107. številka. Trst, v sredo 14. maja 1902. Tečaj XXVII zh tja •■krst »a i»i. runu ••dal) la ^r laikov. ob 4. ori tvećer. Kiroiiiit xnKi» : »a celo teto........14 kioa -» pol leta iS n t črtrt leta........C _ w ca • raCaaajo po vratab v petita. Zm *e(-kratao aarofiilo ■ primernim popui.tom Poslana, osmrtnice in javne zahvalu do- aačl oglaai Itd. se računajo po pogodba Val dopisi naj ae poSiljajo areialitva Nafrankovani dopisi se ne aprejetnajo Rokopisi ie na vračajo. Maročikino, reklamacije in oglasa sprejema apravailtTa. Naročnino in oblast je plačevati loco Trat. tradallkvo In tiakarna se nahajata i alicl Carintia Stv. 12. tprarnlitvo, le sprejemanje Inseratov v ulici Molia plocoio Stv. 3, U. naii^ti. s dajat olj in odgovorni urednik Fran OodniL Laaluil konaorcij liata Bdinoat" Natianila tiakarna konaordja liata „Edinost,, v Trat Naša zveza z Itali žajav iio v zrcalu tal Kakor se bodo naši čitatelji morda še oporniojali izza naših svoječasnih poročil o -e*tavi nove večine v laškem pxrlamentu in sestavi Zanardelliievega kabineta, vlad* sedaj v laškem kraljestvu Kberalno-demokratična večina, kateri naj'.iplivtt*>jše sestavine so: -so " jalisti, republikanci in radikalci. "Od take vlade pričakujejo ita'ijanske mase zboljšanja gospodarskih Tazmer in povzdigo revnejših slojev, Vlada je tudi resnično o svojem nastopu obljubila jako važne in koristne reforme. Obljubila je olajhčanje neznosnega davčnega bremena, a tudi zboljšanje miroma novoustanovljenje vseh onih naprav, iz katerih bi se morali boljšati sedanji, oziroma ustvariti novi eksistenčni viri za laško prebivalstvo. Na jedno stran se je torej vlada Vbvezarla, da bo od ljudstva tirjala manje davke, na drugo stran pa, da mu bo za to *e več dajala. Sedaj mora seveda nastati vprašanje : kje misli italijanska vlada dobivati ;> »trebne dohodke za plodonosne investicije, ako noče se povečati davčnega bremena *? Morda bofi kpaiHij i] ero i ioc Tpo i i kj i. J Poseben odtis iz .Žive starine'. I. zv. 1902. Dr. Ir. Mt , Ko so koncem XVIII. stoletja človeško Iružbo prenavljajoči ideje prodrle celo na naš pozabljeni jug, tedaj so nekateri naši možje — bilo jih je peščica — brž spoznali, da je :reba iskati kolikor toli pristnega slovenskega življa le v najnižjih slojih prebivalstva, med kmeti, kajti meščanstvo je bilo ali tuje, ali ;.)otujčeno; o domačem plemstvu pa že zdav-nej ni moglo biti govora. Da je stal na čelu *eh kulturnih delavcev kot svetovalec in vo-liteij baron Zois, to je pač le slučaj. Ti možje — menim namreč zlasti Vodnika in L'nharta — so se pa v prvi vrsti zanimali za tiste strani narodnega življenja, od katerih -o ei obetali koristi za obogatitev jezika in preporod umetne slovenske knjige ; to je bil jegedni zaklad in pa proizvodi, katere ime- bo primanjkljaj neizogiben. V kratkem se bo vršila v laški zbornici velezanimiva razprava o kritičnem stanju laških financ, a te razprave se udeleže irajsposobnejsi laški finan-cirji, :kakor so Luzzatti, Soonino, Rubini, svojo trozvezno politiko. Da so gospodarski in socijalni odnošaji v Italiji prežaloatni, to je že stara notorična reBnica. Da je sedanja vladna oblika v Italiji hiša, ki stoji na raz-rutih vulkaničnih tleh, tudi to je javna tajna. Guieciardini in drugi. Nekateri iz-med teh so Nam je n. pr. znano iz povsem dobrih virov, prepričani, da je v bodočem državnem proračunu, kakor zgoraj omenjeno, deficit neizogiben. Ravnotežje bi se dalo vzdržati v Italiji le tedaj, ako se skrči civilna lista ter stroški za vojsko. Ia tu je zopet ona stara pesem. Italijo je megalomanija dovela na rob gospo- da je pokojni Crispi mnogo vplival na Dunaju glede politike v avstrijskem Primorju ravno s tem, daje opozarjal na nevarnot'*, ki v Italiji prete monarhični vladni obliki in dinastiji. Vedno je prosil, naj upošte- darskega in s tem tudi političnega propada.! vajo to nevarnost in naj avstrijske vlade 89 Kljubu svoji slabosti hoče igrati ulogo vele- j svojo politiko v Primorju ne dajajo irreden-sile ter se kar ne more iznebiti ekspanzivnih j tarskim in republikanskim življem v Italiji taženj. Mesto da bi skrbela za gospodarski! vzrokov ali pretvez za ščuvanje in huj-napredek dežele, troši neštevilne milijone za skanje. vojno in mornarico. Italija se nam dozdeval Gospodarski in socijalni odnošaji — ža-kakor t:sti mož, ki bi stradal, samo da si s I lostni ; sedanja vladna oblika v negotovosti od danes do jutri; a sedaj so začeli pri poznavati, kar so dosedaj skrbno prikrivali : prihranjenim denarjem kupi železen oklep ! Kaj mu pomaga oklep, ako je od stradanja ves obnemogel. Železni oklep mu pripomore 1 da so tudi financije Italije razrušene, obupne ! ! samo v tem, da se še prej zgrudi na tla pod ; Ali ne bi bilo torej v dolžnost našim njegovo težo, kar se zgodi prej ali slej tudi državnikom, da si stavijo vprašanje, da li bo Italiji, ako se slednjič ne uveri, da je treba Italija s takimi odnošaji sploh mogla v slu-najprej skrbeti za želodec in še le pot?m za čaju resnosti vršiti tiste dolžnosti do naše obleko in oklep. , države, ki jej jih nalaga trozveza ?! Tista Italija stoji pred neizprosno alternativotrozveza, ki stane tudi