Pnfbsfna pts2sm v gotovimi Leto LXXTV., št, 7X Ljubljana, torek 28. ]aimar)a 1941 Gena Din 1. Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedeljo tn praznika. — rrst & Din 2, do 100 vrat 4 Din 2.50. od 100 do 800 vrat A Dtal S» večji vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnaeratnl davek posebej. — »Slovenald Narode velja mesečno t Jugoslaviji Din 14,—, sa tnoT^nuatvo Din ML > Bokoptst m as UREDNIŠTVO IN UPBA VNISTVO LJUBLJANA, Kirafljev* allea ftt. I «1-22, «1-23, Sl-24, «1-25 tn «1-98 Podru t nlee : MARIBOR, Om jaki trg St. T — NOVO MESTO, Ljubljanska c^ata, telefon St. 26 — CELJTS, celjsko uredništvo: Stroaauiaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon *t_ 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 6, — Postna hranilnica t LJubljani st_ 10.351. ngleška ofenziua o Ifzhodni Hfriki Angleži prodirajo iz Sudana, Kenije in Somalije v Abesinijo Kairo, 28. jan. AA. (Reutr). Snočnie službeno poročilo pravi, da so se angleške čete v Eritreji približale italijanskim položajem ori Agordatu. strategično važnemu mestu ob koncu železniške proge, ki vodi do Massaue. Agordat je obdan z jarki, bodečo žico in strojniškimi gnezdi Angleške čete. južno od Agordata ogrožajo italijanske oddelke pri Barentu. motorizirani oddelki pa napadajo sovražne oddelke, ki se umikajo pri Hagaru, ki je bil včeraj evakuiran. Na kenijski fronti so angleške čete pognale Italijane čez mejo, tako da seda i ni nobenega itali janske-ga vojaka več na Kenijskem ozemlju. V tem področju operirajo čete vzhodne in zapadne Afrike. Kairo, 28. ian. s. fReuter). Kakor ie razvidno iz snočnjega porodila poveljstva angleške voiske na Bližnjem vzhodu, prodirajo Angleži na vseh frontah v Vzhodni Afriki še dalje na italijansko ozem'je V Eritreji so se angleške čete že približale Agordatu. Tu se bo na brže razvila prva večja borba, ker je Agordat obdan z manjšimi trdnjavskimi napravami, kakor strojniškimi gnezdi ter drugimi utrdbami, povezanimi med seboj z bodečo žico. Okoli 60 km dalje proti jugu prodirajo Angleži proti drugi važnejši italijansci postojanki Bar en tu. Včerai ie b lo prvič tudi omenjeno, da so pričeli Angleži z napadom na skrajnem južnem koncu Eritreje ter so zasedli Umhagar. Tu so se umaknili trije ali štirje bataljoni italijanske voiske, ki so tvorili timka šn:o posadko, angleška vojska pa jih sedaj zasleduje. V operacijah pri Umhagaru. kakor tudi pri Agordatu uspešno sodeluje angleško letalstva zlasti rodezijska in južnoafriška letala. V Abesi-niji prodira angleS^a vojska severno od Tansketra jezera ter ie orianela tam že dokaj daleč v notranjost Po nekaterih informacijah so pričeli Italijani del svojih zalog iz Abesinije izvažati v Eritrejo, iz česar sklepajo, da se morda pripravljajo na evakuacijo. Na jugu je ozemlje Keniie sedaj popolnoma očiščeno italijanskih oddelkov, ki so prestopili kenijsko mejo takoj ob začetku sovražnosti v lanskem poletju, V Somaliji pa prodiralo angleški oddelki z več točk dalie na italijansko ozemlje. V teh operacijah sodelujejo južnoafriške, vzhodnoafriške in zapadno afriške čete. ^ - Prvi večji spopad pričakujejo pri Agordatu v Eritreji — Italijani odvažajo zaloge iz Abesinije v Eritrejo Nad 25.000 ujetnikov pri Tobruktt Kairo, 28. jan. AA (Reuter). Poveljstvo britanskih sil na Srednjem vzhodu je izdalo uradno poročilo, ki med drugim pravi, da se operacije pri Derni razvijajo zadovoljivo. Poročilo dalje pravi, da je bilo v Tobruku ujetih čez 25.000 italijanskih vojakov in zaseženih okoli 50 bojnih vojaških voziL V Eritreji je sovražnik izpraznil Magdro. Število ujetnikov pri operacijah v Eritreji znaša čez 1.100. Italijanski listi o bojih v Rim, 28. jan. AA. (Štefani). Italijanski popoldnevniki pišejo o vojaških dogodkih in borbah na afriških bojiščih in poudarjajo občutne izgube, ki so jih italijanske čete prizadejale neki angleški koloni v Keniji in britanskim motoriziranim edini ca m pri Derni. Lista rudi poudarjajo na podlagi uradnega poročila, da je sestreljenih 12 sovražnih letaL Listi tudi poudarjajo govor japonskega zunanjega ministra Matsuoka, ki je odgovoril na obtožbe ameriškega zunanjega ministra Hul-la glede Japonske. Usti zlasti poudarjajo njegovo izjavo, da se bo Japonska držala obveznosti, ki izvirajo iz člena 3. trojnega sporazuma. Grof Ciano odlel na fronto Rim, 28. jan. s .(Asa. Press). Snoči je bilo objavljeno, da je italijanski zunanji minister grof Ciano osebno prevzel poveljstvo neke italijanske eskadrile bombnikov na fronti. Poročilo ne pove, na katero fronto odhaja grof Ciano, vendar se zdi verjetno, da bo zunanji minister, ki ima v vojski čin rezervnega letalskega polkovnika, nastopil s svojimi letalci na bojišču v Albaniji. Mussolini bo sam vodil zunanjo politiko New Tork, 28. jan. s. (CBS) »New York Times« poroča v zvezi z imenovanjem grofa Ciana za poveljnika italijanske letalske eskadrile na bojišču, da bo sedaj verjetno ministrski predsednik Mussolini zopet osebno vodil italijansko zunanjo politiko. Položaj v Libiji Angleško letalstvo neprestano v akciji — Zbiranje angleških čet v Derni Kairo, 28. jan. s. (Reuter). Posebni Renter j ev poročevalec na bojišču v Libiji javlja, da so angleški mehanizirani oddelki, ki so od Tobruka prodrli pred Derno, naleteli na nekaj odpora italijanske vojske ter so sedaj pred Derno v teku boji Italijansko topništvo v presledkih obstreljuje obalno cesto proti Derni, da bi preprečilo dovoz angleške vojske, zlasti motorizirane pehote. Angleško letalstvo je skoro neprestano v akciji, in sicer ne samo bombniki temveč tudi lovska letala, ki vrše važno izvidniško in patrolno službo. Nasprotno pa na italijanski strani ni opaziti skoro nobenega udejstvovanja letalstva. Morda je razlago za to iskati v izpovedih italijanskih vojnih ujetnikov, ki pravijo, da je bilo na letališčih v zaledju o priliki angleških letalskih napadov uničenih izredno mnogo italijanskih letal Reuter j ev poročevalec sam je prispel po cesti iz Tobruka v Derno na angleškem vojaškem motornem vozilu 100 km proti zapadu od Tobruka. Pravi, da se na vsej cesti razvija izredno živahen promet Ves čas odhajajo v smeri proti Derni motorizirani angleški težki topovi, vojaški kamioni, med njimi tudi zaplenjena italijanska vozila, nadalje avtomobili angleških vojaških oblasti ter številni motociklistL Avstralski sapei-ji popravljajo cesto, zlasti dva mostova, ki so ju Italijani na umiku razstrelili. Ob cesti leže številna uničena italijanska motorna vozila, v puščavi pa je opaziti tudi ostanke sestreljenih italijanskih letal Letališče v Gazali, ki so ga Angleži pred dnevi zasedli, je polno razdejanih italijanskih letal Prav tako so našli Angleži v Bombi, mnogo uničenih italijanskih letal, med njimi štiri velike hidroplane. V Bombi je zaradi prejšnjih letalskih napadov razdejanih tudi mnogo poslopij ter so našli Angleži naselbino popolnoma zapuščena Pomen angleških zmag Izjava lorda Halifaxa ameriškim novinarjem W as h in £ t on, 28. jan. s. (Ass. Press). No-wi angleški veleposlanik lord Halifax je snoči sprejel v prostorih angleškega poslaništva ameriške in inozemske novinarje Lord Halifax je odgovarjal na številna vprašanja, ki so mu jih stavljali novinarji, na odkrit in odločen način, ki je napravil najboljši vtis. Veleposlanik je med drugim omenil v svojih izjavah položaj na bojišču na Bližnjem vzhodu, vprašanje angleških vojnih ciljev ter ameriške pomoči Angliji Glede vojaškega položaja na Bližnjem vzhodu je dejal lord Halifax, da bo imela angleška zmaga v Libiji velik strateški učinek v tem delu sveta. Važnost angleškega uspeha je tolikšna, da zmage nad Italijansko vojsko v severni Afriki sploh ni mogoče preceniti. Ne samo. da je odstranjena sedaj vsaka nevarnost za Egipt, temveč je tudi Sueški prekop s temi angleškimi uspehi popolnoma zavarovan. Prav tako pa so uspehi angleškega orožja selo dvignili moralo prebivalstva v bal- kanskih državah, kakor tuđi ojačali stališče Turčije in Grčije. Glede junaške obrambe grške vojske je dejal Halifaz, da je vzvišena nad vsako pohvala Na vprašanje, zakaj angleška vlada ne poda izrecne izjave o svojih vojnih ciljih, je odgovoril lord Halifax: Ne morem za sedaj povedati ničesar določenega o naših vojnih ciljih. Prvi naš vojni cilj je enostaven: dobiti vojno. Eden naših glavnih mirovnih ciljev pa je, da je treba po sedanji vojni znova zgraditi svet v sodelovanju z drugimi narodi na taki podlagi, da ne bo nikdar več vojne Angleška vlada nima nobenih tajnih pogodb za razdelitev teritorijev po sedanji vojni. Da pa se Anglija bori tudi za demokracije, zato je najboljši dokaz dejstva da se angleški narod prav gotovo ne bi boril tako, kakor se bori sedaj, če ne bi bil popolnoma prepričan, da gre ta borba uprav za obstoj demokracije. Lord Halifax je nato omenil razgovor, ki ga je imel o možnosti đfa>- ga zbližan j a pred leti o priliki svojega obiska v Berlinu s kancelarjem Hitlerjem. Kancelar Hitler mu je tedaj izjavil da je izboljšanje angleško-nemških odnosa; e v brezizgledno, dokler lahko angleški parlament in časopisje svobodno kritizirajo Nemčijo. Halifax je dejal, da je tedaj odgovoril kancelarju Hitlerju, da bi bili potemtakem nadaljnji razgovori o tem vprašanju samo izguba časa za obe strani. Omenjajoč ameriško pomoč Angliji je dejal veleposlanik, naj se pač ameriški narod sam prepriča, kako se Anglija zoper-stavlja sovražniku in naj se potem sam svobodno odloči, v koliko hoče Anglijo podpirati Kar Anglija najbolj potrebuje, so letala, vojaška oprema vseh vrst sploh ter trgovske ladje. Lord Halifax je pripomnil, da je ena glavnih osnov, na podlagi katerih računa Nemčija, da bo zmagala v sedanji vojni, podmorniška kampanja proti angleškim trgovskim ladjam. Rimski demanti o nemirih v Italiji Rim. 28. jan. o. Z merodainesa mesta je bila snoči iza d a na naslednja objava: Londonski radio ie v nedslio obiavil dve vesti, ki pravita da je prišlo v Milanu in Turinu do neredov in da so železniške postaje ter poštne zgradbe zasedle nemške čete ravno tako je londonski radio objavil, da so nemške čete zasedle vsa javna poslopja na Siciliji. V zvezi s tem je treba poudariti naslednje: 1. V Italiji ni prišlo do nobenih nemirov. 2. Smešna ie domneva, da so bile nemške čete. čeprav pripadajo zavezniški vojski, pozvane, naj likvidirajo nemire v Italiji, ki iih sploh ni bilo. Take vesti samo dokazujejo tendenc— nost in zlonamernost sovražne propigrnr-de. Končno ie treba dodati, da ni v Italiji nobenih dririh nemških čet, razen oddelkov, ki pripadajo nemškemu letalskemu zboru. New Tork, 28. jan. s. Posebni poročevalec radijske družbe Colubia javlja ponoči iz Berna, da je baje včerai v Milanu zopet prišlo do demonstracij ter da ie bilo izvršenih v zvezi s tem okoli 100 aretacij. Baje naj bi pri aretacijah sodelovala tudi nemška tajna policija. Poročevalci Columbie v Rimu in Berlinu pa iav-ljajo. da na merodajnih nemških in italijanskih mestih slej ko prej zanikajo, da bi bilo prišlo v severni Italiji do kakršnihkoli nemirov. Grki vzdržali italijansko protiofenzivo 2e tri dni ItafijanS na vsej albanski fronti srdito napadalo — Razvijajo se najbolj krvave borbe od začetka vojne — Grki so vse napade odbili in ohranili svoje položaje Atene, 28. jan s (TJ. P.) Zadnje grške informacije z bojišča javljajo, da je no večdnevnih hudih bojih grška vojska sedaj zaposlena z očiščevalnimi o^radjami, potem ko je odbila silovite italijanske protinapade Skupno je bilo zajetih 147 italijanskih vojakov. Vse od sobote dalie so bili na 100 km široki fronti od Ohridskega jezera proti jugozapadu v teku izredno hudi boji, ki jih prištevajo med najhujše v dosedanjem poteku vojne. Italijani so si prizadevali, da s silovitimi napadi spremene dosedanji položaj na bojišču. Grška poročila pravijo, da so bili vsi italijanski napadi odbiti, ter da so Grki zasedli zopet več novih vasi in gorskih postojank na bojišču. Italijani so v teh bojih imeli po grških informacijah izredno velike izgube, največje v dosedanjem poteku vojne. Nekatere postojanke, ki so jih Grki v vojni zavzeli, so bile prekrite s trupli padlih italijanskih vojakov. Reuterjev poročevalec na bojišču javlja, da so bili najhujši boji v dolini reke Devoli. Obe vojski ste se tam ponovno spopadli v bojih na nož. Zelo močni italijanski oddelki so stalno napadali tri dni, toda Grki so držali in branili vsako ped zemlje. V velikih bojih zadnjih dni se je zelo močno udejstvovalo na obeh straneh le- talstvo. Skupine po 16 do 20 italijanskih bombnikov so ponovno napadale grške postojanke na bojišču in v zaledju za fronta kakor tudi prometne zveze, ki vodijo v prve bojne linije. Angleška in grška letala pa so izvedla zelo močne napade na prometne zveze in italijanske vojaške postojanke, zlasti med Tepelenijem in Vaiono, kakor tudi na postojanke pri Eibasanu in na bojišču samem. Atene, 28. jan. e Po poročilih s fronte so se boji vršili včerai z večjo srditostjo kakor prejšnje dni Topniški ogenj na vsej fronti ni ponehal dan in noč. Grška poročila javljajo, da so bili vsi italijanski napadi odbiti Nasprotno so Grki napredovali in zavzeli vrh velike strateške vrednosti Tudi ob Skumbi so bili vroči boji. severno od vasi Malina in Udunište. Grki stalno napadajo sovražnika, ki se žilavo upira. Kljub hudim bojem pa sta obe strani obdržali svoje položaje. Na odseku Tepeleni-Klisura so Italijani izvršili močan protinapad, ki so se ga udeležile edi-nice divizije Sienna. podprte od edinic divizije Bari. Sodelovale so tudi letalske edinice. Po srditem boju so Grki obdržali vse svoje položaje. Borba na tem odseku je trajala zelo dolgo. Obe strani sta imeli znatne žrtve. Grki so ujeli več italijanskih vojakov in oficirjev. Grško vojno poročilo Atene, 28. jan. s. (At ag.). Grški generalni štab javlja v svojem 93. vojnem poročilu: V teku nadaljnjih operacij lokalnega mačaja so naše 60te zasedle nekaj sovražnih postojank. Zajeli smo okoli 90 ujetnikov m več avtomatičnega orožja, Odbili smo napad sovražnih, tankov ter uničili pri tem štiri tanke. Hude izgube Atene, 28. jan. e, AA. (Reuter). Angleški radio je službeno objavil, da so imele italijanske čete najtežje izgube, odkar se je pričela itaUjansko-grska vojna. Ko so grške čete zasedle sovražne položaje, so naletele na kupe mrtvih sovražnih vojakov. General Waveli v Atenah London, 28. jan. a. AA. (Reuter). Potrjuje se vest, da se je glavni poveljnik anerlešklh sil na Sredozemskem vzhodu general Wawel nedavno mudil v Atenah, kjer je z merodajniml grškimi predstavniki konferiral o sedanjih in bodočih nalogah grške vojske. »Stvaritellski odmor na zapadu Nemško pojasnjevanje popolnega zatišja o napadih na Anglijo — Hitler in Ribbentrop snujeta nove načrte Beograd, 27. jan. p. Dopisnik »Politiko« poroča iz Berlina, da napovedujejo vsi znaki, ds