IX. leto Poltnlna platana v gotovini. Štev. 12. V Ljubljani, dne 30. aprila 1927. Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Cena posamezne št. 1*50 Din. „NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40• — Polletna naročnina . . . . „ 20‘— Četrtletna naročnina. . . . „ 10’— Za inozemstvo je dodati poštnino. ■ Oglasi po ceniku. ......— Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.467. Depolitizacija uradnlštva. iPravilne misli ni mogče zadržati in prej ali slej pride njena zmaga. To se jasno vidi zlasti pri uradništvu. S kakšno vnemo so svoje dni podpirali uradniki politične stranke, kako silno so se pehali za zmago raznih poklicnih politikov, toda vse njih delo, vse njih žrtvovanje ni imelo drugega uspeha, kakor da je bil položaj uradnlštva vedno slabši in slabši. Čisto ‘vseeno je bilo, naj 'je bila na vladi ta ali ona stranka, uradništvu se je Rodilo vedno slabše. Da pa je bilo tako, so bili uradniki v veliki meri krivi sami. Delali so za druge, pozabili pa na sebe. Delali so za vse mogoče stranke in organizacije, le na lastno organizacijo so .pozabili. In.skoraj je padala njih stanovska organizacija v isti meri, kakor se ic slabšal materijelni in socialni položaj urad-Hištva. In to v prvi vrsti vsied strankarske razcepljenosti uradnlštva. Vnemali so se Uradniki za boj med klerikalci in liberalci, pri tem pa pozabili, da jim ne bodo pomagali niti klerikalci in niti liberalci, če si ne bodo polagali sami. Da, zaslepljenost je šla celo tako daleč, da so nekateri uradniki uživali, ve so bili njih kolegi iz političnih vzrokov Preganjani. Posledica vse te neenotnosti med uradni-štvom je ta, da ni bilo uradništvo sposob-no za noben učinkovit odpor in da se zato nobena vlada ni na njih pritožbe ozirala. Vse-?ei» kadar se je začelo v državi govoriti o stedenju, vselej so morali to štedenje urad-n*ki plačati naprej. Ali so se vzeli uradnikom P^tegljaji pri plačilu, ali pa so kosile reduk-cUe po uradniških rodbinah; tako ali tako, raČun pa je vedno plačal uradnik. I>okler ni bilo tudi uradniške potrpežljivosti enkrat konec. Silno preganjanje uči-vljstva v letu 1925 je povzročilo, da so naj-Proj učitelji s svojo znano deklaracijo pro-klasilj potrebo depolitizacije uradništva. Boj ,c bil hud in strupen, toda končno je pravilna jnisel zmagala in učiteljstvo se je ujedinilo vr v svoji stanovski organizaciji pokopalo stari boj med klerikalci in liberalci. Za učiteljstvom so sc pričele oglašati dru-8e uradniške skupine in zahteva po depoliti-'A od sto, ako se vežejo na najmanj tri mesece. Po 7% se obrestujejo vloge, vezane na pol leta. Po 7X-od sto in višje se ne obrestuje, razen v posebnih, ozira vrednih slučajih, o katerih pa mora sklepati upravni odbor konsorcija posebej. Obresto-vanje prične s prvim Vlogi sledečega meseča in se neha koncem predzadnjega/meseca, v katerem se je vloga dvignila. Izjeme dovoli upravni odbor konzorcija. Po preteku odpovedane dobe se vloge ne obrestujejo več. Če nastane slučaj ali potreba, da1 bi sc vloga nekvarno za konzorcij likvidirala tudi pred potekom odpovedne dobe, se-obrestna mera zniža za eno stopnjo. Ölen 31L ad točka 8. Razpoložljiva glavnica naj se naloži pri Zvezi slovenskih zadrug v Ljuh-Ijani. Vsi predlogi se soglasno sprejmejo. DopoOmÖne volitve: Poročevalec g. Mislei-Posamezne organizacije so izrazile željo, da bi se upoštevalo pri dopolnilnih volitvah po možnosti tudi od njih predlagani zaupniki in to: 1.) Osrednja zveza: Paternoster Milan. 