* 'r~A ‘v* > 'UtLUvNhUM KULtKIlvA lUMKftt orUKlNtUH uKUuaA >> t L h rt« otbunucitH oui\liiuoi\lh, 15. Vlil. 190 Z zadržanim dihom smo v petek 26.8*' sprejeli pretrAjivo novico o potresu, ki je kot pošast v trenutku i spremenil cvetoče mesto ob VardarjuI v kup razvalin* Nič hudega sluteči prebivalci so še počivali od delov-1 nih naporov prejšnjega dne* ko jih je nenadoma, kot ob bombnem napadu j zasulo« Srečni tisti, ki so iz tega' pekla odnesli življenja , veliko od njih pa je pokopanih za vedno« Mnogi so izgubili ali brate, ali sestre ali otroke« Najhuje pa je za' uboge malčke, ki so ostali brez enega ali obeh staršev« ■Srčni čut in pa globoka socialisti-' čna zavest vseh državljanov, je v trenutku priskočila ubogim Skoplja- i nom v pomoč v materialu in denarju« I 1 Zdravniške in reševalne ekipe tor j edinice JNA so takoj pričele in uspe;-le rešiti mariskatero življenje# bo»-i disi ranjence, ali še žive iz ruše- j vin« Ves svet je pokazal globok čut | odgovornosti in človečnosti, no glo-i de na različna družbena prepričanja»| Pomoč prihaja iz vseh delov sveta v j najrazličnejših oblikali« Moramo reči, da je človeštvo postalo zrelejj-še, preudarnejše in razumnejše« Ne- j sreče ga zbližavajo« Tu pride do izraza pregovor : " V nesreči spoznaš prijatelja" in teh res nimamo malo. ! I Ta humanost ho ostala z zlatimi črkamo zapisana v zgodovini, I Naš kolektiv je bil med prvimi, ki je izrazil željo, da po svojih močeh priskoči neurečnemu Skopiju v pomoč, z denarnimi srecstvi« Vsi delavci so s se soglasno izrekli, da žrtvujejo enodnevno mezdo v korist ponesrečencem« Polog tega pa je centralni DS izločil din 500.000 v te svrhe« To je zelo lepo, Čepr . v pomeni le majhen del storjene škode v celoti* Najbrže ni večjega kolektiva v Jugoslaviji, ki ne bi dal svojega prispevka ponesrečencem in novo izgraditev Skoplja* Stavbe se dajo postaviti in se tudi bodo v Skopiju, še večje in lepšo -ne da pa so vrniti človeških življenj« j Akcija za odvzem krvi v našem podjetju ! v korist ponesrečencem je ravno v teku in dobro kaže« Do sedaj 30 že prijavije* | V ’ . * no nad 100 članov kolektiva (2* VIII«)i v I število pa z dneva v dan raste« To je še en dokaz razumevanja naših ljudi do nesrečnih Skopljanov« Kljub vsestranski pomoči, pa bodo ra/- ne nesrečnega mesta še dolgo odprte* O o O o O c ooeenteT migo^ac* Neposredno upravljanje delavcev v ekonomskih .enot;ih se je pojavilo v leiih 1953 in 1959* Pafve oblike neposrednega upravljanja delavcev v ekon nosnikih enotah se bile stare t tako stare cot samo delavsko upravljanje, ki je od začetka svojega postanita deA 1ovalo na posrednem in neposrednem u-pravl. nju. Vsebina in oblika v prvi farsi neposrednega upravljanja delavcev v ekonomskih 'e otah je bila še maloštevilna in ner zvita, večinoma usmerjena pre.;o delavskega sveta in upravnega odbora, kar je c: Jo ekonom: skim enotam pečat posrednega predstav;-niSkega upravljanja# Vendar pri tem ne sme.*.o pozabljati, da. sico od vsega začetka posvetili vso skrb delavskemu upravijaaju,delov.• li na razvoju delavskih svetov, v pogledu njihovega vse večje; a samostojnega odločanja in v pogledu ickn ja metod dela. V tem času so delavski sveti bogatili svoje izkušnje in vedno bolj uspešno obvl .dali problematiko proizvodnje, delitve dala inuohodka ter bili kos ostalim dejavnostim podjetja. Delavski sveti postajajo vse bolj upravljalei in počasi izpodrivajo pr: jšnje upravljal-ce - diiekcije odnosno upr ve podjetij ki prevzemajo vlogo izvršnih slurb. Takšen r zvoj vsebine in oblike predstavniškega upravljanja delavcev, do odrejene stopnje zrelosti je eden od neobhodno potrebnih pogojev za vse močnejši razvoj hepOsreonega upravljanja delavcev, Ta prva faza v razvoju de-1 .vskega upravljanja je d. la ogromne dobre rezultate v proizvodnji. Dosežen je tak tempo gospodarske rasti, ki nas jo pred koncem prve deset-letnice de-lvskih svetov privedel v tem nogledu na prvo mesto v svetu. Taka gospodarska rast ni bila samo rezultat nove družbene organizacije proizvodnje kakršno je predstavljale delavsko upravljanje, To je bil namreč rezultat stalne rasti proizvoda j ih sil, ki je istočasno bil spremljan z odgovarjajočim razvojem družbene povezanosti delavca v procesu proizvodnje, kakršno je predstavljal organizem delavskega upravljanja, Ta rast ni pospešila samo večjo proizvodnost s katero so se krepile materialne osnove socialističnih družbenih odnosov, temveč ta rast je menjala strukturo prebivalstva in povečala število delavcev in naprej-upravljalci proizvodnje so začeli urejevati s jnostoj— 110 lastne odnose v proizvodnji, delavci so istočasno tudi snm4 menjali in bogatili svoja gospodarska in politične izltušnje ter razvijali svojo socialistično vest. Razširila se je materialna osnova delavskega upravljanja, okrepila se jo socialistična družbena dejavnost delavca, obogatila se je skozi prakso in izkušnje delavskega sveta in nakazala glavno smer, v kateri se bo delavsko upravljanje razvijalo vnaprej - smer vse večjega neposrednega angažiranja delavca v upravljanju* Pod takimi okolnostmi se je pokazalo da je razporeditev dela., odnosno do-sledn ejša izmenjava tega principa eden od najvažnejših ciljev naše dote d nje ekonomske in politične prakse in da predstavlja tak pogoj, da se brez istega nebi moglo zamisliti pospešeno socialističnih družbenih odnosov. Da bi