nas velikanskih go-ali se odloči za nadaljevanje politike domi- spodarskih in denarnih žrtev ! sljavosti in megalomanije, potem je popolen' Kje pa so se le moralne žrtve?! Kdo gospodarski polom neizogiben; ali pa hoče bi mogel podcenjati fakt, da so narodi av-{ reprečiti ta polom, potem pa jej je odprta strijski siljeni v zvezo z državo, do katere jedna jedina pot: pot odpovedi politi velika- goje tradicijonalno, neizkorenljivo — nasprot- V potokih prelite krvi — prelite v obrambo te naše monarhije ! ! — je . . . tradicija. Ta tradicija ostaja živa vzlie vsenl pogodbam diplomatov ; ostaja živa izlasti še zato, ker jo oživlja intenzivna zavest v prebivalcih teh naših pokrajin, da od tam, kjer so njihovi predniki nešteto krati z junaško pestjo brauili interes dinastije in integriteto monarhije, da od tam žuga danes nevarnost tudi njih, tth državljanov — lastni narodni ekzistenci! Da od zveze z Italijo niti ni dražega zla za našo državo, nego ta : da je v nasprotju s tradicijo, s čutstvovanjem, in da zahteva politiko ozlovoljanja lastnih lojalnih državljanov, živečih ob periferiji, torej na braniku monarhije — da tudi ni druzega zla, pravimo, bilo bi že to samo dovolj in opravičuje te narode, ako odklanjajo sedanjo vnanjo politiko monarhije ! stvo?! Izlasti velja to za narode na jugu monarhije, a ravno ti, kakor najbližji mejaši Italije, morajo prihajati prvi v postev o ce-njenju umestnosti zveze naše z Italijo ! Kdo bi mogel podcenjati moralni moment, da mora naša država radi zveze z Italijo se svojo politiko ozlovoljati svoje lastne državljane in provzročati med poslednjimi najhuje nezadovoljstvo, tako, da imajo isti — izlasti v našem Primorju — pod pritiskom vladnega zistema, urejenega po zahtevah nesrečne tro-dobički, katerih bi mogli pričakovati v slu- zveze, včasih občutek, kakor da jih ne uprav-čaju, da bi morala trozveza z dejanji, na lja uprava države, kateri so na neštetih bo-bojnem polju dosezati namen, radi katerega ! j ščih in s potoki krvi dokazovali svojo loje bila ustanovljena ? ! Sleherni praktični tr-1 jalnost in udanost, ampak kakor da jih govec, predno se spušča v kako spekulacijo,1 upravljajo direktno državniki tiste Italije, s v kako podjetje, jemlje sv nčnik v roke in1 katero smo sicei danes »zvezani«, a kije -štva, za katero italijansko kraljevstvo nima sredstev. Italija se mora odločiti za eno ali drugo. Aut — aut! Tertium non datur. Tudi državnikom avstrijskim bi moralo to stanje v Italiji dajati misliti. Malce resneje, to je, se stališča praktičnega računanja bi se morali vendar tudi naši državniki poba-viti z vprašanjem : da li sploh kaže vezati se z državo italijansko ? ! Računati bi morali : je-li sploh pravo razmerje mej žrtvami, kijih moramo doprinašati radi te zveze, in mej računa : da li riziku odgovarja možni dobi- vminolosti, bližnji i a k i n daljnji, ček, da-li je pravo razmerje med nevarno3tjo dajala tem zvestim narodom izgube in nado do dobičkr ! In žalosten tr- avstrijskim toli k o prilike za govec je, ki bi hotel rizkirati 100 gld., da-si dokumentiranje zvestobe naj-ima gotovost, da more pridobiti k veče mule dragoeenej i m potom: se svojo 1 gld. Taki žalostni trgovci smo tudi mi se krvjo!! nujemo danes tradicijonalno slovstvo: pesni, Art. Jedeš Sisi ichen und Landgut findet hier pravljice in pripovedke itd. A. Linhart je v seine eigene Geschichte. Was mir aber be-svoji nedokončani zgodovini (Versuch einer sonders schatzbar ist, sind die Sitten und Geschichte von Krain und der ubrigen sud- Gebriiache der Krainer im siebenzehnden Jahr-lichen Slaven Odterreichs, 2 knjigi) podal v 2. hunderte, die er nach allen Situationen des knjigi dovolj vsestransko, seveda če3to površno Lebens abschildert. Ein Zusaminenflu83 ver-sliko tedanjega narodnega življenja ozirajoč schiedener Uraaehen, und der polit:sche Rose zlasti na šege in navade sloves, naroda ; furmationsgeist unseres Jahrhunderts \verden pohvalno pri tej sliki je, da ee ozira tudi že die Originalitat dieees Voikes allmalig verna realno ali materijalno stran kmetskega sohtvinden machen, und dann werden es nur življenja, opisujoč slovenskega kmeta na delu,1 noch Valvasora Schilderungen sein, woran doma in na polju, v delavnik ia v nedeljo \v'»r die alten Krainer erkennen werden.« itd. Tudi o hišah slovenskega . kmeta govori Valvasor seveda nam ni zapustil etnografične (str. 297.—302), le škoda,.da preveč hipoti- slike našega ljudstva, kak^r bi si jo želel žira in etimologizira, mesto da bi nam podal modern etnograf, vendar je v njegovem sliko slovenske kmetske hiše, kakor je bila v glavnem delu raztresenih toliko dragocenih njegovi d^bi. Pohvalno omenjamo, da se je drobtin tudi z ozirom na materijalno stran L. oziral tudi na svojega klasičnega prednika narodnega življenja, da si lahko sestavimo na etnografičnena polju, na Valvazorju, ka-' precej jasno sliko o tedanjih socijalnih razme-terega je v uvodu prvi in čisto pravilno rab našega kmeta. V tem pogledu niso brez ocenil pišoč: »In der a testen Geschichte hat pomena zlasti njegovi bakrorezi. Poznejši raz-er (sc. Valvasor) nicht viel mehr geleistet, iskovalci narodnega življenja so se gibali bolj als seineu Vorgaoger Schonleben fast \vortlich ali manj v Valvasor - Linhartovem okviru, iibersetzt. Reicher und brauchbarer ist er in pišoč o vsem nekoliko, o ničem podrobneje in der neuen Geschichte. Sein topographiscber znanstveno. Veliko vrednost za nas imajo Theil ist einzig und merk\vurdig in seiaer Hacquetove knjige, zlasti 1- 1801 v Lipskem Politični pregled. V Trstu, 14. maja 1902.. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročda.) Mej došlimi spisi včerajšnje seje je bil predlog po3l. Steinwenderja glede financijal-nega položaja južne železnice, dalje interpelacija p osi. Klofača in tovarišev glede preprečen j a imenovanja Tolstega častnim členom praske akademije znanosti. (Praška akademija je hotela namreč, med drugimi, tudi Tolstega imenovati častnim členom, & protektor te akademije, nadvojvoda Fran Ferdinand, prečrtal da je ime na tozadevni listi.) Interpe-lantje so vprašali ministerskega predsednika, da li je pripravljen povprašati nadvojvodo, iz katerega vzroka je storil to. Naučni minister, dr. pl. H a r t e 1, je odgovarjal na interpelacijo posl. Bennatija in tov. glede namišljene zlorabe cerkve od strani primorske slovanske duhovščine v na-rodno-politicne agitacije ter je odločno zanikal, da bi obstajala taka | zloraba. Tu pa tam, je dejal minister, so se morda res včasih o volitvah dogajali posamični slučaji, ko je duhovnik izrabljal svoj svečeniski vpliv v narodno politične svrhe, kar da je seveda obžalovati, posebno z ozirom na precej napete narodnostne razmere v Istri, sicer pa da so Laki slučaji vedno redkejši. Isti minister je odgovarjal tu li na neko interpelacijo posl. Jaworskega glede prepovedi dijaških zborovanj na lvovski tehniki in izjavil, da je ta i natisnjena knjiga »Abbildung und Beschrei-bung der sud\vestlichen und o§tlichen Wen-den, Illvrier und Slaven etc.«, ker deloma kontrolira Valvasorjeve podobe, oziroma konstatira spremembe v teku enega stoletja. To delo je zanimivo tudi za druge južne Slovane. Nekak plagijat, ki tu pa tam ni brez cene, je knjižica, ki je izšla 1812 na Dunaji anonimno z naslovom »Die illvrischen Pro-vinzen«. Tudi to delo se precej ozira na materijalno Btran kmetskega življenja. Ko se je kulturno delo med Slovenci razširilo in poglobilo, tedaj so prinašali skoraj brezizjemno vsi slovenski listi prve dobe tudi etnografično gradivo, a večinoma folkloristič-nega, izjemoma le materijalnega značaja; podatki poslednje vrste — izvzemat morda opise narodnih noš — so bolj slučajni, površni in manj zanesljivi. Kar se tiče slovenske hiše in bivališč slovenskega ljudstva sploh, čitamo le redkokje kako drobtinico, kajti za študije t3 vrste ni sposoben vsak diletant. Razun prispevkov v »Oaterr.- ung. Monarchie in Wort und Bild«, kar citira tugi gospod Haruzin, ne poznam strokovnjaškega spisa o tej stroki. odredba le provizorična in se je ista morala izdati, ker so dijaki na nekem zborovanja popolnoma protizakonito kritizirali vladne odredbe. Tekom nadaljevanja razprave o proračunu železniškega ministerstva je odgovarjal železniški minister, pl. \\'tttek, na razna izvajanja predgovornikov. Zatrjeval je, da je deficit uprave državnih železnic provzročen po splošnem neugodnem gospodarskem stanju ter je navajal razna zboljšanja pri železnicah. Glede podržavljenja družbe državnih železnic je izjavil minister, da obstoje še velike diference, ali ni izključil, da bi se — po odstranjenju teh diferenc — dalo izvršiti podržavljenje. Vlada je pripravljena nadaljevati reševanje vprašanja podržavljevanja železnic, ali upoštevaje državno-financijalne interese. Minister je zaključil svoja izvajanja z besedami: Vlada je pripravljena podržavljati železnice, ali ne za vsako ceno Iz ogrske delegacije. V včerajšnji seji vojnega odseka ogrske delegacije je vojni minister odgovarjal na željo, naj bi se vojakom kmetijskega stanu za Časa žetve dovoljeval d »pust, da temu ni mogoče ustreči, ker je število aktivnih vojakov premajhno. Omenjal je, da so tozadevni laneki poskusi slabo vspeli. Dalje je minister omenjal, da je nakupovanje poljedelj«kih predmetov naravnost pri kmetovalcih samih dobro vspelo, da pa mora imeti vojna uprava v to mnogo denarja pri rokah, ker kmetovalcem plačuje takoj. vih bivališčih, zlasti pa bližina tako dobrih stavbenih mojBtrov, kakor so bili Romani od nekdaj, morala močno uplivati na prvobitne tradicije v stavbeni tehniki, tedaj se ne bomo zelo čuddi, da ima dom slovenskega kmeta na južno-evropskem delu slovenskega ozemlja — čisto romanski značaj, in da so tudi Germani morali precej uplivati na obmejne Slovence. (Zvrsetek pride.) napredna stranka odgovorila vsenemški zvezi na kratko predsednik društva tiskarjev, For-na uljudno povabilo zaradi akcije, za uzako- tuna, in v slovenskem jeziku sodrug Kopač, njenje nemškega državnega jezika. Odgovorila Tudi Hortis.... ne, o tem bomo govorili poje kakor druge skupine. Ni rekla »da« in ni zneje. Slednjič je izgovoril par besed tudi rekla »ne«. Priznava sicer, da je stvar veli- socijalist Pizzino iz Kormina. Na to sejeru-kanske važnosti in nujnosti, oklepa pa — da dtča zastava v slovo še dvakrat dotaknila se vsaj za hip izvije iz zadrege — čisto vna- krste, s čemer so bili zvršeni pogrebni nje okolnosti, da se je vsenemška zveza obr- obredi. nila do posamičnih členov nemških strank, Ostro politično nasprotstvo, v katerem se mesto da bi se obrnila do strank samib. nahajamo nasproti socijalistični stranki, nas Nemško napredna stranka pa da je priprav- ne moti nimalo, da ne bi priznali, da je ta ljena sestati se z zastopniki dtugih nemških stranka na impozanten način skazala svojemu strank za posvetovanje o pripravljalnih k.