, 8. 2. 1966:
VELIKA VAS — ob 18. uri v gasilskem domu; OREHOVEC — ob 18. uri pri Ivanu štokarju; VODJE NIČE — ob 18. uri pri Francu Veglju;
V SREDO, 9. 2. 1966:
DOLENJA VAS — ob 18.
uri v šoli;
GORA  — ob  18.  uri pri
Maivsarju;
ČRNEČA VAS — ob 18. uri
v šoli;
PREKOPA — ob 18. uri v gasilskem domu.
V ČETRTEK, 10. 2. 1966:
PIJAVŠKO — ob 18. uri v
sobi družbenih organ'zacij; DOBRAVA  —   ob  18. uri pri Antonu Zugiču; ŠUTNA — ob 18. uri pri Jalovcu.
V PETEK, 11. 2. 1966:
VELIKO MRASEVO — ob 18. uri pri Karlu Zibertu.
V NEDELJO, 13. 2. 196«:
KRŠKO — ob 8. uri v domu Svobode na Vidmu; LESKOVEC — ob C. uri v gasilskem domu; PODROČJE - ob 8. uri v prosvetnem domu; KOSTANJEVICA — ob 8. uri v prosvetnem domu; , SENOVO — ob 8. uri v kino dvorani;
RAKA — otb 8. uri v šold.
Soglasno so odločili, da znaša amortizacija za stavbe iz armiranega betona in opeke 1 odst., za stavbe, zgrajene iz mešanih materialov 1,25 odst. in za stavbe, zgrajene iz slabših materialov 2 odst. na leto. Določili so, da stanarina ne sme presegati 4 odst. dejanske revalorizirane vrednosti stanovanja. Sprejeli so tudi odlok, ki določa, da se 38 odst. sredstev, ki se zberejo za stanovanjsko izgradnjo, porabi za subvencioniranje najemnin v razdobju, dokler ne bodo obveljale ekonomske najemnine. S posebnim odlokom so določili normative za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lasti ter življenjsko dobo opreme stavb, hkrati pa določili popravila in zamenjavo posameznih delov, ki gredo na račun investicijskega in sprotnega vzdrževanja.
Na seji so sprejeli odlok, da občinska skupščina vloži svoj stanovanjski fond v enoto za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, ki bo ustanovljena pri Zavodu za komunalno dejavnost v Krškem. Ker so delovne organizacije v občini že ustanovile svoje enote, žal ni pogojev za ustanovitev posebnega podjetja za gospodarjenje in upravljanje s stanovanji.
Odborniki so nato (z enim glasom proti) sprejeli odlok o prispevkih in davkih občanov, s 4 vzdržanimi glasovi pa odlok o stopnjah prispevkov in davkov občanov. Oba odloka skušata v mejah možnosti zagotoviti občin, proračunu čimveč sredstev, hkrati pa omogočiti razvoj zasebne in obrtniške dejavnosti ter zagotoviti pogoje za uveljavljanje zakona o ponudbi in povpraševanju. Oba odloka upoštevata vse dosedanje olajšave.
Odlok o prispevkih in davkih občanov je prilagojen borniška komisija je proučila vrednosti novega dinarja, usklajen je z novimi predpisi višjih organov, razen tega pa so v njem spremembe stopenj in osnov. Posebna od-predloge zborov volivcev in jih upoštevala pri določanju mej proizvodnih okolišev. Novo je tudi to, da je pavšalna osnova za odmero prispevka
od obrtne dejavnosti povečana od 5 do 15 odst.
Odlok o stopnjah občinskih prispevkov in davkov občanov je bil spremenjen malo bolj: stopnja prispevka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti je bila znižana v I. okolišu od 22 odst. na 21 odst., v II. okolišu od 16 odst. na 15 odst. in v III. okolišu od 9. odst. na 8 odst.; stopnja prispevka od samostojnega opravljanja obrtnih in intelektualnih storitev je bila znižana od 17,5 odst. na 12,5 odst.; občinska stopnja prispevka od avtorskih pravic je znižana od 17,5 na 3,5 odst. Odborniki so znižali stopnjo prispevka od obrtne dejavnosti iz dosedanjih 17,5 do 65 odst. na 12,5 do 60 odst. in stopnjo davka od premoženja in premoženjskih pravic iz dosedanjih 20 do 65 odstotkov na 15 do 60 odst. S tem odlokom je hkrati usklađen pavšalni prispevek iz obrtne dejavnosti z onim v sosednjih občinah.
Senovčanov ni bilo na zbor volivcev
Na zadnjem zboru volivcev je bilo na Senovem zelo malo ljudi, čeprav bi morali volivci odločati o pomembni stvari: o tem, koliko bodo plačevali zemljarine, ki je prispevek za komunalno ureditev. Pomen in namen odloka o zemljarini, kot pravimo na kratko prispevku od mestnih zemljišč, je volivcem razložil načelnik oddelka za gospodarstvo ObS Krško Franc Kovačič.
POJASNILO
27- januarja smo v sestavku »Krške novice« (str. 15) objavili med drugim tudi vest, da Krčani ocenjujejo gradnjo novega gasilskega doma kot »črno gradnjo«. Občinski gradbeni inšpektor je pisca opozoril, da je bilo podjetju SGP PIONIR, preden je z gradnjo začelo, izdano gradbeno dovoljenje. Gradnja gasilskega doma torej ni »črna« v običajnem pomenu te besede.
UREDNIŠTVO
ODLOK O PRISPEVKU OD MESTNIH ZEMLJIŠČ
OBČANOV DINAR ZA KOMUNAUO UREDITEV
Krški odlok je trezno pretehtan in ne bo preveč obremenil, prebivalcev — V Krškem 100 odst. prispevek, na Senovem in v Brestanici 80 odst., v Kostanjevici pa 50 odst.
Odborniki ObS Krško so na seji 27. januarja med drugim sprejeli tudi odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Odlok je za naše področje novost. Uvaja plačevanje prispevka za skupno komunalno potrošnjo v občini. Uporabljal se bo za vzdrževanje, preurejanje in gradnjo komunalnih naprav v mestnih naseljih, torej za mestne ulice 'n trge, parke in zelene površine, otroška igrišča, javno razsvetljavo, za kanalizacijo, ki odvaja podnebno vodo, in za javno snago.
Odlok velja samo za zemljišča, ki so v ožjem gradbenem okolišu. Koristniki nezazidanih zemljišč, ki se uporabljajo za industrijsko in drugo gospodarsko dejavnost, plačajo za en m- zemljišča 4 stare din na mesec; koristniki poslovnih in drugih podobnih prostorov, ki se uporabljajo za poslovno dejavnost, plačajo za 1 m: koristne poslovne površine 5 starih din na mesec (kmetijska gospodarska poslopja so tukaj izvzeta). Koristniki stanovanjski h prostorov plačajo za 1 nr koristnega stanovanjskega prostora 5 starih din na mesec, prav tako pa koristniki garaž, ki so izven stanovanjskih in poslovnih stavb.
Odlok določa, da lahko koristniki stanovanj plačujejo omenjeno tarifo za enosobno stanovanje do največ 35 m2, za dvosobno do največ 50 nv, za trosobno do največ 70 m2 in za štiri in več sobno do največ 90 m2.
Po predlogu zborov volivcev bodo omenjeni prispevki v mestnih naseljih Brestanica in Senovo za 20 odst. nižji, v mestnem naselju Kostanjevica pa za 50 odst. nižji. Prispevek se porabi v kraju, kjer je bil zbran, občani pa ga bodo plačevali od 1. februarja letos.
Občni zbor radiokluba na Prekopi
Kar 34 vaških mladincev in mladink sodeluje — Čas jim prijetno mineva, hkrati pa se naučijo veliko novega
23. januarja je bil na Prekopi II. redni letnj občni zbor radioamaterskega kluba, v katerem deluje 34 članov. Za Prekopo, ki premore vsega 50 hiš, je to precej. Klub združuje razen mladih ljubiteljev radiotelegrafije tudi nekaj starejših članov. Ustanovljen je bil na pobudo nekaterih mladincev in mladink že 28. maja 1965. Dva člana kluba sta že opravila radioamaterski tečaj III. stopnje, že lani pa so namerjali prirediti še en tečaj, pa ni bilo
na voljo primernih prostorov. Odkar je dograjen gasilski dom na Prekopi, se laže zbirajo. Za prihodnji tečaj bodo pripravili 10 mladincev in mladink, vse, ki si še želijo sodelovati, pa vabijo v klub. Tečaj se bo začel v nedeljo, 6. februarja v gasilskem domu, k udeležbi pa posebej vabijo fante, ki so bili v JLA radiotelegrafisti. Le ti bodo oproščeni orožnih vaj, če bodo z oddajnikom kluba opravili 80 zvez na leto.
Zg.

V SEVNICI SO SPREJELI PRORAČUN ZA LETO 1966
Za vse bo zmanjkalo!
V Sevnici so 27. januarja sprejeli proračun za leto 1966. Seja je bila burna in dolga. Prisotni so prerešetali sleherni izdatek in ugotovili, da so potrebe in želje mnogo večje od možnosti.
Dohodki letošnjega proračuna znašajo 6,605.000 novih din in so za 9,3 odst. večji od lanske potrošnje. Ker pa je sprejel proračun letos nove obveznosti, kot so: sofinanciranje javnega tožilstva v Brežicah, sofinanciranje zgodovinskega arhiva v Celju, sofinanciranje medobčinskega zavoda za zdravstveno varstvo v Celju in še nekaj drugih obveznosti, je splošno povečanje proračuna doseglo le 6,2 odst. Nekaterih izdatkov letos tudi ni več, te vsote pa so deloma namenjene
kritju anuitet, deloma pa drugim proračunskim potrebam.
V skladu za šolstvo se bo to leto nabralo 2,220.000 din, torej 7,1 odst. več, kot so porabili za te namene lani. Izdatki za kulturno dejavnost in šolstvo druge stopnje so povečani za 6,2 odst., prav tako sredstva za delo državnih organov in dotacije krajevnim skupnostim.
Socialno varstvo bo prejelo letos 19 odst. več, ker morajo zvišati socialne podpore in plačevati povišano oskrbnino v zavodih. Komunalna dejavnost povečuje izdatke za 22,2 odst. na račun sklada za urejanje mestnih zemljišč. Negospodarske investicije so to leto povečane zaradi odplačila anuitet na 175.000 din. Ostale
iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Tovarišica Mira Imperl že vrsto let dela na pošti
§1    v Boštanju in dobro pozna domačine v okolici Sev- 1
J    niče. Ko smo jo zadnjih obiskali, je pohvalila iz- 1
§§    redno marljive boštanjske mladince, ki imajo kar I
j    tri pevske zbore: moški oktet, ženski zbor in še S
§§    mešani zbor. Ker je naselje kulturno napredno, se j
p to pozna tudi pri širjenju časopisa, zlasti domačega 1 I    Dolenjskega lista.
Tovarišica upravnica pravi, da je list zdaj tako |
Časopis tudi odraz kulture
Pogovor z upravnico pošte v Boštanju
obširen in dobro urejen, da lahko zadovolji vsakega | bralca. Sama je pridobila do sedaj 14 naročnikov, 2 pismonoši pa še 34, tako da imajo skupaj kar 48 novih naročnikov lokalnega lista. Prepričani pa so, da bodo tudi še po končanem tekmovanju kakšnega pridobili. S
S. Sk. I
lillliRIUIIIIIIIIIIlilM
obveznosti iz posojil za šolo in družbeni standard bodo krile gospodarske organizacije s prispevki v sklad za negospodarske investicije.
Dvorana bo pa le gotova!
Stanovanjska stavba, ki jo" v Tržišču gradijo že precej časa, bo letos vendarle končana. Stanovalci se bodo vselili že junija. Ce bo šlo vse po sreči, bo hkrati gotova tudi dvorana v pritličju stavbe. Tržišče, zlasti pa šolska mladina, bo dobilo z njo prostor, v katerem bodo lahko prirejali proslave, odrske uprizoritve, sestanke in podobno. Vsi si bodo oddahnili, saj so šolski prostori pretesni za takšne namene, čeprav so jih do zdaj za to uporabljali, ker ni bilo drugega.
L. U.
V četrtek dopoldne so na vseh šolah delili spričevala. To je bil za učence velik dan, ki so se ga nekateri veselili, drugi pa so ga pričakovali s strahom. Domov grede so se šolarji v skupinah ustavljali in šteli petice, trojke ali celo dvojke v izkazih za prvo polletje. (Foto: J. Teppey)
NAJ POVEDO NAJPREJ VOLIVCI!
V Sevnici niso sprejeli odloka o prispevkih za mestna zemljišča
V Sevnici niso sprejeli odloka o prispevkih za mestna zemljišča.
Na burni četrtkovi seji je občinska skupščina v Sevnici zavrnila odlok o prispevkih za uporabo mestnega zemljišča. Oglasilo se je precej odbornikov  in  zahtevalo,  da je
Berite in razširjajte DOLENJSKI LIST!
Spodbudni koraki loške krajevne skupnosti
treba odlok bolje proučiti in natančneje določiti, za kaj bo kdo plačal. Tudi predstavniki podjetij z dosedanjim besedilom odloka niso soglašali, saj bi nekateri morali odšteti po več desettisočev v novih dinarjih.
Sprejet je bil sklep, naj svet za finance temeljito predela besedilo in natančno določi, koliko bo kdo plačal. Ugotovi naj tudi. koliko f sredstev se bo zbralo in predvidi, za kakšne namene bodo porabljena.
Odlok se trenutno na naša le na urbanistični okoliš Sevnice in Krmelja, slej ko prej pa se bo tema dvema okolišema pridružil še tretji.
Pripravljeni odlok bodo na predlog skupščine obravnavali zbori volivcev in šele nato ga bodo v skupščini ponovno pretresali. Vsi odborniki so bili mnenja, da je treba s tem nekoliko počakati, ker bi vsaka preuranjena odločitev imela lahko neprijetne posledice. Za marsikoga bi bila tudi krivična.
Na Mostecu bi radi vodovod
Prebivalci Mosteca pri Tržišču bodo začeli graditi vodovod. Načrt in predračun že imajo, gradnja pa jih bo veljala 2 milijona, kar je precej drago, če upoštevamo, da bo voda napeljana samo v 7 hiš. Upajo, da jim bosta po svojih močeh pomagali področna krajevna skupnost in občina. Zdrava pitna voda, ki bo nadomestila potok, katerega so uporabljali do zdaj, bo veliko zalegla.
Dodatno pojasnilo
V nekrologu »Sevnica se je poslovila od Rudija Nemca«, smo poročali, da je pokojnega Rudija zadela krogla doma. Pozneje smo zvedeli, da je to zgodilo v Puli pri izmeni straže. Njegovemu vojaškemu tovarišu iz Istre se je sprožila puška. Tako je po nesreči ustrelil Rudija, potem pa še sebe. S. Sk.
Uspešno sodelovanje v KS Tržišče
Krajevna skupnost v Tržišču je lani precej naredila. Svet skupnosti se je sestal trikrat. 450.000 din pomoči so porabili za ureditev opornega zidu pri pokopališču, za regulacijo potoka Tržišče ter za popravilo približno 22 km vaških poti, ki so dobro popravljene. Prebivalci so k tej denarni pomoči občine prispevali še vsaj dvakrat toliko s prostovoljnem delom in vožnjami. L. TJ.
Hmeljarji in sadjarji v šoli
17. januarja se je pričel v Sevnici tečaj za hmeljarje in sadjarje, ki so zaposleni pri kmetijski zadrugi in bo trajal dva meseca. Udeleženci se bodo zbrali pri predavanjih trikrat na teden za štiri ure. Program je ločen za hmeljarje in sadjarje in vzporedno bosta torej tekla dva tečaja. Predavali bodo uslužbenci zadruge, nekaj pa so jih povabili iz Celja.
Šesto sejo je imela krajevna skupnost v Loki po novem letu. Predsednik Veber je na njej poročal o delu in načrtih. Cesta od črnega potoka do Križa je narejena, vodovod v Okroglicah še gradijo, nedokončana je pot na čelovnik, ki gre deloma po ozemlju laške občine. Na seji so ugotovili, da je potrebna boljša povezava krajevne skupnosti z upravo občinske skupščine. Pogrešajo sestankov s predsedniki in tajniki krajevnih skupnosti, ker potrebujejo nasvete za delo.
V vsako hišo DOLENJSKI LIST!
Razčistiti je potrebno tudi vprašanje lastništva loške gramoznice, če bi jo upravljala krajevna skupnost, bi ji bil to lep vir dohodkov. Letni delovni načrt, sprejet na tej seji, namreč predvideva, da bodo uredili trg v Loki in krajevne poti, ki so precej zanemarjene. Temeljite obnove je potrebna zlasti glavna pot v gorsko naselje Radež. Med drugim je v načrtu zgraditev sedmih stanovanjskih hiš v Loki, od sev-niškega trgovskega podjetja pa pričakujejo, da bo obnovilo prodajalno. Volja je tu, prvi uspehi so tu, krajevna skupnost pa bi rada uresničila še več načrtov. Občinski skupščini je predložila pred-
log za proračunska sredstva, ki naj bi jih dobila letos.
S. Sk.
ioštanjska mladina dela načrtno
Kdo bo šel na kongres?