se do;eglo žel jene e-konoriske rezultate in da bi se okrepila harmonija delavca v procesu pro- I izvodnje, ki postavlja tildi enega od pogojev za dosego ekonomskih rezulta- j tovfse v podjetjih poskuša najti take | raahanizme razdelitve osebnih dohodkov, ki bi v večji meri zadovoljevali pri- i ncipu razporeditve dela* odnosno s ka— I terim bi se osebni dogodki tesneje po- , vezovali z rezultati dela poedinih de-I lavcev in podje.tja v celoti. Medtem, obstoječi sistem razdelitve družbene proizvodnje med podjetjem ix\ družbene J skupnosti ni dajal dovoljno možnosti, j da se prinpip ostvari v večji meri, kaj-A ti večji rezultati odnosno boljše rezultate, ki bi jih dosegel delovni kolektiv s svoje ekonomski in politično j aktivnostjo, so bili zajeti v instru- l mentih razdelitve med družbeno skupnostjo in podjetjem v taki meri, da je podjetjem ostajal,neposredno manjši del J sredstev za osebne dohodke iz katerih ni bilo mogoče zajamčiti osebne čbohod- I ke delavcem, kateri bi odgovarjali takšnem njihovem delu po doprinosu« Ta- ! kšna situacija v podjetjih je delovala destimulativno na delavce in poleg negativnih ekonomskih posledic je imela tudi negativne politične posledice. Prehodni razvoj proizvodnje in družbenega upravljanja je ustvaril potrebne pogoje, d nadaljni razvoj delavskega upravljanja in proizvodnjo je zahteval, da se sredstva združijo. Na osnovi tako doseženega po družbi j er. j a raadalitve v podjetju predstavlja to kvalitetno in dalekosežno izmenjava v odnosih razdelitve* Ta izmenjava bo predstavljala široko osnovo za nadaljni razvoj delavs* kega upravljanja v celoti. absolutna. Na to, kako se bo izvršila razdelitev, deluje niz eko-nosmkih in drugih družbenih pogojev, katerih se delovni kolektiv ne more osvoboditi, kakor tudi kapitalist ne more, da bi svobodno razporedil svoj dobiček, ako ne želi da propade. Poleg ekonomskih pogojev, kakor n.pr; zakon razširjene pepro-dukcije je delovni kolektiv vezan z nizom družbenih liorm izraženih t zakonom, družbenih pravil itd. Ti ekonomski in drugi družbeni, kakor tudi politični pogoji bodo obstojali tudi v bodoče., toda razume se, da se bodo menjali, kakor se bo menjala njih vsebina in oblika, katere se bo navrglo ljudem v njihovi proizvodnji praksi« V prvem delu našega članka " EKD-NOiuŠKE ENOTE 11 smo prikazali razvoj istih, V DRUGEM DELI PA BOMO POKAZALI DEJANSKO ŽIVLJENJE EKD-N0ii.3KIH ENOT V NA.ŠEM PODJETJU. /PRAŠANiA i'9 :• Svoboda delovnega kolektiva ne more biti rt EL A N-Verja a i 2 : 2 ~ ! 1. ICrj jo a rcorgcnizacijo podjetja 2* Kako jo dokončno z novogradnjo 3* nobenega glasu od naših organizmi j v podjetju ? 4* KokSem je ui^>eU dela DS-fiE ? 5« Persrekfcive prod; .je 1964 ? 6* iv o je z o'or;vcuni ^riiirrJikov n?, mater jalu in osebnih dohodkov še iz leta 1962 in letos ? 7» Novr„tors'd. in racionalizatorski predlogi t izboljšave . To so vpr:Jšr.nja| lei sama iilijo odgovor. PriraeVno bi bilo n.iije odgovoriti v " Nuši Smučini 3 Poslovanje v 1» polletju ocenjujemo že vedno v našem podjetju bolj po doseženi proizvodnji in gibanju stroškov, manj pa po doseženi prodaji« Prodaja je namreč v I* polletju mi- 1 udariti, da se prodaja v I* polletju glavnem šel^ vedno od julija naprej in zato tudi doseženi dohodek v tem obdobju ne daje prave slike v stanju podjetja* Kljub temu pa je rredno po« 'i nimalna, ker odpremi jamo smuči i J i | Primerjava celotnega dohodka v i 1962 je sledeča : t i ‘ } • ! ' v vsako leto povečujej kar je vsekakor j pozitivno ker veže manjša obrat»sredstva« 1 I* polletju 1963 z istim obdobjem v letu i :• ! I« pollet.ie i 1 . i 1962 1963 indeks I I fakturirana prodaja; 1 t | • 1* domači trg lo6,822.733 152,662.235 142,9 j 2« izvoz 83,347.176 7o,499.796 84,6 1 3» interno 1 12,793.737 15,o7o.41o 117,8 1 ] Proizvodi in storitve 1 skupaj : | 202,963.646 238,232.441 117,4 j 4« -trgovsko blago 3,49o.687 3,663.129 lo5,o i 5» material 2,359.51o 6,629.532 281,o i 6« odpadki » 597.438 336.888 56,4 1 1 Prodaj a skupaj t i— : 209.411.281 248,861.980 118,8 j |V obračun celotnega dohodka pa se po predpisih šteje sumo plačana realiza-Icija, ta pa znaša« , I« polletje > ■ 1962 1963 indeks 1. plačana prodaja 185,598.000 235,917.425 127,1 ; 2. izredni dohodek 693.ooo 52o.857 75,2 3. CELOTNI DOHODEK 186,291.ooo 236,438.282 126,9 4. poslovni stroški 128,732.ooo 168,4o8.oo4 13o,8 5. DOHODEK 57,559*ooo 68,o3o.278 118,2 6. prispevek iz dohodka i - mm 7. ČISTI DOflODEK 57,559.ooo 68,o3o.278 118,2 8. razdelitev čistega dohodka * . .. 1 a/ osebni dohodki 47,728.ooo 54,lo5.415 113.4 i b/ nerazdeljeno 9,831.ooo 15,924.863 141,7 w i 9* primerjava rezultatov? a/ % douodka v celotnem doh. 3o,9 28,8 93,2 b/ fo oseb.dohodkov v cel. doh. 25,6 22,9 89,5 c/ % oseb.dohodkov v čistem doh. 82,9 79,5 95,9 d/ io za sklade v čistem dohod. 17,1 2o,5 119,9 Pri primerjavi rezultatov je najbolj vidno to, da so poslovili stroški delno narasli, kar se izključno nanaša na povečanje stroškov osnovnega (izdelavnega) materiala« Važno pa je, da so osebni dohodki, ki so po zaposlenem večji za 29 %, v strukturi stroškov kljub temu nižji kot leto prej« Osebni dohodki na zaposlenega so znašali v netto znesku : v letu* 1962 v I« polletju 1962 v I, polletju 1963 27.6oo,- din 25.7oo,- din 33»28o,- din Indeks: I, polletje 1963 leto 1962 33.28o 27.6oo 12o I, polletje 1963 I. polletje 1962 33.28o 25.7oo 129 Povečanje osebnih dohodkov je bilo možno le z istočasnim povečanjem produktivnosti: 1962 1963 indeks « 1« povprečno zaposleni v I, poli 461 481 lo4,3 2« povprečno zaposleni v letu 452 481 lo6,4 3. proizvodnja na zaposlenega v 1» polletju 989.6oo l,35o*ooo . 