"'•Ztntm* Leto XVL, št. 267 Ljubljana, nedelja 17. novembra 193$ Cena t Din ^^laouiitivBu Hjuogaiuk tLa&lLjeva ulica X — feiefon tt. 5123, 3124. 3125, 8120. cnsaratnj jddeie&; Ljubljana, Selen. Durgora dl a. — lei IHBi, 2482. rt iružnica Maribor; Uoepoaka ulica lit. U. — reieton St 2456. Podružnica Jelje: K oceno va unča Št, ». — reieton St 190. etačunl pri poŠt Ceh. zavodih: Ljubljana St 1X342. Praga čisto 78-180, «■• IO* 241 Naročnina mn.^n mesečno Oin 25.— Za inozemstvo Oin 40.— Uredništvo: LJubljana, Knarijeva unča 6. releloD S122, 3123. 3124. 3125, 3126 Man bor Gosposka ulica 11 reieton st 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Štev 1 Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi Angleške volitve Izid angleških volitev je v nekem pogledu prav svojevrsten in izjemen, da ga redko vidimo pri kakih volitvah. Vsa so namreč z njim zadovoljni, pretežna večina volilcev v Angliji, pa tudi vse inozemstvo. Kakor za vsake volitve, je bilo tudi za one v sredo vse polno stav v Londonu. in drugih angleških mestih. Najbrž bo le malokdo dobil nazaj stavljeni denar, gotovo pa nihče ne bo zadel večjega dobička, ker se napovedi o izidu volitev niso mnogo razlikovale med seboj in ker je bil izid sam tudi res skoro v T>opolnem skladu s temi napovedmi. Zgodilo se je tako, kakor je bila že poprej splošna sodba. Vlada ie izgubila blizu sto glasov, ohranila pa kljub temu dvotretjinsko večino v poslanski zbornici. Doživela je torej ob enem poraz in zmago, pri čemer pa je seveda zmaga mnogo bolj tehtna ne le zato, ker si je vlada sama želela, da bi se opozicija okrepila, marveč zlasti zato, ker so ji volitve dale nekako razrešnico za delo v preteklih štirih letih. Id so bila zara-vsesplošne krize tudi na Angleškem za vladajočo stranko gotovo vse prej kakor prijetna in ugodna. Brez dvoma je do-ka.z velike politične treznosti in razsodnosti angleškega ljudstva, da ni nasedlo demagoškim parolam, za katere je ravno doba hude krize tako ugodna. Ker so bili na vladi štiri suha in huda leta, so konservativci že v naprej računali, da bodo pri volitvah utrpeli precejšnjo izgubo. Zato jih izid volitev v ^m pogledu ni razočaral. Ob enem pa jim je prinesel olajšanje pred javnostjo, ki je na dosedanjem parlamentu smatra la za glavno hibo dejstvo, da je opozicija v njem preslaba in da ne more v nobenem pogledu resno vplivati na odločitve vlade, odnosno njene parlamentarne večine. Zato so konzervativci tudi s tega stališča zadovoljni z ojačenjem o]>ozicije, posebno še, ker gre vse oj-a-eenje samo na korist ene stranke, to je laburistov. Med velikima valjarjema, konservativnim in laburističnim, so se skoraj popolnoma zdrobile vse druge stranke in skupine, tako da so sedanje volitve velik korak na povratku k sistemu dveh strank, ki je angleškim Tur- žicam naiboli po godu. adi socialistični laburisti so z volit- :ii zadovoljni. Le naivneži med nji- . so računali z možnostjo, da bi lah- ) dosesrli večino, vsi trezno sodeči pa o pričakovali le porast svojih glasov in svojih mandatov. Dosegli so oboje in v parlamentu predstavljajo sedaj močno in čvrsto skupino, s katero bo morala viada pri vseh svojih odločitvah resno računati. Seveda je tudi njihovo zadovoljstvo tem večje, ker so volitve pokazale, da prihajajo kot druga stranka v roštev le oni in da je nekdanja mogočna liberalna stranka definitivno izginila s površja. Liberalna in drusre manjše stranske so v bistvu edini poraženci zadnjih volitev. Njihovi pristaši zato seveda z voljnim izidom niso zadovoljni, vendar pa predstavljajo tako majhen del volilcev^ da kar izginejo med ogromnima glavnima taboroma na levi in desni. Niti po številu oddanih glasov, niti po številu mandatov niso dosegli ene desetine. Angleški parlament šteje 615 poslancev. Do sedaj so znani izidi za 604 mandate, drugi mandati prihajajo deloma z univerz, ki še niso volile, deloma z raznih oddaljenih otokov, od koder še tudi ni poročil o izidu volitev. Vendar pa teh 11 mandatov ne more v ničemer spremeniti slike, ki je že sedaj jasna. Vlada ima 423 mandatov, opozicija pa 181, tako da ima vlada več ko dvetre-t iinsko večino, a je opozicija vendar dovolj močna, da se toliko uveljavi.^ kolikor je za zdravo parlamentarno življenje potrebno. Precej drugačno sliko nudijo števila oddanh glasov. Vlada je dobila 11,800.000, opozicija pa 10,150.000 glasov, torej komaj nekaj nad poldrugi milijon man,t kakor vlada. Mandatov ima vlada v procentih 70%, opozicija pa 30, dočim" ie glasov dobila vlada le 54, opozicija pa 46 odstotkov. Da to glasovno razmerje ni prišlo boli do izraza v številu mandatov, je vzrok angleški volilni red, ki ne pozna ne proporčnega sistema, ne načela absolutne večine, marveč priznava relativno večino, tako da je v vsakem volilnem okraju vedno izvolien kandidat, ki j« dobil med vsemi kandidati največ glasov ne glede na to, ali je dobil večino vseh oddanih glasov ali ne. Porast glasov za opozicijo je resen memento za konservativno stranko, da se bo morala, ako se razmere bistveno ne spremene, pri prihodnjih volitvah že prav obupno biti, če si bo hotela še ohraniti večino. Rekli smo že, da je z izidom angleških volitev zadovoljno tudi inozemstvo. Vendar bi bilo bolj pravilno reči, da je 5»dovolj.no zaradi tega, ker so volitve že enkrat pri krahi, kajti glede njih številčnega izida tudi izven Anglije ni bilo mnogo dvomov. V tem pogledu so volitve potrdile pričakovanje, da ne bodo prinesle novega kurza v angleško mednarodno politiko. Kar pa mnogi od dejstva izvršenih volitev pričakujejo, MARŠAL PIETRO BADOGLIO NASLEDNIK GENERALA DE BONA Ker |e general de Bono dovršil svo]o misijo, je bil povišan v maršala in odpoklican — Pričenja se odločilna faza vojne Rim, 16. novembra. AA- Agencija Štefani poroča: General de Bono je z zavzetjem Makale izpolnil misijo, ki mu je bila izročena. Mussolini mu je zaradi tega poslal brzojavko, v kateri mu izreka priznanje za delo, ki ga je dokončal v izredno težkih okoliščinah in dosegel uspehe, ki zaslužijo polno priznanje. Nj Vel. kralj Viktor Emanuel je na Mussolinijev predlog imenoval generala de Bona za njegove zasluge za maršala- Za novega vrhovnega komisarja i ta. lijanske Vzhodne Afrike je kot naslednik generala de Bona imenovan dosedanji šef italijanskega generalnega štaba, maršal Badoglio, za podguvernerja pa general Guzoni. Rimski listi posvečajo izpremembi v • vrhovnem vodstvu italijanske vojske v I Vzhodni Afriki splošno pozornost in poudarjajo predvsem, da se bodo po imenovanju novega vrhovnega poveljnika maršala Badoglia vojne operacije pospešile in tudi organsko izpopolnile. Razen tega je dejstvo, da je maršal Badoglio prevzel vrhovno poveljstvo tik pred uveljavljenjem sankcij proti Italiji, važnega političnega pomena za mednarodni položaj. V rimskih vojaških krogih mislijo, da se da odpoklic maršala de Bona utemeljiti predvsem s tem, ker je že 69 let star in se prav sedaj začenja najtežja faza vojne. Mislijo, da mu je hotela vlada s tem, ker ga je postavila za vrhovnega poveljnika v prvi fazi vojne, izkazati posebno čast kot veteranu iz it alijans ko-abes i n sk e vojne 1. 1896. Novi vrhovni poveljnik marša! Badoglio je sicer le pet let mlajši od svojega prednika, velja pa za najprimernejšo osebnost za vrhovnega poveljnika v odločilni fazi vojne- Maršal Badoglio Maršal Pietro Badoglio, marcheee del Sabotino, je po rodu is G-razzana v Pie-montu iin je sedaj 64 let star. Absolviral je vojaško akademijo v T urinu in se je že L 18% pod generalom Baldissero udeležil nesrečne vojne z Abeeinijo. Nato je bil imenovan za štabnega stotnika v vojnem ministrstvu, a pozneje se je udeležil pohoda v Libijo, kjer je bili zaradi posebnih zaslug povišan za majorja. Ob izbruhu svetovne vojne je bil imenovan za namestnika šefa generalnega štaba druge armade, leta 1915. pa za podpolkovnika in generalštabnega šefa četrte divizije in-fanteristov, ki je nas kako vala Sabotin. Njegova zasluga je bila, da. je takrat Gorica pa*t]a •Italijanom v roke. V priznanje je bil povišan za generalnega majorja in je postal šef generalnega štaba druge armade. Po prevratu je bfl Badoglio delegat Italijanske vtede, k0 se je sklepalo vojaško premirje. Leta 1919. mu je bilo poverjeno vodstvo celokupne ammadf in v novembru istega leta je bil imenovan za šefa generalnega štaba. V posebnih misijah je leta 1921. potoval v Rumumijo, a leta 1924. je bil imenovan za poslanika v Braziliji. V aprilu 192-5. je bal pozvan nazaj v Rim, kjer je zopet, prevzel posle šefa generalnega štaba in bil ob enem imenovan za maršaqa. V decembru 1928. je odšel kot guverner Libije v Tripolis. kjer ga je leta 1933. zamenjal maršal Balbo. nakar je zepert prevzel posle šefa generalnega štaba. lop pr! Azbiju Krvavi spopadi severnih italijanskih čet z Abesinci v gorah nad Danakilsko puščavo Pariz, 16. novembra, A'A. Havasov posebni poročevalec na severnem bojišču javlja naslednje podrobnosti o borbah okrog Azbija: Včeraj dopoldne je Mariottijeva kolona, ki ima nalogo zavarovati zveze med sprednjimi deli armadnega zbora generala San-tinija in četami generala Birolija, naletela v soteski blizu Azbija za italijansko fronto na približno tisoč mož broječ oddelek abesinskih regularnih in iregularnih vojakov, oboroženih s puškami in strojnicami. Italijanska kolona je skušala prodirati dalje, toda Abesinci so se ji nepričakovano postavili v bran in se je razvila več ur trajajoča srdita bitka, v kateri so imeli Italijani velike izgube- Razen Mariot-tija so padli še 4 italijanski oficirji, med njimi en polkovnik, 20 askarov je bilo ubitih, 50 ranjenih. V borbi je sodeloval sam ras Kasa. Šele, ko so prešli askari v bajonetni napad. so se pričeli Abesinci umikati in so Italijani zasedli Azbi ter vzpostavili zvezo s polkovnikom Lorenzi-r.ijem.. ki ščiti levo krilo italijanske severne vojske Abesinski četniški oddelki za hrbtom Italijanov stalno napadajo zlasti transporte orožja in streljiva ter povzročajo Italijanom silne neprilike. Včeraj se je četam rasa Sej uma predalo tudi 50 Eritrejcev z orožjem in tovorom. Oskrbovanje čet z letali Asmara, 16. novembra. w. Danakilske kolone generala Mariottija so po bojih pri Azbiju zahtevale po radiu obvezila za ranjence in živež za čete. Ker je prelaz Se« nafe zelo težko dostopen, so dovoz potrebnega materijala organizirali z letali. Komunike št 47 Rim, 16. novembra. AA. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo naslednji komunike št. 47: Danka.lske kolone mi posamezne skupine prvega armadnega zbora nadaljuje čiščenje ozemlja med Azbijem in Deso. Doma-činski armdani zbor nadaljuje svoje operacije v pokrajini Geralti. Drugi armad-ni zbor je pokrajino Tsembele dokončno zavzel- Ugledne osebnosti pokrajine Tsem- Marijamu, ki leži 26 km jugozapa«too od šeiikofta. Pri napadu je sodelovalo 10 letal. Napad je Imel preprečiti koncentracijo abesinske vojske, ki so jo opazili zadnje dni im je popolnoma uspel. Letalci so se spustili zelo nizko in obstreljevali s strojnicami Abesince, ki so se raabeia-11. Včeraj so italijanska letala napadla na somsLski fronti Intalo. Bujo, Avgol in Kjordie, kjer so zbrani močni abesinski odldelki. Pred veliko bitko na severni fronti Asmara, 16. novembra. AA. Po poslednjih vesteh so se pričele na vseh frontah nove operacije. Na severni fronti prodirajo italijanske čete dalje proti jugu. Ar-madnima zboroma generalov Santinija in Birolija sledijo posebni oddelki, ki takoj očistijo zavzeti teren- Južno od Makale so italijanski letalci ugotovili koncentracijo močnih abesinskih oddelkov in sicer na ozemlju med Antalom in Ambo ALagijem. Vse kaže, da zbirajo tam svoje čete abesinski prestolonaslednik, ras Sejum in še en abesinski vojskovodja. Pričakujejo se resni dogodki, ker je prebivalstvo že zapustilo svoje demove. Armadni zbor generala Maravigne jc prodrl v neposredno bližino reke Takaze. Nihče nc ve, kakšni so abesinski načrti. Vse kaže, da se nameravajo izogibati odločilni bitki, dokler ne dobijo vesti o kakih novih zapletljejih v Evropi, v Asmari pa že povsem računajo z velikimi bitkami. Na somalski fronti prodirajo Italijani zelo počasi proti Hararju in DžidžigL Kolona generala Malettija je včeraj popoldne ob dolnjem teku reke Fafan naletela na sovražne oddelke, ki so bili v premoči. Italijani so po daljši borbi Abesince odbili. Italijani skušajo vzpostaviti zvezo med severno in južno armado Rim, 16. novembra. AA. Italijani si prizadevajo vzposrtavrti letalsko zvezo med vojsko v Eritreji in vojsko v So,malijL Prav tako upajo, da se bodo v kratkem združile kolone severne in južne vojske. S tem bodo prekinjene zveze med Abesi-nijo in francosko in angleško Somalijo. Abesiniji bo preostala edina pot od Snda-na cb Nilu navzgor v o&rčje Abesinije, ki pa je sako dolga knlaba. Ltatfjaneki na-pa*ii bodo tod izključeni, vendar pot na-toJIb termi ne bo popolnoma zadostovala za prehrano Abesinije. Italijanski dobrovoljci Neapelj, 1«. novembra. AA. Agencija Štefani poroča: Stari garflbaAdnmski pro-stovoOjec Tasinari, ki je star 74 let, ee je prijavil aa dobrovoljca. Danes se je vkrcal na parnik »Belvedere«. Z istim panti-kom potnje tudi skupina 12 oficirjev, ki so ee odrekli vsem činom v vojski. Borttl »e bodo v Abesiniji kot dobrovoljci in navadni vojaki v oddelkih fašistične milice. Uničena italijanska karavana Addis Abeba, 16l novembra, vr. Po araci-nth vesteh se je močnemu abesinskerau oddelku, kS operira za hrbtom italijanskih črt, posrečilo napasti in popolnoma uničiti veSiko italijansko karavano. Italijane so Abesinci po večini pobili in jih je moglo le neka>j pobegniti aa varno. Abesinci so zaplenili 81 mezgov, 100 pušk, ter mnogo mamici je m živil. V abesinski prestolnici smatrajo ta uspeh svojih čet za. dokaz, da italijanske zveze še vedno na so zadostne in da se bo moglo Italitjanom s sistematično gverilsko vojno prizadeti še marka tero izgubo. Abesinski odpor na somalski Sronti Tudi na južni Sronti zadevajo Italijani na vedno hujši odpor Abesincev in prodirajo zelo previdno Džibuti, 16. novembra. AA Poročevalce agancije Havas je preiel informacije, da prodira italijanska vojska z juga proti Dži-džigi izredno počasi. Italijanske čete zelo muogo trpe zaradi tropske vročine, zagotoviti moralo dovoz orožja in streliva in zavarovati se proti abesinskim napadom z levega boka. Potrjuje se vest, da italijanske sprednje straže še niso prispele do Sasabanc in ni*i do Dagabnrja. Abesinski general Afevork je padel v bitki, v kateri je pokazal Svojo osebno hrabrost. Abesinci se pripravljajo za odločilno borbo v gorovju med Džidžigo in HararJem. Prva večja bitka Add>s Abeba, 16. novembra, o. Iz abesin-skega glavnega stana poročajo, da je včeraj prišlo ob reki Falan do prve večje bitke med rednimi abesinskimi in italijanskimi četami. Italijanske čete so pod poveljstvom polkovnika Malettija v dolini reke, 30 km od Sasabane, naletele na močne abesinske oddelke. Razvila se ie bitka, v Kateri so se na oteh straneh borili z največjo požrtvovalnostjo. Prvi naskok askarov so Abesinci odbili. Protinapad Abesincev pa so Italijani onemogočili z močnim ognjem iz strojnic. Abesinci so se borili zelo hrabro in so ob tej priliki prvič uporabili svoje motorizirane oddelke. Po večtirni bitki, ▼ kateri so imeli nad 800 mrtvih in več sto ranjenih, so so Abesinci naposled previdno nmaknili in zavzeli novo postojanke. Abesinskim četam je poveljevalo pet evropskih oficirjev neznane narodnosti. Tudi Italijani so imeli zelo velike izgube. Dagabur do tal porušen Addis Abeba, 16. novembra, o. Po poročilih z južne fronte so čete rasa Nasibuia doslej odbile vse italijanske napade. V borbah zadnjih dni so zadali Abesinci Italijanom velike izgube. Zajeli so tudi ve« topov, tankov ter večje število strojnic ni municije. Italijani se za svoje poraze maščujejo Abesincem s hudim bombardiranjem njihovih postojank in mest v nepo srednem zaledju fronte. Tako so včeraj italijanska letala z bombami do tal porušila mesto Dagabur. Pri poznejšem napadu so bile italijanske čele hudo poražene. Na bojišču s« pustili več sto ranjencev in mrtvih. V abesinskem glavnem stanu so prepričani. da bo ras Nasibu, ki je zavzel doslej zelo ugodne postojanke, uspešno zadrževal nadaljnje prodiranje Italijanov. Glavne abesinske čete se zbirajo sedaj med Džidžigo in Hararjem, kjer se pripravljajo na ofenzivo, f Sasabana in Dagabur izpraznjena Milan, 16. novembra. w. Listi poročajo iz Džibutija, da so Abesinci po poslovnih italijanskih napadah iz zraka izpraznili Sa-sabano in Dagabur, dve važni strateški točki na poti proti hararski visoki planoti. Abesinski volaški svet Abesinski generalni štab je sklenil, da bo za vsako ceno preprečil nadaljnje italijansko prodiranje Rim, 16. novembra, o- Iz Makale poročajo, da se je te dni vršil v abesinskem glavnem stanu v Desiju vojaški svet, na katerem 6e razpravljali o položaju na severni fronti in o ukrepih, ki so potrebni, da se zaustavi nadaljnje prodiranje italijanske vojske. Pri posvetu sta sodelovala tudi dva belgijska višja oficirja in dva turška generalštabna oficirja. Iz političnih in vojaških razlogov je bilo sklenjeno, da se Odločilni sestanek velikega fašističnega sveta Sestal se je sinoči v Rimu ter je sklepal o ukrepih proti sankcijam - Izstop iz Društva narodov še ni na dnevnem redu Rim, 16. novembra, o. Nocoj ob 10. se sestane v Beneški palači veliki fašistični svet pod Mussolinijevim predsedstvom, bele so se predale našim oblastem in iz- j Kakor se zatrjuje bodo na seji sprejeti javile svojo zvestobo. Letalstvo nadaljuje svoje izvidniške polete in bombardirajo v predelu Buin južno od Antala. Bombardiranje abesinske ga skladišča orožja Rim, 16. novembra. AA. Po vesteh večernih listov s0 italijanska letala napadla abesinske kraje okrog gorovja Ambe Alagi. letalski napad "je trajal dve uri. Letala 6o z bombami pognala v zrak skladišče streljiva in orožja v B©t je to, da bo angleška vlada odslej lahko bolj svobodno in bolj hitro odločala o svoji zunanji politiki, ker ji ne bo več treba računati na skorajšnje volitve in ker ima za prihodnja leta zagotovljeno zanesljivo večino. važni sklepi v zvezi z borbo proti sankci. jam. Veliki fašistični svet bo razpravljal tudi o odnošajih Italije do Društva narodov, vendar pa ne bo sprejel tokrat še nikakih definitivnih sklepov glede verjetnega izstopa Italije i z Društva narodov, ker hoče italijanska vlada počakati po. prej na odgovore posameznih vlad na ita. lijansko protestno noto. Italijanski poslanik v Londonu Gran-di, ki je obenem tudi član vrhovnega fa. šističnega sveta, se je že pripeljal v Rim, da prisostvuje seji. V Rim je prišel tudi maršal Balbo, generalni guverner Libije, ki je istotako član vrhovnega fašističnega sveta. V vsej Italiji se vrši velika propaganda za bojkot blaga in izdajajo zadnja na-J vodila za izvajnjc represalij proti sankci- jam. Uradne ure v državnih uradih ter pouk v šolah je preurejen tako, da porabijo čim manj goriva in električnega toka. Italijanski krogi so izgubili že vsako nado, da bi se izvajanje sankcij od godilo. V zelo težavnem položaju je italijanska industrija^ ki ji primanjkuje ' sirovin. Dovoz iz Amerike bo precej dolgotrajen in sirovine ne bodo pravočasno prispele. Zato bodo morale italijanske tovarne naj. brže za nekaj časa omejiti obratovanje. Washington. 16. novembra. AA. Državni tajnik za zunanje zadeve je danes izdal ponovno prepoved izvoza proizvodov, ki sicer niso našteti v ženevski listi, ki pa vendar lahko služijo kot materijal za vojne svrhe. To so petrolej, baker, traktorji, tovorni avtomobili, železne in jeklene žice in drugo. Hull je izjavil, da je izvažanje teh proizvodov v Italijo odnosno v Abesi-nijo neposredno v nasprotju s politiko ameriške vlade in z zakonom o nevtralnosti- mora nadaljnje prodiranje za vsako ceno zaustaviti, ker vpliva demoralizujoče na abesinsko vojsko. Izdelani so bili podrobni načrti o nadaljnji akciji abesinske voj. ske, ki pa jih abesinski generalni štab seveda čuva v najstrožji tajnosti- Abesinci imajo velike skrbi s prehrano, kjer so bile doslej koncentrirane glavne abesinske čete, so rekvirirali že ves živež ,tako da jc začelo primanjkovati hrane, ker dovoz zelo slabo funkcionira. Vojni svet v Desiju je zaradi tega sklenil, da preseli giavne oddelke abesinske vojske drugam, kjer bo prehrana lažja. Abesinska mobilizacij še ni končana Adcfls Abeba, 16. novembra, b. Kakor zatrjujejo v oficielnih krogih, mobilizacija abesinske vojske šo davno ni končana. Vsak dan prihajajo v glavna mesta posameznih abesinskih pokrajin nove čete mobiliziranih domačinov. Železniška proga med Džibutijem ia Addis Abebo je tako preobložena e prevozom orožja in municije, da so začeli vštric nje v vjiej naglici graditi veliko avtomobilsko cesto. Džibuti, 16. novembra. AA. Iz francoske in britanske Somalije prehaja čez mejo na tisoče domačinov, ki se pridružujejo abesinski vojski in sicer ne toliko iz sovraštva do Italije, kakor zato, ker si žele boja ob strani Abesincev, ki so jim sorodni po krvi. Stare karavanske cc-sbe eo polne karavan in domačinov, ki korakajo proti Hararju in Desiju. Match Alf ehin9 Enwe Amsterdam. 16. novembra, g. V 19. partiji za svetovno šahovsko prvenstvo je po 56. potezah zmairal Aliehin. Stanje je sedaj: Aljehin 7 zmag. Euvve 5 zmag. remis 7. Dtneišnfc številka ima 313 malih oglasov. {KAKOR DOLGO TRAJAJO, TOLIKO SO VREDNE ; OBLEKE IZ NAS1H STOFOV TRAJAJO VEČ LET, A NE SAMO ENO SEZONO Torej izbera ni težka! CENE NAŠIH STOFOV SO OD 80.— DO 180.— DINARJEV. VLADA TE0KAR0VIČ i KO M P. aavačin Marsejiki proces Kako posluje in sodi francosko porotno sodišče Jutri se bo t Auc en Provence začela razprava proti morilcem kralja Aleksandra. Neposredni morilec Veličko Dimitrov Ke-rim je našel, kakor je znano, smrt takoj na mestu svojega groznega zločina, pred »odišče pa pridejo njegovi pajdaši in pomočniki. Trije med njimi se bodo morali zagovarjati osebno, drugi trije bodo soje* •i v odsotnosti, ker jih francoske oblasti niso mogle dobiti v svoje roke. V preiskovalnem zaporu so Zvonimir PospišiL, Ivan Rajič in Mio Kralj, vsi trije znani frankov-aki teroristi. V odsotnosti bodo sojeni njihovi duševni voditelji Ants Pavelič, Ivan Perčevič m Evgen Kvaternik. Vsi so ob* toženi sodelovanja pri nvarsejskem umoru, poleg tega pa še članstva v zločinskem društvu in uporabe ponarejenih potnih listov. Obtožence bo sodila porota, ki je v glavnih obrisih sestavljena slično, kakor so bile do ukinjenja sestavljene porote v naših krajih. Sodni senat tvorijo predsednik, dva sodnika m tajnik, zbor porotnikov pa šteje 12 državljanov. Obtožbo zastopa državni tožilec, obtožence pa zagovarja žago« vornik, ki ima po francoskem zakonu enake pravice kakor državni tožilec. Sodniki »e po navadi ne izberejo iz sodišča, kjer »e razprava vrši. marveč se delegirajo sodniki pristojnega apelacijskega sodišča Po navadi je predsednik oorotnega sodišča sam predsednik apelacijskega sodišča. Po* sebnost francoskega zakona je ta, da si obtoženec izmed 36 porotnikov, ki mu jih predloži sodišče, sam izbere onih 12 porotnikov, ki naj ga sodijo. Razpr-va se vrši us trn eno in javno. Ko je končana, postavi senat porotnikom vprašanja o krivdi obtoženca Porotniki lahko spoznajo obtoženca za nedolžnega, lahko ga proglasijo za krivega, pa obenem izjavijo, da je storil zločin v okolnostih, ki njegovo subjektivno krivdo uničujejo, lah* ko pa končno potrdijo krivdo brez teh pripomb. V prvih primerih proglasi predsednik sodišča takoj oprostilno sodbo, v dru* gem primeru pa predlaga državni tožilec kazen, kakršna se mu zdi po zakonu primerna in potrebna. O višini kazni sklepajo sodniki skupaj s porotniki. Tudi v tem pogledu se francoska porota razlikuje od nekdanje naše, kjer so o kazni sklepali le sodniki. Za izrek krivde je treba večine glasov porotnikov, torej najmanj 7. Ako je število glasov enako, obvelja mnenje, ki je za obtoženca bolj ugodno. Francoski kazenski zakon predvideva za umor smrtno kazen, ki se izvrši z giljotino, to je z odisekanjem glave. Obsojenec se lahko tri dni po obsodbi pritoži na kasa-cijsko sodišče. Dokler pritožba ni rešena, se kazen ne more izvršiti. Angleško posojilo Sovjetski uniji London, 16. novembra o. V vsej tajnosti so se zadnje tedne vršila pogajanja med angleško in sovjetsko vlado za ureditev ta« kozvanih carskih dolgov v zvezi z najetjem večjega posojila za Sovjetsko unijo. Pogajanja so bila te dni končana in bo prve dni decembra podpisana pogodba, ki je sestavljena že ▼ vseh podrobnostih. Sovjetska urnrfa dobi posojilo v višini 15 milijonov funtov po 7-5 odstotkov, plačljivo v 10 letih. Del tega posojila in sicer okrog 6 milijonov funtov bo šel za kritje starih terjatev Anglije do caristične Rusije, ostanek pa bo Rusija uporabila za nabavo si* rovin in polfabrikatov v Angliji. Za izvedbo teh finančnih operacij s Sovjetsko unijo bo v Angliji razpisano javno nosojilo. Najslovitejša tvornica likerja porušena Parta, 16. novembra. b. Sloviti nekdanji kartusijanski samostan Chartreuse blizu Grenobla, je v pretekli noči zadela huda katastrofa, Nad samostanom so ^e začele premikali zemeljske plasti in oSromeu jpla« je zasul pod s«boj dve poslopji z najvažnejšimi napravami za izdelovanje znanega likerja. Sreča je bila, da se je zem-Jlja rušila polagoma in s» menihi, ki so bili zaposljeni v tem delu svojega obra-ita lahko še pravočasno zbežali na varno. Velikanske zaloge Chartreusea so naJože ne v velikih kleteh, na katere ee je zdaj zrušila ogromna plast zemlje z vsemi ruševinami podrtih poslopij. Boje se, da stropi ne bodo vzdržali pritiska in da se bodo sesule tudi kleti, preden bodo končali očiščevalna dela. škodo cenijo na 35 milijonov frankov, pri čemer pa ni računana vrednost likerskih zalog v kleteh, ki znaša tu »M 10 mMijonov frankov. Odmevi volitev Po glasovih Je opozicija mnogo bolj napredovala kakor po mandatih —- Pred rekonstrukcijo vlade London, 16. novembra b. Glede na volilne izide se splošno pričakuje delna preo« snova vlade. Dočim bo Bakhvin obdržal ministrsko predsedstvo, bo moral njegov namestnik Macdonald zaradi poraza pri volitvah izstopiti iz vlade. Ministrstvo za zadeve DN bo bržkone odpravljeno, in bo Eden prevzel najbrž kolonialno ali vojno ministrstvo. Precej se tudi razpravlja o vstopu \Vinstona Churchilla v vlado. London, 16, novembra g. Do sedaj so znani 604 volini izidi. Razdelitev mandatov in število glasov kaže sedaj naseldnio sliko: Vladni blok 423 mandatov (70%) in okroglo 11,800.000 (54%) glasov, od teh imajo konservativci 382 (64%) mandatov z 10.500.000 (48%) glasov. Opozicijski blok ima 181 (30%) mandatov in 10,150000 (46%) glasov Od teh poslancev je čl.-anov delavske stranke 153 (25%) z 8,300.000 (38%) vseh oddanih glasov. Volilna udeležba znaša nekaj nad 70 odstotkov. dočim je pri volitvah leta 1931 dosegla 80 odstotkov. Vladne stranke so izgubile nad 2 milijona, opozicijske pridobile nad 3 milijone glasov. Konservativci so izgubili 72 mandatov vladni libera ci 8. ostale vladne skunine pa 14 marditov. Opozicijska laboristična strankn je narasla za 95 mandatov, vse druge opozicijske sku. pine so zelo nazadovale V Londonu samem so imele vladne stranke doslej 51 mandatov. v sredo pa so jih 14 izgubile, vendar jih imajo še vedno več kakor opozicija. Angleški listi o pomenu vladnega uspeha London, 16. novembra. AA Smočni listi obširno komentirajo izid volitev, ki so bili vče » iroti večeru razen redkih izje' ^f nani že v celoti Konservativni »Ev Nevvs,« čigar lastnik je znani bili bomo spet resnični parlament in me« sto jalovih diskusij se bo vodila debata s stvarnimi argumenti. Opozicija bo imela ljudi in sredstva, da izvrši svoje ustavne naloge. Predstavniki na spominskih svečanostih v Skoplju Beograd, 16. novembra, p. Pni jutrišnjih svečanostih v Skoplju o priliki odkritja spomenika v svetovni vojni padlim vojakom d.:jakom bo zastopal vlado gradbeni minister Bobič Jti je nocoj skupno s predsednikom Narodne skupščine Ciričem in podpredsednikom senata dr. Plojem odpotoval v Skoplje. Naskok na obrtniško organizacijo g. Pičmana Prejeli smo: Pod tem naslovom je povzelo včeraj, šnje »Jutro« notico iz zagrebškega »Juta rnjega Lista«. Notica ne odgovarja resničnemu dejstvu in zato podajam sledeče pojasnilo:- Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino je ustanovljeno kot obrtniška organizacija na strogo stanov, skj podlagi za dosego obrtniških ciljev m pravic ter neodvisnih vrhovnih organiza. cij in samostojne obrtniške zbornice v Ljubljani. Ni res, da je v organizacijo vstopilo okrog 8-000 članov razpuščene »Obrtne zveze«, ker prej vse prostovoljne organi-I zacije niso predstavljale navedene moči. ; Res pa je, da je imel in ima v organizaci-| jo D JO vstop vsak obrtnik brez razlike politične pripadnosti, kdor sprejme znana lord Rothermere. je pod naslovom »Zmaga I društvena načela. V društvu se pa lahko razuma« objavil naslednji ugotovitvi: libe- Zft^lT/ * T ^ ralizem ni več nolitična sila za socialiste ! VSak.m Popolnega vpkva v orga. pa Domenijo predvčerajšnje volitve hudo i ,Vodstvo organizacije je vedno '■■ i odklanjalo zanašanje političnih strasti v Tel ZOCa F3!l ] C I Konservativni »Evening Standard«, ki organizacijo in bo tudi v bodoče vse take pripada koncernu lorda Beaverbrooka. pa ! P°izkuse odklonUo-, vsakomur osebno pa pravi, da ima zmaga vlade naslednji po- i Je svobodno dano. da se lahko politično men- 1) volile *o odobrili izjavo vlade, da ! udejstvuje kjerkoli in se ni tozadevno se oroti Italiji ne bodo izvaiale vojaške i nikdar nikomur branilo DJO in njegovo sankciie: volile* so odobril4 -vodelova* vodstvo pa sta že toliko močni in odločni, nie Anglije nri delu za kolektivno var- bosta znali vsake politične strastj v nost 3i Vlada ie dobila pooblastilo za organizaciji od nezavednih posameznikov ponovno oborožitev. I pravočasno odstraniti. — Lovro Pičman, Organ liberalne levice »Star« pravi: Vo^ ' predsednik Osrednjega društva jugoslo. I litve vendarle pomenijo neki dobiček. Do- j vanskih obrtnikov za dravsko banovino, j Beležke Tudi mi verujemo Mačkovska »Slovenska zemlja< odgovarja nekemu A-ju, ki jo je pobaral zavoljo programa dr. .Mačka očavidnx> izrazil neke svoje loniisleKe -ako-le- Mo.ue ur. ček cisto natančno ve, kaj hoče, in gospodarji naših dnevnikov tudi, samo oojavni nočejo ničesar prav.