CelOjUm_PoSnfaa plaBana t gotovfnL ,_V LfuMjinT, V mMo, fot H. TufTTja M ,_ __flft. HU COTtf f.TO
Cek. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.797
U pra va:Kopitar« jeva ulica štev.
100.000 din razdeljenih
Sinoči je bito veliko „Slovenčevo" žrebanje za 152 nagrad Sreča je bila tudi to pot naklonjena Štajercem
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva ln uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Ljubljana, 15. julija.
Danes dopoldne je bila uprava »Slovenca« telefonično poklicana iz nekega večjega slovenskega kraja, od kod seveda ne povemo, da se je priglasilo-5 novih naročnikov, ki so plačali naročnino. Imena teh naročnikov so bila takoj uvrščena v seznam in tudi v veliki zaboj vseh tistih, ki so izpolnili pogoje za naše žrebanje. Bili so to zadnji, ki pa so se le odzvali našemu vabilu. Za druge je bilo seveda prepozno, čeprav so prihajali naročat »Slovenca« še celo popoldne in zadnje minute pred žrebanjem. Pa naj počakajo • do drugič. Tudi uprava dijevnika pozna neko točnost.
Ob 3 popoldne se je v upravnih prostorih »Slovenca«, to je v pritličju Jugoslovanske tiskarne zbrala komisija, ki naj nadzoruje žrebanje. Bili so g. notar Hafner in pa naročniki in naročnice »Slovenca«, ki smo jih prosili, naj pridejo sami nadzorovat, da bo žrebanje v redu in da ne bo zraven nobene »goljufije«. Posebno natančen je bil g. železniški revident M a š i č, ki je ves čas sitnaril okoli listkov in je vsako številko natančno pregledal. Je že križ, če je železničar v kontroli. Toda prav navzočnost g. Mašiča nam je dala zagotovilo, da gre vse v redu, tako, kakor na »ajzenponu«.
Prišel je zastopnik lastništva »Slovenca« g. duhovni svetnik Č a d e ž, g. ravnatelj R a k o -v e c, šef propagandnega odseka inž. S o d j a , na-vzočni so bili drugi uradniki in uradnice uprave ter propagande ter seveda neizogibni g. Koši-č e k, ki mora biti odgovoren skoraj za sleherno ječ.
JJ as i 1 k a sreče je bila tudi tokrat mala
S- Oprema stanovanja: kompletna spalnica, 1 oprema za spalnico, pletena garnitura za r predsobo, kuhinjska oprava, oprema kuhinje t — Planinšck Anton, Kolezijska ul. 8., Ljub-- ljana.
Radijski aparat, Grfitz W 44 — Semrl Rudolf, žel., pri g. Jonke, Kočevje 263. ®. Radijski aparat, Gratz W 44 — Gajšek Florjan, trgovec, Loka pri Žusmu. 4. Radijski aparat, Gratz W 44 - Polntnik Anton, duh. v p., Slivnica pri Celju. C. Šivalni stroj, »Diirkopp« 114 — Kraševee Franc, les. trgov., Sušnikova c. 5, Vrhnika.
Pogumno naprej..,
6.	Nevestina bala: 6 rjuh, 6 prevlek za odejo, 12 blazin. 12 brisač, 3 namizni prti, 12 servi-jet, 6 koli. obrisac, 12 kuhinjskih brisač za posodo, 2 odeji — šešck Ivan, kanonik, Novo mesto.
7.	Nevestina bala: 6 rjuh, 6 prevlek, 12 blazin, 12 brisač, 3 namizni prti, 12 servijet, 6 kuh.
' obrisač, 12 kuhinjskih brisač za posodo, 2 odeji — Verdeu Ivan, pri tvrdki J. Rein-hard, Ptuj.
8.	Radijski aparat, Griitz W 43-40 — Slivnik Lovro, pekarna, Brežice 11.
9.	Pisalni stroj »Rhcinmettal-Borsig« — Petriž Alojzij, žand. podnared., žand. stanica, Šmartno pri Tuhinju.
[0. Brezplačno potovanje v Bolzano-Miincheri. Glocknerstrasse-Ljubljana — Cvahte Josip, Loška .15, Maribor.
11.	Harmonika (klavirska ali klubska) znamke »Hnhner« — Agnola Avgust, trgov., Tyrševa cesta 12, Ljubljana.
12.	Šivalni stroj s pokrovom — Jeranko Pavla, Primskovo 178, Kranj (nov).
13.	Fotoaparat »Rolleicord-Triotar« — Kešc Mat-ko, Linhartova 5, Ljubljana (nov).
14.	Harmonika klavirska (2530) — Irillel Ivan,
. Bled.	'
gdč. Marija T r t n i k o v a, ki pa je bila danes mnogo bolj pogumna kakor zadnjič. Pri prvem žrebanju smo morali prositi gdč. Marijo, naj za božjo voljo izvleče kak listek iz zaboja, danes tega ni bilo treba. Pogumno je segala z ročico v zaboj in vedno izvlekla samo po en in ne več listkov. Tega pa nismo mogli preprositi gdč. Marije, da bi malo pomešala listke. Seveda gdč. Marija je še prav mlada, niti v šolo ne hodi in njene ročice so tako drobcene, da res ni mogla premešati vseh bstkov. Požrtvovalno in kavalirsko so to storili člani komisije, ki pa tudi niso mogli v začetku nakloniti sreče Kranjcem.
Naši naročniki, ki so prišli v velikem številu v prostor, kjer je bilo žrebanje, vsi iz Ljubljane, so se zelo hudovali. Malo so mrmrali nad člani komisije, najbolj pa nad nedolžno gdč. Marijo Trt-nikovo. Sreča je_ bila kar v začetku takoj naklonjena Štajercu. Šele ko je odpadla prva nagrada na Rakek in druga na Bohinjsko Bistrico, so si naši lokalno patriotični Kranjci oddahnili: »Vendar ne bodo šle vse nagrade na štajersko!« Vodja našega propagandnega odseka inž. Sodja se je kar ustrašil, ko je slišal, da je enega izmed dobitkov zadel naročnik v Bohinjski Bistrici: »Pa vendar ne kakšen moj sorodnik, me bodo dolžili goljufije!« No, ni bil njegov sorodnik. Tako je šlo žrebanje vse popoldne. Marsikdo, ki je prišel in gledal, kako gre to žrebanje, je bil seveda razočaran, ker ni zadel, marsikdo, ki je v redu plačal »Slovenca«, ali ga je v redu kupoval, pa bo v soboto zjutraj vesel, ko bo čital v »Slovencu« med nagrajenci svoje lastno ime. Srečnim dobitnikom naše čestitke, razočaraiicem pa: prihodnjiil
15.	Pisalni stroj (Hermes-Babjr) — Strah Alojz,
Tezno 4, Maribor (kupovalec).
16.	Radioaparat »Radione« — Kokalj Fani, Poljanska 21/11., Ljubljana.
17.	Fotoaparat Retina, Ectar — Kotnik Erna, učiteljica, Guštanj.
18.	Popolna kuhinjska oprema: jedilni servis, kavni servis, vinski servis, servis za liker, 6 loncev, 6 kožic, 6 pokrovk, 6 zajemalk, 2 pekači, kuhinjska tehtnica, kavni mlin, 6 garnitur jedilnega pribora, 6 kavnih žlic in 14 drugih komadov — Pire Serafina, pos., Cerkvena 8, Tržič.
19.	Prašič — Vodstvo Salezijanskega zavoda, Rakovnik, Ljubljana.
20.	Kolo (danisko ali moško) — Kraljiž Štefan, kaplan, Vrhnika.
21.	Fotoaparat (Isorette) — Sarovija Josip, Kej-žarjeva ul. 3. Maribor.
22.	Dvokolo (moško ali žensko) — Mučiž Angel, stražnik, Koroška 34, Maribor.
23.	Dvokolo (moško ali žensko) — Lovrenčič Matija, sodnik, Betnavska 67, Marilior.
24.	Dvokolo (moško ali žensko) — Planinšek La-voslav, car. jiosred., Jesenice na Gor.
25.	Dvokolo. (moško ali žensko) — Zgone Slavka. Ponikva 9 ob juž. žel.
26.	Dvokolo (moško ali žensko), — Kurent Alojzij. dekan, Leskovec pri Krškem.
27.	Dvokolo (moško ali žensko) — Koželj Marija, Mokronog 32.
28.	Dvokolo (moško ali žensko) — Avšič Franc, zid. mojster, Sneberje 18, Dev. Mar. Polje.
29.	Dvokolo (moško ali žensko) — Dolinar Marija, Beljaška 32, Sp. Šiška. '
30.	Dvokolo (moško ali žensko) — Goljat Kati, Dovže, Mislinje.
31.	Dvokolo (inoško aH žensko) — Podkubovšek Ignacij, župni uprav., Skakavac via Karlovac.
32.	Zaboj sladkorja — Verdnik Albert, Šmartno, Slovenj Gradec.
33.	Okopalnik-osipalnik — Rovanšek Janez, na-stavljenec, Vinarska šola, Maribor.
34.	Gnojnična črpalka »Gama« — Hribar Helena, učiteljica, Črnomelj.
35.	Gnojnična črpalka »Gama« — Smerke Anton, Bernekerjeva 10, Moste pri Lj.
36.	Gnojnična črpalka »Gama« — Dreu Marija, trg. gost., Podlehnik pri Ptuju.
37.	Gnojnična črpalka »Gama« — Rutar Aleksander, Marenberg.
38.	Gnojnična črpalka »Gama« — Bizjak Viktor, gostilna, Tržaška cesta 5, Ljubljana.
39.	Fotoaparat »Agfa-Karat« — Miklavči? Zalka in Marija, Karlovska cesta 2, Ljubljana.
40.	Fotoaparat »Agfa-Karat« — Franja Vogelnik, Radovljica 49.
41.	Fotoaparat »Wirgin - Gevviroll« — Maležič Pavla, Celovška c. 57, Sp. Šiška, (nov).
42.	Zapestna moška ura — Kavarna Jadran, Aleksandrova c. 36, Maribor.
43.	Zapestna ženska ura — Božič Drago, pri firmi Vrtovec, Celje.
44.	Zbirka Pregljevih (branih spisov — Hafner Josip, Prisojna 5/L, Ljubljana.
45.	Dvodelna hrana — Košir Janko, trgovec, Tržič (kupovalec).
46.	Dvodelna hrana — Barle Jože, rav., Čatež, Velika Loka, Dolenjsko.
47.	Dvodelna lirnna — Dr. Doljan Jakob, drž. sod. nadsvetnik, Lesce.
48.	Dvodelna brana — Ženska zveza, Tržaška 2, Maribor.
49.	Blago za obleko — šturm Alojz, JanežiČeva ulica, Maribor.
50.	Blago za obleko — Ivan Oblak, Smlednik.
51.	Blago za obleko — Holmar Matej, Begunje pri Lescah.
52.	Blago za obleko — Poženel Pavel, Lož 61.
53.	Blago za obleko — Sande Jakob, gostilničar, Sv. Peter, Maribor.
54.	Iinivaf »a krompir — prusnik Zofija, restavracija, Šutna, Kamnik,
55.	Izrnvač za krompir — Penič Anton. Bohinjska Bistrica 76.
56.	Izruvač za krompir — Lininger Alfred, Ve-trinjska 12, Maribor.
57.	Izruvač za krompir — Remec Frane, Lan-covo, Radovljica.
58.	Izruvač za krompir — Honigman Josip, sodili oficial, Kranj.
59.	Nalivno pero »Parker« — Berdajs Franc, Podsitarjevec, Litija (nov).
60.	Nalivno pero »Parker« — Jevnikar Lovro, šol. upr., Št. Vid pri Stični.
61.	Osipalnik — Markič Jakob, Strahinj št. 48, Naklo.
62.	Osipalnik — Anton Šetina, mizar. Zbilje 32, Smlednik (nov).
63.	Osipalnik — Cestnik Ivanka, gospodinja, Sv. Tomaž pri Ormožu.
64.	Osipalnik — Francka Rozman, gost. Majdnek, Lesce 30.
65.	5 vreč fosfatnega gnojila — Pucelj Slavica, zdravilišče Golnik.
66.	5 vreč fosfatnega gnojila — Finžgar Lado, trgovec z mešanim blagom, Spod. trg 37, Škofja Loka.
67.	5 vreč fosfatnega gnojila — Štrucl Tone, Njiverce 3, Ptuj.
68.	5 vreč fosfatnega gnojila — Joško Jurše ml., Smolnik 10, Ruše.
69.	5 vreč fosfatnega gnojila — Jerman Jožef, Zabukovca 65, Griže pri Celiu.
70.	Uru »LonviUe« — Mlinar Ančka, Slomškova št. 4, Jesenice, Gorenjsko.
71.	Ura »Lonville« — Javoršek Jakob, Kovinarska ulica 2, Celje.
72.	Zlata ura — Vrtačnik Franc, elektromonter, Ruška 7, Maribor.
73.	Reporeznica — Bohinc Simon, Smokuč 29. Žirovnica, (nov).
74.	Reporeznica — Tušek Jožef. Studeno 10, Železniki.
75.	Reporeznica — llubad Jerica, Pred Škofijo 18/11., Ljubljana.
76.	Reporeznica — Elza Golež, učiteljica, Ponikva ob juž. žel.
77.	Reporeznica — Pesjak Kristina, Savsko predmestje 7, Kranj.
78.	Ura »Lonville« — Dr. Vari Valentin, Stritarjeva 17, Maribor.
79.	Ura »Lonville« — Kavarna Toplice, Bled.
80.	Ura »Reinoir« — Ravšelj Valentin, žand. stanica, Modruš pri Ogulinu, (nov).
81.	Blago za obleko — Stržina Kari, Cesta na Brezje 21, Podbrežje, Marilior.
82.	Blago 7,a obleko — Ribič Ivan, mag. urad.. Delavska 59, Maribor.
83.	Jedilni servis — Mandelc Ivan, Sokolska 14, Studenci, Maribor.
84.	Vreča bele moke — Ivana Dornik, Jagnje-nira 9, Radeče, (nov).
85.	Vreča bele moke — Mauser Leon, pekarna, Primskovo 89, Kranj.
86.	Vreča bele moke — Rovan Franja, Rožna dolina, c. VU/5a, Vič-Ljubljana.
87.	Vreča bele moke — Fermantin Franc, Svetega Petra nasip 13. Ljubljana.
88.	Servis, jedilni — Mlakar Janko, Ledinca 14, Žiri.
89.	Cela zbirka Jurčičevih zbranih spisov — Bizjak Martin, banov, urad., Kongresni trg št. 2/1., Ljubljana.
90.	Jedilni servis — Kos Štefan, naduč. v p., Koroška Cesta 80, Maribor.
91.	Blago za obleko — Kotnik Franc, učitelj, Smetanova 38 a, Maribor.
92.	Blago za obleko — Inž. Benkovič Ivan, major. Pomorski arzenal, Tivat.
93.	Blago za obleko — Grmovšek Štefan, trg. potu., Tattenbachova 20, Maribor.
94.	Nalivno pero »Parker« — Drnovšek Ivan, Sava 4 pri Litiji.
95.	Nalivno pero »Parker« — Dr. Brandien S., zdravnik, Murska Sobota.
96.	Nalivno pero »Parker« — Deržaj Stanko, Slomškova ul. 23/L, Ljubljana.
97.	Umivalna garnitura — Krn nor Anastazija. Aleksandrova 64, Studenci, Maribor.
98.	Kuhinjska garnitura — Vodopivoc Lojze. Dolsko, Dol pri Ljubljani.
Mala nosilka sreče gdč. Marija Trtnikova ne ve, kako bi začela, da hi vsem ustregla
99. Brzoparilni lonec — The Central European Mineš Limited, Mežica.
100.	Brzoparilni lonec — Bitežnik Cilka, Tomšičev drevored 6, Marilior.
101.	Brzoparilni lonec — Krančič Ignac, poslov., Dol. Brezovica, Št. Jernej.
102.	Brzoparilni lonec — Lukša Josip, zas. urad., Kaci janarjeva 10, Maribor.
103.	Brzoparilni lonec — Ravnikar Jože, voj. uradnik v p., Slov. Bistrica 210.
104.	Brzoparilni lonec — Marta Plut, Šmarje pri Jelšah (ku[>ovalec).
105.	Brzoparili.v' lonec — Požar Anton, vrtnar, Nasipna 1, Pobrežje, Maribor.
106.	Brzoparilni lonec — Razpolnik Lojze, poslov. Kmetijske zadruge, Medija-lzlake.
107.	Brzoparilni lonec — Grašič Jcla, Ljubljanska cesta, Kranj.
108.	Brzoparilni lonec — Jagodic Jože, Induplatt, Jarše, Domžale.
109.	Brzoparilni lonec — Jenko Franc, Suha 20, Kranj.
110.	Brzoparilni lonec — Dolenc Franc, fotograf, Aleksandrova cesta 35, Maribor.
111.	Brzoparilni lonec — Šegula Mira, Šutna 72,
Kamnik.
112.	Garnitura loncev — Orožniška postaja, Rogaška Slatina.
113.	Umivalnik — Šuginan Franc, pregl. finančne kontr., Bohinjska Bela.
114.	Pribor ('.!4 kom.) — Žerovec Franc, Pobre-ška 17, Maribor.
115.	Par čevljev »Peko« — Hiti Franc, kaznilnica, Begunje pri Lescah.
116.	Par čevljev »Peko« — Velkavrh Ivan, odd. fin. kontr., Ptuj.
117.	Par čevljev »Peko« — Jiinež Leon, trg., Ko strivnica-Podplat.
118.	Par čevljev »Peko« — Beseničar Avgust, Breg 14, Ljubljana (kupovalec).
119.	Par čevljev »Peko« — Bukovnik Karel, Konjice 90.
120.	Par čevljev »Peko« — Černivec Feliks, Drav* lje 41, št. Vid nad Ljubljano (nov).
121.	Par čevljev »Peko« — Kemik Leopold, Spodnja Ši.ška, Sv. Jerneja cesta 45 (nov).
122.	Par čevljev »Peko« — Lebc Joško, trgovec, Reka, Hoče pri Mariboru.
123.	Par čevljev »Peko« — čopič Franja, Breg 2, Ljubljana.
124.	Par čevljev »Peko« — Peter Ozebek, pc*u,
Vrtiče 24, Zg. Sv. Kungota.
125.	Par čevljev »Peko« — Kirbiš Josip, mesar, Vetrinjska 3, Maribor.
Nadaljevanje na 2. strani
Zagrebška vremenska napoved: Porast oblačnosti, topleje.
Zemunska vremenska napoved. Pretežno vedro vreme v vsej kraljevini z nekoliko povečano oblačnostjo v zapadnih krajih. Temperatura bo narasla.
Dunajska vremenska napoved: Še večinoma jasno in vroče z južnimi vetrovi, ponekod nevihte, nato vdor hladnega zapadnega vremena.
V nedeljo bo vreme hladno in spremenljivo z zapada z dežjem in nevihtami.
številni naročniki so prodrli v prostore za žrebanje
Nagrade so dobili:
Dr, Anton Korošec častni meščan Maribora
Slavnostna seja mariborskega mestnega sveta
.. •	Maribor, 15.' julija.
WocoJ ob 18 Je bila na mariborskem mestnem magistratu četrta redna seja občinskega
sveta. 2e pri vstopu v dvorano se je videlo, da se danes pripravlja nekaj izrednega. Vse je bilo v slavnostnem razpoloženju, občinski svetniki v slavnostnih oblekah, na pročelju dvorane je na steni visela slika našega voditelja g. dr. Korošca, okrašena z jugoslovansko trobojnico. Tudi galerija je bila polnoštevilno zasedena, ker se je danes dopoldne zvedelo po mestu, da namerava občinski svet izvoliti g. dr. Korošca za častnega meščana mariborskega mesta. Današnje seje se je kot delegat banske uprave udeležil tudi g. dr. Janko Šiška.
Točno ob 18 je župan g. dr. Juvan otvoril *ejo. Dejal je, da so vsi občinski svetniki polnoštevilno podpisali in predložili predlog, da se imenuje dr. Anton Korošec za častnega občana mariborskega mesta. Njegove besede so izvale navdušeno klicanje ministru g. dr. Korošcu med občinskimi svetniki in občinstvom na galeriji. Nato je dal besedo ravnatelju Cirilove tiskarne Francu II r a s t e 1 j u , ki je predlog občinskemu evelu takole utemeljeval: v
Utemeljitev
Ko se Maribor in vsa Severna Slovenija pripravljata, da proslavita 20 letnico naše narodne države kraljevine Jugoslavije in pokažeta ter do-kažeta svojo zvestobo kraljevskemu, domu, državi in narodu, se z globokim spoštovanjem spominjata prvega državotvorca in najboljšega narodnega delavca med nami, gospoda notranjega ministra dr. Antona Korošca. Minister g. dr. Anton Korošec je živel med nami v našem mestu mnoga leta od svoje mladosti kot dijak, bil je med nami •fcot neutrudljivi delavec narodne prosvete, kot član uredništva najstarejšega slovenskega tednika »Slovenskega gospodarja«. Kdor pregleduje letnike »Slovenskega gospodarja«, ko je bil g. dr. Anton Korošec urednik lista,, bo našel v vsaki Številki ono toplo vnemo, ono neomajno vztrajnost, ono neupogljivo voljo, ono preudarno doslednost, s katero je vodil svoj narod na bivšem Spodnještajerskem na politični, prosvetni in gospodarski poti razvoja. S tem svojim delom je on napravil Maribor že dolgo pred svetovno vojno za središče narodno-prosvetnega, političnega in gospodarskega življenja štajerskih Slovencev in s tem dvignil čast našega mes*a ter ga obenem usposobil za narodno trdnjavo, katere niti prevratna vojna vihra leta 1918 ni premagala. Maribor je bil na ta prevrat duhovno pripravljen, bil je duhovno dovolj močan, imel je zvesto in neustrašeno zaledje — sad mnogoletnega dela našega narodnega voditelja. In ko je naš general Maister v usodnem trenutku pograbil za meč in organiziral samoodločbo Maribora in njegovega zaledja, je ta odločitev padla v dr. Koroščevi uredniški sobi v Tiskarni sv. Cirila in so mu bili VSi dt.J Koroščevi najožji'-aodelavci.
......V našem'parku ' stoji sportienik majniške de-
Klarati-jfc. Ta> spomenik je postavil-Maribon zato, ker ve, da je majniška deklaracija, ki jo je v imenu vsega naroda v dunajskem parlamentu izrekel g. dr. Anton Korošec, bila odločilna za usodo Maribora, ki naj bi po želji narodnih nasprotnikov prej postal kup razvalin kakor ein Vfindisch Maribor.
V odločilnih dnevih ustvaritve naše skupne narodne države je g. dr. Korošec z budnim očesom pazil na Maribor in svojo ožjo slovenjgorisko domovino ter se boril za narodno osvoboditev te-
Nagradno žrebanje
(Nadaljevanje s i. strani)
(126. Par čevljev »Peko« — Feiertag Anton, pek. moj., Betnavska 43, Maribor.
127.	Par čevljev »Peko« — Dorčič Branko, uprav-nik semenišča. Letnica, Vitina Kosov.
128.	Par čevljev »Peko« — Majcenovic Joško, tovarna Titan, Kamnik.
129.	Par čevljev »Peko« — Štibler Alojz, gost., Rotovški trg 8, Maribor.
130.	Par čevljev »Peko« — Franc Ivane, Reštanj, Rajhenburg.	,	„
131.	Par čevljev »Peko« — Dolenc Franc, Pred-dvor.	• ......
132.	Par čevljev »Peko« — Votič Mici, Sokolska 18, Ljubljana.	,
133.	Par čevljev »Peko« — Stepancio Hinko, Vodovodna 36/11.* Ljubljana.	.
134.	Par čevljev »Peko« — Kutin Anton, Maistrova 19, Maribor.
135.	Pribor za pecivo ali sadje — Dr. \ ali« > iK-tor, banov, zdrav., Preddvor.
136.	Gajbica za ptice — Kacijan Jože!, Zrkovce 46, Maribor.
137.	Kavni servis — Pestevšek Riko, Celje.
138.	Kavni servis — Zerovnik Franc, trg. pom študentovska ul. 11, Ljubljana.
139.	Čajni servis — Fale Marija, Sv. Lenart, Gornji grad.	. .,. v
140.	Kuhinjska tehtnica — Jenko Marija, Aljaze-
ul. 17, Ljubljana VIL	.
141.	Umivalna garnitura (vedro, vrč, umivalnik) — Franr Šuc, trgov., Šmartno pri Litiji.
1412. 3 garniture jedilnega pribora — Persche Rudolf, dv. svet. v p„ Rimska 20/11., Ljubljana
143.	Medeninast kotliček za sneg, 9 kalubov za potico in šiba za sneg — Dr. Miiller Ferdo, odv., Prešernova ul. 2, Maribor.
144.	Kavni mlin, mesoreznica — Dr. Frlan Franc, odv., Aškerčeva cesta, Ljubljana.
145.	Drobilka. likalnik, servirna tasa — Medvešek Kati. Rakek 73.
146.	Kavna garnitura — Rozman Nikolaj, posest Boh. Bistrica 122.
147.	Čajna garnitura — Pečar Franc, Celje.
148.	Vinska garnitura bela, brušena — Meglič Franc, Zg. Dolina 51, Tržič.
149.	Garnitura za vodo — Horvat Simon. Smeta nova 32, Maribor.
150.	Garnitura za liker — Lekše Marija, Mozirje štev. 42.
151 Servis za kompot — Dobnik Anton. Letaš 51 152. Pecivni servis — Dr. Vučak Štefan, banov zdrav., Murska Sol>ota.
Vsak naročnik, ki mu je sreča dodelila na crado, naj zahteva pri naši upravi posebno »Nakazilo«, e katerim bo nagrado lahko dvignil pri tvrdki, ki je darilo dobavila. Brez tega^>Naka-zila« nobena ivrdka nagrade ne bo izročila. Kdor pa sam osebno nagrade ne bo dvignil, naj to sporoči na upravo »Slovenca« — propagandni pddelek, da uiu bomo darilo poslali,
ga ozemlja z Mariborom na svetovni mirovni konferenci in kot suvereni predsednik Narodnega veča v Zagrebu odločil priklopitev tega ozemlja skupni
narodni državi.
Vse njegovo delo in življenje je svetal zgled prave nesebične domovinske ljubezni, ki se prav nič ni zmanjšala niti takrat, ko je zaradi nje trpel zasramovanje. In tako je šel v najtežjih dnevih naše domovine iz zapora na ministrski stol enega najvažnejših ministrstev, da s svojo modrostjo in mirno preudarnostjo ter demokratično ljudomilostjo uredi notranje prilike v državi, skrbeč za zakonitost in red ter za udej-stvovanje načela enakopravnosti.
V tem svojstvii je vedno in v vsakem primeru pomagal Mariboru, kjerkoli je bilo mogoče. Po vsakem večjem in važnejšem končanem delu, ki so ga v tem občinskem svetu izvršili, smo vedno morali dodati svojo posebno zahvalo notranjemu ministru g. dr, Antonu Korošcu, ki je vedno odločilno pomagal. Ko je posebni mestni odbor začel s pripravami za velike jubilejne slovesnosti 20 letnice kral jevine Jugoslavije, je soglasno brez razlike mišljenja in politične pripadnosti posameznikov bilo sklenjeno, da smo naprosili g. ministra dr.- Antona Korošča za častnega predsednika vseh teh prireditev. Hvaležni smo mu, da je to mesto sprejel in tako zopet stopil med nas kot Mariborčan.
Za sedaj, pa tudi za bodočnost slovenskega Maribora, ki se ni zrušil v razvaline, pač pa se je dvignil in se dviga v vedno večjem razmahu, naj bo dokaz vse naše hvaležnosti in vsega sj>o-štovanja, ki ga dolguje svojemu narodnemu voditelju ravno Marilior, da občinski svet imenuje ministra dr. Antona Korošca za častnega meščana svobodnega slovenskega mesta Maribora.
Vas, gospod predsednik mestne občine pa prosimo, da daste ta predlog na glasovanje in da nato brzojavno obvestite notranjega ministra gosp. dr. Antona Korošča ter ga v našem imenu prosite, da naj ta izraz hvaležnosti svojih Mariborčanov sprejme.
