SfgffliRn 0 Lmniiniil o nedeljo J. septembra 1924. Cena Din. r Izhaja vsak dan popoldne« izvzemal nedelje ln praznike. — Inaerett i do 30 petit i 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — pv81orenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i Upramlatro: Knallora ulica štev. i, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo s Hnaflova ulica it &, I. nadstropje. — Telefon Atev. 34. HT PoStnina platana v gotovini. "M Balkanske konference. Naša zunanja politika bi morala biti v bistvu balkanska politika. To se pravi, skrbeti bi morala v prvi vrsti za bližnje zunanje zadeve in šele v drugi vrsti naglašar! vprašanja, ki se tičejo .naših Šiiših zvez in prijateljstev z za-padnimi velesilami. V pogledu ožje zunanje politike se ic od 1. 1920 dalje storil važen korak. Ustanovila se je mednarodna organizacija Male antante, ki pa ima za nas, vsaj doslej le to zaslugo in nalogo, da nas na severu ščiti pred Madžarsko in Avstrijo in da nam na ta način zavaruje hrbet naše bodoče ožje balkanske politike. Mala antanta je storila veliko. Koristila je državam, ki se je oklepajo. V prvi vrsti Češkoslovaški republiki, ker je bil njen zunanji minister dr. I3e-neš toliko inicijativen ter diplomatično podjeten, da je znal češkoslovaško republiko pritegniti v mednarodno zanimanje zapadne Evrope in s tem utrditi svoji državi velikanski moralni ln materijalni vpliv. Mednarodna politika Je v veliki meri vprašanje prestiža in moralne veljave. Brez tega je samostalno poseganje v mednarodne dogodke izključeno. Skupno z Malo antanto in s češkim prizadevanjem za dviganje prestiža in veljave v Evropi smo se uveljavili tudi Jugosloveni. Danes nas prilično poznajo v Evropi. To ni zasluga naša, marveč zasluga politike Male antante ter češkoslovaškega zunanjega ministra, ki je uspešno krmaril v povojnem času ter nastavil vprašanje trdnega miru v Srednji Evropi v zvezi s vprašanjem medsebojne zaščite malo-antantnih držav. Mala antanta sloni na moralni ideji, služi pa materijalni ideji mednarodne stalnosti in varnosti v Srednji Evropi. Vzgled Male antante, njenega notranjega idejnega delovanja ter njena fcilplomatične manire nam lahko služi na našem uvodoma omenjenem balkanskem terenu, kjer naj zavzame naša držaja primerno vlogo in inicijativo, kakor Mala antanta v Srednji Evropi. Naravnost neverjetno je, da niso dosedanji ministri skupno z gospodom Ma-rinkovičem še prišli na idejo najboljše konsolidacije naše države na Balkanu, ki ji pripada po geografični legi in po vseh drugih znakih vodilna vloga in da je treba to vlogo čimprej zasesti na Balkanu. Šesto leto živimo v popolnoma izpremenjenem položaju na Balkanu in niti enkrat se n: pojavila potreba balkanske konference, dasi tlijo nemiri in krize na vseh koncih tega poluotok^ in bi naša sebičnost naravnost zapovedovala, da se na tem terenu iniciativno uveljavi v prvi vrsti Jugoslavija! Pomislimo, kakšne simpatije bi si Jugoslavija stekla na zapadu in v Ameriki, čim se postavi na čelo diplomatič-nega in mednarodnega, seve balkanskega pokreta za ureditev balkanskih razmer in za konsolidacijo miru ter gospodarstva in kulture na tem delu Evrope! V mednarodni politiki velja v prvi vrsti inicijativa ter velika, velika aktivnost, delavnost. Obso:ati moramo dosedanjo in sedanjo objestno in prezirljivo izolacijo napram ostalim balkanskim državam. Tudi tisti stiki, ki jih vzdržujemo z Romunijo in z Grčijo ter s Turčijo, niso prida. Na miru in konso!idac;?i Balkana je najbol? interesirana Jugoslavija. Ostale države, v prvi vrsti Bolgarska in Albanija, zavratno podpihovani od Italije, delujeta na to, da se na Balkanu razvija neurejeno stauie in da se netijo kritični konflikt] te'r nesoglasja med balkanskimi državami, ker računajo na spopade in na teritorijalne pridobitve bodočnosti. To dejstvo stoji in samo temu dejstvu moramo pripisovati, da se ideja balkanske konference že prej ni pojavila izven naše države, pri Romuniji ali Bolgariji. Prva se pa briga samo za svojo Besarabijo, drugo pa zanima iredentistična Makedonija. Logično je torej, da bi morali že iz samoobrambe ter iz moralne misije zagovarjati ter aktivno izvrševati politiko miru in pacifizma, politiko mednarodne konsolidacije na Balkanu. Trdno smo uverjeni, da bi v takem slučaju veliko pridobili na ugledu ter prav kmalu za- Pred izbruhom nove ministrske krize. Dvorezna politika klerikalcev. — Demokrat je nezadovoljni. — Nove politične kombinacije. — Beograd, 6. septembra. (Izv. Ob 12.30) Zaradi prestolonaslednikovega rojstnega dne je nastal v političnih do* godkih delni zastoj. Danes ni bilo niče* sar pomenljivega v Beogradu. Vaš do* pisnik je danes dopoldne imel priliko razgovarjati z uglednimi radikali o na* daljnem razvoju političnih dogodkov v naši državi. V radikalnih krogih raču* najo, da nastopi v kratkem važen mo* ment, ko bo morala sedanja vlada od* stopiti. Pojavile so bodo senzacije. V radikalnih krogih trde najprej, da dnevno posečajo predsednika radikalne stranke ugledni politiki, ugledne osebe z dvora in razni strankarji, da bi Niko* la Pašič privolil v naslednjo politično kombinacijo. Sestaviti naj se ima nova vlada. Predsedstvo vlade naj za kratek mo* ment prevzame Nikola Pašić in pod* predsedstvo Ljuba Jovanović- V to PaŠićevo vlado naj bi vstopili radikali, klerikalci in Davidovićevi demokratje. Pašić naj bi potem, po sestavi vlade, odstopil, ko bi prejel zadoščenje, in naj bi nato odšel v zasluženi pokoj. Pašić je to kombinacijo kratkomalo odklonil. Radikali mirno konstatirajo, da je položaj sedanje vlade zelo težaven in nevzdržen. Ravno tako položaj demo* kratov. Demokratje so največ odgovor* ni za vse notranjepolitične težke posle* dice in konflikte. Xa eni strani se ne morejo dalje ganiti, da bi kaj pozitivne* ga ustvarili v zakonodaji, na drugi strani ne morejo izpolniti obvez, danih kroni, demokratskemu prebivalstvu in radičevcem. Demokratje se dalje hudujejo na dvorezno dr. Koroščevo politiko, ki gre za tem, da se skušajo klerikalci ohraniti na vladinem krmilu za vsako ceno in zato klerikalci na tihem paktirajo in ko* ketirajo z radikali ter nočejo ničesar vedeti o kakšnih rigoroznejših preme* stitvah radikalnomislečega uradništva. Demokratski poslanci niso dalje samo ogorčeni na klerikalce, marveč tudi na ra " revce zaradi njih zahtev. Radikali so prepričani, da kmalu izbruhne velika politična kriza, ki bo vrgla sedanjo vlado, in da nastopijo za* nimiva politična iznenađenja. ImMm govori vod!!?i?fi M^vkm o splošne??! mm, Vrhunec debate v skupščini Društva narodov. — Herriot se izreka za svetovni mir. — Dr. Bsneševi oomisleki o razorožitvi. — 2eneva, 5. septembra. (Izv.) Razprava v glavni skupščini Društva narodov o načelnih problemih svetovnega miru je danes dosegla svoj vrhunec, ker so se po;'aviIi na govorniški tribuni drug za drugim najvodilneiši politiki in državniki kot govorniki. Zanimanje za današnjo plenarno sejo je bilo med občinstvom najintenzivneiše in naval na galerijo in tribune velikanski. Z veliko napetostjo so pričakovali govora francoskega ministrskega predsednika Herriota. HERRIOT GOVORI: Takoj po otvoritvi je dobil besedo Herriot. Ko se je dvignil in odšel h govorniški tribuni, je nastal v dvorani glušeč aplavz. Vsa dvorana mu je začela viharno ploskati. Začel je govoriti. Njegov glas je bil jasen in razločen. V dvorani je zavladala grobna tišina. Začel je kratko: Prinašam visoki skupščini pozdrave Francije, ki je ponovnokrat pokazala svojo ljubezen do miru. Spominjam na to, kako težke žrtve je doprinesla Francija, vsled česar je pripravljena, da vsikdar prepreči obnovitev tako grozmh katastrof. (Viharno odobravanje! Ploskale!) Mali narodi imajo pravico, da se ž njimi ravnopravno postopa. Priznati je treba in ugotoviti, da pakt o Društvu narodov obenem vsebuje vprašanje varnosti in razorožitve. Vsled tega se tudi naslania garancijski pakt na pakt Društva narodov. Nadejam se, da bomo prestopili mrtvo točko, na katero so dospeli, kakor nekateri trde, problemi miru in razorožitve. Naglasiti je treba, da se mora preprečiti vsaka moderna vojna s svojimi strahotami in grozotami. Francija je pripravljena tu vztrajno sodelovati. Z velikimi simpatijami bo francoska vlada sprejela uvedbo mednarodnega postopanja. Že v Londonu sem v imenu francoske vlade to predlagal. Francija priznava člen 12 pogodbe o mednarodnem razsodišču. (Viharno odobravanje.) Francija bo vedno zvesta svojemu geslu napredka: »Ne rušiti, temveč vedno graditi!« Za Francijo pomenia danes največie zadoščenje, da je potisnieno v ospredje diskusiie vprašanje o mednarodnem razsodišču. (Ploskame in priznanja!) Z. razsodiščem samim pa ne moremo povsem uspeti. Ne sme priti tako daleč, da bi razsodišče pomenjalo za kak narod, ki postooa bona fide, gotovo past. (Viharno odobravanje!) V tesni zvezi z razsodiščem mora ostat! vprašanje varnosti.« Obrnjen proti Macdonaldu je Herriot nadaljeval: »Da, moj ljubi tovariš in prijatelj! Hočemo slediti Vašim visokim mislim, ne smemo pa pod nogami zapustiti realnih tal. Toda Pudens, kj še danes žalujejo za svojim? dragimL smo dolžni, da ustvarimo boljše in trdnejše varnost:. Pomislite Belgijo! Ne sme se nikdar več zgoditi, da traja štiri leta, predno se obnovi mirovno delo. Nahajamo se v prehodni dobi. v kateri so dalekosežne varnosti neobhodno in brezpogojno potrebne. Razsodišče, varnosti in razorožitev so neločljivi po5mi. Ce ste Vi stopili z ustvaritvijo novega zakona v debo sporazumov, se bo tudi polagoma ustvarila prava skupnost narodov. Ce bi ustanovili poleg Društva narodov še novo razorožitve-no organizacijo, bi se lahko zgodilo, da bi med tem lahko izbruhnila nova vojna. Kar se tiče Nemčije, je moje stališče jasno. Ne želimo Nemčiji nikdar slabo. Nikdar nismo podpirali propagande sovraštva. Potrebno je pa, da ostanejo pogodbe svete. V Londonu smo se sestali z Nemčijo. Po francoskem nazoru ni nikake izjeme, vsi naj bi bili sprejeti kot ravnopravni po določilih pakta. Francija nudi vsem svoje sodelovanje Francija, ki je nedolžno, nedolžno, prisežem to, trpela in ki je bila po nedolžnem napadena, ki Se bila obiskana, kakor nobena druga dežela, najbolj po strahotah vojne, nima nobene druge iskrene želje, kakor to, »da vzklije cvetka miru!« Njegovemu govoru je sledilo viharno in navdušeno odobravanje. Člani in delegati Društva narodov so se vzeli mesto mandatarjev zapadnih velesil na jugovzhodu Evrope. Tudi bi si na ta način mnogo bolje zavarovali meje v Makedoniji ter se rešili bolgarskih band. Misija balkanskega pomirjenja in balkanske mednarodne enotnosti, vzajemnosti, pacifikacije, je visoka ln plemenita, kakor malokatera druga. Zato bi na tem področju mogli zastopati svoje realne interese na temelju moralne mirovne propagande, ki je bistvena za vsak uspel* v mednarodni politiki. Interese zaščitiš na mednarodnem polju tedaj najbolje, ako jih predstaviš kot moralno nujne, neodložljive, neovr-gljive. Balkan pripada Jugoslaviji, to diplomatično in mednarodno resnico naj zapopade naš zunanji minister, potem bo uvidel potrebo balkanskih konferenc ter diplomatične aktivnosti na Balkanu, v kojega središču mora stati jugoslovenska država. Čimprej balkanske konference! Naši cilji so visoki in gredo vzporedno s cilji zapadnih, demokratičnih držav. dvignili s sedežev ter hiteli stiskati roke Herriotu. GOVOR ITALIJANSKEGA DELEGATA. Za Herriotom je dobil besedo italijanski delegat in bivši ministrski predsednik Salandra. Izjavil se te za Mac-donaldov predlog, da se ustanovi posebna komisija za proučavanje ustanovitve mednarodnega razsodišča in razorožitve. Med drugim je izvajal: Izjaviti mi je treba, da danes se še ne more nobena država odreči sredstev sile. Da postane uspešno in učinkovito, mora postopanje razsodišča nuditi kakor pakt Društva narodov gotove sankcije, ki bodo dajale možnost, da se bo tudi razsodba izvedla. Če se bo Društvu narodov, ki naj, kakor upamo, obsega vse kulturne narode, posrečilo po tem potu skrbeti in doseči za vse narode varnosti brez vsakega nadaljnega oboroževanja, potem smo lahko ponosni na Društvo narodov. Za Salandro je govoril angleški delegat P a r m o o r . ki je izjavil, da se strinja z Macdonaldom, smatra pa, da obstoja velika razlika med naziranji Herriota in Macdonalda. Na popoldanski seji je govoru naj-preje belgijski ministrski predsednik Theunis, izjavljajoč: Belgija je že celo stoletje bojišče Evrope. Razvoj modernih vojnih stred-stev pa je postal tako strašen, kakor se prej ni nikoli mislilo. Belgijci smo miroljuben narod. Ni mi potrebno zagotoviti, da nočemo ničesar drugega kot mir in jamstva. Toda ta jamstva ne smejo biti le na papirju. Odobravam po Macdonaldu in Herriotu pripravljeno nazira-nje glede razsodišča, razorožitve in trgovine z orožjem. Prepričan sem, da bo tudi Belgija pripravljena slediti temu zgledu, ako bodo velesile sprejele klavzulo glede obhgatoričnega razsodišča. S tem se bo vojna nevarnost vsekakor zmanjšala, ne da bi sicer popolnoma izginila. Theunis je nato orisal hitrost prehoda Nemcev skozi Belgijo leta 1914. ter izjavil, da Belgija ne more še enkrat riskirati, da z apelom na svet kliče vse narode na pomoč. V imenu belgijske vlado in belgijske delegacije je izjavil Theunis, vas moram pozvati, da se mora rešiti problem varnosti naše države in tudi vseh drugih držav. Vse male države, za katere govorim rudi jaz, imajo pravico do tega. VELIK GOVOR DR. BENEŠA. Za belgijskim ministrom Theuni-som je dobil besedo dr. B e n e š. Z neobičajnim ploskanjem in odobravanjem je bil pozdravljen, ko je stopil na tribuno. Bil je viharno pozdravljen in aklamiran! Dr. Beneš je med drugim v svojem obsežnem govoru izjavil: Danes so oči vse Evrope obrnjene v Ženevo! Danes se svet vprašuje, če bo iz teh posvetovanj kaj faktičnega sledilo, kar bo dalo človeštvu nove nade in upe. Vsak človek se mora danes resno vprašati, bodo li imela ta posvetovanja kak uspeh. Marsikdo nam drugače lahko reče, da nismo kos svoji nalogi. Sam sem čutil nekako gotovo odgovornost za garancijski pakt. že po-preje in tudi danes. Tudi tako pomembni govor angleškega ministrskega predsednika vsebuje gotovo ostro kritiko garancijskega pakta. Faktično smatrajo za neizvedljivo uvedbo razsodišča in priznanje obligatoričnega stalnega sodišča itd. Po vsem tem moram reči, da bi bilo kljub temu zelo dobro, če bi enkrat govorili samo o razorožitvi, kije povzročila dolgo in mestoma strastno razpravo, specijalno v tretji komisiji, ki je ugotovila, da je razorožitev v tesni zvezi z ostalimi problemi, ki se danes razpravljajo- Kljub razsodišču, kljub obligatorič-nih sodnih klavzul je še vedno mogoče, da se bodo države tajno oborože-vale. Kljub obligatorični pogodb! o razsodišču so se države vrgle v strašno vojno. Zakaj? Ker je podpisani pogodbi manjkala dana beseda. Dajte dani besedi zaupanje, da boste to izpolnili in držali, kar ste obljubili. Le tako bomo mogli napredovati! (Viharno odobravanje!) To zaupanje moremo vzposta- viti le, če se bodo stavile v pogodbo kazensek določbe, z eno besedo, če bodo obstojale sankcije. Če bi obstojale tajne priprave za vojno, tedaj moramo ne le za to določiti kazen, marveč jo tudi izvesti, ker drugače ne pomenijo ničesar niti najlepše besede. (Odobravanje!) Lepo je, da uvajamo za odstranitev konfliktov razsodišče, ki naj bi odstranilo vse resno ovire. Kot primer navajam, kaj se lahko stori, če je na obeh straneh dobra volja, pogodbo med Češkoslovaško in Avstrijo. V tci pogodbi ste obe državi podpisali oblisa-torično razsodišče. To je bilo lahko mogoče, čeprav je trajale? nad 300 let sovraštvo med obema narodoma. Koncem svojega govora je dr. Beneš predlagal: III. komisija naj prouči vse varnosti, garancijski pakt. odgovore posamnih vlad. načrte in druge predloge. Sprejme* naj se predlog Macdo-nalda za sklicanje konference o razorožitvi. Pror.či naj se načrt razsodišča in obligatoricne sodne klavzule, s čemur naj bi dosegli pozitivne uspeh1. S tem bi napravili veliko. Govor dr. Beneša je napravil na skupščino globok vtis. Predsednik Motta je nato zaključil včerajšnjo sejo z naznanilom, da je na govorniški listi še šest govornikov in da bo glavna debata končana v ponedeljek. Za jutri v soboto je določena dopoldanska seja za 10. uro. Nhu^altfov nmr in Mala ant Ostra kritika češkoslovaških vladinih krogov. — Praga. 