< Tudi mi varujemo, da ve dr. Maček Ssto dobro, kaj hoče- >amo dosle tega >e nikomur ni jasno povedal. Kar se pa tiče »zlonamernih gospodarjev ljubljanskih dnevnikov«, ki nočejo ničesar pnav objaviti o tem, kar hoče dT. Maček, pa svetujemo »Slovenski zemlji«, da se ona loti tega posla ter objavi od dr. Mačka a valorizirani program im načet za njegovo bodočo akcijo, Ako to stori, bomo vsaj mi v »Jutrui prav rodi ponatisa M njeno objavo in bomo »Slovenski Zemlji« zelo hvaležna, če bo pripravila zagrebškega »molčečega moža« do tega, da bo izpregovoriL Katoliška akcija in film Castito glasilo Katoliške akcije med brata Hrvati, »Hrvatska Straža«, je reagiralo na našo skromno beležko, da bo imela odslej med drugimi tudi filmsko ru_ briko s tem, da je naša beležka »znamenje alarma masonov) ker se drznejo katoličani vtikati se v film, katerega so smatrali doslej mnsoni za svoje nedotakljivo področje«. Mislili smo si že v naprej, da tudi v tej zadevi brez masonov ne pojde ter se res nismo zmotili v pomirjen je »Hrvatske Straže« pa bodi povedano, da smo opozorili na njeno filmsko rubriko samo slovenske člane Katoliške a.kcije, ki ne morejo zvedeti iz svojih slovenskih glasil, ka. teri filmi so odobreni in od »Lux eristia- ZAPEKE neredno vrenje v debelem črevesu, slaba prebava, glavobol zaradi zagatenja — prenehajo naglo z uporabo naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice ena časa na prazen želodec. na« priporočeni kot dobri in za katoliške kinematografe pijmerni. Pri nas t Ljub. ljani imamo namreč že nekaj katoliških kinematografov, ki pa do sedaj Se niso objavili o svojih filmih, da imajo impri. matur od »Lux eristiana«, ter se po svojem sporedu prav nič ne razlikujejo od onih ki so v rokah nečlanov Katoliške 9 akcije. „Prelom" in Zbor Glasilo Fabjančičeve skupine bivših bojevnikov »Prelom« sporoča v svoji zadnji številki, da je vlada potrdila ustanovitv Ljotičeve politične stranke Zbor. in ob enem med glasili te nove stranke ijafiteva tudi sebe. List dalje sporoča, da se bo ▼ najkrajšem času začelo organiziranje nove stranke tudi v Sloveniji. Pribičevičevsko glasilo Poročali smo že, da je bilo na nedavni konferenci onega krila bivše Samostojne demokratske stranke, ki se ni pridružilo jugoslovenski politiki šestega januarja, marveč je s Svetozarjem Pribičevičem ostalo v negativni opoziciji, med drugim sklenjeno tudi to, da začne skupina izda. jati lastno glasilo. Kakor nam poročajo sedaj iz Zagreba, bo list začel izhaja te. že v najkrajšem času. Imenoval se bo »Nova Riječ«, izhajal pa bo vsak teden. Urejeval ga bo bivši narodni poslanec Sava Kosa. novič. Politični zakoni in združena opozicija Včerajšnji »Ohzor« razpravlja o poetičnih zakonih, ki jih bo izdala vlada, ln dokazuje potrebo, da se ta zakoni redigi-rajo in uveljavijo v sporazumu z zastopniki združene opozicije, češ da bi drugače ne dosegli svojega namena. List izraža nado, da se bo to zgodilo in da bo združeni opoziciji dana možnost, da bo pravo, časno lahko zavzela do zakonskih načrtov svoje stališ*" Novi proračun Beograd, 16. novembra, o. Proračunski oddelek finančnega ministrstva je ie končal svoje delo na sestavi proračuna za leto 1936-37. Finančni minister g. Letica bo že prihodnje dni predložil proračun ▼ odobritev ministrskemu svetu, po odobritvi pa Narodnemu predstavništvu. Uvrstitev profesorjev srednjih kmetijskih šol Beograd, 16. novembra. AA. Ministrski sve? je no predlog kmetijskega ministra izdal odlok, da se na podlagi čl. 347 uradniškega zakona in v zvezi s členom 346 istega zakona v resoru kmetijskega ministrstva urede čini direktorjev, profesorjev in su-plentov sredn jih kmetijsk b šol omako, kakor je to urejeno za popolne srednje šole resora prosvetnega ministrske. Velika izbera odličnih „T E H N I K" J. B A N J A I, LJUBLJAN A — MIKLOŠIČEV A C. 20 UGODNI PLAČILNI POGOJI ! Telefon: 34-19. I Prelom v srbija Edmženl opoziciji Davidovič je prekinil vse odnošaje z Dragoljubom Jovanovičem — Komentarji listsv iz grupe dr. Mačka V takozvani srbski združeni opoziciji, ki ji stoje na čelu Ljuba Davidovič, Joca Jo-vanovič in dr. Dragoliub Jovanovič, že dolgo ni pravega soglasja. Zlasti sta si že dolgo v laseh Davidovič in dr. Dragoijub Jovanovič. kar se je pokazalo predvsem na shodih združene opozicije v Kragujevcu in v šabcu. Davidovič je očital Dragoljubu. da dela politiko na svojo pest in skuša ves opozicionalni pokret speljati na zemljerid-niški mlin. Doslej je bil Joca Jovanovič. ki je, kakor znano, šef bivše zemljoradniške stranke, vsaj navidezno na strani Ljube Da-vidoviča in se ie udeleževal samo onih shodov, ki sta jih sporazumno sklicala on in Davidovič. Preteklo nedeljo pa je Dragoijub Jovanovič na svojo Dest sklical shod v Petrovgradu in tega shoda se je udeležil tudi Joca Jovanovič. kar je smatral Davidovič kot afront proti sebi- to tem tolj, ker je DragoUub Jovanovič na tem shodu ostro napadal vojvodinske demokrate. Ta dogodek je Davidovima tako ozlovoljil, da je sedaj prekinil vse zveze s svojimi dosedanjimi zavezniki, ki se zbirajo okrog Dra-goljuba Jovanoviča. Za nedeljo 17. t. m. je Dragottub Jovanovič prijavil v imenu združene opozicije shod v Leskovcu in napovedal, da se tega shoda udeleži tudi Davidovič, dasi le ta za prireditev tega shoda ni dal svo ega pristanka, To je izbilo sodu dno. Davidovič je izdal poseben komunike, v katerem pravi doslovno: »Ljuba Davidovič se ne bo udeležil shoda v Leskovcu in tudi njegovi prijatelji iz leskovškega in vranjskega okrožja ne. Oni nimajo nič proti oddvojitvi skupine dr. Dragoljuba Jovanoviča, vendar pa smatrajo za potrebno, da se iz vrst združene opozicije odstranijo vse dvoumnosti. Dokler se ti odnošaji ne urede, se Davidovič in njegovi prijatelji ne morejo udeleževati takšnih shodov. »Hrvatska Straža« komentira ta razdor v vrstah srbske izvenparlamentarne opozicije in pravi, da je Davidovič prekinil vse zveze z Dragoljubom Jovanovičem zato, ker mu hoče le-ta ugrabiti vse srbske kmete, Joca Jovanovič pa se Je opredelil za Dragoljuba proti Davidoviču, ker se zaveda, da nima nikogar za seboj in bi si rad ohranil vsaj predsedništvo zemljoradniške stranke. Dalje pravi Hrvatska Straža, ki je glasilo katoliške akcije, a odločno podpira politiko dr. Mačka: »S tem je v srbski izvenparlamentarni opoziciji nastala nova situacija, ker so med nJenima sestavnima deloma prekinjeni vsi odnošaji. Dokler se ti ne razčistijo, ne bodo oni več mogli nastopati kot kompaktna celina napram pokretu dr. Mačka niti bodo mogli zahtevati kake ozire in koncesije.« Na koncu dostavlja »Hrvatska Straža« še porogljivo: »Dr. Maček predstavlja narodni pokret, a oni so, kakor se vidi, nesložna vojska, katerih moč je vrh tega v najboljšem primeru — neznana« Se bolj zanimiva od mnenja im sodbe tega hrvatskega klerikalnega glasila sta mnenje hi sodba »Obzora«, ki velja za pol-službeno glasilo dr. Mačka in njegove politike. »Obzor« se je o prelomu v erb janski opoziciji na dolgo razpisal in je med drugim ugotovil: »Spor je neugodno vplival ne predstavnike KDK. Nadaljnje sodelovanje med KDK in srbijensko izven parlamentarno opozicijo bo zelo otežkočeno. če skoro ne pride do likvidacije spora med b'všo demok-a^sko in zemljoradniSko stranko. Ako ne bo ostala Italijani v Abesiniji Temni ploskvi označujeta abesinsko ozemlje, lil so ga doslej na severu in jugovzhod« Ahesinije zasedle Italijanske čete. Puščici kažeta smer, v kateri nameravajo Italijani dalje prodirati proti edini abesinski železnici, ki spaja prestolnico Addis Abebo z morjem (prfcrjansfea izjvenparlamesitaraa oporieija složna, pač ne more računati na tradaljnj« razgovore s predstavniki KDK. Ce bi tel spor omejen samo na demokrate in dr. Dragoljuba Jovanoviča, ne bi biLa stvar še tako huda. Medtem pa vidimo, de se je vodstvo zemljoradniške stranke aolidarnzirralo z dr. Dragoljubom Jovanovičem- Spričo tega je treba sedaj računati s sporam med demokrati in zemljoradn:3ri. Keko se bo ta spor razbijal v bodočnosti, bomo lahkio videli v kraitkem. Po izjavi Ljube Davidov ča, da ne bo več nastopal na zborovanjih, kjer ho govoril dir. Drapoljub Jovanovič, moremo samo pričakovati še poslabšanje odmošajenr med demokrati in zemljoradmiki.« Spor v vodstvu srbijansikega dete wtrw-žene opozicije je iz?val živahne komentarje j tudii med predstavniki demokratske omlao]: v^mv. 'inhri odioSaji med demokrati in zeanljoradnika. Ni resnkia, da je =nor med nami i»hruhnil r"d: da v Petrovgradu; spor je p^ledtiea we Prago! i u Vrve akcije, ki enako škoduje demokratom. zemljoradnikom im -vsej združeni opoziciji. Dr. Dragoljub Jovanovič «e pri svojem delovanju sklicuje na zemljcrad™'-šk,i stranko, čepnav prevladuje tako v vrstah vodilnih činiteliev te st Trnke Vrslorvr itkH demokrati prepr'Sanje, da dT. Jovano-vrič stranko in wo zdiruženo opozicijo samo izkorišča za °voie o=e'rnp Mlie. Ko bo na-sfooil primeren tremrteik. bomo javno do kara,li. da je g. dr. Pragoljub Jovanovi? svoje-5it=imo ponnial dem^kmifom. da bo T»«bfl zeimljaradmisko stranko-« Zagreb za podporo gladu j očim Zagreb, 16. novembra, o. Finančni zagrebške mestne občine je rotiral milijon dinarjev za prehrano pasivnih krajev ▼ savski in primorski banovini, ki so bili prizadeti po suši in drugih elementarnih ne»go-dah in katerim grozi leTošnjo zimo lakota. Med drugim je finančni odbor razpravljal tudi o znižanju plač mestnim uslužbencem ter je po dolgi razpravi sklenil, da se jim znižalo plače za 60 do 200 Din mesečno. Uspeh nacionalnih akademikov na univerzi Ljubljana, 16. novembra. Danes popoddne je bil ▼ zbornični dvo» rani univerze občni z£>or Društva slušateljev juridične fakultete. Vse skupine, ki običajno nastopajo na teh občnih zborih, so razvile živahno agitacijo, saj je Društvo slu5ateljev juridične fakultete najmočneje še strokovno društvo na univerzi. Udeležba je bila zelo velika, saj je od 342 vpisanih članov prišlo na občni zbor 253. Vložene so bile tri liste Jugoslovanska nack> nalna mladina je stopila na volišče samozavestno in se načelno ni vezala z nikomer. Zmagala je s 106 glasonrf in nosilec njene Kste Milan Orožen je s tem poafrad novi predsednik društva. Nacionalni akademiki so sprejelo izid volitev % velikimi ovacijamL Velika dijaška svečan^f . Beogradu Beograd. 16- novembre. AA. Danes srta prispela iz Zagreba in Ljubljane dva posebna vlaka s 1.200 dijaki' zagrebškega in ljubljanskega vseučilišča. Prisostvovali bodo fntr-Hnji pmslavi akademskega aermkluiba kraljevine Jugoslavije. Prodava bo dopoldne na stavb;5?u za iehn'?no fakulteto, ponoldne r>a na Kolarčevem ljudskem vseučilišču. Tekom današnjega dne nrisne v Beograd več sto dijakov is Subotee m Skopi }a- Konzulama pogodba Rusije in ČSR Moskva, 16. novembra, g. Dopoldne je bila tukaj podpisana konzularna pogodba med Sovjetsko unijo in Češkoslovaško. Poplave v Franciji Pariz. 16. novembra. AA. h Avignona poročajo, da je še zmerom precejšen dal mesta pod vodo, čeprav ee narasla reka Ri^ne že podagome vrača r aro jo atra®o„ Spet zmaga BSK Schaffhausen, 16. novembra p. JusofiSo-venski prvak, noeremetno mošrtvo BSK ja danes amacralo nad domačo eoajstortoo s g : 2 (4% 1). Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za nedeljo : Toplo, pretežno jasno na rxhodu, oblačno na zapadu. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Pretežno oblačna temperatura maio spremenjena. ♦ Maši krafi In ljudje Spomini z Jadrana in s KrSa vonnikova družba ob 20 letnici umika čez Albanijo Dvajset let poteka, odkar je moral cel narod na Golgoto. Druga jesen svetovne vojne je napovedovala hudo zimo. Od Avstrijcev in Madžarov na* padena. slednjič od Bolgarov v bok in hrbet izdana, se je srbska vojska mo* rala z vsem narodom izročiti usodi hi oditi čez strahovite albanske planine v izgnanstvo. Na tisoče ljudi je oble* žalo na poti, na tisoče izčrpanih voja» kov, otrok in starcev Kar se jih je ote* Io. slednjič sivolasemu kralju, ki je de* lil usodo s svojim narodom, z bol en* nim prestolonaslednikom Aleksan* arom in izčrpanim vojvodo Putnikom, kar se jih je prebilo do albanskih pri* stanišč, je hlepeče čakalo na prihod odrešilnih zavezniških ladij in na skor* jico kruha. Na prevozu in potem na Krfu so izgnanci umirali v trumah, da jih niso mogli pokopavati v skopo zemljo in so jih zatorej z barkami smr« fci vozili vsako jutro na morje in jih pometali v — sinjo grobnico. Predlanskim je Viteški kralj obiskal Krf ki ondotna grobišča srbskih iz* gnancev, še zlasti pa se je pomudil na otočku Vidu pred krfskim mestom, kjer je največje in kolikor toliko ure* jeno pokopališče. To bi prav za prav MATINEJA v kinu SLOGI danes ob 10.30 dop. Zloglasni menih in nekronani car Rusije! RASPUTIN Vsi sedeži po 4.50 Din. Danes nepreklicno zadnjikrat. moral biti naš Panteon, hram nase voj* ne slave. Lani v maju je krfske grobo* ve obiskalo narodno predstavništvo. Sleherna jugoslovenska ladja, ki potu* je tam mimo, drsi le polagoma čez si« njo grobnico in vsak mornar in vsak popotnik iz Jugoslavije se spominja pokojnih bratov. Lanska pot narodne* ga predstavništva je vedla od Sušaka med otočjem vzdolž vsega jugosloven* skega Jadrana in potem od Ulcinja skozi noč proti Krfu. Vse te popotne spomine in zapiske ie zgostil D Rav* 7!jen v svojo knjigo »Pot p mrtvim ba* taljonom,« ki jo letos izda Vodnikova družba v izredno lepi opremi Knjiga ustreza dvoinemu namenu: živahno in zanimivo predstavlja Slovencem ves naš Jadran in se obenem oddolžuje mrtvim bataljonom in Onemu, ki ie z njim trpel in lani sam padel mučeni* ške smrti Poleg šestih tiskovnih pol teksta vse* buje knjiga 16 strani samih izbranih slik v najfinejšem bakrotisku Delniške tiskarne Slike so prispevali naši odlič* ni moistn' fotografije, da imenujemo Karla Kociančičfl inž. Michaelija. dr. Freliha. Frana Krašovca. Maksa Gli* ho. Erno TrSanovo. Alberta Staržika. Ribnikarja. Bučarja, itd itd Skratka, pravcata zbirka slovenske pomorske fotografije, ki ie v taki opremi doma« la vredna več. kakor velja vseh pet le« tošniih knjig Vodnikove druže Kakor ie »Jutro« že beležilo se pogledu ia dela v bakrotisku pravkar dovršujeio. v ostalem pa ie že vse pripravljeno, da bodo knjige do konca tega meseca v rokah naročnikov. Ljudska vseučilišča Kaj se je ugotovilo na kongresu v Beogradu Ljubljana, 16. novembra. Pred tednom se je vršil v Beogradu kongres ljudskih vseučilišč Kongres naj bi bil »icer vsedržaven, vendar so bila v pretežni več mi zastopana srbska mesta. Slovenska ljudska vseučilišča so bila vsa zastopana. Mariborsko, ki je najstarejše in najdelav-nejše, je zastopal predsednik inž. Janko Kukovec, celjsko, ki je bilo osnovano leta 1921, prof. Stane Melihar, ljubljansko pa prof. Ljubo Jurkovič. Zagrebško »Pučko vseučilišče« je tud' poslalo razmeroma močno delegacijo. Kongres je bil sklican n' >obudo Kolarčevega narodnega vseučilišč?. v B&ogradu. .imiva je ugotovitev, kaj vse nosi ime *';udske univerze.« O kakšnem enotnem tipu ni govora. Vsak kraj ji da svoj pe-Tako je Kolarčev narodni univerzitet - Beogradu, ki je zgrajen na 50-miii jonskih f.-Midih srbskega kulturnega mecena, organsko povsem nekaj drugega, nego je »Pučko vseučilišče« v Zagrebu, ki je le institucija univerze z odborom, ki jc pod nadzorom akademskega senata. Tako je mariborsko, »arajevsko, skopljansko društvo, ki se vsaj s ciklusi iz istega snovnega področja pri* bližuje osnovni zahtevi po sistematičnem delu, nekaj drugega, nego so »univerze«, ki morajo prirejati analfabetske tečaje, da zamaše vrzeli v ljudski prosveti. ki jih pušča naša šola in na?-a prosvetna politika. \ ečnna njih pa se omejuje na oni najpri-mitivnejši način populariziranja znanosti: s predavanjem mehanično podati teoreti* črto snov. Pestre in mnogoštevilne so to- PEI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo ^n. Franz: Josefove Registrirano od ministrstva za soc poUtilco ln nar. Kir&vje 8. br. 15.485 od 25. V. 1935. šmarske preteklosti Priprave za proslavo 800-letnice fare — Valvazor o svojih šmarskih sodobnikih Litija, 15. novembra* Razume se, da razpravljajo Šmarčaui in ▼si njihovi sosedje in prijatelji od blizu in daleč ob slovesnem trenutku, ko praznujejo 800-letnico fare, tudi o tem in onem, ka_ ko so živeli in deloval?, davni predniki mič-ne zasavske vasice. Visoka obletnica dokazuje. da je Šmartno hudo imeniten kraj. Šmarska kronika beleži ziato mnogo imenitnih dogodkov in dogodivSčin. Saj je okrog Šmartna raztresenih kopica gradov, ki so videli slavne in pomem. bne dneve Omenjamo naj le najbližje: Slatina Grmače, Črni potok. Grbin, Bo-genšperk. ki so še danes lepo ohranjeni in nastanjeni. Grad Sela pa že tone v pozabo • Valvazor z Bogenšperka, ki je le pol ure odaljen od Šmartna, je bil na Šmartno močno navezan Saj je tu imel v času, ko je kulturno najbolj deloval, tudi svojo ba" kroreznico Kjer je zdaj cerkvena hiša beneficijat tamkaj je imel Valvazor svoje klišarne in uspehe šmarskih klišarjev občudujemo še dandanes v slavni knjigi: »Slava vojvodine Kranjske.« Stari viri. ki bi prikazali celoten obraz šmarske zgodovine -o p->mank'jivi -z raztreseni na vseh koncih in krajih Le temeljit it> do igo tra ier študi- b' z. kri slavo šmarske doline " podrobnosti Krivda da nimamo na razpolago vseh zgodovinskih virov leži tudi v tem ker so se prvotni lastniki gradov izselili in odnesli hišne dokumente s seboj v širni svet. Še največ tčrov imajo na Bogenšperku, nekaj pa jih rej oblike one močne gibalne sile, ki nam veleva: služi z umom svojemu narodu. Težave, s katerimi se morajo boriti požrtvovalni idealisti, so pa že vse bolj »uni* ficirane«. Naj navedem glavne. Pomanjkanje sredstev. Z velikim lastnim premoženjem razpolaga le Kolarčevo vseučilišče. Nezaprošeno denarno podporo države so dobili le v Šabcu. Vsi ostali pa so običajno moledovali zaman. Večina njih se vzdržuje z lastnimi sredstvi (šolnina, vstopnina, darovi), nekateri so deležni večjih ba-noviinsikh aH občinskih subvencij (Ljubljana, Celje, Skoplje. itd.). Vendar so sred* stva tako minimalna, da na prepotrebne Lastne domove ali vsaj predavalnice ne morejo misliti, ko navadno niti za skioptikora ni kreditov. Veliko razburjanje povzročajo dalje nerazumljive ostrosti politično-uprav« nih predpisov. Zaradi teh je v nekaterih cenrih delo za nekaj l. zaspalo ali pa je bilo reducirano na minimum. In vendar vodijo ljudsko prosveto ljudje, ki so pripravljeni prevzeti osebno vso odgovornost za predavatelje samo, da bi jim preventivne me« re ne zavrle vsega dela in ubile ves elan. Videlo pa se je. da je praksa neenotna. Rigorozno tolmačenje naredb je prav tako vsakdanje, ko najuvidevnejša širokogrud-nost. Slabe izkušnje je imela večina ljudskih vseučilišč tudi z oficielnimi predstavniki narodne prosvete, čeprav so naj vnete j š-i delavci ljudskih univerz iz vrst šolskih ravnateljev, profesorjev in učiteljev. Splošno se občuti tudi pomanjkanje dobrih predavateljev za delavske in kmečke okra- hranijo tudi v ornopotoškem gradu, kjer sedanji lastniki Medičevi prav radi razkažejo stare urbarje z imenikom podložnih kmetov, ki so morali graščini tlačanit, hodit na lov, loviti in prinašati ribe. Oorožarnice v gradovih pričajo še danes o romantičnih časih. Po grajskih hodnikih so bogati muzeji starih helebard, su_ lic, mečev in topičev. O luteranski dobi pa so viri pomanjkljivi, zakaj šmarska fara je bila v tistih č*isih pod patronanco stiškega samostana, ki je bil dobro organiziran in je budno pazil da ne bi kdo kaj počenjal, kar stiškemu opatu ne bi bilo všeč Stara poročila navajajo, ukaze gosposke ki naroča Radečancm in Višnjanom — dvem župnijam na obronku stiskih cerkvenih ozemelj, — naj budno pazijo na vse luteranske predikante. V nekem dekretu je ime Jerneja Knefla. ki je skušal širiti leta 1579 luteransko vero. Stiška opatija je imela takrat tudi patronanco nad verni, ki v Žalcu v Savinjski dolini. Stiškemu opatu je dospelo poročilo, da je postal žalski župnik Janez Vajdinger Trubarjev privrženec Opat se je podal z 10 konjeniki skozi Temenško dolino. fmartno in Litijo kjer je četica prebrodila Savo, potem pa krenila v Savinjsko doimo Pa tudi protestantje niso bili kar tako Povsod so imeli svoje zaupnike Ko ie pridiTiai stiški opat s svojimi konjeniki v Žalec, je našel gnezdeče prazno- Predikant Janez Vajdinger je, opozorjen po svojih zaupnikih, pobegnil. Miroljubna Šmarčani se sploh niso dosti je, dasiravoo je v teh krajih zanimanje za znanost največje. Izboljšanje bi po mnenju referentov nastopilo. ako bi se: 1. Uredil pravni položaj ljudskih vseučilišč. Naj bodo to po« vsem avtonomne ustanove (vsako premočno poseganje državne uprave v interno de« lo povzroča birokratizacijo, ki je tudi rak-rana naše oficielne prosvete), ki jih ščiti (ne: nadzoruje) prosvetni minister. 2. Dokler se z zakonom položaj ne uredi, naj se obstoječi predpisi tolmačijo po bistvu in ne po črki. 3. Predavatelji naj dobe brezplačne vozovnice, ko gredo na predavanja. 4. Delo ljudskih univerz naj se koordinira. Po dvodnevnem delu je kongres, kakor znano, sklenil, da se osnuje zveza, ki bi po* skrbela, da se zadovoljivo rešijo ta vprašanja Izvoljen je bil ožji odbor, ki bo pripravil vse potrebno, zakaj za to zborovanje so bili sklicatelji nepripravljeni. — Mrs. KINO UNION Tel. 22-21 ob 10.30 Kralj Džungle DANES Qb 15 17 19 21. uri CIGAN BARON Johann Strauss. PREDPRODAJA od 11—12.30 in od 15. ure dalje Omamljivi film. Ciganska godba. Ciganska kri. Ciganska ljubezen. Za obstoj kočevske gimnazije Kočevje, 16. novembra Letošnje leto je bil izdan odlok ministrstva prosvete, da se postopno ukine višja gimnazija v Kočevju. Glede na nujno potrebo, da se obdrži gimnazija v Kočevju, se je na roditeljskem sestanku tukajšnje gimnazije stavil predlog, da se zastavijo vse sile pri odločilnih činiteljih za otstoj gimnazije v Kočevju. Starši, katerim se je pridružilo tudi ostalo prebivalstvo našega mesta in okolice, so izvolili poseben akcijski odbor za očuvanje gimnazije. Predsednik odbora je namestnik poslanca, g. Zdravič iz Dolge vasi, tajnik pa profesor g. Uršič. Ugotoviti moramo, da je gimnazija v Kočevju vršila in vrši med tukajšnjimi slovenskimi prebivalci veliko kulturno in narodno delo in bi nje ukinjenje živo zadelo narodne interese. Šest križev Janka Arnuša Maribor, 16. novembra. Šest križev že nosiš!? Kdo bi Ti jih prisodil. ki Te pozna in vidi le pri neumornem delu, kako z očetovsko zaskrbljenim obrazom, neguješ fn vodiž svojo veliko družino razposajenih pevcev — Matičar, jev. Težka je bila pot, po kateri je moral pešačiti naš slavijenec Janko A r n u š, noseč seboj težo narodnega in kulturnega mučeništva naroda koroškega. Do prevratnih dni je delil našemu narodu po Korotanu duhovno in materijalno podporo, ko pa smo izgubili najlepša del zemlje slovenske, je moral tudi Arnuš zapustiti bivše torišče svojega nacijonalnega udejstvovanja. Prišel je v naš obmejni Maribor, da nadaljuje tu ob severni meji z istim elanom zmenili za novo vero. To je bilo tudi zelo nevarno, zakaj protestante so trumoma izganjali in so tako tudi iz Kamnika leta 1594 pregnali vse domačine protestante. Zaradi udobnosti se Smarčani niso ogTeva. likr petje pri ravnatelju Julij« Betebtn, ki jo je animiral za nadaljnji glasbeni študij prt članici dunajske državne opere, pri komorni pevk t ge. Elratoi, pri njej *e Je uči-ki 2 teti, nato pa še 4 leta pri enem naj-mamenitejšlh nemških glaebenifa pedagogov dir. Konradu Zabilovekeim r Ber-nu. Tu je že par krat nastopna na na-znfh koncertih z največjim uspehoma. Za »voj debut v nafci operi ee je skrbno pripravila. Nameravala je debmtirati že konec minile eeacme v G-orunodori operi >Fa«wtc, a je takrat to preprečila bolezen. Pogreb ponesrečenega rudarja Zagorje, 1*6. n©veinitar». Smrtno nesrečo mladega rn-darja Antona Orožnika v motnižkem rudniku je komisija označilo za nesrečno naključje. Po tej ugotovitvi seveda niso prenehade govorice o zelo nevarnem delu v tenn rudniku. Tudi rajnki sam je še v nedeljo pred svo-k> smrtjo dejal, da je čudež, da ee ne pripeti več nezgod. Zanj pa ni bilo čudeža. Naslednji dan je postal smrtna žrtev svojega poklica. Orožnika so v sredo zvečer pripeLjali do" mov v Zagorje in ga položili na mrtvaški oder. Prijatelju so ga obsuli s cvetjem, trume so ga kropile. Kakor vsakemu ponesrečencu, »o tudi njemu priredili veličasten pogreb. Pred hišo so zapeli člani društev »Loški glas t in »Danica« dve žalo-etinki, potem pa se je začel ob s vira n ju žalnih koračnic rudniške godbe pomikati velik pogrebni sprevod. Za križem so se razvretilf člani delavskega kolesarskega društva z vencem. Sledile so razne organizacije, vse z venci. Tovariši iz Motnika in delavci, k: delajo na cesti Ljubljana — Radeče, so korakali nemi. saj ne vedo. kdaj jih zadene enaka usoda. takš<1£ — nova Elida Ideal - kremo. Vprašajte svojega trgovca. Poizkusite! Njen učinek Va« bo prijetno iznenadit Zakaj to je r.ovo na njej/ izboljšana kakovost požlahtnion vonf povečano tuba popoln učinek Ona se vleze takoj v kožo— odpravi, ker ima v sebi „h a m a m e l i s virginica" majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne znoj-nice. Ona je idealna podlaga za puder — varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi polt medlo in enakomerno lepo. NOVA 1 DEAL Sjs V cerkvi ki na pokopališč* £0*a*t na tfrawJ velika, množica, da Jakeefce »d-njo dMt prijatelja in trpimo. Po končanih cerkvenih obredih je pet gorvomikor po-6at*tV> poko^nikicrvo atenovsCko assveert in njegov« pofcrtvovatoo detorraunje t rasnih crgaafaaMaflMh. Po tefcrenfc. poeSorJtoih be-seetab, ki no izvabile mnogo eo':"z&. &o »pet Kapeli peroi la godba je saigrala. šele v Kdor se hoče danes od srca nasmejali la dobro zabavati, si mora ogledati sijajno glasbeno burko r glavnih vlogah Txtts Sctralz. Rosic Barsonj. Fteiiks Bressart, Tibor KaJmav 1300 DIN V GOTOVINI, 2 tolažil nI nagradi ter * 2 uri smeha in zabave v Telet 2790 Kinu Slogi * 16, n^ 19. ln «1. uri. r^Tj^n ogromnega zanimanja priporočamo nabavo vstopnic v predpro-d&JL Pogoje za podelitev nagrad pove uprava kina. temni noO je množica sapnetife po kopa is-&če. Smrt mtodega, dofaresaa delavca, ne pomeni etra&ne ne&reče aamo aa njegovo maitcr, sestro in brate, temveč tudi za negervo nevesto, fe Beograida je prišla domov, da bi se poročila, in — prišla je bas prav k njegovemai pogreJba. Ponarejalec kovancev se je skril v vodo Gornji grad. 16. novembra Ponarejalri 20 dinarskih novcev so zdaj vendarle prišli v roke pravice. Te dni so orožniki zasačili v Šmartnem ob Dreti nekega Palica Josipa iz Erduta v savski banovini, ki se .ie pred orožniki skril v vodo. Ko je namreč orožnike zagledal, je skoč'l v bližnjo Dreto in skoro do vratu v vodi čakal, da orožniki pasirajo dotično mesto. Imel pa je smolo, da so ga orožniki zapazili. izvlekli iz vode in privedli v zapore tukajšnjega sodišča. Še istega dne so aretirali orožniki tudi tri njegove sodelavce domačine ter jih odvedli v zapore. Pri nekaterih so našli ponarejene 20dinarske kovance, ki so slabo izdelani. %e na prvi pogled se jim vidi, da so ponarejeni. Blešce se belkasto in ne žvenkečejo. Baje je zapletenih v lo zadevo še več drugih oseb, med njimi tudi ženske. Našim vrlim orožnikom se b0 gotovo posrečilo razkriti celo ponareialsko gnezdo. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Ali so pljučne bolezni ozdravljive? A To nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarju £> ■Ijučnih vrhov, zastarelem kašljn, zasluzenosti, dolgotrajni hripavosti in g 'rtpi, a dosle.1 še niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI ^pod peresa gosp dr. med. Guttmanna, bivšega šef-zd ravnika v zavodu za ncenkuro o temi: »Ali se dado pljučne bolezni ozdraviti?