>- pokojnemu voditelju poslednjo ljubav, rakih. j »Rdeči prapor« nam grozi, naj se ne »Mit Gruss und Handsehlag« se zavr- spuščamo v osebne boje. Na to konstatujemo, šuje ta nemšico-napredna — hinavščina. Oče- da se mi nismo nikdar dotikali ni g. Kri- vidno je, da jih ta vsenemški korak spravlja stana, ni g. Kopača, ni nikogar druzega, v naj vedo zadrego; tudi oni vedo prav kakor oseb, ampak le kakor politi- dobro, da je ni niti najmanje nade, da bi se k o v, g o v o r n i k o v. Če je d, pr. gosp. ta njihov »hochziel« kedaj mogel doseči zako- Kopač na kakem shodu najhuje napadal nitim ustavnim potom — in vendar se hočejo našo stranko in nje voditelje, vendar ni korakih ! ! Ali možno drugače, nego da imenujemo gosp. katero mečejo Kopača !! oči in je be-: »Rdeči prapor« pravi, da je sovražnik ! osebne polemike— mi tudi! Socijalist čni Drobne politične vesti. Iz Pariza govorniki naj v svojih govorih nehajo kazati poročajo, da se je predsednik L o u b e t na gotove osebe — kakor so storili že ope- einoči v družbi ministrov Delcas-ć-ja in Li- tovano glede naših odvetnikov — kakor na nessana odpeljal v Brest, kjer se ukrca, da same oderuhe : pa bomo imeli med seboj nastopi svoje potovanje na Rusko. Lou- Čisto, stvarno • polemiko, ki bo koristila, bi- beta je prebivalstvo pozdravljalo s klici strila pojme in oplodovala naše politično posvetovati o »pripravljalnih ni to skrajna hinavščina, s nemškemu ljudstvu pesek v gajo ? ! življenje. Socijalist čni govorniki naj se povzdignejo na tisto višino objektivnosti, da nam bodo priznavali vsaj to, kar ni v nasprotju z njihovim programom, kakor priznavamo mi faktično nj»m vse, kar imajo (po našem prepričanju) dobrega in opravičenega v svojem programu ! In da je možno to, dokazuje »Rdeči prapor« sam v svoji zadnji številki, ko priobčuje poziv v bo vlekla južnoafričanska vojna še cela leta, prilog »Narodnemu domu« v Celju, če tudi, ker Angleži nočejo priznati Burom samostoj- seveda, dodavši nekoliko opazk se svojega noeti ter proglasiti popolne amnestije. L rJs tališča. Morejo IV n. pr. tajiti lojalni nastop »Zivio Loubet!«, »Živela republika!« Politični krogi v Parizu hočejo vedeti, da poda ministerski predsednik Waldeck-Rousseau svojo ostavko, čim se Loubet povrne s svojega potovanja na Rusko in se konstituira nova zbornica. Kljubu temu, da se je poslednje čase toliko govorilo o mirovnih pogajanjih v južni Afriki, posneti je iz najnovejših vesti, da ae dra. Rvbara na tistem gl:i30vitem eho hi ni vrtu pri sv. Jakobu, ko je naš govornik lojalno in rad priznaval, v čem soglaši s protivnikom svojim, g. Kristanom?! Ali se ni povodom zadnjih štrajkov »Edinost« postavila na stališče, ki se je prav bližalo stališču socijalnih demokratov ? ! Je-li to morda osebni napad na g. Kopača, če mu dokazujemo, da je tudi se stališča slovenske demokracije in se svojega osebnega stališča podoben možu, ki žaga vejo, na kateri sedi, ako izreka prokletstvo nad narodno idejo slovensko ? Govorniki socijalistov naj žigosajo izrastke nacijonalne ideje, kjer se jim zdi, da jih vidijo; mi jim bomo morda sicer oporekali, v kolikor se nam bo zdelo potrebno, ali v zlo jim ne bomo šteli tega, upoštevaje, da je to v zmislu njihovega programa. Iz kratka: gg. socijalistični odborniki in novinarji naj urejajo svoje nastopanje tako, da bo brez strupene o?ti proti osebam! Polemike bomo imeli scer tudi dalje, ali take, kakor-šnjih si želi — ako prav umejemo njegovo zatrdilo — tudi »RJeči prapor«, to je — stvarne ! ! Konečno se »Rdeči prapor« zaleta v osebo našega »glavnega urednika«, uredniki »Rdečega praporja« bi morali deti bolj nego kdo drugi, kako je to »glavno uredništvo« umevati cum grano salis in kako j krivico delajo, če eno osebo delajo odgovorno j za vse. Krivica je tem huja, ker ga morda ni med slovenskimi novinarji, ki bi tako malo osebno napadal — to je : napadal osebe kakor osebe, in ki bi se v borbi proti osebam omejal le na njih lastnosti kakor činiteljev javnega političnega življenja — in ki bi bil vendar toliko osebno napadan, kakor ravno on. In kar se dostaje specijalno stranke tržaških slovenskih socijalistov, je ravno on nepremično tega menenja, da bi mogli ta stranka in narodna paralelno delovati za korist ne šega delevca v Trstu. Le malo dobre volje bi trebalo v to tudi od socijalistične strani. Kaj ni dovoljeno enim in jkaj je dovoljeno drugim! Pšejo nam: Svojedobno je gospod profesor dr. K. Glaser poučeval petje v »Slov. pevskem društvu«. Izvedši o tem, mu je deželni šolski nadzornik Lescha-nofskv hitro nastavil nož na vrat, češ, da to ni združljivo z dostojanstvom