Izvajanja občinskega Svetnika Hrastelja so prekinjali njegovi tovariši in občinstvo na galeriji z burnimi živio-klici g. dr. Korošcu in z dolgotrajnim ploskanjem in pritrjevanjem. Ko jfe občinski svetnik Hrastelj zaključil svoj govor, je izjavil župan dr. Juvan:
Odgovor — hi ni tezah
Gospodje okrog »Jutra« — priznani mojstri, politične intrige — imajo vsakokrat praznik, kadar .v glasilih JRZ, ki izhajajo v Belgradu, i najdejo kakšno kost, o kateri menijo, da bi se jo izplačalo glodati slovenskim »klerikalcem« v kljub in škodo. Naša narodna in napredna JNS daril reč, ki si je ob izvajanju svojega ju-goslovenskega centrouriitiirizma polomila vse svoje kosti in bridko žaluje za svojim pokopanim programom, v katerem je Slovencem bila namenjena narodna in kulturna smrt, išče sedaj v srbskih listih vladajoče stranke z drobnogledom besed in stavkov, ki naj bi potrdili njeno gledanje na jugoslovansko vprašanje. Tri leta se že mučijo v prostorih v Ivhafl jevi ulici, kako bi našli nasprotje v vrstah JR Z, ki bi ga oni radi izsledili, namreč, da slovenski »klerikalci« niso pravi Jugoslovani, ampak da so in ostanejo »separatisti«, da so nasprotniki edinstva in da niso prava družba za srbski del radikalne za-jedhice. Tuko skuša gospoda, ki' je bila tako sramotno vržena s sedla, ustvarjati razdor in se ponujati vladajoči stranki oziroma režimu, naj »nezanesljive klerikalce« zamen.ja.-z »ji a rodnimi in naprednimi ljudmi«, ki tolikanj ljubijo Jugoslavijo oziroma vladne fotelje... Kajco so smešni v teli svojih otročjih spletkah, dokazuje med drugim tudi sledeča beležka, ki so jo kot cvet politične prebrisanosti objavili v »Jutru« od 15. t. m. Takole pravijo:
».Samouprava', službeno glasilo JRZ, komentira nedeljski tabor pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah in pravi poleg drugega:
Županov govor
»Cenjeni gospodje! Vaše pritrjevanje Ttaii, da ste soglasni v tem svojem sklepu in da je predlog soglasno sprejet. Prekinem sejo za dve minuti, da bom vaš manifestantni sklep sporočil našemu voditelju g. dr. Korošcu brzojavno.« Pre-čital je nato sledečo brzojavko: »Gospod dr. An-ton Korošec, notranji minister. Belgrad. V »d-hvalo in v znak priznanja Vaših zaslug za ntestft Maribor, za slovenski ngirod in jugoslovansko dr: žavo Vas jc občinski svet mesta Mariliora danes soglasno izvolil častnim meščanom. Ko Vam to sporočam, Vas g. pred^MiKfc': 'jirosSn. da blagtki volite izvolitev sprejeti. Zupan dr. Juvan.«
Besedilo brzojavke je občinski svet sprejel soglasnim odobravanjem.
Nadaljnja seja
Nato se je seja nadaljevala po dnevnem redu. Ex praesidio se je g. župan spomnil umrlega občinskega svetnika Josipa Ošlaka z lepimi besedami. Josip Ošlak je umrl pred tremi tedni, star komaj 38 let. Bil je 24 let član mariborskega občinskega sveta, v katerega je bil izvoljen leta 1924, star komaj 24 let. Spominski govor g. župana so Svetniki poslušali stoje in zaklicali umrlemu tovarišu trikratni »slava«.
Nato je še g; župan sporočil, da je občinski svetnik g. Franc Zemljič odložil mandat.
Za prvi odsek je poročal dr. Miiller. V javni seji se je obravnaval en sam primer. Mariborska tekstilna tvornica je vložila pritožbo zoper predpis uvoznine. Ugovor je bil zavrnjen kot neupravičen, ker kontrola ni mogoča.
Za drugi odsek je poročal AljanSiS. Razdelili so razne podpore mastnim, revežem in za vzdrževanje otrok brez starsev.
Za tretji odsek je poročal ravnatelj S t a b e j. Gradnja zasilnih stanovanj v najkrajšem času.
Na občinski seji so se nocoj oddala gradbena dela za zasilna stanovanja. Skupaj je bilo oddanih raznim tvrdkain del za 1,804.000 din. Gradile se bodo štiri zasilne stanovanjske zgradbe, peta pa, ki je bila tudi predvidena, je odgodena, dokler se ne najde kritje.
Sledilo je poročilo četrtega odseka, ki ga je podal mestni finančni relerent g. Hrastelj.
Finančno stanje mariborske občine je zelo ugodno. Občinskemu svetu so se predložili zaključni računi mestne občine za preteklo proračunsko leto. Iz njih je razviden zelo ugoden finančni položaj mariborskega mesta. Inventar se je povišal za 6,313.000. Razpoložljivih sredstev ima mestna občina dovolj in je ena izmed onih redkih občin, ki vse svoje obveznosti v redu izpolnjujejo. Občina ima vseh dolgov okoli 80 milijonov, od tega pri denarnih zavodih 60 milijonov. Vredr nost aktiv pa se ceni na 160 milijonov din, tako da znaša premoženje mariborske mestne občine 79,690.000 dinarjev. Občinski svet je tudi podpisal 34.000 neizterljivih terjatev.
Lani je mariborska občina predlagala banski upravi, naj bi banovina prevzela vzdrževanje realke ter izplačala zaostalo najemnino v znesku 400.000 din. Banska uprava je sedaj odgovorila, da je pripravljena prevzeti poslopje v svojo oskrbo in ga bo popravila in oskrbovala toliko časa, dokler se bo v njem nahajala srednja šola. Poslopje pa ostane v zemljeknjižni lasti mariborske občine. Občinski svet je predlog banske uprave sprejel s pridržkom, da se bo zaradi izplačila zaostale najemnine pogajala še naprej.
Nakup zemljišča, ki ga je kupila Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani in bo na njem zgradila reprezentativno palačo, je izveden ter se bodo natančni pogoji predložili občinskemu svetu na prihodnji seji.
Sledilo je poročilo petega odseka, za kate rega jc poročal podžupan Franjo Žebot.
Mariborski branjevci, ki prodajajo južno sadje in z njimi tudi mesarji, še vedno žalil jejo za Glavnim trgom, kjer so imeli poprej svftje stojnice. Zaenkrat ostane vse pri starem
Mariborsko mestno podjetje dobi dovoljenje za upravljanje obrta za razkuževanje ter za pobijanje podgan. Odklonila se je prošnj Filipa šavlja za avtoprevozništvo. Odobrile so se prošnje za podelitev gostilniške obrti Josipu Baumanu na Aleksandrovi cesti 54, Miju Kranj-
v Taborski ulici 20 tvnnn Ivnnovičn nn Koroški cesti 39. Mariji Knrbevtz na Frankopanski 3<J in Mariji Robinšak na Tržaški 18. w ivuto so se obruvnavalc zadeve mestnih pod-
Osebne vesti
Belgrad, 15. julija. Z odlokom poštnega ministrstva so premeščeni v isfein svOjstvu: na pošto Ljubljana 2 Marija Rečič s pošte Ljubljana 1, na pošto Ljubljana 1 Bogomil Peternel s pošte Sevnica, na pošto Murska Sobota Gizela Gumilar s pošte Rogaševci, na pošto Bled 2 Alojzij Ljubič s pošte Murska Sobota in na pošto Rogaševci Josip Pavlin s pošte Bled 2.,
Belgrad, 15. julija, m. Z odlokom pravosodnega ministra je postavljen sodni pripravnik Hubert Korošec iz Maribora k okrožnemu sodišču v Ljubljani.
Belgrad, 15. julija, nv Z odlokom pravosodnega ministra sta imenovana za častna sodnika iz rudarske stroke pri okrožnem sodišču v Ljubljani inž. Igo Pehani, vseučiliški profesor v Ljubljani, in inž. Alojz Kolk, rudniški ravnatelj v Zagorju ob Savi,	' • '"_ '
Belgrajske vesti
Belgrad, 15. julija, m. V današnjih »Službenih Novinah« je objavljena na predlog prosvetnega ministra v soglasju z ministrskim svetom na podlagi § 16 zakona o geoloških institutih kraljevine Jugoslavije uredba o geološkem institutu.
Belgrad, 15. jul. ni. Ministrski svet je na svoji zadnji seji odobril kmetijskemu ministru, da iz-j splača iz pFpračunskih .siedstev 500.000 din banski upravi' v Ljubljani "za 'dovršitev kmetijske in ogledne postaje v Ljubljani. ,
Belgrad, 15. julija, m. V Belgradu se mudi že nekoliko dni zaradi intervencij, tičočih še mur-sko-soboškega okraja, banski svetnik Franc Baj-lec, odvetnik iz Murske Sobote. Danes je bil sprejet pri notranjem ministru g. dr. Korošcu.
Belgrad, 15. julija m. Po velikem sprejemu, ki je bil na včerajšnji francoski državni praznik v prostorih tukajšnjega francoskega poslaništva, je bila snoči proslava francoskega državnega praznika tudi na belgrajskem vseučilišču. Govorilo je več govornikov. Po proslavi na vseučilišču je bila manifestacija jugošlovansko-francoskega prijateljstva tudi v Avtomobilskem klubu.
».Tudi mi nismo zadovoljni in navdušeni zaradi vsega, kar se je v teku zadnjih 20 let pri nas počelo. Nasprotno. Težke in usodne napake so brez potrebe komplicirale in zavrle prirodni proces organskega stupljunja v edinstvo. Tega niso kriva jugoslovenska plemena, niti narod, temveč samo politični trgovci, ki so se zaradi nesrečnih okolnosti preriii do oblasti nad narodom.«
Kaj bi pač napisal »Slovenec«, če bi n. pr. v »Jutru« stalo, da je treba obžalovati, ker se je brez potrebe kompliciral in zavrl prirodiii pro« ces organskega stapljanja v edinstvo?«
Na rudovedno vprašanje »Jutra«, kaj bi mri »Slovencc« odgovoril, če bi zapisalo, da jc treba obžalovati, ker se je prirodni proces organi skega stapljanja v edinstvo brez potrebe komi pliciral in zavrl, nismo mi prav nič v zadregi. Odgovorili bi, da so ravno naši centrounitaristi bili tisti, ki so v svojem antislovenskcm fanatizmu in skrajnem servilizmu brez potrebe in v škodo drž{ive zapletli in zavrli naravno vza« jemnost in slogo ter sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev v duhu organično enotne države, ki ne skuša treh jugoslovanskih narodnih skupin in kultur protinaravno mehanično iz« enoličiti, ampak jih ohraniti v modri i/.ravno-vešenosti in harmoniji njihovih različnih sil in zmožnosti.
Tako bi odgovorili m nič drugega in se zelo čudimo, da gospodje od »Jutra« niso tejra sami pogruntali.
t
Drobne domače in tuje
Slavko Udovč oproščen požiga in umora
Ljubljana, 15. Julija. V kamnislcf okolic! je mnogo zanimanja in tudi delno senzaci jo vzbudil pri samotarcu, 77 letnem posestniku Matiji Cerarju požar, ki je nastal okoli polnoči 16. januarja ■ letos v Zirovčah pri K ra.šil ji. Neznan človek je potrkal no njegovo okno in ga zaprosil, da nm da ogenj, da prižge svojo svetilko za nadaljnjo pot. Stari Cerar je vstal, prižgal svetilko- in nato mu je neznanec ponudil papir, da je prižgal in ga njemu dal. Neznanec je nato zazgal bencin, ki ga je imel v bakreni cevi, dolgi okoli meter, in je nato gorečo cev vrgel v njegovo sobo na posteljo. Stari mož je v veliki življenjski nevarnosti ogenj pogasil s cunjami. Sam se je pri tem tako opekel, da je dobil smrtno nevarne poškodbe. Šele po treh dneh sc izvedeli orožniki za ta primer in so uvedli primerne poizvedbe. Sum je najprvo letel na nekega mladeniča. nato je pa začel etari Cerar pripovedovati zgodbo, da ga je .hotel zažgati 29 letni bivši kovač in mož trgovke Slavko . Udovč iz Krašnje. Slari Cerar je pod sugestijo začel pripovedovati, da je edino on bil nočni obiskovalec.-Orožniki so Udovča aretirali ter je bila. proli njemu uvedena kazenska preiskava zaradi zločinstva požiga in zločinstva poskušenega umora.
Državno tožilstvo v Ljubljani je nato dvignilo proti Slavku Udovču. ki je bil ves čas v preiskovalnem zaporu, obtožbo v gornjem smislu. Že 24. maja letos je bila pred malim ivazenskim senatom pod predsedstvom s. o. s. Rajka Lederhasa prva razprava, ki je bila preložena, da se izvedejo še novi dopolnilni dokazi. Obtoženi Slavko Udovč je navajal svoji alibi dokaz, da je bil kritične noči doma in da je s prijatelji kvartal. Preiskava je zbrala mnogo zanj obremenilnih indicijskih dokazov. Kakor na prvi razpravi, tako je tudi danes obtoženec vztrajal pri svojem zagovoru in je zani-
jetij, za katere je poročal občinski svetnik Stn-bej. Obe rampi na državnem mostu se bosta letos pretlakovali in zato je treba preložiti vodovod in plinovod ter namestiti omrežje z novimi cevmi, Zato sc določijo potrebni krediti iz internega posojila mestnim podjetjem-pri mestnem poglavarstvu. Podaljša se vodovodno omrežje na Košake do novega bogoslovja pred kal-varijo in na Pobrežjii ter v magdalenskem predmestju do stavbišč za zasilna stanovanja.
0 mestni plinarni je nato j>oročal občinski svetnik Sabothv. Popravilo plinarne bi stalo nad milijon din, mestna plinarna' pa še vedno ne bi ustrezal« potrebam, ker bi ji ostala stara aparatura. Za vsa obnovitvena" dela bi bilo treba investirati 2 milijona din, ki bi jih pa plinarna s svojimi dohodki v 15 lelih poravnala. Občinski svet je v. načelu sklenil, da se posojilo odobri.
kal vsako dejanje pri požigu in krivdo. Danes 80 bili zaslišani strokovnjaki v zadevi bakrenih cevi, zaslišanih je bilo pa tudi mnogo prič, ki so obtoženca razbremenjevale. Razprava je trajala od 8.30 dopoldne do 14 in popoldne od 16.30 do 18.45. Predsednik senata g. Rajko Lederhas je nato razglasil oprostilno sodbo v smislu § 280 k. z. zaradi pomanjkanja dokazov in ker je bilo sodišče v dvomu, da bi bil on dotični požigalec. Oproščeni Slavko Udovč je bil nato izpuščen iz zapora na svobodo. Razpravi je prisostvovalo precej vašča-r.ov iz Krašnje, ki so vzeli 6odbo z zadovoljstvom na znanje. Stari Cerar je zahteval za sebe odškodnino 10.000 din. Neki poslušalec si je dovolil prav nečedno pripombo, ko je zakričal v dvorani: »Zdravo!« Ta junak je nato pobegnil iz dvorane in bi ga bil g. predsednik gotovo primerno kaznoval.
Pogajanja z „Dunavom"
Zagreb, 14. julija- )
Danes popoldne Je povabilo ravnateljstvo »Du-nava« zastopnike uradništva k pogajanjem. Iz pogajanj je razvidno, da je »Dunav« pripravljen dati svojemu uradništvu kolektivno pogodbo in zdi se, da bo prišlo do sporazuma.
Dočim hoče »Dunav« zavarovati svoje uradništvo in mu 9 kolektivno pogodbof kakršno ima njegova centrala »Donau-Wien«, ustvariti dostojno, položaju in stanu primerno življenje, skuša »Jadranska zavarovalna družba^,' 'kateta centrala je v Trstu, z vsemi sredstvi zatreti gibanje svojega uradništva. Ta družba in »Internationale« sta poslala svojemu uradništvu pismene odpovedi, toda uradniki jih niso hoteli prevzeti in so jih vrnili. Svoje odpovedi utemeljuje s tem. da je uradništvo brez dovoljenja ravnateljstva oziroma brez utemeljenega razloga zapustilo službo. — »Jadranska« se je izjavila pripravljeno ugoditi svojemu na« meščenstvu, toda noče 6e pogajati pod okriljem organizacije nameščenstva, češ da ta stavlja tendenciozne zahteve.
Vsej javnosti pa je znano, da se nameščenstvo zavarovalnic že 17 mesecev bori za svoje utemeljene zahteve. — Pred stavko je bilo dvoje zakonitih pogajanj v Belgradu, nakar se je uradništvo poslužilo naslednjega zakonitega sredstva — stavke, da doseže ureditev neznosnih delovnih pogojev in razmer ter stanu primerno ureditev prejemkov.
Domači družbi »Vzajemna zavarovalnica« in »Cro-atia« sta to že davno uredili, dočim tuje družbe, ki uspešno delujejo v naši državi, hočejo imeti neurejene razmere, da lahko po mili volji izkoriščajo svoje nameščenstvo.
Takse za cestni fond
Belgrad, 15. julija. AA. Pobiranje taks v korist cestnega fonda. iFnančni minister je odredil, da se morajo odslej od 1. julija 1938 prilepiti na tovorne železniške liste za vagonske pošiljke v navadnem in brzem notranjem in mednarodnem prometu sedaj veljavni kolki po 15 odnosno 10 din poleg vtisnjene znamke za 10 din, kar se mora plačevati v cestni fond o uredbi o državnih in banovinskih fondih in po navodilih uprave državnih blagajn. Čim bodo porabljeni trije vozni listi, bodo prišli v promet novi tovorni listi z imenovanim kolkom 10 din in s posebno markico od 15 din od« nosno 10 din, ki nosi naslov »taksa za cestni fond«, Potemtakem bosta v veljavi 2 vrsti tovornih listov* in sicer za 20.5 din in 25.50 din.
Politične begunce v angleško Afriko
Evians, 15. julija, c. Angleški zastopnik nri konferenci za begunce v Eviansu je izjavil, da je. angleška vlada pripravljna začeti pošiljati begunec v svoje vzhodnoafriške kolonije. V Ke« nyi bo lahko našlo dom takoj več tisoč begun«
Francoski zastopnik Berenger je rekel, dai bo. tudi francoska vlada še naprej dobrohotno postopala z begunci.
Odbor za pomoč, političnim beguncem se bq zopet sestal dne 3. avgusta v Londonu.	■
Škandal v angleškem parlamentu
London, 15. jul. b. Včeraj Je bila afera po* slanca Sandvsa (ki je parlamentu izdal vojaške tajnosti), zopet pred parlamentom in je povzročila novo senzacijo. Splošno razburjenje je postalo, ko se je zvedelo, da poslanca Sandysa spioh ni povabilo na odgovornost vojno sodišče, temveč ga je povabil sam general Ironside. Vojno sodišče torej ni kršilo imunitete zakona, zaradi česar je sedaj precejšnje nerazpoloženje zavladalo proti vojnemu ministru Hore Belishi in pa proti samemu ministrskemu predsedniku Chamberlainu, ki sta dala napačna poročila parlamentu. Trdijo, da ni izključeno, da ho moral eden ali drugi odstopiti s svojega položaja.
V 91 urah okrog sveta
100.000 ljudi je pozdravilo »letečega milijonarja" ho je pristal na new-yorškem letališču
Francija odtočno za mir
Sredi velike napetosti, ki vlada v mednarodnih odnošajih Evrope pa vsega sveta sploh, pomeni govor, ki ga je imel pretekli torek na nekem banketu v Parizu predsednik francoske vlade Daladier, zelo razveseljiv dogodek, ker pomeni tako odkritosrčno mirovno izpoved, kakor je člo-yeštvo že dolgo ni culo.
Daladierov govor ima svoj veliki pomen v lem, ker je bil očividno naperjen proti vsem ti-Btim, ki skušajo skaliti evropski mir s trditvijo, da med demokratično Francijo in avtoritarno Nemčijo načeloma ni mogoč noben sporazum. Če upoštevamo, da Daladier v tem svojem skrbno pripravljenem in sestavljenem govoru ni nič omenil sovjetske Rusije in španskega vprašanja, kar bo mu v Moskvi zelo zamerili, nam smisel njegovega govora, ki je bil v Londonu gotovo znan prej, nego je bil v Parizu izgovorjen, postane še bolj jasen. Daladier je pač hotel poudariti, da je mednarodna politika Francije, ki je vseskozi navdihnjena z najprisrčnejšim prijateljstvom z Anglijo, popolnoma neodvisna od tistih krogov, ki iz prijateljskega pakta med Parizom in Moskvo neupravičeno sklepajo, da bi morala Francija v vseh sedanjih mednarodnih sporih zavzemati tisto etali-8če, ki ga je ideološko oblikovali mednarodni komunizem, ki že davnaj ne predstavlja več vodilne sile v političnem in kulturnem ter gospodarskem gibanju sveta. Daladier je imel v mislih vprašanje odnošajev med češkoslovaško vlado oziroma republiko in sudetskimi Nemci, ki je po narodnih slvanostih v Pragi zopet prišlo na dnevni red evropske mednarodne politike kot prva točka. Namen govora francoskega ministrskega predsednika je bil, da Francija pokaže, da na vsak načm želi mirne rešitve tega vprašanja, kar potrjuje v zunanjepolitičnem oziru najbolj merodajno pariško glasilo »Temps«, ki v uvodniku, ki je sledil Daladierovem govoru, polemizirujoč zoper nekatera glasila vladajoče nemške stranke v rajhu, podčrtuje, da sta tako Francija kakor Anglija v Pragi vedno svetovali modrost in zmernost ter čim večjo popustljivost, kolikor je združljiva z interesi državne celote, v vprašanju sporazuma med republiko in sudetekimi Nemci ter drugimi narodi čehoslovaške republike. Govor Daladiera pomeni, da za Francijo pisanje neodgovornih čini-teljev tako na oni strani, ki jo imenujemo fašistično in ki najde svojega izraza predvsem v narod-nosooialističnem časopisju Nemčije, kakor na stra-mi sovjetofilske levice vsega sveta, ni merodajno me za presojo mednarodnega političnegea položaja, ne za rešitev raznih mednarodnih vprašanj, kakor si jo predstavlja odgovorno vodstvo francoske državne politike.
Daladier je namreč v svojem govoru, v kate-Ue je poudaril, kako je Evropa pred nekaj tedni, ko je biil svetovni mir izpostavljen strašni preizkušnji, premagala ta usodni trenutek s pomočjo sodelovanja vseh, ki so dobre volje, in je pri tem osebno podčrtal Nemčijo oziroma njenega državnega vodjo, o katerem je dejal, da je vedno izpovedoval miroljubnost, kateri Francija popolnoma zaupa. Nato je predsednik francoske vlade prav odločno in jasno pokazal, da se niti najmanj noče istovetiti s tistimi, ki menijo, da so nasprotja med Francijo in Nemčijo tako velika in bistvena, da je vojna prj ali slej neizogibna, ter je slovesno poudaril, da v tako usodnost vojne nikoli ni verjel in tudi nikoli verjel ne bo. Ce bi ljudje v tako neizogibno usodnost verovali, bi moralo človeštvo samo nad seboj obupati. Mir takoje, dejal Daladier — je uresničljiv kljub vsem sporom in se lahko popolnoma zasigura, če se rešijo gotova vprašanja, ki se ob obojestranski dobri volji rešiti idajo. Narodi, ki 60 se naučili na bojnih poljih spoštovati drug drugega, lahko v bodoče svoje sile uporabljajo na boljši način v medsebojnem razumevanju za organizacijo miru, ker se bo samo na ta način mogel napraviti konec vsemu trpljenju, ki mu je danes izpostavljeno človeštvo. V danem primeru pa se ni. očitno pokazala samo dobra volja Velike Britanije in Francije, ter posebno tudi Češkoslovaške, s katero je Francija neraz-družijivo vezana, ampak tudi Nemčije.
Vse francosko časopisje, razen komunistične »Humanite«, v polni meri odobrava govor ministrskega predsednika in ga pravilno umeva kot dober nauk, ki ga je Daladier dal vsem tistim, ki spletkarijo zoper sporazum med evropskimi narodi, kakor tudi vsem tistim, ki s fanatizmom, vrednim boljše stvari, človeštvu dopovedujejo, da med fašistično in protifašistično fronto ni mogoč noben kompromis, ampak da mora spor med tema dvema ideologijama odločiti samo krvava vojna, čemur pritrjuje cela kopa nesamostojno mislečih ljudi, ki podlegajo hipnozi marksizma. Si-iaer nas ne sme govor Daladiera zapeljati k pretiranemu optimizmu, kakor da se bo odslej mednarodni položaj gladko razvozlal, vendar pa je upravičeno pametno upanje in pričakovanje, da se bo rešil tako, da ne bo treba človeštvu doživeti splošnega klanja in požara ter razrušitve vse kulture in uničenja vseh moralnih vrednot in eivili-zatoričnih dobrin. Če vodilni državnik francoske republike pravi, da ni v Evropi spornega vprašanja, ki se ne bi dalo z dobro voljo rešiti, in če je odločno odklonil misel preventivne vojne, morajo pač umolkniti tako rdeči vojni hujskači kakor vsi njihovi podrepniki in občudovalci ter preroki >končnega razpada«, za katerim da bo zasvetilo rdeče sonce z vzhoda ...
Prav tako, kakor smo prepričani, da se bo vprašanje španskega režima rešilo tako, kakor to odgovarja volji pretežne večine španskega naroda, ki se hoče otresti varuštva ruske sovjetske unije, tako je tudi vsak pameten človek prepričan, da se bo rešilo vprašanje, ki razgibava češkoslovaško republiko, naj bo še tako težko in zapleteno. Diplomatični govori, ki eo bili te dni v Pragi, so po najbolj zanesljivih evropskih diplomatskih virih pokazali, da je sicer treba premagati velike težkoče, da pa ni prav nobenega razloga, da bi obupali nad sporazumom, ki bo utrdil tako zelo preizkušeni evropski mir. Res, da šudetski Nemci vztrajajo na svojem nepomirljivem in nemogočem programu, ki so ga postavili v Karlovih varih, toda prav tako je gotovo, da ee bodo dejansko zadovoljili z občinsko in okrajno avtonomijo, katero jim hoče dati češkoslovaška vlada in jo bo praški parlament sprejel še ta mesec. Seveda jim nihče ne bo jemal pravice, da izjavijo, da se s to rešitvijo svojega vprašanja ne zadovoljujejo, toda obveljala bo le in bo dejansko Nemcem kakor tudi drugim narodom češkoslovaške republike dala toliko samouprave, kolikor je v njihovo korist in kolikor je združljiva s pojmom in dejstvom češkoslovaške državne enote. Naj se Nemci s tako rešitvijo zadovolje za vedno ali pa samo začasno, zaenkrat se sliši tako iz Londona kakor iz Pariza, da je nujno potrebno, da ee razgovori v Pragi čimprej zaključijo in da se narodna avtonomija v češkoslovaški republiki uveljavi v večji ali v manjši meri v prid evropskemu miru, ki ne prenese, da bi se debata v Srednji Evropi nadaljevala v nedogled in stopnjevala strasti.
Kakor smo že v včerajšnji drugi izdaji poročali, je »leteči milijonar« Hughes v četrtek popoldne pristal v New Yorku ter s tem zaključil svoj polet okrog »veta v neverjetno kratkem času treh dni, 19 ur in 17 minut. Proga, ki jo je v tako kratkem času preletel, znaša 23.000 km. Letalec Post, ki je do sedaj imel rekord najhitrejšega poleta okrog sveta, je za to rabil 7 dni in 18 ur. Hughes je ta rekord potolkel za cele 4 dni. Hughes se je dvignil v nedeljo in priletel okrog sveta do četrtka popoldne ob 19 uri 17 minut. Pri pristanku ga je na newyorškem letališču čakalo nad 100.000 ljudi, ki so mu priredili nepopisen sprejem.
New York, 15. julija. AA. Reuter: Hughes je rekel dopisnika Reuterja, da je bila povprečna hitrost njegovega letak 161 milj na uro, dočim je znašala hitrost Postovega letala 83 milj na uro. Rekel je še, da so se vsi člani posadke med potjo počutili čisto dobro
in da niso nikdar bili v kakšni posebni nevarnosti, Dodal je še, da je malo utrujen in da je zelo zadovoljen z uspehom. Tudi aparati so delovali odlično. Preizkuševalne aparate, ki jih je vozil s seboj, bo izročil ameriškemu letalstvu. Edina razlika med Hughe-sovim letalom in letali, ki jih je Anglija naročila v USA, je ta, da Hughesovo letalo ni bilo oboroženo.
Snoči je Hughes izjavil dopisniku Havasa, da je s poleta prinesel s seboj dnevnik, ki obsega s strojem pisanih 40 strani. V dnevniku so popisane vse podrobnosti poleta. Hughes je dodal, da ni mislil potolči Postovega rekorda, ampak je samo hotel preizkusiti nove aparate. Izpopolniti je tudi hotel zemljevide o severni Sibiriji, ker so nekateri ameriški znanstveniki zapisali, da so nekatera pogorja v Sibiriji visoka 2000 m, dejansko pa so visoka 3000 m in še več. Vse svoje življenje hoče sedaj posvetiti zboljšanju letalstva. Obžalo-
val je, da ni mogel položiti cvetja pred Postov »po*
menik. Množica mu je to preprečila. Nato se je zahvalil vsem, ki so ga pri tem poletu podpirali. Hughes ja nato odšel v New York, kjer je prespal noč, danes pa bo slovesen sprejem na občini, nakar odpotuj« Hughes v Washington.
Se en polet okrog sveta
Berlin, 15. julija. AA. (DNB.). Danes dopoldne j« odletel z letališča Tempelhof znani nemški letalee Hans Etran z letalom »Lufthanse«. Letalec je odletel na polet okrog sveta. Prva postaja bo v Bagdadu, Preleteti hoče progo 39.350 km v 19 dneh 21 urah in 35 minutah. Letalec hoče s tem uvesti redno letalsko progo okoli sveta.
Spor med Japonsko in Sovjeiijo
Sovjetski vojaki vdrli v Mandžurijo
Tokio, 15. julija. AA. (DNB) Poročilo japonskega zunanjega ministrstva pravi, da japonska vlada do sedaj še ni prejela nobenega uradnega poročila o včerajšnjem obmejnem spopadu pri Hucunu. Po prvih vesteh so sovjetske čete prestopile meje in prodrle na mandžursko ozemlje, katerega do sedaj niso zapustile. Zdi se, da nameravajo sovjetske čete kar ostati na osvojenem ozemlju. Naknadno pa javljajo, da je armada v Kvantungu čvrsto odločena, da odločno nastopi proti zavzetju mandžurskega ozemlja. Položaj je zelo resen ter je treba računati z zapleti.