2.) Društvo poštno - hranilničnib uradnikov'; Podgornik Dušan. 3.) Društvo političnih konceptnih uradnikov: dr. Goršič Franc. 4.) Društvo geodetov: Bydlo Ivan. 5.) Društvo pisarniških uradni-kev; Ignacij Rus. 6.) Društvo železniških konceptnih uradnikov: Waldemar Haslakievvič. 7.) Društvo računskih in blagajniških uradnikov: 'Pirc Joško in Vittori iKarei. Iz kandidatov je izvoljeni odbor petorice sestavi! sledečo kandidatno listo, ki je bila per acclamationem v celoti sprejeta: 1. ) v upravni odbor so bili izvoljeni: Matjašič Mirko, Mencinger Anton, ‘Paternoster Milan, Podgornik Dušan, Beguš Joško in Vese! Rudolf. — Namestniki': Bydlo ilvan, Haslakiewic/. Valdemar in Širca Franc. 2. ) V nadzorstvo: Debevec Makso, Uršič Franc, Rus Ignacij, Pirc Joško in dr. Franc Goršič. — Namestnik: Primožič Leopold. Za finančno kontrolo je eno mesto rezervirano. Slučajnosti: G. Joško Bekš predlaga, du> se naj bodoče volitve vrše po številu deležev. Organizacija, ki ima večje števito deležev, naj ima tudi večje zastopstvo v zadrugi. V tem zmislu naproša novi izvoljeni že obstoječi odbor, da prouči ta način razdelitev odbornikov in poroča o tem na prihodnjem občnem zboru, kar sc vzame soglasno na znanje. Nato prečita g. Podgornik došlo brzojavko činovu Saveza v iBeogradu, s katerim Savez želi zboru obilo uspeha m izraža čestitke jubilantu g. L Ros t amu. Sledi častni večer, prirejen g. tajniku Ivanu Rostanu povodom njegove ČSletnice neumornega in požrtvovalnega dela v korist zadruge, katerega otvori po zaključku obč. zbora g. predsednik Ivan Podgornik s prisrčnim m globokim govorom v čast jubilantu. Poudarja osobito njegov jeklen in neomahljiv značaj ter vseobče zasluge, katere si je stekel v 251etnem truda polnem in nehvaležnem delu na zadružnem polju v korist državnih nameščencev in Upokojencev. Pripominja, da je predvsem njegova zasluga, da se je konzorcij dvignil na tako višino, da ni samo denarni zavod kot tak, temveč pravi center vsega gospodarskega in socialnega življenja državnih nameščencev v Sloveniji. V imenu velikega župana izroči čestitke jubilantu g. vladni svetnik dr. Borštnar. Nato čestitajo gg. Bekš, Beguš, Martinšek in Pirc kot zastopniki raznih korporacij m uradniških organizacij s prisrčnimi in iskrenimi besedami jubilantu k njegovi 251etnici z željo, da bi šc dolgo, dolgo vodil in bil duša vsem pokretom, ki vodijo k gospodarski emancipaciji državnih nameščencev in upokojencev. Naše proge. Pred svetovno vojno so bile proge vzdrževane z največjo natančnostjo in strokovno spretnostj,,‘ '«tari preizkušeni inženjeri in uslužbenci so e v° ščim in izvežbiinim delavstvom izvrševali vsa potrebna dela in [«pravila na tirih, kretnicah, mostovih, opornih, stenskih in drugih zidovih, 1,4 varnostnih napravah, pobočjih in stavbah točno i|1 ob pravem času tako, da so upravi prištedib * pravočasno izvršitvijo popravil horendne vso'1"-Proge so bile vzorne, trava očiščena, postajo v najlepšem redu barvane, pteskane itd in ni se zahtevalo štednje tam, kjer ni umestno in potreb«1- Da so bile med svetovno vojno proge eksploatirane do skrajnosti, da so jih vzdrževali '4 silo mladi, nedorastli delavci in ženske, ve vsakdo, ki je imel priliko to opazovati. Po prevratu so odšli iz Jugoslavije inženjeri ,u' jerodci in tako je nastala potreba, da so nad®01 niki proge, signalov in semaforov prijeli za tor spravili osobito proge v red, da so bile za Pr° met sposobne. ... S pomočjo direkcijakih strokovnjakov, kar J1' je še ostalo pri ljubljanski direkciji, ie šle * gladko izpod