136,4 4« proizvodnja na zaposlenega v letu 2, O o o • o co (M l,35o«ooo 118,4 BILANCA 30.6.1963. -V II, PROIZVODNJA GRUPA PROIZVODOV dosežena proizvodnja po planski oubi ceni / v tisoč din / 1962 1963 indeks - lesene smuči 236.9o2 336.43o 142,0 — metalne smuči 32.817 131.228 399,9 - plastične smuči - - 9oo — smučarske palice 14.647 11.8o3 8o,6 - drugi zimski šport 319 8.7o3 2,728.2 - telovadno orodje 45.4o7 34.862 76,8 - vodni šport 17.654 23.551 133,4 - športne igre 8.675 4.843 55,8 - reketi 23.622 7.619 32,2 __ reševalne naprave 21.o87 33.377 158,3 - drugi proizvodi 11.537 4.588 39,8 - uslige 11.096 14.079 126,9 Skupaj po planski lastni ceni 423.763 611.984 144,4 Skupaj po prodajni ceni 456.2oo 65o.ooo 142,5 količinska proizvodnja : - lesenih smuči parov 29*172 38,177 13o,9 - metalnih smuči " 1.192 4.456 373,8 - plastičnih smuči - 18 - — ——H 1.. ■ ■»—'■■■ Ml—mi ■ ■•■■■■ ■■■ , I Smuči skupaj : 30.364 42.651 140,5 j i . | | ' ' . . . , . ' I Najbolj je porasla proizvodnja lesenih in metalnih anuči v razmerju do leta j 1962, kar je razvidno tudi iz količinskih pokazateljev* KLjub neugodni, to je ostri in dolgi zimi, je v razmerju do leta 1962 presežena proizvodnja za j 38 %. pri minimalnem povečanju delovne sile. i i Po pregledu izvršitve plana za I* polletje nam dajo seveda bolj smisleni rezu| tat samo proizvodnja, ki teče razmeroma enakomerno* Realizacija celotnega dohodka in izvoza jo v razmerju do plana minimalna, zaradi že znane sezonske ; prodaje, po sklenjenih pogodbah pa lahko pričakujemo na koncu leta ne samo izpolnitev plana,, temveč tudi precejšno preseganje« i Letni Polletni Indeks i plan plan Izvršitev I, poli* j 1. celotni dohodek *• l,14o,ooo 57o.ooo 236.438 41,5 2. proizvodnja 1,loo.ooo 55o,ooo 65o,ooo 118,2 3. izvoz v dolarjih 6o9.ooo 3o4.5oo 63.495 2o,9 4. izvoz v vrednosti din 7ol*ooo 35o«5oo 7o*499 2o,l I. Mulej Stanko Z uspešno prodajo izdelkov je nujno povezana tudi njihova kvaliteta* Vsako podjetje, ki doseže neko raven serijske proizvodnje je prisiljeno, da interno organizira kontrolo kvalitete proizvodov* Kaj sili proizvajalca, da si organizira komtrolo kvalitete oz. kaj si od njene organizacije obeta ?' Zaradi pojava vedno vež novih proizvodov oz, zaradi večanja njihove kapaciteta, je konkurenca pri prodaji na svetovnem tržišču ve,dno večja , Pri takih pogojih sta važni le dve strani s kvaliteta in konkurenčne j cene* Torej prodajal bo le tisti, ki ima kva-1 litetno izdelane proizvode, katerih ce-t ; na mora biti konkurenčna t,j, da je mari-I jša ali vsaj enaka ceni drugih proiz-! vajalcev. Nikakor pa cena pri i3ti kva-* | liteti ne more biti večja, kot cena kon-i kurentov* Aakor pa nam je znano pa sta : | si v sami proizvodnji cena in kvalite-i i ta v nasprotju. Čim kvalitetnješd so i izdelki tem večji so proizvodni stroški in obratno, i ; Pri vsem navedenem je naloga kontrole, I i da skrbi na kvalitetno izdelavo in, da j i zmanjšuje proizvodne stroške s tem,da | se zmanjšuje slaba ivaliteta že v pro- ■ izvodni sami, i : Tudi v " ELANU " je delovanje kontrole; usmerjeno po navedenih splošnih načelih. Prva in najvažnejša naloga je* da so izdelki ki gredo v prodajo res zanesljivo kvalitetni* Druga naloga pa je, da se še v •sami proizvodnji zmanjšuje slaba kvaliteta, in da se s tem zmanjšujejo pro-ndni stroški. Izvrševanje navedenih nalog pa je dostikrat v nasprotju s težnjami dame proizvodnje in posameznikov, ter je vsled tega otežkočeno* Dostikrat je opaziti, da i-majo posamezniki nepravilen odnos do dejavnosti kontrole in onemogočajo uspešno delo. Seveda‘take primere ne gre posploševati iri gre v večini primerov za nepoučenost • in premajhno razgledanost* Trenutno • obstojajo v Elanu naslednji problemi slabe kvalitete pri proizvodnji izdelkov : - Problem rjavečih robnikov na lesenih staučeh se bo rešil na ta način, da se bodo robniki razmontirali, pocinkali in ponovno montirali na smuči, S pocinkanjem bomo dosegli to, da bodo robniki odporni proti vplivom, ki povzročajo rjo. Pojav rjavečih robnikov jo posledica premalo preizkušenega proizvodnega postopka in slabih skladiščnih razmer, Sam proizvodni postopek pa je bil že spremenjen, - Rjavenje robnikov na metalnih smučeh v skladišču gotovih izdelkov je bilo rešeno s čiščenjem, kar je bilo že izvršeno, To rjavenje je površinsko in drugačnega izvora kot je to pri lesenih smučeh« - V zadnjem času je nastal problem kvalitete pri naših plastičnih iz't ' delkih t»j« čolnih0 Opaža se, da ’ bi proizvodnja morala posvetiti j več pažnje zunanjemu izgledu oz« ’ finišu naših plastičnih izdelkov0 ’ Tu je opaziti sicer manjše lepotne nedostatke, vendar prtuv ti dosti- i krat postavljajo proizvajalce v s-j labo luč« | I - kvaliteta dvostransko koničenih I palic je zelo pomembna za uspešno j nadaljevanje prodaje« Strokovnjaki;, podjetja Tiirolia, ki sta v našem I podjetju vršila prevzem teh palic j sta bila na splošno s kvaliteto zn'r~ dovoljna ( eluxiranje, dimenzije) i vendar pa sta imela razne pripom- J be na ravnost palic, Z ravnanjem in z natančno kontrolo je bil I ta problem rešen0 . V zvezi s kvaliteto proizvodov na ! stopajo v našem podjetju še drugi ' manjši problemi; katere pa bom j skušal opisati v naslednji števil-l ki našega lista0 i ' ’ 1 V imenu tehnične kontrole našega | podjetja naprošam vse člano kole- j ktiva, da po svojih močeh in prilikah pomagajo in prispevajo svoj delež k dvigu kvalitete naših pro-izvodovo viiro-crcrcf> • UT3'cnr;.