Tokio, 15. jul. AA. .DNB: O obmejnem incidentu pri Bucunu se izvedo sledeče podrobnosti: Oddelek sovjetskih čet je prestopil mejo 40 km južno od Hucuna na kraju, kjer se stikajo meje sovjetske Rusije, Mandžurije in Koreje. Te čete so zasedle mesto Samping iz izkopale jarke na hribih pred mestom. Poleg tega so Sovjeti zbrali močne vojaške oddelke na svojem ozemlju 20 km vzhodno od San Fega, medtem ko istočasno oja-čujejo svoje obmejne utrdbe. Višine, ki so jih zasedle sovjetske čete, so z vojaškega stališča silno pomembne, kajti z njih more sovražnik obvladati dolino reke Tumen in Juki ter nad pristaniščem Rasin. Armadno poveljstvo v Kvantungu misli, da je cilj tega manevra sovjetskih čet ta, da bi se na lastne oči od blizu prepričali o stanju obmejnih utrdb Mandžurije in Koreje.
Tako Mandžurija kakor Koreja sta v zadnjem času močno utrdili mejo proti Sovjetski Rusiji.
Tokio, 15. jul. AA. DNB: Vojno ministrstvo je danes objavilo večje število osebnih sprememb na visokih mestih v japonski vojski. Dosedanji poveljnik japonske armade v Koreji general Ko-jiso je premeščen v generalni štab, a na njegovo mesto je imenovan bivši vojni minister v vladi Hajašija general Nakamura. General Matsui, dosedanji poveljnik 4. divizije na kitajskem bojišču, je imenovan za poveljnika obrambe proti zračnim napadom v zahodni Japonski.
Silna, junaška
obramba Kitajcev
Hnngkong, 15. jul. b. Japonski vojni dopisniki poročajo, da so japonske čete na Ironti ob reki Jangce isvedle strahovito ofentivo, v kateri so glavno vlogo igrala japonska bombna letala. Japonci so obsuli s strahovitim ognjem kitajsko trdnjavo, ki leži na nekem hribu ob juini »bali reke Jangce. Japonsko vojno brodovje je prodrlo tako daleč, da lahko tudi s topovi obstreljuje postojanko, ki jo Kitajci krčevito branijo. Bržkone pa Kitajci ne bodo mogli ostati na svojih dosedanjih položajih laradi peklenskega ognja japonskih topov. Japonski oddelki se tudi priprav-ljajo na odločilen naskok.
Na Bledu
„Srebrne kroglice •.
Nemški uradni list se huduje nad Anglijo, da Nemčijo izpodriva z Balkana
Miinchen, 15. jut. TG. Monakovska izdaja »Volkisoher Beobachterja«, uradnega glasila nemške hitlerjevske stranke, se pod naslovom »Srebrne kroglice« huduje nad angleško politiko v Podonavjn in na bližnjem jugovzhodu in poudarja, da je že Hitler sam podčrtal, da napredek v mednarodnem gospodarskem življenju zavisi od tega, če vsi narodi priznavajo gotova načela, med njimi tndi načelo, da ima vsak narod pravico, da si zavaruje pogoje za zvišanje svoje proizvodnje, to se pravi, pogoje pridnega in poštenega dela. »To velja tndi z a južno Evropo«, pravi uradni list hitlerjevske stranke, »in za gospodarske dogodke, ki se tamkaj pojavljajo in ki jim Francija in Anglija posvečata tako izredno veliko pozornost, češ da so te države zaradi svojih tesnih gospodarskih zvez z Nemčijo v svoji samostojnosti ogrožene in da jim je treba s pomočjo političnih denarnih posojil priskočiti na pomoč in jih osvoboditi iz nevarnosti.«
List ugotavl ja dalje, da je samo po sebi razumljivo, da »sledijo gospodarski odnosi med Nemčijo in južno-vzhodno Evropo čisto naravnim težnjam in da je zaradi tega napačno, če bi nasproti tem težnjam postavljali protinaravne ovire«. List opisuje dosedanji položaj podonavskih dežela, ki so jih zapadno-
Bombe v Palestini
Jeruzalem, 15. julija. AA. (Havas.). Nemiri v Palestini trajajo še naprej. V Haifi so se odigrali resni dogodki. Mnoge trgovine so oropane, judovske hiše pa požgane. V severnih in zapadnih krajih je bilo več terorističnih napadov. Telegrafske žice so pretrgane, a blizu Ramleka je bilo napadenih več arabskih vasi. Prav tako so teroristi povzročili iztirjenje osebnega vlaka med Lido in HaMo. K sreči žrtev ni bilo, le promet je za nekaj časa prekinjen.
evropske velesile hotele na vsak način združiti v proti Nemčiji naperjene politične zveze, kar pa se ni dalo izvesti. Nemčiji, da se je posrečilo s temi državami navezati takšne gospodarske odnose, ki so obema strankama ustrezale. Vzhodnoevropske države so svoje proivode lahko z dobičkom prodajale, prometne ceste so se zboljšale in te države »o mogle organizirati lastne industrijske obrate. Predvsem so rešile svoje smrtno ogroženo kmetijstvo. »Ta razvoj ni ogrožal politične samostojnosti teh držav. Nasprotno. Politična posojila zapadnih velesil so jih bila prej politično zasužnjila, medtem ko so jih gospodarsko puščala popolnoma vnemar. Sedaj pa kar naenkrat taksna zaskrbljenost za politično neodvisnost teh držav...! Sodelovanje med Nemčijo in podo-
Bled, 15. julija. Danes dopoldne je prispel 1« Belgrada poštni minister C v r k i o v spremstvu svojega šefa kabineta. Dopoldne je napravil izlet v Bohinj, popoldne pa ga je sprejel v avdienci v vili »Zlatorog« predsednik vlade in zunanji minister g. dr. Stojadinovič. Poštni minister so jutri vrne v Belgrad. Popoldne je predsednik vlade in zunanji minister g. dr. Stojadinovič sprejel našega opolnomočenega ministra In poslanika v Washingtonu g. Konstantina Fotiča. Danes ja odpotoval z Bleda predsednik senata 2 e 1 i m i r Mažuranič.
Ljubljana, 15. julija. AA. Z jutranjim belgraj* skim brzovlakom je dopotoval ob pol 10 dopoldne v Ljubljano minister za ptt. Vojko Cvrkič. Na ljubljanski postaji je ministra sprejel in pozdravil direktor poštne direkcije inž. Vagaja in ja ostal v razgovoru z ministrom vse do odhoda vla-ka na Bled, kamor je minister Cvrkič potoval.
3 ministri na pota v Sloveni;'o
Belgrad, 15. julija, m. Z večernim brzovlakom je odpotoval v Ljubljano g. minister dr. Krek, ki ■ ho v nedeljo govoril na velikem prosvetnem taboru v Šentjerneju na Dolenjskem. V Slovenijo sta nocoj odpotavala tudi minister za telesno vzgojo dr. Vekoslav Miletič in minister brez listnice inž. Voja Gjorgjevič.
navskimi državami se je zadnje čase tako krep« ko razvilo, da so zapadne sile začele zaskrbljeno iskati neko politično strašilo, ki so ga odkrile v krilatici: nevarnost vsenemške-ga razmaha. Pangremanizma, ki bi ogrožal čednostnost južnoevropskih držav, ni nikjer. Treba je le pomisliti, kakšen bi bil danes gospodarski položaj podonavskih in balkanskih! držav, da ni prišlo do tako tesnih gospodarskih zvez z osrednjo srednjeevropsko in podonavska državo, ki se imenuje Nemčija«.
Po srednji in po južni Evropi se sprehajajo, talko nadaljuje »Viilkischer Beobaehter«, razni sli; ki prišepetavajo, kako mnogo bolj pametno je držati v rokah solidni francoski ali angleški denar, kakor pa barantati z obračunskimi listki (ki jih nudi Nemčija). Toda to so napačni računi, kajti te države svojega izvoza ne morejo nikamor drugam usmerjati kakor v Nemčijo. Na drngi strani pa je nvozno blago, ki ga nndi Nemčija mnogo bolj poceni kakor indnstrijski izdelki, ki prihajajo od drugod. Proti temn »zdravemu razvojn naravnih teženj« delujejo samo židovski mogočniki, ki bi radi Nemčijo obkolili. List zaključuje z zagotovilom, da Nemčija nikakor nima namena iz južnoevropskih podonavskih dežela ustvariti sebi podvrženih satra-pij (podložniške dežele), da ne goji nobenih želja po »kakšnih novih priključitvah« in da so tozadevne trditve izmišljotine in sredstva proti-nemške propagande.
Hudi boji v Španiji
Francove čete napredujejo pri Teruelu
Salamamea, 15. julija. AA. DNB. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi:
Na castelonski fronti so bili odbiti sovražni napadi. Sovražne čete so imele velike izgube. Na teruelski fronti nadaljujejo nacionalisti e svojo zmagovito ofenzivo. Po hudi bitki se je nacionalistom posrečilo zboljšati svoje postojanke in so nato prodrli še bolj v globino. Snoči eo zavzeli mesto Minsaner in okoliške vasi. Pri San Christo-balu so nacionalisti napredovali za 4 km vzhodno od Sariona. Sarion so nacionalisti obupno branili, pa so ga vendarle morali zapustiti. Na Sierri Espadani eo čete generala V a rele vzdržale izredno močan sovražni napad.
Italija za — plemensko čistost
Deset zapovedi fašistične plemenske politike
10. Italijani ne smejo opustiti aH spreminjati čisto evropskih telesnih in daSevnih značilnosti svojega plemena.
Inozemski diplomatski krogi razlagajo objavo teh 10 plemenskih zapovedi, da se bo odslej Italija še bolj oslonila na svojo nemško plemensko zaveznico.
»Giornale dTtalia« napoveduje gibanje, ki ima cilj, da se v italijanskem narodu ustvari plemenska miselnost in da se ta mentaliteta globoko vkorenini v naravo italijanskega naroda. Polurad-ni krogi pa dodajajo, da gre tu samo za znanstvena razpravljanja, ki ne morejo pripeljati do nobene posebne zakonodajne odločbe, ki bi se mogla razumeti kot ukinitev ali pa zmanjšanje pravic tistih Italijanov, ki ne pripadajo italijanski rasi. Zdi se pa, da list »Tevere«, ki ee je v zadnjem času močno boril proti judovstvu, ni tega mišljenja, ker je svoj uvodni članek naslovil « »bil je skrajni čas«. Mussolinijevo glasilo »Popolo d'Italia« objavlja komentar, v katerem stoji med drugim tudi tole: Dokument ima odločilno in osnovno važnost pri določitvi fašističnega stališča do plemenskega problema.
Rim, 15. julija, TG. »Giornale d'Italia« objavlja pod velikanskimi naslovi, da je posebna komisija vse-učiliških profesorjev po nalogu ministrstva za narodno kulturo izdelala spomenico o potrebi plemenske politike v fašistični Italiji in da bo o tem predlogu razpravljal Veliki fašistični svet. Spomenica se zavzema za čisto italijansko plemensko politiko in navaja 10 točk:
1. Obstojajo različna Sovelka plemena.
Z Obstojajo velika plemena in man ji« plemena. 3. Pojem plemena sloni na izključno bioloških
4.	Sedanje italijansko ljudstvo j« arijskeg« izvora. Prav t taka j« njegova kultura.
5.	Ni res, da to prišle v Italijo ogromne množice dragih plemen in prvotno pleme spačile.
6.	Danes obstoji čisto italijansko pleme.
7.	Prišel je čas, ko mora Italija proglasiti Ssto plemensko politiko.
& Treba je potegniti jasne meje med sredozem-£Hni Erropc 1, ki so zapadnjaki, orientald in Afričani. 9. Judje m spadajo k italijanskemu plemena.
Rdeča poročila
Barcelona, 15. julija. AA. DNB.: Minfafrsfvo za narodno obrambo objavlja, da se je na levantski fronti razvila huda bitka in da je bitka v odseku pri Sarionu včeraj ves dan trajala. Sovražnik pritiska tudi v smeri proti Menzanaresu. Pri Ta-lesu so republikanci zavzeli Peno Marrosi ter veS važnih drugih postojank in ujele mnogo sovražnikov. Republikansko topništvo je sestrelilo tromo« torni bombnik tipa Heinkel in lovsko letalo Fiat.
Včeraj zjutraj so republikanci uprizorili več protinapadov na Sarion in prisilili nacionaliste na umik. Republikancem se je posrečilo prodreti v notranjost mesta, kjer so nastale silovite ulično borbe. Ko so uvideli svoj težki položaj, so nacionalisti hitro pozvali ojačenja in pozvali v pomofl letalstvo in artiljerijo. Več ko 200 topov, razporejenih na bojišču, dolgem 224 km. je obmetavalo z granatami republikansko črto. Ojačenja, ki so jih nacionalisti dobili, so omogočila, da so ponovno zavzeli mesto Sarion. Na odseku pri Jondi so republikanci uprizorili več napadov, vendar bres velikih uspehov.
Letalske nesreče
Rim, 13. jul. b. Italijansko trgovinsko letalstvo je zadela huda katastrofa, ker je veliko potniško letalo strmoglavilo v Firensko morje. Letalo je odletelo iz Cagliaria ob 7.35 in bi moralo prispeti v Rim ob 10.30. Ko je oblast opazila, da letala ni, so takoj pričeli poizvedovanja. Včeraj ob 9.30 so na širokem morju našli dele letala, ki so plavali na vodi, poleg njih pa je bilo šest trupel. Smrt je našla vsa posadka, sestoječa iz štirih članov in 16 potnikov. Med potniki je bila tudi nečakinja državnega podtajnika v letalskem ministrstvu gene« " Vallea. \i
raja
Vzrok nesreče še ni ugotovljen.
Dnnaj, 15. Jul. b. Avstrijski katoliški škofje niso bili pozvani na konferenco v Fuldi. Razlogi za to niso znani.
Tabor pri Dev. Mariji v Polju
V nedeljo, 17. julija, bo pod pokroviteljstvom
p. ministra dr. M. Kreka prosvetni tabor pri Dev.
Mariji v Polju.
Po prihodu vlaka iz Ljubljane ob 8.10 bo sprejem gostov na postaji, nato sprevod na taborni prostor, kjer bo sv. maša z ljudskim petjem. Sv. mašo in cerkveni govor bo imel preč. gospod kanonik M. Rihar.
Po sv. maši bo tabor.
Popoldne ob 2 bodo v cerkvi litanije, ob 3 se prične telovadba, pri kateri sodelujejo fantovski odseki in dekliški krožki bližnje in daljne okolice. Po telovadbi bo prosta zabava.
Sentjernejski tabor
Šentjernejski tabor dne 17. julija bo pester odsev Ljubljanskega tabora, saj se pripravljajo zanj z veseljem in hrepenečim pričakovanjem fantje in dekleta brez izjeme po vsej leskovški dekaniji. Vleče jih seveda v Št. Jernej tudi tombola, na kateri bo poleg 10 koles še mnogo drugih lepih dobitkov. Kaj ne zamudijo šent-jernejskega tabora tudi ne zamudniki ljubljanskega tabora; morda bo tudi njim sreča na tomboli naklonjena. Pa če tudi ne: slišali bodo priznane govornike, tako ministra g. Miha Kreka, pod čigar pokroviteljstvom se tabor vrši, pri cerkveni slovesnosti novomeškega prosta g. Karla Čerina in zunaj cerkve tudi šolskega nadzornika za krški okraj g, Ignacija Petje ter idealnega učitelja g. Fistra Fr. iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Torej na veselo svidenje v Šent Jerneju v nedeljo!
stav na prostem v trdnjavi Sv Justa in ki «e bodo vršile v času od 28. 7. do 15.8. Točni sporedi in vsi podatki so na razpolago v vseh biljetarnicah Putnika od 18. t. m. dalje.
—	Abiturientom gimnazij in realk. Srečno življenje zavisi od tega, za kateri poklic si se odločil. Samota je nalašč za mirno razmišljanje in pravo odločitev. Zato bodo za abituriente duhovne vaje od 18. do 22. julij« in od 22. do 26. avgusta. Začno se prvi dan zvečer ob 6. Priglasi se čimprej za ta ali oni tečaj vodstvu Doma duhovnih vaj, Zrinjskega cesta 9, Ljubljana.
—	Izlet k motociklističnim dirkam na Jezersko, dne 17. julija priredi Zveza za tujski promet. Informacije in prijave sprejemajo biljetarni-ce Putnika.
—	Od dnevnega dela se boste odpočili, ko se udeležite 8 dnevnega potovanja od 24.—31. t. m. v Dolomite, Milnchen, Berchtesgaden, Ko-nigssee, Groflglockner. Prijavite se v izletniški pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26—45.
—	Vid vaših oči si obvamjete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
Slomškova družba
Dne 3. avgusta bo imela Slomškova družba svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: I. Ob 9 bo v cerkvi oo. frančiškanov v Ljubljani sv. maša, pri kateri bo pelo učiteljstvo. Pevce in pevke vabimo, da pridejo že ob 8 k pevski vaji. II. Po sv. maši bo v frančiškanski dvorani zborovanje po naslednjem dnevnem redu: 1. Predsednikov
Tajinstveni zločinci v senci milijonskega mesta! GEORGE MURPHY in RITA JOHNSON v dovršeni kriminalni filmski drami
KINO MATICA	Telefon 21-24
Vampir Londona
Ob 16., 19M5 in 21M5 uri
Koledar
Sobota, 16. julija: Devica Marija Karmelska.
Nedelja, 17. julija: 6. pobink. nedelja. Aleš, »poznavalec; Marcelina, devica.
Novi grobovi
V Petrovcih pri Križevcih je po mučni Šestletni bolezni dne 14. t. m. umrl Rudolf Doč-nian, 16 letni sin zvaničnika drž. železnice. Pokopali so ga pri Sv. Trojici v Prekmurju. Naj y miru počiva!
Osebne vesti
—	Nadškof Al. Stepinac na Gorenjskem. Dne
13. julija se je pripeljal na oddih k Sv. Križu nad Jesenicami zagrebški nadškof dr. Alojzij Ste-pinac in ostane tam več tednov.
Tudi blondinke, ki težko po-rjave na soncu, potrjujejo, da jih sonce pri uporabi Tschamba Fii-ja ni opeklo, pač pa so dobile lepo, gladko rjavo polt. Drogerija Gregorič, dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova 5.'
—	Druiba sv. Vincencija Pavelskega ▼ Ljubljani. Ljubljanske in okoliške konference bodo imele ob prazniku svojega zavetnika sv. Vincencija Pavelskega (19. julija) prihodnjo nedeljo, t. j. 17. julija 1938 svoje redno zborovanje v Marija-riSču. Ob 7 zjutraj bo sv. maša s pridigo in skupnim sv. obhajilom v kapeli; nato zborovanje z duhovnim branjem in poročilom (»Kaj delajo drugod«:). Bratje, udeležite se polnoštevilno sestanka, da počastimo vredno spomin svojega zavetnika dn ee ob njem utrdimo za vztrajnost v dobrih delih!
—	V osmrtnici pok. g. dr. Viktorja škrabarja
je bilo pomotoma objavljeno ime Vinko namesto Viktor.
—	Izlet v Trst od 13,—15. VHI. — Okond
—	Maturanti in maturantinje goriškega učiteljišča letnik 1911., 1912. in 1913. se snidemo dne 6. avgusta v Celju. Dohod s prvimi jutranjimi vlaki. Ob tO bo v kapucinski cerkvi sv. maša zadušnica za umrle in padle tovariše in profesorje.
—	Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-
Josef« grenčice.
—	Ponesrečeni Ločniškar umrl v bolnišnici. Reševalni avtomobil kranjske reševalne postaje je v četrtek okoli 19.30 pripeljal v ljubljansko bolnišnico tesarja Antona Ločniškarja iz Vodic, ki je bil zaposlen pri stavbnih delih tovarne »Ika« in je padel z odra. Prenesen na kirurgični oddelek je kmalu nato podlegel hudim notranjim poškodbam. Uprava bolnišnice je včeraj dopoldne obvestila o tem državno tožilstvo, ki je odredilo sodno obdukcijo poškodovanca. Obdukcija je bila pd vodstvom preiskovalnega sodnika dr. Škete izvedena včeraj popoldne v prosekturi bolnišnice.
—	Izlet v Dolomite od 13.—17. VIII. — Okorn!
—	Vreme. — Evropa: Hladni zrak pokriva srednjo in južno Evropo, kjer vlada pretežno jasno vreme. Z atlantskega oceana ponovno prihaja vlažen in hladen zrak v zahodno Evropo in povzroča oblačnost z dežjem v Franciji in na Britanskih otokih. Jugoslavija : Jasno po vsej državi, samo v sredini nekoliko oblačno in jutranja megla. Minimalna temperatura Tuzla 10, maksimalna Jaša Tonič in Split 34 stopinj. Napoved 7. a <1 a n e s : Pretežno jasno po vsej državi, v zahodnih krajih se bo malo pooblačilo. Toplota sc bo zvišala.
—	Izlet v Švico od 14,—23. VIII. — Okorn!
—	Slovar tujk. Spisal dr. Fran Bradač, 174 strani obsega približno 5000 besed. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, leta 1929. — V današnjem času, ko nam zvene na ušesa tujke zaradi ogromnih tehničnih pridobitev na vseh poljih znanosti, nam je dober slovar tujk, z dodatkom, iz katerega jezika beseda izvira, neobhodno potreben. Kniiga pa ima tudi namen one tujke, ki jih lahko pogrešamo, nadomestiti z dobrimi domačimi izrazi. Posebno dnevno časopisje in delema tudi knjige uporabljajo vedno pogosteje izraze, ki jih večkrat niti izobraženec, čc ni študiral ravno latinske šole, pri najboljši volji ne razume vseh. Glede na vse to potrebu:e danes »Slovar tujk« že vsak človek, ki prebira dnevno časopisje in knjige. Izrazi so navedeni tako, kakor se v slovenščini izgovarjajo ali pišejo, kar porabnost slovarja še poveča. Oblika je priročna, žepna in stane vez. 50 din, broš. 40 din. Prepričani smo, da bo segel po slovarju vsak izobraženec in preprost človek.
—	Izlet v R:m—Napoli od 17. IX.—2. X. — Okorn!
_ Ze danes opozarjamo na enodnevne izlete
y Trbi, ki jih priredimo ob priliki opernih pred-
pozdrav in otvoritev. 2. Poročilo odbora: tajnika, blagajnika, urednika, knjižničarja. 3. Poročilo preglednikov. 4. Poročilo odsekov. 5. Poročila podružnic. 6. Predlogi, ki morajo biti po § IX., točki 16., vsaj tri dni pred občnim zborom v rokah odbora. 7. Izprememba pravil. 8. Volitve: volitev predsednika in odbora. 9. Slučajnosti.
Vse člane in članice vabimo k udeležbi. Dobrodošli tudi vsi naši prijatelji in somišljeniki. Po občnem zboru pa imamo izlet na Brezje, kamor tudi letos pohitimo prosit Marijo za blagoslov vsemu našemu delu in prizadevanju. Odbor.
Ljubljana
Ljubljanskemu prebivalstvu !
Zupan obmejnega Maribora vabi vse Slovence in Jugoslovane na veliki narodni tabor, ki bo 14. avgusta t 1. v Mariboru, ko severna Slovenija proslavi 20 letnico kraljevine Jugoslavije.
Ta veseli jubilej naše države proslavi Maribor z veliko kulturno razstavo od 6. do 15. avgusta t. 1., kjer pokaže svoj narodni razvoj v svobodni državi, predvsem pa v nedeljo pred Velikim šmarnom 14. avgusta, ko na velikem narodnem taboru ponovi prisego, dano na taboru pred 70 leti in izpolnjeno pred 20 leti.
Z zavestjo velikega pomena mariborske proslave ponosnega praznika naše kraljevine Jugoslavije za vso severno Slovenijo in za mesto Maribor se pridružujem predsedniku mestne občine mariborske ter priporočam vsemu prebivalstvu Ljubljane, glavnega mesta Slovenije, naj se zlasti narodnega tabora dne 14. avgusta v Mariboru udeleži v čim največjem številu ter skupno z mariborskimi meščani in sploh s prebivalstvom severne Slovenije manifestira za trdno mejo in varno domovino!
Dr. Juro Adlešič, I. r.,
predsednik mestne občine ljubljanske.
VRTNI KONCERT
v kavarni Tabor danes iveler
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom turi-stovskih vlakov.
1 Važno za trafikante. Članom sporočamo, da je tvrdka Fr. Novak, manufaktura, Kongresni trg št. 15, inserirala na naSih vrečicah za zavijanje cigaret. Te vrečice se dobijo od danes naprej pri tvrdki Fr. Novak, manufaktura, Kongresni trg št. 15.
1 Šentpetrski fantovski odsek. Jutri se udeležimo tabora pri D. M. v Polju. V krojih in civilu. Zbirališča ob 7 Yt zjutraj pred šempetersko prosveto. Odbor!
1 Klub železničarjev JRZ Lfublfana vabi članstvo, da se v polnem številu udeleži pogreba tovariša Vajda Vladimirja, višjega kontrolorja drž. železnic v Ljubljani, ki bo v nedeljo dne 17. t. m. ob 16 izpred hiše Šmartinska cesta št. 62 na pokopališče k Sv. Križu.
1 Farni izlet župnije sv. Cirila in Metoda v Crtngrab pri škofji Lx)ki je preložen na poznejši čas.
1 Igralska skupina »Slovenska scena mladih«
prične s študijem, in sicer pod novim umetniškim vodstvom, dne 1. avgusta. Vse cenjene interesente. ki žele sodelovati v omenjeni skupini, prosimo, da se osebno odn. pismeno javijo na naslov: Uprava »Slovenska scena mladih«, Ljubljana VII., Podmilščakova 39. (Osebno se lahko javite od 6—7 zvečer.)
1 20. obletnica smrti ruskega carja Nikolaja TI. Ruske organizacije v Ljubljani prirede v nedeljo, dne 17. t. m. ob 20 v prostorih bivšega hotela Tivolija koinenioraci jo ob priliki tragične, smrti ruskega carja Nikolaja II. in njegove rodbine. S komemorativnim govorom bo nastopil univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič. Vstop prost in brezplačen. Istega due bo ob 11 v pravoslavni cerkvi pa-rast06 za blagopokojnim ruskim carjem.
1 Prosvetno društvo sv. Cirila in Metoda, Bežigrad ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo, dne 17. julija 1938 ob 8 zvečer na župnijskem dvorišču igro »Pri kapelici«. Vljudno vsi vabljeni.
1 Električna zadruga v Šiški. Nepoklicani brez imena je v »Slov. Narodu« od 15. julija t 1. objavil, da bo v nedeljo, 17. julija 1938 ob 9 v šišenski šoli nadaljevanje občnega zbora Električne zadruge v Šiški z dne 3. julija. Naznanjamo, da občnega zbora ne bo, ker ga načelstvo, ki je edino za to upravičeno, ni sklicalo. — Načelstvo Električne zadruge.
Skrivnost samomora
zagrebškega študenta
Ljubljana, 15. julija.
Samomor zagrebškega absolventa agronomije Mate Radoniča, ki je bil doma iz Pleternice pri Požegi, še ni pojasnjen, vendar pa kaže, da je za tem samomorom skrit nenavaden zločin. Pred samomorom je žena mestnega dohodarstvenega paznika Mira Jcnstcrlc, stanujoča v Zapiizah 33, src -
čala na Cankarjevem nabrežju ob pol 8 razburjenega mladeniča, ki ji je vsilil v roke listek, nato pa hitro zbežal. Jenšterletova je bila presenečena ter se ni mogla o pravem času z<ivedeti, mladenič pa je že odhitel djilje čez trimostovje. Jenšterletova je prebrala listek in ga zaradi čudne vsebine nato izročila najbližjemu stražniku pred magistratom. Listek je v hrvaščini vseboval naslednje besede: »Malu Radoniča odvukli su iz Zagreba iz stana Sutlanska br. 9 (sledijo 3 imena).« Podpisal ee je Mate Radonič kot absolvent agronomije. Ljubljanska policija je obvestila o tem dogodku državno pravdništvo, ljubljansko sodišče in pa zagrebško policijo, da ugotovi, v kakšnih zvezah je bil Mate Radonič z osebami, ki jih je v svojem zadnjem listku navedel. Obveščeni so bili tudi o smrti sina starši v Pleternici, ki so zahtevali, naj se odgodi pokop aina, dokler ne pridejo sami v Ljubljano.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg in mg. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Poizvedovanja
Zlate naočnike sem izgubila v petek 8. julija od Sv. Petra ceste do stolnice. Pošten najditelj se naproša, da jih odda v trgovini Ažman, Pogačarjev trg.
Najden je bil 7. t. m. na Večni poti svinčnik iz kovine. Dobi se pri Petriču, Rožna dolina, c. V/10.
Zatekel se je mlad pes črne barve (dakl). Lastnik naj se javi v Štrekljevi ulici 3.
Maribor
m Centralna avtobusna postaja v Mariboru.