c. kr. profesorja ! ! Ali ee odpovejte enemu, ali pustite drugo! — tako nekako se je glasilo strogo povelje znano neizprosnega šolskega nadzornika. Preti par dnevi pa smo čitali v »Edinosti«, da nima nikdo nič proti temu in da je lepo združljivo z dostojanstvom c. kr. uradnika, da je predsednik tržaške skupine »Sud-mareke« ! In sedaj je zabeležiti, daje »Slov. pevsko društvo« nepolitično društvo in da mu nikdo ne more očitati ni najmanjega posezanja v politične in narodne homatije, dočimje »Sud-raarcka« izzivalno narodno agresivno društvo I !! Tu vidimo torej, kaj ni dovoljeno enira in kaj je dovoljeno drugim. Enemu, slovenskemu c. kr. možu, ni b-Io dovoljeno sode-. lovati niti v nedolžnem, nepolitičnem, pevskem J društvu ; drugemu, nemškemu c. kr.,možu pa je dovoljeno biti celo voditeljem v agresivnem in proti avtohtonnemu prebivalstvu naperjenem društvu ! Gor fe njemu, ki je slovenske matere sin, a blagor njemu, ki je iz nemškega Herrn-in Edelvolka !! Kar je pri prvem greh, je pri poslednjem čednost. Poslednji innjo men la privilegij biti kladivom, prvim pa je tako usojeno, da so vedno in povsodi nakovalo! Slovenski poštni pečati. Poreški Ita-liiani, in ž njimi seveda tudi »Piccolo«, pretakajo cele potoke solz, ker se je za Novo-vas blizu Poreča napravil nov peštai pečat tudi s pravilnim označenjem »Novavas«, katero označenje rabijo ve; prebivalci te vas;, ki so izključno Hrvati. »Piccolo« trdi, da je le »Villanova« pravilno in zgodovinsko < značenje te vasi ter da je ime Novavas nikomur znana novoskovanka. V kolikor so »delali« zgodovino Italijani in žnjimi vrli »Piccolo«, prav radi trujemo, da je zgodovinsko ime Novevasi »Villanova«. Ako se pa pomisli, da 30 v Novivasi, odkar ista obstoji, vedno prebivali izključno Hrvatje, se pač redfcokje najde tak najivnež, ki bo verjel ,Piccolovicu' zgodovinskim lažem. Kakor je izključeno, da bi Italijani dajali svojim vasem hrvatska al: slovenska imena, istotako je tudi izključeno, da bi Hrvat* dajali svojim vasem laška imena. Prav radi pa verujemo, da imajo poretka gospoda v vseh s\*ojih listinah le pokvarjeno 07naSenje »Villanovac zi hrvatsko Novovas. No, k? kor pa ne pojdejo Neapoli-tanci ali Rimljanci še le v London ali v Petrograd povpraševat, kako naj imenujejo svoja laška mesta, tako tudi hrvatski Novo-vascani ne pojdejo še le v laški Poreč, ali pa celo v laški Rim po dovoljenje, da smejo svojo hrvatsko vas tudi hrvatsko imenovati. Z ozirom pa na to, da je na vsem Primorskem, osob'to pa v Istri, še neštevilno laških poštnih pečatov na poštah, ki so v slovenskih, oziroma hrvatskih krajih ; z ozirom na to, da se prej ali slej morajo vsi ti pečati spremeniti tako, da bodo imeli pravilna slovanska imena; in slednjič z ozirom to, da e razcartana laška signoria tako silro razburljiva, kakor kaka stara nervozna devica ter jo vsaka nam izkazana pravica tako silno jezi, da se vsa trese na svojem suhem, okostenelem životički ; z ozirom na vse to priporočali bi slavni c. k. poštni direkciji, da napravi radikalno p >tczo ter da hkratd uvede enakopravnost na vseh poštnih pečatih v slovenskih in hrvatskh krajih. — Tako se ne bo treba laški g)spr>ii in žnjo »Piceoluc t likrat vznemirjati; njim bo prav, nam pa tudi. Shod slovanskih časnikarjev. Sinočna ljubljanska dnevnika priobčujeta : Za dostojen vsprejem slovanskih časnikarjev v Ljubljani sta sklenila združena pripravljalna odbora, ki sta zborovala včeraj pod predsedstvom župana Hribarja, povabiti tudi slovenska društva ljubljanska. Upamo, da tudi ostalo občinstvo pokaže z veliko udeležbo pri vsprejemu na kolodvoru, da so nam slovanski časnikarji d >bro došli gostje. Kakor čujemo, bo na Dunajski pesti postavljen slavolok. — Deputaeja tukajšnjega časnikarskega odbora se popelje časnikarjem do Zidanega mostu nasproti. — Včeraj in danes je priglasilo zo|»et ntkaj slovanskih časnikarjev svojo udeležbo. Kop t rojanski cerkvi. Ši vedno ni prišlo nič na dan, kar bi navajtlo na sled zločincem. V interesu našega poštenega ljudstva moramo pa želeti, da bi tatovi čim prej priši pravici v roke. Kajti čujemo, da iz-vestne Ore^vestne duše govore po mestu kakor o gotovi stvari, da to so megli storiti edino le rojanski nasprotniki g. župnika -Ju-rizze, da mu le delajo nepr jetnosti ! To je najint'amueje žaljenje našega ljudstva, kateremu -e tu podtika taka pokvarjenost, da iz same kljuljovalnosti zagreša — cerkveni rop. >ieer nosi ta infamija že na čelu znak neverjetnosti, ali mi vemo, da je ni neverjetno^* i, kateri ne bi verjelo to laško tržaško ljudstvo. Zato moramo želet:, da bi oblast čim prej dotične lopove dobila v roke. I/pred n-eših sodišč. Pred tukajšnjim deželn.m sodiščem so se vršile včeraj sledeče štiri razprave. Karol Catalan je bil obtožen, da je dne 14. februvarja t. 1. potem, ko je nadp r.tčnik K"-ppl za ukazal izpustiti ene smrtonosne strele na borznem trgu, Koppla žali! z besedami »ubojica«, »krvnik« in drugimi izrazi. Obtožence je priznal, da je Kopplu » čtlai, da ni prav ravnal, trdil pa je, da ga ni žal.I. Sodišče ja spoznalo Catalana krivim in ga obsodilo na je ln"mesečen zapor, upoštevaje dejstvo, tla je bil Catalan v onem trenutku