^m p K I N 0 ^ II Mir.t fi tt v*-5 18.8.63. - nodelja ob 18 uri r» Sovjetski zgodovinski FILM 11 PETER 'TOLIKI" 20.8.63. 21.8.63. - torek ob 2o uri - sreda ob 18 uri 21. 8. 63. 22. 8 Italiansko ameriški barvni film 11 GUSARJI " - sreda ob 2o uri - četrtek ob 2o uri - sobota ob 18 uri i - nedelja ob 16 in 2o uri' Japonski CS film 11 LUKA ZADOVOLJSTVA": 23« 8. 63. - petek ob 2o uri 24. 8. 63* - sobota ob 2o uri 25o 80 63. - nedelja ob 18 uri t i Francoski vojni CS film " TAKSI ZA ! TABUK" 27. 8» 63. - torek ob 2o *uri 28e 8» 63« - sreda ob 18 in 2o uri j * Fransosko-italianski barvni CS-" AFRODITA BOGINJA LJUBEZNI"' 29« 8» 63. - četrtek ob 2o uri 31» 3963q - sobota ob 18 uri 1« 9« 63« - nedelja ob 16 in 2o uri; ^ • ' I i Angleški CS film » EXFEESO BONGO " 3o0 8. 63* - petek ob 2o uri , 31. 8. 63* - sobota ob 2o uri 1, 90 63. - nedelja ob 18 uri od 15« 8« - 1, 1963« Angleški pustolovski barvni film " OBOROŽENA PLJAČKA " * I 15« 8. 63. 9 četertek ob 2o uri i 17» 8o 63«' 1 - sobota ob 2o uri 18, 8, 63. - ponedeljek ob 2o urii u/n RISALA IN OPREMILA R£JCHMANN ^ ERIKA ( iz Priročnika ) UREDITEV 3V0J3TVA BORCA PO OBoTOeJEČIH PREDPISIH Pravnega predpisa, ki bi urejal to vprašanje ( svojstvo borca) na splošno in enotno za vse kategorije in vsa področja, kjer gre za zadeve borcev, nimamo, pač pa imamo na šte vilnih pravnih področjih posebne ' predpise, ki urejajo posebne pravice borcev na ustreznem področju ( ZPZ, ZVVI, ZIZ, Zak. o "Partizanskem spominskem znaku 1941" itd.) čeprav so ti posebni predpisi raztreseni po najrazličnejših pravnih j področjih, jih motamo vzeti v njihovi celokupnosti kot organsko c e-1 o t o, s katero se določa vprašanja borcev e n o t n o, z enotnim smotrom, ne glede na materijo, ki jo predpis konkretno obravnava« Pri tem je treba imeti pred očmi,da ti predpisi ne urejajo vseh vprašanj borcev, temveč le tiste primere, kjer se priznavajo nekaterim bolj kvalificiranim kategorijam borcev določene (pretežno materialne ) u-godnosti* Vendar navedeni zakoni poji ma "borec" v tehničnom smislu ne u-porabljajo, temveč navajajo le zahtevnejše pogoje, ki jih mo$a izpolnjevati borec NOV, da se mu prizna ta ugodnost* Zato moramo iskati podlago za ugotovitev, kdo se sploh (na splošno) šteje za borca NOV, drugod, Najdemo jo v statutu Zveze združenj bor - ; cev NOV Jugoslavije", ;_ ki v svojem 17* členu precizno do- j loča, kdo je lahko član "Združenja borcev NOVf" Tu je sicer govora le o članstvu te organizacije, vendar ni razloga, da se ne bi to določilo uporabilo za vse, torej tudi za nečlane, ker so pač njegove kriterije postavili borci sami in nji- «K , <(??, spm ipM v'/ li A ■ a i '■ZiJbmš hova najbolj poklicna organizacija.in ! ker se tudi vsebinsko popolnoma skla- j dajo s pozitivnimi predpisi* Statut imenuje člane Združenja'borcev j " borce narodnoosvobodilne vojne"-, zatt^ se tega naziva drži dosledno tudi naš Ij Priročnik* S tem nazivom - skrajšano | " borec NOV" ali samo " borec " — || o^*»ačujemo torej vse tiste, ki izpol- ii njujejo po 17» členu statuta naštete || pogoje, torej borcev najšitšem pomenu j besede, Ti so - citiramo dobesedno 17, člen - naslednji » " Član Združenja borcev nariodno- ; osvobodilne vojne je lahko vsakdo » ; - ki je sodeloval v narodnoosvobodilni vojni } - ki je podpiral narodnoosvobodilno gibanje ) - ki je zaradi pomoči najrodnoosvobo- : dilnemu gibanju bil v zaporu, inter naciji ali na prisilnem delu ; - ki je bil zaprt, interniran in od- . peljan na prisilno delo in se tam j opredilil za narodnoosvobodilno i gibanje ter se s svojim vedenjem in delom zavzemal za ostvaritev njegovih smotrov ) - ki je bil ujet in se je v ujetni- I štvu opredelil za narodnoosvobodil ! no gibanje in se s svojim vedenjem i in delom zavzemal za ustvaritev njegovih smotrov ; ! - državljan Jugoslavije, ki se je it ven dežele, z orožjem v roki, boril proti fašistomo” Težave nastanejo šel takrat, ko je treba iz tega širokega kroga bor-cev izluščiti posamezne skupine ali kategorije, katerim kakor omenjeno, j priznavajo zakoniti predpisi določene ugodnosti. Teh je precej J največ j in najvažnejše so s področja invalidsk sko-pokojninskega zavarovanja in s področja vojaških vojnih invalidov ter so posebej in na drobno urejene ! v posebnih zakonitih predpisih s teh področij. Zato jih tudi Priročnik na-; tančneje obravnava v 'ustreznih poglavjih posebno Tam so posame- zne kategorije točno predeljene in označene z ustreznim nazivom ( udeležencev NOV, sodelavcev NOG itd,), tako da se i vsebinsko i na zunaj vidno ločijo druga od druge, To je potrebno, da se odpravijo obstoječe nejasnosti in nepravilna tolmačenja, i Naš priročnik jih dosledno iiporrblja v celotnem besedilu. Priporočarno,da se jih držijo vsi, ki ga porabija^ jo, da bo praksa enotna. Iz toga besedila je razvidno, da za pridobitev članstva ZB in torej tudi za splošni svojstvo "borca NOV’ postavljeni zelo široki kriteriji, Ea razliko od posebnih kategorij, ki? jih navajamo spodaj, zadostuje za j splošno