Na občinski konferenci Socialistične zveze Sevnice so v soboto, 22. januarja, izvolili štiri delegate za kongres SZDL Slovenije. To so: Elka Cirile, predsednica občinskega odbora SZDL v Sevnici, Franc Molan. podpredsednik občinske skupščine, Zane IVTurn, kmet iz Malkovca, in Maks Bile, direktor tovarne kopit.
»Potniki zaupajo našim voznikom!«
Aktiv ZMS v Boštanju je v okvirnem programu dela zajel toliko področij, da lahko vsak mladinec, ki ni preveč zahteven, dela na področju, za katerega ima veselje. Da bi laže izvedel program, je sekretariat aktiva ustanovil idejno vzgojno in društveno komisijo ter komisijo za mladinske delovne akcije. Najmočnejša je društvena komisija, ki ima najširše delovno področje. V Boštanju samo mladina skrbi za kulturne prireditve.
Okvirni program dela za 196b' se zavzema za tesnejšo povezavo med družbeno političnimi organizacijami v Boštanju, mladinskimi aktivi v cbčini,     občinskim komite-
jem ZMS, delavsko univerzo in govori o tem, da je treba organizirati idejno vzgojna predavanja. Omenja razne prireditve, ki jih nameravajo mladinci izvesti. Na za bavnem popoldnevu naj bi sodelovali mladinski ženski pevski zbor, moški vokalni oktet »Boštanjski fantje«, narodno zabavni ansambel »Akordi« s pevci ter dram ska skupina s skeči. Na oddaji »Pokaži, kaj znaš«, naj. bi z izbranimi točkami sode-luvali vsi aktivi z občine. Razen tega bi po programu naštudirali igro, organizirali plesne vaje in enkrat na mesec ples, silvestrovanje in maškarado. Program tudi navaja skrb za opremo mladin-
ske sobe, nabavo bobnov, kontrabasa, ojačevalca, mikrofona in zvočnika ter urejevanje rokometnega in odbojkarskega igrišča pri Partizanu. Tudi razvedrila (mladinski izleti) in skrbi mladine za ureditev zunanje podobe Boštanja ne pozabi omeniti.
Aktiv se je dela lotil takoj po mladinski konferenci, ki je bila 3. oktobra lani. Pogrešamo le več samostojnega dela v komisijah. -ek
Kolektiv brežiške podružnice SAP Ljubljana se trudi, da bi zbližal med seboj čimveč krajev in ljudi — Dosedanjo mrežo avtobusnih prog bo letos še razširil — Najbolj donosne so dolge proge
SEVNIŠKE VESTI
Poslovalnica avtobusnega podjetja SAP v Brežicah je ena izmed najboljših, čeprav se njen šef tov. Jurišič skromno izmika takim izjavam. Prav rad pa je povedal, da se brežiška enota lahko pohvali z odličnimi vozniki, ki uživajo med ljudmi veliko zaupanje. Na progah, kjer vozijo tudi avtobusi drugih podjetij, se potniki najraje peljejo z domačimi šoferji. Zaupajo jim, ker so vljudni, točni in pošteni.
Tudi sprevodniki imajo dobre odnose do potnikov, potniki pa do njih. Vsi se poznajo med seboj in le redko je slišali kako pritožbo.
»Koliko ljudi šteje kolektiv vaše poslovalnice?«
»22 nas je, 11 voznikov, 9 sprevodnikov in dva uslužbenca. Večina od njih je pri
nas že dolgo dobo, po deset, dvanajst in celo dvajset let.«
»In kdaj ste se vi zaposlili tukaj?«
Tov. Juri.šič je v odgovor pokazal težak kovinski pepelnik z vgraviranim datumom: 20. 9. 1945. »To je dan mojega prihoda,« je pojasnil. V Brežicah je bila tedaj ustanovljena poslovalnica državnega avtobusnega podjetja Slovenije.
»Se še spominjate prve proge, ki ste jo vpeljali?«
»Najprej smo se odločili za zvezo z Novim mestom, druga proga je peljala na Bizelj-sko, tretja pa v Pišece. Redno smo vozili tudi na železniško postajo.«
»Ali nameravate mrežo vaših prog v prihodnje še razširiti?«
»Načrte    pripravljamo za
otvoritev nekaterih novih prog, vendar vam jih za sedaj še ne morem zaupati.«
»Si obetate tudi kaj posebnih voženj?«
»Vsekakor, saj jih imamo vsako leto precej. K nam zelo radi pridejo naročniki iz Samobora, Klanjca, Zapreši-ča in Zagreba. Največ takih voženj opravilno v sezoni. Če bi sešteli potnike posebnih voženj in potnike na rednih progah v 19n'5. letu, bi ta številka najbrž presegla milijon.«
»Vozite tudi v inozemstvo?«
»Seveda. Trije vozniki imajo že dovoljenja za vožnje v tujini. Naročila imamo za Italijo« in Avstrijo. V februarju bomo zelo pridno prevažali naše potnike na drsalno revijo v Celovec. Prepričan sem, da bodo zadovoljni z našimi uslugami.« Jt.
■ PRETEKLI ČETRTEK dopoldne se je hitro razvede-lo po Sevnici, da je trgovsko podjetje nabavilo pri trgovini ASTRA v Ljubljani več ženskih torbic, manjših aktovk, peresnic in potovalnih torb z majhnimi napakami. V dobrih dveh urah so potrošniki pokupili vse ceneno blago po skoraj polovičnih cenah.
■ TRGOVINA BOROVO v Sevnici je dobro založena s čevlji za odrasle, z otroško obutvijo in moškimi nogavicami vseh vrst. Lokal je prostoren in lepo opremljen. Po urbanističnem načrtu Sevnice pa bodo začeli graditi nov samostojen trgovski lokal na prostoru blizu šole in tržnice. Tu se že razvija novo sredi-
šče Sevnice, kjer bodo gradila trgovske lokale tudi druga podjetja.
B SADJE IN ZELENJAVO je mogoče dobiti po vseh špecerijskih trgovinah, v non-stop trgovini, v obeh samopostrežbah in v Šmarju. Prodajajo pomaranče, jabolka, krompir, česen, čebulo in drugo zelenjavo.
Alojz Mihev vodi veterinarsko postajo
Veterinarska postaja v Sevnici je dobro zastavila delo, ki ji ga je ob ustanovitvi naložila občinska skupščina. Kolektiv ima voljo, da bi kar najbolje organiziral veterinarsko in živinorejsko službo v občini. Vodi ga vršilec dolžnosti upravnika, veterinar Alojz Mihev.
SI1VN1SKI^V||TNIK
»TISOČKRAT HVALA - SEVNI-ŠKI OBČANI!«
Jože Radej, 19-letni gojenec doma invalidne mladine v Kamniku, ki so mu člani sevniških delovnih kolektivov lani podarili invalidski voziček, se je te dni pismeno oglasil z željo, da bi se v listu zahvalil vsem, ki so mu pomagali.
Bralci se mladeniča v invalidskem vozičku gotovo še spominjajo. V Kamniku se uči urarskega poklica, da bo pozneje lahko samostojno zaživel in si sam služil kruh. Jože Radej je doma iz Krajnik trd pri Blanci, torej sevniški občan.
Iskreno se zahvaljuje vsem posameznikom in sindikalnim organizacijam, ki so prispevale sredstva za nakup invalidskega vozička, obleke in drugih nepogrešljivih stvari. Posebno vesel je bil, ker so se ga spomnili ljudje iz domače občine.
PEVA LETOŠNJA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE
0 prispevku za uporabo mestnih zemljišč naj odločijo občani na zborih volivcev
Odborniki so glasovali za spremembe v prispevkih in davkih občanov, o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov ter o ustanovitvi komunalne skupnosti za zaposlovanje — Odobrili so likvidacijo kino podjetja Trebnje
Ko so govorili o tem, v katere proizvodne okoliše naj spadajo sporna kmetijska zemljišča, so mnogi odborniki videli predvsem svoje področje in se zavzemali za določitev v nižji razred, kjer so davki manjši. Predsednik komisije je pojasnil, da ni mogoče razvrstiti vsa zemljišča v štiri razrede tako, da bi bili vsi zadovoljni. Komisija je naknadno pregledala vsa sporna zemljišča in je po vesti in nepristransko odločila, kot je bilo v odloku obrazloženo. Manjših parcel, ki so kot otoki izstopale iz celotnega kompleksa zemljišča, niso mogli upoštevati.
Odborniki so imeli pomisleke glede prispevka od stanovanj in zemljišč na mestnem območju, ki jih bodo morali plačevati njihovi uporabniki v Trebnjem, Mirni in Mokronogu. Zbran denar bi šel namensko za komunalne naprave. Na razpolago so imeli več različnih višin prispevkov, vendar se niso mogli sporazumeti za enotno stališče. O tem bodo odločili prebivalci na   zborih volivcev.
Premalo mladih v organizaciji SZDL
Te dni obiskujejo člani krajevnih odborov Socialistične zveze občane z namenom, da bi pridobili več mladine, delavcev, uslužbencev in kmetov v svoje vrste. Po podatkih bi se dalo število članov povečati za 10 odst- Premalo članov imajo zlasti vasi na področju krajevnih odborov Trebelno, Sentrupert, Knežja vas, Vel. Gaber in Dol. Nemška vas. Odbori si bodo prizadevali, da bodo vključili vse, ki so voljni sodelovati v tej široki organizaciji. 1
Odlok so sprejeli zato le pogojno.
Občine Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje imajo dovolj prebivalcev in zavarovancev, da lahko ustanovijo komunalno skupnost za zaposlovanje. Zakon zahteva določeno število prebivalcev in zavarovancev, ker se je preveč drobilo delo nekdanjih zavodov za zaposlovanje. V 19-članski skupščini komunalne skupnosti ima Trebnje 3 zastopnike.
Ko se je priključila še občina Krško, so dosegli dovolj veliko število zavarovancev, da so lahko ustanovili komunalno skupnost socialnega zavarovanja delavcev in komunalno skupnost za socialno zavarovanje kmetov občine Črnomelj,   Krško, Metlika,
Novo mesto in Trebnje.
Majhno kino-podjetje Trebnje je obstajalo do zdaj kot samostojno podjetje in moralo plačevati vse prispevke, ki jih plačujejo podjetja. Ves čas se je komaj otepalo denarnih težav. Po odloku občinske skupščine bo prišlo v sklop dejavnosti TVD Partizan Trebnje. Predstave bodo na sporedu prav tako, kot so bile do sedaj.
OdborniM so potrdili statute krajevnih skupnosti Do-brniča, Vel. Gabra, Dol. Nemške vasi, Šentlovrenca, Svetinj in Trebelnega. Imenovali so novega šefa katastra geometra Alojza Puclja.
Dogovorili so se tudi o zborih volivcev in se zavzemali za to, da bi zbori čimbolje uspeli.
To misel je imela pred očmi volilna komisija občinskega odbora Socialistične zveze, ko je postavljala kriterije za direktorje in druge vodilne uslužbence, katere je treba na podlagi zakona zamenjati. To bo odslej postala stalna praksa in vsem se odpirajo možnosti, da lahko kandidirajo na vsa vodilna mesta. Poslovanju go-
Na odgovorna delovna mesta najboljše!
spodarskih organizacij bo v novih zahtevnejših pogojih kos le strokovno in organizacijsko podkovan in poslovno uspešen človek, s posluhom za samoupravljanje in z neoporečnimi osebnimi lastnostmi. Ugled, ki ga potrebuje pri vodenju, mora zgraditi na sposobnosti, osebnem zgledu in priljubljenosti v kolektivu-
Komisija je dala o tem priporočila podjetjem, ki morajo dopolniti svoje statute s podrobnejšimi določili.
GIBANJE NEZAPOSLENOSTI V OBČINI
103 iščejo službo v Trebnjem
V času od gospodarske reforme se je število zaposlenih, ki jih imajo evidentirane na izpostavi novomeškega Zavoda za zaposlovanje v Trebnjem, podvojilo - Večina podjetij bistveno ne veča števila zaposlenih
število ljudi, ki išče zaposlitev s pomočjo Zavoda za zaposlovanje Novo mesto, se je od povprečnih 55 v mesecih pred gospodarsko reformo povečalo na 103 v lanskem decembru. Nekateri iščejo delo tudi na svojo pest, ker ne vedo, da zavod bolje ve za potrebe delovnih organizacij, ker mora z njimi sodelovati. Od 103 nezaposlenih jih je tri četrtine žensk. Po izobrazbi je 77 nekvalificiranih, 16 kvalificiranih delavcev in 10 uslužbencev z nižjo izobrazbo. Denarno nadomestilo v višini 50 odst. osebnih dohodkov, ki so jih imeli, ko so bili še zaposleni, dobiva 9 oseb. Pravico do tega nadomestila bi imelo še več ljudi, pa se ne prijavljajo v roku enega meseca, kot zakon določa. 20 oseb, ki iz zdravstve-
nih razlogov niso sposobne ah težko delajo, prejema denar v obliki zdravstvenega varstva. Razen tega imajo na zavodu še poseben spisek ljudi, ki jim zaposlitev ni nujna za obstoj, saj imajo doma posestva in sedaj od njih ži-vijo. Zaposlitve sd želijo prav v določenem kraju in podjetju. Ni jim nuja prijeti za kakršnokoli delo in so raje doma ter čakajo.
V občini največ na' novo zaposluje obrat MODNA OBLAČILA, kj sprejme delavke, ki odgovarjajo zahtevam. Tovarna šivalnih strojev sprejema nekvalificirane delavce za priučitev, podjetje DANA, katerega delo ima sezonski značaj sprejema delavce — sezonce. Druga podjetja zaposlenosti bistveno ne spreminjajo.
PRED KONFERENCO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA
Odnosi v kolektivih naj bodo pošteni
Govori Jože Škulj, predsednik sindikata v Tovarni šivalnih strojev
TREBANJSKE IVERI
Navadno se ob taki priložnosti govori o vlogi sindikata, o razkoraku praktičnih težav v podjetjih s pisarniško teorijo, o prosr/etlitvi samoupravi j avcev in o osebnostnem obravnavanju nasprotij v kolektivih. To pot smo zaprosili skromnega Jožeta škulja, delavca v Tovarni šivalnih strojev na Mirni, ki je predsednik njenega sindikata, da nam pove, kaj on misli o sindikatu. Rad nam je ustregel s pripovedovanjem.
— Mogoče boste začudeni, ker bom govoril najprej o tovarištvu in razumevanju med delavci, ker se mi zdi to zelo važno. Tovarištvo in odkritost je treba od delavcev prenašati   na samoupravne
Občani, pridite na zim w©fe@wl
»V nedeljo se bodo v naši občini začeli zbori volivcev, na katerih bomo poslušali poročila odbornikov in odločali o pomembnih vprašanjih našega nadaljnjega razvoja. Razpravljali bomo:
1. o osnutku petletnega plana občine;
2. o proračunu občine za leto 1966;
3. o izrednem prispevku za zbiranje denarja za potrebe šolstva v občini;
4. o osnutku odloka o prispevku občanov za uporabo mestnega zemljišča (slednje velja samo za Trebnje, Mirno in Mokronog).
PREGLED ZBOROV NEDELJA, 6. februarja:
1. TREBELNO — v zadružnem domu ob 7.30
2. SELA ŠUMBERK — v osnovni šoli ob 7.30
3. DOBRNIČ — v osnovni šoli ob 7.30
'4. VEL. GABER — v osnovni šoli ob 7.30 5- BLATO — pri Francu Novaku ob 14.00
6. ORNUŠKA VAS — pri Janezu Stariču ob 14.00
7. ČEŠNJICE — ■ pri Antonu Žagarju ob 14.00
8. ZAGORICA — v gasilskem domu ob 14.00
9 SENTLOVRENC — v osnovni šoli ob 7.30
Torek, 8. februarja:
!0. ŠTEFAN — pri Janezu Mišiču ob 18.00
**• KNEŽJA VAS — v osnovni Soli ob 18.00
12. MIGOLICA — pri Alojziji Kašič ob 18.00
13. VEL. LOKA — v zadružnem domu ob 18.00
14. PRELESJE — pri Jurgli-ču-ob 18.00
15. STRAŽA — pri Dani Vidmar ob 18.00
SREDA, 9. februarja:
16. PUŠČAVA — v obratu GG ob 18.00
četrtek, 10. februarja
17. VRHTREBNJE — pri Antonu Grmov.šku ob 18.00
18. STARI TRG — pri Ani Zore ob 18.00
19. DOL. NEMŠKA VAS — v osnovni šoli ob 18.00
20. GOR. PONIKVE — pri Emanuelu Grmovšku ob 18.00
21. STAN — pri Zoretu ob 18.00
"22. BELI GRIČ — pri Stanetu Lukiču ob 18.00
23. MOKRONOG — v zadružnem domu ob 18.00
24. MIRNA — v osnovni šoli ob 18.00
25. TREBNJE — v prosvetnem i^domu ob 18.00
Nedelja, 13. februarja:
26. SVETINJE — pri Olgi Novak ob 14.00
27. ČATEŽ — v osnovni šob ob 7.30
28. SRED. LAKENC — pri Alojzu Vovku ob 14.00
29. GOMILA — pri Ani Gregorčič ob 14.00
30. SEVNICA — pri Reberni-ku ob 14.00
31. SENTRUPERT — nad mlekarno ob 7.30
32. HRASTOVICA — ori Jožetu Knezu ob 14.00
organe. Oselbne razprtije nikomur ne koristijo in vsi imamo škodo od njih. Zadnje čase se je v tem pri nas popravilo. Uspeh je viden, posli gredo in delavci so kar zadovoljni. Zaslužki se lepo popravljajo. To je najvažnejše za nas! S tem dobivamo tudi veselje za druge stvari. Na konferenci sindikalne podružnice smo se zavzeli, da mora zaživeti kulturno in zabavno življenje, člani izvršnega odbora bodo delali na različnih področjih. Imamo mnogo delavcev in med njimi so z različnim nagnjenjem in veseljem. Lahko bi imeli tovari-ški zabavni kvintet, saj imamo inštrumente. Igrišče za odbojko je zgrajeno, le uporabljati ga je treba. Knjižnica čaka bralcev. Za strelstvo je zanimanje.