5. septembra. (Izv.) Češkoslovaški tiskovni urad objavlja k Macdonaldovcmu govoru kratek komentar, ki je odraz mnenja vodilnih krogov Male antante. Komentar veli: Macdonald jo v svojem govoru ostal v okviru pacifistične idefologije, ki je zasleduje že zavarovana država. Ni pokazal prav nikakega razumevanja za posebne razmere malih držav, katerih obstoj in varnost še nista po njegovem mnenju zavarovana. To ne pomc-nja, da ne bi Macdonaldova izvajanja dale pobude za nadaljno diskusijo in za nadaljni razvoj vsega vprašanja. Gotovo jo bodo prinesle. Gotovo bo predmet obravnave v posebni komisiji Društva narodov Macdonaldov klic. da Amerika. Nemčija in Rusija sodelujejo na poprišču-Društva narodov. Drugo je vprašanje, če bodo našli izhodišče za položaj, ki je bil ustvarjen po Macdo-naldovem govoru, o garancijskem vprašanju. Ni gotovo, če bo to vprašanje že rešeno na sedanji skupščini Društva narodov. Stališče Macdonal-dovo v garancijskem paktu je našlo v mnogih krogih delegacij globok odmev in delno ogorčenje in so bili tembolj razočarani, ker je Macdonald zastopal pozitivno stališče svoje države napram Društvu narodov, naglašujoč obenem nujno potrebo izvedbe določil v garancijskem paktu. Borzna poročila. Ljubljanska borza ni danes poslo- vaia. Zagrebška borza. Dne 3. septembra. Predborza. Danes borza n! poslovala. V pros:em prometu so notirali: Curih 14.50. Pariz 4.10. Praga 2.30, Dunaj 0.1085. Milan 3,37. London 342, Newyork 76.50. INOZEMSKE BORZE. —Curih, 6. sept. Današnja borza: Beo„ grad 6.95, Praga 15.95. Newyork 532.50, London 23.61, Pariz 27.95, Milan 23.15, Ber. lin 1.26, Dunaj 0.0075. — Trst, 6. sept. Predborza: Beograd 29.65—29.75. London 102—102.10. Pariz 121.25—121.75, Curih 430—432. Newyork 22.00—22.95, Dunaj 0.0319—0.0321. Praga 6S.30—68.70. — Dunaj, 5. sept. Devize: Beograd 903—927, London 316.500—317.500, Milan 3099—3111. Xewyork 70.935—71.1S5. Pariz 3752—376S, Praga 2129—2139, Curih 13.375 —13.426. Valute: dolar 70.460—70.860. dinar 920—926. lira 3110—3130. češka krona 2112—2128. Stran 2. »SLOVENSKI NA KOD« dne 7 septembra 1924. Stev. 2Uo Vladine koncesije Radićevi stranki. Važne konference v ministrskem predsedstvu. — Radićevci in klerikalci zahtevajo razpust Orjune. — Vprašanje premestitve »hrvatskih« polkov, — Beograd, 6. sept (Izv.) Velike važnosti so bile včerajšnje konference v predsedstvu vlade. Politična vprašanja, ki se tičejo Hrvatske in deloma tudi Slovenije, so razmotrivali načelniki vladnih strank Ljuba Davl-dovic. dr. Spaho in dr. Korošec z zastopnikoma hrvatskega narodnega zastopstva dr. Vladirnirjem Mačkom In Ivanom Predavcem. Te konference označajo nekateri rxrfiflčnl krogi za naravnost usodepolne za sedanjo vlado. Kot predmet razgovorom niso bila samo čisto tekoča tehniČnoupravna vprašanja, temveč tuđi cisto politična vprašanja 'o sporafinirnu fn ureditvi države na temelju načel, k? jrh zagovarjajo radićevci, federaftsrti m Davidovi-čeva .skupina. Ministrski svef je fl£to snM ime! kratko sejo, k! je bfla mestoma zefo va*na. Rad!ćeVf tJofcfenct pođ voSsrvom "dr. Mačka fn Prečlavcai so po končanih konferencah v TnSnlstrsfteffl! predsedstvu odšft na to v vojno frrrnistrsrvo, kjer so predloge za reaktivira- nje nekaterih hrvatskfh ofictnev, pripadajočih bivši avstro - ogrski monarhiji. Snoči so še imeli vsi zastopniki NRSS v nofefu in restavrantu >Pei-rograd- sestanek z nelrateTfmi klerikalci in muslimani, nakar so z brzo-vlakom odpotovafT v ZagreB, kamor so po poroč'lih iz Zagreba danes zjutraj prispeli. To zastopstvo, ki vodi strogo kontro-o nad delovanjem sedanje vlade. precPoS Stjep. "Racfiču in vodstvu rTRSS splošno in podrobno poročilo o pelitičnem položaju v Beogradu. Za 14. t. m. je skTIcana plenarna seja H. 'R. S. za katero vlada v vseh beogradskih poli učnih krogih največje zanimanje. Predavec je tuđi danes poskusil vse. da b; orm*111 ozirntna zabrisal globok vtis, ki *ra je napravSTa rrjegova neprevidna izjava o hrvatski vojakih. Kafro? se je poM. Tvar? Pređevec Izjavi!, so na konferenci obravnavan* vprašanje imenovanja veflkfri Županov za Dalmacijo. Oba veftka. zupetia za Split in Šibenik se imata imenovati iz vrst uradnikov, ki so pristaši H. P. S. S. Na včerajšnj* dopoldanski, nad dve uri trajajoči konferenci, so razpravljali zelo važna notraniepoUtična vprašanja. Po konferenci je Tvan Predavec izjavil zastopnikom tiska: Na konferenci je bilo eno najvažnejših vprašanj — vprašanje zaščite javnih shodov In sestankov, dalje je bilo zeTo obširno razmotrivano vprašanje delovanja Orjune, Srnao m Hanao. Mi ne obračamo nobene posebne pozornosti na Hanao, glasovi o nekaki posebni zvezi med nami in Hanao so smešni. Hanao ni nikaka politična stranka, niti kak političen faktor, nego borbena skupina, ki je bila ustanovljena kot reakcija hrvatske nacijonal-ne mlarine proti akciji Orjune. Na konferenci v ministrskem predsedstvu smo posebno razmot rivali delovanje Orjune, ki vse bolj dviga glavo in skuša s terorističnimi akti preprečiti naše javne sestanke. O delovanju Orjune na tej konferenci Še niso bili ukrenjeni definitivni sklepi m odloki, marveč bo o tem rarpravrjala vlada na eni prihodnjih svojih sej. Kar se tiče upravnih vprašanj, stno razpravljali pred vsem imenovanje ve-fleih županov v Dalmaciji. To vprašanje je bilo sporazumno rešeno. V dveh ali treh dneh bo objavljen zadevni ukaz. S posamnimi ministri kot poznavalci hrvatskih prilik smo našli sporazumno linijo za delo v vseh panogah našega javnega Življenja. Vprašanje premestitve hrvatskih polkov iz Makedonije res otistoji. Mi nismo v tem oziru vladi stavili nika-kega ultimatuma. To vprašanje bo sporazumno rešeno. VELIKO NEZADOVOLJSTVO V DEMOKRATSKEM KLUBU. — Beograd, 6. sept. (Izv.) V Davidovi cevem demokratskem klubu je zavladalo veliko in ogorčeno nezadovoljstvo radi zahtev HRSS glede premestitve hrvatskih polkov iz Srbije, Makedonije in Južne Srbije v hrvatske gamizije. Slične zahteve so stavili tudi slovenski klerikalci glede slovenskih vojakov. Te zahteve HRSS napram vladi smatrajo po večini za pretirane. Tudi včeraj je klub nadaljeval debato o radićevskih predlogih m zahtevah. Debata je bila zelo živahna m mestoma burna. Nekateri poslanci so odločno zahtevali, da mora vlada nastopati napram h rva tskemu narodnemu zastopstvu in njega pretiranim zahtevam c vso odločnostjo in brezobzTrnostjo. Poslanec dr. Miloš Radosav-Ijevič je odločno nasproten radićev-ski zahtevi, da bi se hrvatski polki premestili v hrvatske gamizije. Skupina okoli Radosavljevča je naglašala, da bo vedno glasovala v klubu proti takim !n sličnim zahtevam, ker vojska mora ohraniti gotov razporeditveni sistem. Klub je tudi izrazil odkritosrčno željo, da morajo med klubom in njega vladnimi Člani vladati intimnejsej in Iskrene j še vezi. Prestdonasleslnikov rojstni dan — Beograd, 6. sept (Izv.) Danes je Beograd na zelo svečan način proslavil prestolonaslednikov rojstni dan. Vs: državni uradi, vse prodajalne, vsa podjetja, borza in ves tisk so praznovali. Velika množica se je pojavila na ulicah. Beograd je bil ves v zastavah. Po glavnih ulicah je bila v vojni opremi razpostavljena vojska: pehota, tehnične čete, artiljerija in konjenica s kraljevo gardo. Najpreje so odšli člani vlade v svoje cerkve, nato je bila slovesna služba božja v sabomi cerkvi, ki jo je opravil beogradski metropolit v prisotnosti vse vlade, generalitete, dipl omatičnega zbora*, veledostojanstve-nikov in mnogoštevilnega občinstva, kakor tudi zastopntkov raznih korpo-racii in društev. Topovi so naznanjali pričetek svečanosti. Po službi božji je bila sijajna velika parada vojaštva. Vojni minister general Hadžič je pozdravil vojsko v imenu kralja. V Topoli je bila primerna dvorska svečanost. Po svečanosti so se sestali člani vlade na kratko konferenco. PGVRATEK ZUNANJEGA MINISTRA IZ ŽENEVE. — Ženeva, 6. septembra. (Izv.) Zunanji minister dr. Voja Marinković se prihodnjo sredo vrne v Beograd. VOLITVE NA ANGLEŠKEM. — London, 6. sept. (Izv.) Ker so liberalci in konservativci ukrenili vse priprave za volitve, je sklenila delavska stranka, da tudi ona prične z volilnimi pripravami in da uvede primemo propagando med delavstvom. Za prihodnje dneve je napovedanih nad 200 shodov, na katerih bodo govorih* vsi člani vlade, pripadajoči delavski stranki. Govoril bo tudi Macdonald. „V imenu zakona, reda In pravice"... Pet gerentov za »Mestno hranilnico ljubljansko«! — Klerikalci imajo absolutno oblast! Na ukaz velikega Župana za ljubljansko oblast je bil danes razrešen svojih dolžnosti kot gerent »Mestne hranilnice ljubljanske g. Robert Koli-mannn, na njegovo mesto pa je bilo imenovanih kar 5 gerentov in sicer Anten Š t e b i, Alojzij V r t o v e c, (klerikalca), dr. Celestin Jelene (socijalist), dr. Ivan Stanovnik (klerikalec) in Albin Zaje (klerikalec). Predsednik v tem svetu gerentov je Stebi ki pn nima nobenega vpliva, ker sklepajo gerentje z večino glasov, absolutno večino pa* imajo klerikalci. »Mestna hranilnica« je torej popolnoma v klerikalnih rokah. Dosedanji gerent g. Kollniann uživa sloves kot nadvse pošten, vesten in nepristranski mož, ki ni pristopen nobenim upirrom in hodi vsikdar svojo ravno pot. Vkl*ub temu so ga kTerikal-et odsrrarrfl!, ker jim pač ni Šlo za urejeno, pošteno in nepristran sok upravo, marveč zgolj za partizansko izkoriščanje bogatega denarnega zavoda v strankarske svrhe. Vsakega naprednega človeka mora v dno duše ogorčiti dejstvo, cH dovoljujejo klerikalcem svobodno po mili voifl zarit? ki parft? po Sloveniji — Da-vfđovioevf demokrati, ki so se doslej vedno deta?! velike prijatelje naprednega življa v Sloveniji In odpornfke klerikalizma! Polit ione vesti. == MINISTER DR. KULO V F; C in uradnišrvo. Pišejo nam: Ko še dr. Ku-lovec ni bil minister, temveč samo tajnik SLS, je bil ob neki priliki, ko je bil protestni shod državnih uradnikov, sestanek v Jugosfov. tiskarni. Takrat je dr. Kulovec rekel: »Čemu protestni shođ, če uradnik s to plačo ne more mesa Jesti, naj pa krompir in zelje je!« Takrat so mu 'drŽavi^ uradniški somišljeniki SLS. močno zameril! ter ga večkrat spomnili na te besede. On, dr. Kulovec je pa trdil, da teh besedi ni tako mislil kakor jih je Izgovoril. Sedaj rja, ko ?e dr. Kulovec kraljevi minister, bi bilo dobro, da bi se ga zopet spomnilo na njegov izrek z opozorilom: Kako pa zdaj mislite o državnem uradniku? — Ah* mu hočete omogočiti človeško Življenje? = Razlika, ki jjp nihče ne vidi. O tej razliki piše »Hrvatsko Pravo« in zavrača trditev beogradske »Pravde«, da obstoja med sedanjo in prejšnjo zunanjo politiko razlika v tem, da se je prejšnja vlada naslanjala na reakcijo, sedanja pa na demokracijo, kateri pripada bodočnost. »Pravda« je to misel posnela po ljubljanskem »Slovencu«, ki je umetnik prve vrste v konstruiranju razlik, ki jih nihče ne vidi in ld dejansko ne obstojajo. Kako je že rekel dr. Marinkovič o svoji novi poli-ftiki? Da je v bistvu istovetna s staro, samo metode, manire so drugačne! = Imenovanje pomočnikov ministrom. Za pomočnika ministru za socijalno pofitiko je imenovan Mihael Murko, bivši načelnik soci jal nega oddelka v Sarajevu. Za pomočnika ministru narodnega zdravja je imenovan Sima Petrovič. = Kako štedi sedanja vlada. Kakor znano, je Pašićeva vlada odklonila po* slaniške dnevnice preko počitnic, ker se je postavila na stališče, da poslanec nima pravice do dnevnice, ako ne zaseda Narodna skupščina. Nova vlada je skli* cala skupščino samo za osem dni, nato pa skupščino odeodila na nedoločen čas. Po vsej priliki se skupščina ne sestane pred sredino septembra, mcaoee pa šele koncem septembra. Vlada si misli, kaj narod, kaj potrebe ljudstva, kaj obeča= nje parlamentarnega vladanja, glavno je, da imamo poslance na svoji štreni. V to svrho jim pa izplača dnevnice po 300 Din na dan. kar znaša dnevno 93 ti* soč 600 Din. za cel mesec pa nič manj kot 2,708.000 Din. Sedaj pomislimo, ko* liko je vlada votirala za uboge Polho* grajce, ki jim je neurje razdejalo polja ter upropastilo zemljo in pridelke! sa O demokratizrmi Davidovi ve v!ade dvomi tudi beogradsko Novoje Vremja«, ki piše: »Zadnje čase se giblje vse politično življenje Evrope na levo. Po Macdojialdu in Herriotu je prišel val levičarstva na Balkan in dosegel kraljevino ?H5 Kljub izjav; g. Marinkoviča, da ima nova vlada skupne ideale z demoratičnimi vladami Angleške in Francije, iaftko dvomimo o demokra^Izn-'u Do vid ovtčevega kabineta. Prej lahko govorinm o demokratiz-mu radikalov, stranke, ki jo je ustanovila pred 50 leti skupina skrbskih naci-jonalistov. O muslimanih sploh ni treba govoriti. Zadostuje, če omenimo, da je 90% n;'enih poslancev v skupščini begov in veleposestnikov. Njihovo geslo, religija in privatna lastnina je daleč proč od demokratičnih principov. Slovenska Koroščeva stranka je katoliška klerikalna stranka. Ona more biti separatistična in federalistična, nikoli pa ne leva, demokratična ali celo socialistična. Ves takozvani demokratizem Davidovsceve vlade je usmerjen k spremembam v administracij?, ne pa k socijalnim problemom.« =q Zakon o kolonizaciji. Minister agrarne reforme Veseniak je obljubil deputaerji dobrovoljce v, da predloži na jesen skupščini zakonski načrt o kolonizacij m sicer, kakor ga je sestavil njegov prednik Simono-vič. Ker še ni to-stvamega zakona, se podaljša veljav- nost* dosedanjega zakona o šV.." .:iem zakupfl, da se bo kolonizacija d I volicev nadaljevala. Minister je priznal zasluge dobrovcljcev v borbi za osvobojenic in ujedinjenje (kaj noreče Radič) in obljubil boj proti r opravičenim zahtevam veleposestnikov (kaj porečejo Turki!), Kolonizacijski zakon je obljubil Vesenjak za jesen. K** bo že takrat Vesenjak! = Zakon o korupciji. K temu zakonu je napisal znani hrvatski politik dr. Roje v zagrebškem »Hrvatu« Članek, ki je pra? rameK-ii. V člank;: pri: ..-duje hij»toriwo iz Beograda, o kateri pa | rivi, da M in u ne zdi resnična. Je pa karakteristična ta današnjo korupcijo in zato jo tudi mi prl-oLeuJemo. Gla?! se tako-Ie: V Beograd j« prispel trgovec in stopi pred uradnika v ministrstvu. Ve, da moia da;i »mito«, ixk1 kupnino, vendar ga je sram in ne zna, kako bi napravil. Nekaj časa okleva pred uradnikom, vrti se na stolic! in govori \s<^prek, samo ne o stvari. Uradnik zapazi, kaj to pomeni, izvleče dozo i:i jo pomoli pooetni ira: Na po::adl, koj se vrnem« ln isgine iz urada. Trgovec otvori dozo In vidi, da je prazna. Nekaj časa buli v njo, nato pa so domisli in razume: V dozo položi tri si Barke. Kmalu se vrne uraduik in slučajno p%>^leda v dozo. Ko vidi. da mu je trgovee vtaknil samo tri stotinarke, jo zopet zatvori in izroči trgovcu: >Na, pokadi še malo!« in izgine v sosedno sobo. Trgovec j> sedaj dodal še dve stotinarki. nnkar je bil uradnik zadovoljen. Dr. Roje ne pove, ali se je ta dogodbica zgodila pod sedanjo vlado. Vse pa kaže. da se je moralo dogoditi v najnovejšem času. kajti v parlamentu so se našli pravi zlikovci, ki od lačnih slovenskih klerikalcev do požrešnih bosanskih muslimanov, diemijetovcev, Nemcev, Madžarov in seljaških republikancev na Hrvatskem komaj čakajo, da opljačkajo državo z dnevnicami ter z Izžemanjem državne blagajne. == Radič za podunavsko unijo. Budimpeštanski »Az Est« prinaša Radičev intervju, v katerem zagovarja carinsko unijo z Avstrijo ir. Madžarsko. Radič pravi, da se brez te carinske unije ne mora izboljšati gospodarsko stanje Hrvatske. K izjavi pri. stavlja zagrebško ^Hrvatsko Pravo« čisto pravilno, da se Radič zavzema za »podonavsko carsko unijo«. Radiču je vsaka druga unija ljubša, samo ne jugoslovenska kraljevina. — Opozorilo. Več tisoč parov (ostankov posameznih vzorcev) tovaren »Peko« se prodaja do vštetega 20. tm. po znatno znižani ceni samo v trgovini Aleksandrova C6«ta 3t. 1, na kar se cenj. občinstvo vljudno opozarja. Vsem, k? ste ga poznali, spoštovali in ljubili, naznanjam žalostnim srcem, da sc je preselil k ljubemu Bogu moj najdražji soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Peter Krže tovarniški ravnatelj večkrat previden s sv. zakramenti. Pogreb nepozabnega se vrši jutri, v nedeljo, 7. t. m. iz žalosti. Rožna dolina 169, na pokopališče na Viču. Priporočam ga vsem v pobožno molitev. Rožna dolina, 6. sept. 1924. Vida Krže, soproga. — Uroš ln Levin, otroka. Pra SchichtOVO milo z znamko je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše. 3137 ! Pri nakupu pazite na ime „Schichi" in na znamko „Jelen"! Don Con-ea«. Knjiga 5e lepa, obsega 92 strani in stane samo Din 5.