rok, kajti vsakdo je z veseljem Inl v- korist železnic in v ponos mlade države. Situacija vzdrževanja prog se je pa z vsakim dnem poslabševala. Danes ni zadostnega kredita za delavske mezde, materijal se ne dostavlja, zaloge so izčrpane, krediti za materijal so nezadostni. Skladišča za gradbeni in drugi materijal se ustanavljajo in zopet opuščajo. Krajevna skladišja so prekomplici-rana, za 800 odstotkov dražja in ne hinkcijonirajo itd. Železnice propadajo po S lotili osvobojenja ra-pidno, kdor tega ne vidi, je slepec! Do budžetnega leta 1926—1927 so posamezne direkcije nabavljale gradbeni in drugi materijal v lastnem delokrogu oziraje se na dejanske potrebe, lokalne razmere in pravočasno dostavo materijala glede na delovno sezijo. Odkar pa je generalna direkcija centralizirala dobavo gradbenega in drugoga materijala, je na stal zastoj, ker je stalna zaloga v skladiščih pošla a nova zaloga še ni bila od generalne direkcijo nabavljena in doposlana. Bojimo se, da se centralna nabava vsega materijala ne bo obnesla, ker: 1. materijal, nabavljen potom licitacij, ne dospe pravočasno iz Beograda; 2. pošiljatve materijala iz Beograda v Ljubljano bodo brezdvomno to dostavo materijala direkcijama ovirale in zakasnile v taki meri, da bo vsako delo nemogoče; 3. materijal, dobavljen v velikih množinah, brez prave strokovne in kemične preizkušnje, ne bo odgovarjal potrebam in razmeram Slovenije. Za poslovno leto 1926—1927 ni prejela direkcija Ljubljana iz Beograda nikakega materijala kljub dejstvu, da si je obdržala generalna direkcija 12 milijonov za nabavke. Direkcija Ljubljana nima za gradbo ne ene ga kg cementa, ne enega kg pločevine, ne enega kg barve, ne ene deske itd. Je-li to železnica? Je-li to državno podjetje? Dajte nehati z obratom! Ustavite promet in ne izpostavljajte potujočega občinstva in uslužbencev nezgodam in ne upropaščajte železnic! Vestnik. Zagrebški »Savez javnih namještenika« je bil na konierenei Glavnega Saveza v Beogradu dne 8 —10. aprila sprejet v Glavni Savez. Več v podrobnem poročilu, ki ga objavimo morda že v trrihodmji številki. Glavni Savez. — Delo na reorganizaciji. Ne moremo se pohvaliti s posebno živahnostjo v delu posameznih članov G. S. na reorganizaciji z ozirom na novi Statut, ki je bil končno sprejet na pretekli skupščini v Zagrebu. Kljub vsemu trudu odbora G. S., da čim prej zbere podatke o stanju posameznih organizacij, na temelju katerih bi izdelal konkreten načrt za reorganizacijo, so doslej rezultati tega dela zelo slabi. Vendar pa moramo podčrtati izredno skrb, ki jo v tem kaže »Zveza dvržanih nameščencev za Slovenijo* v Ljubljani. Žalibog kljub veliki pridnosti, ki jo kažejo naši slovenski tovariši, niti od njih nimamo popolnih podatkov o stanju uradniških organizacij za celo področje Zveze. Popolne podatke sta nam doslej Poslala »Udruženje Monopol. Činovnika« in »Savez Pinansijske Kontrole«, dve organizaciji, Id bazirala im najmočnejših temeljih. »Udruženje Monopolskih Činovnika i Službenika« ima člane v 68. krajih, a v 21. krajifi ima svoja poverjeništva. Skupno število članov znaša 1114. Doslej je v več smereh razvilo zelo plod ovilo aktivnost. Najlepše delo je nesumljivo fond za vzajemno pomoč članom v slučaju bolezni in smrti, ki obstoji od 1. marca 1926 ter je doslej napravil že veliko dobrega. Razen tega daje svojim članom brezplačna posojila za zdravljenje. »Savez Finansijske Kontrole« ima 7260 članov, on obsega skoro vse uslužbence svoje stroke, razen nekaj novosprejetih. Centrala zveze je