Lani smo bili na izletu v Metliki in tudi letos imamo podoben namen. Iti mora ves kolektiv. Tam se bolj sprostimo in spoznamo ter čutimo, da smo iz ene hiše. Vztrajali bomo, da čimveč zaposlenih izkoristi dopust za oddih. Denar, ki nam bo ostal, ker podjetju ni več treba dajati za sindikalne objave, bomo dali . v poseben sklad za dopuste.
Da ne boste mislili, da nas zanimajo samo koristi, ki jih sindikat lahko doseže! Tma-
mo tudi voljo vplivati, da bi bili odnosi v kolektivu čimbolj pošteni. Pa ne toliko z govorjenjem, z zgledom bi bilo treba to doseči, če znajo ljudje zvedeti nekaj slabega, bodo znali tudi nekaj dobrega, čimveč pa bo slednjega, boljši bodo odnosi. Vsak bo lažje spoštoval tudi pravico drugega in ne samo svojo.
■ NOVA VITRINA z voznim redom, ki so jo postavili na pobudo turističnega društva Trebnje, še ni plačana. Dolga je še 1540 novih dinarjev. Svojo obvezo je poravnalo le podjetje Gorjanci, podjetji Slavnik in SAP pa do-sedaj nista ničesar prispevali, čeprav je vozni red prav njima v korist. Vitrino so izdelali v delavnici podjetja SAP, komunalno podjetje Trebnje pa jo je zastonj monUralo. Vozni redi še niso popolni, ker niso vpisane vse avtobusne zveze.
■ TREBNJE JE DOBILO pred nedavnim tudi tapetnika. Miha Pureber je v hiši št. 58 odprl svojo delavnico. Ker se kraj hitro razvija, bo v njem našel delo za svojo obrt še marsikateri obrtnik. TTebanjci nimajo fotografa in ga morajo iskati v Ljub-
ljani ali v Novem mestu. Prav gotovo bi fotograf imel v kraju z velikim zaledjem dovolj dela in zaslužka.
■ KRAŠKI JAMI na Grmadi sta od avtomobilske ceste oddaljeni le slab kilometer, zato nameravajo letos urediti dostop do njiju. Na Dolenjskem se je v zadnjem času zelo povečalo zanimanje za jamarstvo. Mala jama je lepša od velike, ker Je dostop v njo težji in kapniki v njej niso polomljeni in uničeni.
■ SE VEDNO JE TREBNJE brez camping prostora. V sodobnem campu morajo biti urejene sanitarije in tekoča pitna voda, vendar bi kazalo za začetek določiti vsaj prostor, kjer bi se ustavljali motorizirani romarji za oddih v senci bližnjih gozdov.
M. L.
POLLETNI UČNI REZULTATI OSNOVNIH ŠOL
Zdelalo komaj dve tretjini učencev
Vsak tretji učenec ima v polletnem spričevalu eno ali več slabih ocen -Povprečna ocena je trojka
Trebanjsko šolo in njene podružnice je obiskovalo v prvem polletju 1145 učencev. Od njih jih je izdelalo razred 757 ah 66 odst. Vsak tretji učenec je prinesel domov eno ali več slabih ocen, 123 izmed njih pa celo tri ali več nezadostnih. 77 najboljš:h je imelo odličen uspeh. Povprečna ocena, ki sega od 2,85 v 7. razredu do 3,73 v 1. razredu, znaša 3,28 — torej malo Več kot »dobro«, če pa ne bi upoštevali stranskih predmetov, bi verjetno* ne bila dosežena trojka.
V ČASU ZBOROV GASILSKIH DRUŠTEV
ioi|e preprešitl kot gasiti
Najslabše so se odrezali učenci petega rasreda, ki jih je več kot polovica (51,5 odst.) s slabiimi ocenami. Na to vpliva nezadostno znanje, ki ga prinesejo učenci s podružničnih šol, kjer učitelje tarejo mnoge težave. Ponekod imajo   še   tudi kombiniran
Zakaj drobiti sile?
Na Mirni organizira TVĐ Par-tii/an smučarski tečaj; to namero ima DPM in tudi šola sc pri pravija na tečaj med počitnicami. V vseh treh primerih gre večinoma za iste mladince in pionirje, zato je vprašanje, če je tako drobljenje organizacijskih sil in volje pametno. V občinskem merilu ni organizacije, ki bi vskla-jevala delo društev in drugih organizacij, ki želijo pomagati na športnem področju.
pouk. Kljub temu, da niso številke o polletnih rezultatih točno merilo znanja in uspešnosti, se vidi, da sta slabši šoli Čatež in Dobrnič, ki nimata dovolj učiteljeiv.
Na vseh šolah niso zahtevali od šolarjev vsega, kar je zahteval učni program. Praksa kaže, da je točno ugotavljanje učiteljev, da naj bo učni načrt po svojem obsegu in globini tak, da bi ga šoloobvezni učenec zmogel, ne da bi trpelo ponavljanje in utrjevanje doseženega znanja, kar je zdaj velikokrat slučaj. Osnovna šola naj da mladini predvsem solidno osnovno znanje.
dopisujte v dolenjski list!
Šele ko uničujoči požar zapusti posledice, se zavemo navidezne nepomembnosti preprečevanja požarov — Komisijam za preventivo pri gasilskih društvih v občini Trebnje gre mnogo zaslug za relativno majhno število požarov
čez 1000 kontrolnih pregledov so opravile lani komisije za preprečevanje požarov, ko so bdele nad svojim požarnim okolišem in opozarjale lastnike na možnosti in vzroke nesreč. Komisije, ki niso bile enako prizadevne pri vseh gasilskih društvih, so naletele ponekod kljub svojemu dobremu namenu na negodovanje, namesto da bi bil lastnik vesel, ko mu pomagajo odstraniti pomanjkljivosti in očuvati premoženje. V bodoče tega ne bi bilo več treba. Komisije bodo še prišle in z dobrem namenom, saj nezavarovani brzoparilniki, peči brez dimnikov in nepravilna začasna električna napeljava preveč izzivajo uničiti imetje lastnikov in njihovih sosedov!
če opozorilo ne bo zaleglo, imajo komisije tudi možnost poklicati na pomoč upravni organ občine, ki z odredbo ukaže popraviti oziroma odstraniti pomanjkljivosti. Prav je, da jih ne silimo v to, saj je njihovo nesebično delo nam vsem v korist.
MERCATOR - poslovna enota TRŽAN Mokronog
razpisuje po sklepu delavskega sveta JAVNO LICITACIJO
na sedežu podjetja za prodajo naslednjega rabljenega osnovnega sredstva:
1 krojaški električni šivalni stroj VERITAS
(v odličnem stanju).
Licitacija bo 12. februarja 1966 od 9. do 10. ure za družbeni sektor in od 10. do 11. ure za zasebnike.

POVPREČNA OCENA: KOMAJ DOBRO
Pogled v redovalnice prvega polletja
šolski zvonci so obmirovali. Oglasili se niso od 20. januarja sem, oziroma kar so se pričele nestrpno pričakovane zimske počitnice. Potresati jih bodo začeli spet te dni, ob začetku drugega semestra v šolskem letu 1965/66.
Marsikateremu učencu in dijaku in premnogi učenki in dijakinji je konec prvega semestra hudo zagrenil mladost. Zadostoval je bežen pogled na bel list, tiskovino, na kateri so bili s črnilom napisani redi. Ena sama enojka je bila dovolj, da sta se tega ali te polotili mlačnost in skrb.
»Raje bi dal ne vem kaj, samo da bi smel kdo drug podpisati spričevalo, ne starši,« je gimnazijec kislega obraza razlagal tovarišem, ko so se na Glavnem trgu dogovarjali, da bi šli v kino.
Po prostem času bi se moralo v zimskih počitnicah stožiti vsem tistim, ki so prinesli iz šol spričevala s slabimi ocenami. Počitnic zanje pravzaprav ne bi smelo biti, ker bi morali nadoknaditi, kar so do konference zamudili. Ne gre za ocene, za znanje gre, in kdor hoče kaj znati, se mora učiti! Štirinajst ^ni zimskih počitnic pa je menda že dovolj, da pridobiš znanje, ki bo zadostovalo, da boš popravil slabo oceno v tem ali onem predmetu!
Ob polletju bi že lahko izmerili moči posameznikom in približno vedeli, kdo bo ob koncu zaostal in kdo napredoval. Res so to lahko samo ugibanja, saj je do konca šolskega leta še dolgo, do takrat pa lahko še marsikdo, ki ga danes prištevajo med slabe, ugodno preseneti. In to bi vsi želeli; želeli bi namreč, da ob koncu v redovalnicah ne bi bilo slabih ocen!
Se bo to posrečilo?
Ko smo obiskali ravnatelje in direktorje novomeških srednjih šol, so nam povedali, da pričakujejo konec leta sicer kot optimisti, da pa ne gre podcenjevati stanja, kakršnega prikazujejo polletni izkazi.
ESŠ: najslabši so nižji letniki
»Pri nas je izdelalo približno 60 odst. dijakov ali 5 odst. več kot ob koncu prvega semestra v preteklem šolskem letu. Tudi povprečna ocena je boljša, saj smo se z njo (2,9) uvrstili v sredino ekonomskih srednjih šol v Sloveniji. Najboljši uspeh ima IV. letnik (80 odst), najslabšega III. (37 odst.), v katerem so sami vozači. Povprečno oceno zbijajo predvsem nižji razredi,« je zatrjeval ravnatelj ESŠ v Novem mestu Edo Grogl.
Tovariš Grogl je še povedal, da je v ESŠ vsako
polletje slabše kot konec leta in da je tako na vseh srednjih šolah, ki usposabljajo mlade neposredno za poklic.
S prakse v šolo in obratno
Pouk v šoli za zdravstvene delavce v Novem mestu je prirejen tako, da imajo dijakinje dopoldne prakso, popoldne pa teorijo. Dijakinje imajo pravzaprav malo časa za učenje, zato niso redke pripombe, naj bi se učne razmere izboljšale.
Čeprav je šola v tem pogledu na najslabšem med srednjimi šolami v Novem mestu, pa njen uspeh ob prvem polletju le ni pičel. Od 104 dijakinj v treh letnikih jih je izdelalo 71,4 odst. s povprečno oceno 2,93. Najslabši je prvi letnik, v katerem je brez slabih ocen le 58,3 odst. dijakinj, najboljši pa tretji letnik, ki je izdelal z 78,2 odstotka.
Učiteljišče boljše od gimnazije
Združeni zavod — gimnazija in učiteljišče — je v prvem polletju obiskovalo 556 dijakov in dijakinj, od tega 153 učiteljšč-nikov. Gimnazijci so izdelali z 68,73 odst., učitelji-ščniki pa s 73,58 odstotka. Srednji oceni gimnazije in učiteljišča sta približno enaki — po 3,08 in 3,09.
Direktor združenega zavoda, tovariš Veljko Trona, je povedal, da je z znanjem dijakov in uspe-' hom prvega letnika kar zadovoljen, zlasti še ker opaža, da je mladina z vso resnostjo sprejela sklep šolske skupnosti iz sredine prvega semestra, po katerem profesorski zbor lahko odstrani iz zavoda vse dijake, ki imajo ob polletju 5 ali več slabih ocen.
Štirje že odstranjeni
'•r T -
»Ali se je profesorski zbor poslužil te pravice?« smo vprašali direktorja Troho.
Tovariš Troha je najprej povedal, da je sklep šolske skupnosti o izredni pravici profesorskega zbora dijaštvo na splošno pozdravilo in ga upošteva. Kako je to vplivalo na razrede, pa najbolje potrdi ugotovitev, da je najslabši razred od zadnje konference izboljšal uspeh kar za 25 odstotkov, pa tudi vrsta hudih »cvekar-jev« se je občutno zred-čila. Do polletja je takih »rekorderjev« ostalo kakšnih 10.
»V zavodu smo imeli štiri dijake, ki ugleda šole niso kvarili samo s slabimi ocenami, temveč predvsem z obnašanjem, ki srednješolcu ne pristo-ja. Trije taki so bili med gimnazijci in eden na učiteljišču. Ker vzgojni ukrepi proti njim niso zalegli in ker so si vsi nabrali po 5 in več nezadostnih, smo jih po sklepu profesorskega zbora ob koncu prvega polletja odstranili z zavoda za en semester. Ni nam bilo vseeno, ko smo se tako odločali, saj se zavedamo, da gre za mlade in tudi talentirane ljudi, vendar drugega izhoda ni bilo,« je menil direktor Troha.
Vsem štirim, ki so odstranjeni z zvoda in sicer brez pravice, da bi prisostvovali pouku, pa je dana možnost, da ob koncu leta opravijo izpite iz posameznih predmetov, ki so se jih učili v svojih razredih. Prav tako se bodo jeseni znova lahko vpisali v šolo kot redni dijaki, če se bo izkazalo, da je ukrep profesorskega zbora primerno zalegel.
Že zvoni za drugo polletje
Pa so zimske počitnice že mimo oziroma bodo vsak čas. Koliko si bodo vedeli povedati tisti sošolci o doživetjih, prigodah in nezgodah štirinajstih dni! Samo tisti, ki niso ničesar lepega doživeli in tisti, ki so »pozabili«, da bodo morali prve dni popraviti slabe ocene, bodo kislih obrazov sedeli na klopeh.
Sicer pa: o prvem polletju samo dobro! Prvega polletja ni več. Pričelo se je drugo. Ze zvoni!
IVAN ZORAN
V nedeljo dopoldne so v spodnji dvorani Dolenjske galerije odprli prvo dolenjsko pionirsko fotografsko razstavo. Otvoritve se na žalost ni udeležil noben vabljen zastopnik občinske skupščine ali kakšne družbeno politične organizacije. — Izmed 218 poslanih fotografij je žirija izbrala za razstavo 78 posnetkov in ocenila delo posameznih foto krožkov. Najboljše posnetke je poslala Osnovna šola Vinica, slede pa ji Žužemberk, Črnomelj, Novo mesto in druge (Foto: M. Moškon)
Načrti ferieleev za letošnje leto
Pregled dela ferialcev novomeške občine na letnem občnem zboru je pokazal, da raste število članov in družin med vso mladino. S pomočjo, mladinskih vodstev so organizirali številne enodnevne izlete, ki so zelo koristni. V letošnjem letu bi radi pridobili še več mladine, za planince in tabornike priredili seminarsko potovanje po Jugoslaviji, sodelovali s ferialci Dolenjske in iz Zemuna, ki so
Ustanovitelj je ObS Novo mesto
Občinska skupščina Novo mesto je na seji 31. januarja prevzela ustanoviteljske pravice in dolžnosti do Kmetijske šole Grm v Novem mestu. Do 31. marca lani sta imeli te pravice do šole okrajni gospodarski zbornici v Ljubljani in v Kopru, ki pa sta bili z odpravo okrajev ukinjeni. Dejavnost šole se bo tudi v bodoče financirala iz sredstev medobčinskega sklada" za financiranje strokovnih šol in domov v Ljubljani.
ponudili sodelovanje. Občinski praznik bodo skupaj z vrstniki iz Kočevja proslavili na Rogu in Bazi 20.
Novomeški ferialci še nimajo prostorov, kjer naj bi se sestajali. Po dopolnilnih členih pravilnika PZ Jugoslavije so lahko člani te organizacije vsi mladinci do 27 leta starosti. Le prosvetni delavci •in aktivisti počitniških organizacij so lahko člani, čeprav šo starejši Po novem naj bo do člani vpisani v družino tam, kjer delajo in živijo-Družina mora šteti najmanj 10 članov. Lahko se osnuje tudi mešana družina Tako je nastala v Novem mestu mešana Družina počitniške zveze Novo mestoCenter, v katero se vključijo lahko vsi mladinci, ki nimajo možnosti ustanoviti svoje organizacije, članarina je 10 N din, prijavijo se lahko predsednici Jožici Klajder na Centru za socialno varstvo na Rotovžu vsako sredo popoldne.
Mladi ljudje bodo lahko kot člani počitniške zveze deležni 75 odst. popusta pri spozna-
vanju ožje in širše domovine, kar bo prav gotovo koristilo njihovi razgledanosti.
