rT—1"1"! O Q D POŠTNINA pavsamkajna S Po*nmi**n« itn. K S Posamezna it«T. K 1«W Ob nedeljah K 2»— jTABOli* izhaja vsak dan, nmrm nad el j e in praznikov, ob 18. uri z da..umoni naslednje^ dno Uu stan« masečng po polti K 20*—, za ino. ttmstvo K 40’—, dostavljen na dont & 22* prejemu v upravi hKK-, Inaerati po dogovoru, Naroča se pri opravi -TABORA*. MAfilBOii, Juruieeva ulkn »tor, 4• Na naročila bn» denarja ne no »lin* — Kokopioi no no vračajo. bTBtssmsm^TSJSBsasammam • a • « S Posamezna Mer. E 1*80 ! Ob nedeljah K 2*- jj CIUslDNISTvO se nahaja v Kari* JJ boru, /vruioeva ni. It. 4, X. nad- m otropju, Toloion internih. It. 276. ■ UPRAVA •• nalit j a v Jurčičevi ■ aiiei at, 4, pritličje, rtenr.o. Teta* Ion *t# 84. &HS poltnoeekoTiu račun Itorr. 11.787. iil. Maribor, sreda 1 februarja 1922. Številka; 26. \8B8BBBBB mmmsmmammmaa Depolitizacija uradništva V svojem zadnjem govoru v državnem zboru je zopet zahteval kot nujno potrebo g. min. Sv. Pribičevič med drugim tudi depolitizacijo uradništva. mnogi izmed v zadnjem času dovolj-krat op lačen ih uradnikov smatrajo za uuA'r° Potrebno, da še ob pravem času rašijo svojo čast, da bodo lahko ko pride čas, s ponosom trkali na junaška Prsa, češ uvidel sem zmoto in se uinak-Pil prostovoljno in s tem pridobil pravico, da smem tem huje zabavljati. t Nepoučen človek niti ne more umeti, pako.„ c^a 1110 J’e zahtevati ravno min. i ribičevie depolitizacijo uradništva, ko ve, da zadene svoje pristaše v največji raeri. Piibičeviču uiti uajstriipemejši nasprotni,k ne more odrekati tukaj dobrega namena, ko vidi, da jo pripravljen vdariti tudi lastno stranko, če to zahteva korist države. So pa res že v tem pogledu neznosno razmere. Mi tega sploh ne poznamo. V Srbiji je bil splošno običaj, da je prišlo z novo vlado povre novo uredništvo. Minister je odpustil kar vso Uradhištvo svojega resorja ter nastavil samo svoje pristaše od sgkcijskega šefa doli do zadnjega pijača. Seveda so u-radniki paševali v lotih svojega uradovanja nekako tako kakor razni pro-konzuli v raznih provincah. Odtpd pa tudi tista korupcija med uradnistvom, odtod strašno število uradništva v Srbiji, odtod tudi to, dn so v ministrstvih navodločujočih mestih ljudje, ki so po ua:;ia pojmih komaj »pismeni«. Ivomur fo to razmero le nekoliko znane, bo iz vsega^ srda pozdravil zahtevo, da se ieducim število iir-aduištva, da se v Pnd vrsti odstavijo zlasti oni uradniki, ki nimajo dovoljne izobrazbe za svoje mesto. Tako upajmo, bo odfrčal marsikdo, ki jo že s svojo eksistenco moril uradovanje in s tem škodoval državi. Pa pravo jedro zadeve, katero želijo pravzaprav pojasniti, to ni. Zahteva o depolitizaciji uradništva hoče pregnati partizanstvo vsaj iz uradov. ' V spominu je še, da sta še oho državni s ranici dogovorili, da bo v ministrstvih inzmerjo med njunim uredništvom sc Pravi, na vsakih šest pripad-uivov moje stranke, jih pride pet nasprotne stranko v ministrstvo. Sedaj -°pa zamislimo v posledice takega do-» nora. Uradnik ne pride v ministrstvo, ker je izmeti najbolje kvalifi-'Otamh, kor je^odministrativno izvezel nUe’ tcm1vc,1: samo,ker je pripadnik’ 'lOm?ne v. zastopane stranke. — d;c pa tudi slaba uprava. Kako,, pa moro biti uprava tudi do-Sl »tereni, ali celo ,i„\'Č''1 s?-m izrazit partizan, mor-ve a uirnistni nasprotne stranke; on vLŽLT?1 -nki koTisti> ako za' načelniodeio svojega resorja, kateremu rnelum prupadnik nasprotne stranke, ;:»f o.„-od,,a ufeiiSSisS ™’ s,e ™U;,e le 'PTitLskom, vsa j sc pa kolikor inogoče sabotira od radi-■ alnoga uradništva; seveda tudi narobe. To so stvari, ki .jih ni mogoče trpeti v urejeni državi. Na demokratslmm bongresu v Beogradu je vedel povedati neka dejegat sledeči slučaj: Nekemu HiSl 7 i,Q^]^za'1°. ministrstvo zem- , V.t "• " unsitvijo ministerstva se približa komisarju dotične invalidske na- le Vi dn^m ^Panju, da bo vendar. 5če a? ‘T0110 pavico, svoje zendji--.i. ‘ vOmisar zahteva od njega član-„. 'ka®ni°o radikalne stranke, češ •mer ne more dobiti zemljišča... \o človek sliši tako in enake sluču-' azilmo zahtevo o depolitizaciji u. Razprave e filial vprašanjih. Seja prve sekcije finančnega odbora. — Reševanje važnih finančnih zadev. LDU Beograd, 30. jan. Danes je imela sejo prva sekcija finančnega odbora. Razpravljali so najprej o izdatkih vrhovne državne uprave, ker pa niso imeli točnih podatkov, so potem vzeli v pretres notranje posojilo. Ugotovilo se je, da se je vplačalo za investicijsko posojilo 338 milijonov dinarjev. Potrošenih je 82 milijonov, o-stanek plačanega kapitala pa leži pri bančnem sindikatu s 3% 'obrestmi. Od bor smatra, da jo to protizakonito, in da se mora. denar položiti v Narodni banki. Nastalo je vprašanje, ali se morajo plačati obresti za ostanek 162 milijonov dinarjev, katere mora plačati bančni sindikat kot preostanek do 500 milijonov- O tem ni prišlo do sklona. Sekcija so sestane dne 6. fobr., obenem pa se bodo iz pokrajin pozvali delegati finančnega ministrstva, da pridejo z referati v Beograd, da bodo skupno s finančnim odborom pretresali proračune dotionih pokrajin. Nato je musli- manski poslanec Filipovič zahteval, da se finančno ministrstvo reorganizira, češ, da je za našo razmero pi-edrago in da naj se sprejme organizacija, kakršno ima Češkoslovaška, kjer imajo samo tri generalne direkcije, ne pa Francoska, v katero smo se zagledali, tako da imamo 12 generalnih direkci j. O tem vprašanju bodo razpravljali v prihodnji seji. Druga soja finančnega odbora je vzela v pretres proračun državne tiskarne. Pri tem se je ugotovilo, da je proračunski načrt netočen, ker po priznanju upravo državne tiskarne samo niso od nje zahtevali podatkov za sestavo proračuna- Zato je v proračunu izkazan deficit v znesku 6 milijonov dinarjev, doči.m se je sekcija na licu mesta, namreč v tiskarni sami, uveri-la, da to nikakor ne odgovarja istini in da bi tiskarna po vsej priliki lerila svoje stroške, ako bi ostala urejena kakor doslej. i Be&ovame zakonodajnega odbora. LDU Beograd. 30. jan. Danes predpoldne se je na seji zakonodajnega odbora najprej pretresala uredba glede odda janja vodnih sil v eksploatacijo po predlogu ministrstva za poljedelstvo in vode. Poslanec Popovič jo smatral, da zakonodajni odbor ni pristojen, da sklepa o teh koncesijah tor se je skliceval na dotični člen ustave. Zakonodajni odbor je z glasovanjem sklenil, da v tem vprašanju ni pristojen. — Kot druga točka dnevnega reda je bila na vrsti načelna razprava glede zakona o centralni upravi. Minister dr. Markovič jo predlagal, da se določi posebna sekcija, ki naj pregleda ta zakon in potem poroča odboru. Poslanec Duli- ] bič je naglašal, da je več ministrstev, j ki bi. se lahko ukinila in bi se s tem j zmanjšal proračun. Poslanec Angjofbv se š predlogom ministra dr. Markoviča i ne strinja in zahteva, da naj se • to vprašanje dostavi finančnemu odboru. Poslanec Ljuba Jovanovič je navajal, da mora priti do soglasja med zakonom i o centralni upravi in dosedanjimi u-; redbami. Po glasovanju je bil sprejet zakonski predlog v načrtu. Podrobna razprava, bo sledila, ko bo minister iz-. premeni! posamezne člano tega predloga- Fuzšia naših parobrodnih družb. ! LDU Split’, 30. ja,n. Odposlanci parobrodnih društev »Ungaro-Crontn« ,: Dalmatin«, »Dubrovačka plovitba«, ; »Austro-Hrvatska«\ in »Sonjsko paro-! brodarsko društvo« so na sestanku v Bakru sklenili fuzijo v eno društvo, ki se bo imenovalo »Jadranska plovitba« Določilo so se vse modalitote, da se do 1. maTca i 1. vršijo zbori teh’ 'društev, da odobre to fuzijo in izvedejo iikvida-cijo obstoječih društev. Novo, društvo bo razpolagalo z 80 parniki in bo o-pravljalo parabrodarsko službo na naši obali, pa. tudi progo v Trst, Bar in eventuelno v Albanijo in Grčijo- Finančni položaj Nemčije. DKU Berlin, 30. jan. Državni zbor' je pričel danes s črtanjem državnega proračuna za 1. 