kategorijo "borca", da je kakorkoli sodelovali^ v narodnoosvobodilni vojni ali p o d j p i r a 1 narodnoosvobodilno gibanj^} J zadostuje, da se je samo opredelil narodnoosvobodilno gibanje in pokazal *Y vsaj neko minimalno aktivnost, ne : N " glede na to, ali se je tako zadržal j na neosvobog.enem ali osvobojenem o- j zemlju, v prostosti ali v zaporu,internaciji, konfinaciji, ujetniškem j taborišču ali na prisilnem delu, Sicer pa je besedilo tega člena tako! jasno, da ni potrebna nadaljna razla-r ga, zlasti ke± tudi v praksi v pogledu ni težav0 tem Jth IZGNANSTVO 1, BAJIČ (Drago) Veljko, KV mizar, zaposlen na delovnem mestu poravnavanje J lesa na poravnalniku, je dne 1,7,63, j poravnaval komad lesa na nezaščitenem j delu poravnalnika, Pri tem delu mu je stroj vrgel'les nazaj ter poškodoval kazalec desne roke* VZROK: nesmotoren naš in dela pri posamezniku. Izgubljenih 4 delovni dnevi« 2« FRELIH ( Miha) Vinko, KV mizar, zaposlen na delovnem mestu ročna mizar- i sita dela, je dne 8,7*63» brusil čistii ni nož. Pri brušenju mu je nož na le- j seni polici spodneslo in je zaradi te-j ga zadel s kazalcem desne roke ob re- | zilo noža, . VZROK: Nevaren način dela pri posame- j zniku, i Izgubljenih 11 delovnih dni, 3« KDCJANČIČ ( Ciril) lMarija, delavka t NK, zaposlena na delovnem mestu j skobljanje sredic na debelinskem sko- j beljnem stroju, dne 8,7,63, hotela po-1 I magati sodelavcu pri transportu lep- j i ljenih bundov s dvigosom. Pri tem deluj j je lepljen bund padel iz zložaja ter I med obdelovalcem iz stroja ter pada- j j jočim bundom pritisnil poškodovanki me*t i zinec desne roke, I i ' 1 I VZROK: pomankljivo urejen transport i ! Izgubljenih 17 delovnih dni, I ! - I j 4, JAGODIC ( Janez) Frančiška, delavka j ; NK, zaposlena na delovnem mestu debelini j sko skobljanje lesa, je dno 8,7,63, ho-{ 1 tela odstraniti kovinsko stojalo v odd-j j elku lepilnice. Pri tem se je stojalo | \ dotaknilo ob dvignjeni rob tal ter pa -j j dlo poškodovanki na palec desne noge, I i 4 'i j VZROK: Pomankljivo urejen transport t _ Izgubljenih 22 delovnih dni, 5, AMBROŽIČ ( Pavel ) Alojz, KV mizar, zaposlen na delG.vnem mestu delo na le3noobdelovalnih strojih, je dne 11,7« 63, poravnaval les na poravnalniku* Pri tem delu mu je vrglo komad lesa nazaj' ter je zaradi tega prišel s palcem desne roke ob rezilo stroja , j VZROK : Nevaren način dela pri posamezniku, i • 1 Izgubljenih- 9 delovnih dni, $» KUŠAR (Janez ) Agata, delavka NK, , zaposlena na delovnem mestu razžago- t vanje lesa na nihalni krožni žagi, je; dne 16, 7, 63, razžagovala les na ni- { halni krožni žagi ter ji je pri tem t stroj vrgel komad lesa nazaj in ji pri tem poškodoval oko9 i VZROK s Pomankljivo urejeno delovno j mesto, j Izgubljenih 5 delovnih dni. Poleg teh obratnih nesreč je bilo v podjetju in na poti iz dela še nekaj manjših nezgod, ki pa niso pomembnejše, Večja nesreča se je pripetila praktikantu TSŠ le^ao, industrij,' odsek Ljubljana OMERZA Janezu, ki se je popkodoval na poravnalniku in so mo morala zaradi te poškodbe v bolnici! na Jesenicah amputirati prvi členk , sredinca 'desne roko, j i Vse nesreče izhajajo predvsem iz oset i nih faktorjev, delni vzroki pa so pred: vsem zaradi preutrujenosti zaposlenih in neupoštevajoč higiensko tehničnih varnostnih mer na posameznih delovnih strojih. Pri dveh nesrečah je zaradi kršenja varnostnih predpisov uveden disciplinski postopek« Zajc Bojan mnu p o C Valjavec Prane Stanje delovne sile v začetku meseca -iu.li.ia : v rednem delovnem razmerju : moških 259 žensk 239 Skupaj 498 Na priložnostnem delu /začasno delovno, razmerje/ : moških 23 ' žensk 11 Skupaj 34 Vajenci : 4 moški Stanje delovne sile koncem meseca gulijas v rednem delovnem razmerju : moških 26o žensk 242 * '■ Skupaj 5o2 Na priložnostnem delu /začasno delovno razmerje /: . , moških 34 žensk 18 Skupaj 52 Giban.ie delovne sile s V rednem delovnem r^ztner.iu i V mesecu juliju so se na novo zaposlili sledeči delavci : KOŠIR Janez - delavec v sklad» materiala iviARINSEK ing# Bojan - dipl.ing. na delov em mestu raziskovalca v razvojnem sektorju (inštitut) JAKŠS Stanko - priučen mizar v reketar-ni lesnega obrata, ! PIRNAT Ana - snažilka v sani arijah j > v ŠKAFAR Marija — delavka v smučar. ! oddelku ŠKAFAR Kristina - delavka v smučar. ■ oddelku j KAVČIČ M&rija - snažilka v šanitari PANGERC Pavel - ključavničar v KD — i montaža 4 V mesecu juliju so zapustili podjetje: VAUPOTIČ Jožef- v poskusnem roku v/ FINŽGAR ANICA — po samem zakonu za*> radi invalid.upokoj. STRANCAR Stanko — samovoljna zapu— j' stitev dela ; PIŠKUR SILVO — po sporazumu i Na priložnostnem delu ( začasno de— ! lovno razmerje ) s V mesecu juliju si se na novo zapo- j slili j i iviežek Sašo, Jensterle Rado, Horičnik Janez, Kolman i>»atko, Papler Mirko, j Pristavec Boris, Arh i>>' *4 / /samokritika/ . Vend..r kljub temu vsi zgoraj našteti tvorijo jedro tovarniškega tiska. Koliko pa je v podjetju takih, ki ni njih nikdar slišati glasu*, (predvsem iz delavnic) iz njihovega življenja, in njihovega delovnega mosta, in njihove ekonomske enote. Zato je tudi vsebina lista večkrat ponmnjkljiva0 Predvsem primanjkuje prispevkov od organov delavskega samoupravljanja, političnih organizacij in sindilcata. Nadalje strokovnih člankov s strani tehnične službe, ali inštitutjio Velika vrzel je pasivnost, predvsem pri fizičnih