M.TRATAR
Vajenska šola je preimenovana
Občinska skupščina Novo mesto je na seji 31. januarja sprejela odlok o preimenovanju vajenske šole raznih strok v Poklicno kovinarsko in avtomehansko šolo v Novem mestu. Preimenovanje je potrebno, ker šola izobražuje mladino in odrasle za kovinarsko in avtomehansko stroko.
Zavod za kulturno dejavnost
POTUJOČI KINO Novo mesto
predvaja italijanski barvni CS film »Kimska sužnja« v naslednjih krajih:
5 . 2. 1966. o Otočcu ob 18. uri.
6. 2. 1966 na Dvoru ob 15. uri,
6 . 2. 1966 v Mirni peči ob 19. url,
7. 2. 1966. v Brusnicah ob 18. uri.
8. 2. 1966 v Šmarjeških toplicah cb 19. uri in
9 . 2. 1966. na Uršnih selih ob 18. uri.
S V. kolo šahovskega prvenstva Novega mesta
V III. kolu je bil dosežen ponovno presenetljiv rezultat. Šporar je kot črni premagal Penka. Igrala sta karo-kan otvoritev in Penko je kot beli žrtvoval figuro za napad. Ker se je Šporar dobro branil, je Penko porabil veliko časa aa iskanje najboljših potez, zaradi česar je prišel v hudo časovno stisko in mu je nato v že izgubljeni poziciji padla zastavica. Ob pravilnem nadaljevanju Penka bi Šporar verjetno moral reševati pol točke.
Drugo, malo manjše presenečenje v III. kolu je neodločen rezultat Bjelanoviča s Šunjičem. Bje-lanovič je bil črni in je uspel v končnici rešiti pol točke, ker je šunjič prišel v časovno stisko in v zanj dobljeni končnici pogrešil. Tako je Bjelanovič dosegel z obema m. k. točko in pol, kar bo verjetno težko še kdo ponovil.
Presenetljiv je tudi neodločen rezultat  v  igri   med  Adamičem in
licem. Tudi v tej partiji je Adamič slabo igral v končnici in zapravil prednost. Vene je premagal Iste-niča, Udir pa Klevišarja.
IV. kolo je bilo zanimivo po tem, da so vse zmage dosegli igralci s črnimi figurami. Edini remi je bil zabeležen v igri med Hrova-tičem in Udirjem. Presenetljiv rezultat IV. kola je lepa zmaga Jenka s črnimi figurami nad dosedaj največjim presenečenjem turnirja Bjelanovičeni. Jenko je zmagal v napadu, ker je Bjelanovič že v otvoritvi napravil napako.
Ostali rezultati IV. kola; lic — Šunjič 0:1, Šporar — Adamič 0:1, Istenič — Penko 0:1, Vene — Kle-višar 0:1. Šporar je bil kontuma-ciran, ker ni pravočasno prišel k igri.
Zaostela partija iz II. kola Kle-visar — Jenko se je končala z remijem.
Tako vodita v IV. kolu šunjič in  Adamič  s  3  in pol točkami,
3.—6. mesto pa si dele Penko, Vene, Šporar in Istenič z 2 točkami itd.
Po obvestilu a Ljubljane dobita prvo kategorijo samo prvi in drugi na turnirju. Ta norma je precej težka, ker pa Penko igra manj močno kot včasih, vendaT obstoji možnost za vse II. kategomike, da se vsaj eden dokoplje do I. kategorije, seveda, če bodo vsi igrali primerno borbeno in vztrajno. Za potrditev II. kategorije je potrebno 5 in pol točke, za izgubo II. kat. pa manj kot 2 in pol točke.
B V ponedeljek, 7. 2. 1966, bo S ob  18.30 občni zbor SD Novo
□ mesto, šahisti, udeležite sc ga
□ v čiinvečjem številu, ker bo po E3 občnem zboru brzotuniir za fe-Q hruar, ki bo hkrati kvalifikaciji ja za posamezno brzopotezno S prvenstvo Dolenjske v Kočevju. H Občni zbor in brzoturnir bosta H v šahovski sobi v stari pošt«.
JEK
Ne zapirajmo oči pred dejstvi!
Pred 14 dnevi smo kratko poročali, da je I. zbor staršev dijakov gimnazije z oddelki učiteljišča v Novem mestu dobro uspel. Danes objavljamo o srečanju 260 staršev z vzgojitelji gimnazije in učiteljišča nekaj več gradiva z željo, da bi vzbudilo potrebno razmišljanje tako pri predstavnikih delovnih organizacij in ObS Novo -mesto, kot pri vseh tistih starših, ki jih tokrat na zboru ni bilo.
Zbor staršev je vodil predsednik delovne skupnosti prof. Marjan Dobovšek, ki je pozdravil starše in vzgojitelje ter po poročilih tudi vodil razpravo. — O učnih in vzgojnih vprašanjih življenja združene šole je govoril najprej ravnatelj prof. Veljko Troha; podrobneje je poročal o nalogah reformirane gimnazije. Naprosili smo ga, da bo o tem za naš tednik pripravil svoje poročilo kot ga je prebral na zboru navzočim staršem; poudarimo naj še posebej njegove besede, da je vsa javnost dolžna skrbeti za dobro in lepo vzgojeno mladino. Glede tega dom in starši le preradi vale odgovornost samo na šolo.
Poročilo o materialnih razmerah dela na šoli v zvezi z verifikacijo gimnazije je prebral prof. Milan Smerdu. Z enim stavkom lahko zaobjamemo bistvo njegovega izvajanja: materialne težave, v katerih je šola, resno ogrožajo njene vzgojne načrte in naloge! Pred 2 leti je bila novomeška gimnazija verificirana; pri lanskem ponovnem pregledu so republiški organi verifikacijo preklicali in postavili šoli nove pogoje: uroditi mora učilnice in kabinet za praktičen pouk, knjižnico, delavnico za tehnični pouk, telovadišče, dobiti potrebna sodobna audiovizuelna sredstva
itd. — Letos manjka šoli za te namene pribl. 12 milijonov din. Posebno pereče je vprašanje ogrevanja šole. Vsako leto pokuri gimnazija pribl. 400 pr. metrov drv, kar stane 3 in pol milijone dinarjev. Uspeh je jalov: mrzle učilnice, ledeno hladni hodniki. Razsušena okna in vrata sproti »zračijo« sobe, da sede dijaki večkrat v razredih v plaščih! Gimnazijska stavba je stara 50 let; omet ji odpada, vse kliče po popravilu. 20 povojnih let jo samo izkoriščamo, vsa ta leta pa ni bilo nikoli denarja za temeljito popravilo hiše, v kateri šolamo rod za rodom in želimo, da bi imeli zdravo, razgledano in perspektivno mladino!
S tem v tesni zvezi je tudi problem učnega osebja: šola bi nujno potrebovala 3 družinska stanovanja in 5 garsonjer, njen »sklad skupne porabe« za gradnjo stanovanj pa je seveda prazen. Mnogo bolj pereče kot vprašanje osebnih dohodkov je zdaj vprašanje stanovanj in življenjskega standarda učnega osebja na šoli. Dokler šola ne bo dobila nujno potrebnega denarja za stanovanja in dokler ne bodo rešena osnovna materialna vprašanja v zvezi z verifikacijo gimnazije z učiteljiščem, ne moremo in ne smemo ocf naše osrednje srednje šole v ožji Dolenjski terjati več kot daje zdaj.
»Naši kaznjenci imajo pozimi stalno 18° tople sobe, v šoli pa je bilo tudi le od 8 do 10 stopinj...«
Razprava po poročilih je bila kar živahna: starši so govoril o lokalu za brezalkoholne pijače za mladino v mestu, o šolski kuhinji za vozače, o mladinskem domu in morebitni delovni akciji zanj, o praznem športnem igri-
šču na stadionu in zapostavljeni množični telesni vzgoji itd. Sodnik okrožnega sodišča Stanko Modic je povedal, da je pred leti njegova hčerka po njegovem nasvetu s termometrom merila pozimi toploto v gimnazijskem razredu: namerila je v zaporedju 10 dni od 8 do 100 C, medtem ko »imajo naši kaznjenci v zaporih pozimi stalno ogrevane prostore z 180 C!« Ker nihče ni mogel zanikati, da večina razredov kljub popravilom peči in obilni kurjavi ni toplih, se      razprava obrnila v tole smer:
če znamo z raznimi oblikami davščin, prispevkov in pod. zbirati denar za različne koristne namene — ali ne bi kazalo združiti potrebna namenska sredstva gospodarskih organizacij, ki tih morajo dati za vzgojo in izobraževanje, pa bi omogočili gimnaziji pogoje za nadaljnji obstoj? Prav te organizacije hkrati terjajo, naj jim srednja šola vzgoji mlade ljudi za bodoče strokovnjake. — In še: mar ne bi bilo prekoristno in pošteno, da bi dobila gimnazija in sosednja osnovna šola s pomočjo vseh delovnih organizacij v občini prepotrebno centralno kurjavo? Otroci vseh zaposlenih staršev in 'številnih drugih občanov so že ali pa še bodo na klopeh obeh šol; mar ne bi morda z namenskim samoprispevkom zbrali v 2 ali 3 letih 50 ali 80 milijonov dinarjev, s katerimi bi obe šoli modernizirali in omogočili učiteljem in otrokom normalne pogoje za delo v šoli? Vsi zaposleni ljudje, ki imajo (ali pa bodo imeli!) otroke v gimnaziji, naj bi v svojih delovnih organizacijah tolmačili sedanje težke razmere, ki ogrožajo zdravje mladine in vzgojiteljev tako na gimnaziji kot na osnovni šoli. Javno mnenje mora vplivati na zavest občanov in na organe ObS, da bo naša osrednja šola II. stopnje lahko delala v normalnih pogojih.
Mar ni to .problem o katerem kaže resno razmisliti — in tudi takoj ukrepati? Za mladino gre, za bodočnost!
T. GOŠNIK
SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO
Demokracija se je obrnila k občanu
_ _v_
Odborniki so zavrnili odlok o prispevku od mestnih zemljišč — Republiški organi so s svojim odlašanjem povzročili časovno stisko — V programih krajevnih skupnosti obljubimo samo to, kar bomo lahko uresničili!
Na občinski seji 31. januarja je bila v Novem mestu razprava drugačna kot po navadi. Drugačna je bila v točki, ko so odborniki razpravljali o poro čilu o delu krajevnih sku pnosti in pa, ko so razpravljali o odloku o prispevku od mestnih zemljišč. Tokrat je v obeh primerili šlo za odločanje o neposrednem sodelovanju in neposrednih prispevkih občanov. Demokracija, o kateri smo bili doslej vajeni govoriti zelo na splošno, je dobila v obeh primerih stvarne oblike in se je skoraj dobesedno obrnila k obča nu.
Najprej so se odborniki pomenili o delovanju krajevnih skupnosti Časi, ko smo rekli: »Občina naj reši te stvari!« so minili. V prora čunu ni več denarja za komunalno ureditev in neposredne potrebe občanov. Do sedanje delo krajevnih skupnosti pa je pokazalo, da ob eani podpro samo tiste načr te in programe, ki so stvarni, utemeljeni in jih res tarejo v živo. Spoznali so, da morajo sodelovati pri reševanju svojih zadev. Spoznali so tu di to, da krajevna skupnost ni podaljšana roka občinske skupščine, pač pa je samoupravni organizem občanov na nekem področju.Odborniki so zatorej menili, da morajo biti programi krajevnih skupnosti kar se da stvarni in ne smejo obljubljati preveč. Obljubi iati ne smemo nič več kot to, kar je mogoče storiti! Prevelike obljube in neizpolnjeni načrti povzročajo razočaranje!
Odlok o prispevkih in davkih občanov in dopolnitev odloka o občinskem promet nem davku sta bila sprejeta skoraj brej besed. Živa beseda pa je pritekla iz ust od-hornikov, ko so razpravljal' o odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Odborniki so tokrat tehtali svojo odločitev, šlo jc za to, ali obremeniti občane Novega mesta in mestnih naselji z novo  dajatvijo  ali  ne. Naj
povemo mimogrede, da bi bilo s tem prispevkom po približnem izračunu posamezno gospodinjstvo v Novem mestu obremenjeno s povprečno 21.800 Sdin nove davščine na leto. Šlo je torej za človeka in prav to je zelo važno.
Pretekli teden so občani Novega mesta, Šentjerneja, Žužemberka, Straže in Dol. Toplic na zborih volivcev razpravljali o prvem osnutku tega odloka. Občani so na zborih izrekli kopico pomislekov in predlagali vrsto popravkov.
Odborniki so poudarili, da ni mogoče razumeti odlašanja republiških organov, ki so šele konec decembra lani obvestili občine, da republika ne bo sprejela zakonitega predpisa o tem prispevku. Občinskim skupščinam je nato preostalo le HO dni časa 2a sprejem odloka, ki terja so delovanje zborov volivcev V proračunu ne bo več sredstev za komunalno ureditev, dosedanji komunalni prispe vek, ki so ga plačevali investitorji in graditelji zasebnih hiš pri gradnji, pa je odpa del. Strojno odmerjen čas je povzročil časovno stisko, star pregovor pa pravi, da naglica navadno  ni  veliko prida!
Odborniki so v razpravi ugotovili, da gre pri odloku za zbiranje sredstev, ki so namenjena vzdrževanju in gradnji skupnih komunalnih
naprav v mestih in mestnih naseljih. Iz razprave na zborih volivcev je razbrati, da se občani zavedajo tega, da je njihovo sodelovanje tu po trebno. Niso se mu odrekli, res pa je tudi to, da so bili zbori volivcev slabo obiskani, da občani niso dovolj natančno vedeli za kaj gre pri odloku, da merila, po katerih naj bi se pobiral prispevek, niso bila dovolj pretehtana, življenjska raven prebivalcev pa je tudi brez te nove obremenitve dovolj prizadeta.
Odborniki so po tehtnem premisleku in po daljši razpravi soglasno sklenili, da odlok a prispevku od mestnih zemljišč iz prej naštetih vzrokov zavrnejo. Hkrati so sklenili, naj krajevne skupnosti v mestih in mestnih naseljih razpravljajo o krajevnem samoprispevku za leto 1966. Ta samoprispevek naj bi letos nadomestil izpad, ki bo nastal zato, ker odlok ni bil sprejet. Do prihodnjega leta pa je treba po temeljiti razpravi s prizadetimi občani odlok o prispevku od mestnih zemljišč skrb no pripraviti.
V nadaljevanju seje so odborniki rešili še vrsto zadev, o katerih poročamo v posebnih sestavkih. iVIed drugim so poslušali tudi poročilo o tovarni stekla INIS ter sprejeli več odločb o srednjem strokovnem šolstvu.

Komunalni delavci so letos v Novem mestu bolj prizadevno čistili ceste kot prejšnja leta. Tudi Glavni trg so v glavnem očistili snega. Hitrejši promet in varnejša hoja sta pozimi zelo odvisna od čistih ulic in pločnikov (Foto: M. Moškon)
Šentjernej poareša dimnikarja
Vse gospodinje Šentjernej -skega območja se pritožujejo zaradi dimnikarja- Na tem območju je dimmkarska služba že nekaj let zanemarjena, pravzaprav je sploh ni. Čudno, da ni še prišlo do kakšnega požara. Prav bi bilo, da bi se za redno dimnikarsko službo poz^imala krajevna skupnost in gasilsko društvo- P. M.
V Žužemberku zadostuje
ena krajevna organizacija
Na letni konferenci osnovne organizacije Zveze komunistov v Žužemberku so pripomnili, da bi v prihodnje namesto dveh lahko uspešno delala ena osnovna organizacija ZK. Po tem predlogu naj bi se združili organizacija kraja in osnovna organizacija ZK v ISKRINEM obratu-
V delovnih organizacijah bi poslej imeli le še aktive ZK. Z enotnim programom bi nedvomno zelo popestrili družbeno politično delo v Žužemberku. M. S.
ZBOR VOLIVCEV V ŠENTJERNEJU
Upamo, da m bo ostalo samo pri besedah!
V torek, 25. januarja, so se zbrali volivci v Šentjerneju Na zbor je prišel tudi tajnik občinske skupščine Novo mesto tovariš Franci Kuhar-Kljub letnemu času, ko imajo kmetovalci več časa, in kljub ugodni uri, je bil zbor slabo obiskan.
Giavna točka zbora je bila obrazložitev občinskega pro
O KRAJEVNI SKUPNOSTI OTOČEC
Sdelovassje je nadomestilo denar
6,900.000,8 din so lani porabili za komunalno ureditev — Če ni denarja v kraju, se ga da nadomestiti s prostovoljnim delom, s sodelovanjem, pa
tudi dobiti od drugod
Na seji sveta krajevne skupnosti Otočec so 6- januarja razpravljali o gradnji vodovodnega zajetja in omrežja za vas Vrh pri Pahi, ki je v programu KS za 1966. Za gradnjo bi potrebovali 2 milijona starih din. Prebivalci so pri-
Novomeška kronika
■ NOVOTEHNA .11-: PREVZELA v prodajo vse proizvode znane tovarne Jugoplastika Iz Splita. Doslej so imeli v zalogi le ne.taj obutve, torbic in drugega blaga, ker pa je med potrošniki Precej povpraševanja, so sklenili trgovino preurediti. V spodnjih Prostorih prodajalne Novotehna na Glavnem trgu bo kupeom na razpolago steklenina, posoda, go spodinjski stroji in tako dalje, Bled tem ko so začeli zgornje nad stropje urejati samo za prodajo Proizvodov Jugoplastike. V kratim bo mogoče kupiti v tej trgovini tudi razne modele obutve, koniekcije, kožne galanterije, igrače in športne potrebščine.