« Da damo vsakemu miku priliko, da se pojasni vrsta njegove bolezni, smo sklenili, da pošljemo o Knjigo vsakomur brezplačno m franko v splošni blagor. Treba je samo pisati lopisnico (frankirano z Din 1.75, s točnim naslovom na: PUEDLMANN & Co. Berlin 614, Mtiggelstrasse Nr. 25-25a. •lobreno od min soc po!., sanitetsko oddeljenjeS.br. 2416 od 12. XII. 1933 Gospodarstvo Kliring z Italijo suspendiran Kakor je »Jutro« že poročalo, je finančni minister izdal odlok s katerim se v smislu sklepa Društva narodov po čl. 16. pakta počenši z 18. novembrom suspendira nadaljnje izvajanje klirinškega plačilnega prometa z Itaujo Od tega dne se ne mo. re>o več na zbiralni račun v Rimu sprejemati vplačila za račun naših izvoznikov, ker naša država teh odplačil ne bo priznala. S tem v zvezi prenehajo tudi kompenzacijski posli in se ukine privatni kliring. Zaradi tega se bo tudi ustavilo trgovanje s kompenzacijskimi lirami na naših borzah. Nasprotno pa se nadaljuje vplačevanje naših izvoznikov italijanskega blaga na klirinški račun pri naši Narodni banki, in sicer tako dolgo, dokler se sedanji znatni saldo ne pokrije. Za vsak izvoz v Italijo po 18 novembru bodo morali naši izvozniki zahtevati v naprej plačilo v devizah, Od dobljenih deviz b^do morala manjši del ponudbi Narodni banki v odkup, ostali del pa bodo lahko svobodno prodali na borzL Naše izvoznike sedaj predvsem zanima, kako bodo prišli do denarja ki so ga italijanski uvozniki našega blaga že položili na zbiralni račun v Rimu, ki pa zaradi obstoječega salda ni še izplačan. Po najnovejših podatkih nam dolguje Italija v kliringu po stanju na dan 14 t. m- 172 milijonov Din, Gornji znesek bi morali še torej vplačati naši uvozniki italijanskega biaga na zbiralni račun pri Narodni ban. ki. da se ta račun dw:ela izravna To je prav znaten znesek če upoštevaom. da je po naši statistiki zunanje trgovine znašal ves n®š uvoz italijanskega blaga v tretjem letošnjem četrtletju ie 84 milijonov Din in pomeni obstoj takega znatnega salda, da je naša kapitalno šibka zunanja trgovina financirala oskrbo Italije z uvoznim bla-gom. Kako se bo po 18. novembru razvijala likvidacija obstoječega salda preko 170 milijonov Din z vplačili naših uvoznikov je težko predvidevati Finančno ministrstvo je zaradi ugotovitve stanja blagovnih dolgov med našo državo in Italijo odredilo, da morajo naši izvozniki do 25. novembra prijaviti Narodni banki vse svoje terjatve v Italiji, ki ne bodo do 18- novembra poravnane na zbiralni račun v Rimu. do istega dne morajo izvršiti prijavo tudi naši n voznik j za vse obveznosti napram italijanskim tvrdkam na dan 18. novembra, tako d« bo mogoče točno ugotoviti koliko nam poles klirinškega sa'da še dolgujejo italijanski izvoznik* za izvoženo naše b'a-go in koliko znažajo obveznosti naših uvoznikov italijanskega blad 37 na 51 milijonov drahem t j. približno od 15 na 21 milijonov Din Vrhu tega smo imeli 8. t m pri Grški banki blokiranih 46 4 mili ona Din Ta vsota se T zadnjem mesecu ni bistveno spremenila. = Prijava terjatev in obveznosti v prometu z Italijo V zvezi z odlokom finančnega ministrstva in na podlagi obveznosti za izvajanje sankcij proti Italiji v skladu s čl 16 pakta DN. kakor tudi zaradi ustavitve klirinškega prometa, je Narodna ban« ka izdala poziv za prijavo: 1) vseh terjatev naših izvoznikov v Italiji, izvrrajočih od izvoza blaga čigar protivrednost do vštetega 18 novembra t. 1 ni vplačan« na zbiralni klirinški račun v Rimu. V prijavi, poslani preko pooblaščenih denarnih zavodov« je treba navesti valuto in znesek terjatev, ime in bivališče italijanskega dolžnika m osnovo, na kateri temelji terjatev z navedbo vrste izvoženega blaga; 2) vseh dolgov naših uvoznikov pri italijanskih upnikih za blago, uvoženo iz Italije, ne glede na rzvoz. in sicer do vštetega 18. novembra t L V prijavi, ki te ima takisto izvršiti preko pooblaščenih zavodov, je treba navesti valuto m znesek dolga ime in bivališče italijanskega upnika osnovo, po kateri ie nastal dolg. z navedbo vrste uvo» ženega blaga Vsi zainteresirani se opozarjajo. da morajo ▼ prijavah navesti točne in resnične podatke. Kdor bi navedel neresnične podatke bo nosil materielno odgovornost rn posledice izvajanja zakona o kazenskih sankcijah zaradi deviznih prestopkov = Odobrena zaščita. Ministrstvo za kmetijstvo ie na osnovi uredbe o zaščiti kreditnih CTdni« odobrilo Hranilnici in posojilnici v ^boeiiano pri Mokronogu rzznz odlog plačil za 6 let od 16 oktobra 193^ dalje (za vse obveznosti nastale pred 29 majem 19^4-) fn obcestno mero za stare v'oge v višini Prav *ako 'e odobrilo Hranilnic* in posofllnlci v P»eski. rzznz odlog planil za 6 let od 16 oktobra 1935 dalie ze obveznosti nastale pred 31 avgustom 1934 in obrestno meno za stare vloge v višini 2%. Končno je kmetijsko ministrstvo odobrilo Hranilnici in posojilnici v Zibikj r.z.z n.z. (srez Šmarje pn Jelšah) odlog plačil za 5 let in od 16 oktobra 1935 dalje za vse obveznosti, ki so nastale do dneva vložitve prošnje pri sodišču, sicer pa od 2. novembra 1934., nadalje obrestno mero za stare vloge v višini 2% in finančne olajšave v smislu čl 15 odstavka 1. uredbe o zaščiti denarnih zavodov =Italijani naglo forsirajo produkcijo premoga v Istri. Med sirovine, ki jih Italija največ uvaža spada poleg bombaža, volne, bakra in mineralnega olja tudi premog kaj-ii do lanskega leta je domača produkcija pr*> moga v Italiji znašala komaj 5°/o potroš-njer ostalih 95°/» pa je morala Italija uvažati. Potrošnja premoga znaša v Italiji letno 11 do 12 milijonov ton. Doma 'ma Italija le malo premogovnikov in je že lani pričela našlo forsirati lastno produkcijo v Istri in Siciliji. Posebno pažnjo posveča istrskim premogovnikom, ki se nahajao v jugovzhodnem delu tega polotoka v bližini Labina. V Trstu so že leta 1920. ustanovili delniško družbo za izkoriščanje istrskih premogovnikov, ki so bili v zadnjih letih moderno opremljeni. Sedaj pa se v teh premogovnikih dela podnevi in ponoči brez odmora. Leta 1930. ie bilo zaposlenih 1000 rudarjev, letos se je niih število že dvignilo na 2000. v pričetku prihodnjega "leta pa računajo, da bo delalo v teh rudnikih že 3.500 rudarjev. Produkcija je leta 1930. znašala 164.000 ton. letos pa bo do konca leta znašala 400.000 ton. Glede na velika prizadevanja za izpopolnitev teh rudnikov računajo, da se bo v pričetku prihodnjega leta kapaciteta dvignila že na 720.000 ton letno. Seveda pa Je ta produkcra še vedno majhna (tudi če upoštevamo premogovnike v Sardiniji), kajti letna potrošnja znaša kakor rečeno skoro 12 milijonov ton. = Tečaji za mojstrske izpite v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrti zbornice za TOI bo priredil tudi v Ljubljan: posebne tečaje, ki naj olajšajo kandidatom pripravo na polaganje mojstrskega izpita Obisk tečaja bo brezplačen. Predaval bo zbornič« ni tajnik dr. Josip Pretnar. Prvi tečaj se bo pričel meseca decembra ter bo v večernih urah. Interesenti naj se prijavijo najkasneje do 28. t m. na Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani s posebno dopisnico in s točnim naslovom da jih bo mogel zavod obvestiti o pričetku m učnih prostorih tečaja = Dobave. Splošni oddelek direkcije drž železnic v Ljubljani sprejema do 22 t. m. ponudbe glede dobave cokelj z le. seniml podplati do 28 t. m. pa glede dobave raznt hstrokovnih revij Direkcija državnega rudnika Knkanj sprejema do 28 t. m ponudbe glede dobave elektriC nega materijala, električnega motorja. krovne lepenke, do 5. decembra glede dobave hidrostatičaie tehtnice do 12. decembra pa glede dobave elektromotorja. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 5. decembra ponudbe glede dobave strojnega olja, cilinderskega olja, olja za mazanje vogonet in kolomaza ter glede dobave jermen. Komanda podmorniške flotilje sprejema do 6. decembra ponudbe glede dobave materijala za Junkersov motor. Komanda pomorskega zrakoplov-stva Divulje sprejema do 12- decembra ponudbe glede dobave rokavic za letalce. Mornarička izvidnička komanda šibenik sprejema do 15. decembra ponudbe glede dobave 1 pol tovornega avtomobila. Pri vojno.tehničnem zavodu ▼ Kragujevcu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 30. t m. glede dobave sesalke. 5. decembra glede dobave šn motne opeke, Samotne moke, 10. decembra pa glede dobave pločevine. Dne 11. decembra se bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija glede dobave maziv, 13. decembra pa glede dobave motvoza. Dne 17. decembra se bo vršila pri 1. oddelku voj-no-tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave 1 peča za električno segrevanje = Oddaja kondenzatorja Bergmanove turbine v popravilo se bo vršila potom pi. smenih ponudb, ki jih je vložiti do 12- de. cembra pri direkciji državnega rudnika v Kaknju. — Prodaja odpadkov od novega usnja, sukna, bombaža itd. se bo vršila potom tistmena licitacije 10. decembra prj upravi m. oddelka zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Za-grebu. ščalt je bilo t minulem tednu zabeležiti | zopet dviganje. Ob koncu tedna so se tuje devize trgovale na bazi okrog 16.20 Din za ' švicarski frank nasproti 16.00 ob koncu prejšnjega tedna. Devize Curih. Beograd 7, Pariz 20 2625, London 15.1350, Newyork 307.625. Bruselj 51.9250, Milan 24.9250, Madrid 419750, Amsterdam 208.8250, Berlin 123.70, Dunaj 56.40, Stock-bolm 78. Oslo 76- Kobenhavn 67.55. Praga 12.72. Varšava 57.85, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 4.25 mili ona Din nasproti 7.72. 1.40- 3.34 in 2.73 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Medtem ko so zadnje tedne tečaji svobodnih deviz popu- MLADIM MATERAM in ženam pomaga po večkratni nosečnosti naravna 7RANZ-JOSEFOVA * voda — grenčica največkrat že v malih količinah, za redno delovanje črevesja. blagovna tržišča ŽITO ■f Chicago. 16. novembra. Začetni tečaji. Pšenica: za dec. $>.25- za maj 97.25, za julij 99.75 ikoruza; za dec. 60.625, za maj 59.875. za juli.i 60.75. + Winnipeg. 16. novembra. Začetni tečaji. Pšenica: za dec. 85.50, za mar 89, za julij 89.25. ŽIV/NA. + Svinjski sejem * Mariboru. Na svinjski sejem 15. t. m. je bilo pripeljanih 197, prodanih pa 74 svinj. Mladi prašički 5—9 tednov stari se se prodajali po 50—90 Din, 3—4 mesece stari po 120—160 Din, 5—7 mesecev stari po 200—260 Din; svinje so se prodajale za kg žive teže po 4.50—5.50 Din, za kg mrtve teže pa po 7.50—9.50 Din. BOMBAŽ. + Liverpool. 15. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 6.52 (prejšnji dan 650) za maj 6.42 (6.4st več kot zgolj neka relativna zavest, bo nemški nacionalizem ob času sam stal ob svojem grobu. M: koroški Slovenci pa hočemo živeti še naprej v trdni in neovrgljivi veri v končno zmago našega naziranja in naših žrtev. Nam ostane tud zanaprej narodnost « svojih pr vinah silnejša od najsilnejše človeške sile m zlobe in v svojih življeniskib 'z.az,:i govorice. -nolitve petja in sploh kulture zmagi:m šele po stoletjih naravnega ali nasilnega vpliva Svoje sile bomo odslej še bolj posvetili gojitvi te narodnosti Sveta nam ostane slovenska beseda melodija in slo-vensk: značaj Enako sveta, kot nam je akrena ljubezen do naše oži<> domovine ;r je nerazdružliiva duševna vez z našimi bra-brati na jugu Enako sveta kot nam je iskreno naše soo;tovanie države v katere mejah živimo Ostalo pa prepustimo nje» govemu razvoju. dotrta tableto Aspirin« Varujt« m pooar®< >« ••«•»••. »k »., (Itt ItlVIll Težnje posestnikov novih hiš Trbovlje, 16. novembra. Društvo posestnikov novih hiš ▼ Ljubljani. ki se je šele pred kratkim ustanovilo, prav pridno napreduje Preteklo nedelje je ustanovilo ob prav lepem številu v Trbovljah lastno podružnico. Navzoči »o pokazali s svojo udeležbo in discipliniranostjo. da je bil že skrajni čas. da si posestniki novih hiš ustvarijo samostojno organizacijo. Občni zbor je ootekel ob velikem zanimanju in se je izkazalo, de novo ustanovljeni podružnici ne bodo nobene žrtve prevelike, da dosežejo posestniki novih hiš svoj cilj, to je, da ne bodo njih domovi v posmeh raznim špekulantom na dražbah Gospodarski položaj posestnika nore hiše je postal tako kritičen, da ga lahko razume le organizacija z enakimi nameni hi istimi cilji. Hvale vTedno čitamo v »Slovenskem narodu «od 15- t. m., da se je odbor pri »I- društvu posestnikov« zdramil tako daleč, da namerava predsednik te^a društva g. Frelih ustanoviti odsek za posestnike novih hiš v svojem društvu. Pc_ grešno je samo to, da se taka odseki že niso ustanovili pri posameznih društvih vsaj pred 5 leti in bi bil danes posestnik nove hiše naj postane član tega prevaž-najdemo Sedaj pa upam--), da bo društvo posestnikov novih hiš lahko delovalo z odseki »I društva hišnih posestnikov«. Torej v slogi je moč. Društvo posestnikov novih hiš je preselilo svojo pisarno v Poštni dom Ljub'j*rra, Tvrševa c. 37 b Dnevn-n od 3- do 5 dobe posestniki novih hiš bodisi, da so člani a1 ne. vse potrebne informacije v vseh zadevah popolnoma brezplačno. Vsak posestnik nove hiše naj postane član te"* nervoznega društva. Naša borba ie znižanje obrestne mere in omiTenje davčnih bremen ter zaščita posestnikov novih hiš. ki niso po lastni kriv-li zašli v r>"i1ne težke tako; redko se dogaja da kaže evropska vremenska kro nika tako silno malo spremembe, kakor zadnjih štirinajst dni. Situacija pa je povsem preprosta: nad vso vzhodno polovico ae ves čas drži visoki zračni pritisk, tvo-reč ogromen anticiklon, katerega jedro se nahaja nad vzhodno Rusijo Zato vlada tamkaj mraz, ki pa se po večini ne stopnjuje pod —lo°C. pač ker še ni snežne odeje Ruski anticiklon se drzi nepremag-Pivo. dasi pritiska z Oceana vanj ciklonska ofenziva. Z Atlantskega oceana prihajajo vseh štirinajst dni depresije, toda do9P° samo do Anglije in jo ohlijeJo s topUm in vlažnim zrakom, zapadno Evropo pa tudi z dežjem toda ob enem že obnemorejo in oslabijo. Spričo teea je teko. da drži anticiklon v svoji oblasti celino, oceanska depresija pa morske ln obmorske predele, osvežujoč se vedno znova z novimi cikloni. Tako ravnovesje se nakUuči Evropi razmeroma zelo poredko. s Depresijsko območje sega ves cas Se na zapadno Sredozemsko morje, kjer ne zračni tlak trajno nižji nego na celinskem sosedstvu in kjer je zato jako vlažno in oblačno vreme. Ni čuda. da so nastale zaradi obilnega in dolgotrajnega deževja ponekod ▼ Italiji in v Južni Franciji celo povodnji Naši kraji so ves ta čas na meji med vlažnim in toplim depresiJskim ter suhim anticiklopskim pasom Zato smo deležni od vsake strani nečesa: od vzhoda nam piha prav slabotna burjica. dovajajoč nam nekaj hladu, od zapada pa imamo vlažnost povzročujočo le oblake, ne pa dežja, a zato tem več megle Pas podobnega prehodnega vremena se vleče čez vso =redn ;o Evropo od Grške do severne Skandinavije, nikjer drugod ni toliko megle v tem področju. Včeraj pa Je začelo kazati, da se je ra-•Minila sprememba. Ojačila sta se tako oceanski ciklon kakor ruski anticiklon. Oja-čena topla struja v višjih zračnih legah nam je naklonila deževno vreme Če se oia-či še vzhodna struja ob tleh. nam to lahko prinese 3neg. Pet knfit; za 20 Din vam da edino Vodnikova družba Pot naših pevcev Uspeh Slovenskega vokalnega kvinteta v Taboru Tabor, 13- novembra. i§e marsikaj bi moral povedati, kako je preživel slovenski vokalni kvintet domala teden dni v Pragi t koliko pozornosti in naklonjenosti so bili deležni naši pevci, da jim je bil teden še prekratek, četudi eo bili že malo utrujeni od preobilice vtiskov in velikomestnega vrvenja. Po nastopu v radiu jih je poljal g. redaktor Strakaty, ki je po očetovsko skrbel ves čas za nje, na kratek izlet na Berandov, priljubljeno izletno točko Pražnnov, večer pa so preživeli v prijetni družbi praških Slovencev v restavraciji Pippan, kjer se stalno zbirajo naši ožji rojaki. Naslednji dan so preživeli prav prijeten popoldan v družbi praškega odvetnika dr. Cernyja, večer pa pri inž. Lorencu, čigar prelju-bezniva soproga je slovenska rojakinja iz Gorice. V obeh družinah kjer govorijo češko in slovensko, saj so stalni gostje na Bledu, so naši pevci s konservatori. etorn g. 2ebretom priredili pestre domače koncerte. Udeležili smo se tudi skušnje pevskega društva »Smetana«, kjer so se ponovili izrazi iskrenega pevskega prijateljstva. Davi smo še v temi odpotovali v Tabor. Na kolodvor sta nas spremila gospa Lorencova in g. Strakaty. Slovo je bilo v resnici težko, že drugi pred nami bi mogli povedati marsikaj o dobrem srcu ge. Lovrencove, zlasti »Trboveljski slavč-ki«, a tudi posamezni popotniki iz Slovenije, ki so jim vrata v hišo te dobre družine vedno odprta. G. Straka.ty pa ima kar stalen pension za Slovence v svoji hiSi- Na mojo pripombo, kako naj mu povremeno dobrote, je dejal: »Ako pride k vam Čeh oslova k, ki je podpore potreben, ga prijateljsko sprejmite«. Na postaji v Taboru nas je ljubeznivo eptrejel predsednik ČJ lige g. Vaclav Se. lunsky s tajnikom g. prof. Formanekom. V hotelu »Slavija« tik postaje smo se nastanili za en dan in razkazovali so nam mesto, ki ima polno zanimivosti in spominov na Husa in Zižko, na knjigo in meč, ki sta ustvarjala slavno zgodovino češke zemlje. V muzeju, nameščenem v trtarem mestnem gradu, nam je razkazovat bogate zbirke g. prof. dr. Kroupa, ravnatelj muzeja. Tudi tu je največ spo. minov na Husa ta fflžko. Poleg tega pa je nameščena tudi večja zbirka spominov narodnega osvobojen j a. Vsako mesto zbira te spomine »za doraščajočo šolsko mladino, da se zgleduje in uči ljubiti svobodno domovino«, nam je zatrjeval vodnik. V ljubezni do domovine se vsi trudijo in žrtvujejo pri takih zbirkah. Napravili smo sprehod okoli vsega mesta in dobili o njem najlepše vtiske. Ko smo imeli še pred kosilom skušnjo na odru mestnega gledališča za večerni koncert, smo se ustrašili male starin, ske dvoranice in tudi za uspeh večernega koncerta, ker je imela domača filharmo. nija ravno snoči svoj veliki koncert. Strah pa je minil, ko je dvorana zvečer krasno odmevala od našega petja, pred številnim občinstvom, ki se je vedno bolj ogrevalo za našo pesem. Kvintet je tudi v resnici zaslužil vse priznanje za svoje umetniško izvajanje. Videlo in ob. čutilo se je, da ni mrzla burja pri jutranjem ogledu mesta prav nič škodovala. Morali so seveda dodajati hvaležnemu občinstvu, ki je v večjem številu potem spremilo pevce k večerji. Zlasti mnogo ligašev in članov društva »Hlagola« je ostalo med nami tudi po večerji. Izmenjane so bile tople zdravice in petje se je razlegalo. Plzen, 16. novembra. Kvintet nastopi drevi v zelo kritičnem Plznu v veliki dvorani Meščanske be. sede na svojem predzadnjem koncertu. Tudi v Plznu so nas ljubeznjivo na svojem predzadnjem koncertu. Tudi v Plznu so nas ljubeznivo sprejeli. Predsednik lige g. Anton Janoš, tajnik g. Josip Bur. da in blagajnik g. inž. Gogala so nas navdušili s svojim zaupanjem v uspeh koncerta. Ti gospodje se še radi spominjajo na poset pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice spomladi 1928. ki je ostal vsem Plzenčanom v živem neizbrisnem spominu. Drevi bo v istih pro. štorih zadonesla spet naša pesem. Kvin. tet zdaj počiva od dolge vožnje in zbira moči za predzadnjo zmago. Jutri odpotuje v Ces. Budjejovice, kjer se bo vršil zadnji koncert. Od tam se po najkrajši poti vrnemo domov. Razgovor z Zlato Gfnngfenac-Gavello Ljubljana, 1«. novembra Pred bližajočo s« trideseto ljubljansko pre-niero naše priljubljene primadone ge Zlate GJungjenaii Gavella sem te dni obiskal umetnico v njenem stanovanju na nebotičniku. Vzlie veliki zaposlenosti mi je rade razgovoru prijetno menjavale razne slike iz nje-Miga življenja: šolanje, delo, nastopi, oder, ofo^nstro, Ljubljana. Dasi je *ek> popularna ▼ našem mestu, no prav te »postranske« reči malo mane. Rodila se je v Zagrebu, kjer ji še sedaj Bvi mati. Vse veselje je tdk> posvečeno rlasbi. pethi in klavirju Najlepše je bilo v mladosti takrat, ko je pričela s šolanjem na zagrebškem konservatoriju 2e v tretjem Jetniku je imela priliko nastopiti v operi * težki partiji Margarete v »Faustu«; sledi-fi sta ji še Mafenka t »Prodani nevesti« in Miraela v »Carmen«. Zagreb, ki v umetnostnem ozaru predstavlja središče naše države, in njegova kritična publika sta jo torej prva sprejela, kar je bilo odločilnega pomena za nJen nadaljnji razvoj in življenjsko pot. Zagrebško gledališče ji je nato omogočilo nadaljevanje študij na Dunaju, katerih se ga primadona spominja s toploto, zlasti še svoje znamenite pedagoginje Irene Schlemer —Ambros. Življenje se je nato obrnilo. Vrnila se je v Zagreb 1. 192L; tu je bil nien mož ravnatelj drame. Posvetila se je popolnoma odru. Nastopala je v »Carski nevesti«, »Jenufi«, »Kavalirju z rožo«, »Poljubu«, »Čarobni piščali«, »Madami Butterfly«, »Don Juanu«, »Manon« i. t. d. Ko je bil dr. Gavella premeščen 1. 1926. v Beograd, je tudi tam z veseljem nadaljevala svoje delo in izpopolnjevala že obsežni repertoar. Nastopila je na novo v glasbenih delih: »Fidelio,« »Turandot,« >Knez od Zete,« »Zulumčar,« »Mignon,« > Carostrelec« in drugih. L. 1930. jo je življenska pot privedla v Ljubljano. Kdor je zasledoval življenje našega gledališča, ve, da ie v Ljubljani njena umetnost dobivala vedno višji izraz; vsi se še spominjamo posameznih triumfov naše primadone. Vprašal sem jo, katere vloge so ji najljubše, kakšne osebne vtiske ima in kak-žne namene za bližnjo bodočnost »Najljubše so mi opere in moje vloge v »Manon.« >Traviati,« »Madami Butterfly« in »Rusalki.« Dajejo mi vso možnost doživetja m priliko, da se prav vsa poglobim.< »Ljubljanska operna publika mi je ljuba, ker je hvaležna in ji zato lahko dajem najboljše, kar imam. Gledališke predstave so mi življenje.« »Ljubljana se mi je priljubila. Moja pot me za zdaj ne pelje drugam, vendar zavisi to od mnogih okoliščin, tudi od uprave našega gledališča.« »To sezono nisem želela nastopati v operetah, vendar bom ustregla prošnji uprave in skoraj gotovo naštudirala »Veselo vdovo« r novi Leharjevi »jazz« priredbi.« »Ta teden bom nastopila na prireditvi C.M.D. za njeno petdesetletnico. Radevolje sem se odzvala prošnji naših visokošolcev. kakor bom tudi z veseljem nastopila na mladinskem koncertu v Filharmoniji s pesmimi za mladino. Pred durmi je tudi novinarski koncert.« Resno je govorila, še bolj zvonko se je tu pa tam zasmejala. Prijetno je bilo, vse ljubeznivo, skromno. V tem je tudi del njenih uspehov. Še papiga je sodelovala, njen priljubljeni sostanovalec. Ko sem se hvaležno poslavljala, je živalca čebljala: "Srček moj, ti si moj mali papagaj, ti si moja zlata ptičica, hodi — hodi,« da mi je po stopnicah odmevalo po nšesih obenem s številnimi naslovi njenih partij. Ko sem doma ponovno pregledal svoje točne zapiske nJenih nastopov, sem ugotovil, da naštudirani repertoar obsega okoli 70 opernih del. Njeno delo je tudi fizično naporno, saj zaznamuje okrog 700 predstav, ki so bile izvajane v operah naših treh glavnih mest od katerih ima Ljubljana precejšen delež: okrog 30 oper. Zanimivo je. da Je največkrat nastopila v »Faustu« (55;, dal e *.Uadame butierfly« (49), »Car-meiii (38). Manon« (32), »Ples v Savoyu< v-io) l.t.d. l.t.d. Ves razgovor mi je dal vtisk. da sem bil pri resnični umetnici, ki ji je neprestano izpopolnjevanje najvišji smoter. Zlata GJungjenac Gavella ni zaman magnet naše opere. J. i>. Spominski večer Leva Tolstega Ljubljana, 16. novembra Snoči je priredila Ruska Matica v predavalnici Francoskega instituta skro men, ali vendar pa pieteten večer v spo* min 25 letnice smrti velikega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja. Prisotni so bili vsi uglednejši člani ruske kolonije z rodbinami, dalje več slovenskih kul* turnih delavcev, tajnik češkoslovaške* ga konzulata g. Martinek z gospo in nekaj akademske mladine. Nad preda* vateljsko mizo je visela slika Tolstega, okrašena s šopkom vrtnic. Večer je otvoril v imenu odbora Ru* ske Matice prof. dr. Bubnov. Nato je predsednik Matice univ prof dr. Evg. Spektorskij v polurnem predavanju orisal literarni in edejni pomen Tolste* ga. Predavanje je bilo majhna mojstro* vina: le malo predavateljev lahko za* jame v tako ozek časovni okvir toliko vsebine in jo ob vsej omejitvi poda tako jasno, pregledno in mikavno. Pre* davatelj je najprej označil različna da* našnja in prejšnja mnenja o pomenu Tolstega in značaja njegovih del. Po* kazal je s srečno izbranimi citati teh t* nost in aktualnost njegovega dela v so* dobnosti, poudarjal ljubezen Tolstega do resnice kot osredn. idejo njegovega stvarjanja. Njegov realizem se znatno razločuje od realizma v zapadnih slov* stvih, zakaj tam, kjer se je na pr. za Zolaja končala življenjska resnica, se je za Tolstega šele pričenjala: njegov tvorni vid je bil popolnoma ponotra* njen. V ljubezni Tolstega do domovine se je predavatelj ugotovil pristno o-b* čutje pravega ruskega človeka. Go* golj, Tolstoj, Turgenjev in Dostojev* skij so največji mojstri ruske pripo* vedne proze. Zgoščene opazke, s kate* rimi je odlični predavatelj opredelil njih vzajemne odnose in umetniške stopnje, so pričevale o njegovem pro* dornem pogledu v rusko literaturo. Drugi predavatelj dr. Nikolaj Pre* obraženski, je govoril o odnosu Tol* stega do slovanstva in sjovanstva do Tolstega. Dovolj širok tema, ki ga je predavatelj še izpopolnil z uvodnimi splošnimi mislimi o značaju Tolstega kot umetnika in moralista. Iz obsežne snovi je predavatelj vešče izbral najza* nimivejša pričevanja in tako osvetlil lik Tolstega tudi s te strani: lik vse« človeško usmerjenega oznanjevalca re* snice in moralnih dolžnosti, ki pa je bii trdno prepričan, da imajo Slovani pri oblikovanju bodočega človeštva največ« jo vlogo in zgodovinsko poslanstvo. Govoreč o odnosu Tolstega do Slo« vencev je predavatelj navedel pričeva* nja dr. Bogumila Vošnjaka in edinega Slovenca v Ljubljani, ki je govoril s Tolstim o svoji domovini — pesnika R. Peterlina*Petruške. Obe predavanji sta bili sprejeti prav toplo. Večer je potekel v prijetnem s ti« ku z rusko kulturo in v mislih na veliko izročilo jasnopoljanskega umetnika m etika. — o. Nova šola ob severni meji Maribor. 16. novembra V sredo je bil v obmejnem Gradišču prisrčen praznik narodne presvete. Enonad-stropna šolska stavba, ki jo gradi ob svoji 50 letnici naša požrtvovalna CMD, je dobila streho- Bil je iskren »likof«. Na vrha zidarskega odra so se na smrečici odražale narodne barve, pod smrečico pa «o vejice gorske hojke oznanjale ime naše dobrodelne družbe. Izvajanja govornikov: polirja Dajnka, šolskega upravitelja J. Turka, predsednika mariborske podružnice CMD dr. Lašiča, zadružnega šol. nadzornika I. Tomažiča, učitelja in neutrudnega obmejnega delavca J. Robnika ter šolskega odbornika I. Kranjca 90 dajala toPk> priznanje CMD, ki jo je pri tem slavju zastopal njen zaslužni organizator F. Ostanek Iz i" -?te že razmišljali o tem - i zakaj bas Sargov KALODONT? Ako hočete, da bodo VaJi zobi« celo življenje zdravi !n fep». jib •norafe temeljito čistih* vedno znova, dan na dan. Ravno tu -v tem vsakdanjem naporu, ki go morajo zdržati Vasi zobje, pre« nevornost. ki se ne sme prezreti. Zato se mora storiti vse. da bo čiščenje zob čim prizanesfjivejj«, 3 PREDNOSTI jamčijo za Sargov Kalodont, L blaga peno specialnega ustnega mila temeljito čisti zobe fudi kamor ne doseže ščetka. 2. izredno fina sestavina prizanesljivo čisti zobno sklenino. 3. sulforicin-oleat Dra Braunlicho odpravi polagoma nevarni zobni kamen in prepreči., da se ne naredi drug. SARGOV zato vzemi KALODONT domači izdelek Ljubljane. Vsi govorniki so ga naprosili, naj izrazi iskreno zahvalo vodstvu OMD, predvsem predsedniku inž. Mačkovšku in glavnemu tajniku M. Grmtau, ki sta skupilo z g. nadzornikom Tomažioem vzeLa zadevo šolske gradnje krepko v svoje roke. Brezprimerna požrtvovalnost je omogočila* da je stavba navzlic nepred vi/dem im oviram prišla v dveh mesecih do streihe. Hvala in priznanje pa gi'e tudi stavbnemu Podjetju F. Vrablu v Mariboru, ki je bilo v stalnem stiku z vsemi činitelji in gra-diškimi vozniki, ki so pritovarili do Gradišča okrog 200 kubičnih metrov kamna, 95.000 opek, preko 20 ton apna in velike koilričine peska in drugih potrebščin. Tu*H g. Ostanek je spregovoril, ponudarjajoč narodno—vzgojni pomen v imenu obmejne šole, nato pa še gradbeni tehnik g. Se-merl v imenu stavbnega podjetja g. Vrab-la. Nov0 šolsko poslopje ee dviga nad tiho in prijazno gorsko dolinico ob temni Cr- menici, ki 'zbira bistre vode K o® .taka. Ta šola bo močna trdnjava nacionalne misli in narodne vzgoje ob naši severni meji. žalosten konec bivšega posestnika Kočevje, 16. novembra. Zadnje dni so sosedje posestnice Marije J. v Kočevju čuji n njenega hleva žalostno stokanje, kakor bi bil ječal pomoči potreben človek. Zadevo so Javili mestni Policiji, policijski nadzornik g. čuk s« . zato napotil k posestnici in rahtevaL, d« mu pokaže hlev. Bil je presenečen, ko je našel v hlevu na kupu gnoja umirajočega človeka. Ubožec je ležal skoro gc«e vozi tod, mora slutiti, da je v tej deželi razsuta kopica lepotij. a lepšega ne more biti, kaken ' v mesečni noči vedeti in sanjati, da leži nedaleč onkraj hribov Vrbsko jezero, Osoje, Klopinj, in da od daleč zro na vse to tiho razkošje sive Karavanke, pokrite s prvo zimsko kučmo. Neznan avtobus srečamo, ustavil se je na strmini, da lahko nemoteno lezemo dalje v hrib. Smo v deželi tujskega prometa in vzorne ustrežljivostL Na vrhu, na prevalu, kjer stoji hiša z gostilno, mogočna kakor graščina, »e še enkrat razgledamo po pobočjih, potem utonemo med smrečjem na drugo stran, v nižino. Kakor kres žari nekaj škrlatnega na hribu. Mar je požar? Ne. tam gori je nov alpski hotel, razkošno razsvetljen se blesti v noč .. Malo je hiš ob cesti. Le še imena samotnih vasi nam pričujejo, da so tod nekoč bivali naši liudje Semiče in Bistrica, takoj nato Fischering. pa spet Rojach— kaj more zgovomeie govoriti, da so to nekoč bila slovenska tla! Za dobre pol ure se ustavimo v Volšper-ku. Gotovo je pri belem dnevu prikupen, kakor vsa druga koroška mesta. Ali oonoči ko nimaš kreniti drugam, kakor navzdol po dolgi, dolgi glavni ulici nodobnii velikanskemu kanalu te zgrabi puščoba. Provinca, obupna provinca s »štamtiši«, tarokom, bri-ojevceak ax — Dober večer. Ali ste Slovenci? — Seveda smo. Iz Ljubljane. — O, to me pa hudo veseli! — premajhen košat gospod in nam hiti stiskat! desnico. — Veste, jaz sem Pintar iz Želea> nikov, imam tukaj krojaški salon, že od 1900 bivam v Volšperku. Pa sem pravkar slišal v radiju, da pojdete v Judenburg — 110 in sem Vas srečno pričakaL — Kako pa živite? Ali vas je še več Slovencev tod okrog? — Le dva ali trije, drvimo, kakor se pač da živeti. Po prevratu in plebiscitu smo morali požreti kak očitek, zdaj je pa spet vse v redu. Kriza se pozna, seveda se pozna, toda kdor je priden in uveden, lahko vb* ha j a Poučil nas je vrli železniški rojak o cenah in o splošnih drobnih razmerah, kakor morejo biti znane pač le onemu, ki stalno biva v kraju. Presrčno smo se poslovili in odhiteli dalje. Vedno bolj samotni, vedno dalje od sveta smo se počutili na cesti med gorovjem, ki se dviga ob brzem potoku ne* znanega imena v meglene višave. Theise-negg. St. Leonhard, še kakšna industrijska naprava, samotna žaga in krčma pod klan* cem. divjačina, ki se je zgenila na robu gozda in preskočila cesto — to je vse. kaT srečamo. Da smo prešli na gornještajerska tla. nas je opozorila tabla ob cesti: »Links fahren!« — Prečudna ta zmeda, da v Avstriji nimajo enotnega nrometn-ega reda. Skoro v vsaki deželi je drugače. Dočim vozijo po Koroškem, kakor pri nas. po desni strani. 9e na Štajerskem izogibajo na levo in prehitevajo po desni. Ostalo je pač. kakor je bflo x nekdanjih starih časih. Vobče v ir Domače vesti • Odlikovanje zaslužnega delavca za Ju-goslov.—češkoslovaško vzajemnost V četrtek zvečer je ljubljanski češkoslovaški konzul g. St Minkovskij izročil na svojem stanovanju g. dr. Avguštinu Reisma nu a Maribora red Belega leva četrte stopnje, s katerim je prezident Masaryk priznaj njegovo dolgoletno de]o za jugo olov.—češkoslovaško vzajemnost. Dr. Reis-man je ustanoviitelj mariborske Jč Mge, ki jd je bil več let predsednik, vsa leta pa eden najbolj neumornih delavcev. • Velike svečanosti akademskega aero-kloba t Beogradu. Pod pokroviteljstvom Nj. VeL kralja Petra H. in pod predsedstvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja prireja akademski aeroklub v Beogradu danes velike proslave. Ob 10. bo na prostoru za tehnično fakulteto Nj. Vis. kraljevič Andrej kumovai zastavi akademskega aerokluha. Nj. VeL kraljica Marija pa bo krstila prvi klubov motorni avion. Po^em bodo krstili pet brezmotornih letal, ki so jih izdela.i člani kluba. Člani kluba bodo priredili ■prevod skozi mesto, lepa proslava, pri kateri bodo sodelovali študenti iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Subotice in Skoplja. pa bo zaključena 9 slovesno akademijo v Ko-larčevi ljudski univerzi. Prometno ministrstvo je udeležencem odobrilo znatne olaj-iave in stane tako n. pr. vožnja Ua in nazaj iz Ljubljane do Beograda 35, iz Zagreba do Beograda pa 25 Din. • Nacionalna ura radia ima jutri 18. t. m. na sporedu predavanje: SOletnica ljubljanskega pevskega diruštva >Zvona<. predaval bo skladatelj Zorko Prelovec. Volitve jeseni Lntz „ Ob grobu značajnega koroškega rojaka. V Srejah je umrl Janez Mohor, po domače Dobrovnik. ki je 30 let vzorno gospodaril na svojem domu. Bil je vzot narodno zavednega moža in skrbnega gospodarja. Velik ugled si je tudi pridobil s svojim usmiljenjem do reveZev. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica rojakov. ♦ Izpit iz slovenske stenografije je napravila pred poverjeništvom za izpraševanje kandidatov za učitelje stenografije na srednjih in strokovnih šolah v Zagrebu z odličnim uspehom diplomirana učiteljica gdčna Nanika Zupanova, hčerka upokojenega gimnazijskega ravnatelja. 1 Pri muiuuj poapnenju $it n Pianistka" - čaj MR. BAHOVEC. Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. • Jubilej varaždinskega mnzeja. Danes ■lavi varaždinski mestni muzej 10 letnico svojega obstoja Proslava se bo vršila v prostorih muzeja v starem gradu. Pred 10 leti je imel muzej v starem gradu samo tri sobe na razpolago. Zanimanje za muzej je bilo večje od leta do leta in za njegovo utrditev so izdali že okrog 3o0.