3022. Finančni minister dr. Hermes jo izjavil, da znaša prebitek v notranjem gospodarstvu j 16% milijarde. Gospodarstvo za izved-jbo mirovne pogodbe potrebuje 170 ini-jlijcnov mark posojila- Skoraj IGO mili-: jard mark bi so moralo pridobiti v računskem letu 1922. iz narodnega gfcfepo-j darstva. Finančni minister izraža, upa-j nje, da. bo tudi antanta priznala, da se trudi Nemčija doseči kritje z najvišje mogočimi davki. Za izpolnitev mirovne pogodbe izkazuje proračun na podlagi: londonskega plačilnega načrta 14S milijard tekočih izdatkov in 40 milijard ,za izredne izdatke. Reparacijska ko- !' misija je naprošona, da zniža vsoto 720 milijard zlatih ma.rK v denarju, sicer mora izdati država 97 in pol milijarde novega papirnatega denarja v promet. To je število, katerega Nemčija s tekočimi dohodki^ in porojili ne more kriti. Na drug način, kakor s Kreditom, se ' zahteve zaveznikov, osobito Francije glede plačila v devizah ne morejo ugo-• diti. JNomški namd ima pravico do živ* •|ljenja, četudi pod težjimi ipogoji, kakof pred svetovno vojno- Odrekanje naše dobre volje nas sili, da pokažemo vsemu svetu naše žrtve za izpolnitev mirovne pogodbo ^in ozdravljenje vojnih' ran. Čimprejšnja odobritev našega proračuna bo zelo olajšala delo naši delegaciji na konferenci v^enovi. (živahno odobravanje.) Nato se je razvila debata. Aretacija špljonov na Slovaškem. DKU Košiče, 30. jan. Po nalogu vojaške prokursture je aretirala policija v Košicah in drugih mestih vzhodne Slovaške 14 oseb, ki so osumljene špi-jonaže in zločina zoper vojaško silo države. Nansen dobi Nobelovo mirovno nagrado. DKU Kopenhagetr, 30. januarja. Komite za razdelitev Nobelove nagrade je predlagal Nansena, ki si je pridobil pri odpravljanju vojnih ujetnikov v domovino velike zasluge, kot nosilca nagrade za mirovno delo- -—o-«* radrdštva ter želi samo, 'da bi se izvršila hitro in temeljito. S tem pa ni re-čeno, da je nujno potrebno, da se uradniki kot državljani ne udeležujejo političnega življenja, če znajo ostati le jv uradu v prvi vrsti in edino uradniki, j torej nepristranski. Naše slovensko u-radništvo je v tem pogledu v splošnem res^vzormo in zato je zanj naravnost | žaljivo, da mn je država odvzela nekaj . najnavadnejših državljanskih pravic, I med katere spada tudi pasivna volilna |pravica. Pa iz gorenjih vidikov, ko je : morala obveljati enaka določba za vso I državo^ je to razumljivo. In slovensko * i uredništvo je rado in bo tudi v bodoče j rado žrtvovalo vso za dobrobit države, j samo omogočiti se mu* mora, da je v !stanu služiti dTŽavi. Bati pa se je, da i prihajajo časi, ko niti potrpežljivi in .skromni slovenski uradnik ne bo mo-: gol več služiti državi častno in pošteno* i Potem pa tudi reorganizacij, reform, J revizij in vsega tega ne bo več treba, j Upamo pa, da pride rešitev šc ob pra-i veni času. da se bodo mogle tudi uprav-;,ne razmere zboljšati, da bo uradnik v j vseh delili naše lerpe in bogate države : šel vesel in zadovoljen na deio za kcH jrist celokupnosti. P. St’ Oni, ki vpijejo v pu« ščavi . . , I Vedno, kadar ekstremisti pritiraja ; h koncu in se ustavijo tik pred orepa-se oglasi človek, ki jo sta! daleč zadaj, hodil svojo jasno in trezno pot, opazoval divjanje in slepoto vročekrvnih, nepremišljenih glav in —■ molčal. Ta človek, ki opazuje življenje >z vidika večnosti«, Id gleda na vsakdanjost z drugega stališča kot oni. ki se da nositi . od njenih umazanih valov in ki računa ne samo s tem, kar je, marveč tudi s ;tem, kar utegne z vso verjetnostjo še biti — ta človek vidi prepad, se zdrzne, vzkipi in zavpije: »Stojte!« /Igodi se, da ga marsikdo sliši, se ozre, morda celo pove ta svarilni klic drugim in ti ga povejo naprej; a najpogosteje se glas izgubi, množica drvi brezobzirno svojo pot in se ne zave, dokler ne zadene ob nepremostljive naravne zapreke, ali pa ne upropasti onega, kar bi morala čuvati kot najdražje premoženje. Šele ta-|krat, ko nastopi to vsiljeno spoznanje in drago plačano iztreznenje, so spomni kdo na samotnega moža, ki je šel tisti čas mimo in svaril. Jam, kjer je javno življenje podvrženo kulturnemu censusu, kjer se tudi v politiki posluša glas razuma, objektivnega mišljenja in etičnega presojanja ,se politične množice ustavijo pred osamljenimi, razmišljajočimi ljudmi in jih vprašajo: Kaj mislite? Kako sii predstavljate? Ali gremo dobro pot? In besede mislečega moža gredo potem od ust do ust. silijo ljudi k razmišljanju in jih —- vsa j deloma — vračajo na pravo trot. 'A to se dogaja, samo tam, kjer je politika v službi kulture in kultura v. službi ideje, ki je vsem sveta — v službi prave nacijonalnosti. Tudi pri nas slišimo večkrat glasov«, teh osamljenih mož, ki ne drve slepo t množico, ne tulijo z volkovi, kadar drugi mislijo, da je tuliti treba; ti možje ramjo, da ni tam resnice, kjer je največ ljudi, da je ni na nobeni slcrajnostl, ampak d h, je prava pot idealno izbrana sredina. Niso pogosti glasovi teh mož, a kadarkoli jih slišimo, se nujno iztrez-nimojin ozremo krog sebe. Današnja politična opojnost je že preveč omami, la ljudi; izgubili so ravnotežje, nahajajo so v nekem blaženem stnnjn, ki ji I krivo, da se ne zavedajo resnosti položaja, da nič ne mislijo na nevarnosti, marveč brezskrbna prekrižajo roke. SfranSj ••oj JSTlTtl K* manoor, i, mornarja ia.s.zi (češ, plavaj čolnič, Kakor te nosi voda v- saj nismo daleč od pristana! __ čudovita jo brezbrižnost in lahkota, s katero se danes razpravlja otako važnih problemih kakor jo obstoj in neobstoj Jugoslavije. Na eni strani se pojavljajo trma, neumevanjo in razne drugo odbijajoče slabosti. Namesto, da bi treznejši odnehal, se vživel v pcnozaj in ga skušal z resnim in premišljenim delom izpremeniti v obče dobro, pa postano enak prvemu: trmast, zagrizen, nedostopen za vsako trezno besedo, t ako nastanejo iz bratov in prijateljev ©stri nasprotniki, ki kmalu pozabijo, kaj jih veže med seboj in zakaj bi si morali biti dobri. Sovraštvo jih tako preslepi, da ne mislijo na nič drugega kot na to, kako bi drug dragega spravili s poti. , . . , . . Ali ni blazna inise!, ki so zadnje dni pojavlja vedno pogosteje