. Bi ZA BORIH 615 starih dinarjev si bo okoli 20. februarja lahko vsak privoščil spremembo: P°d masko indijanea, klovna, morda racmana ali medveda nikogar ne bo mogoče spoznati — °ovolj pustnih mask, smešnih, Qa s« vam razleze obraz, če jih *amo pregledate, imajo v zalogi knjigarni in papirnici!
■ JUTRI SE ZAČNE spet poji11 Po semestralnih počitnicah, j a ne bi otroke preveč zeblo, ker J* dni prostori niso bili kurjeni, Z°, vse učilnice na osnovni šoli Hr*H   kuriti   že   danes zjutraj.
počitnicami so tudi temeljijo Počistili vse šolske prostore, jr11, med normalnim delom na šo-v ni mogoče, saj so vsi razredi ves dan zasedeni.
*> LJUBLJANSKA   DRAMA bo
Ik,,    ala 11 • februarja v novome-»T-     d°mu kulture  s komedijo iar>go« poljskega satirika Mrož-
ka. Vstopnice za popoldansko in večerno predstavo bodo na razpolago že v predprodaji. Ker bo za uprizoritev verjetno precej zanimanja, priporočamo ljubiteljem odrske umetnosti, da si vstopnice pravočasno nabavijo.
2 AGE MOTORKE, STROJNE KOSILNICE, molzne aparate, oprtne motorne škropilnice in še razne manjše kmetijske stroje lahko dobe kupci v novi prodajalni kmetijskih strojev In orodij, ki jo je odprla Kmetijska zadruga Novo mesto v svoji stavbi na Cesti komandanta Staneta. Vsi stroji m pripomočki so naprodaj za dinarje, kmetje jih torej lahko kupijo brez deviz in tujih valut! Ze prvi dan, ko so dobili v prodajalno žage motorke, so prodali kar tri. Kaj več o novi prodajalni in njenem pomenu bomo povedali v eni izmed prihodnjih številk.
M JAJC JE BILO na ponedeljkovem živilskem trgu dovolj in niso šla v prodajo draže kot največ po 70 dinarjev. Bolj malo pa je bilo drugih živil. Solato z juga so prodajali po 400 starih dinarjev za kilogram, radič na merice po 100 starih dinarjev, jabolka po 230 starih dinarjev kilogram, fižol po 300 do 350 starih dinarjev kilogram, orehe po 400 starih dinarjev »firkl«, smetano v skodelicah po 220 do 240 starih dinarjev.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA: — rodili sta: Martina Petakovič z Mestnih njiv 8 — Natalijo in Vera Rukše iz Vočičeve ulice — Branka in Bojana.
pravljeni opraviti vsa težaška dela in prispevati nekaj v denarju, vendar bi vse to zneslo le 60 odst. vrednosti celotne naložbe- KS bi zagotovila načrte, analize vode in tudi sicer organizacijsko sodelovala.
Druga pomembna naloga programa za 1966 je gradnja 1500 m dolge gozdne ceste Nova gora—štrauberk. Cesta bi omogočila izkoriščanje okoliških gozdov, prebivalci pa bi opravili pri gradnji 1500 prostovoljnih delovnih ur. Ker so vasi zelo redko naseljene;, ja njihov prispevek precejšen. To gozdno cesto bi gradilo GG Novo mesto, veljala pa bi najmanj 4 milijone starih din
Na seji so govorili zelo veliko o popravilu krajevnih in vaških potov. Ta problem se iz leta v leto vleče po vseh sestankih in vseh zborih volivcev, čas, ki ga zamujamo z razpravljanjem o tem, je tudi dragocen, storjenega pa je zelo malo! Svet KS je zatorej sklenil predlagati volivcem svojega območja, naj bi krajevna in vaška pota razdelili v neposredno upravljanje in vzdrževanje koristni-kom, torej prebivalcem. Na tak način so vaška pota vzdrževali že v predvojnem času, pa so bila boljše urejena kot danes
KS je uvedla na svojem področju 2 odst. krajevni samoprispevek, ki še zdaleč ni zadoščal vsem potrebam. Iz občinskega proračuna pač ni mogoče pričakovati dotacije, čeprav ne gre zanikati velikega razumevanja, ki ga ObS kaže za potrebe prebivalcev-
Da bi bili vsi seznanjeni z dejavnostjo KS Otočec v minulem letu, naj povemo, da je uredila kanalizacijo pred
trgovino na Otočcu za 1,200.000 S din, kanalizacijo pred cerkvijo na Otočcu za 800 000 S din, zgradila vodovod v Gornjem Kronovem za 1,300.000 S din, vaški most v Dolenji vasi in del poti za 700.000 S din in preuredila prosvetni dom na Otočcu za 2 milijona S din. Od vsega gornjega je prispevala KS iz svojih sredstev le 900000 S din, vse ostalo pa razne organizacije, ObS in prebivalci. Rečemo torej lahko, da KS Otočec ni stala križemrok in da je bilo narejenega precej v dobro vseh prebivalcev.
FRANC KIRN
računa. Zvedeli smo od tovariša tajnika, da bo šlo največ denarja za šolstvo in zdravstvo. Potem je Stanko Kuš-ljan, predsednik krajevne skupnosti Šentjernej, poročal
0 delu KS v letu 1965 in o načrtih za 1966: urediti bo treba zajetje strešne vode in cevovoda vodnjaka v Vel. Banu, dokončati dela na cestnih priključkih za naselja Vel. Ban in Javorovica, urediti studenec na Gomili, organizirati resno delo v dramski skupini in obnoviti godbo na pihala, ki je lani popolnoma prenehala z vajami. Krajevna skupnost je dolžna skrbeti še za vaška pota in za lepšo podobo naselja. Tovariš Kušljan je povedal, da teko že tudi priprave za vodovod.
Sprejeli so predlog tovariša Kušljana o uvedbi samoprispevka občanov,   in sicer
1 in pol odst. od osnove- Dve tretjini samoprispevka naj bi uporabili za popravilo vaških poti. eno tretjino pa za izdelavo načrta za vodovodno omrežje. Sprejeli so tudi predlog o uvedbi prispevka za urejanje mestnih zemljišč, ki naj bi ga plačevali v Šentjerneju. Volivci so se odločili za najnižji predlog s pripombo, da so pripravljeni prispevek drugo leto zvišati, če se bodo ta sredstva uporabljala res pametno in samo tam, kjer se bodo zbirala. Krajevna skupnost bo tudi proučila meje zazidalnega okoliša na-
Radicklub vzdržuje redne zveze
V nedeljo, 30. januarja, so novomeški radioamaterji na rednem letnem občnem zboru razpravljali o delu v preteklem letu, ki je bilo kiju o pičlim denarnim in materialnim sredstvom ter neprimernim prostorom zelo uspešno-11 članov je opravilo izpite za operatorje in zdaj vzdržujejo redne zveze s prijateljskimi klubi v Krškem, Ribnici, Ljubljani in drugih krajih po vsej Jugoslaviji Precej imajo tudi zvez z zamejstvom. Da bo klub lahko še boljše delal, nameravajo nabaviti nov primopredajnik, urediti lastne prostore in prirejati tečaje za šolsko mladino in predvojaško vzgojo.
■ Leta 1963 je bilo v občini zgrajenih 134 stanovanj, leto kasneje pa že 250. Lani je občina dobila samo 215 novih stanovanj.
Ker je ta zvrst tehnične dejavnosti zelo privlačna, hkrati pa koristna in vzgojna, pričakuje radioklub letos več pomoči od družbe.     F. R.
selja Šentjernej ter svoj predlog poslala občinski skupščini.
Spet je bilo načeto res pereče vprašanje žag veneciank in sklenjeno, da naj krajevna skupnost Šentjernej takoj pošlje občinski skupščini Novo mesto predloge, katere žage naj se odpro. Tovariš tajnik občinske skupščine je poudaril, da je občina pripravljena dati dovoljenje za žaganje vsem lastnikom žag. samo če bodo te žage urejene po pred-pisih>
Upravitelj šole tovariš Plut je malce zadržano vprašal o prevozu šolske mladine, ki je oddaljena več kot 4 km od šole- Takoj je dobil odgovor, da daje odlok, ki ga je sprejela občinska skupščina, vsem šolam na območju občine popolno pooblastilo za izvajanje, ker se oodo morala najti sredstva za kritje stroškov.
Želimo, da bi se prihodnjega zbora udeležilo več občanov ter da bi se bolj oglašali na razpravi- Upamo, da vse, kar je bilo sklenjeno, ne bo ostalo samo pri besedah in v zapisniku!
POLDE MIKLIČ
Če narekuje družbena korist •
Na seji 31. januarja so od-borniKi občinske skupščine Novo mesto sprejeli dopolnitev odloka o odpovedi najemnih pogodb za poslovne prostore. Prvi člen omenjenega odloka je dopolnjen s 6- točko, ki določa, da se lahko najemna pogodba za poslovni prostor odpove, če je to potrebno zaradi družbene koristi. To določilo bo prišlo v pošte v pri preureditvah stavb. Odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor je namreč doslej nemalokrat odlagala začetek preureditev-
Komisija za delovna razmerja
NOVOMEŠKE OPEKARNE ZALOG
razpisuje
20 prostih delovnih mest za nekvalificirane delavce
— Na razpolago so samska stanovanja.
— Potne stroške nad 4 km povrnemo.
— Možnost priučitve za kvalificiranega delavca.
Nastop dela 15. marca 1966.
Prijave sprejemamo do 1. marca 1966.
št- 5 (828)
DOLENJSKI LISI 19
Zaprto atletsko
prvenstvo Novega mesta
šolsko športno društvo Katja Rapena prireja v nedeljo, 6. februarju, ob "J. uri dopoldne v telovadnici osnovne šole odprto atletsko prvenstvo za člane, članice, pionirje, pionirke, mladince in mladinke. Pomerili se bodo v tehle panogah: tekih na 20 m, skokih v višino in daljino ter v metu mcd;cinke.
Vabimo vse atlete in atletinje k udeležbi!
M. G.
OBISK PRI NOVOMEŠKIH ATLETIH PRED VSTOPOM V NOVO
SEZONO
II bo dovoli sredstev mM
ZDRAVNIK VAM SVETUJE
Rezultati novomeških atletov v lanskih tekmovanjih in vztrajno delo v zadnjem času kažejo, da lahko ponovno pričakujemo vzpon atletike v Novem mestu. Več mladih atletov, ki so že lani dosegli zadovoljive rezultate in letos redno prihajajo v telovadnico osnovne šole, nam daje dovolj upanja.
Ce bi stopili v ponedeljek ali v sredo zvečer v telovadnico, najdemo tu takoj po končanem šolskem pouku najmlajše atlete iz osnovne šole pod strokovnim vod-
SEDEM DNI POUKA NA SMUČEH
Smuk mMmm in pooei
200 učencev in učenk osnovne šole Katja Rupena na enotedenskem smučarskem tečaju na Mestnih njivah - Draga Mislej: »Tolikšna množičnost je rekord!«
Ves prejšnji teden, od 24. do 30. januarja, je bilo v dolini, severno od Mestnih njiv, živahno kot malokdaj. Smeha in veselja ni manjkalo. Kaj more bolj razveseliti mladino kot brezmejna snežna planjava, iskreča se v soncu kot spremi-njasto srebro!
Stal sem na vrhu oblastega hriba in gledal v dolino, kamor so se posamič spuščali fantiči in dekletca na smučeh in slišal sem glasove vodnikov: »Noge skupaj! Nagni se od brega! Smuk počez! Za menoj!«
Včasih se je z brega v dolino spustila večja skupina. Ta plaz na smučeh se je pred iztekom v dolino razbil, saj je bilo le ma-lokateremu dano, da se je ves čas obdržal na nogah. Komur se je posrečilo premagati negotovost in jo je brez padca izvozil, se je iskrečih oči, iz katerih je sijalo nepopisno veselje in zadovoljstvo, namuznil pred vodnikom češ: »Je bilo dobro?«
Ves dan so švigale smuči po strmini.   Poiskal  sem Drago Mi-
Lepa smučišča v Vimolu
Na Bidercugu pri Semiču je tu. di pozimi živahno. Okoli koče je lep teren za smučanje, ki ga s pridom izkoriščajo skupine semi-ških šolarjev. Verjetno pa bo tudi kakega odraslega smučarja privabila lepa okolica Bidercuga, ki je oddaljen od glavne ceste samo  dvajset  minut  hoda.   F. D.
Smučarski skoki pri Dragatušu
V nedeljo, 30. Januarja, so se pomerili v skokih na 2U-rnetrski skakalnici nad Obrhom pri Dragatušu šolarji dragatuške šole. — Rezultati tekmovanja: 1. Martin Svetič (17 in 17,5 m) 197 točk, 2. Tone Kump (12,5 in 13,5 m) 158 točk. 3. Jože Stegne (12 in 13 metrov) 130 točk, 4. Franc Žagar (12 in 12,5 m) 130 točk, 5. Jože Juršak (9 in 10 m) 121 točk itd.
Mladim skakalcem, ki so si uredili skakalnico in pokazali pri skokih veliko poguma in veselja, čestitamo! S. T.
slej, ki je vodila tečaj. »Ne morete si misliti, kako sem vesela, ko vidim, da se mladina uči. Vedno manj je negotovosti na smučeh, čedalje več veselja za vožnje podolgem in počez, še nikoli ni bilo v Novem mestu tako množičnega tečaja. To je svojevrsten rekord. Zal. da se jih ni še več prijavilo. Glavna zasluga za to, da smo tečaj lahko izvedli, gre prav gotovo šolskemu športnemu društvu v osnovni šoli Katja Rupena. Otroke smo dolgo pripravljali, že od začetka šolskega leta. Tako so si med drugim lahko pravočasno nabavili tudi opremo,« je pripovedovala.
»Tega, kar se naučiš, ti nihče ne more vzeti,« sem pomislil, opazovaje najmiaj.se", do deset let stare učence in učenke v pisanih oblačilih, ko so se pod vodstvom Marjana špilerja učili plužiti in prvin v smuku. »Nekaj časa se igramo, nekaj časa vadimo prvine in tako postajamo smučarji,« je mimogrede rekel za svoje varovance tovariš špiler.
Tečajniki so bili razdeljeni v dve skupini: na tiste, ki so manj znali in tiste, ki so več znali. V prvi so bili učenci prvih razredov, v drugi pa učenci višjih razredov. Glavni skupini sta bili spet razdeljeni, tako da je na vsakega vaditelja prišlo določeno število. Vaditelji so bili: Vane Kastelic. Tone Avsec, Tine Zaletel, Peter Kopač, Janez Doljek, Draga Mislej, Jože Malic, Francete Smerdu, Irena in Maja Glo-nar ter Tomaž Možlna.
Smuk počez, smuk navzdol, zavoj v levo, zavoj v desno, vožnja s palicami in brez palic, padec in spet padec, smeh, veselje, zadovoljstvo in pripombe »da bi to še kmalu ne minilo!«
»To je največji tečaj in samo 140 tisbč starih dinarjev nas stane,« je rekla Draga Mislej.
»Tu se lahko vsak prepriča, ali je smotrno gojiti množični šport,« je dodal Tine Zaletel.
IVAN ZORAN
stvom naših znanih državnih re-prezentantov Marjana Spila rja in Tineta Zaletela. Po tako temeljitih pripravah nas bodo atleti-pio-nirji prav gotovo spet razveselili na zveznem tekmovanju, ki ga organizira uredništvo »Malih no-vin«.
Komaj najmlajši zapuste telovadnico, začno vaditi starejši atleti, ki delajo po točno določenem programu svojih trenerjev. Potem nekateri zapuste telovadnico: prvi v stranski garderobi dvigajo uteži, drugi pa ob ugodnem vremenu trenirajo zunaj teke in mete.
Med zbranimi atleti lahko opđ-zimo Janeza Penco, ki se marljivo pripravlja, da bi tudi letos izboljšal svoj osebni rekord 1,85 m, ki ga je postavil lani na zveznem prvenstvu mladincev v Mariboru. Na lestvici naših najboljših skakalcev v višino je Penca 13. v državi in 6. v Sloveniji, pred njim pa so v glavnem samo starejši tekmovalci. Njegov skok v višino je že zelo blizu dolenj dcemu rekordu, ki ga ima Marjan Potrč (1,89 m).
Razen skakalcev v višino prihajajo v telovadnico tudi mladi tekači in metalci. Najboljši metalec kopja Marjan Pavlic služi vojaški rok in žal ne more sodelovati v domačem društvu, čeprav je z rezultatom 60,20 m med najboljšimi metalci v Sloveniji.
Med dekleti sta posebno prizadevni sestri Močnikovi, ki imata tudi doma v Prečni v neposredni bližini ugodne pogoje za delo v zimskem času, saj lahko tečeta pod večjim pokritim prostorom. Katera izmed njiju je boljša, bodo kaj kmalu pokazala tekmovanja v dvoranah in na krosu. Lani je bila starejša Katja v teku na 400 m /. rezultatom 62,5 druga v Sloveniji in 13. v državi.