sedanje zatišje na zapadu ne bo trajalo dolgo. Vsi znaki kažejo, da je treba v najkrajšem času pričakovati odločilnih akcij kot odgovor na angleško prodiranje v Afriki. Dopisnik pripominja, da se mudita Hitler ki Ribbentrop, ki sta glavna nosilca dveh močnih sredstev, vojske in diplomacije, že skoro mesec dni izven nemškega glavnega mesta in da so iz takega dela v samoti doslej vedno izšle daljnosežne odločitve in važni dogodki. Dopisnik je mnenja, ds je že vse pripravljeno za nove dogodke, ki bodo odgovor osovinskih sil na angleške uspehe v Afriki Tudi nemški radio naglasa, da je sedanje zatišje na zapadu le začasno in ds predstavlja samo »stvariteljski odmor«, ki mu bodo t kratkem sledili novi dogodki Osma mirna noč v Londonu London, 28. jan. s. (Reuter) Preteklo noč sovražna letala zopet sploh niso napadla Anglije. London je preživel že osmo zaporedno mirno noč brez letalskega alarma. London, 28. jan. a (Reuter) Nad vzhodno angleško obalo je bil včeraj sestreljen nemški bombnik, ki je nato zasilno pristal v blizini neke kmetije v Lmcolnsinreu Neki kmet in njegova hčerka sta se približala 4etalu ter sta sete tedaj opazila, ds je letalo nemško. Kmečka deklica je po telefonu obvestila policijske oblasti o pristac ku letala, ter je soma odvzela revolverje vsem stiriro nemškim letalcem, ki so bili nato mtemiratri. Sestreljeno letalo je tipa »Junkers 88«. Letalski napad na Narvik Stockholm, 28. jan. e, AA. (Reuter) Ust mAitenbiadod« javflj** da so m^oSu lete- la ta mesec že trikrat bombardirala Nor-vik m povzročila znatno škodo. čiščenje poti za romunski petrolej Budimpešta, 28. jan. AA. Reuter. Dve eskadrili madžarskih letal sta včerai Dopoldne z bombami razstrelievali zmrznjeni Dunav 30 km daleč od Budimpešte, kjer so se začele kopičiti ogromne ledene plošče, katere resno ogražajo vso plovbo po reki Enako je tudi rumunska rečna plovba napela vse sile, da bi izkrčila pot po zamrzlem Dunavu. Tuji led o lomilci noč in dan lomijo led. da bi omogočili prevoz petroleja v Nemčijo. Belgija ima samo Se za mesec dni živil New Tork, 28. jan. s. (Ass. Press.). Bivši ameriški preSlava«. Iz poročil društvenih funkcionarjev je razvidno uspešno delo semiškega Sokola, ki je razveseljivo za današnje čase. Predvsem je napredovalo prosvetno delo pod režiserjem br. Mirkom Novakom, Po izčrpnih poročilih je bila izrečena odboru razresnica s pohvalo društvenemu blagajniku br. Malenšku. Sledile so volitve upravnega odbora. Izvoljeni so bili: starosta Albin Razpotnik, podstarosta Rudolf Lah st., tajnik Anton Sever, blagajnik Jože Ma-lensek, prosvetar Mirko Novak, načelnik Rudi Lah ml., podnačelnik Maks Nampelj, načelnica Mi ca Bukovec, namestnica Draga Razpotnik, odborniki: Ivan Koče var, Anton Nampelj, Martin Stezinar, Stanko Kulovec, Mirko Novak, Franc š trum bel j; namestniki: Franc Crne, Anton Pu<*tavrh, Stane Lušin, Matija Sever ml. Nadzorniki so: Stanko Sajovic, Albin Molan, Anton Stezinar. Razsodišče: Stanko Kulovec, Fr. štrumbelj, Ljuba Kulovec, Albin Molan. Gospodar je Jože Malensek. Pred zaključkom je br. starosta bodril članstvo k podvojenemu delu, ker stopa semiški Sokol v 301etni jubilej svojega delovanja, obenem borao pa praznovali letos največji praznik sokelstva — dan, ko se bo vse sokolstvo poklonilo svojemu kralju in starešini ob prevzemu vladarskih poslov. Ob zakljčku je spregovoril še župni delegat br. Blaškovič in izpodbujal vse članstvo k skupnemu delu z vzklikom: Na svidenje v Beogradu! Vin. smučarske tekme Obširno smo že poročali o velikem dogodku v sokolskem smučarstvu. ki bo na 1. in 2. februarja, namreč smučarske tekme za prvenstvo SSKJ. otvorilo sokolske svečanosti v proslavo polnoletnosti naše-ga kralja. V teh dneh smo prejeli v vabilo krasno opremljen prospekt, ki na i bi bil dostojen tolmač uvodne svečanosti. Naj nam bo dovoljeno ob tej priliki napisati neka i besed o prospektu, ki bo vsakemu udeležencu VIII. smučarskih tekem SKJ v Kranjski gori in P.anici neizbežen spremljevalec, a zaradi sveje bogate opreme tudi lep spomin. Platnice krasi odtis okraska z diplomo smučarskih tekem. Sokol v pripravi i en osti v zasneženih in poledenelih corah zgovorno pona-zoruje uvodne besede br. Kovača, načelnika SSKJ. ki ie napisal ob koncu svojega uvodnega članka »Pohiteli bodo bratje in sestre iz vseh krajev naše širne domovine, da v viteški borbi pokaže i o svojo vztrajnost, izvežbanost. a tudi čvrsto voljo in pripravljenost braniti vsak del naše krasne domovine do zadnjega diha.« Ves ostali prospekt je izpolnjen z navodili za tekme s članki o smučarstvu v so-kolstvu, o zgodovini smučarskih sokolskih tekem in tabelarično prikazanimi rjoročili o prvakih dosedanjih tekem. Med posameznimi članki pa v bakrotisku slike naših flora ln krajev, ki so jih napravili naši znani fotografi. Kot prva pa je ne čelu prospekta slika našega kralja v ~o-kolskem kroju, njega kateremu je posvečena celotna prireditev in ob kateri so napisan« sledeče besede: Telesu« sile. pamet in srce, to bodi posvečeno Tebi, Duinuvlnat Zvestobo večno Tebi krali nas Peter II. noj gospodar, naš brat. naš starešina! Tako J* kBMDl praoafct združil poleg iskrenih besed za kralja in domovino tudi poučne članke o smučarstvu in sokolstvu in z lepimi bakrotiski naše domovine v snegu zaiti j učil v celoto, ki zasluži pozornost vsakega ljubitelja s školstva in zimskega srporta. Vsakdo na i si nabavi ta lepi p/osfiekt zlasti oni ki bodo prisostvovali tekmam, kajti vsi ostali bodo prišli težje do prospekta, ker bo naklada nizka a cena bo taka. da jo bo zmogel vsakdo. — Dramski odsek Sokola Semič se pridno piipravlja na uprizoritev veseloigre >Vdova RosHnka« v nedeljo 2. februarja. Sosedna društva prosi odsek, da ta dan ne prirejajo podobnih prireditev. — Sokol L LJubljana-Tabor bo imel svojo letošnjo glavno skupino v sredo 29, t. m. ob 19.30 v veliki dvorani sokol-skega doma na Taboru, na katero vabi članstvo, da se je udeleži v čim večjem številu. Zdravo! Uprava. — Sokolska četa Dol pri Ljubljani uprizori v nedelio 2. februarja, ob 3. uri, v svoje telovadnici, sokolsko Drooasrandno igro naše priljubljene Manice K.manove »Krst Jugovičev«. Igra se uprizori kot uvod v jubilejno leto lOletnega delovania čete. zato vabimo vse naše član -1 vo in prijatelje k obilni udeležbi. — Sokolsko društvo LJubljana-Moste vabi svoje članstvo, da se odzove vabilu naše čete v Dolu katera uprizori v nedeljo, dne 2. februarja »Krst JusoviČev« kot uvod v svoje jubilejno leto Posebni avtobus odpelje ob 14. uri izpred kina Moste C na vožnji za telovadeče čianstro pol m- čin Prijave za vožnjo spreiema do petka brat Rauber. na Založiti cesti §t 41. antea KOLEDAR Danes: Torek, 2a januarja: Valerjan, Peter Nolski. DANAŠNJE PRIREDITVE Kolektivna razstava umetnin akad. slikarja Frana Klemenčiča v Jakopičevem paviljonu. Prirodoslovno društvo občni zbor ob 43 v predavalnici mmeraloskega instituta na univerzi. Angleško društvo: predavanje lektorice ge. Fanny S. Copelandove »Nekaj naših alpskih cvetlic« ob 18. v beli dvorani hertela Union. Sadjarsko in vrtnarsko društvo: predavanje nadzornika Josipa Streklja o vzgoji m obrezovanju sadnega drevja in o raznih oblikah sadnega drevja (visoko in srednje-debelnem drevju in o pritlikavcih) ob 19. v kemijski predavalnici na L drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piceoli, Tvrševa cesta 5, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste-Za- loška cesta 47. čtvod sHa Daj nam danes nas vsakdanji kruh —-tako molimo. Ne pravimo nas enotni »rfo venačkU, temivč samo naš vsakdanji kruh. Človek glede kruha rte sme biti o&tben in izbirčen, ker nikoli ne ve, kaj ga ke čaka in kakšen kruh bo moral še jesri, če ga bo sploh imel. Toda mi smo bili precej razvajeni, preobjedli smo se bili belega kruha in sladkega peciva, zdaj pa delamo kisle obraze, mafemo z gt<'\\imi in na tihem godrnjamo. Enotnega k: uha smo ae kaj hitro najedli. V resnici pa ni tako slab ta enotni kruh, samo če bi bil res enoten po vse/ drzmi in pri vseh pekih in pa če bi ga bilo An-o//. Tako je pa nastalo precej zmešnjarve. I7 enem mestu je kruh znatno boljši kakor V drugem in celo v dveh pekarnah v istem mestu ni enak. To pomeni, da moka nI enotna. In Se nekaj je, kar nas mora na\~dajaft s skrbjo. Stručke, ki narri jih peko zdaj nasi peki, so malone oktcjje. hepiimerno manjše od prejšnjih belih, težke pa tako* da bi lahko z njo ubil člcn-eka, če bi ga kresnil po glavi Gorje bolnemu zeloi.hu, če bo moral prebavi jati ta kruh! Poraba kruha bo se\meda močno paula, kar tudi nekaj zaleže, če pomislimo na reveže. Ti ne bodo več jedli toliko kruha, kakor so ga prej, tudi če bi ga hoteli in imeli, ker bi jim pre\'eč obremenil želodce. Za reveže je torej tudi poskrbljeno. Alpinistična šola AK Skale se začne v petek 31. t. m. ob 20, V petek. 31. t. m. ob 20, se začne v palači »Grafikec pod okriljem AK >Skale< alpinistična šola. Za razliko od prejšnjih tečajev bo ta šola stalna m bodo v njej prevladovale praktične vaje, dostopna pa bo samo onim prijavljencem, ki se nameravajo vpisati v klub, se podrediti disciplinskim določbam vodstva, in se obvezati, da se bodo tečaja redno udeleževali. Ta šola bo obvezna za vse nove člane. Odbor AK >Skale< opozarja vse, ld ee nameravajo udeležiti te šole, zlasti pa vse one, ki so že tako nameravali vstopiti v klub, naj pošljejo svoje prijave na naslov kluba (Grafika, IT nadstr.) takoj, tako da jih bo odbor kluba prejel naipozneje v četrtek, dne 30. t. m., zvečer. Kdor bo pozneje vpisan v klub, bo moral nadoknaditi zamujeno snov, in sicer tudi praktične v,v je, kar bo zanj vsekakor nerodneje. Zato se prijavite nemudoma! Na prvem sestanku bo po kratkem ideološkem uvodu v šolo predaval tov. Baht-nek o temi: >Praktlčne izkušnje z gorsko opremo*. Ta sestanek bo, kakor že omenjeno, v petek, 31. t. m. ob 20. uri. Sorzna noroči!a Curih, 28. januarja. Beograd 10.—, Pariš 8.30. London 16.075. NewYork 431.—, Bruselj 69.—, MIlan 21.65. Madrid 40.—, Amsterdam 229.—. Berlin 172 50. Stockholm 102.75, Oslo 98.50. Kopenhagen 83.50, Sofija 425.—, Budimpešta 85.—, Atene 300.—* Carigrad 337.50, Bukarešta 215.—. PRI ZDRAVNIKU Dama pride k zdravniku po nasvet. (Jo spod doktor, desna noga mc boli, mu pravi — Hm, hm, kaj pa, če ste storili napačni korak? Dama za rdi in presenečeno pogleda zdravnika. Toda, gospod doktor, to vendar ni* ma z mojo nogo noč skupnega. ftcr. 22 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 2S januarja 1941 Stran S življenje naših izseljencev v Franciji Dclžni smo pomagati jim takoj — Zimska pomožna akcija za Ljubljana, 28. januarja. Četudi bi bili sami v največji stiski, bi ne smeli pozabiti na svoje rojake, ki jih je lani zajela vojna vihra v zahodni Evropi, in moraU bi se zanimati za njihovo usodo. Nešteti naši izseljenci v zahodnih evropskih državah, zlasti v zasedenem delu Francije, silno trpe, a domovina o tem ni niti poučena, kaj sele, da bi jim pomagala. Zdaj smo predeli od Narodnega izst ijenskega odbora v Ljubljani posebno zanimive podatke o Življenju ln trpljenju naših izseljencev, prizadetih zaradi vojne. Narodni izseljenski odbor pripravlja zimsko pomožno akcijo za najrevnejše v Lo-taringiji (Loreni), zasedenem delu Francije. Ta akcija pa seveda ni zasebna zadeva in pri nji bodo dolžni pomagati vsi, ki lahko pomagajo. Zbrali so že 150 naslovov pomoći najpotrebnejših izseljenskih družin. Ozirajo se predvsem na družino s številnimi otroki. Zaprosili so pristojno ministrstvo, da dovoli pošiljanje carine prostih paketov izseljencem. Zdaj se pa bodo obrnili na posamezne tvrdke živilske in oblačilne stroke, da bi podprle plemenito akcijo z blagom, suho mesnino in tekstilnim blagom, predvsem za obleke otrok izseljencev. Z delom bo treba seveda zelo hiteti, ker mnogi izseljenci že obupavajo. Potrebno je, da pri akciji sodeluje tudi Rdeči križ. zlasti se. ker bo p' ciljanje darov po njem olajšano. Kako žive naši rojaki v zasedeni Franciji, vidimo najbolje iz naslednjega pisma preprostega, inteligentnega izseljenca. EVAKUACIJA >... V pismu ste me naprosili za daljše poročilo o življenju naSih izseljencev v Loreni, Pripominjam, da v tej pokrajini živi ok.og- 5.0O0 rtasih ljudi. Predlanskim se je moralo prebivalstvo • ~~ * *•* izseliti iz te pokrajine. Ukaz je prispel 1. septembra, da se moramo preseliti v notranjost države. 42 KM PEŠ Istega, dne zvečer smo si oprtali nahrbtnike; s seboj smo smeli vzeti le 30 kg prtljage. Prva železniška postaja, ki nam je MIh odkarana, je bila oddaljena 42 km, a. do tja smo *e morali napotiti peA. Hodili smo vso noč ter prispeli naslednji dan v razne kraje države. Kar je bilo rudarjev, so nas poslali v kraje, kjer so nas lahko zopet zaposlili v premogovnikih. Razmere v begunstvu so bile seveda žalostne. Naši ljudje so stanovali v zasilnih, vlažnih stanovanjih brez pohištva, kurjave in tople obleke, ker nač niso mogli vzeti svojih reči s seboj. •» • • *\- Mnogo na slabšem smo bili zlasti tujci, ki nismo razumeli francoščine, ker se je v Loreni nismo Imeli prilike naučiti. KAM? DOMOV? Kraje, ki smo jih zapustili v Loreni. so lani junija zasedli Nemci. Kmalu potem je bilo izdano sporočilo, da se domačini lahko vrnejo v Loreno. Mi smo pa morali ostati. Lahko si mislite, kako smo bili pobiti, saj smo v Loreni pustili skoraj vse. kar smo si pristradali. « »J "**nemo BREZ POSTNE ZVEZE Tovariši so me naprosili, naj pišem na ministrstvo, banovino In izseljensko društvo. Pisal sem. toda vsa pisma so bila vrnjena s pripombo, da ni mogoče odpošiljati dopisov z zasedenega ozemlja. Tolažil sem cbupajoče rojake kakor sem mogel in znal. Govoril sem jim. da so v domovini še gospodje, ki imajo razumevanje za nas in ki jim je znana naša usoda. VRNITEV V LORENO Končno so Nemci dovolili sredi avguata, da se tudi mi lahko vrnemo v Loreno. Tako je vendar v naša srca posijaJ žarek upanja. Naši ljudje so se vračali od konca avgusta do srede oktobra. Nemcem je treba izreči priznanje: prevoz in dobra hrana sta bila zastonj. Toda v starih krajih nan je Čakalo veliko razočaranje. Y^--- .j . . > Toda najhujši udarec je bil. da so bili premogovniki zaliti z vodo, tako da obratovanje v prejšnjem obsegu ne bo mogoče še leto dni. BREZ OBLEKE IN OBUTVE Nekaj tednov smo bili brez dela, a prejemali smo brezplačno hrano v skupnih kuhinjah. Pozneje smo pa dobili zaposlitev pri obnovitvi opustošene pokrajine, a mez-o>. so slabe, komaj za hrano. Kako naj si kupimo zopet obutev, obleko in perilo ? Zaradi selitve smo prišli ob vse. Nekaj samskih delavcev je odpotovalo v Westfalijo. večina nas je pa ostala v starih krajih. SORODNIKOM IZSELJENCEV! Če ima vaš odbor namen nam pomaga :i nam pošljite predvsem liste. *jr tro*. »"Domovino«, »Slov. Narod« in »Slovenca«, da bodo naši ljudje vsaj kaj več zvedeli, seveda. Naši ljudje pisarijo domov. pa ne prejmejo nobenega odgovora. Objavite v časopisju ali radiu sorodnikom, da so se naši ljudje, ki so morali bežati v začetku vojne, vrnili v stare kraje in da jim lakko zopet pišejo na prejšnje naslove! Pač pa je treba napisati namestu Mo-9elle — Lotharingen, ki je zdaj sestavni del Nemčije, torej namestu Francije - Deutsch- land. POMAGAJTE VSAJ OTROKOM! Obenem prosimo denarne podpore ali zimske obleke vsaj za otroke. Ce smo bili kdaj potrebni pomoči, smo je zdaj najbolj. Domovina naj pokaže, da nam hoče res pomagati! POMAGAJMO TAKOJ! Časa je bilo premalo, da bi lahko poslali darove izseljencem že o božiču, kakor so želeli. Predvsem je treba zbrati sredstva, saj Narodni izseljenski odbor sam nima v ta namen nobenih kreditov, urediti je pa treba tudi formalnosti, da izseljenci ne bodo plačevali še carine. iL&Mjenec, ki nam je tako lepo opisal razmere naših rojakov v Loreni, je v naslednjih pismih poslal se naslove ter vse potrebne podatke o revnih izseljenskih družinah. V zadnjem dopisu je pisal med drugim: 7 Ljudje nestrpno čakajo pomoči. Nekateri so popolnoma obupani in nikogar ni, da bi spregovoril z njimi vsaj toplo materinsko besedo. Pokažite, da imate razumevanje za nas v tej stiski. Koliko bede sem videl te dni, ko sem zbiral podatke po deiavskih kolonijah! . . .