in podčrtava s tragično resnostjo, da bi se »rbi, Hrvati in Slovenci razšli in razdrli skvtb" no hišo, ki še niti dograjena ni? Ali je sploh mogoče, da se lahko govori o * amputaciji«, o/ »bolesni operaciji«, _ o popolnem kraliu jugoslovenskega je-dinstva? Ali je mogoče, da so marsikateremu Jugoslovenskemu državljanu ljubši tujci kakor bratje enega naroda in onega jezika? Kje leži. vzrok te strašne psihoze, ki je tako povečala razi lice med nami in nam kakor Brini ja razvnela srd in sovraštvo. Izgloda, da smo popolnoma pozabili na vzroke, ki so Slovence, Hrvate m Srhe pripeljali v skupno državo. Izpustili smo izpred oči davne sovražnike, a oni nas niso — nikakor ne! Nič več ne mislimo na to, kako smo potrebni drug drugemu in kako bedno bi životarili med evropskimi narodi, če bi živeli vsak zase. Brezbrižnost in slepa strast gospodarita v naši politiki. Pojavljajo so ravno iste razkrojevalec silo, ki so bile že razdrle na slovanskem jugu pojavljajoče so samostojne državne tvorbe. Vzrok je bil pred mnogimi stoletji isti kot je danes: partikularrizem. Blazne misli o razdelitvi naše državo, ki krožijo v gotovem delu hrvatske-ga a žal tudi že srbskega tiska, nam škodujejo mnogo bolj kot so nam škodovali tuji (italijanski, nemški) načrti o razdelitvi nsiSegci naroda. Tuji načrti so jačali naš narodni odpor in pas vzbujali k treznosti; naši lastni trmoglavi naklepi o »razcepi jen ju«, »amputaciji« itd. pa slabe našo voljo, razkrajajo našo moč in nas opajajo s škodljivimi toksin1 i naše lastne bolezni! Tako igračkanje z državo in z življepskiim in teresi našega malega jugoslovenskcga naroda je tujcem dokaz, da nam je težje biti v svobodi kot pa v nesvobodi. Preveč trmastih glav je pri nas, preveč rojenih in namišljenih demagogov, Id se ukvarjajo s politiko kakor otroci z vžigalicami. Zlasti o nas Slovencih volja očitek, da nimamo državotvornega smisla in naravnost tragikomično tnas je gledati, kako se mi — mali in ubogi — postavljamo s svojim »interna c i j on a 1 izmom «, »pacifizmom«. Kar čez noč bi radi doživeli vso zgodovino. Ai kadij ^A verčenko: Štirje sopotnik!. (Dalje). III. »Vidite! s jo dejal tujec z zmagovito kretnjo. »Saj sem vam rekel . . . Ljudje niso to, kar se delajo. Prosim vaš blagoslov prevzvišenost!« Trgovski potnik je nervozno zmignil z ramami, iztegnil oho roki in mahal ž njimi nad glavo blaznega neznanca. Simončiča jo bruhnila v smeh. »Cernu se smejete?« je zagodrnjal u-ž'iljoni Sandomirski. »Dovolite gospod, da se za hip odstranim«. »Ne, ne, no pustim vas proč,« je odvrnil tuji sopotnik. »Zolim, da nam pripovedujete sedaj kale galanten dogodek iz spovednice.« » »Kakšen dogodek? Kakšna spoved . . .?« Njegov^pogled je obtičal na revolverju. znižal je svoj glas in potrt je nadaljeval: »T, seveda, zgode so malo spletke, ./gode . . . no, pa ros ni vredpo govoriti o njih . . -« Pripovedujte!« jc zakričal tujec divje. 'Odložite revolver t, . potem povem. Vso bi moralo biti tako, kakor bi mi ko mandirali z roko v, žepu in z klobukom po strani! Slepa je politika, ki pita ljudstvo lepimi programi in bleščečimi gesli, ki pa ne pove, da obstoja poleg 'idej tudi realnost in da se ideje in programi ne morejo izvršiti tako lahko, kot so prižigajo pipe tobaka. Slepa je politika, ki pobija državo, da se polasti režima; tudi če so ljudje politično »pozabljivi«, bodo morda jutri ignorirali najboljša prizadevanja lastnih voditeljev! Kdor ubija v ljudstvu vero v državo, ubija tudi vero v dražbo ,kdor negira državo ki je šele nastala, državo, ki pomeni izpolnitev sanj in hrepenenja najboljših mož našega naroda — ta jo zločinec in nima pravice govoriti niti o narodu hiti o človeštvu. Te dni je eden naših najboljših pisateljev, župnik g. Fr. S. Finžgar v »Slovencu« obsodil politiko klerikalne stranke in se z iskrenimi, prepričevalnimi dokazi zavzel za nu jnost našega jedinstva, za Jugoslavijo. G. Finžgar j§ eden izmed onih ljudi, ki smo jih omenili v začetku; ljudi, ki gredo zadaj, opazujejo in — zavpijejo, če preti nevarnost. Pred dobrim letom sta se v Mariboru oglasila dva duhovnika-ne-politika prof. dr. Kovačič in dr. Le-nard. Obsodila, sta protidržavno gonjo ljubljanskih klerikalnih listov in — umolknila. Njun resen, prepričevalen glas je trenutno vzbudil vso pozornost; ljudje so se ozrli in povpraševali. A samo za hip. Klerikalna stranka jo v svoji politični strasti drvela dalje. Glas vpijočega se je izgubil v ^ puščavi. Mislimo, da slična usoda čaka tudi Finžgarjevo svarilo. Tako dolgo, dokler ne pride do , katastrofe, katero borno občutili vsi •.. Ce ne bo prepozno, na to mislite, krmarji! MeuspeSi italijanskega „ protektorata66. Praški »Na rodni Liety« prinašajo v sobotni številki uvodnik »Pomirjenje v Italiji«. V Italiji se opažajo znamenja iztreznenja — tako v zunanji kakor v notranji politiki. Bonomijevi vladi so je posrečilo, da jo dosegla nekako premirje med meščanskimi in socijali-stičnimi skupinami. Fašizem se polagoma umika. Najpoglavitnejša skrb so sedaj državne finance. Tudi s te strani se opaža konsolidacija, zlasti odkar je vlada z energično akcijo zastavila bančno krizo, ki so je bila započela pri Banca di Sconto. Člankar meni, da se jo Bonom i jeva vlada precej utrdila. Najžanimivejša pa so izvajanja o zunanjepolitičnem položaju Italije. Prinašamo jih v dobesednem prevodu: Tudi v zunanji politiki, zlasti kar se tiče odnošajev Italije do Male antante, lahko zabeležimo nekako pomirjen j e in iztreznenje. Znano je, da je Giollitijev kabinet imel svoj kamen spodtike v Sforzovi težnji po treznem sporazumu z jugoslov. sosedom, ki seveda ni bil mogoč brez obojestranskih Toda, kaj bi pripovedoval posebnega? Enkrat se jo zaljubila vame neka italijanska dama . . .« »Grofica?« jo vprašal sopotnik. »Torej dobro, — neka grofica. »Vasja«, je dejala, »strašno te ljubim!« Nato sva se poljubila«. »Ne, več posameznosti! Več detajlov, prosim! — Kje sta sc srečala? In kdaj so je zbudilo prvič v vas to čustvo?« Zastopnik firme Evas & Krumbell je nagubančjl svoje čelo in žalostno se jo ozrl po Četverorukovu. Nato je nadaljeval: »Bilo je na nekom plesu. Tako belo toaleto z rožami je imela. Neki poslanik naju je seznanil. Jaz sem ji rekel: »0 grofica, kako ste lepa!« »Kakšno bedarijo pa govorite?« ga jo sopotnik ostro prekinil. — »Kako morete kot duhovnik zahajati na plese?« »I, sa.j ni bil pravi ples. Le tale mali plesni večer. Ona mi je odgovorila: »Giuseppe .nesrečna sem. Rada bi prišla k vam k obhajilu.« »K spovedi!« ga je popravil 'tujec. : : Da, k spovedi. »Dobro,« sem odgo- voril. »Pridite torej.« In ona je prišla ter dejala: »Giuseppe oprostite, toda ljubim vas!« »Grozno bedast roman!