tilno razhurjen. S irinnj?!tinp< lletni Krnil Teodori je bil obtožen rali tatvne jedne škatlje cigaret »drama« ter radi javnega nasilstva, ker seje na vse načine skušal izviti iz rok redarju, kateri mesečno težko jačo. Drobne vesti. Aretiran laški begun. Predsinoči so areLirali v našem mestu nekega laškega podanika, ker je po begnil iz vojaškega zapora v Italiji, kjer ima odsedet 3 letno ječo. Poleg icga bo ta be gun sojen tudi radi tatvine 1000 laskih lir. Tatvine. Gospej Rafaeli Janrenaud je neznan tat ukradel zlato 170 kron vredno verižico. Perici Julijaai Petaroi od Sv. M. M. zgornje pa je bilo ukradeno za 50 kron perila, ki se je sušilo za hišo. Draibe premičnin. V če t te k, dne 15. maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tnk. c. fcr. okrajnega sodis*a za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Fontanone 15, 2 stekleni omari : ulmer ob 7. uri zjutraj 12.2 ob 2. uri popoludn* 12 5— C.® — Tlakcmer ob 7. uri zjutraj 762.3 I — Danes plima ob 12 12 predp. in ob 8 35 ; p'»p.; oseka ol 2.54 predpoludne in ob —.— 1 popoludne. Društvene vesti. Čitalnica pri sv. Jakoba v Trsta vabi na I.vo vrtno veselico, ki se bo vršila na binkoštno nedeljo, dne 18. majat. 1. na vrtu slovenske šole pri sv. .Jakobu ulica . Giuliani št. 28 pod vodstvom društvenega disciplino. Odbor se je konstituiral takale : je bil neki nekdanji kočiiaž na nadvojvol- Predsednik prof. V. Spinčić, podpredsednik dr. D. Trinajsti, tajnik dr. Gj. Cer var, blagajnik dr. S. Kurelić. X Strašen din zblaznelega. — Pri posestniku Andreju Doljaku v Grgaru sta delala 19 letni mizar Andrej Kumar in 44 letni delavec Anton Bedevnik. V noči od četrtka na petek je Bedevnik h kratu zgrabil neko rezilo, si prerezal žile na dlaneh, in vratu in si zadal več ran v srčno stran. Potem pa je ranil z rezilom Kumarja na zgornji ustnici in na hrbtu. Bedevnik je namreč zblaznel. Prepeljali sj oba v tukajšnjo bolnišnico. Bedevnikoro stanje je jako nevarno. Vesti iz Kranjske. * Štrajk v Ljubljani. S nočnji »Slov. Narod« piše, da je stuvacija nespremenjena. Stavka traja dalje. Na predvčerajšnjem shodu so govorniki posebno o?tro napadali vlado, ker je ona prevzela jamstvo za varnost tistih, ki hočejo delati. Orožnikom so očitali, da nastopajo preveč brezobzirno in da so pričeli na vse strani aretovati. Strajkujoči delavci da so razni voditelji stavke ali v skem gradu Konopišt obdolžen tatvine neke verižice s konjske oprave, a je bil od okrajnega sodišča v Beneševu oproščen. Sedaj pa se glasi, da se ima proti istemu vnovič uvesti preiskava baje vsled nezadovoljnosti nadvojvode Frana Ferdinanda z omejeno razsodbo. Interpelantje vprašujejo, da li je minister za pravosodje pri volji obvestiti se o tej stvari, razžaljenemu stanju sodnikov preskrbeti zadoščenje in podati dokaz, da je ni večje sile, nego je zakon, pravica in pravičnost. DUNAJ 14. (B.) Zbornica je nadaljevala razpravo o poglavju železniško minister-stvo. Govorila sta poslanca Starzinski in Axmann. — Seja traja dalje. DUNAJ 14. (B.) »Fremdenblatt« piše: Namen, da bi se prihodnje dni obdržavale dvejne seje so morali opustiti, ker so tozadevna pogajanja ostal* brezvspešna. Po tej spremembi načrta za delovanje zbornice bo zopet potreben proračuDs'ci provizorij, ker sedanji pct'če s koncem maja. — Dovršenje proračunske razprave bo možno še-le po zasedanju delegacij. Iz ogrske delegacije. BUDIMPEŠTA 13. (B) N a posvetovanju o ordinariju vojske v vojnem odseku pevovodje g. Kralj Justa. — Vspored : 1. trde, J. Laharnar: »Mladosti ni«, mešan zbor. 2. j preiskovalnem zaporu, če pa so še na svo- | ogr;ke delegacije, je "vojni minister Krieg-Gj. Eisenhut: »Lahko noč«, možki zbor s; bodi, so pod nadzorstvom. Demonstracij ni hammer pojašaievai taktične razloee. ki *i-tenor in bariton s>lo. 3. Gerbič: »Žitno bilo včeraj nobenih. Socijalni demokratje so polje«, mešan zbor se spremljevanjem orke- ' telegrafi rali po dr. Ellenbogena na Dunaj, da stra. 4. Šaljiva tombola. 5. I)r. Murn«k : ' pride v LjuVjano. »Napoleonov samovar«, šaloigra. G. »Na ' - straži«, možki zbor z bariton solo. Svobodna zabava. Med posameznimi točkami svira či-talniški orkester. Na tej veselici nastopi pr- pojasnjeval taktične razloge, lijo vojno upravo v novo oboroženje artile-rije. Povdarjal je posebno, da imajo že vse države topove za brzo3treljanje. General Krobatin je dajal potem pojasnila o različnih tehničnih podrobnostih, katere podrobnosti pa V razpravo je po- Vesti iz Štajerske. — I>roboe Testi s Štajerske. »Delav- 80 proglasili zaupnim'. "T"- ""T r'-ko podporo,, društvo, v Celju je priredilo ' -*glo ve5 govoraikov. ki so anteni! ras-,krat čilaloiski moeki ,„ meS.a, pevek. zbor ^ ^ ^ ^ Ho_ ,rge vojnega minjstra( , vendar ;2ražaIi ter čitaln ski orkester, kakor tuli društveni diletanti. — Začetek veselice ob 5. uri pop. Vstopnina za osebo 20 nvč. V slučaju slabega vremena se veselica . prenese na prihodnjo nedeljo. Mnogoštevilnega obiska se nadeja Odbor. , Združeni pevski društvi »Adrija« iz , Barkovelj in »Zarja« iz Rojana prirediti j svoj veliki vrtni koncert sode lova ije m vo- telo je pi i redi ti tu-ii slavnostni izlet po