v Beo-Sfcadu, a v veh pokrajinskih središčih so sedeži sekcij, katerih je osem. Z agilnim delom in zavestjo Članov je ta zveza tekom svoje aktivnosti dosegla lepe uspehe. Vsi uradniki finančne kontrole, Če tudi so biti razvrščeni v 111. kategorijo, so bili razvrščeni naknadno v II. kategorijo; zva-ničnikom so zvišane plače, onemogočeno je strankarsko preganjanje osobja itd. Zveza ima svoj posmrtni fond, ki je brezdvomno najlepša manifestacija solidarnosti in največja pridobitev vzajemne R“ dela. V ta fond plačuje vsak oženjen 15, a neoženjen po 10 Din mesečno. V slučaju smrti člana dobi takoj družina 10.000 Din, za umrlo ženo 5000 I)in' za otroka pa 1000 Din. »Cin. Glasnik« št. 122. Poziv davčnim izvrševalcem. Ker je naše društvo pristopilo k Zvezi in bo moralo redno plačevati njej od vsakega člana po 1 Din na mesec, a članarina se vkljub temu ni zvišala, ampak je ostala dosedanja po 3 Din na mesec za člana, zato se nujno poživljajo vsi člani, da točno plačujejo članarino v naprej vsaj za en četrt ali za pol leta po poštnih položnicah, ki jih te dmi razpošlje vsem tovarišem naš društveni blagajnik Fran Klamčičar pri davčnem uradu za mesto Ljubljana. Novi člami plačajo enlkratno vpisnino po 1 Din. Kdor ni prijavil pristopa k društvu, naj to takoj stori In seveda obenem tudi pošlje društvu članarino, ki je tako neznatna, da se ne more nihče izgovarjati, da je zanj pretežko plačilno breme. Stanovska zavednost in nenaklonjenost merodajnih krmilarjev napram našemu stanu vedno očitnejše kažeta, kako potrebna ie nam naša trdna in požrtvovalna organizacija. Lani smo se morali skoro pol leta boriti za izplačilo zaostalih računov na potnih stroških. Za letos se nam obetajo v tem pogledh od vladine strani še večje neprilike in težave. Imamo pa tudi še več drugih kričečih stanovskih zadev, ki jih bo treba s pomočjo stanovske organizacije rešiti v korist naših tovarišev. Zato naj nobeden izmed njih ne ostane gluh in zakrknjen na ta poziv! To je naš zadnji javni opomin. Kdor v najkrajšem časn ne stori svoje stanovske dolžnosti v smislu tega poziva, tistega bomo z imenom navedli in ožigosali v tem listu. — Društveno vodstvo. Angleški premogovni štrajk. Živo je še vsem v spominu angleški premogovni štrajk, ki je grozil radi svojo obsežnosti zrušiti gospodarske temelje velikega in mogočnega imperija. Boj za 8 urni delavnik angleških rudarjev je bil mogočen v svojem početku, ki pa je po šestih mesecih začel pojemati tako, da ie s sedmim mesecem končal z jako minimalnimi uspehi. Dva svetova sta se borila, in sicer moč kapitala in moč delavskih rok, ki ustvarjajo kapital. Podlegli so Vzlic vsem naporom slabeiši. Šele sedaj, ko je vse končano, ko so zopet zapele rovnice in krampi v temnih podzemskih rovih, je mogoče presoditi veličino gigantskega boja angleških rudarjev in upliv na narodno gospodarstvo. Vso škodo, ki io je posredno in neposredno utrpela Anglija, se ceni na 300 do 400 milijonov funtov šterlingov, kar znaša preračunjeno na našo valuto do 110 milijard dinarjev, če pomislimo, da znaša celoten naš državni proračun 11 milijard dinarjev letno, potem vidimo, da bi naša država izhajala s tem denarjem celili deset let. Möderndorferjev slučaj. Nasprotniki naše stanovske osamosvojitve in našega stanovskega pokreta kaj radi izrabljajo Möderndorferjev slučaj proti nam, zato moramo naši javnosti dati nekaj pojasnil, da ne bo napačno ipoučena na podlagi dnevnih listov. Izjavljamo, da smo se v Modern-donferjevem slučaju borili za ono, za kar bi se