« je pripo- žrtev. Dolgotrajna pogajanja, ki so se takrat vlekla skoraj pol leta, so se končala z raipallsko pogodbo, ki je bila seve mogoča samo z obojestranskimi žrtvami. Toda izvršitev pogodbo se je odlagala, četudi sta pogodbo ratificirala oba parlamenta in ta pogodba še danes ni izvršena, kot da bi se čakalo, ali bo mogoče izpremeniti njene določbe. To čakanje Italijo je bilo v zvezi z akcijo markiza delta Torrette, katero je živo podpiral italijanski tisk' in ki je šla za tem, da bi si Italija pridobila, posebno protektorsko stališče v srednji Evropi, pri čemur bi se opirala na madžarsko-avstrijsko kombinacijo proti jugoslovenskemu kraljestvu. Danes lahko ugotovimo, da je bil ta trud brezuspešen. To pa predvsem iz tega vzroka, ker je razmerje Italije do kraljevine SHS v rapallski pogodbi označeno čisto precizno in se zaenkrat ne more izprome-niti, v drugi vrsti pa radi tega, ker se je v Italiji preveč precenjevala korist Avstrijcev in Madžarov kot zaveznikov. Vsled tega so v Italiji nedavno mnogo mirnejše in treznejše pozdravili češkoslovaške težnje za zavezništvo z Avstrijci, kakor svojcas Benešovo vmešavanje v m ari ža,reko-avst r ij sk i spor za Burgenland. Takrat so v Bene-ševem posredovanju videli škodo za italijanski prestiž, danes pa pogodbo v Lani presojajo bolj kot diplomatič-nx uspeh dra Beneša, ne vidijo pa posebne škode za italijanske interese, zdi se celo, da nam novega zaveznika z neko zloradostjo — privoščijo- Povratek grofa Sforze k aktivni diplomaciji, jasno dokazuje, da se Con-sulta povrača v splošnih obrisih k Sfoo*-zovi politiki in sprejema njegov načrt, naj bi se z rapallsko pogodbo definitivno uredili odnošaji do Male antante. To potrjujejo tudi vesti iz Beograda, kakor tudi vedno pogostejši glasovi italijanskega tiska, ki zahtevajo takojšnjo izvršitev rapallske pogodbe, katere odlaganje čisto po nepotrebnem otežkoča razmerje med jadranskima sosedoma. Izboljšanje tega razmerja narekuje Italiji njen lastni interes, zakaj s tem, da je izročila del zasedenega ozemlja Jugoslovenoon, se je izrekla tudi za na-daljne konsekvence; če pa ne izvrši celotne pogodbo, se postavi v negativno pozicijo napram Mali antanti, ki tako uveljavlja svoje interese izven italijanskega vpliva. Tudi stališče Italije do evropskega zapada postaja vsled tega nejasno in negotovo. Politične vesti. * Vatikan in Jugoslavija. Poročevalec »Agramer Tagblatta« jo posetii papeškega nuncija na našem dvora mon-signora Oherubinija ter imel ž njim daljši razgovor glede razmerja med našo državo in Vali kam o;. Nuncij jo med drugim izjavil, da »o oanoteji med našo dTŽavo in Vatikanom zelo dobri-Sveta stolica je bila prijetno 'zneuade-na, da so ji Nj. Vel. kralj Aleksander, ministrski predsednik Pašie in zunanji minister dr. Ninčič izrekli ob smrti pa- mnil tujec brez ženiranja. »Vaša soseda sta ga poslušala brez najmanjšega zanimanja. Če ima papež same take kardinale, ga ne zavidam!« IV. Prijazno je pogledal četverorukova in dejal uljudno: »Ne razumem, k'ako morete pustiti, da se vaša gospa dolgočasi, ko imate toli krasen talent . . .« Četverorukov je prebledel in plaho vprašal: »Ka — j? jaz talent?« »Ljubi bog! Vaše petje! Vi ste res pravi lisjak. Si 'Ji domišljate, če visi nad vami u ni. f or ruska čepica, da zato ne spozna nihče v vas slavnega baritonista, ki žanje po vaslt velikih mestih triumfe!« »Motite se,« se jo Četverorukov smejal prisiljeno. »Jaz som uradnik Četverorukov in to je moja žena Simocka. »Kardinal!« n zakričal tujec in naperil raY»iversko cev na. uradnika. »Kaj misliš; kdo je te. gospod? Uradnik ali slaven baritonist?« »Sandomirski. se j) škodoželjno ozrl na Četveronrkova irt dejal malomarno: »Bržkone res baritonist!* »Vidite! Iz ust kardinalov prihaja 1e rešujejo posebno v inozemskem ministrstvu vse zadeve, tičoče še jugoslovanskih katolikov, s posebno naklonjeno'’ stjo. V dveh ali treh tednih potuje mon-signor Cherubini v Rim ter je izrazil upanje, da ob tej priliki rešil vsa pereča vprašanja med Vati kanom in našo državo. Posebno prijetno ga je menila vest, da bo nadškof dr. Ante Bauer imel zadušnice po pokojnem svetem 0-četn Benediktu XIV. v Beogradu. 'I‘ ozirom na to postopanje naše države, je monsignor Cherubini izjavil, da ho sveta stolica pokazala posebno naklonjenost pri konsolidaciji naše držav« ter se nam n ata način oddolžila. * Nove vesti o gladu v Rusiji. P Afe prihajajo poročila, da kmetje, ki so od lakote znoreli, uživajo celo meso svojih sorodnikov ter izkopavajo že po kopana trupla. Zanimivosti. Čudna žena — mož. — Težki dnevi z# stare Turke. — Bajeslavna gostija kralja »smetja«. — Prava komunistični država. Po vsem Londonu so govori o tragični smrti devetnajstletnega dekletfli neke Milicent Viktorie Nevvmann, katero so našli pred par dnevi vso razmesarjeno na železniškem tiru. Polici-1 ja se zaman trudi pojasniti zagonetno smrt mladega dekleta, ki jo iz nek« odlično angleške rodbine. Mas Neumann je bila zelo lopa in naobražena-Imela pa je čudno navado, da je rada nosila moško obleko. Vedno je naglaša-,la, da so nikdar ne čuti za žensko ter j0 že kot mlada deklica raje nosila hlače, kakor pa žensko krilo. Četudi je imela naravnost krasne plave lase, jih je dala prirezati ter je nosila moško frizuro. Skraja jo hodila samo doana v moški obleki, pozneje pa je začela zahajati tudi na ulico. Njeni starši so ji žarna®1 prigovarjali, grajali in grozili; ni 00 , dala izpreobrniti. čudno je tudi to, d« je mrzila družbo moških', nasprotno P31-je svoje prijateljice naravnost ljubih Če je prišel k njenim starišem kak gospod na obisk", je, če jc le mogla odšl* z doma- Ko pa fjo umrla ena njenih prijateljic, je silno žalovala za njo tcf paT dni niti jesti ni hotela. Nazadnf je odšla h krojaču ter si dala omevit®-popolno moško obleko. Starši so jo b meli neizmerno radi tor so bili radi te njene čudne strasti že popolnoma obupani. Povpraševali so najslavnejše zdravnike, toda niti eden ni mogel zdraviti abnormalnosti mlade M# ..... m, i r* »Saj ne znam.s je šepetal četver0' rukov brez moči. »Častna besed05 zoprn, grčav glas imam.« »AH, ha-ha-ha!« se je smejal tuj00' »Skromnost pristnega talenta! Vnovič vas prosim: — zapojte!« »Zagotavljam vas .j.« »Pajte! Pojte! za. hudiča vendar'4 Četverorukov je poškilil sramežUjt vo na temni obraz svoje žene, skril roke v žepa. ter začel plašno in napaČn® peti: »Na sinjih' valih’ oceanskih, ko zvezde sijejo svetlooo . . .« Tujec si je naslonil glavo v roko i11 poslušal petje pazljivo in z velikim z®' nima,n jem. Včasih jc tlesknil s prsti i51 tiho obenem pel. »Dobro petje! Okoli šest tisoč rublji gotovo dobivate? Bržčas še več. Naj s3 misli karkoli, vpliva, vsekakor plemenito na nravnost. Kaj ne. kardinal?« »Pa še kako!« jc pritrdil Sandomfr* ski neodločno. »Vidite gospoda! Kakor hitro 010 se prenehali zatajevati, sto postali boljše volje irt dolgčas jc izginil. Saj s® vendar ne dolgočasite več?« »Niti govora, ne more biti o dolgei0 Času!