—. Izdajateljam je šlo zato. da s ceno Izdajo omogočijo njeno nabavo najširšemu sloju našega naroda. — Zeleni kader. V založbi tiskarne J. Blasnika nasledniki v Ljubljani Izšla je ravnokar ljudska povest ^Zeleni kader«, ki Jo Je spisal Ivan Zoreč, znan slovenski pisatelj. Povest je zanimiva, ker opisuje življenje in dogodovščine vojaških ubežnikov med vojno, ki so se skrivali po bosanskih hostah, kot organizirani uporniki ter pripravljali s svojimi upornimi dejanji konec vojne. Naslovna stran knjige je lepo ilustrirana. Knjiga stane Din 14. s poštnino Din 1 več. Naroči se pri tiskarni J. Blasnika nasledniki v Ljubljani. Breg 12. NaroČi se lahko z dopisnico. — \a praznik v ponedeljek S. t. m. se uprizori opera Carjeva nevesta, pri kateri poje vlogo Ljubaše prvokrat ga. Thierrv* Kavčnikova. Ostale glavne vloga imajo — Marfa — gna. Rozumova, dalje gg. Bctetto, Popov. Banovec, Mohorič, Ropasova, Asse* jeva in Smolenskaja. Vstopnice za obe predstavi so v predprodaji v operni blas gajni. — Prodana nevesta. Danes nedelja 7. t. m. zvečer ob pol 20. se poje v operi Proda* na nevesta, pri kateri poje vlo<*o Marinke novo angažirana članica gna. Božena V a =* n e č k o v a. Janka pa poje tenorist Jiranek iz Prage kot gost. G. Jiranek poje na an* gažma. Ostale vloge so sledeče zasedene: Kecal — Zathev. Vašek — Kovač, Krušina <— Šubelj, Katinka — Smolenska. Miha — Debcvec, Neža — Ropasova, Esmeralda je Ribičeva, vodja glumačev Mohorič, Indijan« ca postavi na oder Perko. Opero dirigira g. Balatka, režira g. Bučar. — -Gorenjski slavček . Posetnikom včerajšnjega kongresa vseslovanske agrar_ omladine je gledališka uprava uprizorila v operi ^Gorenjskega slavčka«. Začetek s« je radi malega nesporazuma skoro za pol ure zakasnil. Potek predstave pa je bil z'va-hen in so mnogobrojno zbrani gostje soliste, zbor in orkester živahno pozdravljali. Poleg ostalih solistov je iznova nastopila v manjši vlogi g. Ribičeva. Z veseljem sem poslušal njen prijeten glasek, ki ga ji je v dobi njenega odmora naša odlična pevka g. Lovšetova kot njena učiteljica znaLno Izšolala. Posebno pohvalo zasluži poleg solistov Lovšetove, Ropasove, Banovca, Zupana Itd. zopet zbor. čujem, da je ministrstvo prosvete za izboljšanje njegovega gmotnega stanja nakazalo večjo vsoto, kar i ozirom na njegove res mizerne plače z zadoščenjem pozdravljam. Z nekaterimi okrajšavami, ispremembami bi Forsterje-vo delo prav gotovo Še pridobilo. Zopet in zopet treba priznati, da je v operi mnogo glasbenih domislekov, ki so vredni Smetane, Dvofaka in da je že vsled teh vreden >Gorenjski slavček« vestne umetniške revizije. —č. — Sokolsko društvo v Celju priredi v nedeljo 14. sept. ob 15. popoldne javni telovadni nastop. Ob tej priliki pride v Celje posebna deputacija zagrebške župe, ki izroči društvu dve najradi in sicer darilo mesta Sarajevo veliko mangalu in darilo mesta Beograd, dragoceno pierotsko preprogo. Prvo darilo si je priborila vrsta nižjega oddelka članov, drugo pa vrsta članic. Mi m i)3 sokolsko prireditev V St. Vid nad LJubljano 5752 Sodeluje godba Dravske divizije Sokofsfvo. — Sokol I. pozivlje vse svoje članstvo, da se udeleži 7. tm. 15-letnice Sokolskega društva v Litiji, člani v slavnostnem kroju. Vožnja polovična proti izkaznici, ki se dobe na Taboru. — Istega dne ima Sokol žt. Vid nad Ljublano društveni javni nastop. Vse brate in sestre, ki ne morejo v Litijo, poživljamo, naj se udeleže tega izleta v civilni obleki z znakom. — Odbor. — Sokolsko društvo v št. Vidu nad Ljubljano priredi 7. septembra točno ob 16. ria Frnadovem in Jagrovem vrtu svoj javni nastop in veliko ljudsko veselico s sodelovanjem godbe dravske divizije, kamor sokolskega društva in prijatelje SokoL stva najvljudneje vabimo. Nastop domačega društva je prav marljivo pripravljen in bo došlim nudil najlepši užitek; kot gostje nastopijo: škofja Loka, Medvode, Jezica in Kamnik. Dohodi in odhodi vlakov iz Ljubljane in Gorenjskega kar najugodnejši; ker je drugi dan praznik, bo 'za odhod Ljubljančanom turistovski vlak ob *^24. uri najprikladnejši. Vožnja polovična. Kdor ljubi naravo in pošteno veselje, ta naj nas obišče. Nasvidenje in zdravo I Odbor. Šolstvo. —» Ravnateljstvo III. drž. realne gimnazije (Beethovnova ulica) nam poroča, da ostanejo na tem zavodu tudi še zana-prej višji razredi in sicer s slovenskim učnim jezikom. —š Vpisovanje učenk na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v i_Jub!jani, Turjaški trg 6/II, se nadaljuje dne &. In 10. tm. obakrat od 8. do 12. in od .14. do 17. ure —š Christofov učni zavod, edina državno koncesijonirana in največja zasebna šola te vrste v Ljubljani, vpisuje le še ves september na Domobranski cesti 7. Dnevni in večerni tečaji; izobrazba v perfektne stenografe, strojepisce; veliko pisalnih strojev raznih sistemov. Zavod izdaja veljavna izpričevala ter preskrbuje absolventom službe. Najnižja Šolnina, šolsko leto prične 1. oktobra 1924. Kolesarska HirRa Tezno pri Mariboru 7. asa 8. septembra 1924 5501 Turistika in sport. RAZDELITEV NAGRAD CESTNIM MOJSTROM ZA NAJBOLJŠE VZDRŽEVANJE CEST V SLOVENIJI. Avtomobilski klub Kraljevine S. H. S. je svoječasno razpisal tri nagrade po Din 2000, 1500 in 1000 za one državne cestne mojstre, ki z ozirom na promet in vzdrževalna sredstva zaupane jim ceste najboljše vzdržujejo. Te konkurence se je udeležilo 14 cestnih mojstrov iz cele Slovenije. Komisija za razdelitev teh nagrad, sestoječa iz gg. ing. J. Dittricha in Rado Hribarja kot zastopnikov Avtomobilskega kluba, g. nadsvetnika ing. Karla Orla kot zastopnika Gradbene direkcije za Slovenijo v Ljubljani in g. vladnega svetnika dr. Rudolfa An-drejke kot Šefa avtoreferata pri velikem županu ljubljanske oblasti, se je prepričala o stanju cestnih vlog in nato na svoji zaključni seji razdelila nagrade. Prvo nagrado v iznosu 2000 Din je komisija priznala cestnim mojstrom Okrožne gradbene sekcije v Kranju Ivanu Tavčarju, Franu D e b e v -c u in Filipu F a t u r j u za vzdrževanje cestne proge od Kranja do Ljubelja in Podkorena. Komisija je pri tem uvaževala, da se navedene cestne proge v Kranjskem gradbenem okrožju vkljub veliki dolžini in priznano največjem avtomobilskem prometu nahajajo v prav dobrem stanju, docim pa so se cestne proge od Medvod do Kranja in naprej do Jezerskega napram stanju lanskega leta žalibog poslabšale. Nagrada se je izročila Okrožni gradbeni sekciji v Kranju, ki jo razdeli med nadzorstvo vršeče tri cestne mojstre. Drugo nagrado v iznosu 1500 dinarjev je kot najvišjo nagrado posam-niku komisija priznala Matiji Kosu za vzdrževanje zagrebške (dolenjske) ceste od km 0—42, ker s primeroma skromnimi sredstvi zaupano mu progo navzlic velikemu prometu in znatni dolžini najboljše vzdržuje. Tretjo nagrado v iznosu 1000 dinarjev je komisija prisodila Maksu Rovšku za vzdrževanje Trojanske ceste od km 105 (Tepanje) do km 132 (Tezno pri Mariboru). Ta cestna proga se je vkljub Številnim klancem in na-rastlem avtomobilskem prometu v zadnjih letih za dobe službovanja tega cestnega mojstra vidno izboljšala. Komisija je nadalje pohvalno omenila stanje sledečih, od konkurentov nadzorovanih cestnih prog: Podravska drž. cesta (Dravograd - Maribor), cestni mojstri L Gomilšek, M. Strah in E. Rektorik. Trojanska cesta od km 17—47, cestna mojstra R. Seljak in M. Lukman. Karlovška cesta (Novo mesto - Metlika), cestni mojster Rudolf Jenko. Končno je komisija sklenila predlagati avtomobilskemu klubu kraljevine SHS, sekciji Ljubljana, da v bodoče razpiše nagrade za dobro vzdrževanje ceste v Sloveniji v večjem številu, da bo mogoče upoštevati več zaslužnih cestnih mojstrov. ★ ★ ★ —Koče SPD. Dne 7. In 8. septembra bodo še vse planinske koče odprte. V slučaju lepega vremena ostanejo koče še do incl. 14. sept. otvorjene; koče pa, ki ostanejo čez ta termin oskrbovane se bodo pozneje naznanile. Pripominjamo, da je koča na Veliki planini temeljito popravljena in dobro oskrbovana ter se priporoča, da jo planinci v lepih jesenskih dneh pridno obiskujejo. Pot pod Pasjimi pečinami je ^»^1 niška podružnica dobro popravila m torej ni nobene nevarnosti za obiskovalce. — Osrednji odbor SPD. — Pomagajte ljubljanskemu športu! V nedeljo 7. in v ponedeljek 8. septembra še vršita dva cvetlična dneva, ki jih prire_ di SK Primorje. S svojimi nacijonalnimi cilji ter najnovejšimi športnimi uspehi zasluži Primorje, da ga občinstvo kar najbolj blagohotno podpre in da mu omogoči še večji razmah in napredek. Zato posegajte po teh cvetkah in dokažite, da upoštevate delo in trud največjega slovenskega kluba, ki je ljubljanskemu športu in Ljubljani izvojeval na domačih in inozemskih tleh največje lavorike: — Ilirija jun. : Primorje jun. Vsled odredbe LNP se jutri ob 10. uri na igrišču Primorja ponovi finale mladinskega turnirja, ki ga je razpisal podsavez za igrače do starostne meje 17 let. Prvo tekmo je dobila Ilirija s 4:2. Obe moštvi sta dobri, moči so dokaj izravnane, podani so torej vsi pogoji za dobro in zanimivo igro. želeti bi bilo, da to pot izostanejo incidenti, ki so pokvarili utis prvega finala. — Prvenstvao Jugoslavije — Ilirija : Sašk (Sarajevo). Jutri, 7. tm. igrajo prvaki sedmih nogometnih podsavezov Jugoslavije prvo kolo zaključnih tekem za državno prvenstvo. V Ljubljani se sestaneta ob 16. na igrišču Ilirije prvaka ljubljanskega in sarajevskega podsav. SK. Ilirija in Sarajevski amaterski S K. Zmagovalec se kvali. ficira za drugo kolo. ki se igra 21. tm.. premagani izpado iz nadaijne konkurence. V lanskem prvenstvu je zmagal SAŠK nad Hajdukom in beogr. Jugoslavijo ter dospel v finale, kjer je šele po ponovni tekmi podlegel Gradj anskemu SK. Ilirija je dobila lani že v prvem kolu za protivnika Grad-janski SK. kateremu je po hudem odporu ru podelgla z 2:2. Sašk uživa vsled svojih izvrstnih internacijonalnih rezultatov sloves enega najmočnejših klubov t državi. Njegova trenotna jakost se lahko precej točno presodi po rezultatu 1:2, ki ga je do. segel 17. tm. proti zagrebškemu Gradjan-skemu SK. Ilirija ne stopi v I. kolo brez šans. Ako se bo znala povspeti nad svoj poprečni nivo. ima na svojih domačih tleh mnogo izgledov na zmago. Ne dvomimo, da bo stremela za tem z vsemi močmi in da bo moštvo zastavilo vse sile, da se vzdrži še naprej v konkurenci za prvenstvo države. Ako i to uspe, igra 21. tm. zopet na lastnih tleh proti zmagovalcu v tekmi Hajduk : Gradjanski. Sašk gostuje v Ljubljani tudi na praznik 8. tm. Za protivnika bo imel drugi dan ob 16. reprezentančni team Ljublj. nogometnega podsaveza, ki mora igrati 14. tm. proti Zagrebškemu NP ali proti Osiječkemu NP za pokal N. V. kralja Aleksandra. Podsavez bo pritegnil k tej tekmi najboljše igrače svojih klubov: jedro moštva bo tvorilo trudi tokrat moštvo Ilirije, na šibkejših točkah bodo izpopolnjevali igrači drugih klubov. Mnogo upov stavi LNP na mariborska branilca Barlo-viča in Wagnerja. Interesantna je sestava notranjega forwarda Zemljak-Pleš.Dober-let, ki utegne znatno nadkriljevati ilirijan. ski trio. Predprodaja vstopnic se vrši od danes naprej pri tvrdki J. Goreč. — Slovan : Korotan (Kranj). I. prven* stvena tekma II. razreda jesenske sezone se vrši na praznik, v pondeljek. dne 8. t. m. ob pol 10. uri dopoldne na igrišču Ilirije. V pr* venstveno tabelo jesenske sezone je prišel nov resen tekmec drugorazrednih klubov, ki je danes v najboljši formi ter resen kon* kurent prvaku II. razreda S. K. Slovan. Teka ma bo zelo zanimiva, ker bo odločevala re* zultat nadaljnih prvenstvenih tekmovanj II. razreda. — Službujoči odbornik g. Cimper* man. Razgled po slovanskem svetu. — ZVEZA LUZrCKOSRBSKIH PEVSKIH DRUŠTEV je imela dne 24. avgusta svojo prvo letno skupščino v Nesvačidlu. Udeležilo se je skupščine nad 200 pevcev. Predsedoval je zboru učitelj Kožkar, k je v svojem govoru opozarjal pevce na bogati zaklad lužičkih narodnih pesmi, glede katerih morajo vsi rodoljubi skrbeti, da se ne poizgube. Nato so vsi pevci zapeli narodno himno »Rjana (krasna Lužica*. Zbor je zapel sedem pesmi skladatelja Bjarnata Krawca in več skladb Kocovih. Koncert sta dirigirala učitelja Frajšlak in Slodenka. Pevski zbor je narasel na 300 članov. Slav-nost je bila zaključena s himno »Hišce Serbstvo njezhubene« (Še ni Srbstvo izgubljeno). — HIVŠI BOLGARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK na Češkem. Pretekli petek je prispel v Prago bivši bolgarski ministrski predsednik dr. £tojan D a n e v, ki je bil eden izmed tvorcev balkanske zveze in glavni zagovornik bratskega sporazuma med Srbi in Bolgari. Zanimivo je, da je dr. Danev študiral kot dijak v Kraljičinem Hradcu v Pragi. — KAKO POSTOPAJO SLOVANI Z NEMCI IN KAKO NEMCI S SLOVANI. Na predlog okrajne politične uprave v Karlovih Varih je deželni šolski svet dovolil, da se na tamkajšnjih nemških šolah poučuje češčina kot — neobvezen predmet Ko so Nemci vladali v Avstriji, je bila nemščina po vseh šolah obvezen predmet, pri nas pa nismo imeli niti ene državne srednje šole slovenske. Slovan je pač mehak. Nemec pa trd in neizprosen. Navzlic temu pa nam očitajo Nemci, da smo barbari! — O zadnjem uniOniStičnem kongresu na Velegradu. Od onih dob, ko se je vzhodma cerkev ločila od zapadne (rimske), je steklo že mnogo vode v morje in več del v literaturi ter razprav v raznih korporacijah in kongresih je pretresalo vprašanje o zopetnem zedinjenju obeh cerkva. Ali zadnji velegradski kongres je vnovič pokazal, kako velik je razpor med Vzhodom in Zapadom. Koliko pa je omenjeni kongres k zedmjenju prispeval, pokaže prihodnjost Vsekakor pa posebnih uspehov še ni pričakovati, kan izpričuje celo naziranje cerkvenih krogov. Tako se vsaj lahko sklepa iz članka »Narodne Po-D«tike«, kljer očividno nekif član kapucinskega reda opozarja na opasnost, & izha- ja iz raztrganja provinc na češki in nemški del, kakor se je to že zgodilo pri Rc-demptoristih in, Domintkancih ter se ima to izvršiti tudi v drugih redovi h (Kapuci-nih in Frančiškanih). V članku čitamo dobesedno: >Koliko se je poslednji čas govorilo in pisalo o verskem zedinjenju? A mi s j damo trgati v svoji lasmi državi cerkev v češki in nemški del!*: Članek se konča takole: >2c precej časa sem veje iz Italije nenavadna, hladna, da celo mrzla sapa. Dobro se še spomin jam, kako je postopala Italija z našimi duhovniki, kj so službovali v Istri več let (30 do 40), k ti > So jih izganjali kakor zločince, brez odškodnine, brez priznanja, in b\ morali poginiti, če bi jim ne bila naša republika preskrbela živil. Niti en italijanski škof, niti sam Rim se ni zavzel zanje. Iz Italije ne veje Kristusov duh, niti duh- 5pokornika sv. Frančiška, ampak tam poznajo vso ljubezen le do sebe. Mar so ljudje, ki tako počenjajo s starimj in poštenimi delavci, sposobni izvršiti reformo pri drugih narodih?- Dopisi. — £,t. I i J v Slov. Goricah, dne 2. sept. Toča kakoršneše ni biio! V ponedeljek okoli 16. so se zaceli zbirali črni in sivi oblaki nad št. lijem in njegovo okolico. Postala je popolna tema. Prišel jo začetkoma velikanski vihar, kmalu potoni je začelo liti kakor iz škafa, potem pa se je vsula toča, kakoršne naši kraji še niso videli. Toča je padala celih 10 minut, s prva v velikosti fižola kasneje pa dobeloga oreha. Med tem pa je razsajal vihar, da nikoli takega. Bila je nepopisna nevihta. Ob Y\ na 17. so elementi nehali divjati. Ko smo pogledali na naše krasne vinograde in sa-dovnike, smo videli, kako velika je nesreča, škoda pa se ne da preceniti. V vinogradih je listje na trti popolnoma posekano, grozdje leži na tleh, kar pa ga je ostalo na trti je dobesedno razmesarjeno. Trgatev je skoro popolnoma uničena, položaj naših pridnih vinogradnikov je več kot obupen. Neprecenljiva je tudi škoda v sa. dovnjakih in na njivah. Sadje večinoma jabolka leži na tleh. ter je tako razmesarjeno, da bo komaj za jabolenik, ker marsikatera jabolka še niso popolnoma dozorela. Ajda je kakor v tla poteptana, koruzno listje pa kakor v niti razrezano. Posebnega pomilovanja so vredni naši ubogi viničarji, katerih glavna živila so koruza n fžol. katerega pa jim bo zelo malo ostalo. Od vinogradov so od toče posebno prizadeti Do-brenje. Stara gora in Krsnica. Posebno veliko škodo trpijo vinogradniki Uhl, Bau-man, Tausendschon in veliko nemških naseljencev, na Krsnici pa Bartl, Sfiligoj. Anton Vračko in Franjo Thaler. Tukaj bo potrebna izdatna državna pomoč, ne samo vinogradnikom, ampak tudi našim ubogim viničarjem. želeti pa bi tudi bilo, da si ogledajo opustošene kraje zastopniki naše oblasti in pa kak narodni poslanec. Trud in velika marljivost s škropljenjem proti strupeni rosi so zdaj zaman, najlepši upi so splavali po vodi. Notranji politični položaj v Italiji V Rimu, Z. sept. Kdor čita italijanske vladne in vladi prijazne liste, dobiva prav gotovo vtisk, kakor da bi se bil notranji politični položaj v Italiji v zadnjih časih znatno razjasnil in temeljito poboljšal. Stališče Mussolinijeve vlade, ki ga je umor poslanca Matteottija omajal do temeljev, se zdi zopet utrjeno in še tembolj, ker se vendar čitaj o te dni celo tudi najresnejša zagotovila, da ni samo ves fašizem trdno strnjen okoli svojega vodje, temveč da tudi desničarski liberalci, tradicijonalni pobornik! italijanskega kuratitucijonaliz-ma. neomajno vztrajajo ob strani Mus-solinija in njegove vlade. Fašizem ni osamljen, ž njim so najodličnejši politiki in državniki, ki so vodil usodo države v težkih časih svetovne vojne, ž njim so možje, ki uživajo zaupanje Vatikana, sploh vse, kar čuti v resnici na-cijonalno .Fašizem more s polnim zaupanjem gledati v bodočnost, ker se vsi napori subverzivne opozicije, da bi omajala vero naroda v njegovo državotvorno moč, razbijajo ob njegovi neoporečnosti, ob njegovih čistih namenih in jasnih ciljih. Tak je videz; toda kaka je resnica?! Mussolini je v zadnjih časih v resnici storil vse, da bi zopet privezal nase desničarske liberalce, katere so zlasti razburili glasovi o nameravani iz-premembi drž. ustave, ne glede na dvome, ki jih je pobudil o čistosti namenov in jasnosti ciljev fašizma v njih Matte ottijev umor. Deloma se mu je to posrečilo in interviewu, ki ga je te dni objavilo glavno liberalno glasilo »B Giornale d* Italia«, je Mussolini ubral zelo