mestu, različne želje, izlasti glede štedljivosti in po- ali mestni magistrat — to se umeje — ni števanja privatne industrije o nabavljanju dovolil tega. Dovolil bi gotovo tudi Kitaj- topniškega materijala. Ls delegat Oko- cem, samo Slovencem ne; istim Slovencem, lic san vi je povdarjal nasproti tem g >- ki v prvi vrsti oplodujejo vse gospodarsko vornikom, da so druge države dosegle velike življenje v Celju in — rede svoje sovraž- ™pehe na gospodarskem polju vsled zmer- ni ke. nega postopanja v oboroževanju. Odlikovanje polkovnika. so hitro nabrali 242 K 40 dom« v Celju. Pri sv. A n t o u v Slov. G ori • Srbski cerkveni kongres. BUDIMPEŠTA 14. (B.) Uradni list Na T e h a r j i h so morali zapreti cer kev po nalogu dež. odbora. j DUNAJ 14. (B > »\Viener Zeitungc ... . V Ljutomeru so dali lep izgled javlja: Osar je podelil polkovniku Mullerju, jaške godbe v nedeljo dne 13. julija t. 1. v , ovalnoat? Qa eno gamo nabiraln<> 1q »spovedniku orožniškega poveljstva št. 7 v Rojaou. Toliko na znanje drug,m bratskim ^ ^ ^ ^ ^ ^ rfd kr0Qe „L vrste. društva m. | J Pevsko društvo »Zvon« na Opčinah se udeleži veselice bratskega društva »Dom« ..... . ■»■.,.» , XT ri D , . , t» u • ca h so našli o kopanju studenca tri metre <>»javJja imenovanje podpredsednika zbornice v Velikem Kepnu, ki bo na Binkostni po- r j , j , 4 x . •• xx e • Pod površino zemlje premogovo žilo. Žila je poa»ancev labana kraljevim komisarjem na nedehek, ter nastopi s pesmijo H. Sattnerja r r ' r ° J .. . . , , . , - , v , j u - t n i l)lizo P°l metra debela. Kakovost je videti grško-orijentalsko srbskem narodnem cerkve- »Za dom med bojni grom«, lohko v popol-, r J i , ...... , boljše vrste. — Preiskave se bodo nada- ,nem kongresu, ki je sklican v Karloovce za Ijcvale. dan S- junija. Katastrofa na otoku sv. Vincencija. Razne vesti. FORT DE france h. javke iz mesta ^"""""'~~~""~™~^ Fort de France se u ihaja v kraj h Le Carbet in Čase Pidole v St. Pierrski okolici kakih (S 3) 1000 oseb, ki so pravočasno ušli ka- (0 tast.ro fi. f@ Iz bruhajočega vulkana teče še vedno lava in je ista popolnoma uničila vso vegita-cijo na severnem delu otoka Martin'q-ue. Promocija Turka. Na dunajskem vseučilišču je bil te dni prnin >viran doktorjem juris vladni koneejvisi Halid Beg Hra^nica, prido-deljen okrajnemu solistu v Serajevu. — Hraanica je drugi bosanski Turek, ki je do> sfgel dostojanstvo doktorja. Msauier Lavi Mini g Prta in aajielja tovarna pohtftva vseh mt R S T f- 9 •I T TOVARNA: Via Teta, vogal Vin LMtannn ZALOOB: In Via Ribtrf« a 21 Telefon it. 670. Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 14. (B.) Zbornica poslaneev. Mej došl m: spisi je interpelie ja poslaneev Klofača in tovarišev, v kateri se izvaja, da i Plazza Restrla iti đt I (Solflko poslopje) © m ea a Velik bbor Upecarij, zrcal tu slik. Ix-▼rfmje naroČbe tndi po posebnih sačrtik. Ceno brti konkaronoo. ILDITEOfAIJ CIIII ZiSTOIl II FUIIO Predmeti postavio se na pat obroci ali železnico iraiKo. Jakob Kosmerlj -■TRSTi- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. iT T B G 0 y n A -mm JestTln in kolon ijalne&ra blaga, del i kate* in konserr. Izbor raznih vin in likerjev. imam tudi filijalko v t,lici Bastione Štv. S nasproti ženskemu liceju. Priporočam se j». n. ol»činstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naroebe za razpošiljanje. Posojila proti povrnitvi v T in pol letih vdobć c. kr. častništvo, vladni, meEtni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki eo udje kakega pen-zijskega zaklada. Posojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, urednostne listine, rentć, vžitke, zavarovalne police itd. Obrnili te ds H in 1> o Ciibertl, vil. Ct.nale 7,1 Starbinsko podjetje Stavbinsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. 1 ivarna za mizarslo orodje in parkete, itnUiiku in umetao kljnčarstvo. DeUlniet za konštrakoijo železa itd. "•b Sprejema naročbe za vsakovrstna m zarska deia kakor: kompletna okna začele stavbe in i zlo žrn a okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in dražega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska koraska dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvomice na vreteno ita. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. Velik dohod elastičnih trakov, zajamčeno prve vrste, ru-dečih in črnih, za cepljenje trt. Z t razpro-dajalce po znižani ceni. Tudi sem prejel toli zahtevano fosforjevo I apno (Fosforkalk in tudi Futterkalk imenovano) za jačenje ž'l in pitanje živali. Cena 80 stot. klgr. Za več klgr. po znižani ceni. ; Pošiljat ve po povzetju. Drogerija Emil Cumar pok. Friderika. TRST — ul. Belvedere — TRST Filijalka na OpMnah '21*2. 3 * ss O o ES —. (6 ~ O » 7 Skladišče vina ulica Acquedotto S 23. Prodaja vina na sodih in buteljkah, Fine pastne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah. h 8» m 9 B o« H* o» ?r 5 |§ 8f O _ J® b © -r — r. Oc SS C "" ® _ 9?: iJ-f ? i 5" =• Ž ® 5. i. P -«5. a » s "S _ c- "Si ^ ^ O ® O — si<5 ~ ^ ? : X — C SB O — • c* .—• s- % pr a r= 1 c * — t- — » 7T ? 