borili pri vsakem drugem. Zahtevali smo, da naj se mu najprej na podlagi disciplinarne preiskave in razsodbe dokaže, da je kriv in če ie kriv, naj se ga kaznuje ter premesti. Vse vesti dnevnih listov ne ovržejo pravičnosti našega stanovskega boja v Miöderntiorferjevem slučaju. V tem boju smo hoteli izvojevati, da se učitelju (pa najsi bo to Moderndorfer ali katerikoli drugi) dokaže naj-preje krivda, potem naj' še ga šele kaznuje in kazensko premesti. Naš boj je bil pravičen in tudi umesten, kajti Möderndorferja se je premestilo preden mu je bila kaka krivica dokazana'; njega se Je premestilo na podlagi navadnega sumničenja. Njega se je sumničilo na podlagi njegove brošure komunizma. In ko smo v ministrstvu prosvete na podlagi najkompetentnejših dokazilnih listin dokazali neresničnost te trditve, je g. pomočnik ministra prosvete sam priznal, da se mu dela krivica. Moderndorfer je bil premeščen kot stalni učitelj na oudhe načine, ki po našem mnenju niso odgovarjali zakonitim predpisom, zato smo se zavzeli odločno za ta slučaj. Kakor se ie namreč postopalo z Möderndorferjem, bi se lahko postopalo z vsakim drugim. En protipostaven slučaj namreč lahko rodi sto drugih. Za svojo dolžnost smo smatrali, da smo z vso odločnostjo nastopili proti takemu načinu in postopanju z učiteljstvom. Stalnih učiteljev se ne sme premeščati brez dokazane krivde in brez disciplinarnega postopanja — to ie naša parola. Zato smo se zavzeli, kakor hitro smo prejeli potrebne informacije in dokazfl-ne dokumente, na podlagi katerih smo lahko uvideli neprafvilni postopek, za ta slučaj. S tem smo hoteli preprečiti nadalje enake take slučaje. Uspeh naše stanovske borbe za zakonito postopanje je bit tak, da je minisbrstvo razveljavilo oba odloka o premestitvi, ki sta bila že izdana ter je premestito Möderndorferja po »službeni potrebi«, na 'podlagi čl. 71 uradniškega zakona. V politični del zadeve se nismo nikdar spuščati in se tudi ne spuščamo, dasi tudi v tem oziru ni še dokazana nobena krivda. Branili smo v Möderndor-ferjevem slučaju le stanovske pravice in zakonito postopanje, kar bomo braniti v vsakem drugem slučaju. — iP. »Učit. Tovariš«. Lečenje v državnih bolnicah. Na vlogo «Zveze» z dne 15. marca (vide N. Gl. št. 10) je interveniral Gl. Savez pri ministrstvu za narodno zdravje z vlogo, kakor smo jo citirali. Ministrstvo je na to intervencijo odgovorilo sledeče: Izveštava se Savez da Ministarstvo svrema nov pru v ih tik za priiem i lečenje drž. službenika u bolnicama i isti če vdžiti od 1. aprila t. g.» Glav. Savez pripominja k tej vesti, da izdeluje ta pravilnik naš osebni in odlični prijatelj dr. Štampar. Upanje imamo, da bo našim željam ustreženo. Občni zbor Društva državnih nameščencev in upokojencev v Celju dne 9. aprila 1927. Predsednik prof. 'Raič otvori občni zbor, obžaluje, da je udeležba, kakor v zadnjih časih navadno pri občnih zborih, precej pičla. Ker je slutil, da bo tako, je sklical že prej informativen sestanek, ker ■so ti vedno boljše obiskani. Zato odpade obširnejše predsednikovo poročilo. Poudarja* da organizacija uradništva v Sloveniji lepo napreduje, število članov Zveze v Ljubljani stalno narašča; s pristopom strokovnih organizacij ima že okoli 7000 članov. Je pa tudi že zadnji čas, kajti položaj uradništval je od dne do dne Slabši in bo še slabši, če re bomo rekli: Stoj! Opaža se vsled večjega življenja v uradniških organizacijah tudi živahnejše delovanje Glavnega Saveza, ki je baš te dni sklical konferenco delegatov Zvez te cele