mile strune o nameravani izpre-membi »statuta«, češ da naj bi se edino le poživil brez temeljnih izprememb, je prikazoval fašizem kot že popolnoma umerjen, delovanje vlade in njeniH organov kot usmerjeno na pomirjenje duhov in popolno normalizacijo razmer v državi, omejitev svobode tiska kot nujno potreben ukrep in je celo izjavil, da zapusti svoje mesto, če se ga narod naveliča nekega dne. Sodelovanje fašizma z liberalci pa je označil za mogoče, zaželjivo in obetajoče dobre sadove. Vendar pa Mussolinijevo snubljenje pri liberalcih nima polnega uspeha. Prav te dni je bilo namreč ci- tati celo v vladi naklonjenih listih, 'da se V liberalnih vrstah odločno zahteva prehod V opozicijo in da se jc izreklo za to več odličnih liberalnih prvakov. Tudi Gnolitti s svojo skupino, da namerava preiti v opozicijo. Ni pa tudi v samili fašistovskih vrstah one kompaktnosti, ki jo je treba stranki na krmilu drža v c. Mussolini se je pač v zadnjih časih popolnoma vdal skrajnim intra:i>i?rentom v franki in to je odbilo zmernejše elemente, katerim je dorvglj nasilja i:i terorja in ki ni Cejo več mirno gledati neomejene diktature skupine privilegirancev. Prav te dni je na faSistovskl listi za poslanca izvoljen sloveči pesnik tri pisatelj Sem Benelli izdal proglas na narod, v katerem naznanja, da se ustanavlja >Lega italica«. ki naj združi vse tiste Italijane, ki nočejo, da bi >sedanji nered postal Italija«. Za Sem Bencllijem pa stoje fasitevski disidenti in brez dvoma tudi vsa Tista ogromna masa bivših kombatentov :z svetovne vojne, ki so na zboru Udruženja kombatentov v Assisiju izrekli fašisto\ski vladi le pogojno zaupanje. Fašizem jc sicer skušal razcepit! kombatente, da bi tako oslabil vtisi: te zaupnice, ki jc bi!a pravzaprav nezaupnica, pa sc mu ni posrečilo, in sc sedaj nahaja celo pred kočljivim vprašanjem, ali naj izključi iz stranke one fasistovske poslance, ki stoje na čelu organizacije kombatentov. Naj se zgodi to, pa bo Benelli jeva »Lesa italica« kmalu štela več pristašev kot jih šteje danes fašistovska stranka. Fašizem bi se mogel vzdržati še dalje edino le s pomočjo najhujšega nasilja in terorja. Tajiti se nadalje nikakor ne da. tla opozicija pridobiva na moči od dne do dne. Spretno izrabljanje Matteottijeve afere drži javnost v neprestanem raz^ burjenju, ki bo doseglo svoj \ išek brez dvoma šele ob sodni razpravi proti morilcem in njihovim naročnikom, ko pride marsikaj na dan, kar je danes še prikrito javnosti in kar prav gotovo no bo v prid fašizmu in njegovega t;sleda ne v državi ne v inozemstvu, kjer se že ves čas od Matteottijevega umora sem opaža čisto jasno neko nerazpolo-ženje nasproti fašizmu, ki ni ostalo brez posledic. Dejstvo, da se Mussolini ni udeležil londonske konference, in da se ne udeleži skupščine Društva narodov v Ženevi, govori dovolj jasno. Izgovor, da je njegova prisotnost v Italiji potrebna zaradi notranjih razmer, je popolnoma jalov, zakaj za časa londonske konference ni bilo v Italiji nič takega, da bi se ne bilo moglo opraviti brez njega, sedaj, ko se vrši ženevska skupščina, se pa Mussolini nahaja na počitnicah. V Ženevo je šel liberalec Salandra! Tako je po vsem tem jasno, da se položaj fašizma in njego\e vlade ne le ni utrdil in zboljšal, temveč kvečjemu le še bolj omajal in poslabšal. Zato tudi ni govora o jesenskem sklicanju parlamenta in so prostori na Monteci-toriju pusti in prazni ter je videti le tu-patam kakega parlamentarca, ki prihaja slučajno v Rim. Človek, ki pozna razmere, dobiva občutek, da ta tišina napoveduje vihar. Če tudi preobrat, kdo ve? Društvene vesti. — Rezervni oficirji za dravsko divizij-sko oblast so na sestanku dne 5. tm. izvolil'" pripravljalni odbor, ki bo skušal doseči spremembo pravil centralnega udruženja v Beogradu. O uspehu te svojo naloge bo poročal na novem sestanku. V odbor so bili soglasno izvoljeni: dr. Janko ž I rov n i k, dr. Ivo P i n t a r, Miroslav B e n e d i k. Vladimir J a n u š i č Janko J a r e c. dr. Željko Jeglič, Miloš R y b a f in VekD-slav R i e g 1 e r. — Sočani ne zabite na jutrijšnji društveni izlet, ki se vrši na šmarjetno goro pri Kranju. Prvi se odpeljejo ob 6.40 do Bitenj. drugi pa z mešancem ob 8.59 (Gor. kol.) do Kranja. Zabava in postrežba zagotovljena. Pridite polnoštevilno. — Odbor. — Ćeškoslovenska obec v Ljubljani, npozornuje sv6 členv na zapis dltek do doplnovaci češke škol^ dne 10. tm. od 15. —18. v Mladice. Rodiče, ktefi mini posilatt ditky do č. školy, neeht* je pfihlasf toho dne učitelce VI. Horakove. Kfestnf udaje detf a osobnf rodiču je treba navesti. Zu-častniti so mohou tež dorostlejšt dčti, za ktere by byl zffzen zvlaštnl kurz. Vyučo-vSnf jest bezplatnč. Vybfra se jen nepatr-11$ prispevek na osvetlenl a topeni. Poizvedbe. — Poizvedba. V katonažni tovarni J. Bonač na Količevem pri Domžalah sta bila ukradena prejšnji teden 2 kosa bele klobu* čevine (filc) in kos širokega jermena. Kdor izsledi ali da podatke za izsleditev tatu, dobi od tovarne dobro nagrado. Podatke sc prosi poslati orožništvu v Domžalah. t Grški pesnik Pindar je dejal: >Voda je najboljša*. In res, dokler so Grki živen po njegovem nasvetu, je njih moč rasla, ko pa so se udali pitju opojnih pijač, so začeli propadati. Tudi mi se bomo ravnali po njegovem izreku, ako bomo čitali »Preporod«, ki se Vam pošlje brezplačno um ogled. Upravništvo »Preporoda«, Ljubljana Poljaaski nasip 10. - ^ ;,;-\: i sli. Dnevne vesti. »otrdbuifumo? Usoda države in rrjenlh prebivai-eejv Je v rokah narodne sfropSčine. To se plfceio zakoni, ki segajo globoko ▼ jamo tn prtvatno žrvljenje vseh državljanov. Narodna skupščina je glava, kamor vodijo vse žile državnega in narodnega organizma. Od nfe je odvisno vse poTfrJčno, gospodarsko in kulturno žrvijenie y državi v njenih rokah je sredstvo, s katerim fehfco polagoma zaceli vse rane družabnega življenja. Ona je forum, ki rrrtaft tn urejale vse delovanje in nehanje celokupnega naroda in posredno rudi vsakega poearnriega draBvtena. In če pogteđairkj, Kdo so možle. ki rvorjo ta naMJJl forum v đritarv* vi-dfeno, da ne odgovarjajo vedno svojhn važrjHn funkcijam. Pogosto se zgodi, da pifde v narodno skupSčtao kot poslanec, ki mu je ljudstvo poverilo svojo usodo, predstavite!]" te afi one prosvetne, strokovne afi kulturne organizacije. KKsrfno ta za skupnost zsšo koristno hf bio, če bi bile te organizacije poU-tlono povsem nevtralne, če bi torej njt-riovf člani ne zaneinarjali znanosti in kattnre, temveč bi bfli edmole zašVSt-nflcS svojih strokovnih interesov ki kot talci delafi rta to. da se njihovi principi irrefjavflo v javnem žHijenju. Ker pa se je pufttftfr zagrizla v korerffae nase drtr?be, ntao red M slučaji, da pridejo strokovno kvahricrranl možje kol narodni poslanci v narodno skupščino, pa pod prrt&kom gnilih rasmor takoj zataje svoj pravi poklic, svojo nalogo, ki so jo prevseH od vnfifcev. m postanejo navadni strankarski partizani, katerim gre fdenote «a osebo* atubfcife in kvečjemu Se za o£*e interese dotfčne stranke ki pa preneha MU stranka takoj, čim so končane volitve. Stranka je namreč pri nas stranka v pravem pomenu besede samo na dan volitev, ko padrio krogltoe v votlino skrtnftco. potem pa ostane ožja dručrra voditeljev, ki govore v imenu vrmloev tudi o stvaieJk za katere *h nihče rt* pooblastil. To *e vkfl najlepše prt SLS. ki zbobna na volitve vse. kar le-ze In gre in kar sicer o ponriki nima ntti pofcnm: in ko so volitve končane, ostane par tigrov, ki kriče v ivet da zastopajo ljudske interese, v resnici pa deiajo vBe po svoji glavi brez vednoefi IKidstva in tako. kakor >e v skTadu z njihovimi osebnimi računi. Tako prihajajo v narodno skupščino noslnnci, ki jim diše dnevnice in eventuelni ministrski portfelji boli, kakor blagor dotičnih, ki so jih poslali v parlament, da zastopajo njihove interese. Redke so izjeme, redki taki poslanci, ki ne žrtvujejo znanosti, strokovne naobrazbe ki osebnega preori-čanja strankarskemu partizanstvu. Do-čini bi morala brti njihova politika neodvisna od vsakega zunanjega vpfrva, so navadno le orodje v rokah stranke, odnosno ožje klike politično najbolj eksponiranih poslancev. Edino na ta način se more zgoditi, da narodna skupščina faktično ne predstavlja foruma moralne in strokovno najbolj kvalificiranih zastopnikov vseh slojev in stanov, ki b; skrbeli za red. pravičnost in napredek v državi. Vprašajte danes slovensko ljudstvo, vprašajte vse, ki trne navzlic krilatim obljubam klerikalnih tigrov pomanjkanje. so-Ii vofU? svoje zastopnike zato. da se prepirajo o številu narodov v Jugoslaviji ki o reviziji ustave, katere še prav za prav ne poznamo, ker se še ni izvajala, pa se lahko prepričate, da >e marsikdo globoko razočaran. Javnost ne vidi v narodni skupščini zadostne garancije, da je usods države in državljanov v zanesljivih rokah. Od vseh strani se slišijo pritožbe in število nezadovoljnih je dan za dnem večje. Glavni vzrok je v tem, da mmnmo v narodni skupščini mož, ki bi ne delan kompromisno s svojim prepričanjem, ki bi ne posabifi, ca so za vse, kar govore Tn delajo, odgovorni ljudstvu, zlasti pa mož, ki bi bili moralno in strokovno dovolj usposobljeni za tako važno funkcijo ter bi vednu delali tako, kakor so obetali svojim volile eni. * ★ * — ROJSTNI DAN prestolonaslednika Petra se danes praznuje po vsi državi na posebno slovesen načtn. Ob 9. je bila danes služba božja v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišica, ob 10. v katoliški stolni cerkvi sv. Nikolaja. Navzoči so bil* zastopniki vseh civilnih in vojasTcih oblasti in mnogo narod, občinstva. 2eJja vseh patrijoticnih državljanov je. da bi mladi princ, ki naj nekoč vlada našo državo, rastel in se razvijal v veselje svojih visokih roditeljev, ▼ ponos ki čast jugoslovenske domovine. — ČF.ŠKO - SLOVAŠKI POLJEDELSKI MINISTER dr. MSan Hodža prispe jutri v nedeljo ob 5. v Ljubljano. V svojem salonskem vozu ostane do 8.. nakar odide na kongres agrarne omladine. Vrne se opoldne s brrcnrtekom naravnost v Prago. Dr. Hodža je velik prijatelj našega naroda, preliv 6. septembra 1924. kužen boren sa Ajvsubsai vzajemnost in ko* tak duša pokreta sa Čim najtesnejše abfižaoje čefieoMovaikesa in jugoslovenskega naroda. Kot predsednik Češkoslov. - jugosiov. Lige v Pragi si je pridobil velike zasluge za po-giobljenje bratskih stikov mod Ceho-slovaki in Jugoslaveni. Dobrodošel na slovenskih tleh! — NOVI RAVNATELJ ljubljanskega muzeja. »Demokratfja«, glasilo ministrskega predsednika Davidovića javlja, da je podpisan na predlec ministra prosvete dr. Korošca ukaz, s ka-terkn je bil vpokojen dosedanji upravnik ljubljanskega muzeja dr. Josip Mantuani, na njegovo mesto pa postavljen dr. Josip M a 1, dosedanji kustos tega muzeja. Kolikor je nam znano, dr. Mantuani n i prosil za upokojitev, zato je njegovo umirovljenje te-zvaio splošno presenečenje ie ogorčenje, to temboij, ker je dr. ^Mantuani znan kot odličen kulturni delavec in prepričan pristaš državne misli, dasi je v političnem oziru, če se ne motimo, celo somišlenik SLS. Dr. Mal pa je bil vsikdar zagrizen avstrljakant in je ostal tsk tudi danes, zato mu je mora! napraviti prostor dr. Manruani, ker je pač prvi moral 'dobiti nagrado za svoje »patrijotsko mišljenje«. Je pač na krmHa vlada »zakona, reda in — pravice«! Sicer pa o fcem imenovanju še spregovorimo. Naša javnost se bo čudila, kakšne fjudl imenuje vfada ^zakona, reda fti pravice« na talco odlična mesta, kakor je uprava muzeja. — Kratje\> povratek. Po poročilih beo* gradskih listov se Nj. Vel. kralj Aleksander I. porine ▼ nedeljo ir. Topole v Beograd. — V prhanje opfantov med Avstrijo In n&So drŽavo. V zunanjem ministrstvu pod predsedstvom načelnika oddelka za izvedbo mednarodnih pogodb dr. O. Rvbara se jo ▼čerai dopoldne dosegel sporazum med na5o in avstrijsko delegacijo glede ureditve vprašanja optantov. Izselitveni rok se po* daljša ra tri mesece. Zadevna konvencija se podpiše danes. — Najvišje Špansko odlikovanje prezldenta Masaryka. "Kakor javlja špansko poslaništvo v Pragi, je španski kralj Alfonz odlikoval predsednika dr. Masarvka m zunanjega ministra dr. Beneša z velikim križem reda Karla III. To je najnovejše špansko odlikovanje in se podeljuje ie rrajodličnej-šrm državnikom. — NEVERJETNE RAZMERE NA NAŠIH ŽELEZNICAH. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je s svojim odlokom z dne 25. marca t. L dovolila posetnikom letošnjega ljubljanskega velesejma 50% popust na vožnji tako osebnih kot brzovlakih ra-zun S. 0. E. in nočnih brzovlakov št 3 in 6. Trgovci iz Srbije, Hrvatske, Voj-vodinje, Banata so se poslužili te ugodnosti na progi Beograd _ Ljubljana, kupili za dopotovanje na velesejem pol" no karto, da se glasom odloka vozijo nazaj brezplačno. Toda veliko se jih j s vrezalo: železniški personal v vlakih v več slučajev posetnikom velesemja pri vožnji nazaj ugodnosti ni priznal, ktjirb temu. da so se vozili v predpisanih vlakih, češ da imajo oni druge predpi- j se. Seveda je nastalo med przadetijui i upravičeno silno ogorčenje, ker so morali plačati polno voztiino. Naprošamo merodajne oblasti, da preiščejo stvar ki kaznujejo krivce. Generalna direkcija državnih železnic je dovoftla vozne olajšave posetnikom velesejma, ovažu-joč eminentno važnost te mstituclje za narodno gospodarstvo cele države, dala točne predpise, po katerih se sna-jo ravnati ne samo potniki, marveč tUdI podrejeni železniški personaL — Draginjske d okla de vpokojen-cem. Finančno ministrstvo |e izdelalo naredbo o draginjskih dokladah vpo-kojencem in vpokojenkam. Draginjske 'doktade namerava finančni minister zvišati za 50%, veljavno od 1. juntfa dalje, kakor smo že včeraj javili. Razlike med novimi in starimi pokojninami se bodo šele izplačale, ko sprejme zadevni zakon finančni odbor narodne skupščine. Težko je, da bb vprašanje draginjskih doki and vpokojeticev rešeno do L oktobra. — UČITELJSKA IMENOVANJA. Pišejo nam: Sedanji režim se je hotel pokazati kot »režim reda in pr*v*ee« baš pri šolstvu. Da so se profežirsil Slomška rji pri imenovanjih, je umevno, bilo jih je pa zelo. zelo malo... Vendar so pa Tudi druga mesta dali zasesti po učnih močeh, ki so sicer starejše, vendar slabše kvalificirane. Splošno se kvalifikacije dvših nadzornikov niso upoštevale — radi nezaupanj*. V mariborski oldolkri je propadel za neko upravnifko mesto izvrstno kvalificiran učitelj z vsemi učiteljskimi izpiti, zraven tega gimnazijsko maturo Sn dveletnimi univerzitetnimi študijami. Mesto je dobil sicer starejŠ, a slabo kvalificiran učitelj. Drastičen slučaj klerikalnega »reda« je tudi v S., kjer je imenovan učitelj ?... ki sploh ni Hi v temi m je svojo prošnjo že pred enim letom untaknff. Takih' čajev bo še več m ni se čuditi, saj je sedaj — »red in pravicac! — Pred Prešernov spomenik na Mari. jinem trgu je položila danes češka agrarna omladina lep venec s čeSkimi trakovi. — Z« direktorja opere na Narodnem pozorištu v Beogradu je imenovan g. Hris stić. — Iz postne službe. Premeščen je lz Gornje Radgone v Rogaško Slatino poštni uradnik Slavko R u t k o v i C. Iz Rogaške Slatine je premeščena v Gornjo Radgono uradnica Josipina Butkovlč. — Železniška vest. BIvSi min. saobra-taja dr. Velizar Jankovič je evojčas pen-sijoniral ravnatelja zagrebškega železniškega ravnateljstva ing. L. Franiča, njegovega namestnika ing. M. Klodiča in dr. Markoviča, baje zaradi zlorabe uradne ob. lsatl db priliki neke dobave materijala. Ker je eodnlfeka preiskava dognala, da je te očitek popolnoma neutemeljen, so zgoraj Imenovani reaktivirani in sicer ing. Franlč ta>t ravnatelj v Subotici, ing. Klodio" kot ravnatelja namestnik v Zagrebu in dr. Mar. kovic kot načelnik oddelka v generalni di-rekelji v Beogradu. Penzijoniran je Iran Franih, takozvani Požežanin. — Od takse je oproščeno »Udruženje državnih uradnikov kraljevine SHS. — Pravilnik o posesti in nošenju orožja. V mojem sestavku pod gorenjim naslovom v št. 200 »Slovenskega naroda« ■ dne 2. sspt 1924 je tiskarski Škrat po-vsroCil vse pogreSTc, ki jih ob pomanjkanju koncept* ne morem popraviti. V pred. vadnjem odstavku je pa brez moje vednosti isostalo nekaj pripomb o Izrazu >slo-venski dijalekt«, ki so docela nadomeščene z besedilom: ->cm izrazu „slovenski dijalekt", ki sa rabi minister- Davidovič-Koro-ščeve vlade itd.