« je vzdihnil zastopnik tvrdk0 Evans & Krumbell .»Neprestano sc bavamo.t Mafiborri; iSBrairjs ®iansTj"Ri imSSm Newmann- Ona 'je raldi 'tega od dno čfo dne bolj propadala, začela se jo družiti z najlahkomišeljnimi in najslabšimi ženskami ter je končno pripravila svoje stariše do tega, da so jo odpadali od hiše. In mlada Mis Newmann si je, ko je sprejela od etarišev tudi primerno svoto denarja, zares poiskala svoje stanovanje, kjer je živela popolnoma po svoji volji. Od tega dne naprej manjkajo o njenem življenju vsaki podatki. Pred par dnevi so jo našli mrtvo in razmesarjeno na železniškem tiru. Nikdo ne ve, ali se je izvršil samomor ali pa je postala žrtev kakega zločina. Blizu njenega trupla so našli sive športno kapo, kakoršno navadno nosim nižji angleški sloji, in malo pipico-Mogoče je vse to sama položila na to mesto, da bi bilo vse bolj zagonetno. Njeni ubogi stairiši so naravnost obupani, ker pripisujejo celo krivdo sebi. • V onem delu Turčije, kjer vlada Ke- Mal-paša, so nastali za stare Turki in 1 urkinje, ki hočejo vstopiti v »sladki« zakonski jarem, težki dnevi. Kemal-pa- sin minister za notranje zdravje je namreč izdal zakon, da smejo stopiti v zakon samo one osebe, ki lahko po * svojih letih jamčijo, da bodo rodili zdrave in močne potomce«. Vsied tega le strogo prepovedano, da bi stari mož ■ zcnil mlado deklico in narobe, da bi ’-are ženske izbrale mladega moža. • Kljub velikemu^siromaštvu, v katerega. je zabredla današnja Turčija, je doživel Carigrad pred kratkim — a morda tudi zadnjič — naravnost bajno svatbo, za katero se je plačalo nad 10 tisoč angleških liver šterlingov. Ženin le obogatel začasa vojne — pa tudi pozneje je »kšelt« sijajno uspeval — na malo čuden način. Kupoval in prodajal je po Carigradu — smetje in odpadke/ Pridobil si je velikansko bogastvo, tako, c!a so ga n ari. vali kraljem »smetja«. Za svojo gostijo ni najel nič več in nič manj .kakor 43 poslopij, v katerih' so prenočevali njegovi gostje, katere je oez cel teden na prav orijentalni. način zabaval. Sto automobilov in tristo odprtih koč; j je sledilo nevestinemu zaprtemu vozu do velike šole, katera je služila za cerkev in dvorano za njihove orijentalne obrede. Vsaka miza je bila pogrnjena za tristo gostov in nevesta je dobila darove v skupni vrednosti 6.000 angleških liver štorlingov. • Na otokih v Melaueziji vladajo v Vprašanju lastništva nenavadno čudni odnošaji. Noben državljan, niti njih poglavar nima tam lastne zemlje, ki njih skupna last. Vsak ima le določeno število palm, od kater ih sme pobirati sad. Ko umre, preide lastninska pravica teh dreves na njegovega potomca .Tudi tujcem ne prodajajo niti Ped svoje zemlje- Če »e naseli med nji- kak tujec, mu takoj določijo gotovo ■j ovilo palm, od katerih lahko potem V'']/. Tako vlada jo tam po pravih komunističnih načelih, daleč od evropskega m svetovnega komunizma. Dnevna kronika. . 8!cja načelstva JDS dne 2. februar,] a vsled praznika odpade. Prihodnja sejale vrši v četrtek, dne 9. februarja 00 3 .uri popoldne v tajništvu JDS v ^binarni. Narodni dom I. nad. »Tajništvo JDS. ~ Ustanovitev nemške stranke za , -lanuarja se je ustanovila stamk“ “ to”- Pr?«las so podpisali: dr. Karei Enhng, odvetnik; dr. vVendelin 1 tul.er, zdravnik; Franc Moser, podžu pan; Samuel Schumacher, župnik; dr Hans Moser,-odvetnik; Ludvig \Vitt’ mamn, posestnik mlina. Mi bomo v jutrišnji številki objavili daljše razmo-trivanje o tem novem političnem poja-yu, ki je važnega pomena zlasti za nase obmejne kraje. carinske službe. Upravnik ea-•inavmce v Gornji Radgoni g. Adolf .szon jo premeščen kot revizor TV razreda v Dubrovnik'. rln,7u!l0?e‘ P.orV’nžnica Hoče—Slivnica mi v v ’ in Metada v‘ ima ^ nedeljo, dno 5. februarja t. 1. ob »Pri 'pSv1(1nei7 ^ostorih’ gostilne sbor «5 r/ ' i ^ ^ i‘fln ffo/.a • sv^oj ]o^jni S predavanjem: »Ob 50ietnici mr. ti pokojnega Kočkega nadžupnika, dekana in slov, pisatelja dr. Antona Janeza Murko«. Pridite vsi, ki ste ga poznali, pa tudi tisti, ki ga želite poznati. Posebno .Vas, Hočane, vabi k prav; o-bilni udeležbi odbor- — Sv. Martin pri Vurbergu- V našo zadnjo pod Ptujskimi vestmi« objavljeno notico pod tem naslovom se je vrinila neljuba pomota. Mesto »kakor neki tukajšnji človek«, bi moralo stati — »neki tukajšnji gospod.« — Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev r. z. z o. z. v Slovenski Bi-strici ima svoj redni občni zbor v sredo 15. febr. 1922. ob 16. uri v prostorih davčnega urada. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev letnega računa in določitev nagrad. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sklepanje o pooblastilu načelstva in nadzorstva za najemanje posojil. 6. Slučajnost.]'. Ako bi bil občni zbor ob na/vede-nem času nesklepčen — se vrši pol ure kasneje občni zbor v istih prostorih in z istim dnovnim redom, ki bo sklepčen ob vsaki, udeležbi — ne glede na število navzočih članov. Računski zaključek za upravno leto 1921. je članom na vpogled pri t. č. blagajniku g. Hudrit-zu. — Pasivna rezistenca železničarjev. Na nedeljski skupščini železničarjev v Zagrebu, katere so se udeležili, delegati iz vseh večjih mest Jugoslavijo ter poslanca Kopač in Gostinčar, je govorilo mnogo zelezniačrjov med njimi Noch-tigal in Jarh iz Maribora. Stvaren je bil govor g. Krckica iz Zagreba, ki je v svojih' izvajanjih opisal -bedo železničarjev, a tudi potrebo, da ostanejo mirni in ua se ne dajo provocirati od raznih sumljivih tipov. Predlagala je trajno pravilo: železničarji naj izvršujejo delo po fizični možnosti in strogo po zakonskih predpisih, drugič, naj se ne dajo izzivati, in tretjič, naj se čvrsto oklenejo organizacije in ostanejo solidarni. Na popoldanskem zborovanju je bila sklenjena pasivna rezistenca in izdelan poseben proglas za javnost. — 420 K za. hleb črnega kruha. Dunajski peki so ponovno zvišali cene kruhu, ki je postal za navadno smrtnike res že luksuz. Kilogram črnega kruha bo stal s 1. februarjem 420 K; hlebček belega kruha, ki je težak 32 d kg, stane 360 K, 3 dkg težka »žemlji-čica« pa 30 K. Mariborske vesti. Maribor. 31. ianuarja 1922. m Naš roman »GOSPODARICA SVETA« prične radi tehničnih ovir mesto danes izhajati v soboto. Pričetek prinesemo v nedeljski številki na celi strani. m Ožji odbor kraj. org. Demokratske stranke v Mariboru ima v soboto, dne 4- febr. 1922., ob 6. uri zvečer v Grajski kleti svojo sejo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. m Smrtna kosa. Včeraj popoldue je umrl v Mariboru nadučitelj v p. g. Anton Hren v 77. letu svoie starosti. Pokojni Hren je služboval 44 let v Framu in St. . Janžu na D. p. ter je bil povsod zelo priljubljen In spoštovan. Bil je vedno naprednjak ter vzoren mož in učitelj. Pogreb se vrši jutri, dne l.Jebr. ob 14. uri iz hiše žalosti, Ob železnici št. 8, na pokopališče v Pobrežju. Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! m Pogreb dr. Stanka Eupreclita. Včeraj, v ponedeljek ob 3. uri popoldne so prepeljati na posledicah španske bolezni umrlega asistenta kirurg, oddelka splošne bolnice v Mariboru dr. Stanka Ru,prechta iz bolnice na kolodvor in od tam z vlakom v Trebnje na Dolenj-Rko. _ Pogreba se je udeležila velika množica občinstva, posebno številno so bili zastopani zdravniki in pa bolniki tukajšnje bolnice. Pred bolnico se je poslovil od njega vodja bolnice g. dr. Robič in se v toplih' besedah spominjal zaslug mladega zdravnika, ki je padel kot žrtev svojega poklica. Bodi mu lahka domača zemljica! m Proti prejšnjemu gospodarstvu **a nraftisfrntu. Bivši vladni komisar dr. I 'Citer je izvozil evojčas 50.090 kg zaklanih svinj, zakar bi bil moral plačati carino. V ta namen je izstavila .Tadnrnska-'banko, garancijsko pismo, g!p$Goe n& _§12,5001 K, Pxx>|jya, za popust carine je bila1 zavrnjena in banka zalite va sedaj ob občine plačilo v skupnem znesku krog 800-000 K, Ker je glasom kupčijske pogodbe na eni stkani obvezan kupec nek Rupert Baurpr v Gradcu, plačati izvozno carino, na drugi strani pa vladni komisar brez odobre-nja sosveta ni bil upravičen najeti v imenu občine posojila v taki višini, odklanja občina vsako odgovornost ter bo pravda, odločila kdo naj plača carino za izvožene svinje. Predbacivanje obe-svet. g. Slanovca, da se je med drugim kompenzacijskim blagom za to svinje nabavilo tudi 6 vagonov rotacijskega papirja izključno za »Tabor«, ne odgovarja resnici, ker »Tabor« takrat še sploh ni izhajal. m Odpust delavca Waldhauserja iz mestne plinarne. Komisija, ki je preiskovala zadevo glede odpusta delavca Wa!dhauserja, je dognala, da je bil odpust popolnoma upravičen ter da g. župan in ravnatelj mestne plinarne inž. Tomšič z njegovim vpoklicom k vojakom nista v nobeni zvezi. Nasprotno mu je ravnatelj Tomšič dal celo priporočilno pismo na postajenačelnika, da bi ga sprejel v železniško službo. Obč. svet je sklenil, da se mu izplača še za 14 dni mezda, s čemer je zadeva končana. m Stanovanjski davek. Na včerajšnji seji občinskega sveta je klub obč. svet- JDS z ozirom na v predzadnji seji stavljen predlog podžupana g. Rogliča glede davka na prevelika stanovanja stavil v istem predmetu spreininjeval-ni nujni predlog, s katerim se bomo bavili v jutrišnji številki. Po predlogu župana se je sklenilo, da se po strokovnjakih proučijo vsi stavljeni predlogi, kakor tudi načrt »Hitrozida«, sličen načrt celjske mestne občine, kakor tudi stavbinska literatura Nemčije, Švice, Anglije in drugih držav, nakar bo stavil odsek" konkretne predloge. m Pri praznovanju poroke g. Jakoba Sereca in gdč. Lizike dne 27. t. m. pri »Zlatem konju« se je nabralo za Jug- Matico 360 K. Posnemajte! in Srebrno poroko obhajata dne 1. februarja zakonca Jakob Leskovšek in žena Marija, roj. Sušin. Obema zakoncema, ki sta dolgo vrsto let preživela v slogi in ljubezni, iskreno čestitamo ter jima želimo še mnogo sreče in na mnoga leta! m Iz »Ljudske knjižnice«. V četrtek bo knjižnica radi praznika poslovala dopoldne. Opozarjamo, da kupujemo po najvišjih cenah stare knjige, zlasti bi nujno potrebovali prevode Sienkio-ivicza, Tolstoja, Dostojevskega in drugih svetovnih pisateljev ter posamezne številke »Zvona«, »Dem in Sveta«, in »Slovana«, kor ima knjižničar mnogo teh revij nepopolnih. Kdor bi imel knjige na prodaj, naj jih prinese med uradnimi urami v knjižnico- m Ruski večerni krožek otvori ga. Zelihovskaja iz Petrograda meseca februarja v realki. Poučuje ruski oficir z višjo naobrazbo g. Huzmiu po moderni praktični metodi, ki zasigura najhitreje naučenje jezika. Vpisovanje v realki od četrtka do inkb pondoljka od 1.—2. ure in zvečer od 6.—7. ure pritličje na levo IT. b. Prosi se čim najprej priglasitve, da se lahko naroči primemo število knjig. TJČnina 20 Din. na mesec se plača pri vpisovanju. Pouk v torek in petek zvečer od 6.-7. ure, event. po dogovoru s priglašenci. m Občni zbor Mariborskega slov. ženskega društva. V nedeljo dne 5. febr. se vrši ob 3. uri pop. v mali dvorani Na,rodnega doma naš 3. redni občni zbor. Spored: 1. Pozdrav predsednice- 2. Poročilo tajnice 3. Poročilo blagajničarke. 4. Referent g. dr. Mariniča o potrebi otroške bolnice v Maribora 5- Volitev novega odbora. G. Slučajnosti. K občnemu zboru so vabljeni vsi, ki se zanimajo za delo našega društva. ) m Velika 'dobrodelna tombola v prid nbožne dece, ki bi se imela, vršiti dne 5. januarja, se bo vršila nepreklicno v nedeljo dne 12, februarja ob '4. uri popoldan v veliki. Gotzovi dvorani, ki jo je dal g. Gota v ta namen brezplačno na razpolago. Odbor je prejel med tem časom Še več prav lepih in bogatih dobitkov tako, da bodo posestnik# tombole zelo bogaito obdarovani z dobitki. — Od dosedaj izkupljenega denarja za stečke je nabavil pd1’""' ..račuvi dn« brega uspeha tombole '68 parov čevljev, ki jih je že razdelil med ubožno šolska deco v mesecu decembru lanskega leta, Na razpolago je še nekaj srečk, za katere so upa, da se jih bode z gotovostjo razpečalo in s tem pripomoglo podpiranju ubogih otrok. in .Vsem, ki posedujejo vozilu- V| smislu razglasa delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 22. jan. 3921 (Uradni list z dne 10. jan. t. 1. št. 3.) morajo imetniki vsa svoja vozila in sicer automobile, fijakarske vozove na vzmeteh, kakor landauerje, kočije itd-motorne in navadne bicikle, izvzemši! kmetska vozila, ki služijo izključno potrebi lastnikov, prijaviti pristojnemu oblastvu. Vozila, Ivi so shranjena v mariborskem policijskem okolišu, je treba prijaviti na policijskem komisari-jatu H. nadstropje, soba 14, med u-radnimi urami v dobi od 5. do vključno 15- februarja t. 1. Za vsako voziio se mora predložiti posebna, pismena prijavlja, ki jo je treba posebno (ne po pošti) predložiti uradu. Prijave se morajo kolekovati za automobile, fijakar-slce vozove ih vozove na vzmeteh, katere se ne vporablja za osebno potreba z 200 din., za motocikle in bicikle 20 din- in za vozove na vzmeteh, ki se ne vporabljajo za osebno potrebo z 8 din, Natančna tozadevna pojasnila so razvidna iz gori omenjene naredbe v TJ-radnern listu ter iz razglasa, ki je afi-širan na uradni deski v veži policijskega komi sarijata. Kdor v določenem roku ne predloži prijave, ali ne plača letne takse ali predloži netočno prijavo, se kaznuje s trikratnim zneskom takse poleg plačila redne takse. m Nesrečen padec. V torek dopoldne se je igral osemletni sinček Franc Ribarič v kuhinji v stanovanju na Meljski cesti št. 67, pri čemer je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom. Rešilni oddelek mu je prožil prvo pomoč ter ga odpeljal v javno bolnico. m Roko si je razrezal. Danes pred< poldne si je 19-letni elektrotehnik Ivan Pucar, stanujoč na Pobrežju, Pokopališka ulica št. 10, pri delu tako močno razrezal levo roko, da je moral pri rešilnem oddelku iskati pomoči. m In vino veritas?... Včeraj opoldan se je zbralo v restavraciji Hotela; »Pri zamorcu« pet tukajšnjih natakarjev, ki so, ko so 6e napili, pričeli zabavljati in sramotiti državo, tako da jc morala posredovati policija, ki jo vso peterico odvedla v zapor. Natakarji pridejo pred sodišče. m Izgubil ali poneveril? Glede na to našo včerajšnjo notico smo prejeli sledeči popravek: Nastavljencu je manjkalo pri obračunu le 2000 din. in ne 6000, dražba pa pri tem ni oškodovana ker je bil primanjkljaj krit. m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »Klub