« Zdaj ima naše izseljensko odposlanstvo v Dusscldorfu posebno važno nalogo ter odgovornost, da ščiti naše ljudi v Westfa-I i ji in drugih sosednih pokrajinah ter da vsaj zbira potrebne podatke. moko v topl-šk: občini pri 1 kg 20 paia več kot po drugih občinah. Odkod zopet i a razlika? Strcški prehranjevalnega urada se vendar krijejo od vplačila za kz-ušno izkaznice, zakaj se od mckeT Tako bi bili stroški prehranjevalnega uiada vrMinrle previsoki, kar nikakor ne bi smelo biti. Cena moki mora biti povsod enaka, saj jo kupujejo največ le reveži, ki n«.:iajo svojega lastnega pridelka. Smrt v valovih §3p3tS Radeče, 27. januarja Potok Sopota. ki se izliva pod Radečami v Savo. je te rjo 1 že marsikatero smrtno žrtev. Prav posebno usodna pa je ta nedolžna voća za ugledno Zahra-tnikovo rodbino, čije lepo domovanje leži tik nad Sopoto blizu Njivic. Tako je v soboto zvečer našla v So poti tragično smrt gosoa A Da Zah rastni kov«, ki se je zaka,~n:la čez 22. uro v Radečah. Vračala se je domov v družbi svojega brata, ki se je nedavno vrnil iz Nemčije. Po ozki poti sta stopala druz za drugim. Nenadoma je brat opa*- zil prišedši čez mostiček tik nod ctoiojn, da sestre ni več za njim. V zli »lutnji je takoj skočil v Sopoto in začel iskati sešito. Na njegeve klice sj priluted še drugi ljudje in jo končno naaii komaj 50 korakov niže Od moattBŽM. Bila je že mrtva in zaman so bia vai poskusi, da bi jo obu-«. ;li k življenju. Krka je zašla v vodo. bo ostalo nepojasnjeno. Najbiž je v LrOi temi zgrešila mostnico in treščila z glavo ob kamen, da je izgubila zavest. Morda pa je priletno zono nenaJoaia obšla slabost, da je omahnila v kemaj 1 m globoko strugo Sopote, iz katere si v zmedenosti ni mogia več pomagati Danes leži na mrtvaškem odru ±e tretja žrtev, ki jo je Sopota zahtevala iz Zah rastni kove hiše. Pred leti je na podoben način našel smit na istem kraju tast današnje žrtve. Pred leti pa je pri kopanju tudi prav tam utonila vnukinja p:kojne Zan lastnikove, sedemletna Vidka Baaova. hčerka znanega trgovca na Jagnjenku. Ugledni pokojnici večni mir in pokoj, žalujočim ostalim pa naše globoko aofta-lje! Ljudje na zatožni klopi (Se kupujte vojaških stvarc, § tZZ k 0fCtm9m atroge kazni Zanimivo predavanje o Predaval je pod okriljem JS ženja bivših mornarjev Rudolf »M I mornicah Zdru- ... ~-J9SSb~<)t. -4*^ v- .... mm*** v ... I sestnik na Gor. Gradišču pri Toplicah Leopold Mažnareič. Že prei tednom dni je obolel za hripo in je bil že skoro zdrav, pa se je odloČil, da gre po opravilu v vinograd. V vinogradu je tudi malo pil in tako se mu je bolezen povrnila. Dobil je pljučnico, kateri je podlegel. Pred leti mu je umrla prva žena, na posledicah strele, ki je udarila v hišni vogal. Oženji se je drugič, da bi imel gospodinjo. Zapušča vdovo in pet otrek. V Podturnu pri Tcplicah pa je umrl 27. t. m. posestnik Fakult vulgo Cunger. Mož je bil v mladih letih nad 30 let v Ameriki I in si je pridobil lepo imetje. V Podturnu je postavil lepo hišo prav po ameriškem sistemu ter užival sad truda v tujini. Dosegel je starost 6S let. V Ameriki zapuSča pet sinov, ki so vsi dobro preskrbljeni, doma pa drugo ženo. Naša prva podmornica »Hrabrfac Ljubljana, 28. januarja V sredo zvečer je predaval pod okriljem Jadranske straže Ljubljana mesto in železnica g. Rudolf Štms, predsednik Združenja bivših mornarjev o ustroju ki obratovanju pcrimornlce. Predavanje Je privabilo mnogo občinstva, ki je z napetim zanimanjem sledilo temeljitim predavate 1 je-vrm izvajanjem. Predavatelj, ki je preživel ves čas svetovne vojne na podmornici. Je podrobno in tečrpno podal pregled zunanjega in notranjega ustroja moderne 1200 tonske podmornice. Velike, nazorne slike, glavna v velikosti 3x1.50 m, so nam pokazale prerez take podmornice z vsemi posebnimi prostori, ki aluzijo vsak svoja točno določeni svrbi ter so drug od drugrega hermetično zaprti potom avtornatično delujočih, vodotesnih vrat. Tako so v sprednjem delu podmornice v lansirneni prostoru lansirni aparati za izstreljevanje torpedov, torped-m prostor pa hrani 12 rezervriih torpedov, dalje je v tem prostoru tudi stroj za dviganje sidra, 2 ogromni membrani za prisluškovanje valovanja zvočnih valov pod vodo, tanki za pitno vodo in za pogonsko olje, shramba za živila, jeklene steklenice (bombe) za stisnjeni zrak ln za kisik. V nadaljnjih prostorih, kjer so tudi spalnice za oficirje in za moštvo, so tri akumulatorske baterije, vsaka po 111 členov a 470 kg. katere dajo skupno 30.000 ampernih ur in omogočajo podmornici vožnjo pod morjem z eletromotorjem precej časa, ne da bi bilo potrebno znova polniti baterije, ki se polnijo cbičajno v pristaniščih iz mati-čnh ladij. Razen tega ima vsaka podmor-nita tudi po 2 močna Dieselova motorja, vsak po 1200 k. s., ki poleg pogona za vožnjo nad vodo, služita tudi za pogon elektromotorjev, ako je potrebno polniti akumulatorje brez pomoči matične ladje. V poveljniškem prostom cz. stolpu so centralizirane vse neprave za potapljanje in dviganje podmornice, krmila, globinska in smerna, telemotor za neslišno odpiranje in zapiranje vseh ladijskih prostorov, centralna naprava za zračenje, razni periskopi, radiotolegrafska utica in Se nebroj drugih potrebnih in važnih naprav. Zanimiva je naprava za dviganje Ln potapljanje. Pri potapljanju j-spuš-anju pod vodo) se spušča voca v posebne za to prirejene tanke, iz katerih se jo pri dviganju zopet iztisne potom močnih črpalk in kompresorjev na visoki pritisk. Za hitro dviganje v primeru nevarnosti služi varnostni tank v sredi trupa, ki se lahl-c izpiazni iz njega voda s stisnjenim zrakom in s tem zmanjša teža podmornice, ter 10.000 kg težka svinčena plošča, tako zvana kobilica, ki Jo je mogoče sprožiti iz kateregakoli prostora v notranjosti podmornice, taks da »e trup ladje irproKea kobilice, dvigne lchko na površin-j brez drugih pripemočkov. Važno ! Je, da se podmornica) ako kobilice ni na tawn, sploh ne more spustiti pod vodo. Stisnjeni zrak, ki se uporablja za izpiha-vanje vode iz tankov in za izstreljevanje tropedov to čiščenje zraka, je shranjen v velikih jeklenih steklenicah (bombah), ki se potom kompresorjev vedno znova polnijo- Način reševanja Iz potopljene, ponesrečene podemornice nam je g. predavatelj posebno natančno obrazložil s pomočjo velikih nazornih slik. Kljub temeljitim, do največje preciznosti izdelanim napravam, to so posebne potapljaške reševalne obleke Bitema Draeger, tako zvani »skafandri«:, ki so opremljeni z dihalnimi pripravami, kisikom, očali in svinčeno utežjo, kljub temu da Je zaporedno reševanje p: tom stopanja v rešilno cev, iz katere se spušča v odprto morje, na videz urejeno do podrob-nsotl, so nam zadnji primeri ponesrečenih angleških in ameriških podmornic (The-tls in dr.) dokazali, da glede varnosti in reševanja posadke v primeru potopitve, te naprave še niso dovolj popolne, da bi bila posadki zagotovljena absolutno sigurna rešitev. Zato je in ostane zaenkrat življenje posadke na podmornici vedno igra s smrtjo, ki zahteva mnogo Junaštva in osebne požrtvovalnosti od vsakega poedinca. 1200tonska podmornica, ki je prirejena za plovbo na visokem morju. Je dolga 80 do 90 m, v premeru pa meri 5—7 m. Posadka šteje v mirnem času 40 mož, v vojni pa se zviša ca 30« v Nad vodo plove podmornica lahko z brzino 20 do 23 milj, pod vodo pa 15 morskih milj na uro. Potaplja se lahko največ do 120 m, vzdrži pa po jakosti svoje konstrukcije tudi vodni pritisk v globini do 200 m. Z zalogo pogonskega olja in pomočjo elektromotorjev prevozi lahko neprekinjeno 16.000 morskih milj, to je 30.000 km (1 morska milja — 1852 m). Občinstvo se Je s toplim aplavzom zahvalilo predavatelju za njegova zanimiva in izčrpna izvajanja. Pri predavanju je bilo opaziti predvsem mnogo naše moške mladine — priporočljivo bd bilo. da ponovi Jadranska straža to predavanje ob drugem, primernejšem času za učečo se mladino, morda kako nedeljo dopoldne in s tem omogoči širšemu krogu poslušalcev, prvenstveno pa srednješolski mladini, da se seznani s temeljnimi osnovami najvažnejšega obrambnega sredstva našega morja. Hripa zahteva žrtve Dol. Toplice, 27. januarja Hripa je letos aa Dolenjakam precej razširjena, vendar so večinoma I* Ježji primeri, ker se postali ljudje še opreaaJ ln 'kakor httoe ebals, lsftsjo, da se dobre p-epote. Venoor nastepijo tudi komplikacije. Tako je v nedeljo umrl za pljučnico kot posledico hripe komaj 30 let stari po- JUBILEJNI TURNIH SRT V šahovskem klubu »Triglavu« je bil te dni končan jubilejni turnir v spomin 15-letnice obstoja kluba. Turnir je bil radi slabega odziva tekmovalcev dvokrožen in se ga je udeležilo 7 igralcev. Prvo mesto z 12 točkami (od 14 dosegljivih) je dosegel najmlajši klubov član Viktor Škof, ki je prejel za nagrado Euv/ejevo knjigo šah. otvoritev. Drugo mesto Rudolf Pavlin z 8 in pol, 3. Julij Erker s 7 in pol, 4. Stanko Vrhunc s 6. 5. Karel Stare s 4, 6. Tone Pograjc s 3 in pol, 7. Jože Gaberc z 2 in pol točke Zmagovalec Skof je zmagal povsem zasluženo in bil izmed vseh tekmovalcev naj-sigumejši in najsolidnejši. Goji prevdarno pozicijsko igro. Ko si bo pridobil še borbenosti in privadil kombinacijskim zapletom, ga bomo prištevali med prvorazredne ljubljanske igralce. Pavlin je bil pod-ietneiši. vendar ne zadosti prevdaren. Brez dvoma bo še napredoval, ko se malo umiri. Prvak kluba Erker je startal zelo nesrečno, kar ga je očividno privedlo, da je pričel riskantneje igrati Ponoven poraz v drugem turnusu turnirja ga je dokončno potisnil v ozadje. Vrhunc je še mlad igralec in močno odvisen od tren orne dispozicije. Ostali igralci niso odigrali vseh predpisanih partij ter malodušno predčasno opustili borbo. Prepričani smo, da se v bodoče slični primeri ne bodo več ponovili. V petek dne 31. januarja se vrši v klu-bovem lokalu v gostilni pri »Mrakuc na Rimski cesti 15 redni občni zbor. Pričetek ob 20. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora gotovo udeleži. Ljubljana. 28. januara Kakor večina obtožencev, ki so prišli ru zatožno klop zara;i S 122 k. z., se je tudi Franc G. zagovarjal pred sodnikom poe-dincem okrožnega scdisča, da ni vedel, da se ne sme kupovati voja.sk.ih, stvari- V današnjih časih je res več piilcžnosti za pie- grešek proti temu paragrafu kot v nor-malnih časih, toda pravni Cut je v ljudeh vendarle že tako razvit, da človeku peve, xaj je dovoljeno in kaj je prepovedano. Zato sodniki ne morejo upoštevati običajnih zagovorov o nevednosti, temveč morino prisoditi primerno kazen. Tudi Franc G., ki je kupil od nekega vojaka v Ljubljani par vojaških čevljev, je bil obsojen. Ker KU UTONILA Kmetica Franca s sva pri Kamniku s« je boječe pii 1 ;: ; estotni klcpl. &e ui-koM ni bila na sodO^JL Prvič se je ni zagovarjati pred sodnikom, pa v fifl pcav žalostni zadevi. Obtožena jjs bila P"> 5 176 k. z- Njena 2 Irti stara Lojadka se i- R%ke3* 6ne igrala ob Mlinščici. Punčka je metala kamenčke v potok, mati pa je kuhidn v hiši. Kar zasliši krik svojega otro'ta. Id-ti plane iz h-?e. a Lojzke ze a*J • . k*vi naiiiidega potoka od ebrežja bil ti jc vpila na pomoč in stekla ob obrežju, ai bi otroka iz vode rešila, too*. biu je ptep -zno. Lojzka je izt^inda ▼ m *-i«ih valoviti MHnščice. šele proti ve-.'eru na»4i n> no truprdec. Po paragrafu je cbtoženka a naatomar-nostjo zakrivila smrt svojega otrr^ii. sodnik je moral soditi po paragraf:*. Presadil je obupani mate: i denarno* kaaan 809 din, teda pogojno za dve let«. Letošnji dunafslu pomladanski v$4e?eje?n bo v zftattietifu gtatfedelstva in gc££s?