Kakor smo pred nekaj dnevi že poročali, je bila železobetonska konstrukcija nove avtobusne postaje na Glavnem trgu že razopažena in sedaj jo zidarji ometavajo. Postaja bo popolnoma gotova do 10. avgusta, ko bo slovesna otvoritev. Postaja bo dobila tudi razkošno razsvetljavo, saj bo nameščenih pod streho nič manj kot 32 močnih žarnic. Obenem pa so začeli mestni delavci včeraj z betoniranjem prometnega otoka na novem Glavnem trgu pred avtobusno postajo. Ta otok bo služil za parkiranje zasebnih avtomobilov, predvsem pa za avtobuse zasebnih podjetnikov.
m Pobrožani dobijo svojo občinsko hišo. Občinska uprava na Teznem je kupila Partlovo hišo na Tezenski cesti. To hišo bo dala občina preurediti ter bodo nameščeni v njej občinski uradi. Na ta način dobi Pobrežje svoj občinski dom, ki je za veliko predmestno občino res nujno potreben.
m Umrla je v bolnišnici zasebnica Antonija Stranič, stara 83 let. Svetila ji večna luč.
m V vojašnici »Vojvode Mišifa« se bodo v objektu III. v sobi št. 54. oddala dne 20. julija ob U razna popravila na objektu I. Vsi oddajni pogoji se dobe v omenjenem vojaškem uradu.
m Sladoledar jo je povozil. Redka nesreča, ki je bila prava senzacija za mladino Koroškega predmestja, se je pripetila na Koroški cesti. Neki sladoledar je privozil s svojim sladoledarskim tri-ciklom, pa je zapeljal v Kristino Vindiš ter jo podrl na tla. Pri tem je naglo zavrl svoj voziček, ki se je prevrgel in vsa sladka vsebina se je raz-tresla po trotoarju. V hipu so se zbrali otroci kakor vrabci okrog kupa sladoleda ter so ga kar z rokami grabili, da so v hipu očistili trotoar.
KLOBUKI, ČEPICE pri JAKOB LAH, Maribor
m Tihotapska afera, o kateri smo že včeraj poročali, zavzema zelo velik obseg. Razkrinkana je sedaj številna tihotapska družba, ki jo je organiziral Stanko H. Sedež družbe je bil pri G. v Studencih, kjer je bilo glavno skladišče. Saharin sta nosila čez mejo brata Z., ki sta znana kot nevarna tihotapca. Osumljena sta med drugim, da sta dne 9. t. m. pri prestopu meje pri Sv. Jurju ob Pesnici streljala na graničarja in potem še na orožniško patruljo. Pri svojem tihotapskem poslu sta bila namreč vedno oborožena. H G. so prihajali po saharin lokalni odjemalci, največ pa ga je razpečeval Stanko H. v Zagrebu, kamor ga je vozil s svojim luksuznim avtomobilom, katerega je nedavno kupil.
m Novi prijatelji Pintarifa in Kodra ▼ mreži. Tezenski orožniki so aretirali včeraj 30 letnega brezposelnega soboslikarskega pomočnika Karla Raka iz Hajdine pri Ptuju. Rak se je družil s Pin-taričem in Kodrom ter ga sumijo, da mu je Kodrovo skrivališče znano, ker ga je nekaj časa podpiral. Rak ima na vesti tudi pet prevar, zaradi katerih ga oblasti zasledujejo. Tudi je prevzel od Pintariča ukradeno kolo in neke prstane, da jih zanj proda.
m Razburljiv dogodek r prenočišča. V neko mariborsko prenočišče je prišla v četrtek zjutraj neka mariborska dama ter je vzela sobo. Naročila je, naj je ne bude, ker hoče dolgo spati. Res je
potem niso zbudili zvečer, včeraj zjutraj pa je postala zadeva le sumljiva ter so s silo vdrli v sobo. Presenetil jih je oster duh po žganju. Dama je ležala na tleh poleg postelje v nezavesti. Poklicani so bili reševalci, ki so jo prepeljali v bolnišnico. Njeno stanje je zelo resno.
Celje
c Še nekaj mest je praznih na avtobusu, ki bo vozil jutri ob pol 6 zjutraj iz Celja na obsoteljski prosvetni tabor v Sv. Petru pod Sv. gorami. Prijavite se v prosvetni pisarni, Cankarjeva ulica 4.
c Vsi dijaki — rekruti, ki žele v tem letu nastopiti vojaško službo, se ponovno opozarjajo,
n popolnejši je seda) Trily»in, ker mu je dodana posebna substanca, ki varuie teme in lase pred drobnimi, glivicam (ličnimi organizmi. Nova bio« loška izkustva potrjutejo, da povzročajo te klic« srbež, prhliaj in izpadanje las. To dejstvo je našlo takoj praktičen primer pri Trilysinu, ker TRILYSIN VEDNO VZPODEJA SVOJ KODAH Z VEDO. Trilysin ie biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohrania Vaše lase zdrave, odpravlja, prhlja) ter prei prečuje izpadanje las.
da je skrajni rok za vložitev prošnje do konca julija t. 1. Prošnje je vložiti pri komandi pri-i stojnega vojaškega okrožja.
c V Pečovniku št. 3? je zaspala v Gospodu 87-letna mestna reva Uršula Sojč, v Gledališki ul. 9 pa 81-letna zasebnica ga. Marija Topolov-šek. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo ob 5
K opoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča, aj jima sveti večna luč!
c Ko je podiral v gozdu bukev 26-Ietni sin posestnika Petre Alojz v Malem dolu pri Voj-niku, ga je oplazila veja in mu zlomila desno roko v zapestju.
KINO UNION
Danes: »PATER VOJTEH« (Rolf Wanka, Jirina Štepničkova)
c Neznanci so napadli 42-letnega rudarja Sonča Antona v Brodnicah pri Laškem ter ga r, lesenim drogom poškodovali po levi strani re-< ber.
c V nedeljo ob 6 bo na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Olimpom. Ob pol 5 bo istotam predtekma med mla« dinama obeh klubov.
Slovenj Gradec
Ban dr. Marko Natlačen častni občan občine Slovenj Gradec. Občinski odbor je na svoji seji, dne 9. julija soglasno izvolil našega bana g. dr. M. Natlačena častnim občanom občine Slovenj Gradec.
Zadnjič opozarjamo na kmečki tabor, ki bo v
nedeljo, dne 17. t. m. na Glavnem trgu v Slove* njem Gradcu. Zjutraj sprejem gostov pri vseli jutranjih vlakih. Ob 8.30 zbirališče konjenikov, kolesarjev, okrašenih vozov, narodnih noš in drugih na dvorišču pri Lobeju. Ob 9 sprevod z godbo skozi mesto. Ob 9.15 sv. maša v župni cerkvi. Ob 10 veliko kmečko zborovanje Okrajne kmečke zveze.
Trbovlje
Tzlet v Rajjhenburg priredi to nedeljo žensSa Marijina družba iz Trbovelj. Odhod je s prvim vlakom ob pol 7. Nedeljski vozni listek tja in nazaj stBne 17 din.
Zaposlitev. K rudniku so sprejeli zadnje dn( 75 novih delavcev, tudi podjetje Dukič je vzelo nad 20 novih. Banovina nadaljuje z gradnjo ceste čez Slačnik, za kar je letos določenih 250.000 dinarjev. Zadnji teden se je začelo tudi z regulacijo pritokov Trboveljščice. Okrajni cestni odbor pa bo preložil ostre cestne ovinke nad Gabrskim in občina gradi tudi most v Urhovčevi Loki in uravnava potok, tako da so tačas zaposleni vsi, ki hočejo delati.
50 letnico je obhajal zadnje dni g. župan Klo< novšek Jakob. Od preprostega delavca se je povzpel visoko. Je sicer oster politični nasprotnik, kot župan pa je za vse tukaj. Želimo, da bi bilo njegovo delo uspešno v prid vseh Trbovelj!
Kino Društveni dom predvaja te dni šaloigra »Neustrašeni ženin«. Je veliko smeha poceni.
Kranj
Belgrajski nadškof dr. Josip Ujčič v Kranja. Kakor smo v »Slovencu« že poročali, je prišel V, naše mesto na oddih belgrajski nadškof msgr. dr. Ujčič. Prevzvišeni se je nastanil v kranjskem župnišču in si je v teku tedna ogledal zanimivosti našega mesta. V petek dopoldne si je ogledal tudi tiskarno Tiskovnega društva, obenem pa se oglasil v uredništvu »Gorenjca« in v »Sloven-čevi« podružnici. Tukaj se je zanimal o delu obeh listov v Kranju in sploh na Gorenjskem. V tiskarni in uredništvu obeh listov se je zamudil skoraj pol ure.
Vransko
Prosvetni dom smo začeli graditi v preteklem tednu. Dolgo smo se pri pravljaliv končno smo pa le udarili. Upamo, da nam bo šlo vse po sreči in bomo do jeseni imeli glavna dela končana. Samo korajže bo treba in veliko dobre volje.
Vse ostane pri starem. Malo pred koncem šolskega leta je dobilo naše šolstvo vodstvo obvestilo, da se bodo z novim šolskim letom na naši šoli ukinile tri vzporednice. S tem bi bil pouk na šoli zelo otežkočen, ker bi ostali razredi bili pre-natrpani. Zato se je oglasila posebna deputacija pri g. banu dr. Natlačenu ter ga prosila, da bi z ozirom na posebne razmere na naši šoli ostalo vse pri starem. G. ban je deputaciji obljubil vso svojo pomoč in vzel na znanje obširno spomenico. Te dni pa je prišlo od kr. banske uprave obvestilo, da je g. bsn podpisal odlok na podlagi pooblastila, ki ga je prejel od ministrstva prosvete, da ostane na naši šoli vse pri 6tarem.
Razstava „Maribor — 1918-1938"
»»
Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru bo pokazala v dnevih od 6. do 15. avgusta 1938 bilanco prosvetnega, kulturnega in socialnega razvoja Maribora in njegovega zaledja v jugoslovanski dobi.
Na razstavi sodelujejo vse mariborske prosvetne, kulturne in socialne organizacije, ki podajo v lastnem delokrogu svoje delo in svoj razvoj; obenem s temi organizacijami prireja razstavo tudi mesto Maribor.
Zgodovinsko društvo, Studijska knjižnica, pedagoška centrala, šolske sestre, lavantinski škofijski ordinariat in umetniški klub organizirajo kulturno razstavo, ki prikaže prevrat, literarno, pedagoško, šolsko in umetniško delo ter varstvo spomenikov.
Prosvetna zveza, Sokol, Vzajemnost in Zveza kulturnih društev organizirajo razstavo prosvetnega dela in življenja Maribora s Podravjem in Pomurjem. Prosvetno razstavo bodo izpopolnile specielno mariborske organizacije Ljudska univerza, Francoski krožek, Narodna strokovna zveza ia Slovensko trgovsko društvo.
Posebni del razstave bo zavzemalo socialn® skrbstvo, katerega prikažejo Okrožni urad za zavarovanje delavcev, Društvo za zdravstveno zaščito dece in mladine itd. Prehodni položaj med prosvetno in socialno razstavo pa bo zavzemala razstava mariborskih gasilcev.
Na jubilejni razstavi »Maribor 1918—1938« bo prvič razstavila pri nas državna železnica, ki bo z razvojno sliko mariborskih delavnic državnih železnic združila tudi sliko prosvetnega in kulturnega življenja mariborskih železničarjev »I času po svetovni vojni.
Mesto Maribor pa bo nazorno predočilo urbanistični razvoj zelene metropole na Dravi in tako povezalo kot pokrajinsko gospodarsko, kulturno in prosvetno središče pokrajine vse gornje raz. stave v eno organsko zaključeno enoto.
Jubilejna razstava »Maribor 1918—1938« bo podala vse aktivne in pozitivne strani dvajsetletnega razvoja Podravja in Pomurja; podala pa bo tudi pasivne in senčne strani obmejnega našega življenja v zadnjih letih, kar je za nas enako važno, da vemo in moremo v zavesti na« ših slabosti pravilno usmeriti razvoj za bodočnost.
Ali naj grem na učiteljišče?
Začasno menda v nobenem stanu nimamo toliko nezaposlenih kakor med učiteljskimi kandidati: kakih 450—500 )ih čaka na službo. Točno število je težko podati, ker nimamo celotnega pregleda v številu prosilcev v Ljubljani, ampak so nekateri učiteljski kandi-datje vložili prošnjo tudi naravnost v ministrstvu. Na slabšem nego učiteljski kandidatje so samo profesorski kandidatje. Teh bo v naši banovini gotovo ne mnogo manj nego 200 (brezdvomno jih je nad 180), toda šol, na katerih se nameščajo profesorski kandidatje, je neprimerno manj nego ljudskih šol; ljudsko-šolskega učiteljstva je v naši banovini približno osemkrat toliko nego srednješolskega.
Nikakor ne nameravamo danes razmišljati o vprašanju, kako smo prišli do teh nezdravih razmer. Gotovo se je v naši javnosti premalo razmišljalo o vprašanju, koliko učiteljskih in profesorskih kandidatov more pri nas najti vsako leto zaposlitve, pa so se ljudje vpisovali na učiteljišča in na filozofsko fakulteto, ne da bi bili slutili, kako grenka leta jih čakajo po doseženi diplomi,
Skušajmo v bodoče taka neljuba doživetja prihraniti naši mladini in vprašajmo se pravočasno, kaj smemo mladini svetovati glede izbire poklica, v kolikor prihaja pri tem v poštev vprašanje praktične zaposlitve v službi po doseženi diplomi.
Ozrimo se danes samo na vprašanje: ali smemo ljudem, ki imajo veselje do učiteljskega stanu, svetovati, da se v jeseni vpišejo na učiteljišče?
Da bi mogli na to vprašanje kar mogoče zanesljivo odgovoriti vsem, ki so brali v minulih dneh, da se bodo bodoče jeseni sprejemali na učiteljišču absolventi nižje gimnazije in meščanske šole, smo skušali ugotoviti, koliko učiteljev se povprečno namesti vsako leto v naši banovini. Našli smo pri tem nekatera števila, ki bodo zanimala tudi širšo javnost.
Koliko je učiteljstva na ljudskih šolah v dravski banovini? Pregledali smo tozadevne številke za poslednja tri leta (za leto 1935, 1936 in 1937) in smo videli, da se je število učiteljstva sukalo okoli 4150: včasih nekoliko manj, včasih nekoliko več. V tem številu so bili všteti tudi stalni veroučitelji (teh bo okoli 26) in učitelji dnevničarji (teh je okoli 44). Brez stalnih veroučiteljev in učiteljev dnevničarjev je torej v naši banovini nameščenih okroglo 4100 učiteljev in učiteljic. (Prav za prav bi morali reči: učiteljic in učiteljev, ne samo zaradi kavalirske prednosti nežnemu spolu, ampak predvsem zaradi tega, ker je število učiteljic za več nego tisoč večje od števila učiteljev.) Koliko jih od teh 4100 učnih moči odpade na leto z upokojitvami, s smrtnimi primeri, z izstopom iz službe? Odgovor se bo glasil: 100, Računali smo takole: Če bi bili vsi učitelji enakomerno razdeljeni na vseh 35 let službene dobe, tako da bi bilo (kar je dejansko nemogoče) učiteljev v 35. letu službe prav toliko kakor učiteljev v 1. letu službe, bi jih pri številu 4100 dozorelo vsako leto za pokoj 117. Ker pa je število mlajšega učiteljstva sorazmerno večje nego število starejšega učiteljstva, odbijemo od številke 117- eno četrtino (okroglo 30), tako da jih po našem računu dozori za upokojitev na leto le kakih 87. Če računamo smrtne primere in ostavke na državno službo (predvsem zaradi poroke z neučiteljem) na 13 letno, dobimo število 100. Mislimo, da je to število precej zanesljivo in da se dejansko ne bo za več nego 10 do 20% pomaknilo ne navzgor in ne navzdol.
Tudi statistika upokojitev, smrtnih primerov in iastavk na državno službo v letih 1935, 1936 in 1937 ie ujema z našim računom in izkazuje na leto okroglo 94 na ta način izpraznjenih mest. In pri tem 1, 1935 in 1936 še ni bilo »celibata«! , ..>, „ .mrneK.
Napačno bi pa bilo misliti, da je potemtakem naše šolstvo dovolj preskrbljeno z. učiteljstvonj, če t»i država namestila vsako leto okroglo 100 učiteljskih kandidatov. Nikakor ne I Nove namestitve učiteljstva postajajo potrebne tudi zaradi ustanavljanja novih šol in zaradi delitve prenapolnjenih oddelkov. Računa se, da je danes v dravski banovini praznih okoli 240 učiteljskih mest in da imamo okoli 310 oddelkov, ki štejejo po več nego 65 učencev in ki bi jih bilo po zakonu treba deliti. Če bi bil na razpolago — potrebni denar, oziroma proračunski kredit, bi torej lahko takoj namestili v naši banovini okroglo 550 učiteljskih kandidatov in globoko bi si oddahnili brezposelni učiteljski kandidatje, katerih organizacija bi izgubila — vse člane od prvega do poslednjega, pa bi jih še nekaj manjkalo!
Koliko pa je bilo dejansko nameščenih v poslednjih treh letih brezposelnih kandidatov? Po naši statistiki je bilo v letih 1935, 1936 in 1937 v naši banovini nameščenih skupno 534 kandidatov, kar bi dalo povprečno 178 na leto. Nekako polovica teh 178 je bila nameščena na mesta, ki so jih izpraznili upokojenci, umrli in izstopivši iz državne službe, druga polovica je pa zasedla novo kreirana mesta (novo ustanovljene šole, delitve oddelkov).
Če torej računamo, da bo v letih 1938, 1939 in 1940 nameščenih vsaj toliko učiteljskih kandidatov, kakor jih je bilo nameščenih v letih 1935, 1936 in
Sedemdesetletnice
gredo dostikrat mimo nas, ne da bi pri njih kaj posebnega mislili. Če pa le nekoliko pogledamo v to dolgo vrsto let, se moramo zdrzniti ob trpljenju in naporih slehernega 70 letnika.
Med temi se spominjamo dobričine, gorenjske korenine gospoda Fortunata Kli-narja, ki sedaj živi za Bežigradom. Čeprav ima jubilant ime »srečneža«, vendar ga je življenje kruto teplo. Njegova izredna dobrota je postala žrtev obče krize in ta mu je težko pridobljeno premoženje tudi uničila. Iz Ribnice se je preselil za Bežigrad, kjer je kmalu doživel najtežji udarec. Pri Lukeževih, kjer se je nastanil, mu je izdihnila njegova plemenita žena, zvesta spremljevalka v vseh veselih in bridkih urah. Življenje bi ga bilo strlo, da mož vselej in povsod ni iskal tolažbe pri Bogu in da ne bi imel tako skrbnih hčerk in srčno dobrega zeta. Ne smemo pa zamolčati, da je g. Klinar eden najbolj znanih pevcev. Že leta 1932. je obhajal 50 letnico, odkar jc stopil na cerkveni kor. Pel je nepretrgoma z neverjetno ljubeznijo in vztrajnostjo v božjo čast in je prav gotovo najstarejši cerkveni pevec med Slovenci. Sedaj na kor ne gre več, ker je naglušen, pač pa se pridno pridružuje ljudskemu petju v cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom, kjer je tudi vsakdanji obiskovalec službe božje. Poleg petja je pa jubilant vzljubil kolo in ni je božje poti, da bi je ne obiskal s kolesom. Omeniti še moramo, da je njegova vsakdanja pot s kolesom na pokopališče k Sv. Križu, kjer pomoli na grobu svoje blage žene.
Naj mu Bog dodeli še mnogo let zdravja, creče in moči, da bo mogel še zmerom s kolesom j.a iurneje po božjih potih.
1937, torej okoli 534, vidimo, da bodo do konca leta 1940 prišli na vrsto ne samo vsi, ki čakajo, ampak tudi nekateri, ki bodo diplomirali v letu 1940. Ker letos nima pri nas nobeno učiteljišče več nego tri letnike, se sedaj dve leti število brezposelnih učiteljskih kandidatov ne bo mncžilo; večje število novih kandidatov se bo pojavilo šele v ]uniju 1940.
Koliko jih bo pa takrat diplomiralo? Letna poročila nam nudijo naslednjo sliko: V naši banovini delujejo štiri učiteljske šole: dve državni (v Ljubljani in v Mariboru) in dve zasebni (pri uršulinkah v Ljubljani in pri šolskih sestrah v Mariboru). Ker ima uršu-linsko učiteljišče v Ljubljani v letošnjem tretjem letniku samo redovne kandidatke, šolske sestre v Mariboru pa tretjega letnika nimajo, bo diplomiralo v juniju 1940 v najugodnejšem primeru v Ljubljani 11 kandidatov in 10 kandidatk, v Mariboru pa 16 kandidatov in 10 kandidatk, torej vsega skupaj 47. Ker bo večina kandidatov morala še za devet mesecev k vojakom, je jasno, da bodo vsi kandidatje, ki bodo diplomirani leta 1940 in bodo že prosti vojaščine, v šolskem letu 1940/1941 že v službi in ob koncu leta 1940 po vsej priliki brezposelnih učiteljskih kandidatov — ne bo večl
V juniju 1941 bo v najugodnejšem primeru (če bi nikdo ne padel med šolskim letom in ne pri diplomskem izpitu!) diplomiralo na vseh učiteljiščih v banovini 82 kandidatov in kandidatk, ki bodo lahko vsi — takoj dobili službe, pa jih bo še premalo 1 Za 100 odstotkov premalo! Zlati čas bo prišel za tiste, ki s 35 službenimi leti še ne žele iti v pokoj.
Slično bo leta 1942.
Leta 1943 bo diplomiralo v najugodnejšem primeru 80 kandidatov (samih moških), in če bodo vsi brez izjeme srečno prebrodili Scile in Karibde petih letnikov učiteljišča in bodo srečno objadrali Polifemov otok diplomskega izpita, jih bo leta 1943 odšlo kakih 60 ali še več k vojakom, kakih 20 ali še manj jih bo pa takoj prosilo za službo. Tistih par diplomiranih učiteljskih kandidatov, ki bodo še prosti vojaške službe, bo tvorilo po vsej priliki edini kader učiteljskih novincev v jeseni 1943.
Menimo, da nismo nikjer računali preveč ugodno za tiste, ki čakajo na službo, in da lahko nesporno tole ugotovimo: tisti, ki bodo letos stopili v prvi letnik učiteljišča, lahko mirno računajo s tem, da bodo takoj po diplomskem izpitu in po odslužitvi vojaškega roka dobili službo. Brezposelni učiteljski kandidat bo takrat neznana stvari
Kateri končni cilj pa ima vse naše današnje razglabljanje? Hoteli smo pokazati dijaštvu, ki čuti veselje do učiteljskega stanu, da naj ga od vstopa na učiteljišče ne odvrača skrb, da bi tudi njega kdaj zadela žalostna usoda sedanjih brezposelnih učiteljskih kandidatov.
Podčrtali smo pa, da naj prihajajo na učiteljišča samo tisti, ki čutijo veselje do učiteljskega stanu. Zavedamo se velikega pomena, ki ga ima učiteljstvo za rast naroda; naša želja je, da bi prihajal na učiteljišča cvet naših meščanskih šol in da bi se tudi na srednjih šolah našlo dovolj idealnih mladeničev, ki bi ne samo z dobrimi, ampak tudi s prav dobrimi in odličnimi izpričevali prestopali na učiteljišče. Kajti za vzgojo mladine je najboljši komaj dovolj dober.
Prošnje za sprejem se vlagajo do konca julija pri ravnateljstvu državnih učiteljišč v Ljubljani in v aMri-boru. (Kolek 10 din; prilogi: rojstni list in izpričevalo o nižjem tečajnem, oziroma završnetn izpitu.)
E 01 NA TOLAŽBA
Slovenci v Franciji se postavijo
Triglav ni samo ■ najvišja gora Jugoslavije, ampak »Triglav«- je tudi najboljši jugoslovanski pevski zbor v Franciji: Da je to res, smo se ponovno prepričali dne 10- julija t. 1. ko so tekmovala razna pevska društva -iz' Alzacije Lorene. Tekmovali so Francoza, Poljaki, Nemci in seveda tudi Slovenci niso hoteli zaostati. Nastopili so v krasnih slovenskih narodnih nošah pod vodstvom svojega priljubljenega dirigenta g. Rohra. Ko so odpeli »Venček narodnih pesmi« in »Buči morje adrijansko«, se ploskanje kar ni hotelo poleči. Takoj je bilo jasno, da ne bodo zasedli zadnjega mesta. Po tekmi so se zbrala vsa društva na prostem, da lepo proslave svoj praznik. Tudi ob tej priliki je nastopil »Triglav« burno pozdravljen. Izselj. učitelj Jankovič je v francoskem jeziku pozdravil vsa društva, organizirana v »Pevski zvezi Alzacija-Lorena«, posebno pa člane »Triglava« in njegovega pevovodjo. Za njim je stopil na govorniški oder predsednik ocenjevalne komisije in razglasil potek tekmovanja. Kakor je bilo pri-
čakovati, tako se je zgodilo: Slovenci so odnesli prvo nagrado. Pevsko društvo »Triglav« je čast in ponos Slovencev na tujem in lepo reprezentira svojo domovino Jugoslavijo, čas je, da bi to uvideli merodajni faktorji in da ne bi delili f>od-por samo onim društvom, ki pod krinko hiperna-cionalizma delajo razdor med jugoslovanskimi izseljenci v Franciji.
Poleg »Trigiava« smo bili veseli tudi »Deškega pevskega zbora« iz Stiringa. Da ste jih videli te ljubke dečke v- lotrinških narodnih nošah in slišali njih nežne glasove. Peli so v nemškem in francoskem jeziku. Uči jih isti pevovodja kakor naš »Triglav«, to je g. Rohr. Kakor čujemo, nameravajo iti prihodnje leto v Jugoslavijo in tam prirejati koncerte. Prisrčno pozdravljamo to misel.
Tudi ostala pevska društva so vsa lepo zapela, tako da so bili sodniki kar malo v zadregi, kako bi lazdelili nagrade.
Želimo vsem tudi v bodoče veliko uspeha!
40 letnico mature
sta praznovala te dni v Ljubljani a in b letnik 1898 ljubljanske gimnazije. Sestanka so se udeležili sošolci: Avsec Anton, 6odnik okr. sod. v Ljubljani, Bonuč Ivan, rač. inšpektor v p. v Ljubljani, Deri Bogdan, primarij otroške bolnišnice v Ljubljani, dr. Dermastia Josip, gen. tajnik »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani, Grcgorka Miroslav, svetnik drž. žel. v p. v Ljubljani, dr. Grivec Franc, pro-
vseuč. profesor v Ljubljani, Romold Ivan, sodni
starešina v Slov. Gradcu, dr. Senekovič Bogumil, dvorni svetnik v Ljubljani, dr. Skaberne Pavel, apel. sodnik v Ljubljani, Tauzher Karel, stotnik (padel na soški fronti), in Valentinčič Emil, jurist.
Skoraj vsi došli jubilanti 6o se udeležili svete maše na Zg. Rožniku, ki jo je daroval sošolec stolni dekan dr. Kimovec. Orglal je sošolec sodnik
fesor teol. fak. v Ljubljani, Gross Karel, semeniški ekonom v Ljubljani, Kalan Milan, sodnik v p. v Radovljici, dr. Kimovec Franc, stolni dekan v Ljubljani, Kunnver Franc, svetnik drž. žel. v p. v Ljubljani, dr. Merhar Alojzij (Silvin Sardenko), kanonik v Ljubljani, Mihelčič Maks, blagajniški kontrolor drž. žel. v Ljubljani, Pečnik Franc, sodnik okrož. sod. v Mariboru, Perko Pavel, župnik v p. na Muljavi, Podboj Franc, banski svetnik v Ljubljani, dr. Polec Janko, profesor na jur. fakulteti v Ljubljani, Potočnik Alojzij, svetnik drž. žel. v p. v Ljubljani, dr. Puc Dinko, odvetnik in bivši ban v Ljubljani, Si/ar Valentin, župnik v Preddvoru, Svigelj Matija, šef računovodstva univerze v Ljubljani, inž. Šturm Karel, stavbni nadsvetnik v Ljubljani, Tomelj Anton, župnik na Črnučah, in dr. Zirovnik Janko, predsednik odvetniške zbornice v Ljubljani.
Od tega letnika žive tudi še sošolci: Ahulner Franc, viš. uradnik Mestne hranilnice v Ljubljani, firker Alojzij, viš. vladni svetnik v Celovcu, dr. Feldner Alojzij, odvetnik v Innsbrucku, dr. Ferjan-iii Božidar, profesor na visoki šoli za trgovino na Dunaju, Jakhel Rudolf, poverjenik drž. žel. v p. v Laškem, dr. .tnneschiti-Kriegl Siegfrid, odvetnik v Gradcu, Jereb Franc, notar v Konjicah, Kadiunig Artur, neznano kje, Kovač Peter, poštni uradnik v Belgradu, Kovič Jernej, župnik v p. na Polšniku, Magajna Andrej, duhovnik v p. v Studenem pri Postojni, dr. Malhj Emst, vseuč. profesor v Gradcu, Mrralla Emst, svetnik vrhovnega sod. na Dunaju, Podlipnik Josip, župnik v Selo - šetnbreku, dr. Riithrl Jurij, ban. zdravnik v Kočevju, /Skamlec Ognjeslav, dekan pri sv. Andražu v Halozah, Svetek Vladimir in Vrhovec Franc, župnik v p. v Mali Loki pri Domžalah.