*i00 Din. Muzej pa je imel tudi lepe dohodke. Letos so zabeležili nad 1.600 obiskovalcev. Muzejsko društvo ima nad 500 članov. Uspehi nabiralnih akcij, podpore mestne občine in dober obisk so najboljši dokaz ▼elike pozornosti, ki jo varaždinsko prebivalstvo posveča svojemu muzeju. „ Bokeljska mornarica po 300-letih prvič na morju. V cerkvi sv. Filipa v Splitu je bila v petek dopoldne maša. zadušnica za pokojnim vseučiliskim profesorjem dr. Ra-doničičem. Istočasno so v Zagrebu blago-■i.ovili truplo zaslužnega zdravnika in znanstvenika- Maš v Splitu so se udeležili vsi tatm živeči rojaki iz Boke. V Split je prispel tudi odred bokeljske mornarice, ki bo prevzel truplo svojega admirala in ga spremljal v rodno vas Dobroto Odposlanstvo bokeljske mornarice je prispelo s svojo starodavno zastavo sv. Trifuna. To je prvič po 300-letih, da bo ta zastava spet zaplapolala na Jadranu Odred bokeljske mornarice tvori 9 častnikov in 38 mornarjev V odposlanstvu je tudi uprava bratovščine ter glavni štab bokeljske mornarice z malim admiralom Zvon;mirom Miloševičem. Po starodavnem statutu sme glavni štab bokeljske mornarice sodelovati samo takrat kadar umrjeta vladar ali pa veliki admiral. Po 300-letih je prvič, da nastopa bokeljska mornarica izven Boke. SEDAJ JE ČAS da si nabavite DAMSKE PLAŠČE in ZIMSKE SUKNJE po konkurenčni ceni iz velike izbere tvrdke FRAN LUKIČ STRITARJEVA • Smrt zaslužnega gospodarskega strokovnjaka. V starosti 92 let Je umrl v Križevcih upokojeni ravnatelj Gustav Vlasta Vihodil, ki je bil po vrstri drugi ravnatelj gospodarskega učilišča v Križevcih od leta 1878 do 1890. ko je bil upokojen- Bil je znan gospodarski strokovnjak in se je tudi izven šole mnogo udejstvoval kot znanstvenik. Mnogo njegovih razprav je tiskanih v naših in tujih strokovnih glasilih, največ pa na Češkem, od koder jc prišel v naše kraje. Gospodarske šola v Križevcih je pod njegovim vodstvom dosegla lepe uspehe in izvedenih je bilo več koristnih šolskih reform. Po upokojitvi je ostal v Križevcih. kjer se je popolnoma ud:ma-čil in kjer ga je vse spoštovalo. Paket Din 20.— v lekarnah. Rog. S. Br. 9687/34.VII. lfiOo * Zborovanje Jugoslovenske ženske. Zveze, sekcije za dravsko banovino bo danes ob 10. v Celju v Narodnem domu. * Odprte planinske poslojauke osrednje-ea društva SPD. V notici, ki smo Jo pod tem naslovom objavili včeraj, se je vrinila majhna pomota. Avtobus, ki vzdržuje zvezo med Kamnikom in Kamniško Bistrico, vozi do Kopišča (ne pa do kopališča). . Cvet in sad v pozni jeseni. Gospa Mirni Hegierjeva, soproga šolskega upravitelja v Mozlju pri Kočevju, nam je poslala šopek jagod, ki jih je te dni nabrala. Poleg lepih zreJih jagod je bil tudi cvet in nekaj nedozorelih jagod. Šopek lepih duhtečih vijolic pa je natrgala na svojem vrtu gdč. Beti Sirnikova na Bledu. V Laznici pri L mbušu pa so g- Kati Erbežnikovi na vrtu lepo dozorele maline * Italijanski prostovoljci za Abesinijo. Med italijanskimi kolonisti v Mahovljanih pri Bosanski Gradiški je bila v zadnjem času uvedena akcija za pridobivanje prostovoljcev. Po odobrenju italijanskih oblasti je odpotovalo zdaj pet mladih italijanskih kolonistov v Italijo. kler bodo izvež-bani in potem poslani v Abesinijo. »MELA« TVRŠEVA 20. nndi pletenine poslednjih, najmodernejših oblik v vseh cenah. » Družinskega očeta pogrešajo. Čevljarski mojsiter z Zidanega mostu Zelič Anton je v poslednji dobi preživljal hude čase. Razrvano gospodarstvo, pomanjkanje dela in še druge neprilike so poveoaJe njegovo socialno stanje. Zdaj ga že dva tedna pogrešajo. Domačini pripovedujejo, da jim je Zelič dejal ob neki priliki, da bo šel v. Savo. Obveščena varnostna oblastva se prizadevajo, da bi ga našla, toda doslej je bulo vse iskanje zaman. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi užaloščeni soprogi aili pa občini Loki pri Zidanem mostu. * Prikrojevalne tečaje za krojače In ik-vllje priredi v Ljubljani v »imskili mesecih banska uprava v Ljubljani. Tečaje bo vodil obrtni učitelj g. Knatalj Alojzij. Interesenti oziroma interesen tinje naj 6e prijavijo do 10. decembra pri referatu za Pospeševanje obrtt v Ljubljani, Knatljeva uL 9/1 1. soba št. 22, kjer dobe tttdi podrobne informacije. * Licitacija instalacijskih del za novo poslopje okrožnega uirada za zavarovanje delavcev v Nišu, ki je bila razpisana od osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, se bo vršila 16. decembra Ln ne 14. decembra. * Vse krajevne prireditvene odbore, ki so izvedli 9. in 10. t. m. nabiralno akcijo, pozivamo, da nakažejo podpisanemu na čekovni račun Pošxne hranilnice št. 14.081. nabrane prispevke in podajo zadevno poročilo. >Branibor«, osrednji odbor, Ljubljana. * »Misel in delo«. Uredništvo sporoča na številna vprašanja, da je prva številka novega letnika že v tisku in da izide ta teden. Med drugim to vsebovala zanimivo razpravo senatorja Ivana Hribarja o Stjepanu Ra-diču in Antoninu Švehli in nastopno predavanje docenta dr. Stojana Bajiča o osnovnih problemih delovnega prava. atriji zelo mnogo dajo na stare deželne postave in na stare šege. — Pa še nekaj nas je poleg rezkega ozračja opominjalo, da smo med Štajerci: lese in dolgi kozlasti plotovi ob pašnikih. Kakor pod slavolokom se popeljemo skozi velika mestna vrata neznanega mesta. Kako, neznanega! Saj to je Obdach s fon-tano sredi trga. Vse že spi . . . Ali ni ti* sti plečati samotar s snegom na grbi sloviti Zirbitzkogel. I, seveda je. Torej smo že blizu Judemburga. Še prej pa moramo skozi \Veisskirchen. Kdo ga nc bi pomnil, pu* ščobnega mesteca s stisnjenimi hišami in ozkimi ulicami pa z lepo župonovo Micko sredi trga? Tako se razgovarjamo o njej in prerekamo o tem, ali bi šli pogledat, da nazadnje skoro zaidemo proti Knittelfel-du. Dva ponočnjaka v irhovini in belih go-lenicah nas pravočasno opozorita, da jo uberemo po levi ravni cesti naravnost pro* ti Judenburgu. Rdeče se nam že od daleč svetlikajo napisi judenburške jeklarske industrije Res, treba je bilo biti v našem avtobusu, pa poznati kako močni so spomini Janezov na te kraje in na bridke in vesele vojne čase Še po lesenem mostu čez Muro. potem pa med gosto strnjenimi hišami po klancu . . Vsi buljimo skozi šipe in nekomu se izvije: — Mejduš, po temle klancu so Janezi prevleki kai težkih vozov! Na vrhu klanca nas že čakajo in so veseli. da smo vendarle prišli. Lastnica hotela Post (vdova gospa Leitnerieva) pa ne* kateri člani spreiemnega odbora v zelenih štajerskih kroiih nam kličejo dobrodošlico. Mi pa se hitro razgledamo po trgu in si potrdimo, da vse je tako, kakor j« bilo. Še je tu hotel Post, ne prenovljen; 58 m visoki mestni stolp, ki stoji samcat, ločen od cerkve kot sražar mesta, je razsvetljen in njegova ura pravkar bronasto odklen-ka polenajsto. Vzorno je vse priprav!je» no, hitro nas razkvartirajo, zgoraj v gornji dvorani hotela pa že šumi vesel in prijeten družabni večer. Zakesneli smo po* zdravile govorance, a saj nam vse razpoloženje pričuje, da smo zares dobrodošli. Izvrstna godba »kanarčkov« svira neutrudno na odru, ki je okrašen z raznimi emblemi, nikakor na tudi ne pogrešimo široke jugoslovenske trobojke. Janezi udarijo ^Regiment,« da se trese dvorana, domačini ploskajo in nekateri izmed njih objemajo stare znance. Tudi nekdanji kapel* nik godbe sedemnajstega polka je v družbi in domačim ga poneso na oder. da dirigira koračnico Janezov. Mariborčani so pri* peljali s seboj lepo zalogo izbranih pijač in učinek je očiten. Družba hrumi pozno v noč. a trudni se umaknemo o polnoči sladkemu počitku. Noč je strupeno hladna, po vseh bližnjih nlaninah se v mesečini le-skeče sneg ''Dalje). Ker se pri odhodn po štiridesetletnem službovanju na veleposestvih Ruperčvrh, Gorjancih in Radohi, v svojo domovino Radio '^jubijana^ je gladilo poslu šavcev, ki izhaja že sedmo ieto. im nudi vsakemu naročniku zavarovanje za primer smrtne nezgode, ter pri nas edinstveno zavarovanje aparata zoper defekt. — Mesečna naročnina je samo Din 12.— Uprava je v Ljubljani. Miklošičeva 7. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISK1 _TELEFON 33-87_ Gustav FR0LICH in Lida BA AROV \ v nepozabnem filmu B A It SC A K O h A Znana pesem iz »Hoffmanovih pripovedke je v čarobni karnevalski noči postala usodna za dvoje mladih src. Dopolnilo običajno! Predstave v nedeljo ob 3.. 5., 7. in 9. v ponedeljek ob 7. in 9. uri. V nedelio ob 11. uri dopoldne film: 20.000 let ▼ »ine Singu. Vstopnina Din 3.—. otroci Din 2.50. V torek Willy Frit*oh- v 4 OTOKU. * Načrt za regulacijo Niša- Te dni je začela posebna komisija proučevati načrte za regulacijo mesta Niša. Tehnično vodstvo v tej komisiji ima profesor zagrebške tehnične fakultete EJdo šen. Komisija bo načrte proučevala kakih 10 dni, potem pa bo objavila svoje sklepe. * V Sarajevu bodo uredili zoološki vrt Tudi Sarajevo bo dobilo svoj zoološki vrt in je mestna občina že napravila načrt njegove ureditve. Dosedanji zoološki vrtič iz zdravilišča Ilidže bo prenešen v Sarajevo. Prostor bo občina določila nekje v Novem Sarajevu. * Odkrivanje rimskega mesta Basiane. Med Sremsko Mitrovico in Zemunom pri vasi Petrovcu so že pred 50 leti začeli po zaslugi zagrebškega arheološkega muzeja z odkopavanjem starorimskega mesta Basiane, ki je bila ustanovljena sredi drugega stoletja pred Kristom To rimsko mesto so prav za prav odkrile krave. Na paši so steptale tanko plast zemlje in na površje so prišli razni predmeti. Na arheološke zanimivosti so bili arheologi opozorjeni od pastirjev. Doslej so izkopali že tri velika poslopja in, ko bodo dospela potrebna sredstva, bodo začeli z odkopavanjem mestnega foruma, ki je zelo obsežen. Sedaj odkopavajo staro krščansko baziliko, v kateri so našli plošče z napisi, ki so stare blizu 2.000 let. V baziliko j« moralo biti preurejeno kako zelo staro poslopje in v njo so bili prenešeni tudi razni spomeniki iz drugih rimskih naselbin. * Slovenski inteligent bre« Shakespeare-ja? Shakespearejeva dela tvorijo temeljui zaklad vsega človeštva. Po pravici si ga osvajajo vsi kulturni narodi s kar moči do vršenimi prevodi Shakespeare spada povsod med tiste knjige, ki jih mora vsak nao-bražen človek do smrti prebirati, kakor sv. pismo in druga večna dela. Slovenci imamo po zaslugi svojega nedoseženega mojstra besede in poezije pesnika Otona Zupančiča glavna Shakespearejeva dela v mojstrskih prevodih. Shakespearejevo življenjsko modrost je Zupančič zajel v jezik, ki s svojo bujno sočnostjo in opojnim zvokom prekaša vse. kar je bilo v slovenščini do-zdaj napisano Vso zbirko (Kar hočete. Zimska pravljica. Ukročena trmoglavka, Kome dija zmešnjav, Hamlet, Sen kresne noči, Macbeth. Othello) dobite broširano za '224 Din, v krasni izvirni vezavi, ki bo kras vsaki knjižnici, za 292 Din. Pri takojšnjem plačilu in pri naročilu pri založnici (Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 16/1 20% popusta. Mogoče je tudi odplačilo v 10 obrokih. Ne trošite svojih zlatih dni v topem življenju tja v en dan! Izrabite bežne ure za pogovore z največjimi duhovi svetal * Slovenski pravopis, ki sta ga priredila A. Breznik in Fr. Ramovš in ki ga je izdalo in založilo Znanstveno društvo v L;ub-Ijani, izide v kratkem. Cena vezanemu izvodu 60 Din. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova 3., in pri njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova c. 13. * Ne Pozabite na III. Putnikov izlet na Dunaj. S posebnim vlakom v času od 14. — 19. decembra. Odhod iz Ljubljane gl. kolodvor bo 14. decembra ob 18.1«, ter imajo izletniki iz Slovenije svoj vagon na razpolago že iz Ljubljane. V nedeljo 15. decembra bo ogled mesta, cesarskega gradu. Schonbrunna, španske jahalne šole, v ponedeljek ogled starega Dunaja, muzeja in dmigih znamenitosti vse pod strokovnim vodstvom, V torek so razni izleti v okolico Dunaja, v sredo 18. decembra pov-vratek po kosilu preko Gradca. Za nabavo potnega lista ni potrebno, da se predloži policijskim oblasitem potrdilo o plačanih davkih. Avstrijski vizum je brezplačen. Zahtevajte programe pri »Putniku« v Ljubljani, ki sprejema prijave do 1. decembra 1935. * Blaznikova »Velika pratika« ia leto 1936 je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Breg 10- in v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res zanimiv in praktičen Zato sra hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukciia lepe slike »Poklon modrih«. * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice * »LUXo vršila vse dni od L do 5. decembra, dvakrat dnevno, razen L decembra, ker bo ta večer rezerviran za novinarski koncert, bo dala vsoim slojem našega meščanstva pregledno sliko, kako ee človek okusno in času primerno obleče. u— Nihče naj ne zamudi nocojšnjega | komornega večera ob 20. v Filharmaničai dvorani. Vsak poslušalec bo imel velik umetniški užitek, ki mu ga pripravlja Ljubljanski komorni kvartet (Pfeifer, Stanič, šuš.eršič in Muller) z izvajanjem kvartetov Stamica, Schubesrta ln Cajkov-skecra. Začetek točno ob 20. v Filharaio-nični dvorani. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Ma/tiee. n— Ljudska univerza bo tme^a ffroj občni zbor v četrtek, 2S. t. m. v pirostorOl drž. trgovske akademije na Bleivveissovi cesti. Pričetek ob 18. Razen poročil funkcionarjev je na dnevnem redu volitev celotnega upravnega odbora. — Jutri v ponedeljek ob 20. bo predaval v Delaveki zbornici, Miklošičeva cesta, u ni v. pj*oL (fr. Kos Milko o temi: Obdobja slovenske 'zgodovine. ttsm laka] se je fako ustreli!? Ker tako umozene vode pri perilu Se n videl nikdar. Ali je njegovo perilo res tako zelo zamazano? Bog obvaruj! Gospa Ivanka takoj pojasni uganko. Terpentinova milo Zlatorog ima v svoji obilni, gosti in beli peni to izredno^ moč, da izvleče iz perila vso nesnago. Cim čistejše je perilo oprano, tem temnejša je voda. * Francoščina za samouke sestavil prof. dr. Pavel Brežnik. Ta knjiga, namenjena začetnikom, samoukom, je sestavljena na izredno zanimiv način, na popolnoma moderni podlagi priučitve jezika. Predznanja ni potrebno nikakega. Pouk se vrši polom novic in člankov, vzetih iz pariških časopisov, ter se polagoma stopnjuje od najlažjega do težjega, tako da se učenec— samouk prav igraje priuči francoščine. Vsakdanje življenje, dnevne in politične vesiti, humoreske in zanimivi dogodki se pestro vrstijo, tako da samouk ne občuti dolgočasne«! slovnice, kakor pri dirugih metodah Izvirne francoske slike krase tc knjigo, ki je sedaj, ko »o se začeli dolgi večeri, najlepši poklon za vsakega inteii-genta, predvsem one na deželi, ki jim je težko priti do francoskega pouka, posebno pa jo priporočamo kot darilo dijakom. Knjiga se dobi v upravi »Jutra« knjigarni Tiskovne Zadruge (Ljubljana, Šelenburgova ul.), kakcir tudi v vseh drugih knjigarnah Cena trdo vez. 30 Din. * Novo domače podjetje za Neon—ovo reklamno razsvetljavo, za transparentno reklamo, za notranjo efektno razsvetljavo in za vso oeta-lo moderno svetlobno tehniko V vzorno urejeni delavnici izdelujemo vse te predmete s prvovrstnimi strokovnjaki -Ing. A. Župančič, elektrotehnično podjetje, Ljubljana, Aleksandrova 4. mezz. PO ZELO NIZKIH CENAH Fine zimske suknje LASTNEGA IZDELKA — PRIPOROČA A. KUNC, Gosposka ulica * Knjige, ki jih ne bi smeli pogrešati v nobeni slovenski sprejeronici. Med te spadajo brez dvoma Jakopičev zbornik, AL bum slovenskih književnikov, Cankarjev zbornik in Jubilejni zbornik Otona Župančiča. Ta reprezentativna dela so trajne vrednosti. V Jakopičevem zborniku najdete največjega sodobnega slikarja Slovencev v besedi in sliki. Album slovenskih književnikov Vam omogoča neposredni stik z zunanjimi liki mož, ki so ustvarjali slovensko dušo in slovensko kulturo. Cankarjev in Župančičev zbor. nik pa posvečata tema dvema vrhovoma slovenske besede in književnosti strani, ki so trajne vrednosti. Pokažite tujcu s temj knjigama bogastvo našega domače, ga duhovnega življenja. Vrzite iz svojih sprejemnic tujo brezpomembno navlako in preskrbite si ta dela. ki so tudi po svoji zunanji opremi nedosegljiv okras Vaših sprejemnic in s tem Vas samih. Tiskovna zadruga Vam vrhutega da te knjige z izdatnimi plačilnimi olajšavami. u— SPor«d nocoJSnega komornega večera v Fiilharmonični dvorani je na»sjednji: Stamic, godalni kvartet v b—dturu, Schu-bert: godalni kvartet v d—moki in Čajkovski kvartet op. 11. Primarij LjuibJjan-skega komornega kvarteta je g. ptedler Leon, ki se je v letošnjem polerTju vrnil s svojega študija na drž. konservatarijii v Pragi, kjer je končaj pri mojstru Kocjanu mojstrsko violinsko šolo. S svojimi tovafri&i: Staničem. Sušterši >m in Miil-lerjem se je združil v Ljubljanski komorni kvartet, ki ima namen z vsemi svojimi močmi in z vso svojo umetnostjo pospeševati in propagirati v našem mestu komorno glasbene domače in tuje literature. Poudarjamo, da je to naše prvo slovensko komorno združenje stalnega značaja. Nocojšnji njihov koncent majtop-leje priporočamo občinstvu. Začetiek ob 20. v F i lli a rman ;č ni dvorani. u— Nabiralna dneva mestne cbčlne ljubljanske, da se nabere kolikor mogoče sredstev za podpiranje brezposelnih in drugih siromašnih ljubljanskih občanov, bosta 31. novembra in 1. dccembra- Ta dva dneva bodo mestni uslužbenci pobirali prispevke po hišah, javnih lokalih in u'.;cah. Nabiranje se bo vršilo s prodajanjem kuponov po 1, 5 in 10 Din. Od dobrega uspeha te akcije bo v precejšnji meri odvisno, kako bo mogla mestna občina letošnjo zimo razvijati svojo pomožno akcijo, zato pros:mo ponovno vsa društva, da ne prirejajo na ta dva dneva nobenih podobnih akcij. u— Srebrna poroka. Danes praaEmjeta na Viču št. 1S4. srebrno poroko posestnik in železničaT g. Matija petrič in njegova soproga Marija S'a vi jen ca štejemo med naše najstarejše naročnike. Splošno priljubljenima -zakoncema ob 25 letnici poroke iskreno če>sti'.amo z željo, da bi zdrava in srečna dočakala še biserno poroko- u— GotJbeno društvo VI6—Glince vabi ljubitelje sjodbe na svoj zabavni večer, ki ga priredi danes popoldne v prostorih Emilije Malmič na Glincah (vujgo »Amerika«) z bogatini sporedom. NAROČITE TAKOJ! Znanstveno društvo v Ljubljani je izdalo in založilo Slovenski pravopis priredila po pravopisnih in pravorečmh načelih Znanstvenega društva A. Breznik in Fr. Ramovš Knjiga obsega nad 300 strani in stane vezana v celo platno Din 60.— (Žepna oblika). Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3 in njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova 13. čokolade. PROIZVOD: UNION, ZAGREB n— Za naibednejše med bednimi. Sredi palač in razkošnih vil v Ljubljani životari v podstrešnem stanovanju rodbina 8 članov. Oče je tuberkulozen, mati se ubija s postrežbo pri raznih rodbinah in zasluži 300 Din mesečno — za 6 otrok v starosti od o mesecev do 12 let Starejši fantek z očmi. v katerih je pa ugasnil oni otroški žar, ki gleda v svet s pričakovanjem in upaniem — ne more v šolo, ker je bos in strgan in ker mora doma paziti na manjše bratce in sestrice. Lačni so vsak dan in zdaj se bliža zima... Nekje v kletnih prostorih, vlažnih in mračnih, živi rodbina 6 ljudi: mati vdova in 5 otrok. Pet shujšanih telesc, pet obupanih mladih src. Iz dneva v dan 6trah, ali bo mamica prinesla domov kaj kruha. Iz dneva v dan tava mati od hiše do hiše ter išče dela in kruha... In koliko je takih! V tisoč in več gre n.iibovo število. Zmrzujejo doma, potikajo se po ulicah strgani in bosi. Vidiš jih v temnih vežah, pred razsvetljenimi izložbami, v katerih so nakupičene najboljše reči. Bog ve, kaj se dogaJa takrat v dušah teh zapuščenih, pohabljenih, nebogljenih otrok. Ali samo želja, da bi se nasitili, ali tudi zavist in jeza? Morda pa tudi nagon, da bi kradli? Imamo jih tudi take. Deset do enajst let stare. Kradli so in vlamljali. Pomagali drugim starejšim, da so kradli. V dnevnih novicah beremo čisto kratka poročila, da je policija zaprla, odnosno prišla na sled imla-doletnim zločincem«. In koliko je takih, ki se zamislijo v strahoto teh kratkih notic? Zakaj kradejo? V mladinskem uradu se vrste te slike druga za drugo. Ce bi imeli možnost, sestaviti film in ga prikazati ljubljanskemu meščanstvu v vsej goli resnici, bi zanesljivo vsi kot en mož zastavili vse sile, da bi preprečili nadaljnje propadanje naše mladine. Dr. Drago švajger specijalist za bolezni ušes, nosa in grla JE PRESELIL SVOJO ORDINACIJO v Beethovnovo ul. št. 14-1. (palača DUNAV) Telefon, št. ordinacije: S8-26 Telefon, št- stanovanja: 32-19 Mestni socialnopolitični urad, odnosno mladinski oddelek, skupno s socialnopolUič-niin odborom mestnega sveta pripravlja velikopotezno akcijo pod geslom »Vse za otrokaUverjeni smo, da bo ta akciJa nabila popoln odziv v našem meščanstvu. u— Uprava viške občine priredi ob sode. lovanju domačih društev in korporacij tudi letos tradicionalno božičnico siromašni šolski deci. Ker sredstva občinske uprave in društev nikakor ne zadoščajo, se odbor za prireditev božičnice vljudno obrača na javnost, da to akcijo č:m izdatneje podpre. Pri-hodnje dni bodo posebni pooblaščenci z nabiralnimi polarni posetili vse stranke v občini s prošnjo, da vsak po svojih močeh prispeva. Vsak tudi najmanjši dar je do« brodošel. Kdor hritro pomaga, dvakrat pomaga. V sokolskem in društvenem domu-kakor tudi na igričšu SK Reke se bodo vršile v ta namen prireditve, na kar odbor že danes opozarja javnost s prošnjo, da me istih v čim večjem številu udeleži u— Škandal prj Bartlettovih (Vzorni so-prog), pikantno, zabavno veseloigre ponove v šentjakobskem gledališču drevi ob 20.15-Veseloigra je izvrstno naštudirana in je dosegla izredno velik uspeh. Ker pri zadnji predstavi mnogo ljudi mi dobilo vstopnic, naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice že v naprej od danes dalje. u.— Velik orgelski koncert bo jutri ob JO. v stolnici. Izvajal ga bo g. Blaž Arnič ob sodelovanju članov opernega orkestra in mezzosopranistke Vide Rudolf ove. Na f poredni so : Bach, Renner, Premer], Doli-nar, K.imovec. Dvofak in Arnič. Dirigira! to S- Drago šljanec. Vstop samo s spore- u— Zveza gospodinj priredb IS. t. m. tečaj za medeno pecivo, 19- t. m. tečaj za vlečeno testo, 22. t m. tečaj za Miklavževo pecivo. Prispevek za vsak tečaj 12.— Dan. Tečaj za posladkorjeno sadje bo 25. t. m., pristojbina 6.— Din. Vsak tečaj se prične ob 15. uri. Prijave na Bregu S. od 16. d0 17. ure. n— Ples v narodnih nošah, priznana dražabna prireditev Jadranske 6traže, bo 16. februarja v dvorani aa Taboru. Posebna privlačnost tega večera bodo vsekako naše narodne noše. Jadranska straža že danes opozarja na ta večer. u— švabsko nemački prosvetni savez, Novj gad, krajevni odbor Ljubljana, priredi 18. t m. ob 20. v beli dvorani hotela >Union« predavanje gdč. A Ime Karlinove, pisateljice iz Celja. Vsebina: Usode belih žen v različnih delih sveta ter usode žen, Itd eo ee poročile z možmi drugih plemen. Pokrajina hi običaj domačinov nam služijo za raaujuujivo ozadje teh usod. Vstopnina ti Din, mladina 4 Dm. Goetje &o vljudno vabljeni. u— Društvo >Soča< — matica obvešča revne člane in vse one, ki so bijj običajno obdarovani za božič, da letos ne priredi tradicionalne božičnice, ker so va razpoložljiva sredstva izčrpana za druge humanitarne svrhe, — prošnje za božičnico naj ee na podpisano društvo ne Vlagajo, ker se ne bodo mogie upoštevati. u— Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola. Danes »Janko in Metka« v Narodnem domu ob 16. uri. u— Mo^na revija. Na številna in mno-gosttranska vprašanja objavljam spodaj podpisana, da se vrši v prid onemoglih modnih obrtnic v Kazini od 7. do 16. decembra dobrodelna modna revija v znamenju nageljnov združenih modnih salonov, modnih umetnic in obrtnic s sodelovanjem naših naj odličnejših tvrdk. Istočasno »o k prireditvi vabljeni vsi, ki bi se kakorkoli lahko u dej st v ovali. Dopise je naslavljati na: Dobrodelna modna revija Ljubljana, Marija šarc-eva. u— Novi začetniški plesni tečaj Jenkove šole v Kazini se prične jutri v ponedeljek ob 20. Izvežbane plesalke imajo na ta večer prost vstop. Vsako nedeljo ob 4. popoldanski ples. Vsak torek in četrtek nadaljevalni tečaj. Posebne ure in informacije vsak dan. Dijaki—akademiki imajo popust. F Kino „ABRIAN" ŠT. VID nI Lj. Danes ob 4., 6., 8. uri komična opereta FRA DIAVOLO Rezervirajte vstopnice v predprodaji od 11—12 dop. In od 2—S pop. n —Predzimski naval brezposelnih na Ljubljano. Deževje in mraz, ki 9ta pričela najavljati zimo, sta pregnala množice brezposelnih popotnikov, ki so se med letom držali kmečkih naselbin, kjer se za silo zmerom najde kaj malega za pod zob, proti mestom in tako se tudi na ljubljanskih ulicah opaža iz dneva v dan živahnejši promet prosjakov in brezupnih iskalcev dela. Prav tako kakor na mestnem socialno političnem uradu, se v dobršni meri pozna sezonski naval tudi na kriminalnem oddelku policijske uprave, ker se 8 poštenimi, dostojnimi brezposelniki natepe v mesto vsa kokrat tudi precej mnogovrstna družba raz nih manjših in večjih nepridipravov, ki se poskušajo s kriminalom prebiti skozi življenje. Te dni Je policija priredila spet eno svojih rednih racij in je pri tej priliki pretaknila vsa priljubljena skrivališča in zbirališča po mestu in okolici. Agentje kriminalnega oddelka so aretirali okrog 40 oseb, med njimi tudi več svojih starih znancev, ki so bili že ponovno izgnani iz Ljubljane. Nekaj jih bo po vsej priliki izročenih sodišču, nekateri pa bodo odpremljeni v svoje domovinske otčine. Pri rcvmlf gihtu in i&iia&u ■biažujejc bolečine »NIBOL. tablete Mr. Bahov«e. V lekarnah 20 tabl. Din 30.— »ti 40 tabl. Dir 34.— s napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec. Lfubliana Beg. S. Br. 17616/Si. VI.:! 635 d— Verižniška afera 8 hranilnimi knjižicami. Kakor smo že zadnjič zabeležili, se policija že nekaj časa bavi z nekakšno afero s hranilnimi knjižicami, v kateri se j<» razkrinkal nov, originalen način trgovanja s tem aktualnim, mnogo ponujanim blagom. Na delu je bilo več spretnih agentov, ki so na debelo nakupovali knjižice. Kupčija je vsekakor bujno cvetela, saj so kupci nudili zanje po 90, pa tudi po 100% vrednosti. Prodajalci pa so dobivali na roko le majhen delež kupnine, medtem ko jim je bila ostala vsota obljubljena v obrokih, v resnici pa so kupci te obroke redno ostajali na dolgu. Nekaj opeharjenih žrtev se je nazadnje zateklo po pomoč na policijo, ki Je postala na zadevo pozorna in je pred nekaj dnevi aretirala dva taka prekupčevalca. Pri njiju so agentje kriminalnega oddelka zaplenili cel kup hranilnih knjižic, ki se glase na najrazličnejše vloge v zneskih od a do 50.000 Din in še več. Policijska preiskava bo v kratkem zaključena, nato pa bosta oba izročena sodišču. Iz Celja e— Trojni jubilej. G- Karel Pere, tanji-govedki mojster in vodja knjigoveznice Zvezne tiskarne v Celju, je slavil te dni trojni jubilej: poteklo je 25 let, odkar je postal samostojen mojster, 30 let, odkar je ualužben v Zvezni knjigarni v Celju, in prav tako 30 let, odkar poje kot vzoren član pri Celjskem pevskem društvu, G. Percu, ki se tudi v najhujših časih ni bal kazati svojega odločno nacionalnega in naprednega prepričanja in ki uživa zaradi svoje značajnosti in družabnosti splošno priljubljenost, iskreno čestitamo k lepemu jubileju in mu želimo še mnogo let zdrav, ja, zadovoljstva in plodnega udejstvova. nja! Negujte ovoje zobe ' P8"***- Iti Je na vtškn najpopolnejših sredstev za nego zob In ost, s »Rieviero« zobno pasto. Zahtevajte jo izrecno, j e— Ljudske vseučilišče, jutri ob 20. bo predaval v riaalnid dedke meščanske dole znani pedagog in mladinski pisatelj prof. Gustav Šilih iz Maribora o narodnojsocia. lističnl vzgoji v Nemčiji. Skipptične slike. e— Novo sezono celjskega gledališča je otvorila v petek ljubljanska drama z Go. lijevo ljudsko žaloigro »Bratomor na Meta vi«. Osnovna ideja igre je borba dveh bratov različnih značajev za grunt, ki se pod vplivom tretje osebe — intriganta konča z bratomorom. Delo je pisano re. alistično, razvoj dejanja pa je včasih preveč sunkovit, včasih pa premedel. Zelo posrečeni sta četrta in peta slika. Igra je učinkovita in bo dosegla tudi na podažeL skih odrih z dobro zasedbo lepe uspehe. Ciril Debevec je oskrbel temeljito režijo. Levar (Andrej) in Kralj (Aleš) sta podala svoji vlogi tehtno in z izvrstno karak. terizacijo. Dovršene so bile tudi kreacije Marije Vere (matere), Mire Danilove (Metke) in Skrbinška (Ambroža). Krepko so se uveljavili Gregorin, (župnik). Da. neš (Anzelj) in Rakarjeva (Anzljevka). Scenerija je bila v splošnem povoljna. Obisk je bil dober, manjkalo pa je mnogo takih, ki bi si lahko privoščili obrok gledališča. Občinstvo je sprejelo igro ugodno in živahno akla.miralo priljubljene ljubljanske goste. — R. P. PRIMARIJ dr. PAVEL PEHANI Specijalist za ženske bolezni ln porodništvo, ORDINTRA od 1. — 3. ure pop. V CELJU — JENKOVA ULICA 11 a (za bolnico). e_ Društvo Dijaški dom v Celju Je na rednem občnem zboru v petek izvolilo ta. le odbor: za predsednika prof. Josipa Kožuha, za podpredsednika dr. Jura Hra-šovca, za tajnika pisarniškega ravnatelja Antona Zorka, za blagajnika gimnazijskega ravnatelja Franca Mravljaka, za odbornike dr. Ernesta Kalana, dr. Milana Orožna in trgovca Antona Petka, za namestnika prof. Srečka Brodarja in postajnega načelnika Janka Vranjka, za revizorja poslanca Ivana Prekorška in šolske, ga upravitelja Frana Voglarja. e— Umrla je v petek v Cel ju v starosti 64 let znana posestnica in gostilničarka ga. Elizabeta Bergerjeva, rojena Videčni-kova, mati gostilničarjev gg. Albina in Ferda Bergerja- Pogreb bo danes ob 16. iz hiše žalosti, Kapucinska ulica 1., na mestno pokopališče. Rajnki blag spomin, svojcem naše iskreno eožalje! e— Kino Union. Danes ob 10. matineja, ob 16.15, ob 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Tajnica se m oži« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Za spomenik kralja U edini* elju * Mariboru so prispevali: Ljudska samopomoč 3000 DSn, U. Kasper (zbirka) 1950 Din, Splošna stavbena družba Tezno, 3615 Din, Svetislav Radoševič (zbirka) 1000 Din, Pogrebno društvo, Krče vina 700 Din, Ju-goslov. Udružena banka (zbirka) 865 Din, dr. Angel Kralj, Fram, 615 Din, S. Kraj no* vič, 550 Din, Ljudovit Jutraš 550 Din, Mihael Počivalnik 460 Din, Ivanka Lipold 300 Din, dr. Fran Stamol 300 Din, dr. M. Ogo-revec, Rogatec, 470 Din, Viljem Abt, 500 Din. a— Univ. prof. dr. Nagy iz Zagreba pre* dava v četrtek v tukajšnji Ljudski univerzi o državah, kolonijah in protektorafcih v Afriki, v petek pa o zapadni Afriki in Kanarskih otokih. a— JTK Maribor. V petek zvečer se je vodstvo tukajšnjega Jugoslovenskega tou» ring kluba konstituiralo takole: predsednik J. Loos, L podpredsednik prof. Seunig, II. podpredsednik Franjo Peric, L tajnik dr. Milko Danev, II. tajnik Aleksander Pfaiser, I. blagajnik Alfred Kralj, II. blagajnik Branko Boltavzer. Načelniki sekcij: obči