Med atleti v telovadnici najdemo tudi znanega metalca Igorja Penka, ki je v metu krogle še vedno med najboljšimi v Sloveniji. Pred njim so samo še metalci iz Celja.
Letos čaka dolenjske atlete precej tekmovanj, vprašanje je, če ho dovolj sredstev za udeležbo na teh tekmovanjih, za opremo in za orodje. Bojimo se, da bodo morali ostati na pol poti — pri delitvi denarja bi ne smeli pozabiti organizacije, ki je množična, hkrati pa dosega tudi s posamezniki lepe uspehe!   JOŽE GLONAR
Športno pisme iz Brežic
Pri TVD Partizan v Brežicah deluje kegljaška sekcija s 25 člani. Enostezno kegljišče pri domu JLA je zanjo že premajhno. Sekcija je pred leti sodelovala v kvalitetnih tekmovanjih RKL, zaradi raznih organizacijskih in drugih težav pa se je klub v zadnjem času udeleževal samo raznih klubskih, sindikalnih in prijateljskih srečanj kegljačev. Letos je republiška zveza izdala odlok o ustanavljanju tekmovalnih skupnosti. Brežiški kegljači so pristopili k tekmovalni skupnosti v Celju. Prvo tekmovanje je že bilo 16. januarja na kegljišču In-grada v Celju. To je bilo ekipno srečanje moških, na njem so se udeleženci borili za kvalifikacijo za vstop v republiško ligo. Tekmovali so z osemkrat po 200 lučajev. Brežičani so se pomerili s kegljači iz Šoštanja ter zmagali s 6012 : 5696 podrtih kegljev. Iz-kazali so se: Cveto Kuziuin (835), Stevo Kovačevič (776) in Milan Stepanovič (786).
čeprav so premagali kegljače iz Šoštanja, si Brežičani niso pridobili kvalifikacije, ker so podrli premalo kegljev. Vzrok za to je premajhno kegljišče, na katerem ne morejo uspešno trenirati.
O-VIC
MEDDRUŠTVENO TEKMOVANJE V SMUČARSKIH SKOKIH
MM športni dan Mirne
MlttN.A. 30. januarja. — V sončnem vremenu se je na dobro pripravljeni skakalnici zvrstilo 82 tekmovalcev iz vse Sloveniji'. Med njimi je bilo precej preizkušenih reprezentantov. Med člani je zmagal Miro Oman (Triglav Kranj), med starejšimi mladinci Jože Bri-celj (Enotnost Ljubljana), med mlajšimi mladinci Viktor Rozina (Kisovec), med pionirji pa domačin Jože Kolenc. Peter štefančjč (Triglav Kranj) je izenačil rekord skakalnice s skokom 37 in pol metra. Gledalcev je bilo 2500.
Več dni pred tekmovanjem je bilo čutiti mrzlično pripravljanje vse Mirne za tako veliko in zahtevno tekmovanje. Na ta dan se poveča število ljudi na Mirni za petkrat in kraj jih praznično pričakuje. Skakalnica je postala naša, dolenjska in ljudje so se začeli zanimati za skakalni šport, čeprav ni bilo pred leti o njem slišati ničesar. Mirenčahi so zopet brez zastojev organizirali tekmovanje. Zadovoljni so bih zahtevni, preizkušeni slovenski tekmovalci in obiskovalci.
Skakalnico je pokrival zmrzel, hiter sneg, ki je obetal dolge skoke. V prvi seriji je najprej navdušil domačin pionir Jože Kolenc, ki je skočil 26 in pol metra, mlajši  mladinec    Janez železnik
(Kisovec) s ,32 in pol metra in starejši mladinec Jože Bricelj, ki je pristal pri 33 in pol metrih. Gledalci so komaj čakali nastop članov, ki so imeli visoke startne številke. Nadejali so se zagrizenih borb za prva mesta. Dolžine skokov prvih petih so bile precej izenačene in šele ocena sloga je odločila končni vrstni red. Po dveh . serijah skokov, ki nista prinesli novega rekorda skakalnice, so se najboljši poizkusili še dvakrat z namenom, da bi ga zrušili. Izenačil ga je Peter štefančič, ki je dosegel 37 in pol metra. Otto Giacomelli je s padcem pristal pri 38 metrih, Štefančič pa celo pri 38 in pol, toda ni se mogel obdržati na nogah.
Rezultati: 1. Miro Oman (Triglav, Kranj) 206,2 (36,5 in 37 m), 2. Otto Giacomelli (Enotnost, Lj) 199,4 (36 in 36,5 m), 3. Janez Bri-lej (Enotnost) 193,6 (36,5 in 35,5 m), 4. Peter štefančič (Triglav) 188,9 (35,5 in 35,5 m), 5. Marjan Mesec (Triglav) 180,8 (35 in 35), 6. Marjan Koprivšek (Enotnost) 176,8 (36 in 37 p.), 7. Drago Zon-ta, 8. Franc Avguštin, 9. Janez Sovan, 10. Marko Kržič itd.
Starejši mladinci: 1. Jože Bricelj (Enotnost) 169.9 (35,5 in 34). 2. Jože šetina (Enotnost) 162,9 (32,5 in 35,5), 3. Gustelj Jakopin, 4. Ivan Konc, 5. Janez Gorjanc itd.
Mlajši mladinci: 1. Viktor Rozina (Kisovec) 163,2 (32 in 32,5),
2. Branko Marolt (Logatec) 145,8 (28,5 in 30,5); 3. Janez Železnik, 4. Milan Bonta itd.
Pionirji: 1. Jože Kolenc (Mirna) 118,5 (26,5 in 26), 2. Veljko Kolenc (Mirna) 89,8 (19,5 in 24,5)
3. Matjaž Zakrajšek (Mirna) itd. Izjava zmagovalca Mira Omana
za naš list:
»Prijetno sem presenečen nad vsem, ker nisem pričakoval tako dobre organizacije v kraju, kjer se je ta šport šele začel. Skakalnica mi je všeč, primerna je za vadbo. Mostiček ima malo preveč »zafrknjen«, kar ne sili tekmovalca k močnemu ortrivu. ki je hiba predvsem pri mladih domačinih. Kritično tečko ima pri 38 metrih, ker se je pri tej dolžini že težko obdržati na nogah.
Pozdravite bralce Dolenjskega lista!«
MARIAN LEGAN
Mirna : Mokronog 0:8
Nedeljsko prireditev v smučarskih skokih na Mirni je obiskalo 2500 ljudi. Nastopili so znani slovenski smučarski skakalci, pa tudi domačini iz Mirne in okolice so se jim hrabro postavili ob bok (Foio: M. Moškon)
Na Mirni je bil odigran prijateljski dvoboj mladinskih šahovskih ekip iz Mirne in Mokronoga, ki se je končal z gladko zmago gostov. Po večletnem premoru je to prva šahovska prireditev trebanjske mladine.
D. B.
HORMOIIALIIE PSIHOZE PRI ŽENAH
Vsi vemo, da je ženski organizem močno pod vplivom žlez z notranjim izločanjem in da to odseva v vsem življenju žena. če pridejo izločki teh žlez, ki jim pravimo hormoni, iz tega ali onega vzroka iz ravnotežja, se lahko razvijejo psihoze, ki niti niso tako zelo redke. Večinoma jih s sodobnim zdravljenjem lahko kmalu odpravimo, včasih pa so tudi trdovratne.
Menstruacija povzroča že normalno pri vsaki ženi nevrotične znake. Trudna je, nervozna, tišči jo v glavi, ima vrtoglavico, razdražljiva je, določene stvari se ji gnusijo, odklanja nekatere jedi, postane ljubosumna. Pri nekaterih se razvijejo tudi znaki prave histerije, zaprtosti vase, potrtosti ali celo shizofreniji podobnih stanj. Takrat je žena zmožna manjših sporov na javnih mestih in v javnih lokalih, bezanja v negotovost, napadov na druge osebe, pa tudi samomora-
Nosečnost prinese ženi precej sprememb. Žena lahko postane razdražljiva, preobčutljiva, menja se ji razpoloženje, pojavijo se nevroze, predvsem nevroze strahu pred porodom. V drugi polovici nosečnosti se lahko razvijejo prave psihoze s potrtostjo, in s silnim strahom, kar lahko povzroči nemir, sumničenje, blodne misli in poskus samomora.
Porod in porodna doba narede nenadno velike spremembe pri ženi. Tu je otrok in mati ni več sama. Hormonalno ravnovesje se s porodom hitro spremeni. Pojavi se dojenje. Če ima žena nepravilen odnos do materinstva, če ima pretiran strah pred porodom, če ne mara moža oziroma ima neprijeten zakon, če jo starši ne marajo, če ne ve kam bi z otrokom in se boji za svojo in njegovo bodočnost, lahko pride do psihoz. Razvije se potrtost, nerazsodnost, shizofrenična reakcija ali pretirano nekontrolirano veselje. V stanju potrtosti so mlade matere zmožne ubiti svojega otroka, »da ne bi trpel, če mora že ona.«
Klimakterij ali doba mene je za ženo včasih hud duševen in ne samo telesen udarec. Normalno se pojavijo nevrotična stanja, navali krvi v glavo z vročino in takoj nato s hladom, tako imenovani valovi, razdražljivost, tiščanja v glavo, vrtoglavica in podobno. Večkrat pa se pojavijo prave psihoze. Začne se z izgubo apetita, zaskrbljenostjo, izgubo moči, nesposobnostjo koncentracije pri delu. Pojavi se strah. Bolnica joka, vzdihuje, je potrta, toži, da je kriva za cel kup nepravilnosti,.da je uničila družino sebe ali celo ves svet. Odklanja hrano, ker misli, da je ni zaslužila, noče zdravil, ker misli, da ji tako nobena reč ne more pomagati. Končno se ji razvijejo misli, da je obsojena na propad, ker »so se ji posušila čreva«, ker »nima želodca« ali kakega drugega organa. Zmožna je v takem stanju napraviti samomor.
Za vse te psihoze imamo zdravila oziroma uspešne načine zdravljenja. 2al pa ni vedno mogoče zdraviti doma ali v ambulanti; večkrat je potrebno zdravljenje v bolnišnicah ustreznega tipa.
Dr. 15. O.
Krško: v načrta 16 tekmovanj
Tehnični odbor plavalnega kluba Celulozar iz Krškega je že izdelal program tekmovanj v letu 1966, v katerih bodo sodelovali plavalci iz Krškega. Udeležili se bodo zimskega prvenstva SRS v Kranju, zimskega pionirskega prvenstva SRS v Ravnah na Koroškem, odtvoritvenega mednarodnega mitinga na dan mladosti v Krškem, I. četveroboja II. zvezne lige v Kikiudi. II. četveroboja IT. zvezno lige v Trbovljah, finala II. zvezne lige, pionirskega prvenstva SRS za starejše pionirje, pionirskega prvenstva SRS za mlajše pionirje, maladinskega prvenstva SRS v Kopni, I. kola II. lige SRS v Ljubljani, II. kola II. lige v Radovljici, I. kola članskega prvenstva SRS v vvaterpolu, II. kola članskega prvenstva SRS v waterpolu, republiškega prvenstva posameznikov v Krškem, državnega prvenstva posameznikov v Splitu in tradicionalnega dvoboja
NAMIZNI TENIS — 5. in 6. februarja bo v Kočevju veliko na-miznoteniško tekmovanje, za katerega je prevzel organizacijo TVD Partizan Kočevje. Tekmovanje je republlSkega pomena, saj bodo odigrane kvalifikacijske telnne za dopolnitev druge skupine slovenskega prvenstva za moške in ženske vrste. Igrale: I. in II. skupine prvenstva Slovenije ne bodo nastopili. Na tekmovanju v Kočevju se bosta uvrstili v II. skupino prvi dve moški vrsti.
Kvalliifkacijsko tekmovanje za ženske vrste bo samo tedaj, če se bo prijavilo več pakor pet vrst, ker je v II. skupini prvenstva Slovenije za ženske prostih še toliko mest. Turnir bo v veliki telovadnici doma telesne kulture na šestih mizah.
KOŠARKA — Dom telesne kulture v Kočevju so obiskali v soboto at.leti društva A. K. Istra iz Pule. Po ogledu doma so odigrali z domačimi košarkaši prijateljsko tekmo. Zmagali so domačini s 63:32 (32:16) koši.
t ekipo iz Innsbrucka (Avstrija) v Krškem. Pri posameznih prvenstvih in tekmovanjih, za katera se še ne ve, kje bodo, nismo mogli navesti kraja.
Za udeležbo na naštetih tekmovanjih bi plavalci iz Krškega potrebovali 45.000 novini dinarjev. Zveza za telesno kulturo v Krškem pa bo letos razpolagala z vsega 18.000 novih dinarjev, ki jih bo dobila iz proračuna. Proračun ni upošteval, da bodo letos stroški prevoza, prehrane, nočitev in vsega ostalega večji kot so bili lani. Pred upravnim odborom plavalnega kluba je torej težka naloga: zagotoviti 35 do 40 tisoč novih dinarjev . . . Pravice do tekmovanj mladim plavalcem ne moremo odrekati, saj je to edina spodbuda, ki jo lahko nudimo športnikom in hkrati upoštevanje olimpijskega gesla: višje, hitreje in dalje!
/ v. a.
ŠPORT ¥ KOČEVJU
SMUČANJE — Ker je spet nastopilo ugodno zimsko vreme, se smučarski tečaji nemoteno nadaljujejo. V raznih krajih je več tečajev hkrati tako za začetnike kot nadaljevalni tečaji. Obisk je zelo dober in reden. Marsikdo bi se še rad prijavil v tečaj, a nima smučarske opreme.
ČIŠČENJE DOMA TELESNE KULTURE — Uprava doma telesne kulture je izkoristila zimske šolske počitnice za temeljito čiščenje vseli prostorov. Dom je sicer dobro in redno vzdrževan, vendar je letos tako zaseden, da skoro ni mogoče ujeti časa za štru-ganjo in loščenje parketov, zlasti v telovadnih prostorih. Dom je vse dni v tednu zaseden s šolsko telovadbo neprekinjeno od 7.30 do 18.30, takoj zatem pa vadijo oddelki TVD Partizana. Kor gre vsak dan skozi prostoie doma več kot 400 ljudi, je nujen strog hi-šni red, če hočemo čim dlje ohraniti dom nepoškodovan.
A. ARK°

Crne točke 4* našega w prometa\fA
KANDIJSKI MOST
NESREČE - NESREČE
Ko so pred desetletji izročali Novemu mestu nov | most čez Krko med Kasteličevo trgovino na kandij- 1 skem in Grilčevo na novomeškem bregu, je bil to | dogodek, ki je odjeknil po vsej krški dolini, tja do | zadnjih meja Dolenjske, pa še dlje. Govorilo se je, | da je poslej za vselej rešeno vprašanje zvez desnega | brega Krke z levim bregom.
Desetletja so pričela teči in po hrbtišču mostu | so hodile generacije ter drdrala najrazličnejša vo- 1 žila, od naslednikov parizarjev do fordov, novega | čuda tehnike, ki ga je poganjal bencin. Tudi osvobo- 1 ditelji Novega mesta so vkorakali tod na Glavni trg. | Skratka — most je ves čas koristno služil in še g služi...
... ob porastu motornih vozil v zadnjih letih in | , modernizaciji cest, ki povezujejo občine in pokra- \ jine in se stekajo prav v Novem mestu — na kan- j dijskem križišču in križišču pred Industrijo obutve } — pa še celo. Samo da je motornih vozil, ki bi rada j na to in drugo stran Krke, čedalje več! Most je ne- j nadoma začel požirati zanj preširoko reko motor- ! nih »konjičkov«. Preozek je postal. Ker se na obeh njegovih koncih (kadarkoli) nabere vrsta večjih in manjših vozil, ki bi rada — ena v to in druga v nasprotno smer, morajo čakati, često tudi po več deset minut, da se pred mostom ali že na mostu izmuznejo v srečanjih. Srečati na mostu se je skoraj nemogoče, dva fička se že lahko, tovornjak in fičko pa že teže, medtem ko dva tovornjaka... »Oprostite,  ne gre. . .«   se eden  drugemu opravičujejo vozniki.
Kandijski most je preozek, preozko prometno grlo. Pri današnjem številu motornih in drugih vozil, pri vsej ihti, s katero živimo in se skoraj ne znajdemo v počasnosti, četudi se nam ponudi, pri tej elektronski naglici je cestišče, kakor je ozko in stalno zasedeno, huda prometna ovira. Toda priti v Novo mesto z desnega brega, ne da bi bilo treba na ta most, ni mogoče. Obvoznih cest ni. Sam kandijski most dovoljuje težo vozil do 15 ton in je tudi zavoljo tega srečanje težjih tovornjakov na njem nemogoče, pa ne samo to, tudi nevarno je.