Umrli pa so sošolci: duhovniki: Berce Ivan, Cvetek Anton, Klemene Ivan, Marenčič Janko, Pavšič Franc, Prijatelj Ivan in Volič Jakob. Dalje: Gabrovšek Ivan, žel. uradnik, Jenčič Stanko, okr. sodnik, Kaman Josip, uradnik tob. tov., Kromar Marko, žel. uradnik. Kukla Ivan, Mum-Aleksan-drov Josip, pesnik, Novak Alojzij, zav. zastopnik, dr. Novak Ivan. odvetnik v Gorici, dr. Omerza Nikolaj, gimn. profesor. Ohm-Jamosrhovvskv Anton, prvi drž. pravunik v Celovcu, ar. Prijatelj Ivan,
Kalan, šolsko mašo pa je pel znani kvartet: Pelan, Završan (oče in sin), in Skalar Josip, ki je bil kot realčni abiturient sošolec. Opoldne so se sošolci zbrali v restavraciji Bellevue, kjer so vzbujali v najlepši harmoniji skupne spomine. Šaljivo in resno so zlasti razpravljali o sklicateljevem pismenem pozivu, da zaključijo prvo svojo mladost in začnejo drugo. Na to je navezal sošolec Silvin Sardenko ter prebral navzočim tole duhovito pri-godnico:
TovarlScm ob II letnici mature.
Kako ste rekli, bratje, da čaka na drugem bregu druga mladostt Zdaj ra/.odeni misel se vsaka: kako do tja napravimo inost. Kateri ste med nami duhovni, porečete, da priti se mora na drugi breg s pomožnimi Solni, ki jih edino teše — pokora. Srce, ki rado aiplje darove, svetlijo, most da hodi železen: le takšen most čez vse je mostove, ki ga edino sklepa — ljubezen. A modri pravniki hi dejali: Ah, kaj ljubezen! Pene in sanje) V naročje vrglo drugi obali edino bi nas modro dejanje. Glej, živ odgovori Ptiea med nami — moatu ni zanjo treba, ne Solna — na drugi hreg nad vsoini vodami voselo plove upanja polna. O hvala, ptiea ti lahkokrila! za krasno misel: Ako katera nn drugi breg privede nas sila, privede le zaupna nas — vera. Iz duše plove pesem nam hvalna: Nn drugi hreg po drugo mladosti Nemara nnSa pot je še daljna; a trdno stoj zaupanja raoetl
Popoldne se je večina tovarišev odpeljala z avtobusom nn izlet v romaniični Polhov Gradec. Med potjo so se ustavili na viškem pokopališču in obiskali grob svojega prerano zamrlega tovariša prof. Prijatelja. Pevski kvartet mu je zapel »Blagor mu«.
Med potjo so si ogledali še znamenito cerkev na Dvoru. Nato pa so preživeli slari maturanti nekaj prijetnih ur na Grašičevem vrtu v Polhovem Gradcu in si obljubili, da se Sestanejo, če moč še šieviineje, Čez tri ieta.
&KC BONBONI
Zlatomašnik
Jakob Cinglak
Dne 11. t. m. je obhajal osemdesetletnico rojstva, ne 16. t. m. pa svoj zlati inašni jubilej gospod Jakob Cinglak, upokojeni duhovnik v Ptuju. Rodil se je 11. julija 1858 na Sladki gori, gimnazijo je študiral v Celju, po maturi je moral za tri leta v vojaško službo kot navaden prostak. Posvečen je bil med zadnjimi, ki jih je posvetil škof Maksimilijan Stepišnik, dne 16. julija 1888. V dušnem pastirstvu je deloval 41 let in sicer? kot kaplan v Selnici ob Dravi, v Št. llju v Slov, goricah, Loki pri Zidanem mostu, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Žalcu, kot provizor v, Št. Petru v Savinjski dolini in kot kaplan v Voj-niku, kjer je služboval nad 28 let. Bil je provizor tudi v Selnici, v Loki, pri Sv. I>ovrencu in dvakrat v Vojniku. D ne 1. julija 1929 je stopil v stalni pokoj in se nastanil v Ptuju, kjer še pomaga v cerkvi, v spoveduici in pisarni v proštij-ski župniji.
Na njegov značaj je posebno vplivala vojaška služba v mladosti. Tudi kot duhovnik je ohranil lep vojaški nastop, vojaški red in vojaško skromnost, da je bil povsod z malim zadovoljen. Kakor nekdaj kot vojaški prostak si snaži obleko in čevlje vedno sam. V dušnem pastirstvu je bil redoljuben do pičice, enako v zasebnem življenju. Kot takšen je bil vedno izreden ljubitelj in go-jitelj treznostnega gibanja. Znan je bil kot izbo-ren katehet in dober pridigar, ki se je na svoje govore skrbno pripravljal. Kjerkoli je deloval, je bil splošno priljubljen. Cenijo ga pa tudi njegovi stanovski tovariši, saj zna v svoji duševni čilosti, ki jo je ohranil kljub visoki starosti še do sedaj, s svojo premišljeno šaljivostjo in le njemu lastno ironijo zabavati tudi najizbranejšo družbo. Udej-stvoval se je tudi v naših prosvetnih društvih, kjer so mu kot možu reda običajno zaupali služr bo blagajnika. V svoji ponižnosti si ni nikdar zaželel samostojne župnije, temveč zvest svojim načelom je hotel ostati ie kaplan.
Letošnje leto ga hudo muči bolezen ishias«, tako da že več mesecev ne more maševati. K zlatomašnemu jubileju mu iskreno čestitamo in želimo, naj ga ljubi Bog ohrani še do skrajnih mej človeškega življenja! Na mnoga letal
f Vladimir Vaj da
Včeraj je po daljšem hudem trpljenju umrl g. Vladimir Vajda, višji kontrolor državnih železnic pri tiskarni voznih kart v Ljubljani. Rojen je bil 11. januarja 1886 v Lvovu, kjer_ je bil njegov oče — Slovenec — v državni 6lužbi kot poštni uradnik in ee je tudi poročil z domačinko — Ma-lorusinjo. Pokojni Vajda je dovršil gimnazijo z maturo, študiral 5 semestrov medicino, vstopil nato kot uradnik v tajništvo ministrskega predsedstva na Dunaju in je bil končno sprejet v službo pri severni železnici v Avstriji v letu 1911., od tam pa v letu 1919. prevzet k državni železnici v Ljubljano, kjer je ostal do smrti.
G. Vajda je bil izredno izobražen uradnik, Bavil se je v prostem času veliko z raznimi znanstvenimi deli iz svetovne literature, saj je poleg slovenščine obvladal še nemški, poljski, ruski, češki, romunski in madžarski jezik. Posebno se je zanimal za razna vprašanja na gospodarskem polju v zvezi z obstoječimi zadrugami. Bil je prepričan in vnet zadrugar. Ustanovil in vodil je kot načelnik zadrugo »Železniška družina« in le njegovi železni energiji se je po neštetih intervencijah posrečilo, da je kljub neverjetnim zaprekam okrog 100 članov te zadruge jx>stavilo v Ljubljani in Mariboru svoje lastne domove. Živo 6e je vedno zanimal za V6a politična vprašanja in ni ga bilo ne sestanka, shoda ali manifestcije, na kateri ga ne bi opazili kot zvestega, odkritega in prepričanega pristaša g. dr. Korošca. V zasebnem življenju je bil silno skromen, o njem se lahko v pravem pomenu besede trdi, da je živel, delal in trpel predvsem za druge, posebno veliko pa za svoje stanovske tovariše. Zapustil nam je vsem svetel vzgled plemenitega, nesebičnega in požrtvovalnega javnega delavca, ki ga bomo težko pogrešali. Naj mu Bog vse obilno povrne! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Šoštanj
Velik narodni tabor bo v nedeljo, dne SI. julija 1938 v Šoštanju za okraje Slovenj Gradec, Celje, Gornjigrad in Konjice. Na taboru bodo govorili minister dr. Miha Krek, senator dr. Schau-bah, tajnik JRZ Marko Kranjc in drugi. Tabor bo v proslavo 20 letnice osvobojenja.
Ptanšarshi praznik na Menini
Na Menini, kjer so pred kratkim kamniški lovci ustrelili medveda, bo v nedeljo planšarski praznik. Ob 10 bo sv. maša na prostem pred planinskim domom, po službi božji pa bo plan-sarsko zborovanje, na katerem bodo živinorejci kamniškega okraja obrazložili svoje težnje. Ob tej priliki si bodo zborovalci ogledali melioracijska dela na planini, ki jo je pred leti kupil kamniški okrajni kmetijski odbor in na kateri je zdaj banska uprava uredila vzoren planinski pašnik. V prostornih zidanih hlevih je letos rekordno število preko sto glav mlade plemensko živine. Izboljševalna dela na pašnikih so v zadnjih letih dosegla viden uspeh, samo gozdne nasade je lansko leto doletela katastrofa, kakršne ne pomnijo ljudje v teh krajih. Debela toča, ki je na ped debelo pokrila zemljo, je dobesedno uničila štiri in petletne smrekove nasade. Od 30.000 posajenih sadik ni letos niti ena odgnala. Spomladi so jih znova posadili nekaj tisoč, ostalo pa bodo prihodnje leto. Lansko leto so planšarji sklenili, da bo v spomin na strašno vremensko katastrofo vsako leto planšarski praznik na Menini v sredi julija. Letos pade vprav na nedeljo, 17. julija. Planinci in planšarji iz kamniškega in gornjegrajskega okraja, v nedeljo pohitite na Meninol
Krediti za nove ceste v Sloveniji
Že v včerajšnjem »Slovencu« smo prinesli vest, da je gradbeno ministrstvo odprlo kredit od 125 milijonov dinarjev za gradbo novih državnih cest. Ta kredit si je ministrstvo zasiguralo tako, da je dobilo pri državnih denarnih zavodih predujem na podlagi dohodkov po uredbi o državnem cestnem skladu. Ti dohodki v državni cestni sklad so se začeli zbirati že s 1. julijem t. 1.
Od gornjega kredita je določeno 40 milijonov dinarjev za gradbo cest v naši banovini. Kot poroča »Jugoslovenski kurir«, je gradbeno ministrstvo že hotelo razpisati licitacije za gradbena dela na novih cestah v Sloveniji. Teh licitacij pa da gradbeno ministrstvo ne more razpisati, čeprav je kredit že pripravljen, ker da še niso gotovi končni načrti za gradbo novih cest v Sloveniji. Te načrte pa mora dovršiti banska uprava v Ljubljani.
»Jugoslovenski kurir« pripominja, da eo bili ravno Slovenci tisti, ki so urgirali gradbo novih cest v dravski banovini, sedaj pa jih je gradbeno ministrstvo presenetilo, ko še niso gotovi s končnimi načrti.
Težave s hmeljem
Braslovče, 13. julija.
V Savinjski dolini se pač vse suče le okoli hmelja. Spomladi imaš dovolj dela, da ga obdelaš, kakor treba, in potem ves čas tja do obiranja skrbi več kot dovolj, da mu strežeš, ga neguješ ter varuješ bolezni in škodljivcev. Komaj ga obereš, že moraš preudariti na vse strani, kako in kdaj boš prodal, da boš čim bolj prav zadel. Še pozimi ni miru, saj je treba misliti na nove hmeljevke, popravilo škropilnic itd. Res, pri nas v Savinjski dolini se pač vse življenje suče prvenstveno le okoli hmelja.
Pa ni to hudo, če hmelj dobro uspeva in se potem tudi še po vsaj kolikor toliko primerni ceni da spraviti v denar. Toda žal so taka leta vedno bolj redka.
Lani nismo nič kaj dobro prodali, letos pa imamo že sedaj s hmeljem največji križ. Spomladi je dolgo prezebal in kar ni mogel od tal. Komaj je postalo topleje in se je hmelj hitreje in nekako veseleje začel ovijati kvišku, že so ga napadle uši v taki meri, da se je zopet prihulil in zastal v rasti. Hmeljska uš je namreč velik sovražnik našega hmelja, vendar se še nikdar ni pojavila v taki meri kakor letos. Z vso silo in brez ozira na stroške je bilo treba zatirati nevarno golazen, če si hotel obvarovati svoje nasade občutnejše škode. Le Tedki so namreč bili nasadi, ki jih ni vsaj deloma napadel škodljivi mrčes. Prav točna navodila smo dobili, kako in s čim zatirati uš, celo razglašeno je bilo to po občinah, toda nekateri so podcenjevali nevarnost in niso škropili, drugi pa so zopet >kunštvali« po svoje ter še osmodili rastlino. Pa je že tako, če kdo noče, ga tudi v nebesa ni mogoče spraviti.
Zadnjih par tednov je nevarnost uši končno le popustila, vsaj zaenkrat. Medtem pa v nekaterih nasadih dela znatno škodo gosenica prosene vešče, ker rije po nežnih trtah, jim izjeda stržen in s tem povzroča, da venejo. Tudi ta škodljivec se še ni nikdar pojavil v takem obsegu kakor letos in smo žal trenutno proti njemu tudi brez moči.
Tako je z našim hmeljem letos res križ. Nekaj nasadov so uši skoraj popolnoma uničile, več ali manj škode pa so napravile skoraj v vseh; sicer imamo v dolini tudi še nekaj res lepih nasadov, toda ti so le bolj redki. Vreme, prej neusmiljeno ▼roče, je sedaj zopet preveč hladno, zlasti ponoči, fKflejfc tega pa primanjkuje še vlage.
Hmelj sicer že začenja cveteti, toda obeta letos v mnogih nasadih bolj malo pridelka. Ker kaže povsod drugod po svetu precej dobro, zaenkrat tudi ni videti, da bo to naše blago drago, čeprav ga bo bolj malo. Tako je menda letos prav nad nas prišlo največ gorja. Sicer pa je še nekaj tednov do obiranja in se še marsikaj lahko spremeni. Pri hmelju se namreč ne da dosti prerokovati naprej; avgust ga baje šele da ali vzame in da to ni brez podlage, o tem smo se že ponovno prepričali. Morda pa sreča, ki je bila do sedaj naklonjena vsem drugim bolj kakor nam, končno le še prav zadnji £a6 obrne tudi nam prijaznejše lice. — Tenč.
Kontrola izvoza sadja
Strokovni odbor za sadje pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je na svoji zadnji seji pretresal položaj, nastal z ozirom na novo uredbo o kontroli izvoza sadja, in je v namenu, da omogoči čimprejšnje praktično uveljavljanje uredbe, sklenil:
1. da pošlje vsem trgovinskim zbornicam navodila, po katerih naj v bodoče izstavljajo potrdila izvoznikom sadja, na podlagi katerih bo zavod izdajal dovoljenja za izvoz sadja in sadnih izdelkov;
Tendencioznost gornje vesti je že na prvi pogled jasna in mislimo, da je prišla iz gradbenega ministrstva v tej obliki v javnost gotovo le po pomoti. Saj je vendar stvar gradbenega ministrstva, v čigar kompetenco tehnični oddelek banske uprave spada, da pripravi načrte za nove državne ceste. Dvomimo pa, da tehnični oddelek banske uprave načrtov ne bi pravočasno napravil, če je imel za to od gradbenega ministrstva naročilo in potrebne kredite. Vsakomur je jasno, da izdelava načrtov za ceste ne zahteva samo uradniškega dela, ampak povzroča tudi dosti izdatkov. Preden se more pričeti z gradbo, mora biti izvršeno trasiranje, ki je mnogokrat, zlasti v težkem terenu, zvezano s prav znatnimi stroški. Radi bi vedeli, če je gradbeno ministrstvo dalo banovini kritje za izvršitev vseh del, združenih z načrti. Ce pa tega ni bilo, potem pa si kaj lahko napravimo sodbo, ali leži krivda, da se vkljub že zasiguranim kreditom še ne morejo razpisati dela za gradbo novih državnih cest v Sloveniji, v Belgradu ali v LjubljanL
2.	da se naroči vsem banovinam, da srporožijo č.imprej ministrstvu trgovine in industrije predloge, na katerih kolodvorih v področju posameznih banovin naj se pregleduje sadje, namenjeno za izvoz, ter naj se istočasno pošljejo tudi seznami preglednikov, ki bodo v izvozni sezoni 1. 1938-39 izvrševali kontrolo sadja;
3.	istočasno naj se natisnejo novi formularji za potrdila o kakovosti v smislu predpisov nove uredbe in naj se najhitreje razpošljejo kontrolnim organom v državi;
4.	končno naj se v najkrajšem času pripravi in predloži v odobritev ministrstvu trgovine in industrije načrt pravilnika o delu preglednikov in kontrolnih organov.
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Joselovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
_Ogl. reg. S. br. 30474/35._
Kmetijska razstava male antante. V začetku septembra bo odprta v Bukarešti velika kmetijska razstava. Slovesnosti otvoritve se bosta udeležila tudi češkoslovaški in jugoslovanski kmeti jski minister. Skupno z romunskim kmetijskim ministrom bosta imela konferenco, na kateri bodo razpravljali o gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo vseh treh držav male antante, v prvi vrsti o harmonični agrarni politiki teh treh držav.
Pred ustanovitvijo velikega gradbenega podjetja. Razni inženirji-podjetniki so dali iniciativo za ustanovitev velikega gradbenega podjetja v obliki delniške družbe. To podjetje bi prevzemalo gradbe državnih in banovinskih cest, železnic, javnih zgradb in raznih drugih takih gradbenih objektov. Večina naših gradbenih podjetij ne razpolaga z velikim kapitalom in zaradi tega ae more prevzemati dela pri velikih objektih Mre ta dela dobiva tuja konkurenca. Novo podjetji čigar delničarji bi bili inženirji-podjetniki in do-, mača, pri gradbah zainteresirana industrija, bi od-pomoglo dosedanji pomanjkljivosti. Ustanovitev močnega domačega gradbenega podjetja je gotovo v interesu našega gospodarstva. Želimo le, da novo veliko podjetje ne bi s svojo konkurenco škodovalo že obstoječim domačim gradbenim podjetjem, ki so tudi že sedaj prevzemala večja gradbena dela za državo in banovine in so jih solidno iz* vrševala.
Slovensko čebelarstvo. Med drugim se moramd
Slovenci ponašati zlasti tudi z modernim čebelar* stvom, saj so bili prav naši veliki čebelarji učitelji mnogih drugih večjih narodov. Naši moderni čei' belarji so naš ponos. Čebelarstvo je pa važno in pomembno tudi v narodnem gospodarstvu, prehranjevanju in zdravilstvu. Da se seznanijo z vsem tem tudi tisti, ki našega čebelarstva in njegovega pomena morda še ne poznajo tako, kakor zasluži,
bo priredil letošnji VIL mariborski teden od 6. do
15. avgusta tudi veliko čebelarsko razstavo.
Licitacije: Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni dražbi dne 20. julija, v primeru neuspele prve pa na drugi pismeni dražbi dne 1. avgusta smrekov in jelov, tehnično poraben les.
Pri strojnem oddelku Direkcije drž. železnic v Ljubljani bo dne 25. julija ofertalna licitacija za dobavo kisika.
Pri Štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 29. julija ofertalna licitacija za oddajo del na objektu br. IV. vojašnice Vojvoda Mišica v Ljubljani.
Tehnični oddelek pri okrajnem načelstvu v Ljubljani razpisuje za dne 1. avgusta licitacijo za prodajo motornega valjarja.
Predmetni oglasi so interesentom v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.
Borza
Dne 15. Julija 1938.
Denar
Nemška marka je na ljubljanski borzi popustila na 14.50—14.70, na zagrebški pa je notirala 14.55— 14.75, isto tako je notirala tudi za konec julija in sredo avgusta, za konec avgusta pa je notirala 14.525— 14.725, na belgrajski borzi pa 60 nemški čeki bili 14.5834—14.7834.
Angleški funt je na vseh treh borzah beležil 237,20—238.80.
Grški boni so bili na zagrebški borzi 28.65—29.35, na belgrajski pa 28.59—29.29.
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 2,511.928 din, na belgrajski pa 3,029.000. Promet v efektih je znašal na belgrajski borzi 1,100.000 din.
Ljubljana — tečaji g	primom:
Amsterdam 100 hI. gold. . , a a	2399.66—2414.25
Berlin 100 mark . . ■ ■ a ■ ■	1750.02—1763.90
Bruselj 100 belg. .<«■»■■	737.94— 743.01
Curih 100 frankov . a a • a • a	996.45—1003.52
London 1 funt a i	214.64— 216.70
New York 100 dolarjev . , , , ,	4327.26—4363.57
Pariz 100 frankov . , , , , , ,	120.19— 121.63
Praga 100 kron ■ a i ■ i i ■	150.64— 151.74
Trst 100 lir........ ,	228.55— 231.63
Curih. Belgrad 10, Pariz 12.095, London 21.5635, New York 4373125, Bruselj 74.025, Milan 23.01, Amsterdam 240.60, Berlin 175.70, Dunaj 30.—, Stockholm 111.225, Oslo 108.40, Kopenhagen 96.30, Praga 15.12, Varšava 82.40, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfois 9,5125, Buenos-Aires 113.625.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 1% investicijsko posojilo 97.50—98.50, agrarji 62.25—63.25, vojna škoda promptna 479—482, begluške obveznice 93—94, dalm. agrarji 92.50—93.50, 4% severni agrarji 52—53, 8% Blerovo posojilo 97— 98, 7% Blerovo posojilo 92.50—93.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, Narodna banka 7250—7350, Trboveljska 180—190.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—99 (99), agrarji 62.50—63, vojna škoda promptna 482—485, begluške obveznice 93—93.50 (93.50), dalm. agrarji 93.25—94, 4% sev. agrarji 62.50 den., 7% stab. posoilo 99 den. — Delnice: Trboveljska 170—175, Tov. sladkorja Bečkerek 600 bi., Oseška livarna 180 den., Dubrovačka 350 den., Jadranska plovba 350 den., Oceania 800 bL
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 den., agrarji 62.50—63, vojna škoda promptna 481.25—481.75 (481.50—481.75), konec septembra 481—482 (481.75), begluške obveznice 93— 93.25 (93.25), dalm. agrarji 92.50—93, 4% sev. agrarji 61.75—62.50 (62), 8% Blerovo posojilo 97.50 den (98), 7% Blerovo posojilo 93 zaklj., 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 den. — Delnice: Narodna banka 7300 bi, Priv. agrarna banka 233—234 (233.50—235.50).
Žitni trg
Novi Sad, t5, julija. Pšenica« ha. 153—155, srem. slav. 147.50—150, ban. 150—154, bač. potiska 160—162.50. — Moka: bač., ban., og., ogg. 270— 280, 250—260, 230—240, 210—220, 180—190, 135—140, 110—115, srem., slav., og., ogg. 265—275, 245—255, 225—235, 205—215, 175—185, 132.50—137.50, 110—115. — Tend. neizprera. — Promet srednji.
Sombor, 15. julija. Pšenica: bač., bač. okolica Sombor 150—152, gornja bač. 152—154, srem. slav. 150—152, ban. 148—150, gornja ban. 152—154. — Ječmen: bač., srem. 63—64 kg 130—135. — Koruza: bač., srem. 117—119. — Moka: bač., og.,
Lahkomišljen korak mlade, lepe žene in uso4epolne posledice tega dejanja tvdrijo dejanje enega naj-napetejših filmov sezone! — Začne se v Mongoliji in konča pred poroto v Parizu, kjer se žeifa bori za nedolžnost moža in svojo poštenost. — Predstave ob 19.15. in 21.15. uri.
2IGOSANA
Kino Union - Tel. 22-21

BROM - JODNA SOL . KOPELI OBALNE KOPELI
iPalace 0otel
H1SA PRVEGA REDA (200 sob) ZMERNE CENE PENSIONU
Pojasnila: PALAČE HOTEL P0RT0R0SE (Tricste)
ogg. 275—285, 255—265, 235—245, 215—225, 180—* 190, 110—115. — Otrobi: bač., srem. 105—110. Tend. mirna. — Promet 57 y2 vag.
Živina
Cene živin! ln kmetijskim pridelkom r Ptujn
11. julija: Voli I. 5.50, II. 5, III. 4.60; telice I. 5.50, II. 4.50, III. 3.50; krave I. 5, II. 4, III. 2.70; teleta I. 6.75, II. 6; prašiči špeharji 8, pršutarji 8 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. prednji del 10, zadnji del 12, II. prednji del 8, zadnji del 10; svinjina 13, svinjska mast 18, čisti med 20; surove kože goveje 10, telečje 11, svinjske 9 din za 1 kg. Pšenifca 230, ječmen 150, rž 130, koruza 160, fižol 200, krompir 80—90, seno 35, slama 30, moka pšenična 425—450, koruzna 225 din za 100 kg. Navadno mešano vino pri producentih 4 do 5, finejše sortirano vino pri producentih 5 do 7, mleko 1.50 din za 11.
Živinski sejem v Lemhergn, okraj Šmarje pri Jelšah 11. julija. Prignanih je bilo 203 govedi, cene so naslednje: voli I. 5.50, II. 4.50, III. 3.50; telice I. 5, II. 4, III. 3; krave I. 4, II. 3.50, III, 2.50; teleta I. 7, II. 6 din za 1 kg žive teže.
Nova hoča
v Karavankah
Dovje, 14. julija. Dne 24. odnosno, Se bo slabo vreme, dne 31. t. m., bo na Mlinci v Karavankah blagoslovljena in otvorjena nova planinska koča. Kočo je zgradila podružnica Slovenskega planinskega društva
Dovje-Mojstrana na točki, kjer je bil tak planin-" ski dom že davno zaželen. Stoji na planini Mlin-ca 1550 m visoko, odkoder je lep razgled na vse pogorje Julijskih alp. Kljub taki višini je ob koči močan studenec bistre vode. Ta planinska postojanka ima to prednost, da je lahko dostopna tudi manj izvežbanim turistom. Vsa pot je lahka. Iz Mojstrane do koče bo le kaki dve uri nenaporne hoje. Koča na Mlinci leži v bližini smuških terenov, zato bo slej ko prej oskrbovana tudi pozimi. Od tod so lepe ture na Babo in dalje na Rožco in Golico.

Kulturni obzornik
B. Reže k: Svet med Grintovci
Planinska matica v Ljubljani se je odločila, 'da izda za leto 1937-1938 dve originalni povesti in dva prevoda iz življenja v gorah. Med izvirnima slovenskima deloma je prvi ponatis Mencingerjevega dela Moja hoja na Triglav, druga je pa pričujoča ltežekova knjiga Svet med Grintovci. Janez Gregorin, ki je napisal pričujoči knjigi uvod, pravi, da so naše gore doslej opisovali pesniki, ki so bili skoz in skoz idealisti. Naši pesniki, ki so v drugi polovici prejšnjega stoletja pisali razmišljujoče refleksivne lirske pesmi, med katerimi naj omenim zlasti Jenka, Stritarja in Gregorčiča, so o naših gorah resnično pisali predvsem na ta način, da so razmišljali o njihovi veličini in pri tem — zlasti Jenko! — prav radi kazali na človekovo majhnost in ničevost nasproti orjaškim delom Boga-Stvarni-ka. Potemtakem so najrajši gledali na gore od epodaj navzgor, kar nekako bali so se jih.
Režekov Svet med Grintovci pa je povsem drugačnega kova. Človek dvajsetega stoletja ne gleda več gora samo od spodaj navzgor, se jih ne boji več, marveč gre nanje in pleza po njihovih žlebovih in stenah. Približa se jim in vanje stopi. Obenem pa približa gore tudi dolincem, da jih vsaj iz knjige kolikor mogoče podrobno spoznajo. In Boris Režek je pisatelj in plezalec obenem. V tem svojem delu nam je prvi med Slovenci podrobno umetniško prikazal naše Kamniške planine in spremlja v knjigi življenje teh gorS od zgodnje spomladi preko poletja in zime do nove pomladi. Opisi tega dela slovenskih gorfl so pri Režeku tako podrobni in do potankosti natančni, da stopijo bralcu v vsi svoji resničnosti pred oči.
Čeprav ta zunanji opis Kamniških planin zavzema pretežni del vse knjige, vendarle ne ostaja pisatelj samo pri opisih gorske zemlje, marveč spremlja tudi življenje ljudi na gorah. Med temi ljudmi nn gorah se povsem jasno razločujeta dve plasti: gorjani in mestenci. Prvi žive stalno v go-
rah, žive in čutijo z njimi, poznajo natančno vse njihove lepote, pa prav tako tudi neštete nevarnosti, ki so za človeka v gorah tako pogoste. Drugi pa v gore le od časa do časa prihajajo, poleti plezat, pozimi pa smučat.