delavcev iz obratov0 Mnogokrat je slučaj, da urednik nikakor ne more sestaviti koncepta slede-* čo številke lista, če nima vzeti kaj v roke. Tiste pomoči od vas , ki se je pričakovala, od nikoder ni. Urednik je poleg tega pred dejstvom, da je sam novinar, redaktpr, tehnični urednik, da je sam "redakcijski odbor"(ker isti obstoja samo še na papirju). V takem stanju kot je zdaj, je časopis nemogoče še izdajati, v kolikor ne bo več pomoči. In če nam je vseeno, da ne izhaja potem, je to pač v redu. Vendar se mi zdi, da je pa le potreben ihformativ v podjetju in da lahko prinaša marsikaj koristnega. Pravica delovnega kolektiva je, da obvešča in da je obveščen, To prehaja že celo v dolžnost, Zaželjeno bi bilo, da ob teh dejstvih organi samoupravljanja malo pomislijo in tozadevno ukrepajo. Kajti zadevo opustiti je kaj lahko, ponovno postaviti jo na noge pa je mnogo težje. Urednik 3o ml ZARADI BOLEZNI V JULIJU Zaradi začasne nezmožnosti za delo ( bolovanja ) je podjetje izplačalo za 332 dni 318,278,- din. Izostanki so bili t Nesreča pri delu 7 primerov 75 dni izplačano Nega druž* člana- 1- primer 2 dni izplačano 86.165,- din 2.524,- din Ostale bolezni 36 primerov 255 dni izplačano 229.589.-din Skupaj i 44 primerov 332 Izostanki in dajatve po oddelkih t dni izplačano 318.278.-din Telovadno orodje 51 dni izplačano 45.587.-din Smuč arija 158 dni izplačano 149.269,-din Kovinski oddelek . 22 41 dni izplačano 19.463.-din Razrezf sklad.lesa , komunala dni, izplačano 4o.596,-din ,Uprava 47 dni izplačano 42.8o8,-din Obrat družb»prehrano 13 dni izplačano 14.555t-din 332 dni izplačano 318,278.-din V mesecu juliju so se nadomestila osebnega dohodka od bolezni v celoti znižala'za 74.013.- din. &S pa primerjamo nesreče pri delu, je pa obratno. Ti* so se pa zvišale za pot primerov, 52 dni in 46.866.-din. 1 Kolman Marta > U L V KNJIŽNICI ELAN ./Nadaljevanjo/ STROKOVNIH IN DRUGIH n 14* Iznajditeljska delavnost in njena ureditev v naši držati (Dr.Prinar.S ) 15. Izrada nareza (O.M.MUller ) 89 Izračunaanje vremena mašinske obrade (JoVHDViČ D) 82. Internaionale Feld-und Hallen-Nandb al1-Re gin 67. Kako ja topim Čelik (Kučerin M.) 16i Kanalizacija (Ing,Broz R$) 17i Kajaki kajštvo (Dr.Veber ) 115. Košarka (Kobal M.) 18. Kotirana prgekcija (Prof.Žnidažič) 19» Kožarstvo (ing.Morsan) 2o. Kožaska pomočna sredstva (lng.Morsan) 6. KronikaElnn (Knafelj Sl.) 24.: gTO« visok® planine (ZgogrGropuzzo) 21. Kubatura okrglega lesa (Ing.Černe) 36. Legurekorozija i zaštita od korozije (Ing.Bezuhovič) 119. Leitz katalog 25. Les-list za gozdar.in le s,industrijo 26» 11 u it n n n (I.Žnidaršič) 43. Logaitmske tablice (J.Majccn) 29. Mala mehanička tehnologija (Ing.Horvat Otto) 3o. Mašine tilatlse (Dr. In nem oddihu« Toda izglda, da člani ko le letiva letos nimajo ne vemo, ka-' kŠBBga interesa na koriščanje dopusta v Campingu odnosno nasploh ter dalje nimajo interesa na koriščenje: denarnega nadomestila, ^o takih za-J ključkov pa prihajamo zaradi sledečega : Camping Selce je ldtos odprt le od 15»junija do 15« septembra to 30 pravi da je letošnja sezona za 15« dni krajša kot prejšnja leta. da v septembru ni oddano niti eno ležišče; Sindikalna podružnica je v letošnjem letu za obnovo campinga vložila cca 2oo,ooo din stroškov in plačala obvezno takso za 15 ležišč za celo sezono 15o.ooo din ali lo,ooo din aa 1 v • v v lezisce, Do Vključno 11, avgusta je koristilo [• naš Camping 67 oseb od tega 37 čla- I nov našega kolektiva, 27 svojcev in 3 tuje osebe s 567 ničninami po 2oo,-din kar znese 113,4oo,- povrnenega denarja za vplačano takso, da odpade na posameznega koristnika Campinga 8,5 nočnine o ^d skupnih razpoložljivih 87o nočnin do 11,'avgusta je koriščeno 567 nočnin ali 65,2 %, kar pa bo znatno padlo, ker september še ni zaseden niti z enim ležiščem, tako, da izgleda, da sindikalna podružnica ne bo dobila povrnjeno niti del vplačanega denatja ta takso,! Z ozirom na ta ugotovaljena dejstva izgleda, da se bomo morali ž5 v pri- ; hodnjem letu posloviti od lastnega ( campinga v 6elcah, ker sindikalna podružnica ne more več pod takimi pogo-: ji misliti na nadaljno'vzdrževanje 1 Campinga, Da smo morali postaviti v prejšnjem; f letu v glavni sezoni v mesec in avgustu še šotor s štirimi jami. prejšnjem; f ^ , c,. .'cih juliju \ \> /' ij mi po stel- M $,p\ | Da je bilo v letošnjem juniju oddanih le 21 nočnin od 24o nočnin Da julij ni bil v celoti zaseden ( \ da nimamo za avgust še zasedenih ' :•<" vseh ležišč in jih je Se nekaj na ! razpo ago in 16 ( nadaljevanje ) v o o. O 8 Stisnjena v kupeju sva le dokončno dočakala, da sva okoli 22 ure iz-, stopila na enem največjih kolodvorov i v Evropi, pod. visokim kupolami v Mila-j nu0 Malo sva se razgledala po tej ve-I lifcanEki skladbi z velikim prometom ter se napotila prCj' izhodu* Nasproti s kolodvora sta naju pozfiravila dva ne— | boticnika z najmanj 3o nadstropji, ki I dajeta vsa osvetljena,z bučnim velikim • avtoprometom, tramvaji, trolejbusi in j razsvetljavo slutiti, da sva prispela j v velemesto, ki ima l,5oo0ooo prebi— I valcevo ^ravijo, da je v Milanu naj-| večji avto promet v Evropi., j i Ko sva tako ogledovala kam bi krenila , za prenočiščem, je naju naenkrat tako-I rekoč odvlekel neki slabo roa2ko ,-ovo— j reči posrednik v bližnji hotel " Ber-I nina "0 Bil je ugoden hotel in tudi i cena LIT l-3oo za eno noč spanja je , odgovarjala odcbronim dnevaicam0 Hitro | sva spisala prijave, p-.večorjala in ! ker je pričelo deževati sva ostala v I sobi in sbzi okno nekaj časa opazovala I živahen promet in na Vogalu ulic ponud-Jbe pristašinj " sldtega življenja" za j denaro ] i Pr e dno sva legla li počitka sva še na-I pravila načrt dela za drugi dan in po— j tem kmalu sladko zaspala# I j . Plan dela za pcnodeljek dne 11» 2, 1963 i je bil naslednji ; , ! Obisk fitne INDUSTRIE SKEMICHE E j FOKESTaEI v ulici Vi i D;.jato lt>, dalje i ; SOCIETA PODRUZIONE RESINE ED AFINI, i CORSO MONFORTE i.’