&tva evropskega jugovzhoda Pomanjkanje kruha v Dol. Toplicah Dol. Toplice, 27. januarja V Dolenjskih Toplicah že več tednov ni dobiti moke niti kruha, ker peki zaradi pomanjkanji, moke Se dalj časa ne peko. Kruh je za vse ljudi važen del prehrane, zato občutijo vsi oni, ki žita sami ne pridelajo in se niso mogli pravočasno preskrbeti z moko, hudo pomanjkanje, kar vzbuja splošno nevoljo. Vsi so namreč prepričani, da pri nas, ki smo agrarna država, kjer se pridela kljub slabim letinam toliko žita, da ga za domače potrebe ne bi smelo zmanjkovati. Pomanjkanje kruha in moke zlasti občutijo deliavci, ki jim je kruh glavna dnevna hrana. Ko so pri občinskem prehranjevalnem uradu popisovali občane v svrho razdelitve krušnih izkaznic, so tudi določili trgovcem in pekom količino moke za njihove odjemalce. Za prvo dobavo moke so ti tudi že izplačali pripadajoče jim zneske ter poslali na določeni dan po moko v Novo mesto. Toda vozniki so imeli pot zaman, ker moke niso dobili, ker je bila mok*i. določena za občino Toplice oddana drugam. Tako je toplUka občina občina ostala zopet brez moko in trgovci ter peki so imeli nepotrebne izdatke. Kdo Jim bo to povrnil? Prt takih dvojnih Izdatkih jim odpade ae tisti bori zaslužek, ki jim je dolečen z-predajo moke aH peko kruha. Pri tej priliki pa so doznali, da plačajo Dunajski pomladni ve!esejem 1911. ki bo od 9. do 16. marca, je v skladu z občim razvojem nemške zunanje trgovinske politike ter je predvsem prilagođen investicijskim potrebam jugovzhodnoevi opskega poljedelstva, gozdarstva in mlekarstva. Po sklenitvi agrarne pogodbe z Madžarsko, trgovske pogodbe z Bolgarijoi pogodbe za pomoč pri povzdigi gospodarstva zaradi izvedbe desetletnega načrta z Romunijo in po sklenitvi trgovinskih pegodb z Jugoslavijo in Turčijo, imajo jugovzhodne države možnost večjih nakupov nemških preizvodnih sredstev. Najboljši pregled vse ponudbe nemške iniustrije nudi v tem letu dunajski pomladni velesejem 1941, ki ga bodo obiskovalci z jugovzhoda vsekalsor v velikem ebsegu porabili za nakup. Razen industrij, ki delajo direktno zi, poliedelstvo, in razen nemške industrije poljedplfkih strojev, ki je zavzela na dunajskem tehničnem velesejmu velik prostor, bodo zastopane tudi vse pomožne in postranske poljedelske industrije z bogato izbero svojih izdelkov. Tako bodo znamenite nemške kemične tovarne pod naslovom »Kemija v poljedelstvu« razstavile tiste izdelke, ki dvigajo poljedelsko produkcijo. Sem spada razen novih gnojil tudi področje zaščite rastlinstva, sredstva za konzerviranje in farmacevtski- izdelki. Organizacija nemškega poljedelstva, državna postaja za prehrano (Rachsnahrstand), ki službeno sodeluje pri pripravah in izvedbi tega velesejma, bo pokazala najnovejše rezultate na področju poljedelstva na posebnih poučnih razstavah. Pomen tega velikega nemškega velesejma za inozemstvo se poveča s tem, da bo na njem sodelovala celokupna avtomobilska industrija Reicha in Prptekto-rata kakor tudi posebno važna nemška industrija naknadnih delov in pribora za motoma vozila. Dunajski pomladni velesejem 1911 nudi inozemstvu edino pril!!:o. dobi pregled o s.;danem s'anj-i t? v EjM produkcijske panoga v N?mčr; R'zen tega bo zastopam trii n^mxka iniiG'rl'a lahkih kovin ko* važna predhiduetrtja avtomobilsko indut Ijo. Razstava KfOicev kot ponudbo \r<\ : tr;^ konzumnih Izdelkov bo im li *"p~t dunajsko neto. po'eg tega be pa Dud**a tv '! pregled nemškega ustvarjanja m r-1 v u mode, umetne obrti in irdust ijc c usa. Tekstilna skupina, ki je posebšo .' žia tudi za jugovzhod, je ze^o riri i\>ra. V zvezi z rastoči n pcmen*n đ Ti ! ke-ga velesejma je dcgr?:j;nh spe' re! aj rovih stavb in raz/i:: j n je rep^kr*; nirsio-, tako da znaša skuprn (isti raaftmvna površina dtmajak sga velesajma r*aj o v od kv. m proti 43.0C0 kv. m r.a j:š"nJ!Vm velesejmu. Iz Novsga m^ta Davčnim zavezancem. Minitr: tvo f -nanc ie odredilo, da se rek za v'a 'nie prijav za odmero donolnilne takse poJ^j-ša od 15. januaria do 15. f2biua."ia. V.4. zavezanci nodloiri omenjeni tak?', ki p i-iav še niso viožiii. re oanvaio. da v li prijave na predpisanih obrazcih do o-:.c-njenejra roka. Vsi oni zavezanci, ki so v'o-žili Drijave v obliki dooisa. Da se DOtivata. da naknadno vlože o i jave na za to d' ločenem obrazcu, doz:va toč se pri tem na ta vloženo prijavo, ki ie bila Dodana v ob'i.cl dopisa. Zavezanci, ki oriiav ne bi vlci'li pravočasno se opozarjajo na občutne kazenske posledice, kj jih zadenejo v obliki 100°/e povašane takse za vse razd. bje. Prijavo so doline predložiti pristojni d3včai upravi vse iurid čne osebe, kakor dručt.a, zadruge, ustanove itd., ki imajo ne«;ritmično imovino. " 't ». Meatnl pogrebni zavod Občina LOubljana t Umrla nam je nafia srčno ljubljena soproga, skrbna mama. stara mama, sestra, svakinja, teta ln tašča, gospa Jerančič Marija roj. Jemc dne 27. januarja 1941, previđena s sv. zakramenti. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 29. t. m. ob pol 5. uri pop. iz hise žalosti, Domžalska e. 19. na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 27. januarja 1941. Globoke žalujoči: •oofOaT, sin Franjo ln rodbine: Kratochtrill, Janialk, Marlnč — ln ostalo sorodstvo. Stran 3 »SLOVENSKI NAROD«, torek, » Januarja 2*41 Ster. 22 DNEVNE VESTI — Za obnovitev gospodarskih *»*|kov m^d Jugoslavijo in Francijo. Na pobudo urada m zunanjo trgovino pri banslu oblasti v Zagrebu je bilo v nedeljo v Zagiebu posvetovanje o možnosti obnovitve gospodarskih stikov med našo državo in Francijo. V Zagrebu se je mudil v nedeljo naš trgovinski ataše v Franciji cr. Mirko Mer-molja in to priliko so porabili^zavitopnikl hrvatskega gospodarstva, da se posvetujejo z njimi kako bi bilo mogoče obnoviti gospodarske stike med obema državama. — Zahteva jm, izpremembj in dt>polnitvi uredb** o invaiidih. V Invalidskem dcmu v Beogradu je bila včeraj širša plenajna seja Združenja vojnih invalidov, kateri so prisostvovali poleg članov osrednjega odbora delegati iz vseh krajev cržave, razen iz banevine Hrvatske. Na seji se je nag'afeala potreba, da se čim prej izpremeni in dopolni uredba o invalidih, ki jim je treba čimprej priznati njihove pravice. Po seji so se člani odsekov uprave odpeljali na Oplenac. kjer so se poklcnili spominu kralja Aleksandra I. — Ze zopet tuja letala nad Sušakom. Včeraj ob petnujsiih sta se pojavili dve tuji letali, ki sta prihajali z juga ter leteli v višini kakih 700 metrov v smeri preti Sušaku. Naša protiletalska obramba je takoj daia z raketc.mi znak tujim letalom, naj se oddaljita, vendar pa sta preleteli naše ozemlje pri Martinščici. Točno ob 15.05 je bil na Sušaku dan s sirenami znak za alarm. Istočasno so pričeli streljati protiletalski topovi in strojnice. Medtem je eno izmed letal preletelo naše ozemlje, drugo pa se je izgubilo v smeri proti Reki. 20 minut kasneje je bil dan znak, da je nevarnost minila. Ker je bilo vreme solnčno in vedro, sta se mogli letali dobro opazovati. V poslednjem času se je že večkrat pripetilo, da so tuja letala preletela naše teritorialne vode in naše ozemlje. Tako se je tudi preteklo soboto cul šum letalskih motorjev nad Kr;-ljevico in Crikvenico ter je bil tudi tam dan znal; za alarm — Nezaposlenost v naši do v n*&\ svobodni coni v Solunu. V soboto, ko je bil Solun bombardiran, je padlo več rušlnih in zazidalnih bomb na našo svobodno con d. Zažigalne bombe niso napravile nobene škode, pač pa so rušilne bombe poškodovale poslopja v nasi svobodni coni. Deloma je porušena živinska sta^a. električne instalacije, železniški tir med Grčijo in našo svobodno cono in š? nekateri postranski objekti. Človeških črtev k sreči ni bilo, ker je bilo mesto bombardirano, ko uslužbenci še niso bili v pisarnah. Izlet SPD na Krvavec l>o v sobe to in nedeljo dne 1. in 2. februarja. Na Krvavcu je sedaj 145 cm snega in sicer zmrznjena podlaga, in zjroraj pivač, tako da so razmere za smučanje najugodnejše. Iz Ljubljane se odpeljejo izletniki v soboto opoldne izpred evangeljske cerkve do Cerkelj ter takoj nadaljujejo pot na Krvavec, kjer bodo preskrlljc-na prenočišča. V nedeljo dopcldr.e je čas za smučanje na Krvavcu al: za izlete v okolico. Popol ne sestop proti Kamniku in povratek zvečer nazaj v Ljubljano. Prijave sprejema pisarna SPD na Aleksandrovi cesti 4-1. najkasneje do petka. Kitite s prijavami. — Tudi dni^a polovica par.aika »Srebreno« so je potopila. Na Jadranu je divjal te dni vihar in potopiia se je še druga polovica parnika >Srobieze :. ki je bil za-vozil v pečine. Parnik jc bil namenjen v Ameriko. Na pečinah 30 ga morski valovi preklali na dvoje. Slovensko prasvetn drušivo »Narodni Dom« v Zagrebu priredi v soboto 3. febri--arja v železni carski dversni t Crnatkovi ulici 18 predpustno veselico, na kateri bodo pevci, šaljivi prizori, nvi idol in isti, burka 1 Poljub- m ples pripomoči, da se vsaj za ta večer znebite v^akaanph skroi ter se prepustite brezskrbnemu predpustneniu razpoloženju. Ker je IruŠtva v Letošnjem letu s selitvijo in adopčacijO društvenih prostorov imelo izredno mnor,o izdatkov, je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da se te predpustne zabave udeleži in s t cm tudi sam nekaj doprinese k izdrfevonju slovenskega druitva . — Volkovi v kočevskih srezdovib. V kočevskih gozdovih, v kralj;>stvu medveda, ni sicer domovina volkov, vendar se sem in tja, zlasti Dozimi. priklatijo tudi volkovi v te gozdne kra-ie. kier jih večkrat slede. Tako sta se dva volkova zadnje dni zopet oozavila v eozdnem reviriu Pod-slenice. Takoi so jima bili gozdni čuvaji in lovci na sledu, toda vo-.ka sta ime1 a srečo, da nista prršla na strel ter sta ^a-enk.rat srečno odneha p^te. Kierkoli se pojavijo volkovi, nanravno med divjačino precej škode, zato se i:h lovci nič kai ne vesele, oa tudi sic?r so zelo oorsni, k^r so sestradani in nevarni tud; človeku in živini. Ker ie med volkovi mnoso nevarno bolezni, stekline, so tudi v tem pogledu nevarni. — Vreme Vremenska nnprved pravi, da bo delno oblačno, hladnejše vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura na Rabu 16. v Dubrovniku 15. v Kumboru 14, v Splitu 13. na Visu 9. v Sarajevu 6, v Ljubljani 3, v Zagrebu 2. v Beogradu 00. vMariboru —4.7. Davi je ka?al barometer v Ljubljani 769.4. temperatura je znašala —4.5. v Mariboru —8. v Beogradu —1, v Zagretm 00. v Sarajevu 2. na Visu, v- Splita. Kumboru in na Rabu 6, v Dubrovniku 7. — V Sonil«>ru ?e podira 15 btš. V Som-boru se je začelo podirati 15 hiš. Nekatere so se pogreznile že za dva metra. Okrog 100 luš je deloma pod vodo. Večina hiš na peiiferiji mesta stoji na vlažnem zemljišču, pod katerim ie talna voda. Ko je pritisnil jug. da je začel sneg malo kopneti, se ie zemlja še bolj namočila in posledica je bila. da so se začele hiše podirati. — Obup Slovenke v Zagrebu. V nedeljo ponoči si je hotela v Zagrebu končati življenje žena nadzornika v opekarni MiTler Bogomila Rozman. Zastrupi'a se je z oc-tevo kistino. na so jo prepeljali v bolnfco. kjer so ji rešili življenje md katerim je obupala zaradi živčne bolezni. . — Pijanec utrni! v morju. V nedeljo zjutraj je utonil v morju pri Šibeniku Ivan Cvitan. star 65 let. Iz krčme se je primajal pian. ko je bilo zunaj že mračno, in na obali ie padel v morje. — Nehote ustrelil prijatelja. V nedeljo zvečer se -*e pn^etda v 0«dieku huda ne- , sreča. Po ne^ireč" je izgubil življenje 17-letni sin prekurista motornega mlina I Zvonko Majer. Bil je popoldne sam doma. pa je povabil tovariše. IgTali so se s puškami, ki so jih našli na podstrešju. 16-letni Lecpold Zamečnik je tako nerodno ravnal s puško, da se mu je sprožila in je zadel Majerja v trebuh. Nesrečnega fanta so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu izdihnil. — Nemška stenografija, strojepisje. Prijavite se: Trgovsko učilišče Robida. Trnovska ulica 15. 47-n Iz hi^b****** —lj Nov val mraza se ponuja. Precej mrzli val zraka, prihajajoč iz severa, je zaje! Madžarsko in severni del Jugoslavije. To se čuti tudi pri nas. ker smo dobili po toplih skoraj pomladanskih dnevih canes precej mrzlo vreme, živo srebro je zopet zdrknilo pod ničlo, blato Je kar čez noč izginilo. Dopoldne je poskusil naletavati sneg v zelo drobnih komaj vidnih snežinkah. —lj Narodna čitalnica v priredi na svečnico, 2. februarja svojo tradicionalno prireditev ped imenom »Vodnikova beseda«, ki se bo vršila ob 20. v salonu gosld-ne >Keršič« v Šiški. Na to svojo edinstveno prireditev ugledno urerlništvo čitalnica kar najvludneje vabi in presi. da jo počasti s svojim cenjenim obiskom. Na sporedu, ki je zelo izbran, bodo razen naših lopih narodnih pesmi še razni solo nastepi in šaljive točke, pri katerih se boste nasmejali do solz. Zagotavljamo vas, da vam prireditev nudi mnogo prisrčnega razvedrila in najprijetnejše zabave v narodnem duhu. Pričakujoči, da nas s svojim cenjenim obiskom počastite, beležimo z narodnim pozdravom. 62—n —li Angleško društvo v L'ubl.iani opozarja na skior/tično Dredavanje z ba.va-stimi d'apozitivL ki sa bo im?la danes (torek 28. t m.) cb 18 uri v beli dvor: ni hotela Union lektorica na na^i univerzi ga. Fanny S Copcland ood nas'ovom -Nekai naših planinskih cvetlic«. Ga. Co-peland. ki ie znana kot odlična predavateljica in izvrstna poznavalka n^ših planin ter znana tudi po neumornem prepa-giraniu naše ožje domovine, za-luži pr: • predavanju čim večjo po.ornost in obl k. 61-n — lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO. —lj Ljudska univerza. Mala dvorana Filharmonije. Kongresni trg. Dr. Bogumil Vošnjak bo predaval v sredo dne 29. januarja ob 20. uri o Jugoslovanskem odboru v Londonu in o postanku Jugoslavije. Vstop prost. Okrajna organizacija vojnih dobrovoljjev. 60-n —lj Občni ztor društva za pravno filozofijo »n sociologijo v LJubljani, bo v petek 31. t m. ob 18. v seminarski dvorani univerze kralja Aleksadra L. Po predavanju g. univ. prof. Soektorske^a. Tema predavanja je: »Pelzhcferjevo mesto v zgodovini drža vos lov ja«. Vabl.eni \si. ki se zanimajo. —li Priredoclovno društvo v LJubljani bo imelo svoj VII. redni letni občni zbor danes ob 17.45 v predavainioi m^era'o-škega instituta na univerzi. C an tvo vljudno vabimo, da se občnega zbora številno udeleži. — Odbor. ._lj Uprava Narodnega gleoallšča v Ljubljani sporoča: Ker prihajajo v gledališče ob nedeljah in praznikih številni obiskovalci z dežele in so vse predstave skoro dos'edno razprodane, bodo za te predstave, ki se vrše itak vedno po znfZanih cenah, vsi popusti na kupone do nnciMjnjCga uKinj?ni. Kuponi bodo veljali samo za predstave reda A in B ter izven abonmana med tednom. Ker je gledališče edino podjetje, ki v teh časih ni zvižalo cVnevnih cen, temveč nasprotno, so igrane vse nedeljske predstave po znižanih cenah, smatra gledališka uprava, da že tp predstavlja znaten popust. — Nesreče. Na cesti Pod ježami je snoči padel invalid Franc Kolar tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. — V Vrhovem pri Radečah je doma na dverišču padla posestnikova žena Rozalija Bregar. Zlomila si je levo roko. — V bolnico se je snoči zatekel tudi brivski mejster J. K. iz Ljubljane, ki si je po nesreči prerezal žile na levi roki. —lj Zanemarjena Miklošičeva ce*ta. Miklošičeva cesta velja za glavno in tudi najbolj prometno žilo, ki veže kolodvorski okraj z osrčjem mesta. Na obeh straneh vzdolž ceste pa so še vedno nagremadeni kupi snega, izpod katerih so se popreje, ko je pihal jug. zlivali čez cesto potoki umazane vode. Mestni delavci so odstra-ni-i sneg že iz mnogih ulic tudi v predmestjih, celo okrog- Zabjeka, kar tamošnjim stanovalcem od srca privoščimo, bilo pa bi potrebno, da odstranijo sneg tudi že iz središča mesta. —lj Skrila bed3- Znanec družine, ki stanuje v Hrenovi ulici 17, nam piše o veliki bedi te nesrečne družine. Družinski redni k krojač, se zdravi hudo bolan v bolnici. Zeni je prepuščena skrb za dva otroka, stara 3 do 6 let. Žena išče zaslužek, a. ga. ne more najti. Zdaj je v posebno hudi stiski, ker bi morala, plačati stanovanje, a nima niti sredstev za najpotrebnejša živila, žena bi sprejela kakršno koU priložnostno službo. Kct p os t rež ni ca bi bila lahko zaposlena po nekaj ur dopoldne in popoldne, ne more pa izostati z doma ves dan zaradi otrok. Prav bi bilo, da bi revni družini pomagal na kakršen koli način, kdor more. Revna mati je poštena in delavna, a ne ve, kam se naj obrne za pomoč. Dobri ljudje bi se naj usmilili vsaj nesrečnih otroK. —lj ođ«ek tjel nabavo strokovnih potnefe- MJn. Id deluje v okrilju »Društva mecl-cincev« v Ljubljani, priredi v soboto dne 1. februarja 1941 ob 14. (brez akademskega Četrta) v kinu »Slogac L str^feovn0 filmMco predstavo. Predvajali bomo filme »Iz fiziologije in patologije prebave« in »Malarija«. Vstop gg. zdravnikom in me-dicincem prost. Vabimo vse gg. zdravnike in medlcince. da se predstave polnoštevilno udeležijo. Odsek za nabavo strokovnih potrebščin. u— Trg°vd z živili se opozarjajo, da so obvezne knjige za nabavo aprovizacijske moke v pisarni Združenja trgovcev na razpolago za ceno 7 din. Sekcija z živili. o— Prodaj moke. Z oziroin na dejstv°, da morajo trgOvci vso aprovizacijsko moko dobaviteljem takoj plač^M v gotovini, «e kupujoče občinstvo vljudno obveftca, da bodo tudi trgovci v nadrobni prodaji v bodoče predajali tako moko le proti takojšnjemu plačilo. Združenje trgovcev. (—) u— ustanovni sestanek pediatrične sekcije Slovenskega zdravniškega društva bo dne 29. t. m. ob pol 19. v Dečjem domu kraljice Marije. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicine!. —lj Nenadna *mrt. Ko je prišla davi postrežnlca Marija BoncelJ. zaposlena v kopališču Okrožnega, urada v kurilnico, je v prostoru pred kurilnico našla I91etnega kurjača Ivana Poljca na postelji nepremičnega, dasi je vedela, da bi moral že biti pri delu. Boncljeva je sprva mislila, da Poljec spi, zato ga je prijela za roko, ki pa ji je takoj omahnila nazaj na posteljo. Tedaj je šele spoznala, da je Polneč mrtev. Postrežnica je obvestila o tem druge uslužbence, potem pa je bila obveščena tudi policija. Zdravnik drr. Lužar je usro-tovil, da je Poljea ponoči zadela srena kan. Truplo so po komisijskem ogledu prepe- | ljali v mrtvašnico na Žale. Pokojnik, ki je bil nad 15 let uslužben pri OUZD. zapušča poleg žene 4 še nepreskrbljene otroke. —lj Tatvine. Iz nove stavbe Izidorja Markiča v Zamikovi ulici Je nekdo odnesel 10 pločevinastih novih dininiskih vra-tic. vrednih 500 din. — Alojzija Ramorje-va je prijavila, da ji je tat odnesel iz stanovanja na Žabjeku 6.500 din vredno zlato zapestno uro. — Iz dvoriščnega vodnjaka v šišenski ulici 63 je tat ukradel Tomu Kosi ju 100 din vredno sesatko. — Mleka-rici Ani Dimnjkovi pa je nekdo ukradel z vozička na Zaloški cesti 61ittsko pločevinasto posodo z mlekom vred. Draginja povsod enaka Draginjski razredi izgubljajo svojo upravičenost Ljubljana, 28. januarja Prejšnje čase so se uradniki, ki so bili poslani službovat' v podeželske kraje tolažili, ca bodo vsaj živeli ceneje, če so se že morali odpovedati življenju v večjem mestu in mnogim kulturnim dobrinam. Marsikdo ie že zaradi tega raje izbral siužbo na deželi. Toda že tedaj je bil marsikdo zelo razočaran, ker je spoznal, da življenje na deželi ni povsod cenejše ter da so bile nekatere življenske potrebščine celo dražje. Uradniki, ki so se hranili v gostilnah, so sprevideli, da so v Ljubljani v javnih kuhinjah, menzah in tudi nekate rih restavracijah prejemali hrano ceneje, a včasih rudi boljšo. Razlike v cenah ma-nufakturnega. galanterijskega in drugega blaga pa tudi navadno ni bilo. Edino stanovanja so bila tu in tam na dežel: neko. 1 liko cenejša kakor v mestih, a zato tudi niso nudila takšnega udobja kak^r mestna. 2e pred nastopom sedanje draginje so mnogi uradniki čutili na lastili koži. da razdelitev krajev na draginjske razrede ne ustreza razmeram. V resruei tudi ni bila nikdar dovolj utemeljena, kajti, kdo je pri nas že zbral vse potrebne statistične podatke o življenjskih stroških in cenah v posameznih krajih?! Se manj je razdelitev krajev na dragmj-ske razrede upravičena zdaj, ko so nastale tako temeljite spremembe, ne le v cenah, temveč tudi v politiki rsn. to se pravi udarnemu določanju cen življenjskih potrebščin. Morda smo prav zaradi številnih tožb uradništva nad splošno draginjo doslej preslišali tudi tožbe uradnikov, ki so še posebej prizadeti, ker žive na deželi in zato prejemajo manjše prejemke. Tu in tam na deželi je morda kmetijsko blago nekoliko ceneiše kakor v mestih, vendar je tudi to težko dokazati. Na deželi, v krajih, kjer ni živilskih *rgov, uradnik pogosto celo z večjo težavo kupuje živila kakor v mestu. Včasih *e težava celo z nakupom mleka. Dogaja se, da uradnik ne more kupiti niti jajca, bodisi ker so vsa. jajca pokupili prekupčevalci ali ker jih kmeMe kratkoma'o nočejo prodati v pri-č?kovanju podražitve. Krompir skakajo I kmetje prodajati po istih cenah kakor v mestu, češ, da so zdaj takšne cene! Pač pa je bilo doslej v nekaterih krajih malo cenejše meso kakor v Ljubljani, a upoštevati je tudi treba, da v mnogih krajih ni mesnic in če uradnik hoče kupovati meso, ga mora naročati pri oddaljenih mesarjih. Mast v splošnem ni bila nič cenejša kakor v mestih. Z oljem so biie v mnogih podeželskih krajih še večje težave kakor v Ljubljani. Cene mnogih življenjskih potrebščin so pa bile izenačene Še bolj s podeželskih krajih in mestih, ko so bile inaksimirone. Niso bile namreč predpisane g!*^e na era-ginjske razrede, temveč so enake v drttgem in tretjem draginjskem razredu. Tako je zdaj moka že dolgo povsod enako draga. Na deželi ne kupujejo nič ceneje razen špecerijskega blaga kakor v mestih Samo po sebi se razume, da tudi obleka in obutev nista na deželi cenejša kakor v Ljubljani. Ce bi zdaj zbrali podatke o "ivljcni-skih stroških uradnika na deželi, bi sprevideli, kako velika zmota je proglašati podeželske kraje za cenejše od mest. Že sam način miksimiranja cen pa ka>e, da ni mogoče delati razlik med podeželjem in mesti ter da je stara delitev krajev n? era-giniske razrede anahronizem. Učiteljstvo trdi. da :e *zmed vsesa uradništva na i bolj prizadeto zaradi mačina ma ksimiranja cen. Večina uradnikov drugih strok namreč živi v mestih, ker je v monj-ših krajev le malo uradov. Toda večina učiteljstva živi le na deželi, ker je okrog 90° o ljudskih šol na podeželju. To se pravi, da je večina učiteljstva uvrščena v tretji draginjski razred in zato tem bolj občuti sedanjo draginjo. Zahteva po izenačitvi draginjskih razredov, odnosno po odpravi delitve krajev na draginjske razrede, je nedvomno upravičena. Vprašanje je samo, ali je zdaj mogoče prodreti z njo, ko ie aktualnih tobko zadev in ko še niso našli rešitve, kako bi bilo treba ustaliti prejemke v razmeiju med cenami življenjskih potrebščin. To je e^o vprašanje, ki ga > povzročila sedanja draginja, zelo važno sicer, a ns edino. Ogessrž!« cel] *kemu prE&lvsfstvn Celje. 28. januarja Mf^stno poglavarstvo v Celju razglaša: Zadnji čas se je dogodilo, da so se letala tuje narodnosti pojavila nad ozemljem Jugoslavije. Da se v bodoče prepreči, da bi tuja vojna letala kršila našo nevtralnost in poškodovala naše ozemlje, bodo v bodoče v vsakem tak^m primeru stcpi'a v akcijo vsa naša protiletalska sredstva. Ker ob takih prilikah n\so izključene nesreče, opozarjamo vse prebivalstvo, naj se v lastnem interesu v vsakem primeru udej-stvovanja naše aktivne protiletalske obrambe nemudoma zateče v hiše. oziroma v zaklonišče. Nadalje opozarjamo hišne lastnike, da morajo v svojih hišah oskrbeti za to. da bo mogoča popolna zatemnitev vseh svetlobnih odprtin ob vsaki potrebi. Zato morajo biti stopnišča, veže itd. stalno tako urejene, da bo mogoče takoj zaternniti te prostore, če bo za to podana potreba. Zaradi tega je treba imeti stalno pripravljena potrebna sredstva in žarnice. Tudi najemniki si naj nabavijo vsa potrebna sredstva za zatemnitev oken v stanovanjih in morajo imeti te priprave stalno v redu. Hišni lastniki naj tudi skrbe brezpogojno, da bodo stanovalci hiš zaščiteni pred drobci bomb, odnosno ruševinami. V to svrho naj uredijo ali v kletnih prostorih zaklonišča, ali pa Izkopljejo rove, kamor se bodo mogU stanovalci zateči v primeru potrebe. Nadalje je treba odstraniti s podstrešij vse nepotrebne lahko gorljive stvari ter urediti podstrešja tako, kakor je to odredila poUcijsXo požarna komisija pri pregledu zgradb. Podstrešja naj tudi v bodeče ostanejo očiščena in morajo biti stalno pripravljene potrebne gusilske priprave za gašenje manjših požarov. To so hišni posestniki dolžni storiti ne samo zaradi svoje in svoje družine varnosti, ampak tudi zaradi varnosti svojih stanovalcev v nisi ter varnosti vsega mesta, da tako preprečijo človeške žrtve in stvarno škodo. F*ri6akujemo, da bo ta poziv v sedanjih resnih časih, ko se tudi v ozemlju nevtralnih držav dogajajo zračni napadi, upoštevan v polni meri in ne bo treba posegati po prisilnih ukrepih. Iz Celfa —c Na dan sv. Save je bila v ponedeljek dopoldne v pravoslavni cerkvi sv. Save v Celju služba božja, nato pa je krenila procesija z vojaško godbo iz cerkve po Gregorčičevi ulici v telovadnico I. drž. narodne šole. Tam se je ob 10.30 pričela šolska proslava ob prisotnosti predstavnikov voja^lcih in civilnih oblastev in uradov šol, korporacij in nacionalnih organizacij ter številnih pravoslavnih vernikov in mladine. Prota g. Bulovan je opravil obred blagoslovitve vode in rezanja kolača. Po petju himne sv. Save je prota g. Bulovan v lepem govoru podčrtal ogromne zasluge srbske pravoslavno cerkve za naš narod ter njegovo ohranitev Ln osvoboditev, nato pa prikazal veliki pomen dela sv. Save za južne Slovane ter za slo-vanstvo in človeštvo sploh. Sledile so ljubke in učinkovite deklamacije 3 dečkov in 7 deklic. Po proslavi se je vrnila procesija v cerkev. —c Krušne karte za gostilne. Oni gostilničarji, ki imajo na hrani stalne goste in so na vprašalnih polah, ki so Jih prejeli od mestnega preskrboval nega urada, navedU samo število teh gostov, ne pa I točnih podatkov (ime, priimek, stanovanje), ne bodo prejeli za te goste nakaznic za kruh in moko. Zato si naj takoj preskrbijo pri prehranjevalnem uradu nove vprašalne pole in vpišejo točne podatke o vseh gostih, ki so prt njih na hrani. —c Šahovska tekma Šoštanj:Celje 5:3. F*o nalogu Slovenske šahovske zveze je bila v nedeljo popoldne v Celju odigrana oficielna revanžna tekma med drugim moštvom Celjskega šahovskega kluba ln šahovskega kluba Šoštanjem, prvakom Šaleške doline. Izmed Celjanov so si priboriU po eno točko Rupar, I>etiček in Gre in, izmed šoštanjčanov pa Lorbek Goršič, Berd-nlk, Soln ln Robinščak. Tako sta prvo ln drugo tekmo odločili šoštanjčanl s 5:3 v svojo korist- Gostje so pokazali šahovsko disciplino in ambicijo ter lepo kombina-cijsko igro. —c V celjski bolnici so umrli: 61-letna zasobnikova žena Marta Sarlahova lz Ga-berja pri Celju, 76-letni dninar Franc Vozel lz Celja, 62-1 e trii zidarski mojster Franc štorman s Polzele. 19-letna trgovska vajenka Joslplna Toričnikova iz 6o-žtanja in dveletni sinček kočarice Karel Jezovšek iz Mlač pri Lečah. —c Tatvine v mestni klavnici. V mestni klavnici so v zadnjem času opazovali, da nekdo krade goveje in telečje koze. i dnevi je prišla neka a>na • Vojnika k celjskemu trgovcu Jellenzu ln dala strojit kožo. Ko so opazili na koži žig mestne klavnice, so obvestili policijo, ki je prijela omenjeno ženo in njenega moža. S3-ktnega Ivana K. Mož pravi, da mu je izročil kožo neznani moški. Kaže da Ja bil mož udeležen pri tatvinah v mestni klavnici in da je imel pomagača. —c Nepoštena kuharica. Pri nekem celjskem trjrovcu ie bila uslučbena 29-Iet-na kuharica Marija P iz Vojnika, kl je ukradla svojemu delodajalcu iz trgovine in stanovanja v zadnjem času večje količine živil ter jih deloma Izročila svojim staršem, deloma pa svojim prijateljicam. V soboto so ji prišli na sled. jo aretirali in izročili sodišču. —c Dve nesreči. V nedeljo je padel pri delu v mlinu mlinski kamen na 34-Ietnega kočarja Ivana Hrastnika s Slivnega pri Laškim in mu zlomil desno nogo nad kolenom. Ko je 21-letni kočarjev sin Vinko Jamnikar z Gorice pri Dobrni streljal v nedeljo na ptice, se je po nesreči obstrclil v levo dlnn. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. Naše gledališče DRAM A Začetek ob 20. url Torek. 28. januarja: Othello. Red torek. Sreda. 29. januarja: Othello. Red sreda. Četrtek. 30. januarja: Ugrabljene Sabinke. Red četrtek. Zaradi obolelosti gospe Nablocke bodo upiizorili v torek za red torek m v sredo za red sreda Shakespearovega »Otheila«. Delo je tragedija varanega zaupanja. V igri so nanizani prizori, v katerih je pokazano, kako podleže zaupljivi, plemeniti Maver Othello spletkam kovamega pribočnika J aga, ki osumi Othellovo ženo za-konolomstva. Naslovno vlogo bo igral Le-var, glavne: Mileva Boltar-Ukmarjeva, Sever, nadalje: Gabrijelčičeva, Levarjeva; Cassia bo igral J. Gale. Nastopili bodo še: Lipah, Skrbinšek, Kaukler, Potokar, Tiran, Milčinski, Gregorin, Bratina, Preset-nik in Brezigar. Režija je prof. šesta, Nekakšen sodol>en p« ndant k Gorkega drami »Na Dnu« je pisatelja Francoza Gehrvja »šesto nadstropjo«. V smislu ruske duše je zajel Gorki svoje dejanje z globino kot dramo, med tem ko je francoski dramatik zajel dejanje lahkotneje, s repično francoskim prijemom, ki pa ni brez čustvenosti in resnobe. OPERA Začetek ob 20. uri Torek. 28. januarja* zaprto. Sreda. 29. januarja: Sabska kraljica. Red B. Gostovanje tenor. J. Gostiča. četrtek, 30. januarja: Hlapec Jernej. Red A. Petek, 31. januarja: ob 15. uri Fidelio. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Snežne razmere Poročilo Tnjskoprometnih zvei v Ljubljani In Mariboru ter SPD 28. Januarja 1941. Rateče-Planica, 870 m: —8, oblačno, 40 cm snega, sren. Planica Slatna, 959 m: —7, oblačno, 60 cm snega, sren, drsališče uporabno. Planica-Tamar, 1108 m: —7, oblačno, 80 cm snega, sren, Peč-Petelinjek. 1440 m: —8, oblačno, 40 cm snega, sren. Podkoren, 800 m: —8, oblačno, 35 cm snega, sren. Kranjska gora, 810 m: —10, megla, 40 cm snega, sren, drsališče uporabno. Bled, 501 m: —5, oblačno, 25 cm snega, sren. Radovljica, 470 m: —6. oblačno, 11 cm snega, ost en j eru Pokljuka, 1300 m: —10, 80 cm snega, os-renjen. Bohinj-Sv. Janez, 530 m: —3, oblačno, 20 cm snega, sren. Bohinj-Zlatorog, 530 m: —4, oblačno, 23 cm snega, osrenien. Bohinj-Kudnica, 800 m: —4, oblačno, 20 cm snega, sren. Dom na Komni, 1520 m: —6, delno ob- lačno, 160 cm snega, pršič. Dom na Krvavcu 1700 m: —5. oblačno, 130 cm snega, pršič, po robovih spihan Koča na Veljkl planini 1558 m: —4, oblačno. 