turizem Udo Kasper- avtomobilizem inž. Peter Keršič, mortociMizem Frnajo Jaki, šport na vodi prof. Pero Cestnik, ostale športne panoge Evgen Bergant, fotografska in propagandna sekcija Drago Senica. a— Mladinski koncert. Dne 1. decembra popoldne ob pol 4 priredi Podporno društvo fa revne učence v unionski dvorani pod pokroviteljstvom PRK mladinski koncert. Ker so dohodki namenjeni za nabavo oblačil za najrevnejše otroke, so vabljeni vsi prijatelji mladine. a— Avtor bo dirigiral. Ob priliki krstne predstave nove slovenske operete »Majde«, ki bo predvidoma 23. t m. v gledališču, bo dirigiral avtor Marijan Kozina, zborovodja tukajšnje Glasbene matice. Delo je po Knafličevi veseloigri »Kmečki teater« priredil ljubljanski režiser Ferdo Delak. a— O svetovni razstavi v Bruslju je predaval v petek zvečer v Ljudski univerzi njen predsednik inž. Janko Kukovec, ki je svoje poučno predavanje ponazoroval z le« piani skioptičnimi slikami. a— Iz kaznilniške službe. Sprejeta je ostavka, ki jo je podal na državno službo g. Djuro Mitrovič, poveljnik paznikov mariborske moške kaznilnice. a— Z jutrišnjim dnem zvišane krušne cene. V zmislu sklepa mariborskih pekov, ki utemeljujejo svoj sklep s podražitvijo moke, stopajo z jutrišnjem dnem v veljavo zvišane krušne oeue po 50 para na kilogram. a— V delavski koloniji da, v Smetanovi ulici ne. Na seji upravnega sveta MP so sklenili, da bodo znižali najemnine v delavski koloniji za 10%. Ničesar pa niso sklenili glede stanovanjskih hiš v Smetanovi ulici, kjer tudi pretežno stanujejo državni uslužbenci. a— Odpuščajo, nastavljajo. Na predvčerajšnji seji upravnega sveta MP se je sklenilo odpustiti nekaj delavcev, mesto njih pa se bodo nastavili drugi delavci. Vzrok ni znan- Ona ve kaj hoče .. uporabljala bom vedno samo A M: ^Jterpintinovo milo 7« nc"W - V O k*nh a— Čisto belo veverico je ustrelil lovec g. Korošec na Ptujskem polju. Redko žival občudujejo Mariborčani v izložbi tukajšnjega preparatorja Wallnerja. a— Ceneno meso se bo prodajalo v torek 19. L m. od 8. zjutraj dalje na stojnici za oporočeno meso pri mestni klavnici, in sicer 200 kg govejega mesa po 3 Din, na osebo do 2 kg. a— 30.000 dinarjev škode trpi posestnik Anton Majal iz Bistrice pri Limbušu, ker mu je pogorelo stanovanjsko poslopje in hlev. — Posestnik Vid Vidovič iz Korbe pa ima zaradi požara, ki mu je upepelil stanovanjsko in gospodarsko poslopje, 15.000 Din. a— Aferam rti konca. Policija je prišla na sled velikim manipulacijam v nekem eksportnem društvu, s čimer je več dobaviteljev precej prikrajšanih. Policija je uvedla predskavo na ovadbo nekega odbor« nika. Konec bo pri sodišču. a— Ves sadovnjak so izropali in izpraznili veleposestniku in višjemu finančnemu računskemu svetniku v p. Aleksandru Us-sarju v Hrastovcu. Nabrali in odpeljali so preko 2000 kg lepih kanadk v vrednosti 4000 Din. Nekaj osumljencev je izročenih sodišču. a/— Da je bratu zažgal hfšo. je bil obtožen 65-letni prevžitkar Martin Zupani č. Obtožena je bila tudi njegova žena Terezija Včeraj sta se zagovarjala pred ma» Irim kazenskim senatom, ki se pa ni mogel prepričati o njuni krivdi ter ju je oprostil. Iz Kranja r— Zvočni kino v Narodnem domu predvaja krasno nemško filmopereto »Hrepenenje 2021. Dodatek: Paramountov tednik in >Judenburške žrtve«. Iz Tržiča l_ Za brezhiben sprejem radio programov ije neobhodno potreben Philips radio. Oglejte si zalogo modernih prejemnikov pri zastopstvu Foto—Nadišar, Tržič. č— Kino predvaja danes malo Schlr!!ey Tempile v filmu »šan#aj—Ney Y<>rk—'Pariš«. Z Jesenic Kino Radio bo predvajal dauee ob 15. in 20. zabaven velefilm »Sinovi pustinje« z Olijem in Stanlijem. Med dodatki tudi barvane »Tri oP'ce<. Siedi koVii.mi velefilm »Abesinija 1935<. Iz Kamnika ka— Regulacija Kamniške Bistrice nad glavnim jezom smodnišnice se bo v najkrajšem času začela. Banska uprava je že odobrila proračun v znesku 85.000 dinarjev in razpisala natečaj za dobavo gradbenega materiala. Tako se bodo vendarle začela ta prepotrebna dela. ker je pretila nevarnost, da voda ob poplavi obide glavni iez smodnišnice, kar bi imelo za Kamnik in okolico nedogledne posledice. Poleg tega pa bodo čez zimo zaposljeni lahko številni brezposelni delavci. ka— Pravda zaradi porfirja. Tisočletja je ležal porfir v Kamniški Bistrici nedotaknjen. Ko pa je začel neki kamniški podjetnik vztrajno delati na tem, da zainteresira odločilne činitelje za ta kamen, ki nudi dovolj jamstva za izboljšanje naših cest, se je kmalu oglasila tudi konkurenca. Zdaj pa še je vnel med podjetnikoma spor za te kamnolome. Bilo bi zelo umestno, če bi Meščanska korporacija kot lastnica posegla vmes. ka— Zvočni kino Kamnik bo predvajal danes in v ponedeljek film »Janko in Metka«. Iz Hrastnika h— Kino Sokol predvaja danes velefilm ■Pesem za tebe-r, pole Jan Kiepura. Iz Gornjega grada gg— Osebne ves^i. Premeščena sta iz Gornjega grada tajnik sreskega načel-stva g. Fendre Franc k sreskeuiu načel-stvu v Šmarju pri Jelšah in davkar g. Furman Jožef k davčni upravi za Maribor okolico. Oba gospoda sta znana kot odlična uradnika. Uživala sta simpatije povsod in bomo oba gospoda zelo težko pogrešali. Seveda ju bodo pogrešale tudi naše_ nacionalne organizacije. Na novem službenem me»tu jima želimo mnogo zadovoljstva. gg— šolski pouk pri nas je po starem običaju od 1. novembra do 1. aprila deljen in morajo otroci, ki so po več kilometrov oddaljeni iz mesta, ostati preko opoldneva tu in prihajajo že v temi na svoje domove. Šolska kuhinja po skromnih močeh nudi siromašnim majhen obed, vendar je to le pomoč v sili. Vložila se je že prošnja na obla-stvo, da se izpremeni ta odredba tako. da bi bil šolski pouk tudi preko zime nedeljen. to je od S. do 1S. ure. To je želja staršev, ki se čudijo, da je ta odredba glede šolskega pouka v veljavi edinole v Gornjem gradu. drugod pa ne. Iz Šoštanja J— Prizidek meščanski šoli. SoštanjsJcf meščanski šoli, ki je letos dosegla rekord« no število učencev in je morala o tvor i ti dve poralelki, občutno primanjkuje prostora. Po daljšem prizadevanju zavednega ravnatelja je končno mestna občina le storila svojo dolžnost. Zdaj gradijo na zadnji strani poslopja prizidek, š— Vlomi in tatvine. V noči na petek je bM izvršen vlom v trgovino g. Coka t Družmirju. Okrog dveh ponoči je v prvem nadstropju speče stanovalce zbudil ropot. Ker se je kmalu polegel, so spet legli. Cez dobro uro je spet zaropotalo, g. Cok je stopil k oknu in zapazil spodaj moške postave. Ker jim je zagrozil s streljanjem, so neznanci zbeža-H. Vlomilci »o vdrli v skladišče skozi okno. V trgovini so ntašH po begu tatov dve goreči rveči, zraven pa sekiro. Po blagu tatovi niso utegni K seči, ker so bili prej pregnani. — V isti nočj ie bilo vlomljeno tudi v Urisko-vo tnafiko. Tu so imeli storilci več časa. Odnesli so tobaka Ta 3000 Din. — V To-pogači so se minilo nedeljo vtihotapili otroci z Loma v sobe ^Mladike«, kjer stanujejo zdraviliški pacijenbi ter pobrali vse perilo v vrednosti 2000 Din. Iz Ptuja J— Električnega toka ne bo dane« »4 8. &> 10. ujre diupo-liine. j— Huda nezgoda. V četrtek po hoteii & in nanj drog. S hudimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v bolniišmico. j— Davrca ,ee Je pojavit!a v ptujskem srwai in zahtevala nekaj žrtev. Ljudstvo o daviti ni dovo-lj poučeno ki obolele prepono pošiljajo k zdravniku, zaradi česar je tcf':ko žrtev. Večina zamenja, davico z angino- Priport>čamo, da ljudje pošiljajo bolnike k zdravnikom, tudi če menijo, da ore za navadno angino Vlak zavozi! v voz Brežice, 15. novembra. V sredo ponoči je le po srečnem naključju ušel smrti g. Frainc Kržan st., posestnik in trgovec z apnom v Cundirovcu. Zelo marljiv gospodar je in že dok>a leta prevaža on prodaja s svojim vozom «=pnv po Hrvatskem, da zasluži kak novčič za svojo rodbino. Tako je bil na potu tudi v sredi lam dok pri Zaprešiču. Bil je utrujen, zaradi megle pa je bil večer še bolj temen in Kržan na železniškem prevozu ni opaail, da prihaja vdtak. Lokomotiva je za vozila -v voz, ubito enega konja in razbila sprednji del voza. Kržan sam je odletel daleč stran in nezavesten obležal na toeh. K sreči ni dobil ne-wrnih poškodb zdravi se na domu in upa ma skorajšnje ozdravljenje. Kržan je na svojih vožnjah dtoživeJ že mnogo nevarnosti, a tudi marsikako veselo zgodbo. Prijetno ga je poslušati, ko pripo-fveduje svoje doživljaje, n. pr- kako so ga večkrat napadli cigani, pa se jim je vedno izvil z zvijačo, ali kako so mu padli z ozkega mostu konji v Sotlo itd. Enkrat, že pred davnimi leti. je bil nekje na Hrvatskem kaznovan, ker na vozu ni imel luči. Moledoval je, naj mu kazan spregledajo, in 6e je pri tem skliceval tudi; na io, da je pristaš te in te politične skupine. Revež pa ni poznal razmer in posledica njegovega sklicevanja je bila. da so mu kazen _ potrojili. Vsi, ki Kržana poznajo, ga imajo radi dn mu žele, da bi kmalu zopet popolnoma ozdravel. ŠPORT Danes Ilirija : Hašk Ob 14.30 najvažnejša kvalifikacijska tekma na igrišču Primorja — Sodi dunajski sodnik — Prodaja vstopnic že dopoldne v kavarni Evropi Program zimske sezone LZSP 26. december: Medklubska skakalna tekma na Pokljuki, priredi Sm. K Ljubljana. Otvoritev nove skakalnice na Pokljuki- — .Mladinski tek na 3 km priredi SK. Tržič. 5 januar: Jubiljne prireditve SK Ilirije (teki in skoki) v Ljubijani ali v Planici. Klubski slalom priredi SK Reka na Golem brdu. Damska propagandna tekma priredi SK Reka na Golem brdu Klubska klasična kombinacija ob zaključku tečaja, priredi Slalom klub »34«. Medklubska skakalnj priredi SK Kamnik. 6. januar: Jubilejne prireditve SK Ilirije. Mladinske smuške tekme, priredi SK Kamnik- Klubska mladinska tekma, priredi Sm. K Ljubljana. 12. januar: Klubski dan Mladinski slalom SK Tržič. Smuški tek dolenjskih fantov na Polževem, priredi Slalom »34«. 15.—16. januar: Skakalna tekma za prehodni pokal g. Kratnerja, župana mesta Kamnika, priredi JASO. 18—19. januar: Klasična kombinacija za državno prvens*vo JZSS v Mariboru. 19. januar: Mladinski tek in skoki, pri" redi LZSP (podsavezno mladinsko prvenstvo) Sankašlka tekma od cerkve Sv. Ane SK Tržič. 25.—26. januar: Podsavezno prvenstvo v k!as;čni kombinaciji v Zagorju v izvedbi SPD Zagorje. 1. februar: Savezno mladinsko prvenstvo v teku in skokih na Polževem, izvede Sla. km »34«- 2. februar: Savezno prvenstvo v teku in skokih na Polževem, izvede Slalom -»34«. Medklubski tek na 18 km. priredi SK Tržič 9. februar: Srednješolski slalom SK Ilirije na Golem brdu ali Zelenici. Medklubski mladinski tek in skoki v Ljubljani priredi Slalom »34«. 16. februar: Mladinski slalom LZSP. — Medklubski vztra jnosfni tek na 30 km, priredi SK Kamnik Sankaška tekma v Bistriški dolini, priredi SK Tržič. 23- februar: Vztrajnostni tek do 50 km JZSS (savezno prvenstvo). Akademsko alpsko prvenstvo JASO na Zelenici. V marcu priredi Slalom klub »34« slalom in smuk. 1. marca: Medklubski smuk z Zelenice za pokal Glanzmann in Glassner, priredi SK Tržič. 8. marec: Patrolni tek v Planici S K Iliri ia. 22. marec: Klubska klasična Inmbinaci" ja na Pokl;uki. priredi Sm. K- Ljubljana. 12.—13. april: Klubska atpska kcrr.bina- ! ciia na Pokljuki, priredi Sm K. Ljubljana Medklubska skakalna tekma »Rovarov memorial« na Pokljuki, nriredi Sm. K. Liub'iana. Medklubski slalom za Zelenici SK Tržič- Tečau: Tečaia zi tekmovalce priredi Sm K. Ljubi lana na Pokljrki 26. XII. 1935 do 10 I 1036 in 5 IV 1936 do 15. IV. 1936- Stalna smuška šola na Pokljuki Sm. K Ljubljana. Stalni smuški tečaj v Planici, SK Unija. V nekaj vrstah. Italija ni prekinila športnih odnošajev z našo državo. Tako se glasi zadnja vest, ki pravi, da je italijanski olimpijski komite sporočil vsem svoji msportnim federacijam, da je prekinila odnošaje samo z naslednjimi državami; Anglijo, Avstralijo, Južno Afriko, Kanado. Indijo, Novo Zelandijo. Šved.-ko, Dansko, Nizozemsko, Belgijo, Sovjetsko Rusijo, Liberijo in Francijo. V prijateljskih športnih odnošajih bo Italija še dalje ostala z Nemčijo, Portugalsko, Švico, Avstrijo, Španijo. Madžarsko, češkoslovaško, Jugoslavijo, Poljsko in Luksem-burgom. — Pred dnevi se je vršil izredni občni zbor SK Šoštanj. Po kratkih poročilih funkcionarjev se je sklenil razpust kluba. Vzrok za ta sklep je. ker je klub ostal brez igrišča. SK Šoštanj je obstojal 13 let. V celjski nogometni skupini je sedaj rezervirano mesto v tabeli za druge klute. — Bolgarska športna federacija je sklenili, da bo Bolgarija na berlinski olimpiji zastopana s 64 tekmovalci. V Berlin bo odšlo 8 telovadcev, 16 nogometašev. 8 atletov, 3 jahači, B sabljači, 3 strelci, 8 smučarjev, 3 plavači in 12 kolesarjev. LZSP (Službeno)^ Vsi klubi, ki še niso javili terminov za svoje prireditve, so vezani na termine objavljenega programa, ki ga je podsavezni tehnični odbor sprejel na svoji seji 15. novembra. A S K Primorje. (Lahkoatletska sekcija). V ponedeljek ob 20. važna seja sekcijske-ga odbora v restavraciji Slamič, lovska soba. Zaradi važnosti dnevnega reda in za* radi predstoječega klubovega občnega zbora udeležba vseh odbornikov obvezna. Članstvo je na sejo vabljeno. S. K. Ilirija (Nogometna sekcija). Danes ob 13. naj se javijo pred igriščem Primorja naslednji juniorji: Kos, Ralič, Žargi. Glo-ner, Bergant, Mihelič. Boris, Acko, Eržen, Dore, Eber, Hacler, Zdravje, Dovečar. Igra se z Reko. J. A. S. O. V ponedeljek ob 6 (18) se vrši odborova seja na tehniki. Vabljeni vsi poverjeniki. SK Jadran (nogometna sekcija)- Nogome. taše obveščamo, da se začne zimski trening v sredo 20 t. m. ob 19. v telovadnici na Grabnu. Udeležba obvezna. Vsak naj prinese s seboj hlačke in copate. Plavalna sekcija SK Jadrana poziva vse svoje člane in članice, da se udeleže važnega sestanka danes 17. novembra ob 10.30 v klubovem tajništvu v Koleziji. Strogo ob« vezno za vse! S. K. Mars. Vsi igrači, ki še niso oddali opreme in legitimacij, naj jo danes dopoldne oddajo v društveni sobi. Popoldne ne igramo v Kamniku. SK Slavija. Danes ob 9. naj bo I. moštvo na Slovanu- Igramo trening tekmo proti kombiniranemu Slovanu. Opremo dobite na igrišču. Postava je razvidna v članski knjigi. Točno in zanesljivo vsi. Di*sbiž iz slovanskega Sokolstva V zadnjem času se je pričelo živahnejše zanimanje poljskega tiska za sokolsko delo. Najbrž je ua to deloma vplivalo dejstvo, da prav za prav razen Sokolstva med Poljaki ni nobene druge večje telovadne organizacije, ki bi se lahko resno pripravila za berlinske olimpijske igre ter zastopala in>ljske barve. Izmed nekaterih varšavskih vodiblih listov je zlasti >Vječor Varšavski« objavil celo vrsto člankov. Med drugimi je priredila tudi Svecova žu-pa na Moravskem svoja nagla zbiranja. Deloma se je zbralo članstvo na nagel poziv 20. oktobra, deloma 27. oklobra. Sodelovalo je pri tem 2272 članov peš, 438 biriklistov, lid motoeiklistov m 150 avtomobilov in avtobusov. ki so po najkrajši poti privedli članstvo na mesto zbiranja. Vkljub izredno slabemu vremenu se je tudi v tej župi nagli zbor članstva prav dobro posrečil. Po velikem tiešinskem zboru je Sokolstvo priredilo vzuolž meje še druge zbore, tako n. pr. v Tržincu, Frištatu. Opavi itd., kjer so sodelovala poleg sokolskih tudi vsa gasilska in prosvetna nacionalna društva in korpora-cije. Sokolska proslava 1. decembra. Ljubljanska sokolska župa opozarja bratske edinice, naj v zmislu prejete okrožnice in razpisa SS^J prirede čim svečanejše proslave sokolskega praznika Uedin.enja. Za Ljubljano priredi po sklepu meddruštvenega odbora in [>o odredbi saveza skupno proslavo sokolska župa. Proslava to v telovadnici Narodnega doina in na prejšnji večer, t. j. 30. t. m. Vsi bratje in sestre, ki imajo slavnostne kroje, se proslave udeleže v krojih, ostali v civilu z znaki. Bratska društva naj pošljejo tudi svoje prapore. Točen spored proslave bo župa sporočila edinicam in objavila v prihodnjih nedeljskih številkah naših dnevnikov. ŽPO naposled opozarja edinice, naj v zmislu savezne okrožnice, objavljene v zadnJi številki ^Sokolskega glas-nikae ■» dne 15. t. m. prirede primerna predavanja o Filipu Višnji^u, velikem narodnem pesniku-guslarju, čigar 100-letnice smrti se s hvaležnostjo spominja ves naš narod. V Beogradu se je sestal konec septembra zvezni odbor k plenarni seji, ki jo je vodil namestu zadržanega I- podstaroste Gangla podstarosta Paunkovič Navzočnih je bilo preko 60 odbornikov, ki so v celo. dnevm seji pretresali razna notranja organizacijska vprašanja. Zlasti zanim.va so bila poročila o delovanju Sokolstva med narodom. Delo je tako narastlo, da bo moralo zvezno strokovno vodstvo čimprej zagotoviti dovolino število vaditeljev in vaditeljic za tolike množice telovadečih. Saj je danes v jugoslovenskem Sokolstvu včlanjenih okrog 350 000 pripadnikov in med njimi nad 220.000 telovadečih oseb, zakar je potrebnih vsaj 20 000 vaditeljev in vaditeljic. Sedanje število pa še ni tako veliko. Savez šteje sedaj 923 društev in sivo 1596 čet- Na vidiku je tudi popolna reorganizacija delovanja na podlagi dosedanjih izkušenj. V ta namen bo potrebno nekoliko sestankov zveznih funkcionarjev, da utide osnovne smernice bodoče organizacije. Seja zveznega odbora je pokazala močno eno-dušnost in krepko voljo za bodoče delo v vseh župah. Letošnja socialna akcija COS. Po sporočilu brata Jos. Hrbača, predsednika so. cialnega odseka COS. ki nam je poslal ma. trico objavljene slike, je socialni odsek COS tudi letos zasnoval širokopotezno socialno akcijo kakor že dve leti poprej. Predlanskim je COS nabavila mala steklena sr. čeca — znake, ki jih je bilo razprodanih nad mi. lijon. Lansko leto so poleg preostalih srčec prišle v prodajo večne lučke v obliki srca s sokolskim monogramom, letos pa bodo zaposljeni z izdelavo panjev.hranilnikov, ki jih krasi na vrhu leseno; rdeče pobarvano srčece, delavci iz lesne industrije. Te hranilnike prodaja že danes po ceni 3 Kč za kos ve. čina trgovin, razpečavala pa jih bodo tu. di sokolska društva med svojimi pripad. niki. Cisti dobiček iz prodaje teh hranilnikov bo šel v društvene, župne in savezne socialne sklade. Poleg tega bo imela novoletna številka »Sokolskega vestnika«, organa COS, posebno lepo izdelano prilogo, ki bo v njej mogel svojim znancem in prijateljem in sokolskim bratom čestitati srečno novo leto 1936. vsakdo, ki bo upravi lista nakazal določeni znesek za objavo Ker je tudi tu pričakovati velikega pre. bitka, bo tudi ta izročen socialnemu skladu COS. Iz navedenega vidimo, kako velikopotezno in res sistematično skrbe češkoslovaški Sokoli tudi v socialnem oziru za svoje pripadnike. Okrožna organizacija v župah je izvedena skoraj v vseh župah. Razen Mostarja, Skoplja in Kragujevca so razdeljene vse ostale na primerno število okrožij- Organizacija se je v splošnem pokazala kot potrebna in dobra ter je prinesla marsikje poglobitev dela, saj je hilo z ustvaritvijo okrožij prenešeno podrobno izvršno delo in župnih načelništev in ostalih odborov mno. go bližje društvom. Vodilna okrožna društva so mnogo blažja edinicam svojega ožjega okoliša, kakor pa župni centri, kar moramo zlasti sedaj upoštevati, ko štejejo sokolske župe skoraj vse do 100 edinic, nekatere pa so že celo prekoračile drugi sto, n. pr. Niš in Zagreb Vsekakor bo okrožna organizacija upoštevana tudi pri novi razdelitvi saveza na župe in bo imela mogoče celo važnejšo vlogo ko dosedaj. Jngosloventska sokolska matica v LJubljani bo tudi letos okrog 1. decembra izdala kakor običajno članski ln narasčaj-ski koledar za prihodnje leto. Članski koledar bo imel manjšo, prikladno žepno obli. ko ter bo tudi cenejši. Pripravlja se tudi izdaja »Sokolskega priročnika«, ki bi izhajal vsako leto v juliju ter obsegal v priročni obliki vse podatke, ki jih potrebuje vsak sokolski društveni četni tajnik za svoje delo. Vsej tej vsebini bo priložen še pregled vseh župnih skupin, žup, društev in čet z vsemi najvažnejšimi podatki sleherne edinice. Opozarjamo že sedaj člane in naraščaj na koledar, edinice pa na priročnik. Razpis prostih raj za flane in moški naraščaj. Celjska sokolska župa namerava prirediti za drugo leto vaje za člane in moški naraščaj. Zato se pozivajo zmožni bratje, da ti dve vaji sestavijo do 15- decembra. Ti vaji morajo izvajati pred zborom društvenih načelnikov najmanj s 4 telovadci. Vaje ne smejo biti predolge in pretežke, naj pa bodo pestre. Razmere na Goriškem Goriški pokrajinski korporacijsko-gospo-darski odbor je te dni objavil najnovejše uradne podatke o razvoju socijalnih, gospodarskih in finančnih razmer na Goriškem. Podatki se nanašajo deloma na mesec september, deloma pa na oktober. Zaradi tega si na njihovi osnovi ni mogoče ustvariti jasne slike o sedanjem položaju, ki se je zaradi nenadnega odločilnega razvoja sankcijske in protisankcijske akcije zelo zelo spremenil. Po teh podatkih je bilo meseca julija ▼ goriški pokrajini 3235 ljudi popolnoma nezaposlenih. Najbolj je nezaposlenost padla v primeri z mesecem januarjem t. 1. na kmetih, kar je spričo sezijskega poljskega dela povsem razumljivo, v splošuem pa za 30.8%. Cene življenskim potrebščinam so že meseca septembra pričele naglo naraščati Tako so v trgovini na debelo narastle žitu, rižu, olju, siru, govejemu mesu in kurivu, v trgovini na drobno pa skoraj vsemu blagu razen kruhu in mesu. Mezde in plače so ostale neizpremenjene. Število trgovin in drugih lokalov le v septembru padlo na 8974. Izvoz iz goriške pokrajine v inozemstvo se je v primeri z izvozom v avgustu znatno zmanjšal, po vrednosti je padel približno od 84 na 55 tisoč lir. Tudi davčni dohodki države in samoupravnih teles so se v septembru mesecu napram prejšnjemu mesecu nekoliko znižali, pri davku na poslovni promet za dobrih 5%. Menični protesti so narasli in jih je bilo 192 v skupnem znesku 150 tisoč lir. Aretacije tržaških finančnikov Znano je že iz italijanskih listov, da so fašistične oblasti ponovno napovedale energično borbo proti špekulantom, ki kupču-jejo v izven borznem prometu s tujimi devizami in valutami. Pretekli teden so jx>-licijske oblasti prišle na sled takemu ilegalnemu prekupčevanju tudi v Trstu. Baje so bile že v Rimu izvršene neke aretacije in so pri zasliševanju aretirancev ugotovili, da so se razen v drugih finančnih centrih pečali s takim poslom tudi nekateri finančniki v Trstu. Dejansko je prišlo koncem preteklega tedna v Trstu do aretacij. Po nalogu kves-torja so policijski organi aretirali okrog 20 oseb. Med njimi je več lastnikov menjalnic, kakor so Rocoo, brata Bolaffio in Rodriguez- dalje predsednik borznih sen-zalov Macerata in baron Economo iz znane tržaške patricijske rodbine. Policija^ je baje ugotovila, da so na tako zvani črni borzi umetno ustvarjali neuradne tečaje tujih valut, ki so Jih prodajali po 30 do 40% dražje, kakor so določali uradni tečaji na borzi. V tržaških finančnih krogih so te aretacije izzvale hudo pozornost, saj je spadal baron Economo med glavne zastopnike tržaškega finančnega sveta in v isto vrsto kakor Cosulich in nekateri drugi, Macerato pa je vlada sama imenovala za predsednika borznih senzalov. Taksa na zakol prašičev Finančno ministrstvo je ▼ posebni okrožnici obrazložilo, kako je treba pobirati takso na zakol prašičev pri privatnikih, ki prašičje meso, slanino in koline sami porabijo ali pa jih prodajajo svojim znancem in sorodnikom. Takso mora plačati vsakdo, ki zakolje prašiča ne glede na to. ali meso, slanino, koline in ostalo sam porabi ali pa proda. Različni pa sta tarifi takse na zakol prašičev v privatne in trgovske svrhe. Po nižji tarifi imajo plačevati takso oni, ki porabiio zaklanega prašiča izključno za svojo družino, po višji pa vsi ostali. Drobne novice Cerkev proti sankcijam. Kakor poroča ^Corrispondenza«, so pristojne cerkvene oblasti odredile vsem župnikom, da se morajo pridružiti akciji proti sankcijam ter omejiti porabo električne razsvetljave v cerkvah, sveč in drugega blaga. Pri duhovniških opravkih se ne smejo posluževati avtomobilov, nego le vozov z vprežno živino. Cerkvena oblačila in druge potrebščine morajo biti italijanskega izvora. Vsa umetniška in druga dela v svrho olepševanja cerkva se morajo poveriti italijanskim umetnikom in obrtnikom. Tržaški trgovci, ki so v poslovnih zvezah z inozemstvom, so imeli v torek zborovanje, ki ie bilo precej živahno, kar ni čudno, saj živi tržaška trgovina skoro izključno od trgovskega prometa z državami. ki so se odločile za izvajanje sankcij V Breginju, Koprivi in Čepovanu so bili občinski tajniki postavljeni pod nadzorstvo, ker niso dovolj ekspeditivno izvršili nujnih odredb prefekturne oblasti. Tržaške delavske zadruge (Cooperative Operaie di Trieste, Istria e Friuli) so bile s posebnim dekretom priznane kot samostojna pravna oseba. Njihovo imovino predstavljajo vse premičnine in nepremičnine dosedanjega podjetja z istim imenom. Njihova glavnica je sestavljena iz deležev rednih in častnih članov ter prispevkov tržaške občine, pokrajinske uprave in zavoda >Banca Nazionale del Lavonn ki znašajo skupno 3 milijone lir. Zveza bo odslej podrejena ministrstvu za korporacije in včlanjena v fašistični zadružni zvezi. | Poreški škof je t posebno okrožnico. ▼ I kateri povzdiguje italijansko vojaško eks-I pedicijo proti AbesUiiji, odredil posebne molitve za ziuago italijanskega orožja, j Pri tržaški bolniški blagajni je bilo v ! oktobru včlanjenih 6413 privatnih nameščencev.- Blagajna je imela skoraj ll.oOO lir izdatkov za bolnike, podpore in pogrebe svojih umrlih članov. Od pričetka t. L so znašali njeni izdatki preko 128.000 lir. V oktobru je bilo 1410 nameščencev proglašenih za dela nesposobne. Zaradi reškega pristanišča se Je vršila te dni v Rimu pomembna konferenca zastopnikov italijanske in madžarske vlade. Pogajali so se o intenzifikaciji prometa med madžarskimi gospodarskimi centri in Reko, ki naj bi za vsako ceno postala madžarski izhod na morje. Za novega podestata r Puli je bil imenovan profesor Alojzij Draghicchio. Doslej je vodil občinsko upravo prefekturni komisar dr. D'Alessandro. Novi podestat se je pred leti priselil v Pulo. Koncert čeiista šedlbauerja Ljubljana, 145. novembra. Violončelist Cenek š®dlbauer, ki živi stalno v Ptuju, je sinoči priredil r Ljubljani samostojen koncertni večer s pianistom prol Pavlom šivicem v HubaKtovi dvorani Glasbene Matice. Pri malem številu naših čelistov je treba pojav samostojnih čelistovskih koncertov prav toplo Pozdraviti in bi bilo želeti, da bi se udeležilo takih koncertov več občinstva, posebno mladine Spored je biQ dokaj ofosežen te je navajal uvodoma Bachovo c-dur-suito za violončel o-soLo, obstoječo iz 6 delov. Bachove čejo-suite so sicer po značaju sorodne njegovim vi ol insk im-solo-sonatam, vendar zaostajajo za temi v svežini Ln temperamentu v invenciji. 2e glofooka Oega instrumenta ne nudi toliko prilike za bleščečo virtuoznost kot pri violini in Je Bach temu instrument« poveril bolj mirne, vznesene in plemenite tone. Ni čuda, ako v koncertni dvorani taka intimna glasba ne more vžgati, zato pa je te e-u; učitelj t Zidanega mosta, tečaj za smučarske začetnike. E A B I C ^edelja 17. novembre Ljubljana 7.30: Kmetijska ura: preskrba mest z dobrim mlekom tParlica Fran-joj. — 8: Cas, poročila, spored, — &.15: Telovadba (Ciril Soukal). — 8.46: Vesele narotine popevke igrata na citre ln kitaro gg. AhaCjča iz Tržiča. — 9.46: Versko predavanje (P- dr. R. Tommec). _ 10: Odlomki iz Schmbertove maše v g_duru na ploščah. — 10.15: prenoe cerkven« glasbe iz cerkve sv. Cirila ui Metoda. — 11: Radio orkester. — 11.40: Otroška ara: Otroci pojo. — 12.16: Cas. epored, obvestila. _ 12.30: Radio orkester igra po teljah. _ 16: Plošče po ieljah. _ 15.30: Gospodinjska ura: Gospodinja kot goetuteljica (ga. Albina Travnova). — 15.50: Uvod v prenoe. _ 1«: Prenos ta Laške««: Prireditev Sokolskega društva: Radovaa Godec: »TremerekJ dukaU — spevo^ra. — 19 30: Nac. ura: Folklora Bosne in Sarajeva. — 20: Cas, poročila, epored. - 20.16: Is stare šare — za vesel večer! Sodelujejo: Radijski orkester. Jazz. g. Mirko Pre melč, člani ra-gčah. — 12.45: Vreme, poročila. _ 13: Caa. spored, obvestila. — 13.15: Josephina Baker jeva in Lucienne BoJer na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: O boleznih srca, ožilla in krvi (dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Koroške narodne ua ploščah. — 18.30: Tri obredja iz Žile (g. Vilko Ukmar). — 19: Cas, vreme," poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: 30 letnica pevskega društva »Ljubljanski Zvon< (g. Zorko Pre-lovec). — 20: Prenos cerkvenega koncerta iz stolnice. Sodelujejo g. Blaž Arnič (orgle), gdč. Vida Rudolfova (mezzo sopran) in kvartet na pihala. — 21.15: Prenos IL dela opere iz Beograda, v odmoru: vreme, poročila, spored. Beograd 16.20: Koncert orkestra. — 17: Narodne pesmi. — 20: Preno3 opere ix gledališča. — Zagreb 12.10: Slovanska glasba na ploščah. _ 17.15: Orkestralen koncert — 20: Prenos opere iz Beograda. — Praga 19.30: Vojaška godba. —20.25: Češke violinske skladbe. — 21-25: Prenoe k>-tiškega nacionalnega koncerta iz Rige. — Varšava 20.30: Plošče. — 2l: Večer derewskega. _ 22.45: Lahka plesna muzika. — Dunaj 12.30: Koncert orkestra. — 16.05: Avstrijski skladatelji. — 17.20: Plošče. — 19.20: Program po napovedi — 20: Stare melodije ua starih instrumentih. — 21.10: Pester program. _ 22.10: Orkestralen koncert. — 23.30: Jazz. — Berlin 19: Lahka godba orkestra. — 20.10: Prenos iz Stuttgarta. — 21: Koncert vojaške godbe — 22.40: Komorne skladbe. — Munehen 19: Melodije Joh. St-raussa. — 20.10: Zvočna igra — 21.25: God ta na harmonike. — 23: Lahka glasba — Stuttgart 19: Pevski »oncert. — 20.10: Kabaretni večer,— 22.30: Melodije za lahko noč. — 24: Mascagnl-jeva opera >Cavalleria rusticana« na ploščah. — Rim 16.40: Lahka glasba. — 20.50: Simfoničen koncert. Torek, 19. novembra Ljubljana 11: šolska ura: Sueški prekop (g. dr. Valter Bohinec). — 12: Plesi — pa ne za ples (plošče). — 12.45: Vreme, poročila — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Nekaj točk za dobro voljo (Radijski jazz). — 14: Vreme, borza. — 18: Popoldanski koncert Radio orkestra. — 18.40: Vzgojni pomen naroda (g. dr. Stanko Go-gala). — 19: Cas. vreme, poročila, spored. obvestila ____ 19.30: Nac. ura: Sara.evo » zgodovinski perspektivi (dr. Jovan Krstfč — iz Sarajeva). — 20: Prenos koncertnega programa iz Sarajeva. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Angleške plošče. Beograd 16.20: Koncert orkestra. — 18' Jazz. — 20: Prenos koncertnega večera iz Sarajeva. _ 22.30: Godalni kvartet. Zagreb 12.10: Jugoslovanska narodna glasba na ploščah. — 17.15: Baletna muzika. — 20: Prenos koncerta iz Sarajeva — 23: Operetna glasba — Praga 19 35: Pevski kvartet. — 19.55: Humor v besedi in glasbi. — 20-50: Orkestralen koncert. — 22.15: Beethovnov godalni kvartet v C-duru. — Varšava 20.10: Lahka glasba. _ Handlov koncert. — 22: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Orkester. — 16.05: V 50 minutah okrog sveta (plošče). _ 17.30: Arije in pesmi. — 20.05: Večer valčkov in koračnic. — 22: Simfoničen koncert. — 0.15: Plesna muzika- — Berlin 19: Koncert godbe na pihala. — 2o.lO: Koncert operne glasbe. — 22.30: Zabaven program. _ 23: Prenos iz Miinchena. — Miinchen 19: Pester program. — 20.10: Prenos iz Berlina. — 21: Plesna muzika. — 22.30: Lepe melodije. — Stnttgart 19: Ljubezenski motivi v glasbi. — 20.15: Operni večer. — 21.30: Stare nemške pesmi. — 22.30: Iz Miinchena. — 24: Nočni koncert — Rini 16.40: Lahka glasba. — 20.50: Mešani glasbeni program. Naše gledališče Drama Začetek ob 2o. Nedela 17.: ob 15. Direktor Campa. Izven. Znižane cene. ob 20. Otroci. Premiera. Izven. Ponedeljek 18.: Kako zabogatiš. B Torek 19.: Zaprto. Sreda 20.: Frak ali Od krojačka do ministra. Red Sreda. Četrtek 21.: Otroci. C. Opera Začetek ob 2q. Nedelja 17.: Aida. Debut gospe Karene. Izven. Ponedeljek 18.: Zaprta Torek 19.: Mamzelle Nitouche. A. Sreda 20.: Aida. B. Četrtek 21.: Pepelka Angelina. Red Četrtek. Šentjakobsko gledališče Začetek ob 2o.J5 Nedelja, 17. t m.: "Škandal pri Bartlettovih« (Vzorni soprog). Mariborsko gledališke Nedelja 17. novembra ob 20.: »Poljska kri«. Znižane cene. Ponedeljek, 18. novembra: Zajprto. ♦ Kraljestvo mode zadnje modne novosti ter imarjo fte to prednost, da so toplo podložene. Dve lepi in praktični torbici iz stisnjenega usnja za vsakdanjo uporabo dopolnjujeta našo skico, ki nam je zanJo dala vse predmete na razpolago domaČa tvrdka V. Lesjak, Ljubljana, Šelenburgova nI. Usnjena zimska oblačila Vprašanje pravilnega oblačila za mrzlo ln vlažno vreme je bilo dolgo časa aodprto. Vedno znova se Je izkazalo, da so tisti komadi, ki nas dovršeno ščitijo pred vlago, prelahki v času velikega mraza, topla oblačila pa, ki jih nosimo pozimi, niso dovolj nepropustna v primeru deževnega in grdega vremena. Končno se je moda v ta namen odločila za usnjena oblačila, ki ustrezajo prav vsem zahtevam. Nosimo jih v mestu, na potovanju in na izletih. Topla so. trpežna in neobčutljiva za vlago. Novi modeli so ukrojeni po najmodernejših krojih, vendar brez pretiravanja tako da tahko ostanejo več let v veljavi. rejšnje čase smo poznali le usnjene Joče. ki so nekam okorno učinkovale, le-•s pa nam moda svetuje paletoje, plašče, in ;eio kostume iz usnja. Podložimo jih s to->lo podlogo, najboljše z velblodjo dlako, tako podloženo usnje pa nas potem dovršeno žčiti pred mrazom in vlago. UsnJen raglan v lepi modni barvi izdelamo il pr tako da se topla in svetla podloga ponavlja na manšetah ln na širokem ovratniku široki pas, poševno ukrojeni žepi in veliki gumbi poudarjajo izrazito športni značaj tega modela (3. skica). S krznom opremljen usnjen plašč prištevamo med najbolj uspele modne kreacije jetošnje zime V ta namen Je posebno prikladno vzorčasto krzno (tiger, leopard). Krzneni ovratnik našega drugega modela ima obliko črke ,Uc, manšete pa v kroju posnemajo okrajce starih viteških rokavic. Topli, temni šal ima barvo plaščeve podloge (2. skica). Posebno priljubljeni so usnjeni paletoji, ki iih zada; nekoliko prerezemo, da nas iam tnanj ovirajo pri hitri hoji. £e imate doma takšen star in obrabljen kožuh, svetujemo, da ga uporabite za podlogo in ovratnik takega paletoja. Učinek bo presenetljivo eleganten. Sem spada tudi majhen muf iz enakega krzna, ki vam bo dobro rabil v dnevih ostrega mraza (1. skica). Poleg usnjenih plaščev in paletojev so seveda še vedno v modi tudi usnjene jopice, ki imajo letos dolžino kazaka. Posebno mladostno učinkuje dečji ovratnik iz enakega krzna, kakor ga vidimo na manšetah. Po najnovejši modi pa še obrob'mo jopico s krznom in jo zapnemo z velikimi gumbi. Usnieno. spredaj nekoliko preklano in na robovih grobo prešito krilo je pravilno dopolnilo moderne usnjene jopice. To novost si velja zapomniti ker je praktična in elegantna (zadnja skica). Za hladne dneve Vam priporočamo topel in lahek volnen šal v letos tako modernem turškem vzorcu. Tudi dolge rokavice z okroglo podloženim na-šivom, prav kakor rokavice s križastim vzorcem in usnjenimi čopkaini spadajo med Kaj pomaga tep obraz, mlado srce, če je koža ohlapna in vela. Nežna belina kože in mladostna sveža polt, sta najvišji cilj vsake žene. Tega ne dosežete s za-iitareiimi metodami negovanja lepote. Poskusite vsaj enkrat kremo Leodor, to povsem svileno inehko kremo. Občutili boste, kako postaja koža nežna in prožna in kako *e izgubljajo gube in razpoke. Tube po Din 14.50 in Din 10.— se dobe v vseh prodajalnah Chlorodonta. Zdravniška posvetovalnica Sreča. Ta anomalija ni tako redka ter je često posledica starega vnetja. To je tem bolj verjetno, ker je ugotovljeno tudi na drugi strani. Da niste nikdar čutih in tudi sedaj ne čutite nobenih težav, ni tako me-rodajno, ker potekajo takšni procesi časih počasi in brez senzacij (morda še v de-tinstvul). Kljub temu pa obstoja vsekakor možnost, da zanosite. Zaradi tega pač ni potrebno, da greste na kliniko, ker imate vendar tudi v vašem kraju zdravnika in bolnico. T. K. S. Vaš opis je prepomanjklHv. Vendar pismen nasvet v takem primeru tudi sicer ni na mestu, ker more le preiskava izključiti organsko obolenje. Isto je glede zdravljenja. Glede sina pa le to: ta pojav je zelo pogost in v ničemer bolezenski. 0 zdravljenju ne more biti govora. Neredno odvajanje. Očividno gre za ha-bituelno zapeko, s čemer so v zvezi ostali pojavi, kakor sami pravilno sodite. Da se nočete posluževati redno raznih kemičnih odvajalnih sredstev, imate prav. Neutemeljena pa je Vaša bojazen glede naravnih odvajalnih zelišč (odvajalnih čajev). Teh se morete posluževati brez bojazni glede slabih posledic. Na trgu jih imate mnogo na izbero. Obračati pa moramo Vašo pozornost tudi na smokve (fige), ki so prav izvrstno odvajalno sredstvo. Namočite Jih zvečer v vodo, zjutraj pa jih zaužijte z vodo vred. Dobro bi tudi bilo da zaužijete izdatno količino olja (n. pr. na salati itd.) ter da skrbite za izdatno gibanje, posebno za jutranjo telovadbo. Marta. To je često zelo trdovratna stvar. Mi Vam svetujemo arzen, vendar v obliki kapljic; slednje so namreč mnogo lažje prebavljive kot kroglice. V izvajanju kure morate biti dosledna. Če bi ena kura ne zalegla, jo ponovite. Urediti morate tudi hrano; priporočamo Vam predvsem močnaie in mastne edi. Dobro bi bilo, da po obedu ležete. Prav posebno Vam priporočamo preparate ribjega olja, n. pr. Jecovitol, Calci-genol in druge. Šibenik. Le pomirite se, nič ni nevarnega. Morda je porod res povod za to spremembo, vzrok pa Je po našem mnenju * Vaši konstituciji. Vsekakor je preiskava potrebna. Stvar se da popolnoma popraviti. Način se ugotovi pri preiskavi. živci — E.O. Priporočamo Vam sledeče mazilo: eocaini 1.0, menthol 0.5. vasettn, la-nolin 40.0 za masažo; za notranjo uporabo pa broni po noževih konicah. Puberteta. Motnje v puberteti so česte ter se javijo ▼ večji ali manjši meri, nikakor pa ne more biti govora o pubertetnih motnjah v tej starosti. Sploh pa ne gre, da bi tolmačih izvestne duševne motnJe kot tipične le za neko dobo. Cesto gre za duševno bolno konstitucijo, ki se manifestira posebno rada v dobi, ki že sama po sebi zaradi razvojne faze razburka duševno dogajanje. Ni pa nujno, da se manifestira taš ob takšni priliki; to se more zgoditi tudi kesneje ob drugi priliki. Značaj duševne motnje more ugotoviti le strokovna preiskava. Zavoljo tega Vam tudi ne moremo pojasniti, za kakšno motnjo gre in koliko časa bo trajala ter kakšen je izgled za bodočnost. Posebno opreznost Vam priporočamo glede psihoanalize, ki je zelo dvorezen meč. Vprašajte za nasvet strokovnjaka za duševne bolezni, ki Vam bo dal pravilen nasvet. Laično vmešavanje v to stvar pa na vsak način preprečite. Beograd. Najbolje seveda bi bilo. da alkohol popolnoma opustite vsaj za časa zdravljenja, ker utegne slednje zavlačevati. O tem, kako bo v tem pogledu kasneje, se bomo pomenili kasneJo, ko se pokaže rezultat zdravljenja. Velika muka. Takšna barvila so često zdravju škodljiva, vendar nima to nikake zveze z Vašimi težavami. Vse, kar opisujete, potrjuje le že naše prvotno mnenje, da gre za vnetje v čeljustni votlini. Odtod otoki, sluzacije v ušesu, bolečine, glavobol in nespečnost. Ne odlašajte z zdravljenjem v bolnici, ker se utegne stvar le še poslabšati. Po vsej priliki bo potrebna operacija, druga sredstva v takem primeru ne zaleže jo Otrok Vas vendar ne more ovirati v te odločitvi. Če ne bi mogel z Vami v bolnico, kar je tudi umljivo. se mora vendar najti aranžma za to. Ne odlašajte! Postani In ostani Slan Vodnikove družbe ! ŠAH Match Aljehin—Euwe je končno prešel v mirnejšo fazo. Aljehin je le opustil svojo preriskantno igro in je s solidno igro zopet prevzel vodstva Tudi otvoritve partij so postale mirneje. Oba nasprotnika igrata kot bela sedaj damski gambit, kot črna se oba branita s solidnimi variantami slovanske obrambe. Edino 15. partija je bila še zelo bojevita. Euwe je z izvrstno igro prišel v prednost, ki pa je potem ni prav izrabil. Končnico je moral Euwe igrati izredno fino. da se je rešil v reniis. Kljub neodločenem izidu je 15. partija doslej kvalitativno najboljša v matehu. V 16. partiji je Aljehin kot črni izkoristil nekaj majhnih Euwejevih napak, da je prišel v prednost. Kljub temu bi bil Eu-we lahko končnico trdnjav remiziral. Šele ponovna njegova napaka je prinesla Aljehinu, ki je igral končnico nato nadvse precizno, zmago in vodstvo v matehu. 17. in 18. partija sta končali remis že po ?elo kratkem poteku. Tako se je število remijev dvignilo že na 7. Match torej daje v tem oziru polagoma le normalno sliko modernih šahovskih borb. kjer število remisov vH--> prevladuje nad odločenimi partijami. SLOVANSKA OBRAMBA Beli: dr. Aljehin črni: dr. Euwe (15. partija, 5. in 6. novembra.) 1) d 2—d4 d 7—d5 2) c2—c4 c7—c6 3) Sgl—f3 Sg8—f6 4) Sbl—c3 d5 : c4 5) a2—a4 Lc8—f5 6) Sf3—h4 V 1. partiji mateha je igral Aljehin tu 6) Se5. Poteza v tekstu izvira od nedavno umrlega danskega analitika dr. Krauseja. Ni menda prav nič nevarna za črnega, direktno slaba pa tudi ni. 6) ... Lf5—c8 Najboljši odgovor. Na Lcr6 bi si beli s 7) Sg6 hg6 :, 8) e4 zgradil močno središče. 7) e2—e3 Najbolje za belega je bilo menda pač 7) Sf3, nakar bi črnemu ne preostalo drugega kakor zopet Lf5 in beli bi mogel z 8) Sh4 ponavljati poteze ter forsi-rati remis. Euwe je pač dobro vedel, da Aljehin kot beli ne bo tako očitno igral na remis. 7) ... e7—e5! S to energično potezo prihaja Srni v prednost. 8) d4 : e5 Dd8 : dl+ 9) Sc3 : dl Ne 9) Kdl :, Sg4. 9) ... Lf8—b4 + 10) Lcl-^d2 Lb4 : d2+ 11) Kel : d2 Sf6—e4 + 12) Kd2—el Na c2 bi bil kralj radi možnosti Sb8 ' —a6—b4 preveč eksponiran. 12) ... Lc8—e6 Črni kmetje na damskem krilu bodo nevarnejši kakor beli na kraljevem. 13) f2—f4 Ne pa 13) f3 ?, g5! 13) "________Sb8—a6 14) Sdl—f2 Se4 : f2 15) Kel : f2 0—0—0 16) Sh4—f3 Ne bi bilo dobro 16) f5, L»d6 in Te8. 16) ... e5 17) Lfl—e2 Ne takoj 17) Sd4, Sb3! 17) ... Sc5—d3 + 18) Kf2—g3 Sd3 : b2 19) Sf3—d4 Td8 : d4! Korektna, pa tudi potrebna žrtev kvalitete. Sicer bd prišlo 20) Ta3 ter Tbl s prednostjo za belega. 20) e3 : d4 Th8—d8 Črni torej dobi Se enega kmeta in ima tako zadosten ekvivalent — dva močna kmeta za kvaliteto, povrh pa še boljšo pozicijo, ker njegove figure aktivneje stojijo. Ni sedaj dobro za belega 21) Thbl, c3, 22) Tel, Td4 23) Tc3 : Sa4 : 21) Kg3—f2 Td8 : d4 22) Kf2—e3 c6—c5 23) Tal—a 3 Le6—f5 24) g2—g4 Lf5—e4 25) Thl—fl Le4r—c6 Bolje je bilo Ld3, z grožnjo Te4. Po event. menjavi lovcev bi prišli črni prosti kmetje bolj do veljave. Črni bi imel izglede na zmago. Tudi a5, kar priporoča Lasker, bi bilo dobro za črnega. Sedaj pa si beli opomore. Uporablajte za Vaše lase za Vaše lice shampooo milo 26) a4—a5 Sb2—d3 Majhna past. Ne gre 27) Ld3 :, cd3 :, 23) Td3 :?, Td3 : +, 29) Kd3 Lb5 + . 27) Ta3—c3 28) Ke3—d2 29) Le2 : c4 30) K Td4—e4 + Sd3 : f4 Te4—d4 + Lc6—e4 + 31) Kc2—b3 g7—g5 32) Lc4 : f7 b7—b6 33) Kb3—a3 Kc8—d7 34) Lf7—b3 Kd7—c6 35) Tc3—c4 Td4 : c4 36) Lb3 : c4 b&—bo 37) Lc4—f7 c5—c4 Na b4+ bi moral beli igrati 38) Kb3, ne p 50)____Kb3, 51) a6!, c3, 52) Ke2, Sfl'M 53) Kdl im beli dobi, ker kmet a7 pade, 51) Kf2—e2 Sedaj pa ni mogel bedi Igrati niti 51) Te6, Ka5 :, niti 51) Kg2, Kb3, 52) Kh2 :, c3, 53) Te6, c2 in remis ali pa 52) Te6, Sg4 :, 53) Ta6 :, Kb4! in remis, na primer 54) Ta8, Kb5. 51) ... Kb4 : a5 52) Te4 : c4 Ka5—b5 53) Tc4—e4 a6—a5 Ko je padel c kmet, prodira črni s druigim prostim kmetom. 54) Tfe4—e5 + Do remdsa bi vodflo tudi 54) Kf2, 55) Kg2, Sg4 :, 56) Tg4 a3. 54) 55) Te5 : g5 56) Ke2—d3 57) Kd3—c2 58) Kc2—b2 Kb5—b4 a5—a4 a4—a3 a3—a2 a2—alD-b Da odrine belega kralja na rob. 59) Kb2 : al Kb4—c3 Kralj gre sedaj lahko mimo po beiega g-kmeta. 60) Tg4—g7 h7—h6 61) Tg7—g6 Kc3—d3 , remis. Pt> 62) Th6 :, Sg4 : beS seveda ne more dobiti, ker sta črni kralj in skakač skupaj sredi deske, tako da skakar ča ni mogoče ujeti Vasja Pirat ^dnKO sCac Socialno zgodovinski roman 2 »Nič se ne loj, Dobravec!« ga je potrepljal po i"smi poštar. »Naju ne bo nihče, najsi mu pomaga •sam peklenšček- Cesta ostane in ne segnije prav Icakor tuda ne tvoji križevači.« Vino je že stopalo v vroči saparici poletnega f?omraka sej mar jem v glave. Kapeljski Grahor je udaril z bokalom po mizi in zgrabil za poštarjevo besedo: »Daj, Dobravec, za bokali štirimtrideščeka. da bodo dobili tvoji tolarji rajši prirejo-« Dobravec je šel 3 prezirljivim pogledom od mize do mize zamahnil z roko in ukazal poštarju: »Devetnajst poličev štiriintrideščeka nalij, Tona, da bomo trčili za moj god.« »Lej no lej, seveda. .« je zahrumela izba pri njegovih besedah. »Da se rešuješ danes9 Na zdravje! Še petdeset let, kolikor jih je dosegel tvoj stari oče, ka je dvakrat Abrahama videl...« Vsi so hiteli vstajati im stiskati roko godov-niku. Dve dekleti sta prinesli ooliče, v katerih so se iskrili in lomili v čudnem sijaju .žarki sonca, ki se je spravljalo spat za dobroveljske hribe. Okoli Dobravčeve mize se je nagnetla vsa izba-Trčili so vsi z godovnikom in napeli: »Kadar bo Janez umrl, ga bomo pokopali tja pod te vinske gamtmarje. Cinga, cinga, cinga ■.. Naj se to vmee po grlu podnglja •..« Vsi so zvrnili poliče in šli po sapo kakor po žganju. »Kakor živ ogenj gre po vseh žfflali!« je vzkliknil Grahor. »Prav kakor ogenj« je pristavil poštar. >Saj štiriintridesetega ni drugo obrodilo kakor trta. Že zima je bila za pomlad, potem pa vse do sv. Uršule ena sama pripeka.« »Sam Bog nas varuj takega leta, da bd ne bilo niti krompirja za seme- Goriška graščina ga je pridelala največ: en sam vozinec na štiri deske, a še ta je bil že v zemlji skuhan«, je priprege! šentru-prski Grenka. * »Kaj bd pogrevali stare tegobe!« je zamahnil Dobravec in prešerno ukazal: »Se ernikrat nam pri-nesi. saj se ne rešujem vsak dan « Spet sta prinesli dekleti čredo poličev v izbo, ki je tonila o večerni somrak. Tedaj pa se je ogla. sili na dvorišču poštni rog. Poštar Wolf si je nataknili na glavo črno čepico in stopili ven, da opravi svoj uradlni posel in pozdravi potnike. V izbi je hrumela nova zdravica in 90 se opotekali hripavi pi jani glasovi, kakor obstrel jene ptice po temačnem prostoru- »Bog ti daj, Janez, tavžent let še živet! Bog ti dia j, Janez, v gnadS umret! Oladri. oladra, olalala .. -« Nekateri so zvrnidi v dušku tudi te poliče, drugi pa so pustili še precej v posodah. Tudi Grahor ni izpil. Porini'] je polič predse po mizi, da se je zadeil v špranjo in se prevrnil. »Jej!« so za vpili pivci, »škola takšne pijače!« Grahor pa je dvignil klobuk m vzdfflhnil: »Naj bo za verne duše!« Dobravec je potegnil iz žepa kresilnik In gobo, kresnil dvakrat, trikrat, popihal tlečo gobo in jo pritaknil k mlaki na mizi. Vino se je vnelo in gorelo z višnjevkastim plamenom. »Takega še ni bilo in ga tudi ne bo!« je dejal Dobravec in spravil kresilnik v žep. Star kmet, ki nihče ni vedel, odkod se je prislinil v to druščino, je stegnil roki v mlakužo in si jih tri, pijano meketajoč: »Za putigram, za putigram so takele arcnije. Za putigram.« Višnjevkasti plamen mu je lizal po skrvenženih prstih in se strahotno odbijal od obrazov sopivcev, ko sta vstopila za poštarjem v izbo dva gospoda. »Corpo di Bacco!« je vzkliknil prvi. »Teatro dia-bolico!« »Auerbachs Keller!« se je zasmejal drugi. A v tem je že prižgala gospodinja veliko zeleno oljenico, ki je visela izpod stropa kakor večna luč v cerkvi Vseh oči so se uprle v nova gosta, ki sta sedla k posebni mizi. Starejši gospod je imel ostro pristriženo, že močno osivelo brado. Njegove sive oči so pozorno motrile gručo kmetov. Mlajšemu bi prisodili kvečjemu pet in dvajset let Temna polt, črne oči in prav taki gosti lasje bi mogli koga zapeljati, da bi ga prištel k Italijanom, toda kljukasti nos ga je kaj zgovorno ovajal za Žida. Očitno ga je zabavala pijana druščina, saj je med pogovorom s sopotnikom večkrat vzkliknil: »Che famoso!« Ko jima je prinesla gospodinja okrepčila, so kmetje skoraj pozabili na nju, kakor da ju sploh ni v izbi, ter se spet živahno razvneli. Najglasnejši je bil godovnik Dobravec: »Izpijmo! Še en polič ga naj dobi vsak, da boste pomnili moj god Kakor sama kri je ta kapljica Še mrlič bi vstal s par, da bi ga srknil. Takoj bi pozabil, da je umrL.« Vsi so se zasmejali tej dobri primeri, kmet a protinom pa je znova zameketal: »Hehehe! Če bi ne bilo take kaplje, bi že podpiral z nosom zemljo. Hehehe! Predlanskim me je pograbila tista svinjska bolezen, kolera. Ves črn sem ie bil in mrzel, so mi pravili pozneje, saj sem sam Že poslušal od daleč rajske krilatce... « »Da si jih čul?« mu je padel Grahor ▼ beseda »Kako pa pojejo? Hahahaha!« se je zasmejal sam svoji domislici, a vsa izba je zabučala v pijanem krohotu. Protinasti starec je skoro užaljen nadaljeval: »Da jih nisem slišal?! Prav dobro se spominjams kakor cela gmajna cajzlčkov se je čulo.« Spet je planila druščina v krohot. Tudi tujca sta se smejala. Morda sta res razumela pripovedovanje ali pa ju je sam smeh okužil. »Tudi jaz sem že čul cajzlčke. Za tri gmajne jih je bilo, ko sem se navlekel tegale. Pa brez kolere seveda«, se je norčeval iz pripovednika Grahor in so mu veselo pritrjevali tovariši. »Hehehehe! Verjemite, če hočete«, je nemoteno nadaljeval starec. »2e dva dni ni ostalo ničesar T meni. Še sveto hostijo sem izrigal. Tedaj pa so mi vlili v usta štiriintrideščeka. Kakor sam čudež! Ostal je v meni in ogrel ledeno truplo. Dva dni so me zalivali z njim, tretji dan sem pa že sam nagnil bokal. Kakor je Bog v nebesih, vam povem!« »Vse lahko in ti tudi verjamem«, je pogladil z besedo Dobravec. »Bokal mu ga prinesi, dekle! V dušku ga boš izpil, da boš spet čul nebeške cajzelčke«. »Hehehehe! je zameketal starec in se udaril po prsih: »Mislite, da se ga bom branil? Le sem z njim! Pa čeprav čujem enkrat namesto nebeških vinske cajzlčke. Saj je vseeno, odkod so, samo da dobro pojejo.« SLIČICE IZ HARARJA Abesinci proti — Jame s priostrenimi koli — Skrinje zaveze — Ferendži in sabaji Georg M. Wendel poroča iz Hararja: Pied nekoliko dnevi je bila velika bitka v ozemlju reke Džerer. Začela se je ob 11. ponoči in Je trajala do jutranjih ur. Ker v Hararju samem ni čet, so poslali z vso naglico nekoliko oddelkov Aru-sijrev, ki so taborili lo km severneje proti jugu. Zjutraj se je. žal. izkazalo, da sta se med seboj obstreljevala dva oddelka generala Vehiba paše. Na obeh straneh je bilo 28 mrtvecev in več nego 300 ranjenih. Ranjence bodo spravili v Harar, kjer je sedaj nova postaja Rdečega križa, ki jo je hči ab žena angleškega poslanika v Addis Abebi darovala negušu. Ko je izbruhnila vojna z Italijo, so bili vsi v Etiopiji nekaj začudeni. Menili fo. da je Društvo narodov dovolj močno, da lahko prepreči vojno. Šele ko je prišlo do italijanskega napada na Aduo. so začeli tu mrzlično delati. Italijanske uspehe pripisujejo tuji častniki v prvi vrsti letalom in tankom. Proti letalom so imeli obrambne topove, proti tankom pa je neki bivši belogardist priporočal jame. kakor jih kopljejo za lov na slone. Izšel je zadeven ukaz in uspeh je bil presenetljiv. Vsi vojniki, pa žal tudi nevojniki, so začeli kopati jame. OzemiJe med Hararjem in Diredavo je videti, kakor da je tu treščil na tla milijonski roj velikih meteoritov. Jama poleg jame. Cesta že prej ni bjla dobra, sedaj je pa naravnost strašna. Iz Diredave bi morali prispeti štirje avtomobili Rdečega križa v Harar. Niso prispeli, ker ležijo še danes v izkopanih pasteh, ki so pripravljene za tanke. Pre-vneti vojščaki nekega galskega rodu so opremili te pasti tudi s priostrenimi koli. Takšni koli ne morejo škoditi tankom, škodujejo pa potnikom, ki ponoči padejo ▼ takšno jamo. Vseh sedem skrinj zavez, ki jih imajo v Abesiniji, hočejo zdaj spraviti na fronto, da bi vojščake podžgale na boj proti sovražniku. Ena teh skrinj pa ' bi kmalu prišla v italijanske roke, ko Je hotel prior samostana Enda Medame Alen prestopiti z njo k Italijanom. V zadnjem trenotku jo je spravil neki brat lajik nazaj. Vprašanje je, kako se bodo te skrinje v vojni obnesle. Vsak, ki se sreča z njo, mora poklekniti. V bitki, ▼ sovražnem ognju M bilo to malo nerodno. Sicer pa pravijo, da pridejo skrinje samo do Desieja, kjer ostanejo, dokler ne bo stvar končana. V Harariu je postalo življenje med tem dovolj neprijetno. Ko so bili še vojščaki tu, si se lahko razmeroma svobodno kre-tal. Tako zvane policijske patrulje so večinoma zbežale, če so se pojavili >divji vojščaki«. Sedaj pa nadlegujejo vsakega človeka. Komaj stopiš ponoči na cesto, zatuli nekdo nate:» Mane aute?-Kdo si?« Ce si prej odgovoril: »Ferendži (Tujec)« je bilo vse dobro in si lahko šel svojo pot naprej. Danes pa ne več. Zadnjič je neka patrulja sabajev (policistov) prisilila nekega Francoza, da se je slekel do nagega. Ko se je pritožil, so odgovorili sabaji, da so hoteli pač pogledati ali ima mož v resnici >belo kožo«. Sabaji pa imajo sedaj 8e drage pravice. Če imajo sum, da nekje ni vse v redu, lahko vdrejo brez nadaljnega v vsako hišo. Zadnjič so vdrli k nekemu Švedu. Odprli so vsako škatlico, okusili so vsako zdravilo, napravili so požirek vsake tekočine in so hišo ostavili kot kup razvalin. Abesinski vojak podnčttje rekruta pred odhodom na južno bojišče Srebrna caplja ne bo izumrla Velik uspeh živalskega vrta v Katri Vranglov otok je večji Kkspedicija na krovu sovjetskega ledo-lomilca »Krasina« je ugotovila, da ie Vranglov otok v arktičnem pasu za 18 kra _______ ________a_ ____ . _______ daljši, nego ga kažejo dosedanji zemljevi- J mu je ujeti nekoliko parčkov, menda prav Ji zadnjih v Egiptu, in jim je dalo za gnez- Egiptske oblasti so izvršile v resnici veliko delo, ko so malo. srebrno čapljo rešile pogina. Pred dvema desetletjima je ta ptica, sorodniea naše sive čaplje, veljala že za iztrebiieno. Od pradavnih časov je gnezdila po vsem obdelanem ozemlju Nilske doline in že reliefi staroegiptskih grobov nam kažejo njeno podobo. Bedni ob-nilski tlačani. felahi. so ji bili vedno naklonjeni, ker se je izkazovala kot uniče-valka škodljivcev, ki uničujejo bombažne in ječmenove nasade. Toda nekega dne je moda zvedela, da dobiva samica v dobi valjenja dolg, nežen peresni šop, ki je znan pod imenom »ai-grette«. Ko so angleške modne damice in po njih njihove sestre na celini zvedele, da se to peresje da uporabiti kot okras za klobuke, je moda izrekla smrtno obsodbo nad ptico. Vsaka aigrette, ki so jo poslali v Evropo, je pomenila ne samo smrt ene čapljeve samice, temveč tudi vsega njenega zaroda. Tako je iztrebljanje lepe in koristne ptice strahovito napredovalo. Kdaj se je začel uničevalni pohod proti njej, ni točno znano, vsekako je bil najhujši v prvih letih našega stoletja. Polja, ki so bila dotlej vsa bela od oapetj. so se končno izpraznila in 1. 1912. je veljala ptica v Egiptu za iztrebljeno Toda v zadnjem trenutku je nastopilo vodstvo zoološkega vrta v Kairi. Uspelo d'. Nečisto meso Težave v prehrani na potovanju skozi Danakil Anglož k. M. Nesbilt, ki je v letošnjem juliju na povralku z ekspedicije v Abesinijo postal žrtev letalske n^sr^če, opisuje na sledeč način težave, ki se lahko primerijo potovalcu po puščavi Danakil; Okrog našega taborišča ,e bila množica divjačine in pred kosilom smo ustrelili dve antilopi, eno za kristjane, drugo za muslimane. S tem smo hoteli preprečiti, da bi prišlo do nezadovoljstva in prepirov, kajti vsako krat., kadar smo ustrelili kakšno žival, je nastala prava dirka med pristaši ob-eh ver, pri čemer je hotel biti vsak prvi, ki bi se dotaknil ubite živali. Ce je to uspelo kristjanu, tedaj je postalo meso za moslema ipso facto nečisto in so ga torej lahko jx>jedli kristjani sami. Ce \je pa bil uioliamedanec prvi, ki se je dotaknil plena, tedaj ni mislil spet noben kristjan nato. da bi jedel od tega mesa. S tem so nas zamešali tako globoko v svoja verska vprašanja, da smo se rajši navadili skibeti za to. da se Je meso razdelilo v priiično enakih količinah med može obeh taborov. Včasih smo zadržali kakšnega dobrega tekača, čigar soverniki so prišli v zadnjem času preveč na svlno-nonia izlrebL:enih živali tako sijajno in hitro obnesli kakor v tem primeru. Egipt-ske oblasii so si s temi ukrepi gotovo zaslužile priznanje vseh pravili ljubiteljev narave. Razpošiljanje mineralne vode v mrazu je zvezano z veliko nevarnostjo, da pošiljka na potu ne zmrzne. Opozarjamo gg. trgovce, gostilničarje in privatnike, da se PRAVOČASNO oskrbe z dokler ne nastopi mraz. Oni, ki Radenske še nimajo, naj zahtevajo cenik in dobavne pogoje ter naj vedo, da se dobro blago vedno lahko proda. slatina radenci Poleg hrabrih amaconk, ki pomagajo vojščakom na bojišču, imajo AbesIucJ tudi svojo letalko, ki jo vidimo tukaj v aeroplanu Slovo od lune Angleški astronom Jeans trdi, da se bo mesec razletel Pod tem naslovom smo že kratiko po. ročaid o senzacionalnem prerokovanju slovitega angleškega astronoma sira Jamesa Jeansa, predsednika Britske astronomske družbe. Ce je to prerokovanje točno, tedaj se lahko pripravimo na to, d* ge bomo morali posloviti od zve.gte ■spremljevalke naše premičnice in grebrne 3vetiike njenih noči. V nasprotju s splošno razširjenim mnenjem, da je naša zemlja ta čas najbolj neugodno bivališče v svetovnem prostoru, je učenjak pred kratkim v nekem predavanju razlagal, da se pripravljajo na luni hude stvari. »Imamo vse ra-zloge za domnevo,« je dejal sir James Jeans, >da se luna hitro bliža svojemu koncu. Bliža se nevarnemu pasu in bo razpadla v doglednem času v same razvaline. Ta proces se bo dogodil po vsej priliki tako, da se bo mesec najprvo preklal na dve polovici, od katerih se bo spet vsaka posebe razdvojila. Ta delitev bo hitro napredovala in po. meni popom razkroj našega trabanta-V nekem stadiju razpada bo imelo jedro lune, ki ga bodo obkrožaJi odločeni deli, neko podobnost s Saturnom, ki ga obdaja obroč,« Kaj bo potem? V prvi vrati bo sloen rekvizit, dn. so lahko izražali svoje po-čutke. Kaj naj jkn nadomesti ta reScvi. zit? Vprašanje je res za vso liriko usod. nega. pomena. A tudi za mesečnike stvar ne bo prav lahka. Kaj jih bo potem gnalo ponoči iz postelj m na potovanja po strešnih žlesbih? Seveda bo tudi naša. stara zemlja Imela priiiiiko občutiti vse posledice te kozmične katastrofe. Kakor znano, ravna mesec vso izmeno plime in oseke na morjih in prej a2i slej se bo to končalo. Tisti pa, ki si utvar ja jo, da bo mogoče uresničiti fantastični nairt kakšnega Julesa Verne, načrt, da bodo mogli doseči našeg-a ne. besnega spremljevalca z raketnim letalom, se morajo pripraviti na to, da jiim bo na lepem zmanjkalo cilja, notovanja. na luno bodo odveč, ker lune ne bo več. Edino, kar nas more tolažiti, je ta d* ni sir Jeans rtič točneje napovedal časa, ko se bo ta ka.tastrofa zgodila. V jeziku astronomov pomeni »dogleden čas« vendarle lep čas. najmanj pa tako oddaljen, da se niti našesmu pokolenju, niti še lepemu številu bodočih pokolenj še T*i tzreb*. ozirati proti nebu r strahu, da bi tam namestu srebrne, okrogle plaž "-e mahoma zagledali kup razbi tin.. . Žarki, ki delajo predmete nevidne Izum ali sleparski trik madžarskega inženjerja? V Bukarešti se Je pojavil mož- ki se izdaja za madžarskega inžeuierja Volgyes-sija in ki trdi, da je odkril žarke, ki so sposobni napraviti predmete nevidne. Ljudje so bili seveda zelo skeptični, pa je mož ponovno povabil časnikarje in druge predstavnike javnosti v svoj hotel ter jim pokazal učinke svojih žarkov. V svoji sobi je obseval vsakovrsne manjše predmete, mizice, cvetlične vaze, lutke in Če je oče pijanec V Beauvaisu na Francoskem ao aretirali ženo nekega MaJata., ker je svojega desetega otroka zadavila. Pri zaslišanju je priznala, da je že prej umorila pet otrok v najnežnejši starosti- Za vzrok je navedla to, da je mož nepoboljšljiv pijanec in da pušča družino v strahoviti bedi. Policija ve, da stopata dva Mal&tova otro. ka, šestleten deček in osemletno dekletce, že zdaj po očetovih stopinjah. Ponovno go jiu prijeli v žganj.i.mah kot nočna go. sta. Dva druga otroka sta neozdravljivo bolna. Zdaj se bodo baje instance, ki j5m gre ta skrb, zavzele za nesrečne otroke. Bombe za abesinsko bojišče podobno iz drugega kota s aparatom, kt ga je sam izumil Gre sa neki električni izum, toda Madžar se zelo brani, da bi i»-dal kakšno podrobnost. Vsi njegovi obiskovalci pa imajo priliko ridetL kako se obsevani predmeti najprvo zavijejo r nekakšno meglo, da pričenjajo počasi izginjati in izginejo končno popolnoma. To m pravi: ne izginejo, ker 3ih je mogo&s i roko otipati Ln se prepričati, da so še na svojem mestu (pri tem pa izgine tudi poka), temveč postanejo nevidni, Inž. Volgyessi je »poooben predmeta tas di tako nevtralizirati, da ostanejo na^rik obsevanju vidni. Sicer pa tudi drugače niso nevidni od vseh strani. Le če gto£ človek t bližini aparata, mu predmeti postanejo nevidni, na nasprotni strani pa vidi* prav dobro to? predmete, ki so nad teboj in aparatom. Volgyies« hoče t bližnjih dneh prirediti javno predvajanje svojega izuma, pri čemer bo napravil na odru neke dvorane cele skupine ljudi nevidne. Seveda so tudi neverni Tomaži, ki pravijo, da bo vfte skupaj kakšen artističen trik. AKO HOČETE DOBRO MILO potem uporabljajte hubebtus bi je izdelek slovenske industrije. »HUBERTU S« milo je priznan« kot _najboljše._ anekdota Lev 3!kolajerS Tolstoj j« nskoi poselil ▼ PetrogTadu maeega pisatelja Grigo-rcrriča. Ko je 8es dve uri spremil gotla do hišnih vrat, nra je hišnik dejal: > Zelo sumljivo družbo imata, g. pisatelj. Dokler ge bfl ta človek pri m, Ja pri meni Bedel policaj in mudil mu se. da sem « otepal njegovih vprašanje—»To je bila odlična družba«, mu je odvrnil Grlgo-rovič. »Bil je pisatelj grof Tolstoj«. -5 In grofa zasleduje policija?« »e vprašal hišnik.