. VWTRENTA ITALIANA j, BALZARETI MODICtTLANI 3fP/% TIA PIRE- . • LLI 3o o PQ dolgem potovanju sva kmalu zaspala in drugi dan ob 7 uri sva i se prebudila v preko noči zasneže” 1 nem Milanu0 V snežmen metežu sva se odpravila na bližnji glavni kolodvor in in se po prejetih informacijah odpela jala s tramvajem v smeri milanske stolnice, to je v centru mesta, od koder nisva imela več daleč do prve v planu imenovane firme v ulici VIA1 DANTE. i Sprejela je naju le italiansko govoreča tajnica s katero se nisva ; mogla sporazumeti« Povezala me je ! • po Selefonu z neko njihovo posredo-! 'valnico, kjer je neki moški v slabi! nemščini pojasnil, da direktorja gf! Mašinija ni doma in da se vrne dru—I gi dan popoldne ob 15 uri«, Ker pa sva imela za drugi dan v planu po- . tovanje do Lusanne v fevicj. smo se dogovrili, da nam bodo poslali pi- j smene ponudbe in vzorce po pošti« ! Ta tovarna izdeluje lepila, epoxi j smole in fenolna lepila; 8ristic smol in stekle-ih vlaken ne dela «; Kmalu po povratku iz potovanja so j nas obiskali predstavniki te tvrdke, ki so jia radi visokih cen za nas ner zanimivio ■ Nato sva odšla k tvrdki SOCIETA PRO-DUZIONE RESINE ED AFINI, CORSO MONFORTE, kjer sva se" ražgovarjala z exportnim direktorjem g„ E9 ELHECAVE, Izdelujejo le poliesterske smole z j nazivom POLNAC lo8 po LIT 27o,- z&\ 1 kg0 Tov0 Zmitek se ja zanimal za^ razne tehnične podatke in dobil ra-! zne prospekte in tehnične podatke !. o uporabi njihovih poliesterskih smolo Steklenih vlaken ne izdeluje-j j Or, Dogovrili smo se, da nas bodo obiskal njihov zastopnik g. Blrginc iz Trstao 17 POTOPIS K. S. ( se nadaljuje ) Mnogo sem že prfcvandral, predvsem severosahodiio- Evropo, Nisem pa irael| priliko obrniti se na jugovzhod^ na ; Orient* Ob zakljueku ekonomske šole na Bledu, se mi je ponudila izredna priložnost potovati v Grčijo. Vsa tri šolska le ta smo dijaki ( odrasli ) nalagali • v fond za to potovanje, vendar si ’ nobeden na glas ni upal reči, da se , bo ta rajža res izpeljala. Pa se kljub temu je! Šolska skupnost mi je zaupala odgovorno nalogo - organizacijo in vodstvo potovanja« PO mentaliteti mi ta stvar sicer leži, 1 vendar sem imel veliko težav pri pripravljanju samem in dokumentih, j največ pa s potovalno agencijo " Jugoagent " filialo v Ljubljani, ki je naše potovanje organizirala. ATtu V četrtek , 21, 6, nas je odšlo na pot 25, med njimi tudi 4 profesorji.. Dež je lil kar se je dalof tako, da smo z doma šli v dežjih .plaščih in celo z dežniki. Že po prihodu v Reko se je vreme zjasnilo, nastala je vrot čina, površniki in slična krama nam ' je bila odveč vse do povratka. Nastopila je era stalnega lepega vrem©-*-na z nad 30 °C, 18 t Y reškem pristanišču mas je že čakala . poltovorna ladja " 0R3BIC", sestra " Opatije" ( 9oo BRT'), ki je bila potem 11 dni naš dom. Kot palubni potniki smo se z ležalnimi blazinarnina— ; mestili na krov s skupnim ležiščem, Propelarji, ki so tik pod nemi peli ' svojo pesem, nam prvo noč potovanja od I Reke do Šibinika, niso dali spati. Na** j slednje noči smo se temu brnenju privadili, Šibenik nas je pozdravil v ranem ! jutru# Podali smo se na trdnjavo, od koder je izreden pogled na mesto in neštete otoke, Ta pogled je nepozaben, j Še isti dan smo pod noč pristali v Splitu, kjer smo ostali cel večer. Profesorji zgodovine, ki so bili z nami, j so nam podrobno razkazali Diokliciano— vo palačo in njene posebnosti, Nasled- ; nje jutro smo se izkrcali v Dubrovni- ’ ku in si ogledali posebnosti stare trdnjave in dopoldan izkoristili za kopanje, Bili smo še mlečno beli, zato nan je prvo sonce pustili sledove na 1 naših hrbtih* Na kopališču smo se srečali z grupo ruskih gledališčnikov,Iki so se nam zdeli prav simpatični. Še istega dne pod noč smo zapluli v Kotorski zaliv in izstopili v Kotoru, Sonce j je pravkar zahajalo, vendar je vladala i tam taka vročina, da se nikomur ni ljubilo na sprehod dalje od senčnatega vrta ob pristanišču, Le dva sva ne glede i na pripeko, prehodila vse križem kražem po mestu in srečala znanca - šoferja j avtobusa iz Bleda, ki je pravkar pri- ! peljal grupo Angležev mimo Lovčena* V j Kotoru smo uredili vse carinske formalnosti in deponirali ves naš denar v komisarjevo blagajno, To nam je povzročilo, da smo do povratka nazaj v Kotor, pili v buffetu Orebica " na kredit". Neznanska nastopajoča vročina i je povzročila nesnosno Žejo, Potili smoi se kot za stavo, To nam je delalo ' > največ težav pri jedi, ko smo obedovali! " oblečeni". Čeprav je bila hrana is- ' vrstna (po 5'riht) nam ni tako teknila J kot bi sicer. igral- Brez pojmov " praktično " in "udob- naj primernej še domače oblačilo no" pri nasvetih za otroška oblačila ne hlačke, V letih, ko se otrok veliko sploh ne gre. Za naše najmlajše ima igra na telh, bomo to oblačilo težko ta tako