110 cm snega, po robovih spiban Jezersko 890 m t —6, oblačno, 15 cm snega, pršič Sen j orje v dom 1525 m: —12, oblačno, 5 cm pršića na 50 podlage Rimski vrelec 530 m: —8, oblačno, 26 cm snega, pršič Peca 1654 m: —4, oblačno, 40 om snega, sren Rogaška Slatina 238 m: —6 jasno, 5 cm pršiča Pierre Rolland: Osrečite Alico! Moj gost jc nujno žele! govoriti z menoj. Bil jc šc zelo m'ad in njegova zunanjost je zbujala zaupanje. — Želite, prosim? — sem ga sprejel prijazno. — Ali ste res zaljubljeni? Osuplo sem ga pogledal- — Torej se nisem zmotil, — je dejal in njegove svetlomodre oči so mi pogledale v dušo. — Ali so vasi nameni to pot pošteni? — To je moja stvar, — sem ga prekinil surovo. — Ne toliko, kolikor mislite vi, gospod, — je odgovoril mirno, — kajti tudi jaz ljubim to dekle. — Glej, glej, — sem zardel. Čudno, da mi Alice nikoli niti z besedico ni omenila tega znanca. — Ne smatrajte me za sovražnika, — je nadaljeval z mladim, toplim glasom. — Ona ne ve, da jo jaz ljubim___ morda me niti ne pozna... in najbrž me nikoli ne bo spoznala. — Kaj pa prav za prav želite? — sem I začel polagoma dvomiti o njegovi zdra- | vi pameti. — To boste že zvedeli iz najinega pogovora, — je dejal moj gost s korektnim glasom. — Živim v skromnih razmerah, gospod, in moja čustva so preveč močna in preveč nesb'čna. da bi mogla nadvladati razum. Nikoli bi ne imel poguma prisiliti tako krasno bitje na življenje, polno kompromisov in razočaranja. — Zares plemeniti nazori, — sem pripomnil porogljivo, toda v meni se je že jasno oglašalo spoštovanje do tolike mladeniške korektnosti. — Toda, kdo mi jamči, — je nadaljeval mladenič, — da ji morete vi nuditi boljše življenje? Ali ni brezpomembno, da se ji jaz odrečem? — Bodite brez skrbi, jaz sem premožen, — sem se zlagal. — Hm, — je dejal mladenič, — o tem ne dvomim, toda vi ste pisatelj, kaj ne? Zadel me je v moje najobčutljivejše mesto. Velikodušno sem odprl predalček pisalne mize in mu pokazal svojo korespondenco. Smešno, zakaj bi literat ne mogel biti premožen? — Prepričajte se sami! Tu je korespondenca z mojim založnikom, tu račun za geldališke tantijeme in tu zadnja ponudba za filmski manuskript. Že sami moji dohodki od novel znašajo letno dvajset tisoč frankov. Mislim, da vse to zadostuje, da bo moja žena srečna. — Vražje sem pretiraval, papirje sem mu pa samo mimogrede pomolil pod nos. Mladenič ni opazil prevare. Oprezno je zabeležil na košček papirja številke, ki sem mu jih povedal. Seštel je in prikimal. — Potemtakem bi bilo vse v redu, — je deial ljubeznivo. — Kopijo lahko obdržite. — Čemu kopi to? — sem vprašal presenečeno. — Kaj naj počnem z njo? — To je skupna vsota vaših dohodkov. Veste, s svobodnimi poklici je vedno križ, — in spravil je svoto po-lo papirja v aktovko. — Dovolite, da se predstavim: Jean Delavare, davčni uradnik. Skromno se je priklonil in odšel. Bi**. 22 y«LOVBHSKI HA ROD«, tank, » j^r« iwi Stran 6 PsihotoSki nasveti za srečo v ljubezni, službi in družbi. j9G. M« H«44 Mlada si še, a prav je, da si postavljaš resna vprašanja za bodočnost, da promotriš samo sebe in svoje sile ter si poiščeš najboljšo življenjsko usmerjenost. Predvsem ceni ljudi v svoji okoiicL Ne godrnjaj čez nje, dajaj jim resnično in iskreno pohvalo za njihove lepe in dobre strani, saj ima vsak človek nekaj dobrega, po čemer se odlikuje od drugih ljudi. Nau6i se to iskati y vsakem človeku ter to cen'tL To te bo delalo priljubljeno, srečno in zadovoljno z vsemi ljudmi iz tvoje okolice. Razlikuj med lepim in grdim ter glej in tn govori le o lepih straneh vsega, kar prihaja s teboj kjer koli v stik. Razsodnost, dobrota, skromnost in pridnost so dane v osnovah tvojega značaja. Razvij do viška te vrline, pa boš srečna povsod in vedno. Učenje ti naj bo zabava in užitek, z veselim zanimanjem se poglabljaj v vse podrobnosti, pa boš izredno srečna nad svojimi učnimi uspehi. Prvi utripi dekliškega srca sanjajo o ljubezni. Prav je tako! Ljubezen je najvišje In najplemenitejše čustvo. Zaljubljen Človek je srečen, zdrav, delaven in poln volje do življenja, a to le tako dolgo, dokler je ljubezen lepa. Dekle, ne sanjari preveč, poišči si delo. šport, knjigo in studii ter pametno družbo resnih starejših deklet in vsega lepega bo obilo v tvojem srečnem življenju. In že nekaj! Zavedaj »e, nesrečnih zveni ni, vsakdo, tudi ti, si samrt krojiš svojo srečo in bodočnost. »Iščem dom in moža" Vaš življenjski roman je poln hrepenenja po lastnem ognjišču. Iz pisave se da razbrati visoka inteligenca, pridnost, zvestoba, vdanost in neskončna želja po njem, ki ga iščete vsi utrujeni in obupe nI. Vendar, dovolite, vaše ravnanje je nesmiselno, na ta način onesrečujete le sebe. Pojdite v družbo! Včlanite se v kakem primernem društvu. TJdejstvujte se v njem. Gledališče igre, razgovori, predavanja itd. Pokažite se tudi tam kot resno, razsodno In delavno, pa vas bodo sodelavci zaceli sp°stovat4 in ceniti. Polagoma se bo oglasil odmev vašega hrepenenja in možna je uresničitev vašega življenjskega ideala. Ako ima človek fasen eilj pred seboj, mora poiskati le pot do njegra in to pot vi Iščete premalo razsodno ter zato obupujete, in to je brezsrrdselno. Eno pot smo vam nakazali, pa ni edina, še drugih je mnogo, le odkriti jih morate, živeti morate v trdni veri. da vam ni in ne more biti nič ne-mogočeira. Tudi vam je odmerjena življenjska sreča, le poiskati »i jo morate ^aml • parne triim postopkom. „Ideal" V Ljubezen je vaš najvišji smoter, za katerim stremite z vso strastnostjo svojega mladega, nagonskega življenja. Mlada so-rodnlca vas živčno vznemirja in čustveno draži. Vi se predajate bujni pubertetni fantaziji ter tavate nekam, od koder se boste zelo težko povrnili na realna tla. — Predvsem med vama ni stvarnih osnov za harmonijo. To je le trenutna čustvena razdražen os t. Kakršni koli poizkusi nadaljevanja v tem pravcu lahko pomenijo le čustveno katastrofo. Zato morate napeti vse sile, da se preusmerite in streznite prej. preden bo — prepozno, Posvetite se Sportu, gibanju, fizičnemu napora, delu! Niti hip ne bodite brez dela, . brez družbe, brez načrtov! Poiščite si žensko dražbo ter bodite veseli svoje mladosti, svojih velikih življenjskih možnosti in svojih bodočih življenjskih uspehov. Zavozili ste na napačno pot. Streznite se! Poglobite se vase ter pričnite živeti drugačno čustveno življenje, kajti le od vašega ravnanja je odvisna vaša in njena sreča odnosno nesreča. Odpoved je žrtev, ki Jo v.'":tsih zahteva resnična ljubezen, in tako je tudi v vašem primeru. „Zeleni Jurij" vi ste mehi k in zelo občutljiv za močne vtise ter soctistvujoč. Splošna ljubezen je vaša odifka, sicer pa doživljate vs»o pezo pubertetne problematike. Sto vprašanj vre in se meša v vas. Odgovora in jasnosti iščete v vsem. Prav je teko! Cim večje je vrenje v p u bo rte t ni h letih, tem Čistejše vino dozori v mo>ki dobi. Prav je. da se mnogo poglabljate vase, prav je, da mnogo razmišljate o tem in onem, prav je, da razčlstujete svoje odnose do vsega, kar vas obdaja. Počasi se vam bo samo začelo jasniti obzorje in srečni boste, ko boste gledali na svet in življenje z očesom zrelejših spoznanj. V ljubezni je strahopetnost aH pa zgrešeni ponos nesmisel. Čemu bi dekletu ne priznali, da ga ljubite? Zato zadostuje en pogled, en pokret ali ena beseda ob pravi čustveni nastrojen osti. Dekleta so »rečna, če so ljubljena In »akaj bi tudi vi ne osrečevali f Dobiti hočete miren in siguren pogled, uravnovešeno zadržanje ter prepričevalno govorjenje. Stopite večkrat na dan pred veliko stensko ogledalo. glei*e si mirno v oči ter polglasno govorite: »Vak dan sem bolj miren in vlguren! >*ič me ne more iztiriti in arbegati! Vedno bom miren!« Življenje je borba. Vsi se suvamo s komolci in drug preko drusrera silimo naprej in v ospredje. Vendar boljše in pra-vilnejše kakor: drug proti drugemu je drug: z dni2Tim, t. J. s sodelovanjem In t vzajemno pomočjo graditi svojo osebno In skupno srečo. Jasnost, odločnost in duševna razboritost vas morajo spremljati vedno. Za svoje prijatelje in znance ne bodite »odprta knjiga«, po kateri lahko vsakdo po mili volji br*ka. To vas dela nezanimivega in ljudje so danes bolj nagnjeni k škodoželjnosti in nevoščljivosti kakor pa obratno. S tem morate računati, ne da bi zaradi tega svojo okolico sovražili in mrzili. Vzemite ljudi, kakršni »o in poizkušajte v njih vzhufatl le lepa In dobra čustva ter nagnjenja. Vam so dane možnosti velikega razvoja, zato posvetite vse sile razvijanju svojih sil. da boste naposled z njimi osrečevali druge. „Beograd" Pogosto se zgode takšni katastrofalni nesporazumi. Razumemo vaša in tudi njena čustva, vendar ne smete biti preostri v obsojanju. Tu ni bilo toliko zlobe ln besnega maščevanja kakor pa nesrečnih činjenje, ki so se nakupičile nenadoma. Vse te razmere in vtisi so jo zavedli k dejanjem, ki bi jih sicer ne bila zlepa zmožna. iNegarivna miselna usmerjenost in obojestransko pretiravanje v domišljiji sta vodila vse še naprej. Nočemo ugoditi povsem vasi prošnji, ker smatramo, da je nesmiselno podrobnejše analiziranje tn brskanje po starih ruševinah. Vaša skrb mora iti za tem, da to čimprej pozabite, da se odločno usmerite v novo, lepše življenje, saj še ni konec vseh lepih dni. Prekinite takoj vse stike! Delajte razumno, na klevete in ogovarjanje ne reagirajte! Posvetite se le svojemu poklicnemu napredku, a vse ostalo se bo uredilo samo od sebe po vaši želji! Verujte v bodočnost, ki vam bo sama prinesla zadoščenje za vse krivice. „Gospodjica iz Ce tinja" Vaš slučaj je tipičen primer, da Ima strah ogromne oči In vodi le v pogubo. Vaš strah in bojazljivost za vašim fantom mu lahko postaneta odvratna ter se bo dejansko otrsel vsega in odšel drugam. Ne sumničite ga, ne bojte se zanj! Ne delajte otožnega obraza v njegovi navzočnosti! Vse to mu bo postalo najprej zoprno. Bodite živahni in veseli, kakor je on. Podrobnosti prejmete v pismu. „Bakrac-Marica" Veujte vase in v svojo bodočnost! Dvignite glavo ln pojdite s popolnim zanpnnjem svoje lepsj bodočnosti nasproti! Niti najmanjše stvarne osnove ni za vaše pomisleke in črnoglednost. čemu bi tožili in stokali? Na vsa ostala vprašanja prejmete v teh dneh obširnejši pismeni odgovor. Ostali Upoštevajte točno navodila za brezplačne psihološke nasvete, objavljene v »Slovenskem Narodu« dne 14. decembra 1940. Naslov: Uredništvo »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. i Psih- loški nasveti Kupon št. 7 Iz Kranja — Gledališki oder Narodne čitalnice priredi v sredo 5. februarja ob 20.30 v gledališki dvorani premiero drame Johna Knittla »Via mala«. Delo, ki ga je prestavil naš rojak režser g. Malec Peter, je zrežiral g. Crto Zore Vstopnice dobite v predprodaji v trgovini g. EDebša na Mestnem trgu. — Zahvala. Jug. akademsko društvo se vsem, zlasti pa Častnemu damskemu komiteju, najiskreneje zahvaljuje za trud, da je tradicionalni ples akademikov tako lepo uspel. Iz Zagorja — Aktualno predavanje o Malti bo jutri v Sokolskem domu. Preda vatel i g. Viktor Pirnat nam je izza prejšnjih predavanj v najboljšem spominu, zato naj te prilike nihče ne zamudi in se seznani z enim na i močnejših oooa-išč angleškega pomorskega imperija. Predavanje bodo pojasnjevale številne sicoptične slilie. Vstop je seveda prost. Začetek ob 20. uri. Temu predavaniu bodo sledila tekom zime še druga zanimiva predavanja, med drugimi o naši vojni mornarici, o zunanji politiki itd. s predavatelji, katerih imena jamčijo za zanimiv in napet večer. — Svoj Sploh prvi Javni nastop, katerega je pripravil požrtvovalni vaditelj br. Rastko Poljšak, bo imelo mlado Sokolsko društvo na Lokah v svojem domu na S večni co po razporedu, ki je označen na lepakih. Vabimo sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se skrbno pripravljenega nastopa udeleži v čini večjem številu. — Obrtniki bodo na svrčnJco priredili svoj tradicionalni ples v Sokolskem domu z začetkom ob 20. uri. na kar opozarjamo našo javnost. — Tudi na svečnico — bo Zagorski šahovski kiub imel svoi ustanovni občni zbor v gostilni pri Kovaču v Toplicah. Začotek ob pol 15. url Klub ima potrjena pravila, širom zanorske doline rxa je raztresenih neka i desetin vnetih šahistov, ki bodo tako dobili dovoli prilike, da svojo iffro poglobe in razvijejo. Da je klub posebno za rudarski naraščaj pomemben menda ni treba posebej omenjati Vabljeni so vsi. ki se zanimajo za šah, že uvedeni, na tudi začetniki, ti posebno toplo. — Oko si je i zbil do lastni nepreudar-nosti rudar Kodat Emil. stanujoč v hiši samskih rudarjev. Ob odmoru v jami je pognal bencinsko lokomotivico, s katero ni znal rokovati ter se ie zaman trudil. da bi jo ustavil. Pri tem pa je v diru zadel z desnim očesom v odprtino neke cevi, da mu ie desno oko izstopilo, pri čemer je dobil na obrazu še druge nerodne poškodbe. Oddali so ga v ljubljansko bolnico kjer mu bodo skušali rešiti oko, za kar pa je malo upanja. — Tilnik ie nalomila veja padajoče bukve vpokojnemu rudarju in oskrbni^ru koče Vincencijeve družbe na Sv. Planini Vrtovšku Francu. Tudi njega so odpremiii v ljubljansko bolnico. — Krušne nakaznice ponekod že razdeljujejo, pri nas pa še ne moremo dobiti niti pojasnila kdaj in kje jih bomo prejeli. Zdi se že skrajni čas. da se nakaznice razdele. ker bo sicer prišlo do neprijetnosti Dolina ie izključno navezana na trgovnio^ nakaznice bo morala prejeti sleherna družina, zatoret pohiti tel — Pasji kontumac, zelo strog, je spet uveden. Prav za prav niti zvedeli nismo, kdaj je bil prejšnji ukinjen. Nekje v našem okraju je steklo nam neznano ščene zaradi katerega bodo ravno zdaj, v dobi najhujših pasjih strasti in pohajkovanja kaznovani z zaporom in nagobčnikom vsi štirinogati sorodniki na veliko žalost in nejevoljo svojih gospodarjev. Pač prokletstvo, kl se ponavlja leto za letom in je le škoda, da ne velja predvsem za dvo-nogate popadljivce širom sveta. ZASLUZEN KLOBUK _ Kako m pa prišla do tega krasnoga klobuka? _ Denar zanj sem » sama prisluzMa. — Beži no, kako pa? — Odvadila sem moža pati m kaditi. Gospodarsko življenje lani Iz poročila Narodne banke za november 194* Ljubljana, 28. januarja. Narodna banka objavlja v svojem 11. mesečnem poročilu (za november) tudi nekatere številke iz našega gospodarskega življenja v vsem lanskem letu. Primerjava med številkami za leto 1939. je posebno poučna, ker nam kaže razvoj našega gospodarstva med evropsko vojno. Avgusta leta 1939 je znašal obtok bankovcev 7936 mil. din, lani istega meseca 12.241 mil. din in devembra 13.834 mil. din. Obtok kovancev je znašal avgusta predlanskim 773 mil. din, lani 1152 mil. in lani decembra 1194 mil. din. Predlanskim avgusta so znašale vloge pri denarnih zavodih 11.177 mil. din, lani 10.158 mil. in novembra 10.306 mil. din. Goto\ina 50 naj\*ečjih bank je znašala predlanskim avgusta 525 mil. din. lani pa 1037 mil. din. Novembra je znašala 872 mil. din. Medtem ko se je rudarska produkcija povečevala do novembra in je znašal indeks oktobra 161.9. se je novembra nekoliko zmanjšala, indeks na podlagi produkcije leta 1936 37 151. V začetku leta ie znašala indeksna številka rudarske produkcije 7 34.5. Porast rudarske produkcije gre preovsem na račun premogovnikov. Industrijska podjetja in zasebniki so se lani zalagali bolj in prej s premogom kakor prejšnja leta. Dobro zaposlena pa je bila tudi težka industrija; indeks topil niske industrije je znašal januarja 118.8, avgusta 181.1. septembra 178. oktobra 182.4 in novembra 179. Produkcija premoga je bila lani v vseh mesecih večja kakor predlanskim. Največja je bila oktobra, ko je znašala 6S5.000 ton. novembra pa se je že nekoliko zmanjšala, na 644.000 ton. Predlanskim novembra je znašala 565.000 