Gore in ljudje v gorah! To dvoje ti stopa ob branju knjige pred oči kot dvoje povsem različnih predmetov v stvarstvu. Ta različnost se jasno izraža že v zunanjem slikanju, že v zunanjem stilu te knjige. Ko namreč pisatelj riše naše gore, je mestoma kar ves poln idealnega gledanja in romantičnosti. Življenje ljudi v gorah pa je naslikal B. Režek povsem v stilu tako imenovane novč stvarnosti, pravega življenjskega realizma. Kakor namreč vidi pisatelj v gorah samo lepoto, tako vidi pri ljudeh v gorah tudi njihove slabe strani, tudi njihove strasti in pregrehe. Ta živa stvarnost pri slikanju življenja ljudi v gorah se zrcali tudi iz tega, ker se je Režek povsem ognil glavnim junakom v smislu romantične literarne teorije in nam riše same povprečne ljudi iz vsakdanjega resničnega življenja. Še posebno značilno pa je za to izvirno delo o naših gorah to, da v njem ni prav za prav nobene fabule, nobenih zapletov in razpletov kakšnih ljubavnih ali drugačnih zgodb iz človeškega življenja. Tu srečaš človeka, ki ga pozneje v knjigi nikjer več ne najdeš. Ljudje pridejo v gore in zopet gredo v dolino. Potemtakem je jasno, da knjiga ni nikak roman, niti ne povest. Na drugi strani pa tudi ni nikakšno golo opisovanje vrhov in grebenov v Kamniških planinah. Ta knjiga je marveč prelep opis enega dela slovenskih gora in z njim vred vsega našega gorskega sveta. To je naravnost apoteoza gorskega dela nahe slovenske zemlje. Vsi vrhovi in grebeni Kamniških planin kar zažive pred teboj tako, da jih nehote vzljubiš z vsem srcem in vso dušo, pa čeprav še nisi nikdar hodil po njih, kajti ta slavospev naši zemlji te vsega prevzame. Knjiga nam kliče, da se najprej zakopljiino v našo zemljo, potem pa iz nje rastimo.
Pri vsem tem slavospevu naši zemlji pa v knjigi vendarle pogrešamo jasnejše slike slovenskega človeka na slovenski zemlji. Le vse preveč je zabrisan klic, naj sc človekova duša dvigne ne
samo do najvišjih vrhov naših gori, temveč tudi nad nje, naj naš človek lepoto svoje duše dvigne še visoko visoko nad lepoto gora, naj se značaj našega človeka dvigne v svoji trdnosti in kreme-nitosti še nad trdnost in stalnost naših skalnatih gorskih vrhov.
Tudi jezik in slog sta v knjigi izredno klena, jedrnata in realistična. Lahko smo veseli te svojevrstne in lepe knjige o naših gorah, in to predvsem zaradi tega, ker sedaj lahko beremo umetniški opis naših gora, da nam torej ne bo več treba segati v tej stroki po prevodih in brati opise tujih gora. Tekst je opremljen s prelepimi foto* grafijami s Kamniških planin, da bralec laže sledi
opisu posameznih skupin v teh planinah. F. J. •
»Mladika«, julij. — Ta družinska revija postaja vedno zanimivejša ter se tudi njena višina dviga tako, da v resnici že precej nadomešča re-vijalno praznino v našem leposlovju. Uvodno povest »Zbegano gnezdo«, ki jo piše Cveta Stoja-nova, bo mogoče oceniti šele, ko bo izšla v celoti, oziroma ko bo izšla v ponatisku, kakor navadno izhajajo povesti iz »Mladike«, kar je prav. France Bevk je napisal črtico »Umiranje« iz Tolminskega, v katerem opisuje svojstveno smrt Tolminca v bolnišnici ,ki ve, da bo umrl, in gre mirno na oni svet. Živahno pisana in za otroško psihologijo značilna je črtica Jana Plestenjaka »Herodeži«, opisujoč v pristnem domačinskem slogu dogodek iz mladosti, ko jim je mati kupovala petega >buč-mana«. Črtica spada med najboljše Plestenjakove stvari. Prozo predstavlja še pravljica »Povest i dobrim naukom« Janeza Roiencveta, ki je zanimiva in kaže ljubezen do dela ter bi bila skoraj primerna za šolske čitanke tako po svoji miselnosti, kakor tudi po živahnem opisovanju tesarja pod vislicami, da začetek in konec nista nekoliko prisiljena. Ivan Zoreč pa nadaljuje svojo avtobio-grafijo »V nove zarje«, o kateri bo prav tako treba spregovoriti več. besed, ko bo izšla v ponatisu, kakor upamo. Izmed pesmi moram omeniti na prvem mestu novi pesmi enega naših največjih religioznih pesnikov Antona Vodnika, ki se je po dol-
gem času zopet oglasil e pesmimi »Moj Bog« in »Pesem o rožah«, katerih zadnja spada med najlepše letošnje pesmi in kaže nov razvoj tega pesnika. Tudi pesem L. Staneka »Dekle in Marija« je sodobna romanca, ki se mu je {»osrečila ne samo v imitaciji narodnega sloga, temveč še bolj v sodobni poanti: če je že en greh storjen, ne delaj še drugega, vzemi pokoro, kar pa izrazi pesnik popolnoma na pesniški način. Pesmi prispevajo tudi drugi pesniki. V tej številki je priobčen tudi Koritnikov prevod ene najbolj znanih religioznih pesmi v svetovnem slovstvu »Thompsonovega »Nebeškega lovca«, ki opisuje beg pred Bogom, oz. izgon Boga, ki pa vendarle s svojo neskončno Ljubeznijo zasleduje človeka - preganjalca, da mu končno povrne vse, kar je z Njim izgubil. Pesem, ki je izšla prvič 1. 1893, je že prevedena v vse evropske jezike ter bo letos izšla v posebni jubilejni izdaji v 50 jezikih, med njimi tudi s tem Koritnikovim prevodom. To pesem je v zadnji številki »Doma in sveta« skušal ponašiti v odlomkih tudi dr. Debevec, kar nudi lepo priliko za primerjavo. — Od drugih doneskov naj imenujem potopis Silva Kranjca »Štirinajst dni v Bolgariji«, Lojzeta Grzetiča opis Švice »Na Švajca visoke goro«, dr. Glonarja opis »vseučiliške knjižnice v Ljubljani«, njenega pomena in zgodovine; Bojan Devetak piše o »polarizirani svetlobi in avtomobilskih žarometih«. Na koncu slede že udomačene rubrike ter nadaljevanja iz prejšnjih številk. Ta številka predstavlja v svojih ilustracijah predvsem nadarjenega slovenskega slikarja Franceta Koširja, katerega reprodukcije prinaša in ki pričajo o dobri tehniki in resnosti skromngea umetnika. Dobidov članek spremlja slike. — Novo zanimivost pa ima ta številka tudi na — platnicah, kjer je priobčena duhovita travestija Prešernove »Nove pisarije«, naperjena proti »veseli vinogradariji« v našem gledališču. Avtor te izredno duhovite in močne satire ni znan, toda satira sama spada brez dvoma med naše najbolše in najduhovitejše satire, v kateri ni banalnosti in drugih primesi, ki po navadi spremljajo to vrsto pesništva. Tehnična stran te satire je naravnost vzorna. »Mladiko«; priporočamo,
Spod
Denarno gospodarstvo v športnih društvih
Urejeno denarno gospodarstvo je potreba vsakega športnega društva. Vseeno je, ali je društvo veliko ali majhno, denarne zadeve se morajo Upravljati s posebno pazljivostjo.
j Proračun...
Podlaga za delo v društvu je proračun, ki ga mora občni zbor društva vsako leto sprejeti in po katerem se mora ravnati uprava društva. Smotrno je, da sloni proračun na gospodarski podlagi društva preteklega poslovnega leta. Prejemki in izdatki se morajo previdno oceniti, oziroma preračunati. S tem je dana podlaga denarne strani društvenega dela v bodočem letu. — Ako pa je treba izvršiti naloge, ki v okviru rednih prejemkov ne morejo uspeti, se mora napraviti najprej zelo natančen načrt za pridobitev sredstev, ki bodo zadostovala za te izredne naloge društva. Pozabiti pa se ne sme na skorajšnje poplačilo teh sredstev, kar je najbolj važno. Tudi tukaj je na mestu previdno računanje. Takšne izjemne naloge se morejo izvršiti tudi v obliki posebnih proračunov, ki se izvajajo še poleg rednega. Posebno večja društva, ki imajo nepremičnine (igrišča, društveni dom itd.) naj uredijo evoje gospodarstvo na podlagi več proračunov.
j Urejeno knjigovodstvo ...
Glavna naloga društva je, da vsako leto predloži obračun denarnega poslovanja. Brez urejenega knjigovodstva pa tega nobeno društvo ne zniore. Potrebno je torej izvoliti na blagajniško mesto tovariša, ki ima dovolj trgovskih sposobnosti, da zna voditi v redu blagajniške knjige in pa s sredstvi, ki jih ima društvo na razpolago, primerno in zanesljivo upravljati. Za majhna društva zadostuje enostavno zapisovanje prejemkov in izdatkov ter zbiranje potrdil, ki služijo kot podlaga. Velika društva pa morajo svoje blagajniške knjige voditi že v strogo trgovskem načinu. Oboji pa motajo svoje bolj ali manj enostavno knjigovodstvo voditi tako, da je v vsakem času možen hiter pregled istega in iz zapiskov takoj razvidno vsakokratno stanje blagajne. Uporaba črnila je za vknjižbe obvezna.
I Društveni dohodki...
V okviru društvenih dohodkov se nahajajo redni in izredni prejemki. K prvim prištevamo
vpisnino, članarino in dohodke prireditev. Ti dohodki so predvsem zato, da se z njimi poravnajo upravni stroški društva. Sem spada tudi nabav-' ljanje in oskrbovanje športnega orodja, voznine atletom za nastope izven domačega kraja itd. Kako daleč segajo naloge društva, je razviduo pač najbolj iz višine sredstev, ki so mu na razpolago. Kot (»stranski prejemki spadajo sein še dohodki od prodaje klubskih znakov, najemnine za reklamne prostore (na igriščih, na programih prireditev in drugje), razpečavanje programov pri posameznih prireditvah itd. — Izredne prejemke sestavljajo razna darila, podpore občine, banovine in ministrstva za telesno vzgojo naroda, izkupički nabiralnih akcij, prodaja predmetov, ki so odveč itd. Ti izredni prejemki se ne smejo izdajati za povečanje upravnih stroškov, temveč se morajo uporabiti za druge naloge društva, na pr. dograditev športnih prostorov ali društvenega doma, za popravilo istih, za odplačilo dolgov in drugo.
... in izdatklt
Najvažnejši izdatki so upravni stroški. Pod te spada največ tekočih nalog, predvsem opravljanje pisarniških del, upravljanje igrišč in društvenega doma. Sledijo izdatki za nabavo športnega orodja in vzdrževanje istega v uporabljivem stanju (popravljanje polomljenega orodja itd.). Večja društva mdrajo plbčati nameščence (oskrbniki igrišč in doniov, jpoinožnO pisarniške sile, športni trenerji, sluge itd.) in socialno zavarovalnino zanje. Potem pridejo v poštev različni davki, članarine športnim ' podzvezam in zvezam, zavarovanje tekmovalcev itd. Daljriji izdatki pa so odvisni od obsežnosti in riačina društvenega delovanja. Morebiti je potrebno vzdrževanje posebnega menegerja, ki pridobiva tuja društva za nastope, plačevanje obresti od posojil, postavljanje zvočnikov in nočne razsvetljave na igriščih in tako dalje.
Kakršnekoli naloge pa sf društvo naloži, njegova gospodarska uprava mora biti čista in enostavna. Stati mora ~na solidnem temelju. Kdor dela drugače, pelje svoje športno društvo v gotovo propast!	L. ef.
ŠIRITE KATOLIŠKO ČASOPISJE I
Italijanski nogometaši v Ljubljani
V nedeljo ob 17 na igrišču Hermesaj ob 16 predtekma Hermes : Mars,jun.
Odlično moštvo italijanskih železničarjev iz Postojne, ki bodo nastopili v nedeljo v Ljubljani kot gostje llermesa v revanžnem srečanju za nedavno gostovanje Ilermežanov v Postojni, se za to srečanje temeljito pripravlja. Kot nam je to že znano, bo enajstorioa močno ogariHeMM' igralci iz Trsta in Gorice, tako da bo pi-edstev-Ijala llermežanom vsaj enako>redne$lj|HEwMW cclo močnejšega nasprotnika.
Kvaliteta italijanskega nogometa nam je iz Zadnjih srečanj našega ligaša z njimi več ali manj zmana. Sicer pa je znana stvar, da je italijanski nogomet zdaj,že nekaj popolnoma svojstvenega. Kakor doma, tako hočejo svoji igri dati še več poudarka, kadar gostujejo v tujini.
Mi, kot najbližnji njihovi sOsfcdi, do nedavnega še nismo imeli-skoraj prav nobnili stikov s temi znanimi umetniki nogometa, šele zadnje čase se bolj »oficielno« sem in tja srečujemo z njimi in prav je tako, saj to bo le v našo korist, kajti prav v takih srečanjih imamo priliko, da vidimo tudi lepšo stran tega športa i.n se od njih morda tudi kaj naučimo. Z druge strani pa Hermežani skrbe, da se vsaj deloma oddolže riaši publiki s tem, da ji nudijo nekaj, kar bo spravilo naš nogomet spet v življenje, publiko pa do tega, da bo znala ceniti gmotne žrtve naših klubov, ki se ne strašijo nobenih stroškov za razvedrilo pri nas že dokaj razvajene nogometne publike.
Tudi po pripravah Ilermežanov, ki bodo v nedeljo nastopili v deloma prenovljeni posta,vi in z nekaterimi novimi silami in poleg tega ne ravno nepripravljeni, se more sklepati, da bodo vsekakor skušali tudi na domačih tleh obdržati lep renome, ki so si ga pridobili pri ne-navnem gostovanju v Postojni. Tekma bo ob vsakem vremenu, ter vabimo naše občinstvo k obilnem posetu.
Brzofurnir SK Grafike
Da malo poživi mrtvilo, ki vlada v nogometnem športu, je SK Grafika razpisal ličen pokal, ki ga prejme zmagovalec brzoturnirja v nedeljo, 17. t. m. Za pokal se bodo borila prvorazredna moštva, in sicer: SK Reka, SK Svoboda, SK Jadran in prireditelj turnirja, SK Grafika. Ker so vsi klubi v dobri formi, , in vlada med njimi večna rivaliteta, bodo tekme napete in zanimive. Kot prva dva nastopita »soseda« Jadran in Reka, nakar sledi srečanje Svobode z Grafiko. Zmagovalca ten'dveli'tekem pa se šprimeta v odločilni borbi za pokaj. Tpkine še prjčnO ob pol 9 na igrišču SK Jadrana'v Kolezijl. Ker je vstopnina minimalna, vabimo vse prijatelje nogometa in simpa-tizerje omenjenih klubov, da nas obiščejo v nedeljo v Koleziji.
V nedeljo, dne 17. t. m., na Mirno goro* Slovenulto
planinsko društvo vabi svoje članstvo, da se v obilnem številu udeleži planinskega shoda v nedeljo, 17. t. m., na Mirni pori (1048 m) pri Črnomlju, leiii planinski točki v Beli Krajini. Planinci, ki utegnejo posetiti to planinsko točko v nedeljo, naj se zavedajo, da izpolnijo z, obiskom te slovesnosti tudi svojo nacionalno dolžnost. Vsi, ki količkaj morejo, naj v nedeljo napravijo izlet na Mirno goro.
SK Grafika. V nedeljo, 17. t. m., pozivam na igrišče Siv Jadrana ol) 9 sledeče igralce: Marn. Kotle. Tro-bevšek, Rosrman, Gestrin, Mnrtinčič, Žagar, Usnik, Pipan, Cimperman, Rone, jankovič, Vili, Potrato. — Načelnik.
SK Mars. V soboto ob 20 sestanek juniorskpga moštva pri gospodarju. Vsi ttočno, zaradi nedeljske tekme. — Načelnik.
Radio
Programi Radio Ljubljana 9
Sobota, 16. julija: 13 Na ploščah bomo zdaj Igrali, a kaj, ne' bomo vam izdali — 16.(5 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Na ploščah bomo zdaj igrali, a kaj, ne bomo vam izdali — 14 Napovedi — 18 Prenos promo-nadnega koncerta iz bjubljane (godba «S:oga«) — 18.40 Ob 20 letnici dobrovoljskega gibanja (g. I. Grčar) — 19 Napovedi, poročila — 10.30 Nac. ura: Veličastne manifestacije v Zagrebu leta 1918 za zedinjeno Jugoslavijo (Kosta Doraazetovič, gb) — 19.50 Pregled sporeda — 20
ne mllostlliva gospa, nI
„prav Isto"

Samo Ni ve a vsebuje Eu-cerit, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni »prav isto4. Nivea krepi kožno staničje in zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin. Z Niveo okrepčana koža porjavi hitro in enako« merno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom.
O zunanji politiki (g. dr. Al. Kuhar) — 20.30 Prenos opore iManon« iz Rog. Slatine. Sodeluje operui zbor in zdraviliški orkester. Dirigent Anton Noffat; v odmoru: poročila in napovedi — 23 Poročilo o XX. mednarod. katol. esperantskem kongresu v Ljubljani.
Nedelja, 17. julija: 8 Veselo pesmice, Jožek in Ježek, vnies na ploščah Charley Kuno — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbo iz franč. cerkve — 9.45 Verski govor (g. Vilko Fajdiga) — 10 Prenos ppomenadnega koncerta iz Hog. Slatine — 11.30 Otroška ura: Gašperček igra — 12 Za dober tek (pljščo) — 13 Napovedi — 13.20 Pevski jazz-kvartet — 17 Kmet. uru: Kapunjenje petelinov (ravn. inž. Absec Matija) — 17.30 Koncert lahko glasbe. Sodelujejo: g. Janko Praprot-nik (harmonika) in Fantje na vasi — 19 Napovedi, poučila — 19.30 Nac. ura: Slavonska hrastovimi (dr. M. Marinovič, univ. prof., Belgrad) — 19.50 Oitraški trio »Vesna« — 20.30 Violinski koncert ge. Kauike Brand-love-Jevdenijevič, pri klavirju g. prof. M. Lipovšok —
21.20 Simfoni&ne slike (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Slovensko narodne, duet orglic iu harmoniki} (gg. Kr. Tetau in A. Stanko),
DrugI programil
Sobota. 16. julija: Belgrad: 20 Nar. pesmi, 21 Rad. ork., 22.15 Nar. napevi, 23 Lahka in ples. gl. — Zagreb: 20 Dueti, 20.30 Lahka gl., 21 Mandoliuski kone.,' 21.30 Vok. kone., 22.20 Ples. gl. — Varšava: 18.10 Klavirski kone., 19 Arije in pesmi, 21.10 Nar. pesmi — Prana: 19.20 Zab. kouo., 21 Brno, Serenada, 22.311 Jazz — So: fija: 19 30 Pevski kono (D. Vlahova), r:0 Klavirski kone. (Kalova), 21.45 Lahka in ples. gl. — Budimpešta: 18.55 Koncert vojaške godb.i, 21.45 Jazz.. 22.45 Kone. opernega ork. — Milan: 19.30 Oil re 21 lz Oremone, Scvil.iski brl, voc, opora — Bim: 19.30 Cltre, 21 Harlekinska svatba (komedija), 21.45 Kono. tria, 23.15 Ples. gl.
Po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, je umrl v 52. letu starosti, naš ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod
VLADIMIR VAJDA
višji kontrolor državne železnice in rezervni višji vojaški uradnik III. razreda — odlikovan z redom sv. Save V. razreda
Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo, dne 17. julija 1938, ob 4 popoldne izpred hiše žalosti, Šmartinska cesta 62 (rumena hiša za tovarno kleja), na pokopulišče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 15. julija 1938.
Globoko žalujoči: Jožefa, soproga •
in ostalo sorodstvo
Bogdan, sin — Marjan, brat
Po težkem trpljenju Je odšel v večno življenje naš dobri oče, gospod
Alojzij Podgoršek
bivši pekovski mojster in hišni posestnik v Slov. Konjicah
Pogreb predragega rajnega bo v soboto, dne 16. julija 1938 ob pol 5 popoldne. Sv. masa zadušmca se bo brala v ponedeljek, dne 18. julija ob 8 v nadžupnijski cerkvi v Slov. Konjicah.
Našega ljubega očeta priporočamo vsem, ki ste ga poznali, v molitev!
Malči, učiteljica; Mimiea por. Turk; Tončka por. Melanšek, hčerko
in ostali sorodniki.
Štefan Zeromslds	16
Zvesta reka
Le čudnemu naključju se je bilo zahvalili, Ba niso našli vojaki takrat skrivališča. Čuli so v hlevu nekakšno javkanje, pa so preiskali vso senico, zabadali svoje bajonete globoko v seno, vendar pa niso odkrili ničesar. In če bi ne bila hlev in senica dobrodošla vojakom za prenočišče, bi bil dal častnik gotovo zažgati hlev. Krogla se je očividno spuščala ob goleniei in to je povzročalo neizrečene bolečine, pa tudi tvor se je napravil zaradi tega. V takšnih razmerah je bilo življenje nepopisno težko. Gospodična Salomeja je spoznala, da tu ni druge pomoči, kot poklicati zdravnika. Toda kako to storiti, ko ni imela pri sebi niti bora: vse, kar je imela, so pobrali vstaši, ki so se oglašali vso zimo, in poleg tega niso bili pri roki niti konii niti sani. Najeti voz iz vasi, je bilo nevarno, ker so bili kmetje na sovražni straini. in bi se tako •tudi lahko zaznalo, da je bolnik v dvorcu. Ranjenec si je hotel sam poiskati najboljše sredstvo. Nekoč, ko je stala Salomeja pri njegovi postelji in mu dajala hrano, je segel neopa-zeno v njen žep in potegnil iz njega samokres, ki mu ga je pokazala ob njegovem prihodu na dvorec. Pa mu ga je izvila iz rok. In odsihdob jo je, ko se je zvijal od bolečin, zaklinjal cele ure. naj ga ubije in konča njegovo nesrečno življenje. In če se je le priplazil do njenih rok, se jih jc oprijel kot z žarečimi kleščami, in jo milo prosil, naj ga ustreli. S kolikimi prošnjami jo je obsipaval in jih utemeljeval, pa jo rotil za en sam strel!
Toliko jih je padlo! Najboljši, najplememi-dešji od junakov.. Vojaški škornji so jih po-imandrali v blatu na bojnem polju. Grudili so ee od ran, brez vsake pomoči, po gozdovih, brez
časti in slave — in Za nič! Sveta misel se je zrušila- s svojega žrtvenika! Poljski kmetje so vozili po miecliovvskem porazu ranjence oblastem in jih izročali krvniku v roke! Neporušlji-vo diišeVno suženjstvo velike gospode in strašna nevednost ubogih kmetov sta si segala v roke... Kako_ nespametno in nesmiselno je potem, skrbeli v toliki nevarnosti za takega nesrečneža! Le umreti! Samo da ne bo treba misliti na to. kaj se godi in se jc že zgodilo! Pozabiti! Samo da ne bo treba prenašati peklenskega ponižanja in se skrivati v senu pred vojaki!
.»Sestra,« je. vpil, »usmili se me! Ubij hip! Daj, da se sam počim! Nočem živeti! Tam ob reki. kjer sem si izpiral rane, me lahko po-kopljeta ponoči. Poleti pa pridi in mi vsadi rožic na grob, pa l>om srečen.c
Ko ni vedela več, kaj bi počela, je stopila gospodična Salomeja nekega večera vsa obupana na skrivaj, — tudi ščepan ni vedel — k prijateljici Rvfki V krčmi jo bila žo tema iti vrata so bila zaklenjena. Ker so se bali vloma, so okovall in zabili Židfe vsa okna na znotraj z deskami, da je prihajala dnevna ■ svetloba le skozi razpoke med deskami v hišo. Go,snodičnn Mija stopi k oknu. pod katerim jb vedela, da spi v hiši Rvfka. Po tihem naporu, -s "katerim se ji je posrečilo odstraniti zunnijjj oboj okna, ki šo ga zapazili z njim zaradi mraza, jo vtaknila skozi razpoko med deskami dolsro bekovo šibo. ki jo je prinesla s seboj, in pričela z njo dregati na slepo srečo proti pogradu, na katerem je spala Rvfka. Dolgo je ni mogla zbuditi. Mala Židinja je zaspala prnv trdo, kajti njo so budili neprestano in po večkrat ponoči. Slednjič se je zbudila, se spomnila takoj, kdo jo kliče, ter skočila k oknu. Skozi razpoko med deskama sta šepetnli. vendar pa tako tiho, kot bi šumela sapifa. krtjti paziti s+n morali, da ne zbudita koga od krčmarjeve družine, ki je spala
v tej in sosednjih sobicah. Gospodična Salomeja je na kratko razložila, za kaj gre. Konjev potrebuje. Za eno noč mora dobiti dva konja in sani. Odpeljati se mora v mesto, se vrniti in se še enkrat odpel jati t ja, to pa tako, do ne bo nihče ničesar vedel o tem. Rvfka pa ji mora preskrbeti konje in sani. Ker pa je treba za izposojene reči denarja, ki ga pa nima. naj Rvfka magari ukrade vse skupaj. Kasneje že vrne vse to. Kaj tedaj storiti? Rvfka se je prestrašila. Kaj storiti? Jej-je j! Dva konja in sani. pa dvakrat v mesto v eni noči tja in nazaj... Jej-jej! Kaj storiti? Čohala se je po kuštravi glavi in tleskala z ustnicami. Glas se ji je tresel od mraza in strahu in zobje so ji glasno šklepetali.
»Vsaj svetuj mi kaj!« reče gospodična Mija.
»Kaj naj svetujem? Jaz ne vem.«
»Mar sem prišla zato sem, da mi daješ take odgovore?«
»Rada bi, pa kaj na} počneve?«
»Kaj se treseš tako? Se bojiš?«
»Bojim se.«
»Česa?«
»Ker so pri hiši konji... Trije... Izvrstni za vprego.«
»Čigavi so?«
»Ne vem.«
»Odkod so jih prignal??«
' »Včeraj so jih pripeljali «
»So ukradeni?«
»Ne vem.«
»Ne veš! Jaz te vprašam, prismoda, ali so ukradeni?«
»Kakšni pa? Morda podarjeni?«
»In kje so konji?«
»V hlevu stoje.«
»Pa jih skrivajo?«
»Kaj vem! Kaj bi se še pogovarjali o lom! Konji sloje v hlevu.c
»Resnico govori! Saj jih nisi ti ukradla, in
tudi ne stražiš jih ti Mi nočeš povwlati resnice, takšna si postala zdaj, pretkanost židovska!«
»Zakaj ne bi povedala resnice? Seveda jih' skrivajo. Kaj bi to pravila? Pod streho spi tisti, ki jc prijahal na njih.«
»Kdaj pa odrine spet na pot?«
»Jutri zvečer.«
»Kam?«
»Ne vem «
»Daj mi dva od feh konj!«
»Jej-jej! Bojim se!«
»No, pa se boji Saj jih vrnem prod dnevom! Ryfkn!«
»Ne morem! Ubijejo me!«
»Kdo?«
»Oče — in tisti, ki je prijahal ž njimi.«
»Ne bosta vedela.«
»Kako ne bi vedela! Ta da no bi pogrun« tala!?«
»Imate sani?«
»So sani, toda majhne, našo mlekarske.«
»Tudi mlekarske so dobre. Hodi! Prinesl ključe. Pridi že iz te luknje!«
Rvfka jo zaihtela tiho ni vsa obupana ter 6C ni ganila.
»Ne marnš dati?«
»Do mrtvega me zmikaslijo. Glavo mi obe« Iijo.«
»No, ne bo tako hudo.«
To jo je neknm pomirilo in vprašala Je*
»Kdo bo vozil?<
»Jaz sama «
»Pa ne izve nihče Tega?«
»Nihče! Le ti in jaz.«
»Ko bodo opazili, odkrili, kdo je to naredil, tedaj šele bodo pričeli nabijati, tedaj šele!...«
»O, ti občutljivost fine gospodične'«
»Tisti, ki je prijahal... kakšen bič ima!«
»Prinesi ključe!«
Rvfka jc izginila od okna tiho kot senca in se dolgo ai vrnila.
Mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltnvanjskl oglasi 2 din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas li din. ■ Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. ■ Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po S din - Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
tliižbodobe
Zastopnika
agltnega ln zanesljivega, za Ljubljano ln okolico, sprejmem. Banjal, Miklošičeva 20.	(b)
Služkinjo
za vsu, dobro priporočeno - sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11125.	(b)
Korespondent
za slovenski, hrvaški In nemški jezik, pertekten v vseh treh jezikih, s trgovsko akademijo, vešč tudi ostalih trgovskih pisarniških poslov, s prakso. dober strojepisec — dobi mesto v velikem Industrijskem podjetju. Ponudbe z zahtevki in prepisi spričeval v upravo »Slov.« pod »Ambicija« št. 11095.	(b)
Širite »Slovenca«!

OBČUTEK SVEŽOSTI OB PREBUJENJU
AH je ugoden občutek, kadar se prebudimo zjutraj a čudovito odpočitimi in medlimi udi! 2e nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Parisc Vas osveži, pokrepi in ponovno oživi. Ta čudovita tekočina je dvojno parfumirana z vonjem znamenitega parfema »Soir de Parls» od Bourjois-a, ki ga Vi tako ljubite.
BOURJOIS
* Soir de Pariš ★
Kmečko dekle
17—20 let stara, spretna ln marljiva, ki se želi Izobraziti v gospodinjskem poslu ln kuhanju -se sprejme. Ponudbo v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Marljiva«, (a)
Vzgojiteljica
z maturo realne gimnazije se sprejme k srednješolskim otrokom. — Prednost imajo one, ki so že službovalo ln ki obvladajo nemški jezik. Nastop 1. septembra. — Ponudbe pod »Goli« poštno ležeče Sv. Janez ob Bohinjskem Jezeru. (b)
Pozor
tapelniki!