2 — B ® (O o < " K 2 OL O 5? o — 5T-SS X- ^ 7T Odlikovan z dveml zlatimi lil bronastimi kolajnami »S S- 3 ff g- * Frai Hlayaty | ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. a g ® c sr 5 "r i c- ® a s- s t 5" 1 ° S" SS CB SS se pr o < -s 2 OB . B C ® 3 § no 5. ■S K C 3 2 ac _. — ® r- - -. —• ^ 86 < ® 2 sf — | » s s» ® J* S" 88 "S se c ? e j" o s: ► M o u s- c <8 cr — < S S s S.ET a- ok; = ^^ lot^Si' ~ p I ffl SJ 5 S u %— ss ~ S. 5" —- ® SS S N » s _ a. 5 ^ S ^ i" ® I Š 1 " SP J5 C iTe Trgovina z železnino „P/IERKUR" v G ' v Celju, Grraška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, rezličnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, jrebljev. vijakov ir. zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, m^rii ir uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter ;seea orjzega blaea za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje siropov (štorje), toričene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Tomjižern žlindra. r^ajTooJjše umetno griojilo. * Bogata izber vsakovrstnili nagrobnili križev. * 'o* tre ž b« tcčn^i Gene nizke. 3lD V* ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kletij in ISTRSKI TERAN, ki se toplo priporoča družiram, gosp k'rćmar-jem in restavraterjem. Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11. o . a ® D s (K i. C S" S c—; Q. 1 3van Angeli ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar copleev vseh vrst in šeetk. nalisijajoe se 11a tržaškem trgu ter zauiore konkurirati z vsakomur. VELIK IZBOR velikih šeetk otl grive ali korenik tudi malih. Angleške ščetke za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, . angležke ščetke za zobovje čistiti, specijalitete za parfumovanje angleškega in domačega izdelka vt-e po jako znižanih cenah. Julij Redersen 7(^tlovatelj zdravD-'škin pasov in ortopedičnil aparatov. Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst (Nasproti „Isola Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, l>erg]je, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, suspenzori, elektrolerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki I 1 c c^ ne £ ti cd gumija in neprtnu eljivih SDOvi* IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. Gioranni št. — Trst Trgovina e kuhinjsko posodo vsake vr3te iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali druge z bobe. Gostilna „Rosandra" v Zavijah (pri mostu blizu železniške postaje) T«M-i izvrstna istrska vina in ima vedno pripravljeno dobro kuhinjo. Istrsko črno vino po "><> nvč., bel moškat po 44 nvč. liter ter pivo v steklenicah j>o Is nvč. Priporoča se i za mnogoštevilen obisk Josip Bogateč. Srečkanje NEPREKLICNO 19. Jmrija 1902. Loterija &MM iiralcev Obuvala! Pri Pepetu KraŠevcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. Solo Bogata zaloira raznovrstnih obuval za ^osx>odp, gospe i n otroke. Po.-tne naročite se izvr>e takoj. Fosil jat ve so poštnine proste. Prevzema vsako del<"> na debelo ia drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Joaip Stantič če vi j. mojster. ZalagatelJ uradnikov in nsiužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. priv. avstr. Lloyda. ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. TRST. — Via della Pieta št. 25. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. prodajatnica izgotovljenih oblek = illa cM fli Trieste" = tvrdke h EDVARD KALASCH «■ Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojacnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici irna tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in na v a <1 n i h snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. (gl u in are v) OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v t ulica Riborgo št. 25 po domače ■ k JPierotu. Tam vclobite vsake vrste obuvala za moške, žensko in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno vsakovrstno obuvalo ter sprejema naročbe na debelo in drobno. Lastnik : jPeter Reliar. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. Sogat izbor ^H divanov, okvirjev, ogledal, stoli«*. : stenskih ur se nahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia Trst - oL Malcanton it. 1. - Trst. t glavni dobitek do soooo K 1 s » » 5000 •j> 1 j a » 3000 2 Klana iofcitia 2000 5 SoMttov 1000 » 10 - 500 M 20 * 200 Si 60 » 100 J> 100 50 » 300 ^ 20 3500 » 10 » Srečke po 1. krono priporočajo Josip Bolaffio, Mandl &. Co Mercurio Triestino. Henrik Zoldaa. ^ Ign. Neumann. SchifTmann. Josip Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateijev s 10% odbitkom v gotovem denarju. inlio le Franz" krčma v ulici Geppa štv. 14. M9 vtaa prv« vrste: Bola vipavska . . . liter po 36 kr. Crna istrska...... „ 36 „ Istrski refošk . . . . tt „ 48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ip&vcko telo liter po 28 kr. Črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi kremarjem, katerim dajem vinood SO litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip JFurlan, lastnik. Konrad Jacopich trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvia, kolo-oijalij, navadnega in najfinejšega olja, najriuejie testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. 16! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jtfetodijevo cikorijo.