ton. Predlanskim je bila največja oktobra, 56S.0O0 ton. Jesenske mesece smo malo izvažali, zato je pa tudi bila naša zunanja trgovina pasivna (septembra za 16 mil., oktobra za 117 in novembra za 101 mil. din). Skupni državni dohodki so bili novembra lani precej večji kakor predlanskim (1566 :1243 mil. din). Cene so ob koncu leta 5e vedno naglo naraščale. Indes cen v prodaji na debelo je znašal oktobra 132.1, novembra 136.6 in decembra 143.9. Predlanskim decembra je znašal 90.9 Indeks cen v prodaji na drobno je znašal oktobra S6.7. novembra 90.2 in decembra 133.2. Posebno zanimivo je, da so bile decembra cene v prodaji na drobno najvišje v Novem Sadu med 10 največjimi mesti v državi. Indeks (na podlagi cen leta 1930) je znašal v Novem Sadu 162.8. Najnižje pa so bile cene v Ljubljani, kar se zdi skoraj neverjetno: indeks je znašal 136. Indeks cen povprečno 50 najvažnejših predmetov je znašal v državi decembra 147, a novembra 138.8. Narodna banka Izračunava od lanskega avgusta tudi indeks življensklh stroškov. Septembra je znašal 135, oktobra 140.4, no- vembra 147.5 in decembra 152.3. Iz podrobnih podatkov je razvidno, da so 06 med življenjskimi stroški najbolj povečali izdatki za hrano, obleko in obutev. Indeks stroškov za hrano je znašal decembra 167.8, za obleko in obutev pa celo 181.S. Indeks stroškov za razsvetljavo in kurjavo je znašal 153.7, za stanovanje 105 ln za razne izdatke 114.4. Najmanj so se torej povečali izdatki za stanovanje, vendar so bili tudi Že za 5 % višji ko leta 1937. Iz Radeč — Sejem. V soboto 25. t. m. smo imeli sejem v Radečah. Kmetje so prignali mnogo živine in kupčija se je zelo lepo razvila. Pozna pa se, da je prišel tudi kmečki človek do denarja, ker je pri cenah nepopustljiv. — l)raqtnja. Zaradi draginjo navdaja velika skrb vse državne uslužbence. V Radečah moramo plačati še vedno 10 din za 6 jajc in malokdo je tako srečen, da jih dobi več za kovača. Tudi mleko drže nekateri po 3 din liter, kar je za naš kraj vsekakor preveč. Ko je šol. upraviteljevo poizvedovalo za dobaviteljem mleka naši »mlečni akcljit. ga je nek Jo ponudil 15 do 20 1 po 3 din liter. Na odgovor upraviteljice, da ga plača po 2.50, dotični ni hotel dobavljati mleka. K sreči pa imamo tudi tu še uvidevne ljudi, ki radi podpro mlečno akcijo z dobavljanjem mleka po 2.50 din, — Dve nesreči. Nogr ri je zlomil bivši Železničar Ignacij Brezovšek z Brunške gore. Značilno je, da si jo je zlomil prav tam, kakor pred leti. čeprav se mu je kost po prvem zlomu prav lepo zarasla. Kwt v desni rami pa si je nalomila Mesar Marija iz Radeč. — Dva prijetna večera. »Vaakotnor nekaj« je bil naslov pestre L, ki ga je prt redilo Sokolsko društvo v Radečah. 26. t- m. zvečer v svojem domu. Sodelovali so priznani komik in režiser Joftip Povhe, operni tenor Avg. .Tare in pian'st Ljub. Vodeb. Na sporedu so bili EBSd šaljivi prizori s petjem, kupleti, arije iz oper I. dr. Ves spored je bil skrbno izbran in občinstvo je bilo z zabavnim vefietmn prav zadovoljno. Sokolsko društvo je tr zorilo v nedeljo 19. t. m. posebno d uspelo Nuši^evo veseloigro »Ujcž«. Vsi Igralci so bili sijajni, neprekcsljiva pa st.i bila sestra H. Pcčnjkova in brat Zone. Zato je splošna žeJja, da bi naši neutrud-ljivi igralci ob prvi priliki ponovili »TJJe-ža«. Marsikdo se zadnjič ni mogel ude.e-žiti predstave deloma zaradi hripe, deloma pa zaradi nevarne poledice. Zato upamo, da bodo igralci rade \-olje ugodili naši želji In da bodo imeli priložnost za brezskrben smeh pri »tTježac tudi vsi tisti, ki si ga zadnjič niso mogli ogledati. Smeha sano dandanes res potrebni. Inserirajte v „51. Narodu"! Kurt Roder: \est Marijana se je zelo veselila koncerta. Toda človek obrača, bog pa obrne. Kar je zapel telefon. — Halo? — se je oglasila Marijana. — Marijana? — Halo? Ti, Ivan? — Moram ti žal sporočiti nekaj neprijetnega, — je dejal Ivan. — Še danes moram službeno odpotovati v Miinchen. Domov sploh ne morem več priti Moj vlak odhaja ob pol osmih.« — Ah, Ivo! — Mlado ženo je res zabolelo srce. — Kako dolgo te pa ne bo domov? — je vprašala. — Osem dni, morda tudi deset, bom na potovanju. — Pred odhodom te moram še enkrat videti. Ivo. Prosim te, pridi pred odhodom še domov. — Izključeno! — Ce je tako, pa pridem vsaj jaz na kolodvor, če hočeš. — To bi bilo zelo lepo, Marijana, — je odgovori! Ivan. — Veselilo me bo, če prideš. Toda bodi točna. Vlak ne čaka. — Kaj pa koncert? — Kakšen koncert? — Saj sva bila vendar namenjena danes na simfonični koncert, — je odgovorila Marijana razočarano. — In ti imaš vstopnice že v žepu. — Res je. Koncert! Skoda, Marijana. — Velika škoda, Ivo! Mož, M je Marijano ljubil in* ki je bil oženjen z njo, jo je tolažil: — Takoj se ohlečeš za koncert in prideš na kolodvor že v koncertni obleki. Koncert se prične ob tričetrt na osem. Začetka torej ne bos zamudila. — Da, Ivo. Samo... — Samo? — Ce bi bil ti z menoj, bi še bolj uživala. Ivo je vzdihnil: — Moj vlak odhaja ob pol osmih. Bodi točna, draga, pričakoval te bom na kolodvoru. Ko je Marijana odložila slušalko, je bila ura skoraj že sedem. Odhitela je v spalnico, da bi se preoblekla. Se nikoli se ni tako hitro oblekla, še nikoli tako hitro napolnila svoje večerne ročne torbice in še nikoli se ni tako malo časa gledala v ogledalo, preden je Šla z doma. Vse je bilo opravljeno zelo hitro. Točno ob pol osmih jc stala na kolodvoru. Še nikoli ni bila tako lepa, kajti razburjenje in naglica sta ji bila segrela lica. Ko je zagledala Ivana. .. — Kje je tvoj koveeg. Ivo? — Kakšen kovčeg? — Zdi se mi, da potuješ. — Jaz da potujem? — Saj si mi vendar telefoniral, da moraš odpotovati. Mirno jo je prijel pod roko in jo odvede! skozi čakalnico pred kolodvor. — Ali se jeziš, Marijana? — je dejal. — Ali mi boš odpustila, če ostanem doma? — Kaj sploh nisi nameraval odpotovati, Ivo? — Ne! — Zakaj si mi pa potem takem telefoniral? Ljudje so se čudili, da je mož sredi ulice poljubil svojo ženo. On se pa ni mogel premagati in nekoliko ga je pekla vest, ko je dejal: — Hotel sem vsaj enkrat, Marijana... — Kaj? — Da bi prišla točno na koncert. GLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda din L— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiu znamka — Popustov za maje oglase ne prt znam a POZOR! Popravljam, vulkanizlram gumasto obutev, prodajam in kupujem vse vrste moških čevljev — da so ie zadnji deli dobri. KLAV2ER. Vošnjakova 4. 401 PRI ŽIVČNI SLABOSTI poskusite •DELI NI b EOCRaD • KINEZ miha.JLOVA1 Of *. iKf no j C op i»4o. MM OGLAŠUJ y »Slov. Narodu« POSTELJNE MKEŽE Izdeluje in ima stalno v zalogi — rabljene se sprejmejo v popravilo najceneje — ALOJZ ANDLOVIC, Gregorčičeva 5. 9. T. KLIŠEJE -i i N0 .POUK' Beseda 50 par. Davek posebej. NalmanISI znesek 8.— din STARŠI zganite se pravočasno in pre-skrbite otrokom dobrega inštruktorja. Ponudbe na upravo Usta pod »Profesore. 2674 s luzb E Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din BRIVSKEGA VAJENCA mrejmem takoj. Prednost Ima ynU ki ae je že učil. Burja Alojz, brivec, Krško. 418 GOSPODIČNA stara 19 let, z malo maturo in trgovsko Solo, z znanjem stenografije In strojepisja, zmožna vseh pisarniških del, išče službo v pisarni ali kot blagajni-čarka. Nastop takoj ali po dogovoru. — Ponudbe na upravo SL Naroda pod »Hvaležna«. 405 PRODAh Beseda 50 par. Davek posebej Natmanlši zneseH 8.— din >VA TOVORNA ~~ AVTOMOBILA *Saurer« 3 tonski v brezhib- em atanju, generalno popravljen, z dobrimi gumami in 1 Austrofiat 1500 kg z novimi gumami, prodam. Verderber Tos., Kočevje 113. 420 PRODAM Bzlične starinske in izkopane »redmete. Hirit A* Stična, Vir 10. 421 Makula turni papir proda uprava »Slovenskega Naroda11 Ljn»ll«na^ KaaJPicv* ulica im. § POMLADANSKI DUNAJSKI VELESEJEM WIENER MESSE 9. DO 16. MARCA 1947. POLJEDELSTVO (vsi poljedelski stroj!) — VRTNARSTVO — SADJARSTVO — VINOGRADNIŠTVO — RIBOLOV IN RIBOGOJSTVO — ČEBELARSTVO — KEMIČNA INDUSTRIJA — MLEKARSTVO KLETARSTVO. Na področju Tehničnega velesejma Avtomobilska in motociklistična razstava Prijave najpozneje do 10. februarja. Vaa obvestila in navodila dajejo: J. Knlhanek, počastnl zastopnik za Dravsko banovino ln banovino Hrvatsko, Zagreb, Ulica Kraljice Marije 24, tel. 51-85. H. PfannenstUL gen. zastopnik za celo Jugoslavijo, Beograd, Bosanska 29, tel. 30-881. Popusti na vaeh železnicah. Biran 6 »SLOVENSKI HAROD«, 22 Singapur naj živahnejše mesto sveta Otok S m ga.pore deli majhna morska oži« na od najjužnejše konice Malajskega polotoka. »Smgapurrha« se pravi »levje mesto«, njegova preteklost je zelo pustolovska in sega do rx>rnorsčaka Sindbeda Sindbad, pomorščak ? Ampak to je bila vendar figura iz »Tisoč in ene noči«? Da, prav ta Sindbad. Tale Sindbad je namreč res živeL Tu v Smgaporu. Morda se ni imenoval Sindbad, bil pa je vsekakor M&Iajec, pomorščak, Feničan Tihega oceana. Že dolgo prod on si je Vasco de Gama upal v Indijski ocean, so tvegali Malajci prave rekordne vožnje za takratne čase. Daleč, zelo daleč so prišli, tako daleč, da pripada prebivalstvo Madagaskarja po većini malajski rasi in tudi prebivalstvo Havajskih m drugih otokov Tihega oceana Od Vzhodne Afrike do Srednje Amerike! Tc je pač lepa pot tudi za modernega človeka. Leta 1824 je kupila polotok Ma Laičko Britska vzhoJnoindijska trgovska družba od sultana Jahoi-skega za 60.000 dolarjev in (letno rento 24.000 dolarjev. Sir Stan-ford Raffles, guverner Bataviie, ki je bila takrat še angleška, je preroško spoznal po- men otoka. Ko je morala Anglija po Napoleonovem padcu vrniti Javo Holandcem, je ustanovil na južni konici Maiakke Smgs-pcre, takrat še majhno ribiške vsa Duhoviti sir Stanford Rafflesf Danes ve vsak angleški učenček, kaj pomeni Angliji Singapore. Singaporova bodočnost je hkrati bodočnost Anglije na Daljnem vzhodu. Singapore obvladuje morske ožino Maiakke, prehod na vzhod, prastaro trgt v*kc pot med vzhodom m zahodom. Od Londona skozi Sueški prekop in ob S m ca poru ae vfleče živec brrtakega imperija Smgapore je danes eno izmed največjih vojnih pristanišč na svetu. Anglija je za to investirala dvanajst mHijonov funtov. Včeraj *e revna ribiška vas, danes pa eno največjih oporišč »British-Empirea«. Singapur je sestavljenka dveh besed in pomeni v našem jeziku levji grad- Cela desetletja sta se mesti San Francisco in New York prepirali o tem, katero je najbolj živahno in bučno. Zdaj je pa ameriški prometni inspektor Thomas Embrett s pomočjo svojih aparatov za točno beleženje uličnega direndaja ugotovil, da je najbolj živahno mesto na svetu Slugapur. Embrett je sestavu devet aparatov za beleženje hrošča In trusta. Eni aparati so občutljivi za zvonenje ln hupanje, drogi za človeške glasove, tretji za škripanje itd. Vsak ima skalo od ene do sto. Pri ugotavljanju intenzivnosti trušča delujejo vsi aparati istočasno. Tako je bOo ugotovljeno, da doseže povprečno frek ven tirana ulica New Torka število 540, nasprotno pa opoldanskega vrvenja na Broadwayu z Embrettovimi aparati sploh ni mogoče točno zabeležiti, ker je bruse ln trusč tako velik, da morajo, tudi skupaj ki oči ljudje kričati drog na drugega. Če se hočejo razumeti. San Fran-clsco je pokazal na svojih najbolj živahnih križiščih 630 stopinj hrusča. Nasprotno je pa v avstralskem Sidnevu samo 360 stopinj, čeprav se prebivalci tega mesta radi pritožujejo, da vlada v njem neznosen direndaj. Pravo presenečenje tudi za samega Em-bretta je pa bil Singapur. kjer so njegovi aparati zabeležili na najžlvahnejših križiščih 800 stopinj, t nekaterih krajih pa celo 900. Ker so Embrett ovi aparati zaenkrat prikrojeni tako, da lahko zabeležijo hrošč samo do 900 stopinj, je izumitelj izjavil, da zahteva Singapur posebne aparate in da menda nikjer na svetu ni takega direndaja kakor v tem mestu, In res v Singapuru ne pogrešajo hrošča tn trušča. Tramvaji, ki jih vozi do 30 drug za drugim, neprestano zvone, avtomobili hupaio brez prestanka in indijski policaji sploh ne vzamejo iz ust piščalk, razen če na ves glas kriče. Vmes se čuje jo klici »riksev«, v trgovskih ulicah kriče neprestano prodajalci blaga, V pristanišču tulijo od jutra do večera in od večera do jutra sirene, zvone zvonci prometnih in policijskih čolnov, 320 gostiln in kavarn ima noč in dan odprta vrata in okna, skozi katera se razlega kričanje in prepevanje, vmes pa hredče radijski aparati. V Singapuru je okrog 3.000 psov ln tudi ti pomagajo, da je trusč v mestu še večji. Edino mesto na svetu, ki ne zaostaja dosti za Singa-purom, je Sanghaj. Plastične avtomobila Zanimivi poskusi v Fordovih tvormealt — Plasr&Jkiun namesto jekla ? Henrv Ford je nedavno v svoji tovarni na vso moč udrihal s sekiro po zadnji strani poskusnega avtomobila, kakor da seka v gozdu drva. Toda gladka ploskev avtomobila ori tem ni prav nič trpela. Njegova zadnja stena ni bila iz jekla, temveč iz novega plastičnega materijala. izdelanega v Fordovih, tvornicah. Odbijači iz te tvarme ostanejo celi po udarcih v kandelabre in izravnajo se orožno kakor žoge. Poskusi z novim materijalom na ie niso tako napredovali, da bi bilo že zdaj mogoče izdelovati plastične avictrnobile. Toda Ford upa, da bo najpozneje v treh letih izdeloval plastične avtomobile že ▼ serijah, 11 Henrv Ford €JTastIkum. ki ga izdeluje zdaj. spominja rta izglajeno jeklo in se ne leskeče. Več plasti vlaknastega materijala se segreje ki izvari v tisoetonski stiskani cl Plastične plošče tehtajo in stanejo polovico manj. od jekla so pa 1 Okra t močnejše. V velikih stiskalnicah se dajo upogiba ti kakor da so iz tanke pločevine, čim pa pritisk Dopusti, dobe zopet prvotno obliko. Izumitelj plastika je Robert Bover. Pred 15 leti je odkril Henry Ford 16 letnega Bover j a v krčmi njegovega očeta. Deček se ie zelo zanimal za kemijo in to je obnilo nase Fordovo pozornost Ford ga je sprejel v Trade School in tam je sledil njegovemu napredku. Od leta 1925. ima Bover svoi laboratorij v Fordovih tvornicah m pomaga mu 28 asistentov. Večina njegovih poskusov se je nanašala na plodove soje, iz katere je izde oval mazil no olje. sintetično volno in posebno snov za izolacijo. Plastikum, ki je spadal več let med delovne dlje laboratorija je kombinacija iz celičnih vlaken ln smola Za izdelavo enega milijona plastičnih avtomobilov, je bilo treba no sedanjih računih 100.000 bal bombaža, 500.000 buš^ov koruze ter manjše količine sirovih kož, slanina kleja. smole, trst:kovega alkohola lanu, plutovine. gume itd. Zaenkrat bi bilo še prezgodaj govoriti o gospodarskih prevratih, ki bi jih utegnilo povzročati odkritje plastika v Fordovih tvornicah. če bi se posrečilo preorijentirati vso ameriško industrijo na pla-stikum. Toda ameriški izedlovalci jekla so že v velikih skrbeh zaradi razvoja novega odkritja. Ce bi namreč začeli izdelovati avtomobilske karoserije iz plastika, bi poraba jekla v Ameriki zelo