—»Ne grofa, pač pa pisatelja«. vsak dan ena ) if .^L^aBfc-. ~ L ** raoo pri ja teli kajne?« Italijanski bombarderji razvijajo zelo živahno delavnost nad ozemljem, kjer se zbirajo abesinske čete za protinapad. Ta slika i nimam "psT juub kaže nakladanje smrtnega tovora na tamfcarderake letalo pred startom sad sovražnikove postej* i r Prvo poglavje Bil je poslednji potomec Duanov, starega rodu borcev in pionirjev. V njem, Bucku Duanu, je živel podedovani, nepremagljivi nagon k boju in ubijanju. Noben spomin, nobeno svarilo ni moglo obrzdati tega temnega gona krvi! Zdaj je stal sivolasi stric pred njim in govoril s tesnobnim glasom in z obrazom polnim skrbi: »Čuj, Cal Bain je v mestu. Ob pamet je in poln slabega žganja, pa iztika za teboj.« »2e drugič«, je sam pri sebi zamrmral Buck. »Fant, po spopadu diši. Pojdi kam iz mesta, dokler se Cal ne iztrezni. Ko ne bo več pijan, te bo pustil pri miru.« »Kaj prav za prav hoče od mene?« je vprašal Buck. »Ali bi me rad še enkrat razžalil? V drugo ne prenesem.« »Bolan je za mrzlico, ki zdaj razsaja po Teksasu, dečko moj. Pokati mora. Če te zdajle sreča, te bo poizkusil ustreliti.« Bucku Duanu je vzkipela kri, ognjena burja mu je pretresla notranjost in se nato umaknila ledenemu mrazu. »Ustreliti, mene? Zakaj pa?« je vprašal. »Bog ve, da te nima za kaj. A kaj to pomeni pri večini današnjih pobojev? Ali ni v Everallovi beznici pet cowboyev pri kartah postrelilo drug drugega? In Cal nima razloga, da bi te imel rad. Njegovo dekle te je milo gledalo.« »Pustil sem je, ko sem videl, da je njegovo dekle. € »Sodim, da ta reč še ni popolnoma opravljena. Sicer pa ne gre za razloge. Cal je v mestu in ravno dovolj napit, da utegne postati neprijeten. Nekoga mora počiti. Med našimi streljači mu ni zlepa enakega. Zabava ga, da ga imajo za vraga in pol. Takih divjih cowboyev, ki ničemurno hlepijo po revolverski slavi, je cela tolpa. O ničemer drugem ne znajo govoriti kakor o tem, kdo najhitreje izdere in sproži. Blanda posnemajo in Kinga Fisherja in Har-dina, velike poglavarje pregnancev. Grozijo, da se bodo pridružili tolpam ob Veliki reki Posmehujejo se šerifom in se bahajo, da bodo z jezdnimi redarji že opravili. Cal se te gotovo ne bo lotil, če mu pojdes s poti.« • »Torej meniš, naj stisnem pred njim rep med noge?« je zaničljivo vprašal Buck Duane. »Tega ne pravim. Le ogiblji se ga. Buck! Ne bojim se, da bi Cal tebe ubil, če se srečata v mestu. Saj imaš očetovo oko in njegovo hitro roko. Najbolj me je strah tega, da ne bi ti njega ubil.« Duane je molčal, sprejemal stričeve resne besede vase in izkušal doumeti njihov pomen. »Če se Teksas kdaj opomore po tej blazni vojni in se reši pregnancev, bodo v naši deželi kaj lepe možnosti za mladega človeka«, je spet začel stric. »Tri in dvajset let ti je zdaj, in fant si, da je malo takih, če boš le brzdal svojo nrav! Upe imaš v življenju! Če pojdeš pa med streljače in ubiješ človeka, si uničen. Potem boš ubil še enega. Zmerom ista pesem! Jezdni redarji te bodo postavili izven zakona. Jezdni redarji pomenijo dandanes v Teksasu zakon in red. Brez oddiha so na delu. Kdor se upre aretaciji, tistega ustrelijo kakor psa. Če pa koga ujamejo, pride v ječo ali na vešala.« »Mene ne bodo obesili«, je mračno zamrmral Duane. »Tudi jaz menim, da se ne boš dal«, je odvrnil starec. »Preveč si podoben očetu. Ta je bil tudi tako hiter s svinčenko — prehiter! V današnjih dneh, ko jezdni redarji s silo uveljavljajo zakon, bi bil moral tudi tvoj stari pobegniti za Veliko reko. In zate, fant, se bojim, da si prava trska od starega debla. Ali se moreš udržati — obrzdati — se ogniti prepira? To ne obeta drugega konca kakor najhujšega. Tvoj oče je padel v spopadu sredi ulice. In pravijo, da je še dvakrat ustrelil, ko mu je bila svinčenka predrla srce. Le pomisli, kak strašen človek je moral biti, da je to zmogel! Če imaš v sebi takšno kri, nikar je ne spravljaj v izkušnjavo.« »Vse je lepo, kar praviš, stric«, je rekel Duane, » a moj edini izhod je beg, in tega ne maram. Cal Bain in njegovi privrženci so me že razvpili, da sem strahopetec. On pravi, da se bojim stopiti na ulico in mu pogledati v oči. Noben mož v naši deželi ne sme trpeti takega očitka. In razen tega: če Calu ne pogledam v oči, me ustreli prej ali slej v hrbet.« »Nu prav, kaj potem hočeš?« je vprašal starec. »Sam ne vem — zdaj še ne.« »Kmalu boš vedel. Ta prekleti čar že vre v tebi Čisto izpremenjen si danes. Spominjam se še, kakšen si bil poprej: muhast, vzkipljiv, divjih besedi! Takrat se nisem bal zate. Zdaj si pa hladen in miren, ves globoko zamišljen, in v očeh se ti bliska nekaj, kar mi ne ugaja. Spominja me tvojega očeta.« »Marsikaj bi dal, da bi vedel, kaj bi rekel oče, če bi bil danes živ in tu«, je dejal Duane. »Blede se ti! Česa moreš pričakovati od moža, ki dvajset let ni nataknil rokavice na desno roko?« »Prav. Mislim, da ne bi dosti govoril. Oče ni nikoH gobezdal. Storil bi. In tako menim, da pojdem v mesto in stopim Calu Bainu naproti.« Dolg molk je nastal. Duane je sedel in gledal v tla, stric se je pa očividno pogrezal v žalostne misli o prihodnosti. Zdaj se je z izrazom vdanosti v neogibno usodo obrnil k Duanu — a vendar je bilo v tem nekaj, kar je pričalo, da se obema pretaka v žilah ista kri. »Hitrega konja imaš — najhitrejšega izmed vseh, kar jih poznam v tej deželi. Če se srečaš z Bainom, pridi kar precej domov. Jaz ti tačas pripravim bisago in osedlam in obrzdam konja.« Nato se je zasukal na peti, odšel v hišo in prepustil Duanu, naj si beli glavo s temi čudnimi besedami. Buck sam ni vedel, ali je s stricem enakih misli o izidu svojega srečanja z Bainom. Njegove misli ao bile nejasne. V trenutku končnega sklepa, ko se je sam pri sebi namenil, da stopi Bainu nasproti, ga je bil pograbil tak vihar strasti, da se mu je zdelo, kakor da bi mrzlica do dna pretresala vse njegovo bitje. A vse to se je zgodilo znotraj, zaprto v njegove prsi, zakaj roka mu je bila trdna kakor kamen, in nobena mišica na telesu mu ni trepetala. Ni ga bilo strah ne Baina ne kogarkoli na svetu; pač ga je bilo pa nedoločno strah samega sebe in čudne moči, ki jo je čutil v sebi, tako da je zamišljeno majal z glavo. Bilo mu je, kakor da v tej reci ne bi imel on odločilne besede. Bilo mu je, kakor da bi se v njem samem nekaj upiralo in ga vleklo nazaj in kakor da bi ga bil glas iz daljne daljave prisilil v nekaj, za kar ni sam odgovoren. Ta ura v Duano-vem življenju je pomenila mnogo let resničnega življenja, in v njej je postal premišljen človek. NOVOST v prehrani naše dobe je: »NAS ČAJ«, mešanica domačih čajnih rastlin NAJBOLJŠI NADOMESTEK za INOZEMSKE ČAJE Po odobren ju min. soc. poL in nar. zdravja od 11. maja 1935. leta. S. br. 14.004. STAVLJA V PROMET: KMETIJSKA DRUŽBA r. z. z o. z. V LJUBLJANI ■NAŠ ČAJ »NAŠ ČAJ« za vse: ženske in moške, za odraslo deco in majhne otroke. Je pravi družinski čaj iz naših domačih čajnih zelišč. Pijte ga zjutraj in zvečer, dopoldne in popoldne in ob vsaki drugi priliki. Vsi so zadovoljni, vsi ga hvalijo! »NAS ČAJ« zahtevajte v vseh prodajalnah. Proda se v industrijskem kraju Gorenjske blizu Ljubljane dobro opremljena na parni pogon z lastno električno razsvetljavo m železniškim tirom; je v obratu in v prav dobrem stanju. K žagi spada precej sveta in stanovanjska hiša z vrtom. — Prodaja se tudi proti vložnim knjižicam nekaterih mestnih denarnih zavodov. Ponudbe na \LOMA COMPANT d. z o. z., LJUBLJANA. «25 ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob smrti naše ljubljene soproge, mame in babice, gospe izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo č. g. Antonu Kolariču, kons. svetniku in gimn. prof. v pokoju za tolažilne obiske, č. duhovščini, č. g. župniku Svetu in g. Sre-čku Pečarju, šol. upr. v p. za lepe poslovilne besede ob grobu, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, in vsem onim, ki so jo v času njene dolgoletne bolezni obiskovali in jo spremili na nieni zadnji poti k večnemu počitku. Ptuj, dne 15. novembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI, POSTELJNINA volnene odeje -odeje iz kamelske dlake - Šivane odeje - perje - puh „VEKA" Maribor, AJeks. 15 •kszpu^SNI ZAHTEVAJTE BRFZPLAČMtEHI MEINEIHER01P TVORNICEGLAS8II MARIBOR 101 KLJUČ SVETA - za vas je PHILIPS RADIO APARAT Typa 510 A Oin 270 - mesečno. g - Typa944 A Din 120- mesečno. Prvovrstna izdelava Nizke cene Dolgoročno odplačevanje Typa 510 A 5+1 cevni oktodni miperpozi- cijski prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, automatična regulacija fadinga, skala z izpisanimi imeni postaj. Cena • • • • « Din S825^— na obroke naplačllo Din 278.— ln 15 obrokov po . Din 270.— Typa 944 A 2+1 cevni radio prejemnik vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala izpisanimi imeni postaj. Cena .....Din 1995.— na obroke naplačilo Din 159.— ln 18 obrokov po . Din 120.— ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO PREDVAJANJE PRI ZASTOPSTVU HCIITTMCD Ljubljana, Aleksandrova 6 • aH \ I NEK Celje, Aleksandrova 9 DAMSKE ZIMSKE PLAŠČE v veliki izberi in sicer v cenah na pr.: bolj priprosti za vsak dan od 190.— naprej, boljši plašči v modnih desenih od 280.— naprej, enobarvni temni s kožuhovino od 450.— naprej, dekliški plašči v vseh velikostih od 160.— naprej, otroški plašči vseh velikosti od 2 let od Din 90.— naprej kakor tudi velika iz bera boljših plaščev za močnejše dame po najnižjih cenah. P. N. Državnim uslužbencem in učiteljicam se plačilo olajša. Se priporoča F, I. GORIČAR LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 39. DRVA PREMOG, SLOVSA Kolezijska ulica 19. Telefon 59-34 11 l i 111 i i 1111 i Med mestom In deželo posreduje Jutrov mali oglasnik omDDonnnnncoc te NAGLO SREDSTVO, DA ZA DOBITE SIJAJNO BEL« ZOBE IN ZANOSEN NASMEH. ~ J \ uemu mm«« mtn , kolvnos-oa vmej> ____ kalu naglo udobitt belin« ta bleak urad) Katerih i!« M (oliko diviji dragim Videli boste kak« bo Xolynos aolepial ruš* tobe not nobeo drag izdelek. Prepričali se bonte v najkrajšem iaso. ? koliko M vam postali cobje bol) beli PoakasKe » KOLYNOS-om. ooienil t danatajla *mtm x0lyn0s PASTA ZA ZOBE ZNIŽANE CENE dvoKoiea jtroSKUi igrac-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev motorjev nvalniti •trojev. »TKitSUMA« V. ttATJt&L. tovarna dvofcolee in otroAtdb rosiefcov LJUBLJANA K ar lovSka centa Stev « Cenila franRo. z zdravilnim, sečno kislino razkrajajočim, presnovo in izločevanje pospešujočim DOMAČIM ZDRAVILNIM NAPOJ H1M, ki se na umeten način popolnoma naravno pripravlja po blagodejnem zdravilnem vrelcu in katerega je dobrotljiva mati priroda naklonila bolnim ljudem TEMELJITO IZNEBITI? Trganje in zbadanje v udih in sklepih, otekli udje, pohabljene roke in noge, trganje zbadanje in drgetanje v raznih delih telesa, da celo oslabele oči so Cesto posledica revmatizma in bolečin v kosteh, ki se morajo odpraviti, ker sicer bolezen vse bolj napreduje. Kar tu priporočamo, to je priprost DOMAČ ZDRAVILNI NAPOJ ki je ŽE MNOGIM BOLNIKOM POMAGAL. Pišite ml takoj in dobili boste POPOLNOMA BREZPLAČNO POUČNO razpravo. Poštno zbiralno mesto: Ernest Pasternack, Berlin S. O., MichaeLkirchplatz 13, Abt. H-285 NOVA LJUDSKA KUHINJA LJUBLJANA — VOŠNJAKOVA UL. 4. Vam nudi: kosilo: zak. juho. gov. meso, pečenko ali mocnato, dve razni prikuhi in kruh za . . Din 4.—, 6.—, 8.— Večerjo za Din 4.—, 5.—. Palačinke kom Din L—. Aboncnti dnevno 8—10 Din. — Ob vsakem dnevnem času: toplo mleko vel. Din L—, kava Din 1.50—, čaj, kakav, čokolada Din 2.—. — Po naročilu vsakovrstna mlečna jedila! Kosilo od 11. do 15., večerja od 18—21 are. i ''-a, •. >k •-" ^M^R^iS«>i>vi- V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša dobra mamica, tašča, babica, prababica in sestra, gospr MARIJA VODLAK vdova po učit. in učit. r. i v p. dne 16. t. m. po daljšem mukapolnem trpljenju v 83. letu starosti, previdena s svetotajstvi mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v torek, dne 19. novembra ob 16. uri izpred mrtvašnice Mestnega pokopališča. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 20. t. m. ob pol 7. uri v Marijini cerkvi. V CELJU, dne 16. novembra 1935. ~*odbini: VODLAK, DREVENŠEK ZAHVALA Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom nenadomestljive Izgube naše iskreno ljubljene mame. gospe NEŽIKE WEIBL, kakor za poklonjene mnogoštevilne vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, častitim sestram usmiljenkam za njihovo požrtvovalnost ob bolezni, Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov za lepe žalostinke ter končno vsem prijateljem ln znancem, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 20. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra. LJUBLJANA. KAMNIK, ZAGREB, dne 16. -novembra 1935. Globoko žalujoči otroci in vse ostalo sorodstvo. VESELJE Je t vsej rodbini ko petneee poštar paket od tvrdke TSGOVSH-OO* m:' TovAenA-P€i8iA-»i-nBia Celje št. 90 Da pa lahko naročite po svojem okusu, zahtevajte takoj najmodernejše vzorce svile, barhenta, delena, t iskan in in raznih drugih modernih tkanin za ženske, dekliške in otroške obleke, katere prejmete brezplačno. Cene zopet zelo znižane, a Izbira Je velikanska! — Veliki ilustrirani cenik brezplačen.' lrani H CENE MALIM O C L A S O M Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12«—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« |\;M m _ _ odgovor, priložite U1H ▼ nMCTKan Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih^ je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, ticoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Oin. davek S Oin. »a 4il'ro ali daianje naslova 5 Din. NaimanjSi znesek ti Dia. Danes vsi k I>asanu v 9iiko v fronti! no »Dal-ma.i-ij.ac. Godbe. ples. poskrbljeno ta pijačo in jedačo. Se priporoča Lasan. 25439-i.- Vsi na Martinovanje v gostilno k P»nju v Ve-gforn nI. 10. kjer »e boste najboljše in najceneje zabavali. Pootreženi boste s finimi domačim: krvavicami in peče.nicami to priznano najboljšim dolenjskim cvičkom in finim Štajerskim vinom Igranje klavirja in Se mnogo dragih zabav. — Vfndno Vb« vabi in m priporoča gostilničar. 25144-1S Pristen cviček m Dta čei ulW 9 Dta. Bobi«. Einspilerje-va ulica 16 Bežigrad. Ako hočeš goske in piške aauftltl ln dobre volje biti. moraš na Glir.oe k Minkl priti. Godba in ples, se prU>oroiam Ml-klič. 25322-18 »Danes res lustno bo« ▼ gostilni pH »Univerzi« v Kdo vsk i »tezi. Gostilničar-k» b[> dragim gostom pripravila Martinovo gos. race m per-enice. d« ba sijajno vinee gladko teklo. Pridne! 25260-iS Danes vsi ▼ roetavrefijo Trurlav, polen nove remize. na pečfne pur.i.ne m domače krvavice. Za kratek čas igra godba. Prijatelji vsi k Kramarju ▼ gostilno na Dolenjsko ecfto. kjer igra godba — Vabi Rejc. 26H01-58 Pletilje Snrojmem več banih pletilj na ročne »troje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izveibane ple-tUiec. 36883-1 Zavese dobro otiranjeine za tri okna in dva fotelja kupim-Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zavese*. 35249-7 Samostojni gospe (dični) ev. gospodu, iti posodi — uloži 10 — 25.000 Dta tudi v knjižicah nudim 50^. dobička aH službo v specialni trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sezona, L'"b-jana«. 25338-1 Kmetsko dekle pridna is poMema, k! I"1* tndi veselje do gostilne se takoj sprejme. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod «Po-Jtt.-na« 3rB7>l-l Izurjene pletilje sprejmem takoj. Odda« delo na dom. Podrotaifc, Večna pot 8. . asaio-i Fotografinja vsestransko lzvežbana za amaterska dela se sprejme. Obširnim po nudbam priložiti sliko in označiti plačo. Dopisi na ogl. odd. Jutra. Ljubljana. podružnico Celje ln Maribor pod »Fotodrog«. 25176-1 fTfTf7TTffl '"t beseda St par, iavek Oio, ta dajanje la&iova S Din. aaimanjii metek U Dia, Gospodična t perfektmm tnajijam angleščine. toče iiuibo kot domača učiteljica. 1'outuje tuli klavir iin violino Ponudb« pod ii*rt »Amerikao ka« oa ogi. odd. Jutra 85027^2 Trgovski pomočnik mešane stroke, priden ta pošten, vešč slovenskega nemškega ta mad jarskega Jezika, želi pre-menltl mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25209-2 Gospodinja želi mesto k dvem osebam ali k eni ženski ah mooki osebi. Ponndbe ia ogl od delek Jutra pod »Varčna in prid na c. 25101-2 Frizerka perfektna ▼ vodni ta železnj ondulacljl Išče službo. Ponudbe pod »Frizerka« na [Odr. Jutra, Mailbor. 25406 2 šivilja i obrtnim listom. Sče primerne slcžbe. Zmožna vsega dela. Na#i *v v vseh po-siovaiaicat Ji tra. a&*4T7-3 Danes otvoritev gostilne Mihael Kavči? Koseze lf>. preje Demšar pristna vira. topla in mrzla jedila po najnižji ceni. 25i*>3-16 Be-ie.ia ! Din davek * Dta. m iifro sli laianit a«tova 5 Oin Nalinani?! znesek 17 Oin Lesni nakupovalec mampulant. veirzira.n v trdem lesa otML v gornji Savinjski dolini, za direktni nakup večje količine jelenovega dobi me- sto Le garaieije tmožni naj se javijo na ogl. odd. Ju!.ra poi 4ifr» »Visoka ruoviiija«. 25229-1 Gospodične ap-ejme Šivilja o» Jnevni io večernJ pouk v šivanju lastne garderobe Naslov v b poslovalnica!) Jutra 22389-4 Tkalni mojster z večletno prakso na gladke. težke stroje dobi "talno in Jobro namoščenje. Ponudbe z opisom službovanja n3 >gl. odd. Jutra po-: =ifro »Jugosloven«. 2SI40-1 Šiviljo prvovrstno za beio parilo, pižame in spalne soknje, sprejmem Pi nudbe z na-Tclbo loeedanje -rakse na Aro Seidler. Boegrad. K negi nje Ljubi.-e 10- 2535?-! Mehanik . šofer nroženjen s štiriletno (omočniško prakso in So ferskim izidtom dobi stalno službo. Potrebna kavcija Din 2000. v gotovini. Naslov v podr. Jutra. Maribor. Prodajalko (ca) Poslovodja (kin ja) zmožen samostojno roditi trgovino z meianlm blagom dobi stalno mesto v večjem kraju na Gorenjskem. Biti mora dober prodajalec, V5«-Ijan v knjigovodstvu ta korespondenci ta v stanju, položiti primerno kavcijo. Samski prosilci imajo prednost. Ponudbe z označbo reference ln plače je poslati na ogl. odd. Jutra f Ljubljani pod »Stalno nameščenj©«. 25184-1 Gospodično alt gosto srednjih let, inteligentno, pridno in fošteno Išče vdovec z dvema fantkoma kot go^rodtnjo z takojšnjim nastopom. Ponudbe na osrl. zavod Schmolka Nov! Sad pod šifro: »Pridna«. 25214-1 Dekle vaipino samostojne kuhe. hišnega dela in nem*6rn«. išče službo. Ponndbe n« opl. oddelek Juira pod »št. 32«. SM36-2 Uradnik vsestransko sposobem. bodisi v knjigovod-stvu. kakor tudi v nemški, srbohr-vatski in slovenski korespondenci. ižč-e službe. Cen j. dopi«e pod »Sasto-p takoj« na ogl. odd. Jutra. 354C-2 Postrežniea H raa knbaii. pridna, poštena. iS&e zaposlitve za oel da.n. Kaslo-v v vseh po-alovaiaioefc Jutra. Služkinja vajena kuhe ta hišnih del išče mesta najraje na Jesenicah ali v Kranju. Naslov vseh ooslo-vataloah Jutra. 25372 2 Gospodična z gosiodinjsko šolo želi mesta v pomoč kuharici v hotel ali kaj primernega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna iuharica«. 25183-2 Vzgojiteljica otroška vrtnarlca z reč letno prakso ta z znanjem slov. srbohr. ln nemškega Jezika ter ela sovi rja, išče mesto pri boliši rodbini. CenJ ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubim Heoo„. 25061-2 Plačilna natakarica s kavcijo Din 5.000 do 10.000, želj dobro mesto. Naslov se Izve v vseh poslovalnicah Jutra. 25083-2 Brezplačno 3 mesece, grem takoj, kot oomoč gospodinj stvu. k dobri nemški -odbinl, prinravna za vsako delo. Ponudbe na igl. odd. Jut^a pod »Pri ičltev nemškega 'ez'ka« 25106-2 Beseda t Din Javeii 1 Din. ia ilfro ali dajanje >aiilova 5 Oin. Najmanjši >oeeek 17 Dia Angleščino poučujem tudi ntroke tn skupine po zmernem no-oorarju. Izprašana t Angliji. Posebna pstnja i*-govarjavi ionverzacijj — Karlov ška 1, Vidmaj 24S01-4 Stelja Kfltie. več voe, prodam na Roiniku. Verbič. Učni tečaji aa vil jI id nttji tečajni iaprt ter ta privatist* so v Ga je vi uBci W leto-tam oomoč rednim Uja kom. Francoski otroški vrtec pod strokovnim vodstvom od 9—12 dnevno lstota m konveriacljski tečaji » skupinah ta šoisk< mladi n« ln odrasle posameznikt v traneoš^ii « anglnš&int Fflgnerjeva ni. 17, pritličje. inf >-macije od 9—13 tn 18-20. 2T>»i;-4 Izkušen profesor uspešno poučuje matema«! ko. - fiziko kemijo in nem-Š6ino. Naslov: Bleiweisova c. 5. pritličje. 271-4 Vrtnar tre«en. zane^l^v rmrif^ v»eb vrtnarskih del. nsmefenia °onn1He ra ogl. odd. Jutra pod Šifro »Dobro spričevalo«. J52TT7-2 S i vil m ca obleke hj perilo gre Šivat aa d< m Naslov v vseh posiova!,i'*»5 Jrtra. 25299 3 Služkinja Inštruktor pedagog instraira poceni prvoiolee. Da jim dobro podlogo in v-.biMl iiw v»«elje do uče-nii. p'nudbf pod »Pedagog« na ogl. odd. Jutra. 25351-4 Nemščina Nemško govoriti tn teorije 3e nauče vsi po moji najboljši metodi. Posamezniki in v skupinah. Informacij« od pol 5. do pol 6. zvečer. Beethovnova nI. 4. pritličje levo. K. Ljutova. 25369-4 Učiteljico Več hrastovih sodov dov#i, od 100 do 4fKl Kt. prodam. Tomšič Matija Studenec 16. p. Polje. Ostanki! Paket A- vsebuje prist- mam Zbirko knjig slovenskih, nemških, leposlovnih ta Volgtl&en-der fotoarerat e kompletnim priborom, ceno prodam. — Prlvoz 9 24399-8 Krojači in šivilje! Krojno knjigo za dnmska nobarvno fino zimsko gornja in si-odnja oblačila blago (flanele) 06tanke lobite pri Knafelj Vi . po 2.50 — 4.50 m v raz ičnlh vzorcih, skupaj 17 — 18 m. Cena celega paketa samo Din 115.— Paket C. O.-tankl zimskega biaga za žensko perilo (flanel), zimski cvlrnatl barchent za eno obleko ln ostanek finega blagp za eno celo žensko obleko. Sin. ion o samo Din 135. — Pišite takoj, katero serijo ra Ljubljana. Kriievniška u!. 2t>;07 -8 tieseda I Dta aavefc 1 Oin ta litra ali tajanje oasluva S Dia. Naimanjl) iae«ek 17 01» Kislo zelje novo. prvovrstno ia gUve m isrmc t tkih lobavlj« do t>re*koc kurenftai e«Ai Susuv Lr klavec Ljubijajia Spelje vo 10. telefon 26-91. S«> 3S repo ,n cele gla Beseda 1 Din. Javek $ Din. ia iirro ali dajanje na>'ova 5 Oin. Na;msnjii tna>eM 17 Dia. Poiorl PohiŠtVO Največja izbera vsako vrstnega pohištva - so o alh ln kuhinjskih Izvršujemo vsa nizarsit^ dela po konkurenčni! cenah. Spalnice . . . 1600 Din omare .... 400 » postelje kuh oprave Oblami* 9e»eda I Din davek 1 Oin tt :m- j icuh. mize Ponudbe Vla«lfa>iT Oremo- I ijuh. stoli vič. trgovec Zagreb Slo- j otročje po?teije" 325 ventka ui. 9. i otročji vložki 60 2B31--38 madracl 220 žični vložki 150 700 425 120 50 Kislo zelje, repo parmo prvovrstno po brezkonkurenčnl ceni vsake množine dobevlja Homtn Ljubljana Sv. Petra c. 81. tel 35—39. 24450 33 Grozdje smede- revsko jedilno prispe v torek v LJubljano ln Celje ▼ korbi-cah po 20 kilogramov. Naroča »e za LJubljano: Portlr pri Slonu, Ljubljana. za Celje Doplihar, gostilničar, Nabavljalna zadruga, Celje. 25407-34 10. _ 15.000 Din. Dobra kuharica vlofrm v podietj«, bi mi 36« mesta pri samostojnem ! ^ ^ Servfrka mlada ta lepe zunanjosti, ki govori nemški ali iffca.11 janrki dobi mesto v gos„!'.-ni Marija Cabrijan. Sušak. Martinšč'C«. 25190 t rmorno somost^jnesr.'! vt>d »tva ta 6—i0.'Wi Din. Spiejmeim takoj Ponudbe vedbo zahtevka plače na »a ogl. odd. Jutra po4 ogi odd Jutra pod šifro Samostojna kuharica ml»i5a. redaJJubn*. f. letnimi spričevali iz boljših hiš. ki 7.na- lepo likati ta 0[TavIj«fci tudi ostale iiiš-n' posle, dobi mesto za gospodinjstvo 2 oseb za 1. dorember v Sexnic.i. Z znanjem hrvatskega ali nemškega iezika Imajo prednost. Pnnndbe z avedbo dosedanjega službovanja in zahtevkom plače na ogl. odd. Jutra pod »Sevntca«. čevljarskega pomočnika kateri vrti. tudi šivano ta eksportno d»lo, ?prejmem za stalno. Joško Trntnik. Vel. Lašče. Gospodična ranesl"va. polid-ra. ki je i« bila pri otrokfh ta pomora pr! hišnih delih, dob; mes+n k triletnemu fantku. Točne podatke s fotografiio poslati na na-«lnvr Tvka Poljsk. Osijek I. Prftrad-ovičevo šetalište 5 2521^-1 Mlad tehnik z abviMrane obrtno šolo ter t delavniško prakso r tovarnah za železne in metalne Izdelke, kater5 je vešč v kalkulaciji dobi nameščenie. Ponudbe 1 na gos-podu ali goepej kot samostojna gospodinja ali gre k boljši mali družini. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Dobra kuharica«. Šivilja se priporoča cen J. damam za Izdelovanje finega perila ta moških srajc, oblek ta otroških obleke, takisto otroških plaščev po nizki ce ni. Priporoča se tudi na dom. Entlanje m. 75 p&r. Ponudbe pod Tra čo 2.-IH. 25345-2 Dekle iz trg. hiše ve«ča tPf. poslov. JeU čimprej v pisarno, ki je ugledna ta spoštovana. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25334-2 Mesarski pomočnik išče službo. Pripravljen Selatl tudi na polju. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Priden ta oošten mesar«. 25188-2 Gospodinjske pomočnice razlTfnfh sposobnosti priporoča posredovalnica v še-lecburgovi ul. 7/1. Brezpo-seJna dekleta dobe prenočišče. Naroča se list Gospodinjska pomočnica. 26536-2 Krojaška pomočnica išče službe gre tudi h krznarstvu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25315-2 na podr. Jutra Trbovlje pod šifro »Priden« 23244-2 !ja®» VIT. Oekinov poslovalnicah Jutra. Francoščino in klavir redno poučuje Aneta Potočnik, strokovno dl-,ilomirana v Parizu. Cena zmerna. Mnogoletna učna nraksa. Beethovnova ulica 15 visoko pritličje v sredi. 25330-4 Absolvent konservatorija poučuje klavir. Naslov v v vseh poslovalnicah Jutro. 25320-4 grad. pri g. Peter Kosler, dnevno od lik do 16. nre. 25s7s-6 Conversations T^eksfkon Spamer Hustriranl. prstan z ruhtatm. obkrožen t bri-ljanti in igro »Domino« prodam. Naslov r vseb poslovalnicah Jutra. 9B2T9-5 25370-26 Ognjavarno Ključavničarji in mehanikarji kateri izmed V a« bi sprejel telo močnega r|etk» v uSinje. Ponudb 1 na ogl odd. Jutra pod »Vesten ta ubogljiv«. 25050-44 Deček 14 let star. 1 d-vema razredoma wednje šole bi s« rad nučil meihanikarske al: ulične obrti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro .-fot do kruha«. 25138-44 Učenca(ko) išče trgovina na deželi. Nastop takoj. Prednost imajo zdravi. močni kmet6kl fantje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra r>od »Priden ta pošten«. 25415-44 »Stalna služba 22t« £->131-1 »Izpod 30 let«. 24639-1 Mlad tehnik t absolvirano rbrtno šolo, ter z delavniško prakso v tovarnah ia relezne in metalne izdelke ter je vešč v kalknlaejj? -e Po- ni: :be * navedb« rahte^Va pla.^e naj se stavijo r>f»J šifro .Srx>d 80 iet« r,» Od !. Jutri. 24<>29 I Izkušen kurja? za parni kotel dobi mesto. Ponudbe poH »Tovarna« na ogl. odd. Jutra. 2B21M4 Gospe aH gospodične v'=okih postav lahkotnih gibov, k; bi * hoteV nd"j«tvovat1 kof manekin-ke naj se z vsemi nodatki pi = meno priglasijo na na slov. ,PoK-o^olna m 04 na revija«. Ljubljana. 35397-1 iZn 5+eoari^o spreime Knkman Mule), Frančiškanska ul. 8. Delo dobe Vse so se priglasile na >g! »Nova del;tev dela. Ljubljana«. naj nekoliko p^'!-p"iot Cim bodo prostori .a bo objavilo ta vsiki obrtnici ho dana jnožnoet zaslužka. 26396-1 Pomočnika dobro mlajšo moč sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga Ponndbe na ogl odd. Jutra pod »Po štenost« 25268-1 Airilnega pomočnika predvsem livežl»anega ma-nnfakturista s takojšnjim nastopom »š^e veletrgovina L. Kuhairič. Orm"*. 25240-1 Prodajalko t meščansko-šoisko izobrazbo sprejmem r pekarno t 1. decembrom. Rudolf Janič. Žalec. 25223-1 Zastopnike za obročno prodajo naših posnemalnikov. brzopari) nikov *.d Iš5«m3. Ponnd be nasloviti na: »Pereons« Ljubljana, poštni predal 307. 878-1 15 leten fant zdrav. x dvema ra«red«na srednje šole. se žela Iznčiti v trgovini. — Ilovar Ciril. Domžale. 26338-44 Vajenko ^a krojaško obrt sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25331-44 K otrokom •£čem službo za svoj' nivšo tiridoo id pošteno dvajset-latno pomočnico, k! je leto« j odličnim uspehom dovršila enoletni tečaj za nego otrok. Zna tudi kuhati. Ponndbe pod »Priporočam« na ogl. odd. Jutra. 25278-2 Mlada postrežkinja vajena vseh hfltalh del. Išče zaposlenje. Sprejme tudi perilo aJii ribanje. Dsnjar ska ulica 1. 35285-2 Prvovrstna frizerka išče meeto. Najraje v Ljub- , Ijani. Ponudbe pod »Verzi- j rana« na ogl. odd Jntra.^ ; Beseda I Dia. davek S Din. t" ilfro ali daianje nasl.va Vajenca za čevliarsko obrt sprejmem. Hrana ta stanovanje v hiši. Negro Franc Gorje Bled. 35236-44 Potniki Vkademik romanist veatno ta uspošno instruira latinščino ta francoščino. Naslov v Tfeeh fotlcvalnl-cab Jutra. 85302-4 U' Beseda 1 Din. davek ^ Din zs Šifro ali dajanje naslova ■ Oin. Najmanjši tnesek 17 Oio. Hnbertns jepremočjjt* noikl id ium&k.' £0. Dia )tr«6k.i « kapa00 145- Din rane« x»th anprt^jniran «0« ®0. Din. pnmiiaree t) Dir 46. naj »rej. lobite pri PRESKERJU. St Pe In eeeta 14. Sla Filmsko kamero Bolex 16 mm t Mayer Kino Plae matom f. F. ž em, zamenjam za motorna kojo. Jena aparatu je Dta S400. Foto Tourist, Loja« Smuč, Ljubljana. Aleksandrova 8. 35181 -« Prodam 5 m krzusnega črnega tafta z zlatom prapreže-nega za večerno obleko ta svetlo rumeno svilo z barchentom podloženo za fdžamo ali domačo obleko oba pariška vzor. ca po zelo nizki ceni. Vprašati modni atelje. M'.re Ska-har, Aleksandrova 5.-II. 25400-6 bfcuramo Kromatično harmoniko prodam. Pofev« se GeirM-5e>va ul. 3. 24886-36 Radio K Beseda I Oia davek * Din. za 5ifio al' daianie naši-"a i Oio NalmanJS) coesek 17 Oia. Gostilničarsko obrt oddam v najem, eveotoel- no grem ko* po^Iovodkin ja- 90 otročji madraei 140 » Dobi se tudi na obroke Se priporoča: MIZARSTVO »SAVA« Kolodvorska ulica 18. Miklošičeva cest« 6. Wolfova ulica št. 4 Viamemo hranilne bnjitice Mestne hranilnice. Prvovrstno kuhinjo primerno za buffert prodani. Polzve ee na Promet, Novi trg. 25385-12 Novo spalnico Spera.no, prodan ali uuse- njam ia tseaji afi okrogel les. Ogleda se IWljeva cesta 1», pri hižniku. 2&902-1B Samsko spalnico kompletno, s pieraJno miao, iz me>h koga tes^, beJo sma.jlira.Eo. prodam po zelo ngivlni ceni. Naslov v v&eii poel ovalni cali Jutra. S6ei7-ce Črn salon Večji lokal najraje za 6per'*B krpa- vino oddam. Naslov v vaek po&l. J lili a. Skladišče snbo, iič^n irveo a^Uiioa. Ponudbe pod »^."ajra>e 31o-sie< na o^i. ocUl. Jutra. Pisarniške prostore pripravo« tndS aa Kaejto obrt, odda zavarovalnica »I*una.v« v svojš paiafc na ■Aleksandrovi oerti- Informacije ibtotad v drrr^beo^ posa-Tii. auii- S Trgovski k>kal na Glavnem trgu oddan s 1_ decembrom. Vprašati ▼ trgovini Albin »o vaX Glavni trg lfi. Maribor. 2517^-1» Nasadov v vseh p.«). Jutra' komadom, leoo oirs^« 2506b-JO 1 b^eenucairi, zsradS po-nmijkanja prostora, ooceoi na-piviiaj. Ogled od ia—IG. Vv<|(w v i-diia cena. valovne dolžine na elek- »Orion«. Ljubljana, Levstž-prodann, dobro ohranjeno, ! trični priključek, skoraj kova 31/u. 2B3SMO pripravno ia trgovua ali nov prodam za Din ura.de. Naslov v podružnici Naslov v vseh posl. Ju-----------------K e.. 23267-9 Jutra v Celju. tra. 252S4-6 Beseda * Din. davek * Oin ee ilfro ali dajanje taalova 5 Oin Najmanj!) tnesek 17 Dia. Zlato staro, lotili j ene ta zlate predmete, srebrne krone, kupujem po najvišjih cenaa. P Čuden, Prešernova 1. 