« M .. ič. — Lestvica za odmero dohodnine. Obvestila o predpisu dohodnine, ki serazpo-iiljajo davkoplačevalcem ne navajajo vi-Stne ocenjenih dohodkov, ampak edino vsoto dotiodnine z vsemi pribitki vred v •ni številki. V tej številki je vračunjen 15%, oziroma 10% pribitek za manj obtežena gospodarstva, S5 do 1Ž0% vojni pribi_ tek in S0% iaredni pribitek. Da se davkoplačevalcem olajta ugotovitev, od katerih dohodkov jim je dohodnina predpisana, je na ponovno izraženo željo priobčil »Trg. list« v LJubljani v št. 106 z dne 4. septembra ti. pregledno tabelo z vzgledi, kako se "davek preračunava. Na to tabelo opozarja. mo vse dohodnini zavezane oset)e, ker jim bo brez dvoma dobro služIla. — Praznik 8. septembra na Hrvatskem navadni delovni dan. Kakor naznanja zagrebška trgovska in obrtna zbornica, ee smatra po naredbi pokrajinskega namestnika z dne 10. aprila 1922. rimskokatoliški prasmlk rojstva M. D. 8. septembra na Hr_ vatekem za navaden delovni dan. — Tisk srsi škrat je ra»sajal včeraj v članku »Amerika pred volitvamic, kjer je srpačil več imen, kakor Dawes (ne Daviš), Ku kluk Klan (ne Kex) Brianđ (ne Birana1) itd. — Namesto venca na grob pok. gosp. Alojzija Accetta so nabrali v gostilni g. Pran Kavčiča na Privozu št. 4 znanci, prijatelji In balinenrji blagopokojnika za grad. bo Sokolskega doma II. Din 1410. — Prva parna opekarna v Beogradu je bila otvorjena te dni. Lastnik je Milan Stojanovi^. — Ureditev topčiderskega perivoja. Ministrski svet je sprejel predlog, da se razpiše mednarodni natečaj za načrt ureditve VrpCIflerske ekonomije, ki se pretvori v moderen park. Prva nagrada Je 120.000 Din. — Sprejem v desinfsktorsko šolo. Pri bieijenskem zavodu v LJubljani se ra«pisti je 10 prostih mest za desinfektorsko šolo. Prosta mesta obsegajo hrano, stanovanje in mesečni priepevek 200 dinarjev. ProSnje se vlagajo do 20. septembra 1924 pri hfgijenskem zavodu v LJubljani, Zaloška cesta 2, k}er ee dajejo tudi podrobne mformaeije. Razpis je objavljen v »Uradnem — Glavni tečaji za prikrojevanje, pomerjanje, izdelovanje, šivanje vseh moških, damskih, otroSkih oblačil, vsega pe-rtla in domačega šivanja po večkrat odlikovanem sistemu novega časa na prikro-Jevalnieah Wien I., Backerstr. 9 in Klagen-furt, Friedrlebsplate 18 se prično 1. oktobra ti. Zunanji ueenei dobe ceno hrano in stanovanje, event. znižanje vožnje. Poučuje se v vseh jeaikfh — Pojatnilo. Da se preprečijo zamenja* ve, objavlja podpisana Mestna hranilnica ljubljanska, da novo ustanovljena »Ljub* Ijanska posojilnica«, zadruga z o. z., poslu* joča na Mestnem trgu, ni niti filijalka Mestne hranilnice ljubljanske ter ni sicer v nikakršni zvezi z njo. — Poroka. Poročil se je g. Zvonimir BrutkovtČ, učitelj iz Maribora, z gdč. Mori Smerđelj, učrteiJTOo iz Ljubljane. — Bilo srečno! — "V higijenski razstavi se kaže od ne« delje 7. t. m. do sobote 13. t. m. dnevno oh 16. uri zdravstveni film »Kako ostanem aKiravc, Vstop prost. — Nor/ tečaji zrn itrdjepis-j*. »fenogra* fQo in knft&ovodtfva (posnmni pouk) se sočne na Ant. Rud. L*gafovi šoli t Mariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. — Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalni* mf stroji Ant. Ruđ. Ltifat, Maribor. 5rov vsnefca usVra 7, telefon 100. — Zs vsfess/me v Pra|p. na Dunaju, v Gradeu in Libereu (Reichenberg) se dobijo legitimacije, vovni listki in vse potrebne in* fomsacijs v potovalni pisarni Putnik (Ton* HsVOfflos) m Aleksandrovi eeeti 8. I stota* So so tam na razpolago interesentom po* dstki ^ede obiska velesejma v Neaplu. f — KaaveFJavljenl pasji kontumac. Za BMBSs LJubljano in okolieo Je danes razve. lSaMJen pasji kontumac. — KopalliSe v hotelu »Slon« ostane eH T. do Inkluzive 12. tm. zsprto. — Na Poljanskem nasipu ob Kunčevi tovarni s razsvetljava škandalozna. Pono-či je tema, kakor v rogu, ker ni tu nobene svetiljke. Na Anbroževem trgu so štiri svs« tSke. tu pa ni nobene. Ali se mora prigodi. ti kakfina nesreča, da se bo tu napravil red? 2* pred Onevi je v temi padla neka ženska po bregu navzdol proti Ljubljanici in zgodila bi se bila skoraj velika nesreča, ako bi ne bil skočil zanjo g. I. K. in jo pravočasno rešil. Torej več luči! Popravite vsaj tisto leščerbo, ki ne gori tamkaj že nad 1 leto. — 2egnanje v Zg. Kašlju jutri dne septembra. Pri Gradu izvrstne klobase, rujno vince in bob. — Popra\'a cest v Sloveniji. Minister javnih del je dovolil za popravo cest v Slo* veniji. ki so zelo trpele zaradi elementarnili nezgod in povodnji, kredit v znesku 2 mi* ljona 300.000 Din. — Vino in sadjevec. Pišejo nam: Leto. šnje vino se bo vsled kisline le malokje točilo čisto, temveč rezano z lanskim kot sama starina. Zaradi tega vinski trgovci zadržujejo svoje zaloge in jih že skuSajo pomnožiti. V dobrem mesecu se je podražilo vino v kleteh za S—10 K. Bolj kot rezanja vina z vinom se je bati primešava-nja sadjevca, ki ga bo letos povsod dovolj. Prav bi bilo, da se upelje v gostilnah sad. jevec kot tak, ki je zdrava in cena pijača. Toda uverjeni smo, da ne bodo ne v mestu, ne na deželi nikjer toči1! jabolčnika ali hruševca, temveč le pod imenom vino. — Policijske ovadbe. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 4, krmljenja nočnrga miru 3, pijanosti 1, cestnopolicijskega reda 9, prekoračenja pol. ure 2, pasjega kon. tumaca 3, poškodbe tuje lastnine 1, telesne poškodbe 1. Aretacije: radi tatvine 1 in radi pijanosti 1. — r>Velika tatvina«. Pod tem naslovom smo v včerajšnji številki poročali, da je Fran Nagode iz Znplane pozabil listnico v trafiki g. Minke ModiČeve v Kopitarjevi ulici. Kakor nam poroča ga. Modie je Nagode listnico — če jo je sploh pozabil v trafiki — pustil ležati na stolu za razglednicami, kamor prodajalka izza zamreZnega okna sploh ne vidi. Radi tega prodajalko v trafiki ne zadene nobena krivda in to temanj. ker je bilo v dopoldanskih urah sejmske srede v trafiki dosti kupcev. — Tatvine koles. Alfonzu Valantu. ko* vinskemu strugarju iz Ljubljane, je bilo v Florijanski ulici štev. 15 ukradeno kolo znamke »5tyria«. vredno 1750 Din. — Izpred trgovin- Schncidcr in Verovšck na Dunajski cesti jc bilo odpeljano kolo delavcu M. Božiču. IZolo je vredno 1250 Din. — VandaVzem. Neznani zlikovci so v noči od 3. na 4. t. m. razbili v Vegovi ulici št. 6 napisne steklene table tvrdke Fr. X. Caspcr in tvrdke Horvat. Skoda znaša 1600 Din. Zlikovci so očividno identični z lopovi ki so pokvarili stroj meteorološke postaje v Zvezdi. — Številni viorrH na deezeli. V noči od 2. na 3. tm. so dosedaj neznani etorilei v*o. mili pri trgovcu Franu Založniku v Zibikf. Odnesli so raano manufakturno blago v vrednosti 25.000 Din. Na Teznu pri Mariboru so vlomili tatovi v izlo2beno ^kno trgovke Ane Senice. Vrednost ukradenega blaga znaša 7600 Din. — V Sv. Križu pri Moravčah je bilo vlomljeno v trgovino Hinka Humerja. Ukradena je bila večja množina manufakturnega blaga v vrednosti 23.850 Din. — Iz hleva posestnice Juli. jane Mlakar v Slov. Bistrici Je bila odpeljana svinja, težka okoli 50 kg, v vrednosti 1500 Bin. — Prerokuje se, da bo letos huda zima, zato Vas opozarjamo na naš oglas L. Rot, krznarstvo. — Promenadni koncert v Zvezdi . V proslavo Prestolonaelednikovega rojstnega dneva priredi muzika Dravske div. danes 5. sspt. ob 16. uri v »BvezdU promenadni koneert z izbranim vsporedom, Zvečer ob 19. uri pa baklado po ceetah me, sta Ljubljane. — Fanfare z Grada. Danes v soboto 6. sept. ob pol 11. uri svfra muzika Dravske div. ob otvoritvi marijanskega kongresa na Gradu sledeče skladbe: 1.) Handel, Zbor iz oratorija »Juda Makabejec«, 2.) Sattner, Posdravljema, 3.) Hoehrelter. Sveto ime »Marija«, 4.) Premrl. Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod. Skladbe je za to priliko priredil in instmmentrral kapelnik dr. Jo«. Cerin. — Razstava. Ne pozabite si ogledati razstavo manufakturne veletrgovine »Obla* čilnica« v palači Vzajemne posojilnice na MikloSČevi cesti Št. 7. Prvovrstno blago, zmerne cene. Razstava je odprta 7. in 8. septembra od S. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. — Manufakturno bla» go se kupi naibolje pri »Oblačilnici«. — Proti telesnemu zaprtju, hemeroi* dom in bolečinam v križu je izboren pomo* ček grenČ7ca ?>Frenz*Jo9eiiai?. v trainem sporrun:: starim rn starejšim kulturnem delavcem, ki so pripravljali pot do tega. da ima Celje danes svoje narodno zastopstvo. Dv^rrrimo, da bi m^ge! kd^ odobravati pakt. ki ga je sklenil dr. Ogrizek z Nemci, vse preočitno kaže, da je vodila nosilca liste do tega le užaljena samoljubnost in Častihlepnost. —C Nočno lekarnšiko službo oprav"!;a ta teden lekarna »Pri Križu« na Cankarjevi cesti. —c Plavališče iDiana* na Bregu je vsled trajnega slabega vremena zaprto. —c Mestno županstvo v Celju je po. rvalo celjske meščane, da ob priliki Ciril-Metodove rkupSčine raeobeeijo na svojih hišah zastave. —e Mestno gledališče prične e 6ezono koncem septembra. —c Celjske šole, osnovne, strokovne :n srednje, prično m poukom sele 1. okt in ne 15. sept. Da se je zaeetek šolskega leta preložil, je vzrok škrlatica. katera v eeljskem okolišu še vedno ni prenehala. —e Nesreča na železnici. Na prosi Gro-belno.Rogatec je padel iz v!aka žel. kurjač Emer?ič ter dobil smrtne poškodbe, katerim je podlegel v celjski bolnici. —c Tedenski Izkaz o nalezljivih boleznih v Celju od 24. 31. avgusta. Škrlatica: od prejšnjega tedna ostala 2. ostala v ra. daljni oskrbi C. Tifus: na novo obolel 1, osta! v nadaljni oskrbi 1. USen: od proš. njega tejgna oetal 1. ostal v nadaljni oskrbi 1. Dualjiri kašelj: od prejšnjega tedna ostali, ozdravljen 1. —c Policijska kronika od 27. do 2. sept. Aretacij je bilo izvršenih v Celju 8: 1 radi Javnega nasilstva. 1 radi vlačipri-. stva f» tajne prostitucije, 1 radi tatvine, t radi beračenja in 2 radi ekscesov v pijanosti. Prijav Je bilo vloženih 31: 1 radi zločina poneverbe, 7 radi tatvin, 2 radi nevarne grožnje, ostale pa radi m>n:Mh ka-zensko-sodnlh prestopkov. Iz Merlopa. m Program Narodnega bloka v 1 Mariboru. Narodni blok v Mariboru, ki ga tvorijo skoraj vse slovenske stranke, je objavU svoj program, ki naj bo ternefi delo van ta bodočega občinskega sveta. Iz programa posnemamo sledeče točke: a)Nac?jona!ne naloge. Narodni blok bo skrbel za cliranitcv. utrditev, iti razsrrltev narodnega jugo slo v. značaja mesta fn narodnega Življa, Stoji na stališču, da morajo biti mestni uslužbenci tucrl slovenske narodnosti in na-bo»ev ^05 „SLOVENSKI NAROD" dnc 7. septembra Stran 5. Naša šolska družba. (Povodom skupščine v Celju.) Družba sv. Cirila in Metoda ima letos svojo glavno skupščino dne 7 septembra v Celju. Člani in delegati 4ružbe se zbero ta dan na zborovanje da vzamejo vodstveno poročilo na znanje, ga odobre ter stavijo razna vprašanja in nasvete. Pred skupščino je zaupno zborovanje delegatov. Družba zboruje letos prvikrat v Celju. Kaj je bilo Ceije pred polomom Avstrije, ve vsakdo. Slovenec ni bil varen svojega življenja pred nemčur-sko druhaljo. Sedaj je vse drugače, čez noč je postalo mesto slovensko. Pozdravljamo družbine zborovalce kar najiskreneje, ter želimo družbi največjega uspeha. Družba sv. Cirila in Metoda, ustanovljena leta 1885, je šolsko društvo ter ščiti slovensko deco pred potujče-vanjem in vžiga med ljudstvom, zlasti med mladino narodno, patriotsko zavest. Družba je tudi po polomu Avstrije še vedno neobhodno potrebna, ker imamo še mnogo sovražnikov. Nemški Schulverein. Siidmarka, ital. Lega na-zionale delujejo še vedno; ti sovražniki še niso utihnili. V naših krajih delujejo skrito na tihem; naše zasužnjene brate pa pritiskajo kar javno, saj jih državna oblast ne ovira, temveč še podpira. Vsak dan Čitamo v časopisih, kako hudo se godi Slovencem na Primorskem in Koroškem. Vsak zaveden Slovenec in Slovenka, bi moral po svojih močeh podpirati družbo, da se omeji delovanje naših nasprotnikov doma, kakor tudi izven naše domovine. Kako deluje naša šolska družba in kaj stori za slovensko šolstvo ob mejah, je razvidno jasno v družbeni bilanci za 1. 1923, ki smo jo ravnokar prejeli in katera se predloži skupščini v odobrenje. Bilanca je zrcalo vsega delovanja, zato navajamo nekaj točk in pojasnil, ki smo jih prejeli pri družbenem vod s h*u. Družba je imela L 1923 dohodkov - .... D 1,053.415.02 L 1922 ......» 799.759.56 v preteklem letu znaša torej povišek za ... D 253.655.46 Ta povišek pa je na6tal večinoma vsled prejetih volil in zapuščin, zakaj pri nekaterih posamnih postojankah je družba nazadovala. Oglejmo si nekatere postavke pri prejemkih. Podružnice so dale leta 1923 Din 116.926.84, a leta 1922 128.920.90 Din; podružnice so torej nazadovale za Din 11.994.06, kar je zelo žalostno. Družba ima nekatere zelo agilne podružnice, kakor v Ljubljani moško in žensko št.-petersko in šentjakobsko-trnovsko. Na deželi je več zelo marljivih podružnic, zlasti na Štajerskem — vzor marljivosti je podružnica Št. Vid-Grobelno — in na Dolenjskem. Veliko podružnic pa spi spanje pravičnega in ni jih moči zbuditi. Na Gorenjskem so z malimi izjemam skoraj vse podružnice zaspale. Izgovor, da je preveč društev, ne drži, zakaj na Štajerskem je tudi mnogo društev, pa tudi drug'h ovir, pa se vendar dela in žrtvuje. Podpore občin in denarnih zavodov so znašale v letu 1923 Din 4.101, v letu 1922 Din 625. torej v preteklem letu je družba dobila več za Din 3.476. Družbeni nabiralniki so dali leta 1923 1.934.3S Din, a leta 1922 2.077.38 Vladimir Levstik: Le izleoa! Kako je zašel med nas, ne vem. Soparnega junijevega dne so ga prignali črnovojniki po prašni cesti, ki se je vila izza Dunava v brezupne vice našega ostroga. Porinili so ga v stražnico, zapisali njegovo ime, vrgli mu pločevinasto menažo in zarjavelo žlico, s katere so gladni zobje Že Bog zna kdaj odtrgali kositer, in so ga napodili med nas: »Marš. srbska svinja!...« Ako ga vojnik pri tem ni brcnil z nogo, ie gotovo pozabil, kaj se spodobi. A najbrže ni pozabil. Pritisnil mu je okovni podplat pod hrbet, zaklel, pljunil Čez prag v barako in samozavestno odšel preko golega dvorišča, natezaje z desnico jermen stare eno-metke. ki mu je visela na ramenu, in požvižga je sam pri sebi: »O du mein Osterreich —« Sto oči je v mržnji steklenelo za njim, ko je korakal proti stražnici, trd, ohol, z vodenim tevtonskim obličjem, skrčenim v budasto spako mogotca. Očrtje njegove postave je drhtelo v solnčnl bleščobi, odbijajoči se na nevidnem zrcalu Dunava, tam spodaj, za mrzlično sivim plotom jerniSkega ostroga. Bil nam je več nego stražar. Bil je simbol. Bil je demon. Bila je Avstrija, prokleta Avstrija, ki se je pokazala izza lajnajočih akordov cesarske oesmj in je meso postala ter je stopila na nas, tako resnična in prepričevalna, da jo je moral vsak poznati, vsak razumeti.,. , Din; nabiralniki so torej v preteklem letu nazadovali za 143 Din. Družba je pred leti naročila in razposlala po vsi Sloveniji na stotine nabiralnikov, da zbirajo darove. Žali-bog so ti prispevki vedno manjši. Zakaj? Ker leže nabiralniki skriti in zaprašeni v omarah, mesto, da bi bili izpostavljeni na vidnih prostorih. Prispevek od vžigalic je znašal 1. 1923 20.050 Din, a leta 1922 12.980 Din, družba je dobila torej več 7.070 Din, kar je zelo razveseljivo. Ako bi pa vsak Slovenec segel po družbinih vžigalicah, dobila bi družba gotovo desetkrat toliko. Gospodinje! Kadilci! Kupujte CM vžigalice, ker s tem koristite družbi in po nji revni slovenski deci. Družbine razglednice so dale družbi 1. 1923 5.663.29 Din. leta 1922 6.508.65 D, kar kaže nazadovanje za 845.36 Din. Ker je družba začela zalagati zopet lične domače razglednice, upamo, da se ta nedostatek v bodoče popravi. Razpečevanje računskih listkov je dalo družbi leta 1923 27.873.50 Din, a leta 1922 11.745 Din, napredka je za 16.128.50 Dm. Ker pa je državna oblast vpeljala računske listke po gostilnah v krajih, kjer je nad 2000 prebivalcev, odpade ta lepi vir dohodkov pri družbi, ali pa se ikdatno pmanjša. Skrb naših podružnic in družbinih prijateljev naj bo, da se družbeni listki raspečavajo kar najbolj v krajih, kjer je manj kot 2000 prebivalcev. Malo dobre volje, malo agitacije, malo narodne zavesti in požrtvovalnosti, pa se bodo družbeni dohodki podeserorili. Za obrambni sklad se je nabralo 1. 1923 3.290 Din, leta 1922 3.063 Din. torej je napredka za 227 Din. Za družbeni koledar se je prejelo 1. 1923 28.846.80 Din. leta 1922 22.616.10 Din, prejelo se je torej v preteklem letu več za 6.230.70 Din. Ako pa primerjamo pri koledarju dohodke 28.846.80 Din s stroški 37343.23 D:n, vidimo, da je koledar pasiven za 8.496.43 Din, kar je zelo veliko. Družba sicer ne izdaja koledarja radi dobička, marveč radi potrebe, da položi javnosti račun o svojem delu, ter da vzpodbuja rojake k narodi zavesti, ter obrambeni dolžnosti. Družbin koledar bi moral biti v vsaki slovenski hiši. Ker je dandanes tisk vsake knjige precej drag, istota-ko razpečavanje koledarja, b" bilo želeti, da bi prevzele podružnice njega razpečavanje. Na ta način bi se mnogo prihranilo pri poštnini. Vsi družbeni izdatki so znašali 1. 1923 941.641.93 Din, 1. 1922 799.759.56, izdalo se je torej v preteklem leta več za 131.882.37 Din. Izdatki sb vsako leto večji, dokaz, da potrebe rastejo. Nič zato, saj denar ni proč vržen, ampak porabljen za naše šolstvo. Družbeni dohodki niso zato, da j h hranimo, ampak, da z njimi razpolagamo, zakaj vsak izdan denar je plodonosno nak>žen kapital za našo prosveto. Da je mogla družba vse stroške zmagati, je prodala nekatera posestva leta 1922 in začetkom leta 1923. Koncem leta 1923 je imela družba sledeče sklade: glavnica ......D 128.29?.75 pokojninski sklad . . » 34.326.55 obrambni sklad ...» 