baru«. '' ' ") Ljudska univerza. Prvo predavanje ljudske univerze, ki se je vršilo v soboto, dne 28 -t. m. ob pol 20. uri zvečer, je pokazalo, da je ta akcija našla med občinstvom veliko zanimanje. Proti prerokovanju »Straže« je bila mala kazinska dvorana na-polnjeuena. Predavanje jo otvori! g, župan Grčar s pozdravnim govorom, v katerem je še enkrat očrtal namen, ljudsko univerzo. Nato je predaval g. profesor Fa.vai o pravi in nepravi izobrazbi, kakor' jo pojmujejo danes in kakršna naj bo v resnici. Številni slušatelji so z napetostjo sledili aktualnim in lepo podanim mislim. Po predavanju se je določila prva ura kemičnega tečaja, ki se bo vršil pod okriljem ljudske univerze. Kakor je bil obisk orve-ga predavanja razveseljiv, je upati in želeti, da se bodo zainteresirali za ljudsko univerzo najširši ljudski sloji, * Kemičen tečaj. Na, prvem predavanju ljudske univerze v Maribora, se je sklenilo, da se vrši prva ura kemičnega tečaja, ki ga. bo vodil g .pro-’ fesor Pirnat, v sredo, dne 8. februarja ob pol 20. uri (8.) v fizikalni dvorani realke. (Trg svobode.) Opozarjamo vse obiskovalce kemičnega tečaja, ki so se vpisali, da se predavanj zanesljivo u« deleže, ker stanejo predpriprave za te čaj (kemikalije itd ) mnogo denarja in pCKu* s* '8 0 K '"Tl#?* ttt- rMartboP, 1. februarja 1922 ««n*nwxx!» /Cf*onv"«wr. .1 ■tvaJceVj 110 iizpIaM Ser* ®tP&Blnif. Novi SeflelStainifci! se lahko prijavijo pri tajni-Jču LjukJsKe univerze ali pa pri vodji iecaija g. profesorju Pirnatu. : , , < prihodnje predavanje Ljudske univerze se vrši v soboto, dne '4. t. m. oh pol 8. uri v mali kazinski 'dvorani. Predava g. profesor dr- M. Kovačič: O narodnih' pesmih. Natančneje prihodnjič. ' L-'-JtoAjv- Narodno gledališke. Repertoar: Torek 31.: »Dediči velikega časa*. Ab. 13. Sreda 1. februarja: »Hlapec Jernej in nje- gova pravica". Ab. C. Četrtek 2.: »Ptičar*. T«v. ib. V korist Ldru-ženja SHS-igralcev. Petek 3.: »Striček Vanja*. Ab. B. Sobota 4.: »Parižanka*. Ab. A: Nedelja 5.: Ob 14. in pol „Svet“, ljudska predstave. — Ob 19. in pol: »Poljska kri“. izv. abon. ., Torek 7.: »Dediči velikega časa*. Ab. (,. Sreda 8.: »Kjer ljubezen tam Bog ..." in „Volka$in“. Prernijera. An. B. Četrtek 9.: »ManP/elle Nitouchc*. Ab. A. Petek 10.: »Ptičar". Izven.' Sobota 11.: „4a narodov blagor*. Ab. C. Nedelja 12.: Ob pol 15. uri »Hlapec Jernej in njegova pravica*, ljudska predstava. — Ob pol 20. uri »Kjer ljubezen, tam Bog ..." in »VolkaSjn*. Izven. Torek 14.: »Sovražnik ljudstva*. Ab. C. Sreda 15.: ,Mam’ze!lc Nitouche*. Ab. B. Kultura in umetnost x Javna produkcija dramatičue šole. i Sinoči se je vršila v gledališču javna produkcija tukajšnje dramatično šole, Id jo vodi g. Milan Skrbinšek. Obisk ‘je bil zelo slab; samo dijaški parter :je pokazal, da so mladina zanima za mladino. Spreten deklamator, oziroma recitator je Silvin;/Silit jo je dobro odrezal v Kettejevem »Pijancu«. Dekiia-matorici Aškerčevo »Anke« manjka, ne samo glas, marveč tudi nastop in samostojna duševna interpretacija snovi. Manj šolskega »piflanja«, a več duha in temperamenta je pokazala mala Štefanija F. Njen talent jo očividen. V »Kralju na Betajnovi« sem opazil dva tipa Skrbinškovih epigomov: eden sc trudi, da bi kar najtočneje posnemal umetniško individualnost in odrsko rutino svojega učitelja, zato pa pretirava in postaja smešen kot šolarček, ki si zatakne klobuk postrani in cigareto v usta (n. pr. Furjan,Franic); drugi tip je nekoliko samostojnejši, samoniklej-ši in zato se bo pri njem preg e, kot. pri prvem pokazala dejanska umetniška kvaliteta (Kocmur, Pirc, Ferjanova). x Umjetnost. Kolegij jugoslovanskih umetnikov-grafikov izdaja svoje glasilo z mnogimi reprodukcijami in bogatinu tekstom. Ta elegantna, revija ima predvsem namen buditi zanimanje za grafično umetnost, hoče pa informirati ■občinstvo sploh o jugoslovanskem u-metniškom delu. Bazen tega želi zbliževati češke umetnike jugoslovanskim. iTemu zadnjemu namenu bo posvečena j,V. številka, ki izide v kratkem. Številka stane 20 din-, kdor jo pa naroči .takoj, jo dotbi za 15 din. direktno od ■upravo Zagreb, Mažuvaničev trg 13 - Želimo, da bi jugoslovensko občinstvo pridno segalo po tej edini res ju-: goslovenski umetniški reviji. x Šestdesetletnica Fritjofa Nansena. Nedavno je proslavljal ves kulturni svet šestdesetletnico Fritjofa Nansena. iNansen se je rodil dno 10. oktobra 1861. na posestvu Storo Frocon kot sin od-vetnVka, 2e v mladosti je kazal veliko zanimanje za naravo, radi tega ni čudno^ da se je pozneje popolnoma po-(Bvota zoologiji in biologiji ter po do-vršitvi univerzitetnih' študij postni asi- stent’ v bergenskem muzeju na Norveškem. Toda vzdržati tudi tu ni mogel trajno, zato je odšel često z lovci na kite v Severno morje, da proučuje morsko fau.no. Prvo veliko potovanje, katero so je smatralo do tedaj za neizvršljivo, je napravil 1- 1888. po Grenlandiji tor se srečno vrnil nazaj. Grenlandija je grozovita ter pokrita z večnim ledom. Nanson je prinesel iz tega svojega potovanja zanimivo in važne podatke za meteorologijo, geologijo, zoologijo, botaniko in etnologijo tega zanimivega otoka, kar jo objavil v delili »Auf Sehheeschuhen duiroh' Greni and« (Ham burg 1891.) »Eskimoleben« (1903.) ter v nekaterih drugih (Gotha 1892.). Leta 1893. so je odpravil Nansen na »francosko ekspedicijo«. »Fram« jo bila Indija, zgrajena na poseben način za raziskovanje po polarnih’ morjih, na kateri je odplul Nansen s 13 tovariši mimo severne sibirsko obalo v področje 390 stopinje geografične dolžine. »Fram« je plula med ledom vse do leta 1896. ter dospela do najvišje točke pri j 83 stopinji. V marcu 1. 1895. sta zapustila Nansen in Joliansen ladjo ter prodrla na saneh s psi do 86° 13,3(5,.. To potovanje je prekrasno opisal v delu »In Nncht und Eis« (Brockhaus). Po povratku s'tega potovanja je postal Nansen profesor zoologijo na vseučilišču v Christiani ji ter šef mednarodnega zavoda za raziskovanje morja. Kot tak je natančneje preiskoval morje med Norveško in Grenlandijo, a v dolu »Nebelheim«, ki obsega dva zveska (Brockhaus 1911.) je obedlal podrobno raziskovanje polarnih zemelj in morij. Leta 1914. jo izšlo njegovo delo »Sibi-ien« (Brockhaus), v lcateirem opisuje j to ogromno scvernoazijsko ozeml jo kot j deželo bodočnosti. »Freiluftlebeu« nosi ! naslov Na.usenova knjižica, ki je izšla 1. 1919. in ki je polna poezijo in ljubezni do prirede- L. 1905 je deloval tudi kot politik v sporu med Norveško in Švedsko. L. 190(5. jo bil v Londonu poslanik, dandanes pa se veliko peča tudi o 0-svobojenju sibirskih ujetnikov ter o pomoči stradajoči Rusiji. menčiču ni bilo treba plačaiti v denarju več nego 90.000 din. Morebiti bi. zanimale nekatere številko o izdatkih (v tisočih' din); zidarjem 11, tesarjem 27, cement in apno 15, opeka 13, železo 4, les 5, mizarjem 10 itd. Stavba ?o bliža svoji dovršitvi. Društvo bo lastnik kra snega poslopja, ki bo vredno 400—450 tisoč din., na katerem bo pa bremena približno 80.000 din. Tega dolga, ki bi. marsikateremu drugemu društvu bil prevelik z ozirom na obresti, se Sokol v Središču no plaši. Gospodarstvo. Borza 30. farmarja. Zagreb, devize: Berlin 155--157, Bukarešta 223—230, Milan 1357—London 1300— 1305, Newyork ček 000—302.50, kabel 307, Pari/. 