države. Dajmo s svojimi strokovnimi organizacijami krepko oporo Zvezi, ta jo bo dala Savezu, Savez bo pa imel krepko hrbtenico, ko bo rekel pri svojih zahtevali: Ogromna večina uradništva je za nami! Ponovno opozarjamo, naj posamez-niki vplivajo na svoje strokovne organizacije, da pristopijo k Zvezi v Ljubljani. Zveza m potom nje Glavni Savez bosta imela točen poimenski seznam vseh članov; kdor ni v imeniku, ne sme v nobenem slučaju računati na1 pomoč Zveze, oziroma Glavnega Saveza. Ta pritisk je popolnoma umesten. Borimo se vztrajnejše za naše zahteve, kajti političnim strankam, ki sp, nam kolikor toliko prijazne, s tem le ustrežemo; kajti za stranke je v danih razmerah, ko velja tudi demagoštvo zelo mnogo, neoportuno zagovarjati večje državne izdatke za uradhištvo. Nerazveseljivo je, da urad-ništvo na Hrvatskem po veliki večini ni organizirano v Savezu, tem bolj nerazveseljivo, ker preti povesti za seboj tudi dalmatinsko uradništvo. Iskreno bi bilo želeti, da se ta spor čim prej reši Politika abstinence se je še vedno maščevala iti se bo tudi tu in sicer nad nami vsemi, če se voditelji ne bodo za časa spametovali. Odborovo poročilo je občni zbor odobril. Nato so se sprejela z malimi spremembami nova pravila, ki jih je izdelala radi enotnosti za vse lokalne organizacije Zveza. (Občni zbor se je odločil za deset odbornikov in pet namestnikov, da ie zastopanih čim več strok, za sklepčnost odborov je treba navzočnosti 6 odbornikov ali njihovih namestnikov; namestnike pregledovalcev ie črtati; v naslov je dodal — »in 'upokojencev«.) Odslej se imenujejo Okrožne skupine in so neprecenljivo kolesce v celokupnem aparatu uradniških udružen}. ‘Nato se je izvolil nov odbor, na čelu mu zopet prof. Raič. Navzoči so obljubili, da bodo z vso vnemo podpirali društvo, pridobivali mu člane in agitirali za »Naš Glas«, nakar je predsednik zaključil občni zbor. Profesorski honorarji. Beograjska »Politika« piše: Profesorji nekega učiteljišča v Srbiji niso prejeli honorarjev za nadure že cela štiri leta. Postali so na prosvetno ministrstvo že več prošenj in predstavk. Toda zaman. Končno je šinila enemu izmed njih v glavo srečna misel. Vedel je, da obstoji v Beogradu neki 'uradniški biro, ki rešuje proti gotovi nagradi stične posle naglo in uspešno. Predlagal je torej svojim tovarišem, da naj se obrnejo skupno na dotični biro. Njegovi tovariši so na to pristati. Na svoje prijetno presenečenje so prejeli profesorji honorarje za vsa štiri leta naizaj že tekom par dni. Biro si ie sicer odtegnil 10% provizijo, s čimer pa so biti profesorji popolnoma zadovoljni, saj so vendar dobili vsaj 90 odstotkov od države jim dolžnih honorarjev. Najbolj značilno pa je sledeče: Kmalu nato je prejel profesorski kolegij od1 ministrstva uraden odgovor na prošnjo, ki so jo bili poslali profesorji na ministrstvo še pred kakimi štirimi leti. V odgovoru jih ministrstvo obvešča, da sc dolžni honorarji ne morejo izplačati vse dotlej, dokler se ne otvori 55. partija letošnjega budžeta. Koncem odgovora prosi ministrstvo profesorje, da naj po-itrpe. Profesorji pa se taki državni administraciji samo čudijo ter se, ker so honorarje že prejel, tiho smejejo kaosu, ki vlada v naši državni administraciji. Popravek. V poročilu o Lillegovem častnem večeru, ki je objavljen v Št. 10 »N. GL«, smo opazili neljubo tiskovno pomoto. Med govorniki, ki jih naštevamo, je cela vrstica izostala. Glasiti bi se moralo: »g. Jeran ga pozdravlja v imenu profesorskega društva ter mu želi lepo jesen; g. Svetek ga zafovalja v prisrčnem nagovoru v imenu upokojencev itd.