ve'lik pomen, da ju tudi moda pogrešali. Kroj je preprost. Kratke z vsako novo sezono še podčrtuje, hlačke z naramnicami ali podaljšane v spreminja in izboljšuje. Otroška.mo— životek, z žepom ali brez njega, so da je že dalj časa precej stalna in f .' . ♦ 1. .46 V K fji V.U !.V V iz močnega pralnega blaga* Lahko so ; tudi dolge,- posebno za zimo, toda raje j ožje kot preširoke. Pod njimi bo nosil1 otrok srajčko, mako majico ali topel i volnen puli. V -j / \ \ l[ & IJ i> •J V le postopoma se uveljavlja jo novosti, novi kroji, nove vrste blaga in nove barve. Pri tem ne sme mo misliti, da preti otroški modi navarnost i . . „ ■ na njih ne vidi, če so umazane, toda da bi se poeno- or » stavila tja do Nikoli ni dovolj volne za otroške obleke, Volnene stvari so lahke, tople in se telesu naj lepše prilegajo. Nikar ne mislite, da so za malčke primerne le tkanine temnih barv. Res se uniforma,.Menjanje detajlov prine- : se tudi v enostavne oblike dovolj sprememb. Če začnemo kar pri dojenčku, menda ne .bo napak, če ponovimo, kar že tudi sami veste. Perilo mora bi±i i sešito.iz čim mehkejšega blaga, če : • mogoče šivano z roko, da,ne odrgne-: jo ostri robovi nežne dojenčkove ! kože£ Otrok bo potreboval srajčke, majice in jopice v klasični beli, 'j svetlo rožnati in modri barvi. Lepe in marsikdaj bolj okusne pa so tudi druge svetle barve, saj zoper ni ni-kakih prepovedi. Recimo vse, kar je volneno, v nežni bledo zeleni barvi^ v svetli, najsvetlejši rumeni, v beli z najrahlejšim peščenim nadi- ; hom in tako dalje. Razen zadostnega; števila, pleničk potrebuje še žabice, pletene in kvačkano volnene co-; patke, kapico in rokavičke. Pozneje; bodo potrebni še slinoki in spalna j! vrečka, da se otrok ponoči ne bo ij razbrcal, !j ji Za majhnega fantka ali punčko so ? pravilneje bo, da nesnago opazimo in obleko čimpreje očistimo. Nadvse važno je, da je otrok čist, ko se plazi po tlefe, ker je tedaj še posebno izpostavljen nevarnim bacilom, Majhnega otroka bomo torej oblekli v svetlejše oblekice in hlačke tudi zato, ker se tako blago leža pere, ^hko platno, barhent, in flanela so najboljši materiali za naše najmlajše. Že h koncu predšolske dobe zalotimo deklico večkrat pred ogledalom, ko si pomerja mamine klobuke, čevlje in obleko, Stvar je navadno prav zabavna, le škoda, da so v mnogih primerih male deklice pretemperamentne in moramo že" zaradi varnosti veselo igro prekiniti« Marsikaka šolarka si po prebrani otroški strani v časopisu ogloda tudi modele oblek za odrasle in razočarana ugotovi, da so nanjo pozabili. Čeprav se o modi za male deklice malo govori, se po svetu modne hiše, ki ustvarjajo samo zanje. Premišljujejo o dolžini kril in prinašajo kolekcijo živahnih kril za šolo, modele za šport, dnevne in svečane obleke. E K KA NAGRADNA KRIŽANKA 3!st!vnL Matjašič Lado r~ 1 i —- u 5 b 'i » 'S j io n i Or 15 16 O -to Zo "1 14 XI IS 16 $ Z9 ^0 . M ■M % * 25 : m & S6 19 M P' Ul, 1.5 kG d 4B £c> « m Sl 5* 25 - L r— ’ Sfc si 58 f.9 CO 1 I . 1 6i 63 65 J 66 & se j i 69 . T« 1 f ' ’ — 1 VODORAVNO s NAVPIČNO s 1» sprehod v naravo, 5o mesto v Venezueli 1„ žensko ime 20 hčerkin mož 3, letalska 11» vodni ptič (okras ribnikov) 15espona,; zveza 4« surovina za izdelavo cigaret, okov 16, vse "v redu ( po ameriško) 180 6 o igralna karta 7« izrek, »regovor 8« slov« film,in gledo igralec, 180avtomo- pripadniki starega roparskega plemena bilska oznaka “arlovca 2o, daljše obdob- 9, kesanje lo, površinska mera 11, veriga je ( množ,) 21 afriški konj 22« Jugoslovt. (srbohrv<>) 120 ime črke B 13,makedosmko reka, 24, vrsta konjskega teka 25,alko— kolo 14, plačilno sredstvo 17,nenadna holna pijača 27<>os,zaimek 28astezosledec -smrt 19cmorski sesalec, 22,iridij 23« lovec na kožuhovino 3o, železna ptica naše pristanišče 2^0 žensko ime 26, staro 32, Turski velikaš 34, barvna kovina 37o slovansko pivo 28, pripadnik starega gozdni sad 39, moško ime 41, medvedja j ruskega plemena 29« tat, vlomilec (R=E) pest 42, pripadnik bojevitega indijanske— 3o, plakat 31, ozek prehod morja 33» ga plemena 44, naš otok 45, sladkega o- izraz pri nogometu 35,sanjanje 36, ropar kusa 47, tuje zensko ime 49o južno sadje 38„ tuje žensko ime 4o« prostor za nasto-52„popularnost, priznanje 54« staro lux j panje 410 znamka čeških avtomobilov 43, uzno prevozno sredstvo 56, različna so- i mesto v srbiji 44». vežba,trening, 45, glasnika 58, moško ime 59, moško ime 61, ime naše film,igralke x‘arlovac'46, ista sanitarni material 62, osebni zaimek | 48, export 5o* majhne niti 51,podoba lik 63, tišina, mirovanje 65, avto oznaka J 538 znamke italian« kamionov (narobe) 55» Karlovca 66, najmanjši delci snovi 68, e-j samoglasnik in soglasnik 57,mlečni proiz" naka soglasnika 69, sliai pri strelu 7o„ vod 59, tuje žensko ime množ, 60, mera za najbolj popularen Jugos, tednik, Tl, po- ; elektriko množ, 62, starejši Jug* šnh»velc krajiiia v vzhod, Nemčiji 72, izbrana dru-j mojster 64, kvartopirski, izraz 66»aluminiJ z^a | 67f samoglasnik in soglasnik 69 Luaolfovo število o Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročita nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa' dovolj zavarovana! / i Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževavce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovavkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna! / Prehodi morajo biti vedno prosti!