Gradi za madrace, blago za prevleke pohištva, vse vrste žimo — dobite po posebno znižanih cenah v veliki izbiri pri
F. I. Goričar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 38
Potnike
za Bosno, Hrvaško In Slavonijo, ki bi k svojim drugim zastopstvom prevzeli še tudi prodajo njenih predmetov, sprejme tovarna kemičnih Izdelkov. Takojšnje ponudbe s sliko, opisom dosedanjega poslovanja in navedbo referenc je poslati v upravo »Slovenca« pod »Kemija« št. 11083.
Absolvent zadružne šole
samski, vojaščine prost, želi nameščenje v kakšni zadrugi ali manjšem podjetju. Zmožen tudi kavcije. - Drnovšek Rudolf, Potoška 16, Zagorje, (a)
mm\
Vajenca
za krznarsko obrt, sprejme takoj tvrdka Eber, Kongresni trg 7. (v)
I
Kupimo
Manufakturo
lzgustlrane vzorce, kupuje poceni za gotovino Pajo Brkjačlč, Prezld.
V mirnem kraju
na Gorenjskem, v bližini železn. postaje, se išče za daljšo dobo za 2 osebi popolna oskrba. Ponudbe s ceno v upravo »Slov.« pod šifro »Letovanje«.
Stanovanja
Enosobno stanovanje
Iščem. Ponudbe sprejema vratar: Sv. Petra c. 25.
I
Automolor
i
Chassijo
rabljenega tovornega avtomobila, 3 — B ton, po možnosti z Vollgumo — kupi Hugo Weiss, Cako-vec, Medjlmurje.
A

lili
Vsa lahka letna oblačila
si nabavite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra o. 14.
Pristne domače salame
in poinomasten polemep-dolski sir — dobite pri I. Buzzolinl, LingarJeva ulica, delikatesa.	Cl)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
po neverjetno nizkih cenah
Nova trgovina
Ljubljana - Tyri«*a cesti 36
(nasproti Gospodarske iveie)
Svinjsko mast
garantirano, zaboj 26 kg, razpošiljam na drobno In debelo, ter sušeno slanino po nizki ceni. Naročila izvršujem takoj. — Jakob W e 11 e r , mesar, Sombor.	(1)
Za potovanje potrebujete
kovčege, nahrbtnike, aktovke, kopalne torbice -Itd. Dobite jih v veliki Izbiri pri Ivan KRAVOS. Maribor, Aleksandrova 13
Parcela
skupno ali razparcellra-na, v Izmeri ca. 8000 m', naprodaj. Lega ob novi državni ln banovinski cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Po-Izve se: Vlžmarje 100.
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščeni graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Posestvo
pet minut od farne cerkve. sestoječe lz nove hiše, gospodarskih poslopij, sadnega vrta, štirih njiv, dveh travnikov, dela gozda ter vinograda — ugodno naprodaj. Event. se proda tudi po parcelah. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Jožefa Vene, St. Jernej. Dolenjsko.	(p)
Pozor! Lastniki Minimax aparatov!
Neki Vili Mandič obiskuje naše odjemalce ter se izdaja nepooblaščen za zastopnika tvrdke Mini-max v Zagrebu, ter v tem svojem poslu vrši pregled in polnjenje Minimax aparatov.
Zaradi tega opozarjamo razne tvrdke in podjetja, da odklanjamo všako odgovornost za škodo, nastalo zaradi nestrokovnega pregleda aparatov.
Priporočamo lastnikom Minimax aparatov, da v takem primeru pokličejo policijske organe, da tako onemogočijo škodljivo delo teh ljudi.
Naši zastopniki imajo našo izkaznico, kakor tudi legitimacijo trgovske zbornice.
Minimax, izdrlovalnica gasilskih aparatov, Zagreb Hatzova ulica 25.
Konči Ahačič:
26
Trije tički
Za lokostrelci je pridrvelo krdelo suličarjcv,
—----"""-li*
držeč v rokah dolga ostra kopja. Tudi suličarji so se spoštljivo klanjali po sedežih gnetečim se miškam. — Maca vse to opazuje in premišljuje: >Mišk je tu — hm — kar stotero in salame na izbero. To naj bi pokora bila!? Taka kazen je res mila!« Tedaj pa zopet zabuče trombe in...
Aah!
c* -
železni obroč se je na Macinena nosku razklenil, veriga je odpadla, vrata so se Odprla, Maca skoči in že stoji sredi okroglega prostora. Zdaj ga šele lahko dodobra pregleda: tisoč in tisoč miši, druga poleg druge. Kar zavrti se Maci pred očmi.
Oglas reg. pod S. br. 14037-34
Kadar začutite močno zbadanje, nevralgijo v obrazu ali med rebri, zavratne bolečine v ledvicah, kadar tožite zaradi migrene, nespečnosti, krčev, to vse je često znak. da se je v krvi nagroma-dila sečna kislina. Organi za izločevanje, — (v glavnem jetra in ledvice) ne delujejo več normalno.
Zdravljenje z Urodonalom pomaga pri osebah, nagnjenih k artrizmu, arterijosklerozi. obolenju ledvic, uremiji in kapi.
URODONill
pomaga izločevati strupe iz organizma.
Etabllssement Chatelaln
dobavitelj pariških bolnišnic. 22 velikih nagrad — Pariš. Dobiva se v vseh lekarnah.
Jutri
dne 17. julija vsi v
na vrtno zabavo
katero priredi gostilna in pension »Prodnik«
Za veselo razvedrilo in raznovrstna jedila preskrbljeno. Točijo se vedno pristna štajerska, dolenjska, sremska in dalmatinska vina. — Začetek ob 4 popoldne. — Vstop prost. — Igra »Jo-Jo« kvartet iz Kamnika. Na poset vabi in se cenj. gostom priporoča
Viktor Prodnik
POHIŠTVO!
E. ZELENKA
tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme
MARIBOR, Ulica 10. okt. 5
Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obrokel
»»
SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta st.5
Vsem sorodnikom,i*prijateljem^» -znancem* sporočam žalostno vest, da je umrl moj ljubljeni stric, gospod
Franc Gerber

v 76. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 16. .julija, ob 5 popoldne izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo darovana v torek, dne 19. julija 1938, ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 15. julija 1938.
Marta Mikuž roj. Gerber
Upravni odbor Železniške druiine
stavbne in kreditne zadruge železniških uslužbencev in upokojencev dravske banovine v Ljubljani
naznanja, da je danes, dne 15. julija 1938 ob 1, po hudem trpljenju mirno v Gospodu zaspal ustanovitelj in dolgoletni načelnik zadruge, gospod
Vladimir Vajda
višji kontrolor drž. žel. v Ljubljani
Pogreb bo v nedeljo, dne 17. julija 1938 ob 16 iz šmartinske ceste št. 62 na pokopališče k Sv. Križu. Svetila mu večna luči
Upravni odbor

Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel ČsS
Izdajatelj; Ivan Rakovse '
Urednik: Viktor CenčiH
Francija odločno za mir
V 91 urah okrog sveta
100.000 ljudi je pozdravilo »letečega milijonarja" ko je pristal na new-yorškem letališču
Sredi velike napetosti, ki vlada v mednarodnih odnošajih Evrope pa vsega sveta sploh, pomeni govor, ki ga je imel pretekli torek na nekem banketu v Parizu predsednik francoske vlade Daladier, zelo razveseljiv dogodek, ker pomeni ♦ako odkritosrčno mirovno izpoved, kakor je človeštvo že dolgo ni čulo.
Daladierov govor ima svoj veliki pomen v tem, ker je bil očividno naperjen proti vsem tistim, ki skušajo skaliti evropski mir s trditvijo, da med demokratično Francijo in avtoritarno Nemčijo načeloma ni mogoč noben sporazum. Če upoštevamo, da Daladier v tem svojem skrbno pripravljenem in sestavljenem govoru ni nič omenil sovjetske Rusije in španskega vprašanja, kar so mu v Moskvi zelo zamerili, nam smisel njegovega govora, ki je bii v Londonu gotovo znan prej, nego je bil v Parizu izgovorjen, postane še ibolj jasen. Daladier je pač hotel poudariti, da je mednarodna politika Francije, ki je vseskozi navdihnjena z najprierčnejšim prijateljstvom z Anglijo, popolnoma neodvisna od tistih krogov, ki iz prijateljskega pakta med Parizom in Moskvo neupravičeno sidepajo, da bi morala Francija v vseh sedanjih mednarodnih sporih zavzemati tisto stališče, ki ga je ideološko oblikoval mednarodni komunizem, ki že davnaj ne predstavlja več vodilne sile v političnem in kulturnem ter gospodarskem gibanju sveta. Daladier je imel v mislih vprašanje odnošajev med češkoslovaško vlado oziroma republiko in sudetskimi Nemci, ki je po narodnih slvtinostih v Pragi zopet prišilo na dnevni red ev-irt pske mednarodne politike kot prva točka. Namen govora francoskega ministrskega predsednika je bil, da Francija pokaže, da na vsak način želi'mirne rešitve tega vprašanja, kar potrjuje v zunanjepolitičnem oziru najbolj merodajno pariško glasilo »Temps«, ki v uvodniku, ki je sledil Daladierovem govoru, polemizirujoč zoper nekatera glasila vladajoče nemške stranke v rajhu, podčrtuje, da sta tako Francija kakor Anglija v Pragi vedno svetovali modrost in zmernost ter čim večjo popustljivost, kolikor je združljiva z interesi državne celote, v vprašanju sporazuma med republiko in sudetskimi Nemci ter drugimi narodi čeho9lovaške republike. Govor Daladiera pomeni, da za Francijo pisanje neodgovornih čim-teljev tako na oni strani, ki jo imenujemo fasistic-no in ki najde svojega izraza predvsem v narod-nosocialističnem časopisju Nemčije, kakor na strani sovjetofilske -levice vsega sveta, ni merodajno ne za presojo mednarodnega političnegea položaja, ne za rešitev raznih mednarodnih vprašanj, ka-ikor si jo predstavlja odgovorno vodstvo francoske državne politike.
Daladier je namreč v svojem govoru, v katere je poudaril, kako je Evropa pred nekaj tedni, ko je bil svetovni mir izpostavljen strašni preizkušnji, premagala ta usodni trenutek s pomočjo sodelovanja vseh, ki so dobre volje, in je pri tem osebno podčrtal Nemčijo oziroma njenega državnega vodjo, o katerem je dejal, da je vedno izpovedoval miroljubnost, kateri Francija popolnoma zaupa. Nato je predsednik francoske vlade prav odločno in jasno j>okazal, da se niti najmanj noče istovetiti s tistimi, ki menijo, da so nasprotja med Francijo in Nemčijo tako velika in bistvena, da je vojna prj ali slej neizogibna, ter je slovesno poudaril, da v tako usodnost vojne nikoli ni verjel in tudi nikoli verjel ne bo. Če bi ljudje v tako Neizogibno usodnost verovali, bi moralo človeštvo samo nad seboj obupati. Mir — tako je dejal Daladier — je uresničljiv kljub vsem sporom in se lahko popolnoma zasigura, če se rešijo gotova vprašanja, ki se ob obojestranski dobri volji rešiti dajo. Narodi, ki so se naučili na bojnih poljih spoštovati drug drugega, lahko v bodoče svoje sile uporabljajo na boljši ^način v medsebojnem razumevanju za organizacijo miru, ker se bo samo na ta način mogel napraviti konec vsemu trpljenju, ki mu je danes izpostavljeno človeštvo. V danem primeru pa se ni očitno pokazala samo dobra volja Velike Britanije in Francije, ter posebno tudi Češkoslovaške, s katero je Francija neraz-družljivo vezana, ampak tudi Nemčije.
Vse francosko časopisje, razen komunistične >Humanite«, v jx)lni meri odobrava pc- -strskega predsednika in ga pravilna umeva ko. dober nauk, ki ga je Daladier dal vsem tistim, ki spletkarijo zoper sporazum med evropskimi narodi, kakor tudi vsem tistim, ki s fanatizmom, vrednim boljše stvari, človeštvu dopovedujejo, da med fašistično in protifašistično fronto ni mogoč noben kompromis, ampak da mora spor med tema dvema ideologijama odločiti samo krvava vojna, čemur pritrjuje cela kopa nesamostojno mislečih ljudi, ki jx>dlegajo hipnozi marksizma. Sicer nas ne sme govor Daladiera zapeljati k pretiranemu optimizmu, kakor da se bo odslej mednarodni položaj gladko razvozlal, vendar pa je upravičeno pametno upanje in pričakovanje, da se bo rešil tako, da ne bo treba človeštvu doživeti splošnega klanja in ]x>žara ter razrušitve vse kulture in uničenja vseh moralnih vrednot in civili-zaloričnih dobrin. Če vodilni državnik francoske republike pravi, da ni v Evropi spornega vprašanja, ki 6e ne bi dalo z dobro voljo rešiti, in če je odločno odklonil misel preventivne vojne, morajo pač umolkniti tako rdeči vojni hujskači kakor vsi njihovi podrepniki in občudovalci ter preroki »končnega razpada«, za katerim da bo zasvetilo rdeče sonce z vzhoda ...
Prav tako, kakor smo prepričani, da se bo vprašanje španskega režima rešilo tako, kakor to odgovarja volji pretežne večine španskega naroda, ki se hoče otresti varuštva ruske sovjetske unije, tako je tudi vsak pameten človek prepričan, da se bo rešilo vprašanje, ki razgibava češkoslovaško republiko, naj bo še tako težko in zapleteno. Diploniatični govori, ki so bili te dni v Pragi, so po najbolj zanesljivih evropskih diplomatskih virih pokazali, da je sicer treba premagati velike težkoče, da pa ni prav nobenega razloga, da bi obupali nad sporazumom, ki bo utrdil tako zelo preizkušeni evropski mir. Res, da sudetski Nemci vztrajajo na svojem nepomirljivem in nemogočem programu, ki so ga postavili v Karlovih varih, toda prav tako je gotovo, da se bodo dejansko zadovoljili z občinsko in okrajno avtonomijo, katero jim hoče dati češkoslovaška vlada in jo bo praški parlament sprejel še ta mesec. Seveda jim nihče ne bo jemal pravice, da izjavijo, da se s to rešitvijo svojega vprašanja ne zadovoljujejo, toda obveljala bo le in bo dejansko Nemcem kakor tudi drugim narodom češkoslovaške republike dalil toliko samouprave, kolikor je v njihovo korist in kolikor je združljiva s pojmom in dejstvom češkoslovaške državne enote. Naj se Nemci s tako rešitvijo zadovolje za vedno ali pa samo začasno, zaenkrat se sliši tako iz Londona kakor iz Pariza, da je nujno potrebno, da se razgovori v Pragi čimprej zaključijo in da se narodna avtonomija v češkoslovaški republiki uveljavi v večji ali v manjši meri v prid evropskemu miru, ki ne prenese, da bi se debata v Srednji Evropi nadaljevala v nedogled m stopnjevala strasti.
Kakor smo že v včerajšnji drugi izdaji poročali, je »leteči milijonar« Hughes v četrtek popoldne pristal v New Yorku ter s tem zaključil svoj polet okrog sveta v neverjetno kratkem času treh dni, 19 ur in 17 minut. Proga, ki jo je v tako kratkem času preletel, znaša 23.000 km. Letalec Post, ki ie do sedaj imel rekord najhitrejšega poleta okrog sveta, je za to rabil 7 dni in 18 ur. Hughes je ta rekord potolkel za cele 4 dni. Hughes se je dvignil v nedeljo in priletel okrog sveta do četrtka popoldne ob 19 uri 17 minut. Pri pristanku ga je na newyorškem letališču čakalo nad 100.000 ljudi, ki so mu priredili nepopisen sprejem.
Nevv York, 15. julija. AA. Reuter: Hughes je rekel dopisniku Reuterja, da je bila povprečna hitrost njegovega letala 161 milj na uro, dočim je znašala hitrost Postovega letala 83 milj na uro. Rekel je še, da so se vsi člani posadke med potjo počutili čisto dobro
in da niso nikdar bili v kakšni posebni nevarnosti. Dodal je še, da je malo utruien in da je zelo zadovoljen z uspehom. Tudi aparati so delovali odlično. Preizkuševalne aparate, ki jih je vozil s seboj, bo izročil ameriškemu letalstvu. Edina razlika med Hughe-sovim letalom in letali, ki jih je Anglija naročila v USA, je ta, da Hughesovo letalo ni bilo oboroženo.
Snoči je Hughes izjavil dopisniku Havasa, da je s poleta prinesel s seboj dnevnik, ki obsega s strojem pisanih 40 strani. V dnevniku so popisane vse podrobnosti poleta. Hughes je dodal, da ni mislil potolči Postovega rekorda, ampak je samo hotel preizkusiti nove aparate. Izpopolniti je tudi hotel zemljevide o severni Sibiriji, ker so nekateri ameriški znanstveniki zapisali, da so nekatera pogorja v Sibiriji visoka 2000 m, dejansko pa so visoka 3000 m in še več. Vse svoje življenje hoče sedaj posvetiti zbollšanju letalstva. Obžalo-
val jc, da ni mogel položiti cvetja pred Postov spo* menik. Množica mu je lo preprečila. Nato se je zahvalil vsem, ki so ga pri tem poletu podpirali. Hughes je nato odšel v New York, kjer ie prespal noč, danes pa bo slovesen sprejem na občini, nakar odpotuje Hughes v Washington.
Se en polet okrog sveta
Berlin, 15. julija. AA. (DNB.). Danes dopoldne jo odletel z letališča Tempelhof znani nemški lctalec Ilans Etran z letalom »Lufthanse«. Letalec je odletel na polet okrog sveta. Prva postaja bo v Bagdadu. Preleteti hoče progo 39.350 km v 19 dneh 21 urah in 35 minutah. Letalec hoče s tem uvesti redno letalska progo okoli sveta.
Spor med Japonsko in Sovjetijo
Sovjetski vojaki vdrli v Mandžurijo
Tokio, 15. julija. AA. (DNB) Poročilo japonskega zunanjega ministrstva pravi, da japonska vlada do sedaj še ni prejela nobenega uradnega poročila o včerajšnjem obmejnem spopadu pri Hucunu. Po prvih vesteh so sovjetske čete jire-stopile meje in prodrle na mandžursko ozemlje, katerega do sedaj niso zapustile. Zdi se, da nameravajo sovjetske čete kar ostati na osvojenem ozemlju. Naknadno pa javljajo, da je armada v Kvantungu čvrsto odločena, da odločno nastopi proti zavzetju innndžurskega ozemlja. Položaj je zelo resen ter je treba računati z zajileti.
Tokio, 15. jul. AA. DNB:*0 obmejnem incidentu pri Bucunu se izvedo sledeče podrobnosti: Oddelek sovjetskih čet je prestopil mejo 40 km južno od Hucunu na kraju, kjer se stikajo meje sovjetske Rusije, Mandžurije in Koreje. Te čete so zasedle mesto Samping iz izkopale jarke na hribih pred mestom. Poleg tega so Sovjeti zbrali močne vojaške oddelke na svojem ozemlju 20 km vzhodno od San Fega, medtem ko istočasno oja-čujejo svoje obmejne utrdbe. Višine, ki so jih zasedle sovjetske čete, so z vojaškega stališča silno pomembne, kajti z njih more sovražnik obvladati dolino reke Tumen in Juki ter nad pristaniščem Rasin. Armadno poveljstvo v Kvantungu misli, da je cilj tega manevra sovjetskih čet ta, da bi se na lastne oči od blizu prepričali o stanju obmejnih utrdb Mandžurije in Koreje.
Tako Mandžurija kakor Koreja sta v zadnjem času močno utrdili mejo proti Sovjetski Rusiji.
Tokio, 15. jul. AA. DNB: Vojno ministrstvo je danes objavilo večje število osebnih sprememb na visokih mestih v japonski vojski. Dosedanji poveljnik japonske armade v Koreji general Ko-jiso je premeščen v generalni štab, a na njegovo mesto je imenovan bivši vojni minister v vladi Hajašija general Nakamura. General Matsui, dosedanji poveljnik 4. divizije na kitajskem bojišču, je imenovan za poveljnika obrambe proti zračnim napadom v zahodni Japonski.
Silna, junaška
obramba Kitajcev
Hongkong, 15. jul. b. Japonski vojni dopisniki poročajo, da so japonske četo na fronti ob reki Jangce izvedle strahovito ofenzivo, v kateri so glavno vlogo igrala japonska bombna letala. Japonci so obsuli s strahovitim ognjem kitajsko trdnjavo, ki leži na nekem hribu ob južni obali reke Jangce. Japonsko vojno brodovje je prodrlo tako daleč, da lahko tudi s topovi obstreljuje postojanko, ki jo Kitajci krčevito branijo. Bržkone pa Kitajci ne bodo mogli ostati na svojih dosedanjih položajih zaradi peklenskega ognja japonskih topov. Japonski oddelki sc tudi pripravljajo na odločilen naskok.

ff
Srebrne kroglice • . •
Nemški uradni Ust se huduje nad Anglijo, da Nemčijo izpodriva z Balkana
Miinchen, 15. jul. TG. Monakovska izdaja »Volkischer Beobachterja«, uradnega glasila nemške hitlerjevske stranke, se pod naslovom »Srebrne kroglice« huduje nad angleško politiko v Podonavju in na bližnjem jugovzhodu in poudarja, da je že Hitler sam podčrtal, da napredek v mednarodnem gospodarskem življenju zavisi od tega, če vsi narodi priznavajo gotova načela, med njimi tudi načelo, da ima vsak narod pravico, da si zavaruje pogoje /.a zvišanje svoje proizvodnje, to se pravi, pogoje pridnega in poštenega dela. »To velja tudi za južno Evropo«, pravi uradni list hitlerjevske franke, »in 7,a gospodarske dogodke, ki se tamkaj pojavljajo in ki jim Francija in Anglija posvečata tako izredno veliko pozornost, češ da so te države zaradi svojih tesnih gospodarskih zvez z Nemčijo v svoji samostojnosti ogrožene in da jim je treba s pomočjo političnih denarnih posojil priskočiti na pomoč in jih osvoboditi iz nevarnosti.«
List ugotavlja dalje, da je samo po sebi razumljivo, da »sledijo gospodarski odnosi med Nemčijo in južno-vzhodno Evropo čisto naravnim težnjam in da je zaradi tega napačno, če bi nasproti tem težnjam postavljali protinaravne oviro«. List opisuje dosedanji j>o-ložaj podonavskih dežela, ki so jih zapadno-
Bombe v Patestini
Jeruzalem, 15. julija. AA. (Havas.). Nemiri v Palestini trajajo še naprej. V Haifi so se odigrali resni dogodki. Mnoge trgovine so oropane, judovske hiše pa požgane. V severnih in zapadnih krajih je bilo več terorističnih napadov. Telegrafske žice so pretrgane, a blizu Remleka je bilo napadenih več arabskih vasi. Prav tako so teroristi povzročili iztirjenje osebnega vlaka med Lido in Haifo. K sreči žrtev ni bilo, le promet je za nekaj časa prekinjen.
evropske velesile hotele na vsnk način združiti v proti Nemčiji naperjene politične zveze, kur pa se ni dalo izvesti. Nemčiji, da se je posrečilo s temi državami navezati takšne gospodarske odnose, ki so obema strankama ustrezale. Vzhodnoevropske države so svoje proivode lahko z dobičkom prodajale, prometne ceste so se zboljšale in te države so mogle organizirati lastne industrijske obrate. Predvsem so rešile svoje smrtno ogroženo kmetijstvo. »Tn razvoj ni ogrožal politične samostojnosti teh držav. Nasprotno. Politična posojila zapadnih velesil so jih bila prej politično zasužnjila, medtem ko so jih gospodarsko puščala pojiolnoma vnemar. Sedaj pn kar naenkrat takšna zaskrbljenost za politično neodvisnost leh držav...! Sodelovanje med Nemčijo in podo-
Na Bledu
Bled, 15. julija. Danes dopoldne je prispel U Belgrada postni minister Cvrkič v spremstvu svojega šefa kabineta. Dopoldne je napravil izlet v Bohinj, j>oix>ldiie pa ga je sprejel v avdienci v vili »Zlatorog« predsednik vlade in zunanji minister g. dr. S t o j a d i n o v i č. Poštni minister se jutri vrne v Belgrad. Popoldne je predsednik vlade in zunanji minister g. dr. Stojadinovič sprejel našega ojiolnomočenega ministra in poslanika v Washingtonu g. Konstantina F o t i č a. Danes jo odpotoval z Bleda predsednik senata Ž e i i m i r M a ž u rani č.
Ljubljana. 15. julija. AA. Z jutranjim belgraj-skim brzovlakom je dopotoval ob pol 10 dopoldne v Ljubljano minister za ptt. Vojko Cvrkič. Na ljubljanski postaji je ministra sprejel in pozdravil direktor |>oštne direkcije inž. Vagaja in jo ostal v razgovoru z ministrom vse do odhoda vla-i ka na Bled, kamor je minister Cvrkič potoval.
3 ministri na potu v Slovenito
Belgrad, 15. julija, m. Z večernim brzovlakom je odpotoval v Ljubljano g. minister dr. Krek, ki bo v nedeljo govoril na velikem prosvetnem taboru v Šentjerneju na Dolenjskem. V Slovenijo sta nocoj odpotavala tudi minister za telesno vzgojo dr. Vekoslav Miletič in minister brez listnice inž. Voja Gjorgjevič.
navskimi državami se je zadnje čase tako krepko razvilo, da so znpadne sile začele zaskrbljeno iskati neko politično strašilo, ki so ga odkrile v krilatici: ne v a r n o s t vsenemške-g a r n z m u h a. Pangrcmanizmn, ki bi ogrožal čednostnost južnoevropskih držav, ni nikjer. Treba je le pomisliti, kakšen bi bil danes gospodarski položaj podonavskih in balkanskih' držav, da ni prišlo do tako tesnih gospodarskih zvez z osrednjo srednjeevropsko in podonavsko državo, ki se imenuje Nemčija«.
Po srednji in po južni Evropi se sprehajajo, taiko nadaljuje »Volkischer Beoliachter«, razni sli, ki prišepetnvajo, kako mnogo bolj pametno je držati v rokah solidni francoski ali angleški denar, kakor pa barantati z obračunskimi listki (ki jih nudi Nemčija). Todn to so napačni računi, kajti te države svojega izvoza ne morejo nikamor drugam usmerjati kakor v Nemčijo. Na drugi strani pa je uvozno blago, ki gn nudi Nemčija mnogo bolj poceni kakor industrijski izdelki, ki prihajajo od drugod. Proti temu »zdravemu razvoju naravnih teženj« delujejo samo židovski mogočniki, ki bi radi Nemčijo obkolili. List zaključuje z zagotovilom, da Nemčija nikakor nima namena iz južnoevropskih podonavskih dežela ustvariti sebi podvrženih satra-pij (podložniške dežele), da ne goji nobenih želja po kakšnih novih priključitvah« in dn so tozadevne trditve izmišljotine in sredstva proti« nemške propagande.
Hudi hoji v Španiji
Francove čete napredujejo pri Teruetu
Salamanca, 15. julija. AA. DNB. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi:
Na castelonski fronti so bili odbiti sovražni napadi. Sovražne čete so imele velike izgube. Na teruelski fronti nadaljujejo nacionalisti s svojo zmagovito ofenzivo. Po hudi bitki se je nacionalistom posrečilo zboljšati svoje postojanke in so nato prodrli še bolj v globino. Snoči so zavzeli mesto Minsaner in okoliške vasi. Pri San Christo-balu so nacionalisti napredovali za 4 km vzhodno od Sariona. Sarion so nacionalisti obupno branili, pa so ga vendarle morali zapustiti. Na Sierri Espadan i so čete generala Varele vzdržale izredno močan sovražni napad.
Italija za — plemensko čistost
Deset zapovedi fašisfične plemenske politike
Rim, 15. julija, TG. »Giornale d'lta1ia« objavlja pod velikanskimi naslovi, da je posebna komisija vse-učiliških profesorjev po nalogu ministrstva za narodno kulturo izdelala spomenico o potrebi plemenske politike v fašistični Italiji in da bo o tem predlogu razpravljal Veliki fašistični svet. Spomenica se zavzema za čisto italijansko plemensko politiko in navaja 10 točk:
1.	Obstojajo različna človeška plemena.
2.	Obstojajo velika plemena in manjša plemena.
3.	Pojem plemena sloni na izključno bioloških temeljih.
4.	Sedanje italijansko ljudstvo je azijskega izvora. Prav < taka je njegova kultura.
5.	Ni res, da so prišle v Italijo ogromne množice drugih plemen in prvotno pleme spačiie.
6.	Danes obstoji čisto italijansko pleme.
7.	Prišel je čas, ko mora Italija proglasiti čisto plemensko politiko.
8.	Treba je potegniti jasne meje med sredozemskimi Evropci, ki so zapadnjaki, orientalci in .Afričani.
9.	Judje ne spadajo k italijanskemu plemenu.
10. Italijani ne smejo opustiti ali spreminjati čisto evropskih telesnih in duševnih značilnosti svojega plemena.
Inozemski diplomatski krogi razlagajo objavo teh 10 plemenskih zapovedi, da se bo odslej Italija še bolj oslonila na svojo nemško plemensko zaveznico.