Novo mesto potrebuje torej širši most. Da bi kandijski most razširili, ne pride v poštev, ker strokovnjaki menijo, da se tega ne da izvesti. Tudi na to ne gre računati, da bi pridobili širše mostišče tako, da bi prehoda za pešce pomaknili ven, ker sta prehoda že zdaj na konzolah. Razmišljati je torej treba o povsem novem mostu, naj bi že stal tu, kjer je danes kandijski, ali kje drugje; važno je, da bo z njim zagotovljena prometna varnost.
iffnffnraiiiiiiHiiiiiM
Tovornjak med zaviranjem v avtobus
25. januarja popoldne sta se v Kočevju pri Črnomlju zaletela tovornjak kanižarskega rudnika in avtobus ljubljanskega podjetja SAP. ' Voznik tovornjaka Alojz Gorše se je vračal iz Črnomlja v Kanižarico. Pri Kočevju je srečal avtobus, v katerem je bilo 25 potnikov. Voznik avtobusa Ivan Kern se je umaknil na desno stran in zmanjšal hitrost. Voznik tovornjaka je prenaglo zavrl, zato ga je na poledenelem cestišču zaneslo v sprednji del avtobusa. Na srečo ni bil nihče med potniki ranjen, medtem ko so ocenili škodo na vozilih na več kot 2300 Ndin
Spet nesreča pri Marinči vasi
Na redni avtobusni progi Brežice—Žužemberk—Ljubljana je v sredo, 26- januarja, prišlo do manjše prometne nesreče, šofer avtobusa Anton Stopinšek je med srečanjem z nekim tovornjakom zaradi poledenelega in vrhu tega še ozkega cestišča v Ma-rinči vasi pri Zagradcu trčil v hišo št. 15. Pravijo, da je bilo trčenje neizogibno: ali v tovornjak ali pa v hišo. Pri trčenju ni bil nihče ranjen, škodo na avtobusu in hiši pa cenijo na okoli 5.000 novih dinarjev.
Prebivalci vedo povedati, da je bilo pri Marinči vasi po vojni že več kot 20 trčenj in menijo, da je ta hiša resna ovira za nemoten cestni promet skozi ta kraj.
M. S.
j KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE 1
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzij* B
[ ski postaji: Marija Šivak, članica kolektiva tovarne zdravil M
I Krka Novo mesto; Pepca Kejžar, gospodinja iz Novega mesta; §§
I Ivan Gorenc in Jože Dulc, člana kolektiva Inis Novo mesto; jj
i Tončka Peterlin, gospodinjska pomočnica iz No'-ega mesta, =
I Anton Fink, član kolektiva KZ Krka Novo mesto;  Rafael jj
I Rajk, član kolektiva Iskra Novo mesto; Franc Gril, Silvo g
Kramaršič, Franc Ovčak, Anton Gorenčič, Gabrijel Makuc, s
Anica Juršič,  Jože  Pire,  Alojz  Jaklič,  Marija  Madžarovič, g
I Anica KasteUc,  Ida Kršliuc, Sože Rebselj, PeUr Nahtigal,
[ Jože  Vidmar, Mirko Cernič,  Franc  Palčič,  Vinko  Vidmar, g
[ Polde Dolinar,   Pepca   Bradač, Ida   Poglavc,   Alojz   Može, g§
! Niko   Gorše,   Jožica   Grabnar,   Ivanka   Gregorčič,   Ivanka g
I Levstik, Franc Mlakar, Bojan Pire, Tončka Mavsar, Franc |g
I Tisovcc,  Filip Avbar, Franc Mavsar, Jože Poglavc,  Štefan g
I Jaklič, Anton Juran, Jože Košir in Franc Redek, člani kolek- g
1 tiva Novoles Straža; Ivan Hrustek, član kolektiva Postaje m
I LM Črnomelj;  Janez Konda, član kolektiva  Zora,  Semič; g
1. Jože Zupančič in Karel PczUirc, člana kolektiva Bor Dolenj- g
I ske Toplice; Ana Bartolj iz Gozdnega obrata Novo mesto; §§
I Alojz Drčak, član kolektiva IMV Novo mesto; Marjan Pav- g
I liha, član kolektiva osnovna šola Suhor; Nežka Drčar, čla- n
i niča kolektiva SDK Novo mesto,
i s
mWIIII!l!llll!!l!ll!!lll|l!llllllll!ll!l!l!IIM
Spredaj v jarku, zadaj v nesreči
Poklicni voznik pri tovarni mesnih izdelkov v Ljubljani, Janez Vrhovec iz Vira pri Stični, je 25. januarja popoldne vozil tovornjak po cesti iz Mokronoga proti Mirni, ko mu je naproti pripeljal tovornjak Jerneja Vinterja iz Šentjanža. Vrhovec se je umaknil v desni jarek, zadnji del njegovega vozila pa je zaneslo na cesto, tako da je zadel Vinterjev tovornjak. Voznikoma ni bilo nič, škodo pa cenijo na 800 Ndin.
Novomeški avtobus v nesreči pri Pilatovcih
Avtobus podjetja »Gorjanci« je 26. januarja popoldne prispel do vasi Pilatovci na Hrvaškem, ko mu je nasproti pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil Dra-gotin Malic iz Sekuličev pri Ra-datovičih Mikolič je avtobus ustavil, Malic pa zavrl, vendar vozila na gladki poledeneli cesti ni mogel ustaviti in se je zaletel v avtobus. V avtobusu je bilo 20 potnikov, vendar ni bil nihče poškodovan, škodo na obeh vozilih so ocenili na 4000 novih dinarjev.
Spregledal je rumeno luč
23. januarja zvečer so delavci cestnega podjetja fe Novega mesta med Trebnjem in Ivančno gorico posipavali avtomobilsko cesto. Pri Biču je voznik tovornjaka cestnega podjetja obračal vozilo proti Novemu mestu in medtem prižgal rumeno opozorilno luč. Iz Ljubljane je tedaj pripeljal z osebnim avtomobilom Franc Mihalič iz Družinske vasi ter zadel tovornjak cestnega podjetja. Gmotno škodo cenijo na dva tisoč novih dinarjev. V osebnem avtomobilu se je laže poškodovala Mihaličeva žena.
Ob poledici je zaviral
Ivan Kobeščak iz Vel. Dola se je 25. januarja zjutraj peljal v osebnem avtu v Irčo vas, ko mu je na proti prišel avtobus ljubljanskega podjetja SAP, ki ga je vozil Franc Slana. Kobeščak je zavrl, vendar na poledeneli cesti in zavoljo hitre vožnje avta ni mogel ustaviti ter je zadel sprednji del avtobusa. Ranjen ni bil nihče. Na osebnem avtu cenijo škodo na 700 Ndin, na avtobusu pa na 200 Ndin.
Skozi meglo po ledeni cesti
25. januarja sta se na cesti pri Grobljah srečala v gosti megli dva tovornjaka, čeprav sta imela prižgane luči, sta voznika Slavko Turk iz Maharovca in Mirko Ajdnik iz Gradnje (zasebna prevoznika) prepozno opazila vozilo, ki je prihajalo naproti. Zavirala sta, tovornjaka pa sta na polede-npli cesti kljub temu trčila, škodo cenijo na 500 Ndin.
Avtobus je obšel pešca in se zaletel...
25. januarja zvečer se je Alojz Gril iz Novega mesta peljal s tovornjakom NOVOTEHNE skozi Ločno. Za njim je pripeljal avtobus škofjeloškega TRANSTURI-STA. Gril je zmanjšal hitrost in avtobusu omogočil prehitevanje. Tedaj je voznik avtobusa opazil na cesti pešca in zavil v desno, da ga ne bi zadel, pri tem pa je trčil v tovornjak. Telesnih poškodb ni bilo, škodo na vozilih pa cenijo na 400 novih dinarjev.
V megli ni opazil kolesarja
Kolesar Franc Godler iz Malega Cerovca se je 2G. januarja zjutraj peljal po cesti proti Težki vodi, ko se mu je nenadoma pokvarila luč na kolesu. Ustavil se je in začel popravljati luč. Tedaj pa je za njim pripeljal mo-pedist Ivan Gazvoda iz Mihovca pri Stopicah, v megli pa je prepozno  opazil  kolesarja,  se vanj
Pretekli teden smo poročali o hudi prometni nesreči pri Mokrem polju, Id je terjala življenje komaj 26-letnega šoferja Ivana Cvelbarja iz Kočarije pri Kostanjevici. Kamion znamke mercedes, last Emila Vukčeviča iz Kostanjevice, je po ledeni cesti zdrsnil čez nasip in pokopal pod seboj šoferja. Na sliki: pogled na kraj
nesreče (Foto: Polde Miklič)
zaletel ter ga zrušil po cesti. Godler si je poškodoval desno nogo, mopedistu, ki je tudi padel, pa ni bilo nič.
»LABODOV« tovornjak neprevidno nazaj
Zdenko Tekstor iz Malega Slat-nika, voznik pri novomeškem Labodu, je pred skladiščem tovarne v Bučni vasi pri vožnji nazaj prejšnji teden trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil Anton Krese, električar v IMV. Na osebnem avtomobilu so ocenili škodo na 150 novih dinarjev.
Vagon je povlekel tovornjak
Franc Zoran, voznik pri zavodu za požarno varnost v Novem mestu, je 28. januarja vozil za podjetje Opremales material z novomeške železniške postaje. Med nalaganjem so premikači potisnili dva vagona z drvmi po tirih mimo tovornjaka, šofer Zoran je tedaj odprl vrata kabine. Premikajoči se vagon se je zataknil za vrata in jih potegnil za sabo. — škode je za nekaj več kot 50 novih dinarjev.
Prekratka varnostna razdalja
Jože Gošnik iz Grusupljega se je 29. januarja popoldne pripeljal v osebnem avtomobilu od gradu Otočec do priključka na avtomobilski cesti, kjer je vozilo ustavil in čakal, da bo cesta prosta. Za njim je vozil osebni avtomobil Jože Grme iz Ljubljane, zavoljo prekratke varnostne razdalje pa je trčil v zadnji del Goš-nikovega avtomobila, škodo cenijo na 700 novih dinarjev
Neznani voznik je prevrnil črpalko na Čatežu
30. januarja zgodaj zjutraj je neznani voznik poškodoval bencinsko črpalko na Čatežu, črpalka se je prevrnila, zvile so se cevi, razen tega je počil tudi spodnji del okvira, nekaj olja pa se je razlilo. Nesreča se je pripetila v času, ko je dežurni uslužbenec na črpalki točil gorivo na drugi strani ceste, škode je za več kot 1000 novih dinarjev.
Vozilo je obtičalo na strehi
Jože škulj iz Dola pri Trebnjem se je 30. januarja popoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Dobmiča proti Knežji vasi. Pri Železnem je nenadoma zapeljal na poledenelo cesto. Vozilo je zdrselo na desno stran cestišča, kjer je trčilo v smernik in ga podrlo. Sunek je bil premočan, zato se je avtomobil prevrnil na streho. Gmotne škode je za 6000 novih dinarjev. Vozniku in sopbt-niku ni bilo nič.
4.000 novih din škode v Kočevju
30. januarja ob 10,45 sta na ovinku Kidričeve ulice v Kočevju trčila dva osebna • avtomobila. Jože GorSič iz Stare cerkve 19 se je peljal z avtomobilom opel I>J 340-45 proti šeškovi ulici. Ker je sekal ovinek, se je zaletel v nasproti vozeči fiat 750 LJ 197-71, ki ga je vozil Vinko Pire iz Trate 36. Na vozilih je škode za okoli 1000 novih dinarjev.
»Mati, kaj pa gledate?« sem jo pozdravil kar se da prijazno.
»Gledam...« mi je odgovorila starka z močnim in zvočnim glasom, ki se nikakor ni skladal z njeno suho postavo. In spet se je zagledala v sonce, ki je plavalo nad Trebelnim.
Gleda! Kdo ve, kaj gledajo ti dolenjski ljudje? Moj prvi sosed gleda, ta starka gleda, vse gleda. Morda vidijo v jasnih višavah dolenjskega neba, visoko tam gori pod soncem tisto življenje, ki ga na tej zemlji ne morejo najti, morda rajajo tam gori zapeljive, a zanje nedosegljive podobe skromne zemeljske sreče, ki je na Brezovcu ni in ki je kruh in voda.
Starka sedi in gleda, njene oči so obrobljene z velo, zabuhlo kožo in pred sončnimi žarki niti enkrat ne trenejo. Usedel sem se na klin lestve, ki je vodila na ■ podstrešje nizkega hrama in z ženo vred molče gledal predse, iščoč primernih besedi, kako bi napeljal pogovor na to, kar me je zanimalo. Na srečo so prišli od nekod otroci, najmlajša je bila deklica kakih petih let, ki jo je mati rodila v zaporih, najstarejši pa je bil fantek, ki bi mu prisodil največ dvanajst, a jih je moral imeti več. Tičali so v prevelikih ali pretesnih oblekah, iz česar sem sklepal, da so vsa oblačila podarjena. Ze na prvi pogled se jim je poznalo, da stradajo kruha. Vsi so bili nekam čudno plašni in za svoja leta mnogo preresni.
Za otroke sem prinesel s seboj nekaj malenkosti in jih razdelil mednje, nakar so takoj spet izginili za bajto. Starka je medtem nekaj mrmrala predse. Mislil sem, da se je njena zakrknjenost otajala in da lahko začnem kopati vodo na svoj mlin.
■■' »Mati, pri vaši hiši ste imeli nesrečo, kakor sem slišal,« sem previdno začel.
Starka se je neprijetno zganila in njene težko obrobljene oči so se obrnile vame. Zdelo se mi je, da
je v njih globok očitek, in že sem mislil, da iz vsega ne bo nič. Tedaj pa je starka zacepetala s svojimi lopatastimi nogami in, kakor bi se s tem znebila prvotne zadrege, mi je brez posebnega poziva začela pripovedovati:
»Moja hči se ni dobro omožila. Vzela je moža iz spodnjih krajev, ki ga tukaj nihče ni poznal, zato nismo vedeli, kaj smo dobili k hiši. Bajto sem prepisala na hčerko in sebi zgovorila kot, kar je pri taki bajti pač mogoče. Toda takoj po poroki je zet prisilil hčer, da je prepisala bajto nanj. Bil je silno surov in je takoj od začetka začel pretepati ženo. Mene pa je živo hotel spraviti v zemljo. Ker doma
§Š$š§OD MOKRONOGA!


tako ni bilo kaj jesti, sem se sama preživljala z dninami. Toda še kota mi ni privoščil, še vedriti nisem smela pod streho. Včasih me je tako pretepel, da sem bila vsa črna m še žlice nisem mogla nesti k ustom- Na pol mrtvo me je vrgel v tistile svinjak, kjer me je potem imel zaprto po cele dneve...«
Mahnila je z roko tja za bajto, kjer sem lahko videl nizki svinjak, izkopan v breg, podoben ograjeni jami, v kateri bi še koza težko stala pokonci. Njen glas je bil poln sovraštva, na njenem obrazu so se videle ostudne, maščevalne poteze.
čakal sem, da bo nadaljevala, tedaj pa je stopila iz hrama druga žena, njena hči. Bila je podoba svoja matere, vsa stiha in izčrpana, še ne štiridesetih let, a že sivih las. Njen obraz je bil izmv/ hn vse, kar je na njej bilo živega, ženskega, je bil njen gibki,
kljub umazanosti še zapeljivi vrat. Z nezaupljivim pogledom se je molče usedla na prag in potegnila suha bedra pod široko krilo. Starka je rekla:
»Lenšče, ravnokar pripovedujem gospodu, kak pekel smo imeli, dokler se ni zgodilo; kako pa je bilo, mu pa ti povej, ker si že tu.«
Okrog bajte je priteklo najmlajše dekletce z ob-/ grizeno zemljo v ročicah in se privito k materi. Pri pogledu na otrokovo srečo je materin obraz preletel blažen smehljaj, potem pa je mirno in jasno, kakor da bi izpolnjevala sam po sebi razumljiv ukaz, nadaljevala tam, kjer je mati končala:
»Moj mož je bil res prava surovina, nagle jeze in neusmiljenega srca. češče sem bila tepena kakor sita. Poglejte, še zdaj se mi vidijo brazgotine po rokah in po prsih. Včasih, ko je klečal na meni in mi je od bolečin že pohajala sapa, sem ga premilo prosila, naj neha, ker preveč boli. Tedaj se je še huje raztogotil in vpil: ,Boli te! Toda ali mene ne boli, ali mene ne tepejo drugi, ali me ne tepe to prekleto življenje, ta črna revščina? Ali to ne boli, ti satan črni, ki si ine priklenil na to bajto. Meni bi ne bilo treba živeti, kakor živim. Za nič drugega nisi kakor za to, da mi vsako leto privlečeš novega pankrta na svet...' — In potem je še bolj divje tolkel po meni. Matere žive ni mogel videti; večkrat sem s svojim telesom zanjo odbijala kole in nože. Najhuje je bilo, kadar je bil pijan. Takrat ni kazalo drugega kakor pobrati otroke in pobegniti, če je bil še čas. Mogoče bi ne bil tak, če bi ga ne bila pekla revščina in večno pomanjkanje. Revščina ga ,ie tnko hudo bolela; ker se ni mogel pomagati drugače, se je znašal nad nami...«
»Kaj ga zagovarjaš, zverina je bil!« se '• ifenila vmes starka z o&itftjofiim glasom. In obrnjena k meni je pristavila: »Ta koza neumna ga ima še zdaj rada.«
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Ob prerani izgubi muža, očeta, brata in starega očeta
FRANCA REBERNIKA
Tedenski koledar
Petek, 4. februarja — Bojaua Sobota, 5. februarja — Agata Nedelja, 6. februarja — I>ora Ponedeljek,  7.  februarja — Kse nija
Torek, 8. februarja — Janez Sreda, 9. februarja — Polona Četrtek, 10. februarja — Dušan
ČESTITKA
MARIJI  in  FRANCU  RAUH iz
Potokov pri Rožnem dolu, čestitajo za  42-letnico otroci. Enako
mami za god.
iz Sevnice pri Mirni se najiskreneje zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Milki Klančar, za dragoceno in nesebično sočustvovanje in pomoč v teh težkih dneh. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala govornikom Ivanu Gričarju, Franju Bulcu in Vladu Bercetu, gasilcem, občinskim in osnovrum organizacijam ZK, ZB, SZDL ter trebanjski godbi. Vsem za vse prisrčna hvala!