95.852.29 V. Polakov sklad . . » 43.494.84 K. Kotnikov sklad . . » 103.60 dr. Ivana Tavčarja sklad » 46.995.59 dr. Josipa Georga sklad » 242.196.10 Popolnoma so usahnili sledeči skladi, in sicer: Iv. Fabjančičev, M. Vil-harjev in A. Poljšakov. Kaj bi družba pHfcela, ako bi ne imela toliko plemenitih mecenov! Imena teh dobrotnikov ostanejo za vedno v slovenski zgodovini. Iz navedenega posnetka iz družbine bilance je razvidno, kako vrlo deluje naša družba, dokazuje pa tudi, da je še vedno neobhodno potrebna za naš narod. Oklenimo se naše dične šolske družbe, podpirajmo jo po svojih močeh. Ne pozabimo na naše obmejne kraje in naše zasužnjene brate in sestre izven Slovenije. Zborovaju želimo največjega uspeha! Zdravstvo. PREPREČITEV BOLEZNI POTOM CEPLJENJA. Kadar mikrobi ali bakterije oziroma klice kakor jih zovemo po domače, najdejo ugodne razmere in dosti hrane, se začno množiti in zarejati velike drnžfne. Pri enih klicah, ki povzročajo nalezljive bolezni, je rast teh družin zelo strupena. Ko bolezenske klice prodrejo v človeško telo, začno rasti in se množe, ako so razmere povoljne za to, In njihov sfcrop preide v naS organizem. Mi vsi vemo, kaj se zgodi, če v presledkih zavžijemo male količine strupa. Tobak na pr. vsebuje strup, nikotin. Ako otrok poskusi kaditi cigaro ali pipo. mu postane takoj zelo slabo. Če ne odnena in se uda kajenju, lahko čez nekaj časa pokadi najslabšo cigaro brez vsakih takojšnjih zlih nosledlc. Kako to? Ker izdeluj« nai orgp-ntzem, če mu dovoli čas, dovolj protlstru-pov, da napravi neškodljivo majhno količino vsakega strupa, ki prodre v telo. Po neki čndežni previdnosti narave izdeluje organizem ne le zadostno količino proti. «=trunov za nevtralizacijo stropa, marveč Še kaj več. Približno isti proces se vrši, kadar prodro bolezenske klice v telo in začnejo izdelovati svoje strupe. Če bo napravile le T^a^no količino strupa ali če ta strup ni zelo močan, prizadeta oseba le lahko zboli in kmalu premaga svojo slabost, kajti telo je hitro izdelovalo zadosti protistrupov za nevtralizacijo vsega strupa. Č> pa bolezenski klice izpuste v telo znatno količino strupa ali toksina, ali če je ta strup močan, tedaj telo dostikrat ne more pravočasno izdelovati primerne količine proti-strnpev; prizadeta oseba resno zboli ali ee_ lo umre. Leta 1894. je neki učenjak pri proučevanju klic, ki povzročajo davico, (diphthe. ria bacillus), odkril, da je mogoče izdelovati protistrup ali antitoksin proti strupu difterije tudi izven človeškega telesa. S tem da se vcepi ta antitoksin v osebo, ki je zbolela na difteriji, se strup difterije nevtralizira, predno ima priliko napraviti kaj škode telesu; bolniku se s tem prihrani težka borba proti bolezni. Da je temu tako, dokazuje dejstvo, da je pred odkritjem tega antitoksina umirala vsaka druga oseba, ki je zbolela na davici. Od tedaj pa je razmerje padle na enega izmed vsake de««to. rlce In tudi v teh slučajih bi bila rešitev mogoča, da so bolniku dali Tek pravočasno. Blagodejni vpliv tega protistrupa ni trajen, kajti v par tednih se že Izgubi iz telesa. Našli pa so način, kako naj človek ostane za vedno varen (imunizlran) proti difteriji. S tem. da se v telo v tedenskih presledkih vcepijo tri doze neke zmesi strupov davice (takozvanega toxin-antito-xin), se tako vspodbuja k izdelovanju zadosti protistrupov, da je bolnik varen pred difterijo bržkone za vse življenje. Cepljenje proti davici ie naravnost dolžnost zlasti glede otrok. Boljše je poslužiti se te eno- stavne previdnosti, nego izpostaviti otroka nevarnosti, da dobi davico. Legar je druga bolezen, ki jo je znanost premagala. Kdor se hoče obvarovati pred nevarnostjo legarja, zlasti ako se nahaja v krajih, kjer pitna voda ni čista, je edini sigunr način cepljenje vakcinov proti Icgarju Tekom svetovne vojne se je Izkazalo, kako važno je to sredstvo proti le-garju. Na drugi strani pa je legar takrat, ko vakcinov še niso poznali, ubil v vojnah več vojakov, kot puške in topovi. Da je cepljenje koz r?Š:lo človeštvo od ene največjih moriinih bolezni, je vsakemu znano. Koze ali osspnice so bilo nekdaj strah in trepet človeštva; dan lane?, ko so skoraj vri cepljeni proti kozam, je n- .ar-nest razmeroma prav majhna. Xa enak način j« mc^oce omejiti ali r&irf-ti tudi pasja steklino in mrivičiu krč. r;^.jmo, da bo znanost s časom tako napredovala, da nalezljive bolezni sploh bodo strašne človeštvu. ne Valutni pregled. Dva važna dogodka sta vplivala pretečem teden na politične in gospodarske perspektive Evrope in ostalih držav: glasovanje v nemškem državnem zboru z dvetretjinsko večino za Dawc-sov načrt in manifestacija za mednarodno pomirjenje na medparlamentarnem kongresu v Bernu. Angleški funt je prejšnji teden nekoliko padel napram, dolarju, in sicer je not:ral 29. avgusta v Londonu 4.4S75 ameriških in kanadskih dolarjev, napram 4.505 — 22. avgusta. V zvezi s povišanjem produkcije premoga v Nemčiji in padcem cen premoga na mednarodnem trgu je izvoz premoga in kovinskih izdelkov iz Anglije znatno padel. Posledica tega je tudi, da prideluje Angleška manj premoga. Padec cen premoga je povzročil na Angleškem konkurz nekaterih izvozn'h tvrdk. Tako je eno podjetje rkvidiralo z deficitom v znesku 250.000 funtov. Francoski frank je nekoliko poskočil napram angleškemu funtu in dolarju, ohranil je pa svoj tečaj napram šv:carskemu franku. 29. avgusta je no-tiral angleški funt v Parizu 82.839 frankov, dolar pa 18.479 frankov, napram 83.299 odnosno 18.509 — 22. avgusta. Ko je francoski parlament odobril sklepe londonske konference, je prišlo na dnevni red vprašnnje medzavezniških dolgov, bodoča francosko-nemška trg. posrodba. ravnotežje budžeta, konsolidacija tekočih do1gov in stabilizacija valute. Od Dawe*ovega načrta pričakuje Francija letno okrog 800 milijonov reparacijskih izvlači1. To pomeni, da je Francija v primeri s prvotnimi zahtevami zelo popustila. Po Daweso-vem načrtu bi znašalo zdaj reparacij-sko breme Nemčije okrog 30 milijard zlatih frnnkov ali 30 letnih vlog po 2 in pol zlafh frankov, dočim znaša dolg Francije Ameriki in Angleški 40 milijard zlruih frankov (4 m^ijarde dolar-iev in 500 miFjonov angleških funtov). Francoska zunanja trgovina izkazuje v juliju manjši uvoz in večji izvoz. B e l,g i j s k i frank je nekoliko noskoč'1 napram francoskemu franku. 29. avgusta je notiralo 100 belg. frankov v Parizu 9?.40 fr. frankov, napram 92.275 — 22. avgusta. Napram švicarskemu franku se tečaj belg. franka ni izpremenil. 22. in 29. avgusta je notiralo 100 belg. frankov v Ženevi 26.70 šv. frankov. Švicarski frank je nekoliko poskoč"! napram angleškemu funtu, dolarju in holandsliemu goldinarju. 29. avgusta je notira! dolar v Ženevi 5.315 šv. fr.. angleški funt 23.85, 100 holand-ških goldinarjev 205.95, 100 nemških zlatih mark 126.75 švic. frankov, na- ! pram 5.33?5, 24.02, 207.10 in 126.50 šv. frankov 22. avgusta. Znak švicarskega gospodarskega napredka je dejstvo, da je znašal č:sti dobiček od eksploatacije federalnih železnic prvih 7 mesecev letošnjega leta 72.203.613 frr.nkov (223 milijonov dohodkov in 152 milijonov izdatkov), napram 56*288.021 frakov prvih 7 mesecev lanskega leta. švicarske železnire so namreč pod avtonomno upravo. Italijanska lira je nekoliko padla napram iranc. in švic. franku. 29. avgusta je notiralo 100 lir v Parizu 81.85 frankov, v Ženevi pa 23.5375 šv. fr., napram 81.95 odn. 23.652 švic. fr. 22 avgusta. Turška lira je malo padla napram angl. funtu, dolarju, franc. franku in švic. franku. 27. avgusta je noti ral angleški funt v Car:r:radu S.40 turških lir, napram 8.39 — 20. avgusta. 27. avgusta je pa notirala v Carigradu n>2 francoskih, 2.85 švic. frankov. 12.0S italijanskih lir in 0.535 dolarjev, napram 9.90 fr. frankov. 2.S6 švic. fr., 12 italijanskih lir in 0.5375 dolarja — 20. avgusta. Avstrijska krona je obdržala svoj tečaj napram dolarju, nekoliko je padla napramkfranc. in švic. franku ter nemški marki, poskočila pa napram angl. funtu. Češkoslovaška krona je poskočna napram švic. franku in angl. funtu, obdržala pa je svoj tečaj napram dolarju. 28. avgusta je notiralo 100 fr. frankov v Pragi 184.62 Kč. angl. funt 153 Kč in dolar 34.10 Kč, napram 185.37, 153.25 in 34.10 _ 22. avgusta. Romunski I e j se je splošno opomogel. 27. avgusta je notiral angleški funt v Bukarešti 930, dolar 206, 100 fr. frankov 1130, 100 belg. frankov 1050, 100 švic. frankov pa 3920 feja, napram 976, 216 1188 in 4100 lejev 22 avgusta. Na tečaj romurskega leja vpliva ugodno dejstvo, da je znašala uvozna carina prv'h 7 mesecev letošnjega leta 1.056,813.480 lejev, izvozna pa 8,020.726.465, kar znaša z drugimi državnimi dohodki 4,412.483.404 lejev. To pomeni, da je v budžetu 1 milijon več dohodkov, kot jih je vlada predvidevala. Na š dinar je poskočil napram vsem valutam. 29. avgusta je notiralo 100 Din v Ženevi 6.70 švic. frankov, v Pragi pa 42.90 Kč, napram 6.5625 odn. 42.10 — 22. avgusta. Včeraj pa so se vršile fin. operacije že na bazi 7.05— 7.10. Dinar raste v prvi vrsti radi logi črnih posledic forsiranega izvoza In znane odredbe fin. ministra glede dovoljenja naš:m velebankam, da smejo odslej kupovati za svoje potrebe dinar* je v inozemstvu. Bolgarski lev je obdržal v Ženevi svoj tečaj 3.80 šv. fr., za 100 levov. V Pragi je nekoliko poskočil: 28. avgusta je notiralo 100 levov 24.925 Kč napram 23.875 — 22. avgusta. Tudi V lepi, pobeljeni baraki tam ob koncu dvorišča je živelo dvajset takih demonov. Tam je imela Avstrija štirideset pesti, ki so nas smele biti, dva?-set žrel, ki so bruhala na nas sok in zmisel tisočletne zgodovine: »Srbske svinje!... Slovanski psi! Kuš ali pa vas postrelimo! ... Ali je bilo mogoče, da so živeli tam doli na milem jugu ljudje, ki so govoril? po naše in so se zvali kakor mi... in so nas vendar izdajali tej Avstriji? Ljudje, ki so vzklikali tej pošasti in so molili zanjo iz srca. bodrili može in mladeniče, da bi rajši krvaveli za njeno zmago, ter koprneli po trenutku, ko se razpno njena črna krila čez ves fir-mament in zamre pod njenimi krvavimi šapami poslednji žarek naših velikih, vzliubljenih upov? Vojnike smo mrzili kakor nečist mrčes; a ti ljudje, kadar smo mislili nanje, so nas navdajali z grozo, ki j* bila nelzmernejša od mržnje ... Groza in sovraštvo sta bili dih naših prs; bili sta mrko ozadje, na katerem so plamenela svetla slova novega testamenta: »Za nacijo! Svoboda in Jugoslavija! ...« Samo dovodošlee še ni umel groziti. Niti sovražiti ni ume!. Prišel ie v tabor s čustvi ki niso korerrinla v resničnosti, ampak v stoinstoletni potrpežljivo prenašam laži. Vse, kar se je je zdaj godilo z njim in z nami, mu Je bilo ktkor težak vročičen sen; ni ga mogel razumeti. Osuplo in tflio se }e stisnil v kot in je začel prebivati med nam* Zvečer, ko smo pri čaši vtihotap-1 i enega vina šepetali o bližnji zmagi — štiri leta smo računali, da ie do zmage naiveč še mesec dni! — in je poslušal naš razgovor, se je oglasil. »O, gospoda, mili bratie. slovanske matere sinovi!« je izoregovoril s pobožnim, molitvenim glasom, kakor da ponavlja zdravnai naučeno deklamacijo. »Tak tu smo se zbrali, da bi skunno, v bratski slogi in vzajemnosti onga ... Kako redko naključje in kako vesela prilika, bi dejal, ako ne bi bila tako žalostna!« »Solzislav Hejslovan!« je vzkliknil mlad, visok in mršav fant z žarečiml očmi. »Res, bogme žalosten je nas položaj,« je govoril prišlec, kakor da ni čul ničesar, zakanjeno strmeč v polmrak nekdanjega konjskega hleva, iz katerega so nam napravili dom; »žalosten in nezaslužen! Zakaj Avstrija je, rekel bi, zgrajena iz slovanskih kosti in stoji tako rekoč na vekovni zvestobi Slovanov. Kaj smo ji storili, da nas tako zatira? AH je to pravica? AH Je takšno ravnanje po zakonu?« Ne, ravnanje Avstrije ni bilo po zakonu. V svesti si tega brezpomemb-neda dejstva je begal naš Solzislav Hejslovan, neutolažljivo iz kota v kot ostroga, beleč si glavo in iščoč razloga, kako da se med našimi sovragi ne najde tisti pravičnik, o katerem ni dvoma, da živi nekje, in ne vstane in ne. reče svoje besede v odrešenje zvestih, po krivem zatiranih Slovanov. »Gospod poročnik ... gosopd komisar ... gospod doktor,« je ogovarjal predstavnike taborske oblasti, kadat so prišli nadzorovat, »kdaj nas izpuste na svobodo? Saj nismo ničesar... mi smo tako rekoč le platonično...« Odgovarjali so mu kratko in jasno. »Ma~š, slovanska svinja!... Izpod nog. veleizdajalski pes ... Kuš, srbski lopov! ...« In Solzislav Hcslovan. obunkan, opsovan in užaljen, je stal še dolgo tam, kamor so ga porinili, neizmerno beden v svoji angelski suhoti, v svetem sijaju svoje pleše in v turobni pobeŠenosti redkih sivkastih brk. Nato se je dostojanstveno okrenil in nam je prišel potožit slovensko gorje. »Prav se ti godi, budalo,« mu je nekoč zasolil Nedelkovic, bledi dijak. »Čemu iščeš pravice, ko bi lahko vedel, da je ni? Pravo je urejena moč, sem Čital nekje; in zdai so tudi časi. da ima samo tisti prav, kdor lomi silo s silo.« Dijak je vedel, kai govori. Bil je sin uradnika, ki je služboval tik do vojne na srbski meti, in osebni znanec Gavrila Principa; sila ni bila parzna beseda v njegovih ustih. Toda Solzislav Hejslovan ga je ošabno zavrnil: »Miadi ste, prijatelj! Ko dozorite v pravega moža in koristnega člana velike slovanske družine, boste morda spoznali, da je naš up in naša rešitev samo v kulturnem delu, ki je tako rekoč zakonito dovoljeno vsakemu dr-žavljanu...« Nekoč je prišla do nas vest o veliki ruski zmagi. Upi so nam prekipevali in večerni mrak v naši baraki je bil poln vročega mrmranja. »Čez leto dni bomo spet na jugu«, je govoril dijak Nedeljkovič. »in začne se naše novo življenje. Najprej posnra-vimo dom, da bo čist in zdrav in vreden svobode, ki stopi vanj. Zdaj, brate, ;e gorje za nas in dobro za avstrijske hlapce, robove, krvnike in ovaduhe; toda gorje njim in blagor nam, ko naroči dan velikega očiščenja. Niti sledu ne sme ostati po niih: danes izdajalci svobode, bi bili jutri izdajalci domovine!« »Tak takooo!« se je brž vtakni! naš Solzislav in ogorčeno plosnil z rokami. »Tako si predstavljate dan osvo- 5? .« bojenja, mladi mož »Predstavljam si ga kot dan velike britve«, je odrezal Nedeljkovič s trdim glasom. »Zdaj umirajo najboljši... večina jih je že mrtvih. Zakaj ne bi izginili zli, da bo prostora za srečo bodočega pokolenja?« »Počasi, mladenič,« je zategnil Solzislav. oziraje se v pol temi po nas, aH čujemo njegove besede. »Dan velike britve — dobro. A če boste vi mladi brili, kam pojdemo tačas ml ubogi, v miroljubnem boju za narod osiveli starci s svojimi romantiškimi sanjami o slovanski dobroti in bratski ljubezni? In vendar smo tudi mi nekaj vtdeH in izkusili; tudi mi imamo pravico, da govorimo. In govorili bomo, mladi mož! V imenu staroFlavne plemenitosti slovanskega značaja bomo povzdignili svoj glas in bomo zahtevali vseobče odpuščanje grehov. Niti senčica maščevanja ne sme pasti v paradiž, katerega si zgradimo v svobodni domovini, ako nam velesile dovolijo samostojnost ...« na dunajski borzi raste: 29. avgusta je noti ral 516 Ka, napram 514 — 22. avg. Na tečaj leva vplivajo dobri izgledi za miren gospodarski razvoj in problem sporazuma z Jugoslavijo, ki se bliža menda ugodni rešitvi. POLOŽAJ NA SVETOVNEM ŽITNEM TRGU. Zadnje poročilo mednarodnega polje, delskega instituta v Rimu navaja točne podatke o stanju letošnje letine v raznih državah. Glede Evrope se nanašajo podatki o pšenici na skupino držav, ki so pridelale leta 1923 okrog 50% vse pšenice (brez Rusije seveda). Od letošnje letine pričakujejo v teh državah 144 mil. q pšenice, kar pomeni . 16.4% manj kot lani. Ne smemo pa pozabiti, da je bila lanska letina v splošnen neprimerno boljša, kot srednja letina zadnjih 5 let. će primerjamo srednjo leti. no z letošnjo, ni skoraj nobene razlike. Mednarodni institut še nima točnih podatkov iz nekaterih evropskih držav, na pr. Iz Francije, Jugoslavije, Romunije, Nemčije in češkoslovaške. Začetkom septembra je bilo stanje letine v Nemčiji srednje, na Češkoslovaškem pa zelo dobro. V Kanadi je letošnja letina slabša kot lanska, ki je bila izredno dobra, vendar pa je dobra v primeri z letinami zadnjih pet let. V severni Ameriki se je stanje letine v avgustu t znatno zboljšalo, dočim je bilo v juliju še neugodno. Glasom zadnjih poročil pridela Amerika letos 45 milijonov centov žita. To pomeni 13.0% napram srednji letini tekom zadnjih pet let. Indija in druge azijatske države izkazujejo 3 milijone centov manj kot lani. Vendar pa bo letošnja letina za okroglo 8 milj. centov boljša, kot srednja letina leta 1918. đo 1922. Glede severne Afrike navaja mednarodni institut 6 milijonov centov manj kot lani, ali 21.5% napram leta 1923. Splošno pridelajo letos države severno od ekvatorja manj kot lani in tudi manj kot poprečno zadnjih pet let. Kar se tiče držav južno od ekvatorja, je stanje letine dobro. Pšenice je sicer posejane 3% več kat lani, ovsa, ječmena in rži pa nekoliko manj. V Avstraliji Ir južni Afriki je Šuša. V Bolgariji je zasejano letos s pšenico S73.900 ha, napram 923.200 ha leta 1922 in 869.100 ha srednje cd leta 1918—1922. Pšenice pridela Bolgarija letos 10,333.000 q, napram 9.S58.500 q lani in 7,906.100 q srednje od 1. 