23776-7 Butelje in šampanj. steklenice knpl Fr Kham Ljubljana. Miklošičeva cesta. 24610-7 Brinjevo olje amtka koream«, ftešmtnje-vo lubje Hd. kupujem po najvišjih cenah. E4. Pižler. Vrhnika. 26168-7 Radio aparat Ingelen 8 cevni, na priključek 330 volt. prodam za 800 Din Luštr-k Fr. BIW-weiaova 29, Kranj. 35313-9 Radio na akumulator, 1 vdelanim zvočnikom kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Tritevni radio«. 25163-9 Motor 250 ocm, novejši, dobro ohranjen. kupim Gosposko jedilnico k pajleasdra, obstoječo is 1® komadov (1 ure ia Veeteo eem) prodam ra 2n-000 Din. Bnezgun, Kranj, Predm. Gor. Sava 4H. 39185-12 Goatilno v Marfbora ail okolici prevrameoa io dogovoru. Naalor v pod. Jutra t Marlooru. 25131-1« Trgovini s čevlji na Jesenicah ta ▼ Kranju z blagom in lnvess- t-arjem, dobro vpel 'sni. takoj oddam t lastne režijo. Potrebni kapital po dogo\wu. Natančne informacije dobite prt Jadransko poaavskl č«t>>-Ijarnl — Kranj. 251* -n Lokal za vr*!ja«o no oddam. TvrMva a. 3T, vprašati i?t«.vam I. !«- | s šoferskim Izpitom za nudbe pod »Zdrava« n» ogl. i odd. Jutra. 25606-3 Prodajalka ali biagajničarka zmožna voditi podružnico. z dobrimi spričevali Išče mesto: Ponudbe na ogl. odd Jutra sod: »Samostojna«. 25110-2 Hotelska sobarica z letnimi spričevali. veSča Šivanja govori slovensko ta nemško, sedaj Se v službi, želi premenit! mesto s 1. ali 16. decembrom. Dopis« pod »Pridna-izobra-?.ena« na podružnico Jutra. Maribor. potovanje po dravski banovini, sprejmem. Infor maclle. ponedeljek od 9. do 10 ure. Kavarna Slon pri plačilnem. 25329-5 Prevzamem zastopstvo koloni Jalne ioecerljske robe. Imam zveze s prvovrstnimi trgovinami štijerske. Ponudh° pod »Nalboljšl tisoeh« na oglasni odd. Jrtra 25319-5 Potnika za prodajo sezonskega predmeta sprejmem Jav'fi se: Medvedova 7- Katalog u načrte rezbarskih del. najnovejše tadaje 9 Dta Katalog za orodje brezplačno. Adolf Radan Zagreb, Petrinjska 13. Registrirna blagajna »National« naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. seana-c Registrirna blaeajna en« rolo omara za sp*se in dva svilena pinča. poceni naprodaj. Komiianser, Tavčarjeva 3. telefon 3E-77 35928-6 Foto-aparat Leteo ia drug malega formata, malo rabljen, takoj kupim. Ponudbe na Pavlo Subic, Ježi ca 137. 254k-7 Električno luč m kota ia mačke kupim. Anica Wohtai, Mariborska ui. 22 (za Bežigradom 1. 25440-7 Omare-stelaže pulte, registrirne blagajne proda Sta cul tel 3202. 2BC62-6 Športni voziček otro?ka ko5ara Crn damskl pla?S. dobro ohranjeno, na prodni. Sokolska nI 1£'T. (Prule). 85266-6 Rabljene stolaže sa manufakturo ta Speceri- jo s pulti kupim. Ponudbo z navedbo obsega ta cene poslati na: Vrhovne k Ciril Slov. Konjaee Beseda 1 Din javek 1 l ta (ifro ali daianie naslova f Oia Naioianiii znesek 17 ta. Stružnico za železo nuinjšo, moderno, vrtalni stroj ta aparat za ivtoge nično vareuje kupimo. Ponudbe t vsema podatki ta ceno na tovarno Vidmar. Ljubljana, poit. predaj 296. 25033-29 Šivalni stroj za čevljarje, ameriški stroj (Sprlcaparat) za du kollčarje, za nizko ceno naprodaj. Kolodvorska 25. 25364-29 Pletilni stroji Kupim več pletSnih strojev St. 4 ta 6 v Širini od 70 do 90. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod značko »Pletilni e troji«. 3538^29 Pletilni stroj M. S^SSO em ta navijalni stroj z IS vreteni. prodamo. MeJa Tyržer\-» 20. 2531C-29 Pekarno ! ▼ Olju aii bližnji okolic: i—tone "roraj Tmmrodm. Gor. Sava 41. 25098-10 23 rae-S7 Avto rv>**vrolet 4 Hl^ndeflrM. ttaa 9S. ^ se- dežni Buick. tipa 2S. v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni ali zamenjam za žfvino, od-nosno domač« prilike. _ FTanc Polanc, Lesce lil. Motorno kolo .Wt eem prodam sa Dta Kodrič. meh. dela-vni-ca Celovška e. 41. Ljubljana VII. 29500-10 Dimnikarska obrt večjega rajona »e rada smr t mojstra ugodno odd* v najem. Oglasijo se naj. le oni z mojstrskim ipriče-valom na ogl. odd Jutra pod »Redka prilika I9C6«. 2&07-17 Iščem gostilno v Ljubljani ali večjem prometnem kraju, za takoj ali pozneje v najem. Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »Gostilna 1935c. 25412-17 Motor »Rndee« malo wo*e«i. v (M«« stanju, ugodoo prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. s3904-1' Beseda I Oin. davek S Oia. ta ilfro alt daianje uslova S Oio. Naimanjil znesek 17 Oin. Miznl štedilnik t« rabljen kropim. Naalov r vseh posl. Jutra. 3B85Č-7 Beli špic 2EB60-7 j čistokrven. 2 meseca star, naprodaj. Goeposka ulica, trafika. Štedilnik tA. peč, ta tel. posteljo kupim. Ponudbe pod »Plačam« na ogl. odd. Jutra. 2B»1-7 Omara * 3 ali 4 predali CSchnblad-kastenl kupim Ponndbe s ceno na ogl. dd. Jutra pod »Kom oda 3«. 25283-7 Statve cca 1800 mm Širine (Rlatt-breife) t dvižno omaro ta strižnim "trojem kako' tudi tudi dva strižna stroja, kupimo. Ponndbe pod 4!fit»l os Publicit«, Zigreb. 25243-7 Pisarno ♦veh prostorov *8e«i M1»« FodiSča ia januar. Ponudbe n3 ogl. odd. Jutra pod »pisarna« Motorno kolo znamke »Se* Akme«, 117B ccm v brezhibnem «tan:u. prodam za Dta 2200. aJi zamenjam ra mali pisalni stroj. A. Jesdh. Metlika. »230-10 Bran.feri.fo oddam v nainn. Ponadbe na ogl. odd. Jntra pod »Se pooebna ugodnost«. 3337B-17 Priložnost trgerom! ijefa, 4ub» t»i'hiiw. vpa-ljaca _ trgcviia, aredaT* Lj-abija««, aujco naprodaj rpdi odpoto-vanja. Pomtd^» rta oqrl. odd. Jitra p^d »Kdinsfeveno«. BS394-1* Lokal a* trgm '.m ajam«!?a3ttiif« aH ^peoorije aa aete premeni točiki na Jcv-vo-t; hlisn tovarne oddam. Fraae 2vab, Jaivonri. 2177?-» Trgovski lokal »ta^Mrvanj« ta «fclad!i?&» ad-daaa i 1. jlaouarjela. Ponudbe na ogi. sdd. Jstra pod »Sšguma eksi«teeea«. 25170-39 Lokal •JrtBttf® oi Dsjo kuiottn-jo, večjo otort a& Kia-dilfte, oddam. Orjavčenra oeefca ». SU7I-18 Razno Pekarno na . Vi-dnvdanska l^. kuhinja, pritličje. 25379 27 Ha rcer-kanarčki na prodaj. Al1aže"R 6. I. Spodnj8 šlrka 2S3.io-27 Psa dobermana prodam po nizk? ceni. Poizve se v gostMni M aren če. Dolenjska cesta. Poceni kolesa darasfca ta moška doVte pri »Prmmef« nasproti Kri-žanske cerkve. 3S980-1B Dragocenosti Be«»da 1 Oin davek J Dir ta Ilfro ali lalanle laslova 9 Din «ia>m»n!» toesek 17 Oia Vsakovrstno zlato kupuje (M aajvlijlk eenak Cerne — jnvelir 35072-371 LJubljana, Voltom aUo« Parno pekarno oddam v najem proti odjrtor.ntal. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 25066-17 Lokali Beseda » Dta. Iavek 5 tr ilfro al) lalanle naslova * Oia. Nalmanjgl enesek 17 Dia. Lep lokal sobo ta kubtajo. i elektr. razsvetljavo ta vodo takoj oddam v večjem letoviškem kraju. Zimska ta letna setija. Jako primeren za fotografa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Letovišče«. 8J180-16 Brivski in damski salon takoj ugodno naprodaj. — Naslov v vseb poslovaJni cab Jutra. 25440-19 Veliko suho klet I s posebnim vhonom pri- ■ pravna za skladišče, ta koj oddam Poizve se sv. Peti* cesta 29. 2M13-19 I PiSite Se danes! OSTANKI MAR}-BORSKIB TEKSTIL*-MH TOVAKN bress napak, pristnobarvni, samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke, rjuhe, moško, žensko, namizno in posteljno perilo, r paketih, vsebujočih od 10 do 20 m razi. blaga. Vsak paket samo Din 107.—. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetja »Paket serija B/2« a vsebino moekega, ženskega. namiznega, po. stelnega perila in rjuh ter »Paket serija D< z izključno toplim zimskim blagom. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Na zahtevo pošljem tudi vzorce. PiSite takoj na »Kosmoe« razpo-šiljalnico ostankov -Marib. Tekst. Tovarn MARIBOR, Dvora**, va cesta L. fllIl!(!IHII! uspehov na eo oehu> t »JUTRU« Beseda I Din. lavek i Uit aa (iifro ali dajaojt oaalov; S Dia. Najmaajii tnesek 17 Dia. Hranilne knjižice oeijskib, ptnjakik in mariborskih denarnih uvodov takoj kupimo. Plačamo najbolj«. Bančno kom zavod, Maribor. Za odgovor 3,- mamk. , 25088-16 Posojila vezana na Stednjo in več-mes^no odplačevanje. dobi vsaka kredita zmožna oseba. Brezplačno zavarovanje u slučaj smrti. Banita ln Stedionica d. d. Krapinske Toplice. (Havni zastopnik za Drav. banovino Rudolf Zore. Ljubljana Glecial. nI. !£. telefon 38-10 Pismeni odgovor 3 Din v anamkah. 349o6-16 Hranilne knjižice procbate tU tuptU najbolje ___ »»)• pIMnM. Soli 0 pealevanje. Priložite in vin* o Radolf Zore, Ljubljana. GledalfSk« aL IX T*ief«a »10 Hranilne knjižice kupujemo in prodajamo najugodneje. ADAMIČ, sastopnik »Strdovne za druge«, LJubljani, Go-«po<;vetska 8 Poleg »Sla mlča«). Teleloo mt. 32-88. term** 1 Hožno knjižico MUaaaUb +eoanttt) bto- iar kupim. Ponudb«- pod ^ICr>?datm biro« na poštni >red*l. ML HJ'®4-16 Ureditev dolgov potom sodnfti te faren sodnih poravnav. Storeti T konkurznffe zade te vseh irugih trgovsko-obrtnih poslih Stroko" ae knjigovdske rev iti J«, »-iters ln iprobacija bilanc. Preskrba kreditom, mvreti gied« Hranilnih vlog te plasiranja letih. Vsi poeU kmečke zaščit«. Mina konoeenjooirana liomorcijalna pisarna: LOJZE ZA JC, Ljubljana. Gledališka nlica 7. Telefon 38-18- 350-16 Družabni co ali samo fioancirja. sodelujočo oaebo .ičeai proti me&ečni piača l gotovino naj man je Din 30.UJ0 za veletrgovino m 1 einib izdelkov na Jadranu. Ponudbe z zahtevki pod »Jadranska bodočnost« na ogl. oddelek Jutra. 2S2BO-16 Vlogo Hnamilnega in po^jilnega doma, večji znesek proda Adamič, Gosposvetska cesta &'IL 35348-16 Kratkoročna posojila daje ln hranilne vloge sprejema Splošno kreditno društvo, Ljubljana. 25336-u6 Knjižico hranilnic« irretn« o*>S'ne Brežice do 40.000 prodam. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Le eotovi-na 65%«. . 2K34-16 Knpim knjtžloe ljubljanske kredH- ne banke, tudii tnanjfe vsote. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: >#no< asm-16 Slovenka katera Bvi več let v Za- g ,bn išče mlajšo inteligentno družabnico z vsoto 5-. i00.- Din za vodstvo mlekarne in trgovine z živili. DobeT in sigu-ren zaslu žek. Vprašati na Zagreb, Tkalčič-eva 35 mljr-karstvo. 10.000 Dtn poroSRa IBčem bs dve leti plačam 10. prodaja « ■aeb vrel posojila tnlant 30 zanesljivo .H-NAit 0IEE« Zagreb c*reobr« 2eo ska i telel int*-rurb. 444« Naročita »• Iravstc Oaoo ria o sprejema laetopnLk Greiiek Jote Ljubljana Gledališka ul. V telef m —rb ^ 28^16 Kupim knjižice eeljake ljubke poeoiilni««-Naslov se 'tzve v po.lrnžni ei Jutra T Celju. 2513»-16 Hranilne knjižice Mestne hranilnice na, kupim. Ponudbe na podružnico Jntra Maribor pod »Ljubljanska«. 5000 Din posojila iščem do nmfelm5kn po^^tv" v T,rnW iarrl Pr*vnZ"=zda«. 24910-20 Prodam v cen trn Ljubi ja-n« krasmo trinad-stropno, novozgrajeno palačo. Ci^i donos 10%. za ceno Din 800.000. in paT-celo za zidavo dvonadstropne hiše. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Bri-Ijantno«. 25445-20 Kupim vilo 150 — 20odTužnico »Jutra« v Celju nod značko »Rad! •-»dhoda«. 25408-20 Pri+Hčno bJšo v predmestju Brežlca. S »obe (pa/rketi) kuhinja z gosoodn r?k tm poslopjem, velik vrt i. t. d. zelo po cenj prodam fpriklndno za vpokojenca ali obrtnika) Natančne infntrmacije daje .Ter^i-č Zagreb Kr. Marije 10/U. 28*59-90 ReaHtetna pisarna Adamič LJubUana. ut*>pusvetska Proda: lTgovbKo libu, 3 lokail, 3 velika K.^m.ortui! t-a novanja. Donos 40.0O0.-. iJena 600.00o.-. Dclo.ua za knjižice Kmecle po ^ojuiuce. Utso s trgovino z mešanim blagom, ob glavni cesti pri Ljubljani. Cena 48.000.—. Hišo urlstanovanjsko, 721 m' vrta. Cena 210.000 Bežigrad. Velika izbera hiš, posestev ln parcel. 25347-20 Stanovanjska hiša v Ptuju ee i«.koj ugodno [-roda. Ponudbe p>od ,>Mesto Ptuj« na ogl. odd. Jutra. 25186 20 Hišico s sadnim vrtom in vinogradom skupno prodam v Venišah 15 v bližini Leskovca pri Krškem. Pojasnila daje Stjejtan Rubinič Samostanska ulica 13 Samo-bor. 25109-20 Industrijska posest stalna vodna moč, mlin žaga in rodovitna zemljišča v Savinjski dolini na,-proda j. Poslopja pri pravna za tovarno. Resni ku;>ci naj jošljejo svoj naslov radi obširnega opisa na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Industrija«. 25041-20 niše pometv*. parcele — prodaja kupi. zamenja: gospodarska pisarnaTribuč, G lin -ce,Tržaška 6, telefon :Y,-05. 25296-^ Za hranilno kniigo prodam hi-So z vrtom, eno-nadstropno, brez »opravila 8x14 metrov, v sredini mesta Radeče. Resni reflek-tanti naj se osebno oglasijo pri kleparstvu št. 4-7 Radeče, pri Zid. mostn. 215235-30 beseda t Din davek 3 Din za 51fro sli daianie aslova 3 Jln. Naimanišl tnesek 17 Dia Dvosob. stanovanje komfortno v centru mesta takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24902-21 Trisobno stanovanje komfortno v centru mesta takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnl cah »Jutra«. 24903-21 Sobo ln kuhinjo .►ritličje. veilko. svetlo ui suho, vse novo pleskano. odam takoj jjoceni j«<-bi. ki ima. veselje io obdelo vanja vrte. Ponudbe ua ogl od Jutra pod »Dt?v. M Polje«.. 25137-21 Trisobno stanovanje eolnčno. ▼ pritličju vile v centru mesta zuporabo vr ta ne odda s L februarjem Krmil jeva U3/IL 25U22-31 Na Pobrežju cddam s 1. decembrom ;>oštenl stranki najraje kakemu vratarju velik vrt ln stanovanje. Pogleda naj se na Pobrež ju, Aleksandrova 49, vpraša pa pri Ivanu Kovaču, Maribor. Erjavčeva 14. 25404-21 Stanovanje večsobno, lejio, sončno z pritiklinami. oddam s 1. decembrom 1935. sou.po rabo vrta. Moste, šušter šlčeva 5. 25392-21 Dvosob. stanovanje oddam v palači Viktoriji za 1. december. Pojasnila istotam v L nadf-tropju. 2544,1-31 Stanovanle eoo aii dvo^o-bno, oddam za d-epember. Sioi^a, lUioinb^ega yy. aMas-di Unosob. stanovanje odtltun 8 L ilevMubrom. jSatiOv v v Buli poii-u vajiti-eaJi jii.ua. 26437-di Enosob. stanovanje oddam • L decembrom. Miklošičeva 14. i v vprašati od 12. do U. 25360 21 Enosob. stanovanje v podpritnčju oddam odraslim največ 2 oseb Ogled od 2.—6. ure Sta nlčeva 21. Bežigrad. 25416-21 Dve trisobni lepi stanovanji s sou:orabo vrta, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj in pozneje«. 2541821 Trisobno stanovanje v mirni ulici sredi mesta, z etažno kurjavo in plinom tw ostalim komlor-tom oddam samo mirni, dobri stranki. Ponudbe pod »L^-po, sončno stanovanje« na ogl. odd. Jutra. 2S30S-3B Sobo in kuhinjo »Mara taikoj. Naslov T vseh poslovalnicah Jutra. 25380-31 Dvosob. stanovanje moderno 8 kabinetom, kopalnico. plinsko in centralno kurjavo, oddam s februarjem. Naslov v vseh posl. Jutra. 25354^21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopaltiico ter pritiklinami v Podmilšča-kovi ul. 14. se takoj odda ia 700.- Din. mesečno. 23650-21 Na Mirjn v podpritličju oddam enosobno suho ln so'n čno stanovanje. Elektrika, plin. Naslv v vseh poslovalnicah Jutra. 25352 21 Dvosob. stanovanje 8 pritiklinami. nekaj vrta oduam za Din 300.- otnar-ska cesta 43. 25270-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami v n. nad stropj u, lepo takoj oddam mirni strnnki. Stari trg 15. dvorišče. 25321-21 Petsob. stanovanie komfortno, v sredini mesta, oddam s 1. decembrom t. .1 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35386-21 3 sobno stanovanje s posebnim vhodom, kopalnico in pritiklinami. oddam takoj v sredini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25150-2! Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam gospodu na Rimski cesti 12-11. 25401-23 Sobo z dvema poeteljema oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25387-23 Sobo uoieg magistrata, eeparl-ran vhod » hrano, oddam boljšemu stalnemu gOG Odu. Istotam mala sobica s posebnim vhodom. Naslov vseh poslovalnicah J utra. 25381-23 Opremljen kabinet parket, el-ek trika, vhod • stopnišča, oddam. Vodma.tr ska ulica 14/L „ Opremljeno sobo vezano 8 kopalnico, takoj oddam. Poizve se Resljeva IS, pri hišniku. 25414-23 lite sobo. Ponudbe ■ navedbo oene J« poe.au na ogl. odd. Jutra pod šilro »Tehnik«. 25359-23a Sobico • kima« v ceotru iifre gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nizka cena« 256G6-28a Sobo i strogo separiranim -vhodom. sreda Ljubljane, išče boljši goepod. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod zntuSko »Center«. Želim sobico po možnosti s posebntei vhodom, z zajtrkom ali vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni uslužbenec«. 2SM1-28* Lepo prazno sobo oddam. Naslov v vseh ijoslovalnicah Jutra. 25-111-23 Sostanovalca (sostanovalko) preprosto, sprejmem v gor k o sobo. Vidov danska cesta 3, Ljubljana. 215371-33 Sostanovalca s hrano te vso oskrbo sprejmt-m za Din 350 n»-sečno. Sv. Jakoba trg i 2JJ7S-23 Prazno sončno sobo t posebnim vbodom 8 stopnišča oddam boljši gospodični. Karlovška cesta 34, visoko pritličje. 85377-33 Sobo lepo opremljeno, b posebnim vhodom, oddam solidnemu goepodu. Rimska 16, pritličje, desno. 33338-33 Veliko zračno sobo s posebnim vhodom event. s hrano, takoj oddam. Klavir na raz-tK>lago. Cena času prl_ merna. Naslov v vsen •osiovalnicah Jutra. 25337-23 Sobo oddaa 2 gospodom. ITaslor v vseh posl. Jutra. Majhno sobo opremljeno, sončno, snažno in gorko, ▼ prvem nod strop ju. išče solidna go»po-■lična. pošten* plači t» ra takoj ali e 1. decembrtra, najraje v centru ali v bližini mesta pn mirni !ru-žin., i vso oskrbo ali brez. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna stranka«. 2 prazni sobi s posebnim vhodom, iščem v Pcl;«i sl- ein okraju takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mož-u >kl priti ( je«. 2P301-23a Profesorica fiMSe opremljeno sobico i vso oskrbo blizu učiteljišča ali poljanske gimnazije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profesorica«. 25196-23a Informacije Beseda 1 Din. davek * Din. za (iifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Dia Grafolog in hirozof N. Sadlucki v Mariboru črta: Karakter, preteklost, sedajno« in bodočnost. Sprejema: Vsak dan od 9-U2 in 2-7. Naslov: Maribor, Hotel »Pii Zamorcu« soba 26. »190-31 ^BKmsmfffi^gmngm 8eseda 1 Din. lavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši tnesek 17 Dia Trisobno stanovanje komfortno, i pritiklinami, išče v centru družina dveh članov za februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«. 34&&-31a Gospoda sprejmem na stanovanje in hrano. Sv Petra nasip 17/U 26365-33 Opremljeno sobo leipo, veliko, parketirano, oddam gospodu takoj ali s L decembrom. Vprašati: Gajeva ulica 8 (Duidčav blok) pn hišnika. 35307-*. Pozor trgovci, obrtniki! Hitro, uspešno, poceni uredi Vaše poslovne težkoče: Gos[Kxjar&ko-pravna pisarna, Ljubljana. Miklošičeva 7, IL nadstropje. 25386-31 darujte praktično IN kar najbolj razveseli.' PRVOVRSTEN PHILIPS RADIO Najbolj priljubljen Inventar vsakega doma, CIST, TOČEN IN SELEKTIVEN SPREJEM BREZ MOTENJ IN PRASKETANJA Dobiva se pri vseh PHILIPS trgovdh PHILIPS RADIO NAJVEČJA RADIO - INDUSTRIJA SVETA 38.000 DELAVCEV, 32 TOVARN V 19 DRŽAVAH NA 4 KONTINENTIH Dvosob. stanovanje .ru za moiuas, kopui-.iiitt po motnosti s ccii- ^IUUU JiLUjavo 1-s. 11 . oiiuaoe n« ogj. oad. jaua pod »išUiUOvanje« 25323-2la urauniška družina ISC« avoftotuio ti^UlVViUlJ« 8 ^.aouisluui ali Ui souuu v o i. ul 11 utaiUa za Uik.oj ali poiueje. i.'.. vdore«. fK^ertnfk trg. hSs v^ed povei<»T',:, je manufahtume trgovine. ?,enitev r dnifabnico v sin-faiu harmonije dob^ do-«la Ponudbe k ogl odd Jutra pod »Sreča 1 7 ^ 35SCT-16 Kom panjona (ko) z 50 000 Din ivem ra otvo-ltev rentabilne obrti. Ponudbe na 0"1 on delek Jutra poa »Izcedna sila«-. __ 25318-1P Knpnjem ?a ffttovlno vlo»n« knjižeč Po«oil1nlre v K on ti <*ah -e« >adr t ne omnienn zav»zo {O.fVV* TMn. Ponndbe n« Jutra pod »broj 25®5f« 35255-16 Dvostanovan^ka hiša na f7Tiricah pri tramvajski postaji naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 35091-30 Pos«5tva _ hišp od 90.000 Dinarjev naprej Gostllne-mline prodaja Posredovalnica. Maribor Slovenska ulica 36. 35356-20 Dvostanovanjsko hišo mrvo prodam. Ponikvar Crnnč« Ul. Hišo z veiSkim vrtom in prit.l-klinami oddam za 200 Din mesečno 8 i. de«, v na-;«n. Več se poizve 17. aov. Rožna dolina IV/16. 35273-30 v kmsnl legi Mieu Maribora. usodno in ooceui prodam Le resni kupci dobijo poja-snil« oismeno .-»»ehno nedeljah in četrtkih dopoldne v j.-vstil nI ?.mavc zraven ->r>ekar ne Laiteršberg. KoSnkl. Maribor. 25228-30 Lepo stanovanje ozxr. cela hiša s štirimi so-buJiid, priiLKlmumi, oicktri-ko, parketom 10 lepim vrtom — ali pa dvotobuo ntauovanje 8 »obo za služkinjo — breda Itoznika uad Kaptslico, »t ugodno odda a 1. deccinurom. Naslov v vseh posiuvj In.tah Jutra. 215431-31 iinosob. stanovanje oddani ožje članski drugim. Rožna dOiina, ce-ita VI. 4. 25420-21 Enosob. stanovanje svetlo in suho, oddam 8 L decembrom. Ljubljana VH. Celovška c. 53. 255430-31 Enosob. stanovanje oddam.. Isrto tam lepa opremljena ali prazna ,o»a. Kodeijevo - Stekanja vas 131. Za Mladinskim domom. 25374-21 Dvosob. stanovanje lai>o. s kopalnico, posel-sko sobo oddam 1. de .•embra za Din 750. Naslov v vseh poslovalnic aH Jutra. 25365-21 Trisobno stanovanje .epo in sončno v vlso kem oritllčju. s souik>-rabo vrta, v centrumu. akoi oddam. Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod Banska«. 2541921 Stanovanje trisobno, snažno, mirno, iouciio, po ziueriu ceni, loče za tiia^oj lUuriia ilru-žiua. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zan(jsijiv plačnik«. 2&.42-&A Difaiktjpb*} iMZjfcsuica^Ko; i dohro oskrbo aprejme ooijša o bi tel j. v bližini vseh šol. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25361 22 Dijakinjo nižjih razredov srednjih šol s-prejme boljši zekou&ki par v popolno oskrbo event. s poukom stenografije in nemščine. Cena s poukom ■830. din. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Skupnost« 35iJ8-2i2 IMprosto gospodično sjffiejmeim na sostanovanje. Ogled v nedelj« od a do 12. ure. Gosposka ulica 6, dvorišče. 25305-23 Opremljeno sobico oddam, tudi dijaku. Naslov v vseih poslovalnicah Jutra. 25311-33 Sobo čedne opremljeno, oddam takoj ald 1. decembra mirni. solidni osebi. A. Stari trg 312/1. (vrata s šipami). 23334-38 Sobo 1 dvema posteljama te kopalnico takoj oddam. Linhartova 7. 86307-33 Razpis Občina Novo mesto, srea Novomeški, obnavlja in dopolnjuj« raz pit za pragmatično mesto blagajnika pripravnika, odnosno blagajnika-uradnika. Pogoji: Za blaga jnika-pripravnlka; naj manj popolna srednja, ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Za blagajnika-uradnika: po čl. ltt. banovinsk« uredbe o občinskih uslužbencih. Varščina Din 10.000 Pravilno kolekovan« prošnje, opremljene z listinami po čl. 1, 8., in llL uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v uradnem listu neposredno pri občini. Predsedstvo občine Novo mesto dne 1H. novembra 1935. Delovodja: Avsec Franjo m. p. Predsednik Pančdč Josip m. p, 35051-91 Lepo sobo na Blelweiaovl cesti poleg policije, event s hrano oddam. Prednost, imajo gospodične. Telefon na razpolago. Cena zmerna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25317-23 Lepo sobo s »ouporamo kopalnice oddam boljši osebi T Beethovnovi ul. 15, vrata 8. desno. 25316 23 Sobo 8 poeebnim vhodom, oddam ooljšemu stalnemu gospodu. Streliška 22/1. 25®« JJ Dva dijaka sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano v bližini II, drž. reai. gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 85006-22 Opremljeno sobo 8 poeebnim vhodom, takoj oddam. Domobranska cesta 33, vprašati pri hišniku. S5349-33 Lepo prazno sobo oddam na Kongresnem trgu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35&4033 LLIiK^UJLL^ Beseda I Din lavek i Um za iifro ali dajanje aaslova 5 Dia Najmanjši mest k 17 Din Veliko prazno sobo oddam. Vrtača 3. 25402-23 Sobo sepavtanto, oddam take]. Friškovec 6, za Taborom. Vsaka beseda 2 Din; d-vek i Din. u šifro a dajanje aaslova 5 Din, najmaajii tnesek 20 Dia. Boljša ločenka s stanovanjem Išče prijatelja. vlš. drž. uradnika ali u.nokojenca. Od 50 let dalje. Ponudbe pod »Temperamentna« na ogl. odd. Jutra. 25363-25 Kateri starejši BKUJka tM uilKM Vetoslj« do seuitve, naj stavi pouuupt aa ogi. od šnro ^icesno znanje«. 25182-25 Mlad obrtnik ieU poročiti do 27 let staro gdč. čiste preteklosti ž nekaj gotovine vsled povečanja obrti, •čtefiektiram na resne .ionudoe c sliko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2502o-2o M Vsaka beseda 2 Din; davek Din. za iifro ali dajanje aaslova 5 Dia, najmanjši tnesek 20 Din. Visokošolec na koncu svojega študSja, želi »pognati damo, ki bi mu gmotno pomagala. Stroga diskretnotst častna stvar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna bodočnost«. Gospodično resno mislečo Iščem aa družbo in uresničenje svojih ciljev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana Šiška«. 25339-24 Gospodična drfcama uradnica. po- znanstva 1 dobroerčn akademsko naobraženim gospodom v starosti 40—60 let. Poročeni izključeni. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Diakrecija zajamčena«. 35006-34 OGLEJTE SI PRAVKAR DOSPELE SVETOVNOZNANI ANGLEŠKE MOTOCIKLE r u d g e whitworth, NAJNOVEJŠE MODELE PRI GLAVNEM ZASTOPSTVU ŽUŽEK — LJUBLJANA — Tavčarjeva 11« Izgubljeni sin! Vili, vrni sel 25409 24 Sobe Opremljeno sobo s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice in klavirja, lilin im' rumu gospodu 1 decembra. Streliška ul. 33/ II. 354-.;) . Lepo prazno sobo jddam solidni osebi 1. decembra v vili tik O- brtne šole Ogled od 3 i o 5. popoldne Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25366-23 pruiMnM na de® trata, dra- 1 štva ali pisarno v centre oddam. Naslov v vseh pod. Jutra. 26317-23 Mlad fant ^ znanja z mlado gospo-2208-33 dično trgovko, katura im* nukaj kapitala za dovršite v trgovine. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod značko »i*omladna ieniUrv«. Sobo oddam Drž. uradnik 35 let star, mirnega značaja, želi znanja s primerno gospodično v »vrli -j ske- preproeto, poceni . _ . 2 gospodičnama najraje di- rajšnje ženitve. Tajnost jakiinjama. Naslov v vseb zajamčena. Le resne po- posl. Jutra. nudbe pod tnačko »Harmo- 25246-23 Ulja« ua >gl odd. Jut.-a. Beseda 1 Cln lavek i Dia. " Mfro ali laianj* laslova i Dia NaimaniSl tnesek 17 Din Dvosob. stanovanje Mirie ali Podrotnik. u de; cember. iS5e monopolski urudnik Ponudbi- ia 'S odd. Jutra pod značko »Pod enim ključem«. Ugleden inteligent v 3» 1. lastnik velikega (»remoženja, zelo simpatične zunanjosti ie:«ga nastopa in značaja, ločen, ne po la.tni krivdi, želi poročiti takoj damo istih lastnosti. Dota zajamčena v nepremičninah. Dopise s sliko na ogl. cdd Jutra pod »Sreča 1936«. 25245-25 Kateri starejši gospod dobro srttriraa, bi imel rad mlado in čvreto prijateljico, naj ie javi. Tajnost strogo zajamčena. Dopise ua ogl. odd. Jutra pod »FeS«. 35007-31 Kupujte domače blago S f ZapnstO nas Je a vedno naš nadvse IJtfMJenl te dotoil oCe, gospod angeloslav hrastnik, bivši trgovec dno 15. t. m., po dolgi to mučni bolezni, previden ■ tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga. spremimo v ponedeljek, dne 18. novembra t- L ob 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 16. novembra 1935. Globoko žalujoči: Ivanka, Anica, Stefi, Slavko — hčerke In sin ter ostalo sorodstvo. Umrla nam je ljubljena mati to žena .gospa ljudmila dr. rupnkova soproga mestnega viš. svetnika danes zjutraj ob 8. uri. Pogreb bo v nedeljo, dne 17. novembra 1985 ob 3. mi popoldne to-pred mrtvaSke veže deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. novembra 1935. Milica to Ivica, hčerki. in sorodstvo. Dr. Janko Rupnlk, «oprag Komfortno stanovanje obstoječe iz treh sob, kabineta in pri-tiklin se odda s 1. februarjem na Miklošičevi cesti. Informacije se dobe v pisarni Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16. Najslajša In najboljša krepilna pijača j« B E R M E T — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Kariovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinbov, Sremaki Kariovci, FruSka gora. Couch zoSe spalne fotelje, otoma-ne, modroce in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni RUDOLF KADOVANT tapetnik Mestni trg itev. 13. hhr liiiiSBiir jl^BIr i Wsw ■ : .; w Doma se odpočijte y naših topli!) copatah. Ženske Din. 29.—, Muške Din. 39.—. m - fl ■ -■. r«*. - .V . ':'.*. U "si' • • .••-i; V 'i* ■ • :■ y.. ■ < m ' r < w L v > r S' NPH Lahki baršunasti čeveljčki okrašeni z lakom. ........ * , IpK 1PS GOSTILNA PRI „y I N K O I U" TRŽAŠKA CESTA 4. to& od danes naprej pristna dalmatinska vina, čez ulico 1 Din ceneje. Vsak petek polenovka In druge morske ribe na razpolago. Priporoča se GOSTILNIČAR. .»,:t : v - «<1 * i s » * - * IP^PlBsi • • * ''' : '*> i t1 M (\, itngleškega In deškega volnenega blaga za plašče, kostume in obleke K. & E. SKABERNŽ L1UBLJANA Oprava Delavskega doma v Ljubljani razpisuje dobavo aso TON PREMOGA K0CKOVCA Praviloma kolkovane ponndbe je poslati najkasneje do 22. novembra 1935 do 12. ure na naslov »Uprava Delavskega doma v Ljubljani«. 200 hI dalmatinskega vina belega in črnega kupim. — Naslov v ogL odd. Jutra. t ::':„• -f :•..£: I-Si v. mr Nase galoše Vas obvarulejo pred prehladom, ohranijo trajnost čevljev, stanovanje pa pred blatom. & I " ^fevi j | i Ir črnega aH rjavega boksa z gumijastim« podplati za katere jamčimo 6 mescev, -•^ v-. . vi. i, •"•'." , e .•.•* • -; ■ • -1' -t" ■ 'v •>j|W Jtv^^t - f. > < ! ■ . - : i 's ■:•..••• i J, :«■ šfM ■■ f ~ .. SŽS > ......>. * ^Ipšll!?'; / Zelo elegantni čeveljčki, okusno izdelan! z lahko peto. Lahki čeveljčki iz najboljšega laka moderno okrašeni • • v,- —,-- I.U) M,..H|.. .I.| I.W... IJJi.JjJUl: lit/ v. .'v/v; Čevlji iz najboljšega telečjega boksa z kožnimi podplati. M ' /M > JvSB vi« ■ Za vsako naporno delo naše ^ čevlje iz trpežnega boksa in gumijastim podplatom. LEPO KURJE PERJE nečohano kg po 5.— Din Iz sldadSSa Maribor razpošilja po povzetju VILJEM ABT — eksport Maribor Najmanjši odjem 15 kg. V svrho izrabe novega patenta poceni zdravstveni predmet — ZA SLOVENIJO, ZA PRODAJO ZASEBNIKOM iščem serijo/no tvrdko z štabom zastopnikov. Dober zaslužek in lahko razpečavanje! Ponudbe pod »Rentabil« na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9. BBHHHOBOBHBIMMHi SPECIJALNA IZDELAVA ŽIČNIH VLOŽKOV :glrsbjl. > ' • a^t-v lH r lOCl Itlilj II V_ v*.» v- Jože Sablatnik, žični izdelki Jesenace-Fužine Dravska banovina. Zahtevajte cenike! {JCdof c|/olu|e — fo napreduje f Ippitsrianaii I? cSO odo ^ __«_ _______ M Na JPOPOLHBJSfi in eenej^a KRALJEVNI DVORNI DOBAVIT c L} NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠILJALNA TVRDKA , IZDELOVAMJ& GLASBIL 1M GLASB£Miti PRITEK1.IN ZfiGREB »Tiikoliccvai^.IO/c Violine.....odDio?1rTOvzgopl Havajska k iar-e. Kitare....„--148.- - j k: omotične Mandoline.,- • 98.- -narmoniKerD.- • 2 nqjce..2ja. ZAHTEVAJTE BR-eZPLAČNl' POUČNI Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Adoll RJbnikar, — Za Narodno tiskarno d, d. kot tlskarnarja Franc JezerSek, — 2a Inaeratm dei Je odgovoren Alojz Novak. — Val f LJubljani t