« Pomota maj se blagohotno oprosti. ORIGINALNE barve, matrice (kože) voščeni papir za Gestetner Cyklostil, specijalni papir za razmnoževanje, se dobi vedno in najce-3 neje pri LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Telefon 980. C J HamAMl Vam nudi najsolidneiši vir nakupa perila, opreme nevest, • »• B ieas ■■ B| novoroienžkov. neria in modnih notreh$Zin. Ljubljana novorojenčkov, perja in modnih potrebščin. Predtiskarija modernih ročnih del. Priporočamo tvrdko M. Tičar, H za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin Kupujte domače izdelke- Peclvnl prašek in vanllnl sladkor znamke „A P R1A“ L Mikuš Ljnbljans, Metini lig 15. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo točno In solidno Obiščite novo urejeni oddelek za gospode Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode A. Šinkovec nati. K. Soss Ljubjana, Mestni trg 18, 19. Ivan Perdan nasledniki, Ljubljana Veletrgovina kolonljalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna. V sedanjih težkih časih čite za nakup izgotovljene moške, fantovske ah deške obleke, kakor tudi češkega in angleškega blaga za moške obleke, obrn te se zaupno na tvrdko 30SIP IVANČIČ, Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 1 Dvorišče levo 30SIP PETELINC, Ljubljana (blizu Prešernovega spomenika) ob vodi Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago. Na vertkol Telefon 913 Na malol Fran Iglic LJUBLJANA1 Kolodvorska ul.28 Izdeluje se za dame In gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke. D Pisilni stroj JE" modela D ea|moderne|ie konštrnkćlfe. Tke Rex Co UÜBMANA, Sradliče številka 10. Manufakturna trgovina FABIANI & JURJOVEC ^ Ljubljana, Stritarjeva ul. 5. Priporočata raznovrstno pomladansko blago. — Vedno v za. logi perje, pub in žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste. Na obroke proti garanciji uradov. Kr. Dvorni dobavitelj Anton Verbič, Ljubljana Delikatese =—= špecerija Solidna postrežba, zmerne cene. Nova manufakturna trgovina! JOSIP ŠLIBAR, Ljubljana Stari tri št. 21 Poleg Zalaznika nudi vsakovrstno blago po najnižji ceni. ------- Državni nameščenci na obroke. --- priporoča svojim članom nakup najfinejše bačke moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, dišav, južnega sadja in sploh vsega špecerijskega in kolonljalnega blaga. — Pri večjem odjemu izredne cene. — Velika izbira dežnikov in predprdžnlkov. Izdeluje najfinejše in najtrpež- ^57™,*«,”*-’”* Kdor kupuje v zadrugi, kupuje pri sebi! Dežniki Josip Vidmar Ljubljana, Pred Škofijo 19 Hajnižje tene I Solidna in točna postreli» Popraoila, preobleke. Priporoča se I. ČERNE Ljubljana, Dunajska cesta 28 Zaloga pohištva In tapetništvo. □Tlim Ljubljana. Manufakturna in modna veletrgovina. SoIMno blago. Nizke cene Priporoča se za nakup vseh modnih potrebščin za dame in gospode modna trgovina T. EGER Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. Dnevno prispevalo r ovosti J Cenejše kot pri razprodajah •e dobi vsakovrstno manufakturno blago pri J. TRPIN, Maribor Glavni trg štev. 17. Najboljši ä'vami stroji In kolesa znamk 'Ettočl ll 168 ter švicarski pletilni stroji .Idili' za rodbino, obrt In Industrijo JtsipaMH Ljubljana Mn Mannu Pouk v mzooIu brezplačen. Večletna firsncli* Delavnica za popravila. Ha Milke Taiefoe 813 Ra awio Državni uslužbenci, kupujte v svoji zadrugi! te i k t\ I Izdaje Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskamo Fr. Jezeršek. Vel v Ljubljen*