1918—22. V Jugoslaviji je zasejano s pšenico 1,647.500 ha, napram 1,555.000 ha lani in 1,473.000 ha srednje od leta 1918— 1922. Lani je pridelala naša država 16 milj. 620.100 centov pšenice, zadnjih pet let pa poprečno 12,636.500 centov letno. V Romuniji je zasejano s pšenico 2,931.800 ha, napram 2,690.300 ha lani in 2.386.900 povpreč-fino od leta 1918. do 1922. Lani je pridelala Romunija 27,487.500 q pšenice, napram 21, 035.900 q poprečno od leta 1918—1922. Zelo dobro kaže. sladkorna repa v Bolgariji. Posejano je 12.900 ha, napram 12.400 hektarov lani in 11.700 pa poprečno od leta 1918—1922. Letos pridela Bolgarija 1 milj. 677.000 q sladkorne repe, naperam 1 milj. 530.000 q lani in 1, 148.200 q poprečno od leta 1918.—1922. * ★ ★ —g Novosadska blagovna borza 5. septembra. Na produktni borzi notira jo: Pšenica baška. nova, 345—350, koruza stara 285—290, fižol novi 425—530, ječmen 2 vag. 345—350, oves 260, otrobi 6 vag. 195, moka 6 vag. 570—580. Tendenca mlačna. —g Hmelj. IX. brzojavno tržno poročilo. Niirnberg, 5. sept. 1924 ob 1. uri. 200 bal prodanih, povpraševanje po zelenem hmelju čvrsto, po drugem mirno. — XXIII. poročilo Hmeljarskega društva o stanju hmelj-skih nasadov in o hmelj, kupčiji doma in drugod. Niirnberg, 30. avg. 1924. Kakor že druga leta, tako je tudi letos mesec avgust spreobrnil vso naziranje o letošnji hm. le-timi. Glede množine ne bo varanja, pač pa glede kakovosti. Mokro hladno vreme zadnjih 4ih tednov je bilo zelo škodljivo dozorevanju hm. kobul. Hmeljišča v Nemčiji so vsled neugodnega vremena veliko več trpela, kakor ona v ČSR, kjer se izvršuje dozorevanje 1—3 tedne prej nego pri nas, to pa radi tega, ker gojimo na Nemškem večinoma poznji hmelj, na češkem pa zgodnjega. Vsled neugodnega vremena so ko-bule našega hmelja ostajale male in so ne-dopadljive barve. Kkoro vsi nasadi v Nemčiji so trpeli, posebno pa oni na težki zemlji; pa tudi nasadi v peščnati zemlji bodo trpeli, ako se vreme kmalu ne spreobrne. Dasi tudi naš hmelj ni prikupljive zunanjosti, vendar je odlične kakovosti, ker je poln najfine]šega in zdravega lupulina. Strokovnjaki, kateri so prepričani, da kakovost piva ni odvisna od barve hmelja nego od lupulina, dobe pri nas blago najboljše kakovosti, človek ni vajen gledati hmelj neprikupljive barve, vendar se mora temu privaditi naše oko, upoštevajoč, da je v »grdi lupini zlato jedro«, čehoslova-ški kmelj je svetlo zelene barve ter im* velike bule kolube. čehosl. in Nemčija bo-deta pridelali po 150.000 stotov a 50 kg, četudi je v Nemčiji s hmeljem zasajena ploskev za 3000 ha večja, nego v čehoslo-vaški. O cenitvi letošnje množine se bo dalo govorit! še le potem, ko bo ves hmelj spravljen: toliko je gotovo, da bo letošnji pridelek kril za konzum potrebno množino. Z ozirom na dejstvo, da ni hmelja prejšnjih letnikov in da bodo pivovarji letos nakupovali hmelj čez potrebo, se lahko trdi, da letošnja množina ni posebno velika. Upamo, da se bode povpraševanje po hmelju kmalu dvignilo. Treba je tudi s tem računati, da cena za lepo zeleno blago ne bo tako nizka, kakor se je mislilo pred kratkim, če pa bode hmelj manj dopadljive barve kaj vplival na ceno hmelja v obče, je pa odvisno od tega, ali bodo naši hmeljarji to vrsto prodajali po vsaki ceni, ali pa bodo ž njim čakali, da pride vrsta na njega. —g Udruženje bank v Vojvodini je bilo sklenjeno v Pančevu na sestanku pred-staviteljev bank in drugih denarnih zavodov. Kongresu delniških družb v Beogradu, ki se bo vršil 7. tm., predložijo denarni za, vodi iz Vojvodine spomenico proti pretira- nemu obdavčenju bank in akcijskih družb v deželi. —g Osješka tovarna sladkorja je pričela s kampanjo, dne 1. tm. in se računa, da bo letos trajala šest mesecev. Vsled izdatnega deževja treba računati tudi s tem, da bo vsebina sladkorja v pesi manjša, kakor prošla leta. Tovarna sladkorja v Osijeku plača metriški etot pese z 2 in pol kg takega sladkorja in ker velja 1 kg takega sladkorja 15 dinarjev, dobiva producent za meterski stot pese 27.50 Din. Pridelek pese znaša od 120 do 220 met. stotov na oral, tako da more znašati najvišji dohodek 8000 Din na oral. Poljedelci, ki imajo slabši pridelek, dobivajo 30 Din za meterski stot pese. Razun tega dobi ekonom in gojitelj pese odgovarjajoči del repnih odrezkov in melase. Osješka tovarna računa, da bo predelala 1.3 milijona meterskih stotov pese oziroma bo znašala njena produkcija sladkorja 1.300 vagonov. Tvornico zastopa tukajšnja agenturna tvrdka Aleksander Wisiak, Ljubljana, začasno Gosposvetska cesta Št. 7, pozneje Ljubljanski dvor v prostorih Jugoslavenske banke, telefon št. 583. I č Socijalni vesfntk. POČITNIŠKA KOLONIJA V OLŠEVKU. Divna naša Gorenjska ima mnogo manjših krajev, katerih lepoto je treba samo uživati, ker se ne da popisati. Tak idealno lep, zdrav kraj je Olševk, majhen kraj, dobri dve uri pešpoti oddaljen od Kranja. Marsikdo ni o njem še slišal in marsikdo ga ni poznal niti po imenu. Tu je priroda strnila vse, kar ima lepega. Gozd in griče, polje in gore, dobro, rodovitno zemljo. Mnogo je vasi razstresenih vse naokolo, izmed katerih se dvigajo lične bele cerkvice. Predno prideš v vas Olševk, stoji ob glavni cesti ljudska dvorazredna šola. ki napravlja po svoji zunanjosti in notranjosti na došleca najlepši utis. Krog šole je uzorno obdelan nadučiteljev vrt in ko cveto tu najraznovrstnejše cvetke in s svojim omamljivim vonjem polnijo ozračje, tedaj si moraš reči: »Dobro je tukaj biti«. V tem krasnem kotičku pod Kamniškimi planinami se je nastanila počitniška kolonija, katero je poslalo Kolo jugoslovenskih sester iz Ljubljane s podporo zdravstvenega odseka. Dvajset slabotnih deklic, pri katerih je nevarnost, da bi postale tuberkulozne, je bilo nastanjenih v velikem šolskem razredu. Ker je Kolo izvedelo za podporo zdravstvenega odseka šele prve dni julija, hitelo je, da so se v teku komaj dobrega tedna izvršile vse predpriprave za to, da bi odšli otroci čim prej iz mestnega prahu in vročine. Dasi se ni moglo v tako kratkem času pripraviti nikakih udobnosti, vendar so se počutile vse deklice ves čas kar najbolje. In kaj bi ne? ZGozd, ki je vabil s prva s svojimi sladkimi in okusnimi borovnicami, pozneje pa z dišečimi ciklamami, reka Kokra tako čista in bistra, tako nepopisno vabljiva, skakajoča čez umetno napravljene jezove iznajdljivih otrok, česa naj se še želi mestni poleg tega še revni otrok, posebno ko ve, da bo imel, ko se vrne iz gozda ali kopeli jesti dovolj, česar žalibog doma nima vedno! To so izginjali veliki kosi kruha, namazani z medom ali maslom, obrazčki so žareli in oči se bliskale v veselju. Ali bilo je dni — preveč je bilo takih, ko je lilo in lilo in žalostne so gledale deklice ob oknu, da bi videle in ugotovile, da je nehalo. In če je le nehalo, hajdi ven pred šolo na cesto, kjer se je voda naglo odtekala. Tu so telovadile, igrale, pele in vriskale po mili volji. Toda tudi v dežju so si deklice znale pomagati. Preoblekle so se v škrate (kopalne hlačice in pa pisane jopice) ter igrale jokavo Snegulčico ali hudobno mačeho. Deklamacije, vrstile so se druga za drugo in deklice so pokazale, kaj zmore dobra šola, saj so se lepih pesmic naučile v šoli. Da so prepevale rade, ni treba povdarjati saj so — Slovenke. Sredi velikega razreda s šestimi okni so bile postavljene klopi druga ob drugi, da so si sedele deklice nasproti, ko se jim je delil zajtrk, kosilo in večerja. Ono mleko, v katerem po mestih moremo samo sanjati! Tako tečno, gosto in mastno! Kruh, mleko, med ali maslo ob desetih dopoldne in popoldne, za kosilo razne »mi-neštre« jabolčni praženec ali kuhana jabolka in za večerjo mlečen riž, mlečen zdrob, polenta z mlekom, vse je tako teknilo. Ko se je zvečerilo in od zvonil zvon z olj-ševske cerkve tam na griču, legle so deklice, a še niso mirovale. In ko je postajalo bolj in bolj temno, spomnila se je ena ali druga pripovedk o strahovih, katere pripovedujejo neprevidni ljudje pred otroki, šepnila drugi, druga tretji... Treba je bilo prepričevati, da strahov ni; polagoma se je umirilo vse in sladko zaspalo, četudi na trdih ležiščih, saj je bilo vse tako utrujeno. Nekatere deklice so si pač želele domov k mamici in kdo bi jim zameril? Srce se je pa stisnilo, ko je več teh usmiljenja vred-dnih otrok dejalo: »Oh, kmalu bomo morale nazaj domov In kmalu bomo zopet stradale! « Današnje prireditve v Ljubljani: Kino Tivoli: »Jezus Kristus«. Kino Ideal: »Dama in frizer«. Nočno lekarniško službo imajo: P i c c o 1 i, Dunajska cesta; B a k a r č i č, Karlovska cesta. Konzulati v Ljubljani: Češkoslovaška: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega velesejma. Avstrija: Turjaški trg 4/II. Italija: Zrinjskega cesta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 33. Franciia: Dunajska cesta (Ljubljanska To in ono. Mm zeleni vrl na Slovaškem. Povodom letošnjih manevrov na Slovaškem so posetili češkoslovaški senatorji in narodni poslanci tudi dvorec grofa Arn. brosi v Tetovski Viesci, da vidijo botanično znamenitost — večno zeleni vrt grofa Ambrosi. S senatorji so posetili ta vrt tudi mnogi novinarji, ki so se udeležili manevrov. Neobičajni vrt je napravil na vse po-setnike tako globok vtis, da so sprožili po povratku v Prago misel, naj bi ga država odkupila. Ta misel je naletela v javnosti in pri vladi na odobravanje, in zdaj se pripravlja sam prezident Masarvk na potovanje v Tetovske Viesce, da se na lastne oči prepriča o tem čudežu prirode. Botanični krogi se že^ dalj časa zanimajo za ta vrt. On ni le naravno čudo, negQ tudi dokument superiotitete ljudskega duha in dela. Vrt je zasadil pred 40 leti madžarski grot Ambrosi, ki je imel fiksno idejo, da mora imeti poleg svojega lovskega dvorca vrt, ki bi bil zelen pozimi in poleti. Zato je najel 80 oralov zemlje, pred katero je postavil krasen portal z napisom: y.Sem_ per vireo«. S pomočjo botanika Marocha in češkega vrtnarja Mišaka se mu je res posrečilo ustvariti na tej zemlji prirodno čudo. Lete za letom so vozili grofu drevesa, grmiče in najrazličnejše rastline z Balkana, Skandinavije, Kanade, Zedinjenih držav. Južne Amerike, Afrike in iz vseh krajev Azije. Zlasti s Himalaje, Kitajske In Japonske. V ogromnem parku je 140.000 raznih lavorik. ki so nasajene v fantastičnih skupinah in zavzemajo veliko ploskev. Med njimi ie mnogo taikib, ki zelene poleti in pozimi. Tu so večno zeleni hrasti, javori, cedre s Himalaje in Libanona, ogromne skupine bambusov in drugih redkih rastlin. Nekatere so visoke 6 m. Dasi je lega vrta precej nizka, se je vendar posrečilo nasaditi mnogo dreves, ki rastejo sicer samo na visokih gorah. Največji čudež pa je, da se je posrečilo doseči to, da listje tudi pozimi ne odpade z nobenega drevesa, dasi znaša temperatura večkrat — 250. Na umeten način so drevesa obvarovana mraza, tako da so pod snegom zelena. Iz snega Šrtle fantastične eskotične rastline. Sredi parka je veliko drsališče, ki je obdaja večno zeleni gaj. Listje ne pade pozimi niti z rož, ki se vzpenjajo po ogromnih stenah dvorca. češkoslovaška vlada namerava kupiti ta vrt, da ohrani njegovo lepoto bodočim pokoljenjem in da omogoči naravoslovcem znanstveno proučavanje teh redkih rastlin. Poleg tega je zanimiv vrt tudi zato. ker je preživel v dvorcu dve leti siavni zgodovi-nar češkega naroda Frantisck Palackv. ki je bil pri grofu Ambrosiu domači učitelj. 1*7 so i /-gotovi jeni kar najboljše iz finega sukna in po ugodni ceni, brezobvezno si jih morete ogledati ori tvrdki 65 T drsso semm, umum. PUŠKE RAZMERE. G. Richard Eaton, dopisnik ameriških in francoskih listov, se je napotil v boljše-viško Rusijo, da se na lastne oči prepriča, ali je vse res, kar danes pišejo o tej deželi. V začetku svoje misije je bil relativno prijazno sprejet in prvi utisi v boljševiškem raju niso bili ravno neugodni. čakalnice velikih kolodvorov v Moskvi, polne potnikov, so v istini kazale bujno življenje. Na peronu stoji en kiosk poleg drugega, kjer prodajajo izvrstne slaščice in tako kažejo, kako prospeva dežela. Povsod so nalepljeni lepaki, ki kažejo ugodni napredek proletarskega življenja. časnikarju so nakazali stanovanje v elegantnem hotelu Savovu, kjer je dobival za sto ruhljev izborne obede, pri katerih so mu stregli natakarji, ki so govorili angleško in francosko. Sobe so bile udobne in zabavni lokali, ki mu jih je pokazal več jezikov govoreči vratar, so bili tudi polni sveta in v njih se je prav dobro zabavalo. če bi bil časnikar tako živel nekaj dni in nato odpotoval nazaj, bi lahko zapel slavospev boljševiškim razmeram, kot so to nekateri že storili. Toda g. Eaton je bil zelo radoveden in ni mu zadostovalo, kar so mu boljševiki kazali. Hotel je sam hoditi okoli in videM resničnost položaja. In kar je nato spoznal, je bilo naravnost grozno: za pročeljem, ki so ga postavili boljševiki za tujce, je našel najstrašnejšo bedo. Res je, da se dobe v hotelu Savovu izborni obedi za sto rubljev, toda en kilometer dalje, v gostilnah, kamor tujca nikoli nočejo vesti člani »čeke;;, ki ga obdajajo, velja juha, par krompirjev in malo mesa tri ali štirikrat več, in če ste poobedovali, priskoči gladen otrok, prime ostanke, ki ste jih pustili na .krožniku in jih slastno pogoltne! Tu so se g. Eastonu odprle oči. V Rusiji je dovolj hrane samo za bolj-ševiške mogotce in tujce, ki jih ti pripuste v deželo in katere hočejo z obilno hrano preslepiti, češ da ni pomanjkanja. Drugo prebivalstvo pa se mora zadovoljiti s čr- nim kruhom in juho. včasih, a zelo redko tudi s čajem. Kdor je zelo bogat, si lahko privošči eno ali dve jajci, to je pa tudi vse. Obleke so neizrečeno beraške. vKo sem se sprehajal po ulicah, sem se sramoval svoje evropske obleke,<, piše g. Eaton. Enake razmere je opazil tudi na deželi. Položaj pa je še bolj žalosten v moralnem oziru. Fovsod je ovaduštvo, nihče ne ve, kdo posluša, kdo denuncira. Nihče ne ve. ali morda ne bo naslednji dan aretiran, aii, kar je še hujše, deportiran v eno koncentracijskih taborišč, kjer poligoma poginjajo v blatu vladni ujetniki, katere hranijo, kot se je eden izmed njih izrazil, z juho, v kateri so umili slanike. »Ni se treba dolgo Časa sprehajati po mestnih ulicah.;, tako piše g. Eaton, ■ in že srečate kakega reveža, ki ga žene vojak z nasajenim bajonetom. Puško drži v roki in bajonet je le ped daleč od hrbta nesrečneža.« »Življenje v sovjetskem glavnem mestu«, tako piše ameriški časnikar. »me spominja vedno slike gobavca, ki je elegantno oblečen in nosi rokavice«. Taka prostost in tak pogum pri iskanju resnice pa seveda ni mogel ugajati sovjetom. G. Richard Eaton je bil kot špi. jon kmalu aretiran in zaprt. »če ne prizna, ga bomo ustrelili r., je mirno dejala Simijanova, ravnateljica oddelka za tujce pri »Čeki«. Toda g. Eatona niso ustrelili. Z bankovcem 50 dolarjev, ki si ga je na čudežen način ohranil v podlogi svojega čevlja, je podkupil uplivnega sovjetskega dostojanstvenika in tako so ga prijatelji rešili. Po povratu je napisal knjigo, v kateri odkriva vse grozote in strašno bedo pod sovjetskim režimom. MORILEC SRBSKE UČITELJICE OBSOJEN NA 20 LET. V Skoplju jc bila v sredo izrečena sodba proti Gjani-begu Aliloviču. Dvorana, kjer je zasedal senat, je bila nabito polna že dopoldne, dasi je bil konec procesa napovedan ob 17. popoldne. Pred sodiščem je sedela poleg ostalega občinstva tudi skupina 30—40 Turkov, ki so nestrpno pričakovali izida tega zanimivega procesa. Ob 17. so pripeljali obtoženca v sodno dvorano. Gjami-beg je bil popolnoma miren. Predsednik je začel čitati obsodbo. Sodišče se je prepričalo, da je obtoženi po noči od 4. na 5. oktobra 1923. namenoma izvršil umor. Žrtev njegovega zločina je bila srbska učiteljica Milica Bogatinčevič. Zdravniški ogled je ugotovil, da je smrt nastopila čez eno uro. Ker pa so našli njeno truplo na kraju, kjer ni bilo nobenih sledov krvi, je jasno, da je morilec prinesel svojo žrtev od drugod. Domneva o samomoru je neutemeljena. Priče so izjavile, da je bila Milica v Vranjski Banji vesela in da navzlic skrbi, ki jih je imela s svojim bolnim detetom, ni bilo nobenega povoda za samomor. Njena pisma, ki so jih našli po smrti, niso mogla služiti v dokaz, da je izvršila samomor. Pisala jih je 5. septembra, dočim je bila ubita 4. oktobra. Argumentov, ki so jih navajali zagovorniki, sodišče ni moglo upoštevati. Z ozirom na vse obtežilne okolnosti je izreklo sodišče obsodbo, v kateri obsoja Gjani-bega Aliloviča iz Skop-Ija na 20 let težke ječe. Ko je občinstvo slišalo krivdorek, je vzklikalo: živelo so- I dišče! Obsojeni je ostal hladnokrven, ka- I kor je bil ves Čas med razpravo. NAJVEČJA SVATBA, Pred kratkim je bila v Galacu v Romuniji zanimiva svatba, ki je po sijajih in izdatkih gotovo ena največjih, kar jih pozna novejša zgodovina. Neki židovski rabin (duhovnik) iz Galaca je omožil svojo hčerko, in ker je hotel, da bi se z njim veselilo tega srečnega dogodka čim več ljudi, je povabil iz vseh krajev Romunije svoje sorodnike in znance. Gostov se je nabralo nič manj nego 10.000. Da bi \sa ta armada ne bila lačna, je moral rabin poleg ostale hrane naročiti svojim služabnikom, naj za-koljejo še 33 volov, 210 ovnov in 170 telet. Zaklanih gosi ie bilo toliko, da je ostalo od njih cel hrib perja. Vsak gost je dobil še eno ali dve pečeni goski na pot, ko se je vračal s svatbe. Ker so se romunske oblasti bale, da bi ne prišlo ao kakih židovskih političnih ma. Tiifestacii. so poslale močne orožniške patrulje, da pazijo na to razposajeno množico. Seve je bila varnostna služba popolnoma odveč, ker žid ostane pač žid. Na svatbi ni nihče niti pcmišljal o kaki politični manifestaciji, pač pa so gostje sklepali borzne kupčije. Zanimivo je. da je ženin 12 let mlajši od neveste. To je bržkone tudi vzrok, da je stari rabin priredil tako razkošno pojedino. Našel je po svoji židovski navadi trgovca, ki mu je vsilil svojo staro robo, in da bi se ženin ne skesal, je moral pokazati vsemu židovskemu svetu v Romuniji da. njegova blagajna ni prazna. Podpirajte obupane slepe in darujte »Podpornemu društvu sleoih«, STRAHOVITO NEURJE V ROMUNIJI. Vreme je letos res znorelo. Iz vseh krajev in delov sveta javljajo o katastrofalnih neurjih in nevihtah ter drugih elementarnih nezgodah. Iz Bukarešto poročajo da je v sredo 3. tm. v vzhodnih krajih Romunije divjal strahovit orkan, nakar se je tudi utrgal oblak. Vse brzojavne In telefonske vesti so pretrgane, tako da je dose. daj nemogoče preceniti škodo povzročeno v posamnih okrajih. Vsled neurja je zlasti trpela Dobdrudža, ki je odrezana od ostale Romunije, ker je naliv uničil železniško progo pri Medgidiji. V občini Murfatlax je bilo uničenih nad sto hiš. Izpod ruševin so pol ognili dosedaj 12 mrtvecev. Katastrofa je zahtevala v okolici Murfatarja in Constance nad 40 človeških žrtev: materijalna škoda znaša okoli 50 milijonov lejev. Na pomoč ogroženim krajem je bilo odposlano vojaštvo. Glasom poročil londonskih listov je divjal na Anrilah strahov:: vihar, pri če. mer je približno sto oseb izgubilo življenje več oseb pa je bilo ranjenih. Iz Newyorl:a poročajo, da je neurje, ki je divjalo nad otokom Virginlja un!