2505—2515, Praga 595—GOO, Švica 5975—6000, Dunaj 0.95—i 02, Budimpešta 45—43.50 ; valute: dolarji 300—301, rublji 23—25, leji 21S — 220, ncpolconi 1080—111.0, marke 155, franki 5800—5950, lire 1352—1355, turške zlate lire 1150, madžarske krone 44.50. Banka za Primoijo 790. Curih, devize: Berlin 2.52, Ne\vyork 5.13, London 21.77 Pariz 42.05, Milan 22.S5, Praga 9.95, Budimpešta 0.72, Zagreb 1.6o, Varšava 0.16, Dunaj 0 16, avstrijske žigosane krone 0.08, g Mariborski trg. Sejmsko poročilo od 24. jsn.: Prignalo se je: 12 bikov, 170 volov, 294 krav, 5 telet in 6 konj. Skupaj 487 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile za 1 kg žive teže'sledeče: Debeli voli 24 do 30 K, poldebeli voli 22 do 24 K, plemenski voli 24' K, biki za klanje 13*50 do 20 K, klavne krave debele 16 do 18 K, plemenske krave 16 do 18 K, molzne krave 12 do 16—18 K, breje krave 16 do 18 K, mlada živina 12 do 16 K, teleta — do — K, krave za klobase 1 kg žive teže od 9 do 14 K. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg 32 do 34 K, II. vrste 28 do 30 K; meso od bikov, krav, telic 26 K; telečje meso I. vrste 32 K, brez kosti — K, II. vrste 30 K; svinjsko meso sveže 48—75 K. g Vložitev pridobninskih izjav za priredbeno dobo 1922. in 1923. Po nalogu g. finančnega ministra so za priredbo občno pridobnino za dobo 1922. in 1923. davčni zavezanci na novo uvr-stev davčno družbo ,da jim pridobnino odmerijo po zakonu določeno pridobnin-ske komisije. Zaznamki o vreditvah se ! javno razgrnejo še prodno se izvrže vo-j litve, le ise bodo po vsej prilila vršile tekom aprila t. 1. Da so priredbeno de* lo pospeši, je finančna delegacija s po-; sobnim razglasom ki se objavi te dni’ tudi^v Uradnem listu, odredila, naj davčni zavezanci vlagajo pridobuins*0 izjavo za priredbeno dobo 1922. 1923. do konca februarja t. 1. Ob tej priliki so bo prvič uveljavilo določilo čl. 35. B, 1. odst. 3 zač. finančnega zakona z dne1 27. junija 1921. (Uradni list štev. 210), da se davčni zavezanci no bodo Še posebej poživljali, naj vložc izjavo. Kdor torej do konca t. 1. ne vloži brez vsakega poziva prjdobninske izjave, temu 63 bo pridobnina za 1. 1922. .in .1923. kra*, tkomalo odmerila, na podstavi uradni pripomočkov. Tiskovino za izjavo se dobe pri davčnih oblast vi h in davčnih Tirad ih. Občinski uradi, ki hočejo obče* notri prihraniti pot na sedež davčnega oblastva ali davčnega urada, naj tak<8 ■ zahtevajo od davčnega oblastva p ritno* mo število tiskovin iu jih ra zdele ose-; bam, ki so zavezano občni pridobnint Za Prekmurje se bo občna pridobnin® v prihodnjem stanju odmerila po pose- ( bnih navodilih, ki ge bodo šele obja*1 i vila. g Nova skladišča v Beogradu. Ce»4 tralna kreditna banka namerava ztgrediti ob donavskem pristanišču v Beogradu velikanska skladišča, ki bodo i-nioli prostor za 30.000 vagonov blngk To bo eno največjih skladišč v Jugoslaviji. : S,K. Korotan sklicuje za soboto, dno 4. februarja odborovo sejo v svrho ponpzgovora za. prireditev veselice. Člani se naprošajo, da se sejo polnoštevilno udeleže. Seja so vrši kakor navadno ob 20. uri v Narodnem domu. Kino. Mestni Kino. IV. epolfa filma kineškega^ predmestja« se predvaja od torka 31. jan. do vštervši četrtka 2. fe* brua.r ja- '.* .' p-*; Glavni urednik: Radivoj Bihar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Sokolstvo. o Središče. Odbor Sokola v Središču ,jc podal na občnem zboru dne 28. jan-lep pregled vzgojnega in kulturnega dela V lanskem letu. Društvo jo parado od 134 na 231 članov (97). Telovadba so jo gojila redno v štirih oddelkih: člani, članice, moški in ženski naraščaj. Dratnatskih, koncertnih prireditev in sestankov s predavanji je bilo 7, dohodkov 2.3.000 din, novštevši računov stavbnega odseka. Sokolski dom jo postavljen in odsihdob so bo društvo z lahkoto razvijalo v vsestransko korist trga in okolico. Od matičnega društva se sedaj odcepi samostojen odsek pri !Sv. Bolfenku na Kogu in pozneje še nov sokolski odsek v sosednih Macincih v Medji,murju. — Župni sta rosta je predaval o sokolski organizaciji in o vzgojnem smotru sokolske telovadbo- Odbor za leto 1922. jo ostal v celoti neizpie-menjen, na čelu starosta Fr. Kočevar in načelnik Kolarič o Sokolski dom v Središču. Leta 3921. si je postavil Sokol v Središču sokolski dom, prostorno telovadno dvorano s potrebnimi drugimi prostori. Društvo se je lotilo dola s pomočjo svojih članov, ki so darovali gradivo, vozili zastonj in hodili tedne in tedne za sokolsko raboto. Samo tako je bilo mogoče, da si je upalo društvo s 6000 din. premoženja pričeti graditi stavbo, ki je vredna že zdaj 350.000 din-, dasiravno blagajniku stavbnega odseka br. KI e-5 j' iala oznanila. i SConcipiienta išče dr. R.Pipuš, I! odvetnik v Mariboru. 145 i Knjigovodjo ob enem &la-} gajnlka /a opekarno v Račju sprejme dr.H. Pipuš, odvetnik v '-'ariboru, 147 Za Poljčane se iSče gospodična, katera jo že bila v trgovini na deželi zaposlena in je popolnoma zmožna slovenskega in nemškega lezikn. Dopisi na »Ekspertno društvo Matbeis, Suppanz in drug", Maribor, Cvetlična ulica IS. 153 2-1 ■Iščem stanovanje 2 sobi in kuhinjo. Nagradim dobro. Ponudbe pod št. 145 na upravo Tabora. 145 Zamenja se stanovanje (1 zolo j velika soba in kabinet z električno razsvetljavo) v sredini meria proti stanovanju v bližnji okolici. Pismene ponudbe na upravništvo lista. 152 Žepne ure, preeiziiske in stenske popravka najsolidne je tvi tika H. Bizjak, Maribor. Gospodka ulica 16. 64 ---— ., a' ‘za posekati smrekove, jelove ali borove gozdov* : pri Dravi. — Ponudbe se prosijo na ° 44 8*5 j Pav??! Kiss & Komp., Scmte, Bačka*' . kakor tudi soljeno slanino oddaj« satu q trgovcem po naj nižji dnevni ceni vsako ' količino 2-3 liani! Franc Vidovič, Maribor Cveiiična ulica št. 15. 132 8- pri boljši družini, s kopalnico in postrežbo išče inozemec. Natančne ponudbe z navedbo cene pod „BoIjša družina44 na upravo lista. t Badlova vinama šn tovarna šampanjca Krčevina štev. 88 kupi vsako množino hribovskega starega kakor novega = belega vina ===== _____________________ teafcfesgagiil II fl 19 SI ilT ¥* f\ II14 n 111 I asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. — Tovarna v KARLOVCU (HrvatskaV —- boljše vrste, 12°—14° po najvišji dnevni ceni. Ponudbe vinogradnikov opebno ali po polti z navedbo cene in kpličino na gornji naslov. Vzorec priložiti. Imejitelj 140 3—2 jurjj Faktor. GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO [Fran Hočevar, fViteste, p.Žirovnica* GORENJSKO. I Stavbeniki, podjetniki in vsi, ki hočete imeti dobro J pokrito streho, sigurno proti dežiu, toči, snegu, P0-'$!žaru in vibarjti-, zahtevajte ofertc. 55 5—4 m .izdajatelju Konzorpii ..Tabor«. —. .Tisk« 5 Mariborska ri