»Giornale d'ltalia« napoveduje gibanje, ki ima cilj, da se v italijanskem narodu ustvari plemenska miselnost in da še ta mentaliteta globoko vkorenini v naravo italijanskega naroda. Polurad-ni krogi pa dodajajo, da gre tu samo za znanstvena razpravljanja, ki ne morejo pripeljati do nobene posebne zakonodajne odločbe, ki bi se mogla razumeti kot ukinitev aii pa zmanjšanje pravic tistih Italijanov, ki ne pripadajo italijanski rasi. Zdi se pa, da list »Tovore , ki se je v zadnjem času močno boril proti judovstvu, ni tega mišljenja, ker je svoj uvodni članek naslovil s »bil je skrajni čas«. Mussolinijevo glasilo »Po|>olo d llalia« objavlja komentar, v katerem stoji med drugim tudi tole: Dokument ima odločilno in
osnovno važnost pri določitvi fašističnega do plemenskega problema.
stalil
Rdeča poročila
Barcelona, 15. julija. AA. DNB.: Ministrstvo za narodno obrambo objavlja, da se je na levantski fronti razvila huda bitka in da je bitka v odseku pri Sarionu včeraj ves dan trajala. Sovražnik' pritiska tudi v smeri proti Manzanaresu. Pri Tale su so republikanci zavzeli Peno Marcosi ter veS važnih drugih postojank in ujele mnogo sovražnikov. Republikansko topništvo je sestrelilo tromo-torni bombnik tipa Heinkel in lovsko letalo Fiat.
Včeraj zjutraj so republikanci uprizorili več protinapadov na Sarion in j>risilili nacionaliste na umik. Republikancem se je po-srečilo prodreti v notranjost mesta, kjer so nastale silovite ulično borbe. Ko so tivideii svoj težki položaj, so nacionalisti hitro pozvali ojačenja in pozvali v j)omo-3 letalstvo in arliljerijo. Več ko 200 topov, razporejenih na bojišču, dolgem 224 km, jc obmetavalo z granatami republikansko črto. Ojačenja, ki so jih nacionalisti dobili, so omogočila, da so ponovno zavzeli mesto Sarion. Na odseku pri Jondi so republikanci uprizorili več napadov, vendar brez velikih uspehov.
Letalske nesreče
Rim, 15 jul. b. Italijansko trgovinsko letalstvo je zadela huda katastrofa, ker jc veliko potniško letalo strmoglavilo v Firensko morje. Letalo je odletelo iz Cagliaria ob 735 in bi moralo prispeti v Rim ob 10.30. Ko je oblast opazila, da letala ni, so takoj pričeli poizvedovanja. Včeraj ob <).3o so na širokem morju našli dele letala, ki so plavali na vodi, poleg njih pa je bilo šest trupel. Smrt jc našla vsa posadka, sestojječa iz štirih članov in 16 potnikov. Med potniki jo bila tudi nečakinja državnega nodtajnika v letalskem ministrstvu generala Vallca. Vzrok nesrečo šc ni ugotovljen.
Dunaj, 15. jul. b. Avstrijski katoliški škofje > bili pozvani na konferenco v Fuldi. Razlogi
niso tuli pozvani na kon! za to niso znani.
Nove Francove zmage
Teruel, 15. julija. AA. Danes zjutraj so se začeli hudi hoji posebno na odseku Arion Man--/anera. Nacionalistične čete napadajo srdito v smeri proti morju Okoli poldneva so zavzeli nacionalisti vse postojanke, ki dominlrajo nad Albentozo. Bitka se nadaljuje /. vso srditostjo.
Teruel, 15. julija. A A (Štefani) Nacionalistične čete so južno od lluebla Stil ve rde, nad cesto, ki vodi proti Nagim ti, danes napredovale s svojim prodiranjem ter zavzele nekaj republikanskih postojank, ki so bile močno utrjene. Levo krilo nacionalističnih odtlelkov jc preko-
račilo danes popoldne reko Rio Albentoza, na katere levem bregu se je sovražnik močno utrdil, ko je zavzemal ta važen prometni vozel zu-liodno od Albeutoze. Istočasno se je desnemu krilil nacionalističnih čet s pospešenim prodiranjem posrečilo priti do Rio Albentozo, in sicer med Taherio in Blunco. Republikanske čete nudijo ogorčen odpor, ki pu vseeno ti i bil zadosten Njihovi oddelki so popolnoma neorganizirani. Legionarsko letalstvo je bilo zelo delavno in se mu je posrečilo uničiti e.n blindiran avtomobil med Albertozo in Barucaso.
Tabor pri Dev. Mariji v Polja
V nedeljo, 17. julija, bo pod pokroviteljstvom g. ministra dr. M. Kreka prosvetni tabor pri Dev. Mariji v Polju.
Po prihodu vlaka iz Ljubljane ob 8.10 bo sprejem gostov na postaji, nato sprevod na taborni prostor, kjer bo sv. maša z ljudskim petjem. Sv. mašo in cerkveni govor bo iiuel preč. gospod kanonik M. Rihar.
Po sv. maši bo tabo r.
Popoldne ob 2 bodo v cerkvi litanije, ob 3 se prične telovadba, pri kateri sodelujejo fantovski odseki in dekliški krožki bližnje in daljne okolice. Po telovadbi bo prosta zabava.
Šent;ernejshi tabor
Šentiernejski tabor dne 17. julija bo pester odsev Ljubljanskega tabora, saj se pripravljajo zanj z veseljem in hrepenečim pričakovanjem fanlje in dekleta brez izjeme po vsej leskovški dekaniji. Vleče jih seveda v Št. Jernej tudi tombola, na kateri bo poleg 10 koles še mnogo drugih lepih dobitkov. Naj ne zamudijo šent-jernejskega tabora tudi ne zamudniki ljubljanskega tabora; morda bo tudi njim sreča na tomboli naklonjena. Pa če tudi ne: slišali bodo priznane govornike, tako ministra g. Miha Kreka, pod čigar pokroviteljstvom se tabor vrši, pri cerkveni slovesnosti novomeškega prosta g. Karla Čerina in zunaj cerkve tudi šolskega nadzornika za krški okraj g. Ignacija Petje ter idealnega učitelja g. Fistra Fr. iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Torej na veselo svidenje v Šent Jerneju v nedeljo I
Tudi "blondinke, ki težko po-rjave na soncu, potrjujejo, da jih sonce pri uporabi Tschamba Fii-ja ni opeklo, pač pa so dobile lepo, gladko rjavo polt. Drogerija Gregorič, dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova 5.
Koledar
Sobota, 16. julija: Devica Marija Karmelska.
Nedelja. 17. julija: 6. pobink. nedelja. Aleš, spo-znavalcc; Marcelina, devica.
Novi grobovi
'+ V Petrovcih pri Križevcih je po mučni Šestletni bolezni dne 14. t. m. umrl Rudolf Deč-man, 16 letni sin zvaničnika drž. železnice. Pokopali so ga pri Sv. Trojici v Prekmurju. Naj v miru počiva!
Osebne vesli
— Nadškof Al. Stcpinac na Gorenjskem. Dne
13. julija se je pripeljal na oddih k Sv. Križu nad Jesenicami zagrebški nadškof dr. Alojzij Ste-pinac in ostane tam več tednov.
—	Slovar tujk. Spisal dr. Fran Bradač, 174 strani obsega približno 5000 besed. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, leta 1929. — V današnjem času, ko nam zvene na ušesa tujke zaradi ogromnih tehničnih pridobitev na vseh poljih znanosti, nam je dober slovar tujk, z dodatkom, iz kuterega jezika beseda izvira, neobhodno potreben. Knjiga pa ima tudi namen one tujke, ki jih lahko pogrešamo, nadomestiti z dobrimi domačimi izrazi. Posebno dnevno časopisje in delona tudi knjige uporabljajo vedno pogosteje izraze, ki jih večkrat niti izobražence, če ni študiral ravno latinske šole, pri najboljši volji ne razume vseh. Glede na vse to potrebuje danes »Slovar tujk« že vsak človek, ki prebira dnevno časopisje in knjige. Izrazi so navedeni tako, kakor se v slovenščini izgovarjajo ali pišejo, kar porabnost slovarja še poveča. Oblika je priročna, žepna in stane vez. 50 din, broš. 40 din, Prepričani smo, da bo segel po slovarju vsak izobraženec in preprost človek.
—	Izlet v Rim—Napoli od 17. IX,—2. X. — Okorni
—	Žo danes opozarjamo na enodnevne izlete v Trst, ki jih priredimo ob priliki opernih predstav na prostem v trdnjavi Sv. Justa in ki se bodo vršile v času od 28. 7. do 15.8. Točni sporedi in vsi podatki so na razpolago v vseh biljetarnicah Publika od 18. t. m. dalje.
—	Izlet v_ Švico od 14,—23. VIII. — Okorni
—	Abiturientom gmnazij in realk. Srečno življenje zavisi od tega, za kateri poklic si se odločil. Samota je nalašč za mirno razmišljanje in pravo odločitev. Zato bodo za abituriente duhovne vaje od 18. do 22. julija in od 22. do 26. avgusta. Začno se prvi dan zvečer ob 6. Priglasi se čimprej za ta ali oni tečaj vodstvu Doma duhovnih'vaj, Zrinjskega cesta 9, Ljubljana.
—	Izlet k motoclklisličnim dirkam na Jezersko, dne 17. julija priredi Zveza za tujski promet. Informacije in prijave sprejemajo biljetarni-co Putnika.
—	Od dnevnega dela se boste odpočili, ko se udeležite 8 dnevnega potovanja od 24.—31. t. m. v Dolomite, Miinchen, Berchtesgaden, Kii-nigssee, Grofiglockner. Prijavite se v izletniški pisarni M. Okom, Ljtibljuna, hotel Slon, telefon 26-45.
Slomškova družba
Dne 3. avgusta bo imela Slomškova družba svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: I. Ob 9 bo v cerkvi oo. frančiškanov v Ljubljani sv. maša, pri kateri bo pelo učiteljstvo. Pevce in pevke vabimo, da pridejo že ob 8 k pevski vaji. II. Po sv. maši bo v frančiškanski dvorani zborovanje po naslednjem dnevnem redu: 1. Predsednikov pozdrav in otvoritev. 2. Poročilo odbora: tajnika, blagajnika, urednika, knjižničarja. 3. Poročilo preglednikov. 4. Poročilo odsekov. 5. Poročila podružnic. 6. Predlogi, ki morajo biti po S IX., točki 16.. vsaj tri dni pred občnim zborom v rokah odbora. 7. Izprememba pravil. 8. Volitve: volitev predsednika in odbora. 9. Slučajnosti.
Vse Člane in članice vabimo k udeležbi. Dobrodošli tudi vsi naši prijatelji in somišljeniki, Po občnem zboru pa imamo izlet na Brezje, kamor tudi letos pohitimo prosit Marijo za blagoslov vsemu našemu dolu in prizadevanju. Odbor.
Tajinstveni zločinci v senci milijonskega mesta! GEORC.E M U R P H Y in RITA JOHNSON v dovršeni kriminalni filmski drami
KINO MATICA
Telefon 21-24
Vampir Londona
Ob 16., 19i5 in 21*15 uri
—	Družba sv. Vinccncija Pavelskoga v Ljubljani. Ljubljanske in okoliške konference bodo imele ob prazniku svojega zavetnika sv. Vincen-cija Pavelskega (19. julija) prihodnjo nedeljo, t. j. 17. julija 1938 svoje redno zborovanje v Marija-nišču. Ob 7 zjutraj bo sv. maša s pridigo in skupnim sv. obhajilom v kapeli; nato zborovanje z duhovnim branjem in poročilom (i Kaj delajo drugod«), Bratje, udeležite se polnoštevilno sestanka, da počastimo vredno spomin svojega zavetnika in ee ob njem utrdimo zu vztrajnost v dobrih delih!
—	V osmrtnici pok. g. dr. Viktorja škrabarja
je bilo pomotoma objavljeno ime Vinko namesto Viktor.
—	Izlet v Trst od 13,—15. VIII. — Okom! w
—	Maturanti in maturantinje goriškega učiteljišča letnik 1911., 1912. in 1913. se snidemo dne 6. avgusta v Celju. Dohod s prvimi jutranjimi vlaki. Ob 10 bo v kapucinski cerkvi sv. maša zodušnica za umrle in pudle tovuriše in profesorje.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Ponesrečeni Ločniškar umrl v bolnišnici. Reševalni avtomobil kranjske reševalne postaje je v četrtek okoli 19.30 pripeljal v ljubljansko bolnišnico tesarja Antona Ločniškarja iz Vodic, ki je bil zaposlen pri stavbnih delih tovarne »Ikat in je padel z odra. Prenesen na kirurgični oddelek je kmalu nato podlegel hudim notrnnjim poškodbam. Uprava bolnišnice je včeraj dopoldne obvestila o tem državno tožilstvo, ki je odredilo sodno obdukcijo poškodovanca. Obdukcija je bila pd vodstvom preiskovalnega sodnika dr. Škote izvedena včeraj popoldne v prosekturi bolnišnice.
—	Izlet v Dolomite od 13.—17 VIII. — Okorni
—	Vreme. — E v ro p n : Hladni zrak pokriva srednjo in južno Evropo, kjer vlada pretežno jasno vreme Z atlantskega oceana ponovno prihaja vlažen in hladen zrak v zahodno Kvro-po in povzroča oblačnost z dežjem v Franciji in na Britanskih otokih. Jugoslavija: Jasno po vsej državi, samo v sredini nekoliko oblačno in jutrnnju tnegla. Minimalna temperatura l uz-lu 10, maksimalna Jaša Tonič in Split 3+ stopinj. Napo v ed za <1 a n e s : Pretežno jasno no vsej državi, v zahodnih krajih st bo malo pooblačilo. Toplota se bo zvišala.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično ?j«timj brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
Trbovlje
Izlet v Rnjhenburg priredi to nedeljo žens.'ta Marijina družba iz Trbovelj. Odhod ,;e s prvim vlakom ol> pol 7. Nedeljski vozni listek tja in nazaj stene 17 din.
Zaposlitev. K rudniku so sprejeli zadnje dni 75 novih delavcev, tudi podjetje Dukič je vzelo nad 20 novih. Banovina nadaljuje z gradnjo ce-sle čez Slačnik, za kar je letos določenih 250.000 dinarjev. Zadnji teden se je začelo tudi z regulacijo pritokov Trboveljščlce. Okrajni ceslni odbor pa bo preložil ostre cestne ovinke nad Gabrskim in občina gradi tudi most v Urhovčevi Loki m uravnava potok, tako da so tačas zaposleni vsi, ki hočejo delati.
50 letnico je obhajal zadnje dni g. župan Klo-novšek Jakob. Od preprostega delavca se je povzpel visoko. Je sicer oster |>olilični nasprotnik, kot župan pa jo za vso tukaj. Želimo, da bi bilo njegovo delo uspešno v prid vseh Trbovelj!
Kino Društveni dom predvaja te dni šaloigro »Neustrašeni ženin«. Je veliko smeha poceni.
Ljubljana
Ljubljanskemu prebivalstvu!
Župan obmejnega Maribora vabi vse Slovence in Jugoslovane na veliki narodni tabor, ki bo 14. avgusta t. 1. v Mariboru, ko severna Slovenija proslavi 20 letnico kraljevine Jugoslavije.
Ta veseli jubilej naše države proslavi Maribor z veliko kulturno razstavo od 6. do 15. avgusta t. 1., kjer pokaže svoj narodni razvoj v svobodni državi, predvsem pa v nedeljo pred Velikim šmarnom 14. avgusta, ko na velikem narodnem taboru ponovi prisego, tluno na taboru pred 70 leti in izpolnjeno pred 20 leti.
Z zavestjo velikega pomena mariborske proslave ponosnega praznika naše kraljevine Jugo-sluvije za vso severno Slovenijo in za mesto Maribor so pridružujem predsedniku mestne občine mariborske ter priporočam vsemu prebivalstvu Ljubljane, glavnega mesta Slovonije, naj se zlasti narodnega tabora dne 14. avgusta v Mariboru udeleži v čim največjem številu ter skupno z mariborskimi meščani in sploh s prebivalstvom severne Slovenije manifestira za trdno mejo in varno domovino!
Dr. Juro Adlešič, 1. r.,
predsednik mestne občine ljubljanske.
V BITNI KONCERT
v kavarni Tabor danos zvečer
1 Maša za turiste in iz'etnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom turi-stovskih vlakov.
1 Važno za trafikante. Članom sporočamo, da je tvrdka Fr. Novak, manufaktura, Kongresni trg št, 15, inserirala na naših vrečicah za zavijanje cigaret. Te vrečice se dobijo od danes naprej pri tvrdkl Fr. Novak, manufaktura, Kongresni trg št. 15.
1 Šentpetrski fantovski odsek. Jutri se udeležimo tabora pri D. M. v Polju. V krojih in civilu, Zbirališča ob IVk zjutraj pred šempetersko prosveto. Odbor!
1 Klub železničarjev JRZ Ljubljana vabi članstvo, da se v polnem številu udeleži pogreba tovariša Vajda Vladimirja, višjega kontrolorja drž. železnic v Ljubljani, ki bo v nedeljo dne 17 t, m. ob 16 izpred hiše Šmartinska cesta št. 62 na pokonališče k Sv. Križu.
1 Farni izlet župnije sv. Cirila in Metoda v Crngrob pri Škofji Loki je preložen na poznejši čas.
1 Igralska skupina »Slovenska scena mladih«
prične 6 študijem, in 6icer pod novim umetniškim vodstvom, dne 1. avgusta. Vse cenjene interesente. ki žele sodelovati v omenjeni skupini, prosimo, da se osebno odn. pismeno javijo na naslov: Uprava »Slovenska scena mladih«, Ljubljana VIL, Podinilščakova 39. (Osebno se lahko javite od 0—7 zvečer.)
1 20. obletnica smrti ruskega carja Nikolaja TI. Ruske organizacije v Ljubljani prirede v nedeljo, dne 17. t. m. ob 20 v prostorih bivšega hotela Tivolija komemoracijo ob priliki tragične smrti ruskega carja Nikolaja II. in njegove rodbine. S komeinorativnim govorom bo nastopil univ, prof. dr. Aleksander Bilimovič. Vstop prost in brezplačen. Istega dne bo ob 11 v pravoslavni cerkvi pa-rastos za blagopokojnim ruskim carjem.
1 Prosvetno društvo sv. Cirila in Metoda, Bežigrad ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo, dne 17. julija 1938 ob 8 zvečer na župnijskem dvorišču igro »Pri kapelici«. Vljudno vsi vabljeni.
1 Električna zadruga v Šiiki. Nepoklicani brez imena je v »Slov. Narodu« od 15. julija t. 1. objavil, da bo v nedeljo, 17. julija 1938 ob 9 v šišenski šoli nadaljevanje občnega zbora Električne zadruge v Šiški z dne 3. julija, Naznanjamo, da občnega zbora ne bo, ker ga načelstvo, ki je edino za to upravičeno, ni sklicalo. — Načelstvo Električne zadruge.
Skrivnost samomora
zagrebškega študenta
Ljubljana, 15. julija.
Samomor zagrebškega absolventa agronomije Mate Radoniča, ki je bil doma iz Pleternice pri Požegi, še ni pojasnjen, vendar pa kaže, da je za tem samomorom skrit nenavaden zločin. Pred samomorom je žena mestnega dohodarstvenega paznika Mira Jenšterle, stanujoča v žapužah 33, srečalo na Cankarjevem nabrežju ob pol 3 razburje-nego mladeniča, ki ji je vsilil v roke listek, nato pn hitro zbežal. JenšterletOva je bila presenečeno ter se ni mogla o pravem času zavedeti, mladenič pa je že odhitel dalje čez trimostovje. Jenšterletova je prebrala listek in ga zaradi čudne vsebine nato izročila najbližjemu stražniku pred magistratom. Listek je v hrvaščini vseboval naslednje besede: »Motu Radoniča odvtikli su iz Zagreba iz stana Sutlanska br. 9 (sledijo 3 imena).« Podpisal se je Mate Radonič kot absolvent agronomije. Ljubljanska policija je obvestila o tem dogodku državno pravdništvo, ljubljansko sodišče in pa zagrebško policijo, da ugotovi, v kakšnih zvezah je bil Mate Radonič z osebami, ki jih je v svojem zadnjem listku navedel. Obveščeni so bili tudi o smrti sina starši v Pleternicl, ki so zahtevali, naj se odgodi pokop aina, dokler ne pridejo 6anii v Ljubljano.
Poizvedovanja
Zlate naočnike sem izgubila v petek 8. julija od Sv. Petro ceste do stolnice. Pošten najditelj sc naproša, da jih odda v trgovini Ažman, Pognčarjev trg.
Najden je bil 7. t. m. na Večni poti svinčnik iz kovine. Dobi se pri Petriču, Rožna dolina, c. V/10.
Zatekel se je mlad pes črne barve (dakl). Last-• nik naj se javi v Štrekljevi ulici 3.
Razstava „Maribor — 1918-1938"
99
Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru bo pokazala v dnevih od 6. do 15. avgusta 1938 bilanco prosvetnega, kulturnega in socialnega razvoja Maribora in njegovega zaledja v jugoslovanski dobi.
Na razstavi sodelujejo vse mariborske prosvetne, kulturne in socialne organizacije, ki podajo v lastnem delokrogu svoje delo in svoj razvoj; obenem s temi organizacijami prireja razstavo tudi mesto Maribor.
Zgodovinsko društvo, Študijska knjižnica, pedagoška centrala, šolske sestre, lavantinski škofijski ordinariat in umetniški klub organizirajo kulturno razstavo, ki prikaže prevrat, literarno, pedagoško, šolsko in umetniško delo ter varslvo spomenikov.
Prosvetna zveza. Sokol, Vzajemnost in Zveza kulturnih društev organizirajo razstavo prosvetnega dela in življenja Mariboro s Podravjeni in Pomurjeni. Prosvetno razstavo bodo izpopolnile specielno mariborske organizacije Ljudska univerza, Francoski krožek. Narodna strokovna zveza iu Slovensko trgovsko društvo.
Posebni del razstave bo zavzemalo socialno skrbstvo, katerega prikažejo Okrožni urad za zavarovanje delavcev, Društvo za zdravstveno zaščito dece in mladine itd. Prehodni položaj med prosvetno in socialno razstavo pa bo zavzemala razstava mariborskih gasilcev.
Na jubilejni razstavi »Maribor 1918—1938« ho prvič razstavila pri nas državna železnica, ki bo z razvojno sliko mariborskih delavnic državnih železnic združila tudi sliko prosvetnega in kulturnega življenja mariborskih železničarjev v času |K> svetovni vojni.
Mesto Maribor pa bo nazorno predočilo urbanistični razvoj zelene metropole na Dravi in tako povezalo kot pokrajinsko gos|>odarsko, kulturno in prosvetno središče pokrajine vse gornje raz-stave v eno organsko zaključeno enoto.
Jubilejna razstava »Maribor 1918—1938« bo podala vse aktivne in pozitivne strani dvajsetletnega razvoja 1'odravja in Pomurja; podala pa bo tudi pasivne in senčne strani obmejnega našega življenja v zadnjih letih, kar je za nas enako važno, da vemo in tnorenio v zavesti naših slabosti pravilno usmerili razvoj za bodočnost.
E"J 11
n popolnejši je sedaj Trilysin, ker mu je dodana
posebna substanca, ki varuie tem* in lase pred drobnimi, glivicam stičnimi organizmi, Nova biološka izkustva potrjuieio, da povzročajo te klice srbež, prhliaj in izpadanje las. To dejstvo ie našlo takoj praktičen primer pri Trilysinu, ker IRILVSIIV
VEDNO VZPODEJA SVOJ KODAH Z VEDO.
Trilysin le biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohrama Vaše lase zdrave, odpravlja, prhljaj ter preprečuje izpadanje las.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg in mg. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Maribor
m Centralna avtobusna postaja v Mariboru.
Kakor smo pred nekaj dnevi že poročali, je bila železobetonska konstrukcija nove avtobusne postaje na Glavnem trgu že razopažena in sedaj jo zidarji ometavajo. Postaja bo popolnoma gotova do 10. avgusta, ko bo slovesna otvoritev. Postaja bo dobila tudi razkošno razsvetljavo, saj bo nameščenih pod streho nič manj kot 32 močnih žarnic. Obenem pa so začeli mestni delavci včeraj z betoniranjem prometnega otoka na novem Glavnem trgu pred avtobusno postajo. Ta otok bo služil za parkiranje zasebnih avtomobilov, predvsem pa za avtobuse zasebnih podjetnikov.
in Pobrežani dobijo svojo občinsko hišo. Občinska uprava na Teznem je kupila Partlovo hišo na Tezenski cesti. To hišo bo dala občina preurediti ter bodo nameščeni v njej občinski uradi. Na ta način dobi Pobrežje svoj občinski dom, ki je za veliko predmestno občino res nujno potreben.
m Umrla je v bolnišnici zasebnica Antonija Stranič, stara 83 let. Svetila ji večna luč.
m V vojašnici »Vojvodo Mišiča« se bodo V objektu 111. v sobi št. 54. oddala dne 20. julija ob 11 razna popravila na objektu I. Vsi oddajni pogoji se dobe v omenjenem vojaškem uradu.
KLOBUKI, ČEPICE pri JAKOB t AH, Maribor
m Tihotapska afera, o kateri smo že včeraj poročali, zavzema zelo velik obseg. Razkrinkana je sedaj številna tihotapska družba, ki jo je organiziral Stanko H. Sedež družbe je bil pri G. v Studencih, kjer je bilo glavno skladišče. Saharin sta nosila čez mejo brata Z., ki sta znana kot nevarna tihotapca. Osumljena sta med drugim, da sta dne 9. t. m. pri prestopu meje pri Sv. Jurju ob Pesnici streljala na graničarja in potem še na orožniško patruljo. Pri svojem tihotapskem poslu sta bila namreč vedno oborožena. II G. so prihajali po saharin lokalni odjemalci, največ pa ga je razpečaval Stanko H. v Zagrebu, kamor ga je vozil s svojim luksuznim avtomobilom, katerega je nedavno kupil.
Celje
c Še nekaj mest je proznih na avtobusu, ki bo vozil jutri ob pol 6 zjutraj iz Celja na obsoteljski prosvetni tabor v Sv. Petru pod Sv. gorami Prijavite se v prosvetni pisarni, Cankarjeva ulica 4.
c Vsi dijaki —• rekruti, ki žele v tem letu nastopiti vojaško službo, se ponovno opozarjajo, da je skrajni rok za vložitev prošnje do konca julija t. 1. Prošnje je vložiti pri komandi pristojnega vojaškega okrožja.
KINO UNION	.............
Danes: »PATER VOJTEH« (Rolf Wanka, Jirinn Štepničkova)
c V Pečovniku št. 37 je zaspala v Gospodu 87-letna mestna reva Uršula Sojč, v Gledališki ul. 9 pa 81-letna zasebnica ga. Marija Topolov-šek. Pogreb droge pokojnice bo v nedeljo ob 5

lopoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Jaj jima sveti večna luči
c Ko jc podiral v gozdu bukev 26-letni sin posestnika Petre Alojz v Malem dolu pri Voj-uiku, ga je oplazila veja in mu zlomila desno roko v zapestju.
Sloveni Gradec
Ban dr. Marko Natlačen častni občan občine Slovenj Gradec. Občinski odbor je na svoji seji, dne 9, julija soglasno izvolil našega bana g. dr. M. Natlačena častnim občanom občine Slovenj Gradec.
Zadnjič opozarjamo na kmečki tabor, ki bo v
nedeljo, dne 17. t. m, na Glavnem trgu v Slovenjem Gradcu. Zjutraj sprejem gostov pri vseli jutranjih vlakih. Ob 8.30 zbirališče konjenikov, kolesarjev, okrašenih vozov, narodnih noš in drugih na dvorišču pri Lobe.ju. Ob 9 sprevod z godbo skozi mesto. Ob 9.15 sv. maša v župni cerkvi. Ob 10 veliko kmečko zborovanje Okrajne kmečke zveze,
Krani
Bclgrojski nadškof dr. Josip Ujčič v Kranju.
Kakor smo v »Slovencu« že poročali, je prišel v naše mesto na oddih belgrajski nadškof nisgr. dr. Ujčič. Prevzvišeni se je nastanil v kranjskem župnišču in si je v teku tednn ogledal zanimivosti našega mesta. V pelek dopoldne Bi je ogledal tudi tiskarno Tiskovnega društva, obenem pa se oglasil v uredništvu »Gorenjca« in v »Sloven-čevU podružnici. Tukaj se je zanimal o delu obeh lislov v Kranju in sploh na Gorenjskem. V tiskarni in uredništvu obeh listov se jo zumudil skoraj pol ure.
Vransfto
Prosvetni dom smo začeli graditi v preteklem tednu. Dolgo smo se pripravljali,^ končno smo pa le udarili. Upamo, dn nam bo šlo vse po sreči in bomo do jeseni imeli glavna dela končana. Samo korajže bo treba in veliko dobre volje.
Vse ostane pri starem. Malo pred koncem šolskega leta je dobilo naše šolstvo vodstvo obvestilo, da so bodo z novim šolskim letom na naši šoli ukinile tri vzporednice. S tem bi bil pouk na šoli zelo otežkočen, ker bi ostali razredi bili pre-natrpanl. Zato se je oglasila posebna deputaclja pri g. banu dr. Natlačeni! ter ga prosila, da bi z ozlrom na posebne razmere na naši šoli ostalo vse pri starem. G. ban je deputaclji obljubil vso svojo pomoč in vzel na znanje obširno spomenico. Te dni pn je prišlo od kr. banske uprave obvestilo. da je n. bin podpisal odlok nn poillngl no-i ohlaslila, ki ga je prejel od ministrstva prosvetc, da oslane na naši šoli vse pri starem.