čila nad trideset hiš in usmrtilo štiri osebe. V Virginijl je bilo uničenih 90 odstotkov žetve. Tudi v Nemčiji so vsled dolgotrajnega dežja reke silno narasle. Ren je iztopil in široko naokoli preplavil okolico. Nekateri kraji so popolnoma pod vodo: žetev jo uničena. 10.000 Kč NAGRADE- V sredo je dobila beogradska mestna uprava dopis policijskega ravnateljstva v Bratislavi, v katerem je razpisano 10.000 češkoslov. kron nagrade dotičnemu, ki Izsledi kakega člana razbojniške družbe, ki je 7. avgusta izvršila drzen vlom sredi Bratislave. Vlom spada med največja lopovska junaštva, kar jih je videla Evropa zadnja leta. Zločinci so vlomili v trgovino z zlatnino, last Morica Weinsteina, ki se nahaja v eni najbolj obljudenih ulic Bratislave. Svoj drzen čin so izvršili opoldne. Ko je lastnik zaprl trgovino, so s3 splazili v klet sosedne hiše. ki jo je ločila debela stena od trgovine. To steno sos krampi pre. bili. zlezli v sosedno klet pod trgovino in razbili sfop. Po kratkem naporu in mojstrskem poslu so predrli v trgovino ter odnesli najdragocenejše stvari — dragulje, prstane, zlate ure, nakite itd. Občinstvo, med njimi celo orožniki, so hodili mimo in videli lopove skozi izložbena okna. Nihče seveda ni mislil, da so to drzni tatovi, smatrali so jih za gospodarjeve pomočniki-. Odnesli so vseh dragocenosti v vrednosti 533.600 Kč ter izginili skozi klet neznano kam. Tatvini so prišli na sled ob 14. popoldne. Takoj so alarmirali vso bratislavsko in ostalo češkoslo\rafi'.. > policijo, toda bilo je zaman. O vlomilcih ni ne duha ne sluha. Policija domneva, da so pobegnili ob Donavi ter se skrili v kaki podonavski državi, kjer bodo skušali spraviti ukradene dragocenosti v denar. Policijskim organom se nudi torej lepa priložnost, da zaslužijo 10.000 Kč. Darila, — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca avgusta 1924. sle: deče prispevke: I. Podružnice: Novo mesto, ž. 150 D; Krško m. 260. Maribor ž. 1204: Ljubljana I. mestna ženska 103; šentpeterska m. 500 skupaj 2517 Din. bor 27 Din. III. Obrambni sklad: Šentpeterska 2. podr. v Ljubljani 102.50 Din, šentpeterska m. podr. v Ljublj. 1600 Din. Ivana Florjau. čič, Ljubljana 50; Skupaj 1752.50 Din. —IV. Razni prispevki: Neimenovan v Ljubljani, 14; dr. L. Boecio, G. Radgona iz kaz. poravnave 5 Din, Anton Krisper. Črnomelj, mesto venca pok. P. žavnik«** In pok. M. Mazelle po 100 Din, skupaj 200 Din nabrali neimenovani 200 Din, Slov. Narod«. Ljubljana 150.50 M. M. 10 Din M. Bergant, Ljubljana mesto dobitka za sre-čolov 10 Din. skupaj 589.50 Din. Vsota vseh prispevkov 4886 Din. Zdrav duh v zdravem telesu je največja dobrota. A premnogokrat je alkohol kriv, da že mlad človek izgubi oboje. Da se naša mladina pred tem obvaruje, naj čita naš list, ki se pošlje vsakomur brezplačno na ogled. Upravništvo ^Mladega junaka« Ljubljana. Poljanski nasip 10. Tisoč In tisoč mater zastrupi svoj^ ljubljence in jih stori nesrečne za celo življenje, ker ne poznajo strašnih posledic al. kohola. Ko bi čitale »Preporod«, ki se Vam pošlje brezplačno na ogled, bi tega nikdar ne storile.. Upravništvo. :> Pre poro da «, Ljubljana. Poljanski nasip št. 10 * Tisoč in eno noč in še več je marsikdo prepil v slabi družbi in s tem zapravil svojo srečo. Marsikomu bi lahko pomagali, ako bi leta zahteval eno številko našega lista na ogled. Upravništvo »Preporodav, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. siev 205. SLOVPNSKf NAROD« dne 7 septertibra ko* vec 52/T Znižane cene otroških vozičkov, dvokoles, malih pomož* nih motorčkov ter raznih motocikljcv in Šivalnih strozev ter pneumatike — »TRIBUNA«. F. B. L. Ljubljana, Karlovska ce* sta št. 4 — Sprejemajo se v popolno popravo za emajliranje z ognjem, po* nikljanjc dvokolesa, otro* ški vo.Tički, šivalni in razni drugi stroji. Pro« daja se tudi na obroke. Ceniki franko. 46,'T Znižane cene za otroške vo??.čke! No/i modeli Poslužujte se izdelkov domače to* varne otroških vozičkov in dvokoles »TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, Kar* lovska cest3 4 — Isto* tam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, m.ili pomožni motorčki, šival* ni stroji in pneumatika: sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa. otroški vožič* ki, šivalni in razni drugi stroji. — Prodaja se tudi na obroke. — Ceniki franko * T Trboveljski premog hi drva d ob avl i a DRUŽBA ILIRIJA LlubHacia Kralja Petra trg štev. S. Plačilo tudi na obroke. Telefon 220. 272 Šunko, razne salame, pristne kranjske klobase, več vrst sira in vse delika* tesne specijalitete. — J. Prime, Ljubljana. Du* najska cesta 5. 5630 premožen, v inozemstvi* živec Slovenec, ki je mnogo potoval po svetu, se želi spoznati z neodvis* no, takisto dobro situira* no damo, da bi otvori! elegantno kavarno v več* jem mestu SHS. Tajnost častna zadeva. — Pon^d* be pod »Vornehm 1061«■ na anončno ekspćd. Ra= stciger G raz, I. 7558 I Pozor! Pozor! Plačam bolje, kakor vsak drugi, za stare obleke, čevlje in nohištvo. Do* pisnica zadostuje, da pri* dem tudi na dom. — Dra* me Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. 5768 I Stanov?«.'*9 I Poslano Oosr^d visokega položa* i a, samec, išče ra takoj ali najpozneje do 1. ok* tobra dve meblirani, po* polnoma separirani sobi ali pa popolnoma prazno stanovanje t dvema so* bama v sredini mesta, «— Ponudbe pod »Samec 5750« na upravo »Slov. Naroda«. I Izdelujem sadne mline, nrvovrstne, z lahkim po* t:onom, granitnimi valjci ter počinjenim okovjem, po ugodni ceni. — Inte* resenti naj se obrnejo na Rudolf Ravnikarja, kiju* ravničarja v Radečah pri 7* 5 d r> p rnr-cf!) 31 T Opozarjam gg. trgovce in gostilničarje, da imam vedno prvo* j vrstni polemendolec. pol* I nomastni Trapist, Grov* \ er, Tilsiter in čajno ma* \ slo po najnižji ceni v za* ■ logi. — Tv. Kos, mekar* na, . Bohoričeva ulica 2S, Ljubljana 5703 ; Trgovsko I izobražen gosoor! i v inozemstvu živeč, sred* nje starosti, se želi s 50 do 60.000 Din udeležiti samo pri dobro idočem podjetju. Prednost hotel* ska ali kavarniška stroka. — Ponudbe pod »Repre* sentation 185« na Grava, Graz, Stcmpfcrgasse 8. 5747 Zanesljivo eksistenco Vam nudijo vsak mesec 1. in 15. pričenja joči se Clavni tečaji za prikroje* vanje, pomerjanje, pre* skusevanje. izdelovanje, šivanje vseh moških, dam« skih, otroških oblačil, vrega perilnega in doma* čega šivanja. Temeljita teoretična in praktična iz* obrazba vse oblačilne umetnosti po edinem ob* Iastvrno zašči+cnem siste* mu novega časa. Zuna* njim učencem preskrbi* mo stanovanje in hrano event. znižano železniško vožnjo, spretnim ahsol* ventom službe. Prijave vsak dan, prospekt in učni red potom ravnatelj* stva \Vien L, Backerstr. ° ali Klagenfurt. Fried* richsplatz 18. 64HT imajo mN9 meti ^rnr^rT]rtri7!!7l Išče se garaža po možnosti v sredini mesta. — Pismene po= n»'dbe z navedbo najem: nine pod »Garaža/5777« na upravo »SI. Nar.«. Pozor! Iščem obrtni lokal v več= jem mestu na prometnem kraju »roti odkunnini ali po dogovoru. — Ponudbe pod »Lokal/5T60« na upr. »Slov. Naroda«. g P L'- V najem dobro urejena stmgarska delavnica oziroma sorej* me se kompanjon; lokal za Špecerijsko trgovino-gostilna z inventarjem v Ljubljani. — Realitetna posredovalnica Josip Saje Ljubljana, Sv. Jakoba na* brez je 29. 5755 namreč v rjavomcdro-beli etiketi je seda) ▼ prometu davno preizkušeni in priljubljeni »Pravi t FRAN C KO V s kavni pridatek« v zabojčkih, •— V varstvo proti ponaredbam se na tej novi etiketi posebno iztičejo glavna obeležja, namreč: ime »Franck« in »kavni mlinček«. — »Pravi s FRANCK i z mlinčkom« je kavi icVo potreben, kakor začimba juhi. — Risalna orodja Velika Izbira itd V javnosti, osobito v Tržiču in okolici, krojijo vesti, da se je pri bodoči vili tvrdke C B. Mallv v Tržiču podrla škarpa, katero je zgradila stavbena tvrdka Viljem Treo. — Resnica je, da se je škarpa v dolžini 12 m podrla, netočna pa je vest, da je to zakrivila tvrdka Viljem Treo, Ljubljana, Gosposvet* ska cesta 10, podružnica Tržič. Da ne bo event. namenoma napačnega sumničenja moje tvrdke, moram javnosti pojasniti, da Škarpe ni zgradila stavbena tvrdka Vfljem Treo, Ljubljana, Gosposvetska cesta 10, po* d ružni ca Tržič, temveč je bilo to delo po* verjeno stavbeni tvrdki profesor Rudolf Treo, Ljubljana, Gosposvetska cesta samo štev. 1. Toliko v pojasnilo mnogih govoric in v znanje njihovim namenoma*raznaSal* cem. JE, Trs* Zmerna cena . P. LajBl Stari trg 9. 62 T Velika maloga klobukov la slamnikov se dob! P*4 Franc Ceror dražba z o. z., tovarna ▼ Stolni, pošta Donžale Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Trian v Ljubljani, Pre-154 Sernova ulfca St 5. Sprefemante v aredo. Zalega v Celju, Ooaposka uL 4 MrcHRfl! mehanična delavnica 3501 (ponravifalnica) L. BARAGA, LJubljana, Selenbnrgova nlloa 6. Edino prave „Golaer" čovljo in lovsko čovljo dobite le v novo urejeni trgovini In delavnici J. Braier Mubljana 3396 Turjaiki trg (Brog) t. Istotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri In vse vrste tržnih čevljev. — Tipotat pepmail CoMsetidatl Postrežba točna Zopetna otvoritev. Usojam si naznaniti cenjenim gostom in občinstvu, da je moja gostilna zopet otvorjena in se priporočam Jpsko Jela&in Dolenjska cesta. 5766 baroka 43 m dolge, 9 m široke, krite s cementno opeko in ono krove pinegavske (bohinjske) pasme se vrši v ponedeljek, dno IS. septembra 1924 v državnem zrebetleču Brdo nad Kranjem ob 3. (15.) popoldne Izklicna cena za barako 20.0C0 Din, za kravo pa 5.000 Din, 2draŽitelj ima plačati poleg kupn'nc 2 % takso, 2 V0 prlspeve* za ubožni sklad in pa stroške objave dražbe v časopisih. 5756 Državna žrebčarna Selo* QQ 8- Stružnica za železo (Leitpudeldrehbank), 1 motocikl s priklopnim vozom, se ceno proda. P. Škafar. Ljubljana Rimska cesta 11 5783 ! Najnovejša iznajdba! Brez kvarienja blaga kemično snažcnie in vsakovrstno barvanje oblek. ANTON BOC 1592 Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 L nadstr. . Glince-Vič 46 Dr. Tone Jamar De ordinira do 13.1.1. Klavirska delavnica I i. III! mm Ežlćerjeva ulica 5. Popravljam in uglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno Klavirje "glasuje In popravlja solidno in točno ter gre tudi na deželo. Feliks Povse #SE na Tržaška c. 45 61 T Las&čje kože sprejema v črno, alaska, križasto, skunks barvanie in strojenje — PRVA JUGOSLOVENSKA BAR V ARU A. KRZNARSTVO IN STRO JARSTVO Z ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se sprejema: LJUBLJANA, KRIZEVNISKA 7. 13119 arhitekt in mestni stavbenik Eliksira c©sfa 2. Izvrše'e načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst, kakor tudi presojevanje in cenitve pod solidnimi in najugodnejšimi pogoji. Zidna opeka od lastne opelrarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost, in od skladišča, Onekarska cesta 18, po najnižji dnevni ceni. 50 T Najstarejša slovenska pleskanlra in fflanb delavnica Ivan BrlcelJ, Dunajska c. IS, se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 1798 Ratol novo. najzanesljivejše sredstvo proti podaanam, hišnim in poljskim mišim. Izdeluje oddelek RATOL-VETERINARIJE, kem. d. d. Zagreb, Bienička 21/1. Znižana cena. Ena steklenica z za-vojnino in poštnino, če se denar pošlje naprej. Din 22*—, po povzetju Din 23*— Dobiva se tudi v vseh leharnah in drogerijah. 5779 glasbene šoBe in učiteljišča. Kompletne garniture, sestoječe iz violine« toka, vreče, opirala, kolofoniie, Fixa, piščalke, Kordola od 250 Din do 300 Din, z etuijem od 350 Din do 25C0 Din ima v zalogi in raznošilia po povzetju fVMnka Modac, Kopitarjeva ulica (nasproti Jugoslovenske tiskarne). — Priznano najcenejša trgovina za glasbene potrebščine. -ttesteno ceskd perje 1 i kg sivega pouljenega perja D 70, na pol belo D 90, belo D 100, boljše D 120 in 150, mehko jak puh D 200 in 225, boliša vrsta D 275. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od D 300 naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zaraenia in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez 35 pri Pilznu, Češkoslovaška. Postne pošiljke hodijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni. 5635 z z Točhmt&o in obrtno rabo so edino JOSIP 2715 znamke GRITZNER In Adler LJubljana ob vedi polen Prešernovega spomenika. Trgovski vodja tvornice želi premeni!! mesto takoj ali pozneje kot tak ali kot prvi knjigovodja v večjem podjetju. — Dopisi pod »Samostojen 5746" na upravo Slov. Naroda. 5746 Izvrstna novost. 10.8. tvornica beton, blagajn — d. d. Vukovar — Brzojavke: Bob, Vukovar — Tel. int. 56 Proizvodnja In odprava vsakovrstnih blagajn iz Jeklobetona omar za dokumente tresornih vrat itd. itd. v najlepši in najsolidnejši izdelavi. Glavno zastopstvo in samoprodaia za celo Jugoslavijo: Ar m in Goldstein, agentura in komisijonalna trgovina Vukovar. Zastopstvo in depot: Matador, Zagreb llica štev. 5. 29 T Brezpogojna sigurnost proti ognju. Največja sigurnost proti vlomu. Jesenska sezija! Ravnokar dospele novosti po znižanih cenah! Velika izbira modnega nakita, svile, »na i. U Perilo za dame In gospode. — Volnene ter svilene Jopice, roka- 65 T/i - - vice, nogavica - - Prodaja z 10 do 20%, popustom! KODNA TRGOVINA ;1 Šinkovec nas.. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19. KoniioEfilal !DK0 prvomfio (Kutimtillidffpiipc) dobavlja takoj v vsaki množini najceneje 5278 3os. R. pob, £jnbljana, Oradoška ulica 22. Tttefon 513 Drva trboveljski premog H. Peftrič •Ljubljana Gosposvetska cesta Telefon 343 Teod. Kom, Ljubljana Polfaaska cesto it. 3. krame, stavba!, galanterijski bi okrasa klepar. Instalacija vtdovodov. Naprava streMlf. Ropaliikt in klasetne naprav Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 3245 za konserve. DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo 16 T 57 Bivša profesorica na College St. Marie v Amiens, katera popolnoma obvlada fran coski, angleški in ruski jezik, bi poučevala angleščino ali francoščino 5743 v kakem zavodu ali drugačni šoli. Sprejela bi tudi zasebne lekcije. Hotel Tratnik, Sv. Petra cesta soba št 19. Od V2I2. do 2. in od 6. do 9. 1965 Vedno velika izbira vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela, kakor tudi za barvanje sivih las z .L'Oreal Henć-, tudi v modnih barvah, M. PODKRAJSEK, frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesfa 32 CREPE TRI KOT je zadnja novost 30 T Oglejte si krasno izbiro pr! tvrdkl H. Kenda -Ljubljana Kompanjon za osnutek tvornice umetnega cvetja, nagrobnih vencev, mirt itd., %^ST išče sposoben in naobraien Dunajčan strokovnjak, ki je že več let zaposlen v S. H. S. Potreben je kapital Din 200.000. Ponudbe po možnosti v nemškem jeziku na J. Bader, Zagreb, Lipna ulica 3. 5772 r ćPreo hiikovaln ic a damskih in moških kiobukov 5641 bi bil pripravljen omogočiti dvema prvovrstnima strokovnjakoma 5744 ureditev ueilesa podjetja.