Žalujoča  družina Rebernikova
IZ^TlpKliE?! MALI OGLASI
Ob boleči in prerani izgubi našega  ljubljenega  moža  in očeta
emanuela vidmarja
iz Sred. Lipovca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo upravi GG iz obrata v Straži in čebelarskemu društvu z Dvora. Hvala tudi tovarišema Turku in Mirku Reparju z Dvora za tople poslovilne besede.
Žalujoča žena Rozalija, hčerke Ema, Marija, Ivanka in Marjetka ter sinova France in Ciril
Ob prerani in tragični izgubi moža, očeta, sina in brata
ivana cvelbarja
iz Kočarije
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v težkih dneh sočustvovali z nami, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili v njegov veliko prerani grob. Posebna zahvala gasilskemu društvu Kostanjevica, govorniku Ludviku Selanu, družini Vukčevič in pevcem za žalostinke. Žalujoči: žena in hčerkici, starši, bratje in drugo sorodstvo.
CENIK: vsak oglas do 10 besed — 9 novih din, vsaka nadaljnja beseda 1 novi dinar Za naslov v upravi lista: pribitek 1 novi dinar — Redni zasebni naročniki Do lenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih, zahvalah, osmrtnicah, čestitkah, preklicih in pod. objavah 20 odst popusta .
Superavtomatični
PRALNi STROJI
vseh znaink ZADNJI MODELI!
Nudimo garancijo, uredimo vse izvozne listine. Plačilo v vseh valutah.
Devizni račun pri Banca commerciale, Trieste, 10(350 /0
L PEROTTI, Via Carpi-son 20. Trieste.
»DANA«, destilacija z Mirne na Dolenjskem
je v zadnji številki Dol. lista razpisala prosto delovno mesto
elektromehanika
zaradi tiskarske napake pa je bilo objavljeno »elektrotehnika«.
Podjetje   potrebuje torej ELEKTROMEHANIKA, kar s tem popravljamo.
Uredništvo
PRODAM moped colibri. Franc Pucelj, Grmovi je 18, Skocjan.
ENOINPOI-SOBNO stanovanje — vseljivo, prodam. Ogled 6., 7., 8. in 10. frbuarja. Franc Kariž, Lavrica 109, pri Ljubljani.
PRODAM malo rabljeno televizijsko anteno in drog, visok šest metrov. Bačer, Mestne njive 9, Kolonija.
POCENI prodam lovske puške karabin »mauzer«, dvocevko kaliber 12 in lovskega psa istri-janca. Franc Bedek, Kot, Semič.
PRODAM 30 AZ panjev čebel. — Anton Tratnik, Šentjernej, Dolenjsko.
NOV AKUMULATOR in malo rab ljene sneženke za fiat prodam. Julij Nered, dentist, Metlika.
PSIČKE volčjake, stare dva meseca, prodam. Jože Hočevar., Regerća'vas 40, Nov.o mesto.
UGODNO prodam radio aparat — »tesla«. Naslov v upravi lista.
LESENO GARAŽO, primerno tu di za drvarnico, prodam. Anton Golob, Sela 3, Šentjernej.
GOSPODINJSKO pomočnico, tudi začetnico, sprejmem. Inž. Gradnik, Bled, Ribenska 7.
ZAPOSLIM samostojno gospodinjsko pomočnico in vajenca za izučitev roletarske stroke. Franc Boc, Ljubljana, Čargova 4.
OD NOVEGA MESTA do Straže in nazaj do Mačkovca sem 26. januarja izgubil denarnico z dokumenti in brez denarja. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Viktor Miklič, Mačkovec 10, Otočec ob Krki.
MIZARJI POZOR! V najem vzamem mizarski kombiniran stroj, pozneje možen odkup. Ponudbe na upravo lista pod »Plačam dobro«.
ZDRAVILIŠČE ROGA&KA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca ali jeter in žolča, ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »DONAT« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-129 in STANDARD — telefon 21-158.

IZDELUJEM najboljše peči na centralno ogievanje družinskih hiš. — Stroje za izdelavo cementne opeke iz ugaskov in naprave za izdelovanje mrež za ograjo. Ponudbe pošljite pod »Solidno«.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN:
poročila ob 5,15 , 6.00 , 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 15.00. 17.00, 1^,30 in 22.00 Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, i. februarja:
8.05 Operna matineja, 9,25 Domače viže, domači ansambli, 10.15 Naši pihalci igrajo, 10.35 Novost na knjižni polici, 11.00 Turistični napotki za tuje goste, 11.15 Nimaš prednosti!, 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jelka Hočevar: Bolezni fižola pri nas, 12.40 Iz narodne skrinje, 14.05 Za šolarje: Lišček, 14,35 Poljske narodne pesmi izvaja ansambel »Ma/.ovsze«, Novo v znanosti, 17.05 Petkov simfonični koncert, 18,45 Kulturni globus, 20.00 Iz arhiva operetnih melodij, 20.30 Sodobna slovenska zborovska glasba, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, S. februarja:
8.05 Glasbena matineja, 9.25 Mladi glasbeniki pred mikrofonom, 9,45 četrt ure z ansamblom Jožeta Privška, 11.00 Turistični napotki za tuje goste, 11.15 Nimaš prednosti!, 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Ivo Vomer: Kako dolg naj bo poporodni čas pri kravah, 12.40 Ansambel 'Borisa Franka in Rudija Bardorferja, 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Pesmi in plosi jugoslovanskih narodov, 17.05 Gre-
KBJVO
Brežice: 4. in 5. 2. ameriški film »Fedra«. 6. in 7. 2. ameriški barvni film »Vprašaj katerokoli«. 8. in 9. 2. jugoslovanski film »Priti in ostati«.
Črnomelj: 4. in 6. 2. francoski barvni film »Grof Monte Christo« II. del. ft. in 9. 2. češki film »Tisoč klarinetov«.
Kočevje »Jadran«: 4. do 6. 2. ameriški barvni film »Močnejše od slave«. 7. in 8. 2. angleški film »Tigrov zaliv«. 9. in 10. 2. ameriški film »Pustolovščine Vernera Holta«.
Kostanjevica: 6. 2. ameriški barvni  film  »Sedem veličastnih«.
Mokronog: 5. in 6. 2. angleški film »Betonska džungla«.
Metlika: 5. in 6. 2. ameriški film »Človek, ki je ljubil vojno«. 7. in 8. 2. francoski film »Živali«. 9. in 10. 2. ogrski film »Profesor Hanibal«.
Novo mesto »Krka*: 4. do 7. 2. ameriški barvni film »Londonski lopov«. 8. 2. sovjetski film »Živela sta dedek in babica«. 9. in 10. 2. jugoslovansko-nemški barvni film »Med jastrebi«.
Ribnica: 5. in 6. 2. ameriški barvni film  »Najlepša na svetu«.
Sevnica: 5. in 6. 2. ameriški film »Ljubimo se«. 9. 2. francoski film »Oboževana Julija«.
Sodražica: 5. in 6. 2. italijanski film »Osvajalec Marakajbe«.
Šentjernej: 5. in 6. 2. barvni film »Na muhi«.
Trebnje: 5. in 6. 2. am i ii ki barvni film »Salamon in Saba«.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Slava Tom-še iz Dobrave — Mirana, Pepca Turk iz Malega Cerovca — Joži-
co, Štefka Tramtc iz Zloganja — Ivana, Stanka Čankovič iz Črnomlja — Dragana, Jožica Ris iz Ljubljane — Edvarda, Jožefa Drčar z Mirne — Mojco, Martina Kočar iz Mokronoga — Karmen, Marjana Kavšek iz Črnomlja — Julito, Anica Hudorovac iz Svr-žakov — Franca, Marija Drčar iz Ponikev — Damjano. Anica Vidmar iz Zaloga — Mirka, Anica Kovačič iz Belega Griča — Sonjo, Jožefa Drab iz Velikega Cerovca — Marico, Terezija Repše iz Podboršta — Cirila, Silva Ho-man iz Šentjerneja — Alenko, Antonija Tekavčič iz Hruševca — Brigito. Marija Kralj iz Dolža — Marijo, Marija Planine iz Br-stovoa — Bernardko, Jožica Pez-dirc iz Gornjih Sušic — Anico, Vera Mlakar iz Blata — Andreja, Katarina Nagode iz Krasinca — dečka, Silva Levičnik iz Kostanjevice — deklico, Angela Kle-menčič iz Orehovca — dečka, Marija Salehar iz Blata — dečka in deklico. Ana Avsec iz Rateža — deklico. Vera Samec iz Potočne vasi — Alenko.
obvestilo
Gostinsko podjetje hotel »Metropol« -Novo mesto
potrebuje
v času sezone večje število
opremljenih sob za prehodne goste
Vsi interesenti, ki so pripravljeni oddajati sobe, naj se čimprej zglase v recepciji hotela zaradi dogovora.
Odbor za delovna razmerja pri podjetju
»OPREMALES«
NOVO MESTO
razpisuje
prosto delovno mesto
vodje skladiščne nabavne službe
Zahteva se splošna trgovska izobrazba z 10-letno prakso.
Prednost imajo kandidati železninarske stroke. Rok zaposlitve je možen takoj ali po dogovoru.
Steklarsko podjetje »KRISTAL« Ljubljana
obvešča  vse cenjene potrošnike, da je s 1. 2. 1966
odprlo v Bršlinu 10 svojo poslovalnico,
v kateri bo izvrševalo VSA STEKLARSKA IN REMONTNA DELA KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH.
Priporoča se podjetje
»KRISTAL« Ljubljana, poslovalnica Novo mesto, Bršlin 10
mo v kino, 18.45 S knjižnega trga, 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe, 20.30 Dr. VValter Gerteis: Vozli inšpektorja Braina »Mož s krinko«. 22,10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, C. februarja: 8.05 Mladinska radijska igra — Franjo Kumer: Pisana žogica, 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — prvi del, 10.00 še pomnite, tovariši!, 10.25 Pesmi borbe in dela, 11.00 Turistični napotki za tuje goste, 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — drugi del, 13.30 Za našo vas, 13.45 Logarski fantje in an-sambel Pranja Zorka, 14.00—17.00 Nedeljsko športno popoldne, 17,30 Radijska igra — Gunther VVeissen-born: Zasledovalec, 20.00 Naš nedeljski sestanek, 22.10 Nočni zabavni zvoki
PONEDELJEK, 7. februarja:
8,05 Glasbena matineja s slovenskimi skladbami, 9.10 Otroška Igra s peliem, 10.35 Naš podlistek — Nguen Mau Hao: Zadnja diagnoza, 11.00 Turistični napotki za tuje goste, 11.15 Nimaš prednosti!, 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Ivan Zaplotnik: Zagotovitev krme v agrokombinatu Grosuplje, 12.40 Slovenske narodne pesmi, 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.35 Miloš Humek:
Zdravljica, 17.05 Glasbena križan, ka štev. 8, 18.20 »Signali«, 18,45 Družba in čas — prof. Dolfe Vogelnik: Ali Slovenci res izumiramo? 20.00 Igrajo veliki orkestri.
TOREK. 8. februarja:
8.05 Glasbena matineja, 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri, 11.00 Turistični napotki za tuje goste, 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milena Lekšan: Gnojimo dovolj zgodaj z dušikom v sadovnjakih, 12,40 Ansambel Borisa Kovačiča in ansambel Mihe Dovžana, 14.35 Pet minut za novo pesmico — M. Vodopivec: Titjček maček, 15.30 V torek nasvldenje, 17.05 Koncert po željah poslušalcev, 18.20 Iz studia 14, 20.00 Koncert zbora »Slavček« iz Trbovelj, 20.20 Radijska igra — Aleksander Marodič: Ministrant.
SREDA, 9, februarja:
8.05 Glasbena matineja, 9,10 Mladinski pevski festival Celje 65, 10.45 Človek in zdravje, 11.00 Tu-rističhi napotki za tuje goste, 11,15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Vinko Strgar: Lastna gibanja rastlin, 12.40 Ljub. ljanski komorni zbor pod vodstvom Milka škoberneta poje sta. re sovdaške narodne pesmi, 14.05 Radijska Šola ea srednjo stopnjo: Moj ljubi stn Cabi, 14,35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Igra pihalna godba Rudolf Urbanec, 17.05 Jubileji v tem letu, 18.15 Iz fonoteke radia Ko-por, 20.00 Giuseppe Verdi: »Aida« — opora v štirih dejanjih.
ČETRTEK, 10. februarja:
8.05 Glasbena matineja, 9.42 Stari in novi znanci, 11.00 Turistični napotki za tuje goste, 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 V razgibanem tempu, 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Ivan Brglez: Kožni zajedavci pri govedu, 12.40 Na kmečki peči. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Lirika za otroke: Mehurčki, 15.30 S pihalno godbo RTV v ritmu koračnice in polke, 17.05 Turistična oddaja, 18.45 Jezikovni pogovori, 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
ČETRTEK,      3. FEBRUARJA:
19.00—19.30 Mladinska oddaja.
NEDELJA,      6. FEBRUARJA:
10.20 — Ob 120 obletnici Prešernovih poezij — Poročila — Z zadnje seje skupščine občine BreMce
— Angelca škaler: Problematika osnovne šole Bratov Ribarjev Brežice — Inž. Jože Ajster: Urbanistični razvoj Brežic — Iz novinarjeve beležnice — Za n:\s • kmetovalce: Inž. Lojze Pire: Sadno drevje pozimi — Poslušate narodne v izvedbi Tamburašev z Velikega Obreza In ansambla štirje kovači — Pozor, nimaš prednosti! — Po:;o vor s poslušalci. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK,   8.   FEBRUARJA: 18.00
— Obvestila in kra''k titan ki pregled — Glasbena oddaja Izbrali ste sami.
Razpisna komisija delavskega sveta
CESTNEGA PODJETJA NOVO MESTO
razpisuje prosta delovna mesta:
1. vodja stranskih obratov
2. referent za kataster
3. delovodja asfaltnega obrata Drnovo
POGOJ: pod 1. visoka izobrazba; pod 2. srednja strokovna izobrazba ah nižja z daljšo prakso; pod 3. srednja strokovna izobrazba ali VKV delavec z daljšo prakso.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov CESTNEGA PODJETJA NOVO MESTO. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev in strokovni izobrazbi pošljite splošnemu sektorju CESTNEGA PODJETJA NOVO MESTO.
Razpisna komisija za imenovanje direktorja
»KOMUNALE« — Kočevje
razpisuje  delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje:
da ima srednjo izobrazbo gradbene stroke (gradbeni tehnik) s 7-letno prakso.
Pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi je treba predložiti razpisni komisiji najpozneje do 20. februarja 1966.
Razpisna komisija pri
LEKARNI BREŽICE
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
LEKARNE BREZICE POGOJI:
diplomiran farmacevt z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj 5 let delovnih izkušenj v lekarni.
Ponudbe predložite razpisni komisiji do 15. 2. 1966.
Ponudbi je treba priložiti življenjepis in dokazila o strokovni izobrazbi.
Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja
BELOKRANJSKEGA MUZEJA METLIKA, Trg svobode 4
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. visoka šolska izobrazba — filozofska fakulteta, desetletna ustrezna praksa in strokovni izpit;
2. kandidat  mora  biti  aktiven družbeno politični delavec.
Ponudbe z življenjepisom, dokazili o strokovni izobrazbi in praksi je treba poslati razpisni komisiji pri Belokranjskem muzeju, Metlika, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa.
DOLENJSKI UST
LAiSTNIKJ LN IZDAJATELJI: Občinski odbon SZDL Bre Sce, Črnomelj, Kočevje. Krško. Metlika. Novo mesto. Rib niča, Sevnica in Trebnie
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni in odgovorni urednik). Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Le-gan, Marjan Moškon Jože Prime Jožico reppev in Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 50 par (50 starih dinarjev - Letna naročnina 20 n dinarjev (2000 sta rih dinarjev), polletna 10 n dinarjev '1000 starih dinarjev); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37 50 n dinar )tv (3750 starih dinarjev ■ oz 3 ameriške dolarje - Tekoči ra-5un pn podr SDK v Novem mestu 521-8-9 -" NASLTV UREDNIŠTVA tN UPRAVE Novo mesto Glavm trg 3 -Poštm predal 33 - Telefon: 21-227 - Rokopisov tn fotogra fij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO v Ljub Ijanl.