nazadovala, Olimpijada in frak Zanimivo zgodbo o fraku opisuje v svojih spominih pionir olimnijske ideje na Češkem dr. Guth Jerkovskv. ki je praznoval te dni SOletnico rojstva. Ko so kmalu po ustanovitvi češkega olimpijskega odbora leta 1896. izbirali častne člane, so se morali ozirati tudi na družabno stran in nositi frak. čeprav to nekaterim ni bilo po volj L Frak ali gotova družabna raven, na kateri sem skušal obdržati olimpijski odbor, — piše dr. Guth, in reprezentanca. na Katero se pri nas redko oziramo, ml je povzročila mnogo skrbi in neprijetnosti. Tako je priredil olimpijski odbor več pojedin, toda na račun članov samih, ki so povabili svoje prijatelje. Strogo sem pazil na to. da bi se upoštevala tudi družabna stran in da bi udeleženci gostij prišli t frakih. Zato so mnogi izostali in se na tihem jezili name. češ da sem ošaben in da bi jim rad zrasel čez glavo. Skoraj neverjetno se zdi zdaj. da so morali pocriirji telesne vzgoje v onih časih doplačevati iz svojega žepa, če so hoteli vzbuditi med ljudmi zanimanje za sport. Se bolj neverjetno se pa sliši, da se je polagala velika važnost na zunanje znake družabne uglajenosti tam. kjer ie zdaj to po sebi odpadla Tolsto] in film Ruski pisatelj N. Kuzminski, ki je zadnja leta sodeloval s slavnim ruskim pisateljem ln mislecem L. N. Tolstim, pravi, da je bil Tolstoj morda prvi pisatelj, ki je napisal scenarij resnične ruske drame za film. Film je bil takrat se nem, toda pisatelj filozof je videl v njem »prevrat v pisateljskem življenju«. Tolstoj je izjavil, da pride čas, ko se bodo morali romanopisci podrediti filmskemu vplivu. Toda teh izgledov se Tolstoj ni ustrašil. Dejal je, da je nasprotno »hitrost scen in iz-p remeni jivost odkrila počasnost naših knjig«. Kmo je pojasnilo tajno tn moč kretenj m to je velika stvar, — Je trdU Tolstoj. Spomnil se je celo, kako ga je prej oblika gledališke drame ovirala pri delu. Ko sem pisal »Živega mrtveca«, — je dejal Tolstoj, — sem se večkrat vgriznll v ustnice, ker nisem mogel tako hitro prehaja- ti od epizode k epizodi, kakor bi si bil ze-leL £e leta 1908 na dan svoje S0-letnice je Tolstoj obljubil napisati nekaj za kino. In leta 1909 je napisal dramo — z močnim ln žalostnim dejanjem — toda bolezen ga je zadržala, da je ni mogel povsem predelati tn prikrojiti za film. Fran Klemenčič razstavlja Iz govora prof. Saše Santla ob otvoritvi razstave Ljubljana, 28. januarja. Včeraj smo kratko poročali o otvoritvi razstave Frana Klemenčiča v Jakopičevem paviljonu. Otvorll jo je prof. Saša fiantel z zanimivim govorom, iz katerega posnemamo: »Rad sem se odzval želji tovariša slikarja Frana Klemenčiča, da ob otvoritvi njegove velike kolektivne razstave spregovorim nekaj besed. Nekoliko inako se mi stori pri srcu, če pomislim na čase, ko sem se spoznal z njim Bilo je to v dobi, ko so se na Dunaju živeči slovenski dijaki na umetnostnih šolah s svojimi hrvatskimi tovariši združili v društvu >Vesna«. Vsi so bili v svetem ognju navdušenja za proč vit nase jugoslovenske umetnosti. V lastnem lokalu smo razmišljali o novi umetnosti, ki bo nosila svoj izvor iz naših rodnih krajev. Navduševali smo se za etnografske posebnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov in posebno tovariši Gaspari, S m rek ar in Birolla so že takrat skušali dati svojim delom slovensko obeležja. Takrat smo spoznali tudi Klemenčiča. Bil je skromen mladenič ki je premišljeval samo o svoji umetnosti, a se je udeleževal rajši resnih pogovorov kakor zabavnih večerov, ki sq večkrat sledili našim sejam. »Vesna« se je korporativno udeležUa se prve jugoslovenske razstave leta 1904 v BeogTadu, kmalu nato pa je prenehalo delovati za one čase pomembno žarišče mladih slovenskih in hrvatskih slikarjev in kiparjev. Klemenčiča je pot privedla se v Monakovo, nato se je pa moral vrniti domov v svoje rodno mesto Ljubljano. V oni dobi umetniško življenje ni bilo tako živahno, kakor je danes. Čeprav sta bili dve slovenski razstavi v Ljubljani in prva jug-osl o venska, razstava v Beogradu, da ne govorim o »savanskic na Dunaju, nekoliko razgibale naše občinstvo, je vendar na splošno zanimanje za stvaritve likovne umetnosti bilo še majhno. Borba za uveljavljenje je bila umetniku v takih razmerah težka čeprav je bilo število zastopnikov čopiča in dleta še pičlo. Klemenčič je delal eno in drugo, seve pre-v takih razmerah izključno s svojim slikarskim delom in to nI bilo lahko. Umetniški ideali, ki silijo k iskanju in napredovanju, so eno, realnost življenja pa je drugo. Kje naj bi bil mladi slikar našel svoj kruh če ne z izdelovanjem portretov in cerkvenih slik? A za oboje je treba naročnikov. Zasebnik se težko odloči za naroČilo portreta, če slikarja še ne pozna cerkvena naročila so pa tudi imeli v zakupu ljudje, ki so za majhen denar delali povečave svetih podobic in s tem od leta do leta povećavali kičarski balast naših podeželskih cerkva A vendar je nekako slo. Klemenčč je delal eno in drugo, seve pre-mnogokrat po želji naročnikov za ljubi honorar, mnogo pa tudi po svojem prepričanju. In to, kar je nastalo ne glede na okus naročnikov, je bilo dobro. Na vseh razstavah v Jakopičevem paviljonu so naši >pleinairci« a svojimi smelimi novimi načini slikanja močno vplivali na sprejemljivo dušo našega umetnika Klemenčič se je vživel v novo gledanje narave šele ob delih, ki so jih pokazali Ljubljani naši »Monakovčanic. Ni ga sram priznati, da je od teh mnogo pridobil in da je polagoma popolnoma zagazll v impresionistične vode. A posnemal jih ni slepo, pač pa si je prisvojil nekatere posebnosti njihovega čopiča, posebno pa lopatice. Ni šel do skrajnosti v abstrakciji lo- kalnega kolorita in ni se mogel odločiti za čezmerno naglašanje reflektiranih barv. Vendar ga smemo in moramo prištevati med slovenske impresioniste. Klemenčič je moral okusiti vso pezo ki pritiska na slovenskega slikarja. č*e Je bil prisiljen sprejemati naročila, ki niso ustrezala njegovemu prepričanju, kdo bi mu v takih okolnostih to zameril. A tudi to težko dobo je končno premostil. Danes se kot 60 letni k čuti svobodnega Ln samostojnega, in to se pozna na njegovih najnovejših slikah. Ustvaril si je kljub vsemu svoj stil. Njegovo glavno slikarsko sredstvo Je pa ostala lopatica, ki mu pričara one živa in Čiste barve na platno, ki so mu pridobile toliko prijateljev med slovenskim občinstvom V njegovem imenu si dovoljujem otvoriti pričujočo razstavo z željo, naj bi tovariš Klemenčič z njo razpršil Se zadnje dvome o svoji umetnosti in si pridobil veliko število novih prijateljev in občudovalcev.« Iz Trbovelf Nov grob. Včeraj opoldne je po dolgi težki bolezni za tisni La trudne oči gospa Antonija Fric, rojena Arhar, ugledna trboveljska gostilni čarka in posestni ca. stara 9 let Žalostna vest je težko legla na trboveljsko javnost ter v vseh tukajšnjih krogih vzbudila toplo sočustvovanje. Pokojnica je bila ugledna in splošno spoštovana gospa, ki si je v teku let pridobila vsled svojega blagega značaja in velike dobroti jivosti širok krog prijateljev in znancev. Z gospo Fričevo se je od Trbovelj poslovila za vedno vzorna žena, preskrb na mati in vzgledna gospodinja go-stilničarka, S pokojnico je hudo prizadeta rodbina izgubila preblago mater vzgojiteljico in ženo. gostil ni carska obrt pn odlično članico, ki je s svoji mdolgoletnim delom pomagala dvigniti ugled trboveljskih gostilničarjev. Gospa Fričeva se je že v mladosti odločila za gost ilničar^ki poklic ter ga je do zadnjega časa izvr§e_ vala z vzgledno marljivostjo. Najprej Je vodila gostilno pri trboveljski postali, za časa vojne je upravljala znane Dreotove gostilne, kd je nemalo po nieni zaslugi bila takrat shajališče trboveljskih narodnih krogov. S pomočjo dolgoletnega ln trdega dela se je potem osamosvojila ter si pozneje uredila lasten ličen dom z gostilno, ki je kaj kmalu zaslovela tudi izven Trbovelj. Vedno postrežljiva, dobra ln gostoljubna je gospa Fričeva bila priljubljena širom naše doline in marsikak družabni krožek se je pomaknil v gostilni pri Pri cul Gospa Antonija pa Je vse vodila in delo od zore do mraka je izpolnjevalo vse njeno življenje. Poleg obsežnega gospodinjstva je našla Se dovolj časa, da je skrbno vzgojila Šestero dece, za katere ni štedila, da jim pripravi boljšo bodočnost. Skoro vsi otroci so danes v uglednih socialnih položajih. Pokoinico je odlikovala redka dobrosrčnost. Nikomur, ki se je v sili obrnil do nje, da mu pomaga, ni odklonila svoje pomoči. Po svojem prepričanju je bila zavedna narodna žena in podpornica mnogih trboveljskih narodnih tn humanitarnih društev. V kolikor je kruta usoda prizadejala z njeno smrtjo svojcem težak udarec, je tudi trboveljska javnost, zlasti ženski krog, z gospo Fričevo izgubil ženo, ki naj bi mnogim služila kot svetal vzgled vestnega izvrševanja dolžnosti in na i lepših ženskih vrlin. Težko prizadeti rodbin! naše toplo so-žalje, blagi pokojnici lahek večni sen pod rodno grudo. — Pošiljanje letnih poročil. Vsa društva in organizacije se opozarjajo, da ▼ izogib kazenskim posledicam pošljejo najkasneje do 31. marca 1941. banski upravi letno poročilo skupno z bilanca Ustanove, ki jih upravljajo javne oblasti, pa morajo poslati ustanovni oblasti letno poročilo o svojem delu. — Pozor brezposelni delavci! Trboveljski brezposelni delavci so se zadnji čas često vozili v Ljubljano ter se tam obračali na razne oblasti, da izprosijo podpore. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani je sedaj razglasilo, da se v bodoče brezposelni delavci obračajo le na krajevno bra-tovsko skladnico, v kolikor so prizadeti upravičeni do takih podpor kot brezposelni rudarjL Vse take prosilce, ki bodo prišli v Ljubljano, se bo kratko malo zavračalo. A. EL Fielding 27 Črna mačka i prinaša sreče Roman — Ne! — je vzkliknila Agnes. — Jaz res misifrn, da je tvoja strašna rekonstrukcija povsem verjetna. — Bila sem prepričana, da boš mislila tako, — je zamrmrala Niča s svojim škodoželjnim nasmehom. — Torej soglašate z menoj ? — je vprašala in ošinila vso družbo z vprašujočim pogledom. Keitha so poklicali k telefonu. Pred odhodom je pa dejal, da je po njegovem mnenju Niča prijela vrv za pravi konec — Torej zapomnite si to vsi, — je nadaljevala Niča resno. — Ne begajte policije z nobenimi dejstvi, ki nimajo nič skupnega s Farrant om. — Kako nepristranski sodnik je skrit v vas, — je lamrmral Noel ironično. Niča ga je srepo pogledala, — Ce bi vam morda bilo ljubše, da bi obrnila policija svojo pozornost na gospo Evansovo in na vaša čustva kot na verjeten nagib... je dejala naglo. Noel je prebledel in umolknil. — Recimo, da je nekdo slišal, da ste se zavoljo nje s Henrv jem sprli in da ste hoteli odložiti svoje mesto osebnega tajnika, ali pa da ste prosili Hen-ryja, naj vas odslovi, — je nadaljevala Niča samozavestno. — Niča, prosim te, drži svojo bujno domišljijo na uzdi Tvoja navada je predstavljati si vse mogoče stvari tako, da nazadnje še sama verjameš, da so resnične. Agnes Stokesova je pri tem grozeče pogledala. — Recimo, — je posegla v debato Phyll, — da bi policija priznala vaše sumničenje za upravičeno. Jaz pa ne verjamem, da je ubil sira Henrvja Farrant ali Gaskellovi. Mislim, da je bil sir Henrv umorien samo zaradi tega, da bi lahko bila uničena zadnja oporoka in da bi ostala v veljavi stara. Pri teh besedah je pogledala Eva Nico in videlo se je, kako je slednja zadrhtela. — Seveda, ta domneva bi povsem odvrnila sum od Farranta in Gaskellove, — je končno spregovorila Niča s Hnlm glasom. — Saj na njo sploh ni padel sum, — se je oglasil Keith. Niča je molče motrila njegov obraz, ne da bi kaj odgovorila. — Mislim, da vaše mnenje sploh ne pride v poštev, Phvllis, — se je oglasila Agnes u užaljenim glasom. — Pripravljena sem zamolčati policiji vse. kar si mislim o pravih nagibih umora, — je dejala Phvllis domišljavo. — Morda ima Niča prav. Recimo, da je to možno. Toda njena trditev, da pade sum na Keitha ali name, če bi se našla zadnja oporoka, je naravnost absurdna. — Phyll je govorila z glasom globoko užaljenega človeka. — Saj bi Keith niti muhe ne ubil. On je predobrega srca, — Dobrosrčen ? To je sreča, kajti vi, Phvllis imate pravega hudiča v sebi, če pride na to. — Nicin pogled, s katerim je ošinila Phvll, je bil zelo trd. — Samo kadar ste krivični z ljudmi, ki jih ne morem braniti — se je zagovarjala Phvllis. — Kako plemenita poza! ? — in velika Nicina usta so se porogljivo nasmehnila. Toda, kar se tiče Keitha, je njegova sreča, da je bolj nagnjen k dobremu nego k zlu. On je namreč sicer precej trmast, če ste to opazili. Ce pa niste, si zapomnite to za bodočnost in svetujem vam, da odstranite z njegove poti vse skušnjave, ki bi ga mogle zapeljati. Nikar si pa ne prizadevajte odganjati jih od njega. Henrv je bil tudi tak. — Henrv ni bfl trmast, temveč odločen, — je ugovarjala Agnes. — Henrv je bil zelo plemenit mož in zelo neverjetno je, da bi bil dovolil, da bi ga kdo izkoriščal. — Naj bo že kakorkoli, — je dejala Niča odločno, — moja teorija je dobra, vse nas reši grdega šumni čenja policije in zelo blizu resnici je. Sama si to priznala, Agnes. ne izpreminjaj zopet svojega na-ziranja. Zaenkrat nimam nobene druge boljše ideie. A Phvll je preveč... hm ... osebna. A kar se tiče Henrvje vin kreposti, je bfl v enem pogledu preveč strahopeten. Čeprav ne izključujem možnosti, da so bile stvari, ki bi jih ne bil zmožen, čeprav bi imel čas razmišljati o njih. Ali pa tudi če bi jih bil storil bi ae bil vedno sovražil zaradi tega. —- Neumnosti, — je zamrmrala Agnes, — Bila sem z njim pred leti na ladji >Foam«, ki se je ponesrečila, kakor veš, blizu škotske obale, kjer je malo manjkalo, da nismo utonili, — ji je osvežila Niča spomin, — In Henrv ti je tam odstopil svoj rešilni pas, — je dejala Agnes in se karajoče ozrla na Nico. — In končno. • • zdaj ... je mrtev. — Prav praviš. Mrtev je in prav zaradi tega si upam govoriti o njegovem značaju, da najdem njegove slabosti. Biti bi morala ta ali ona slaba stran, zaradi katere bi se bil dal izkoriščati. A Farrant je izkoriščevalec. Kar se tiče tega... rešilnega pasu, je rea, da mi ga je prepustil, ker bi naju obeh ne bil držal na vodi, — je nadaljevala Niča in otresla pepel s cigarete. — Storil je to nazadnje, pri tem je pa skušal odvrniti od mene pogled, da bi me ne videl. Dvakrat sem izginila pod vodo, preden me je prijel za krilo in naj si imam prav ali ne, vedno bom verovala da je bila njegova želja da bi me ne videl... Da je pa civilizacija pomenila zanj preveč in da ga je prisilila, da je našel to, kar bi imenovali njegovo boljšo stran. Toda kaj je s Farrantom ? Kje tiči tako dolgo? Ta čas m je vrnil Keith v sobo. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran U Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Val v Ljubljani