V Trata, v sredo 4. jtanfga 1M»
fc&taAc JCU*
2 Hi i a	dan, udi ob nedeljah in praznikih* zjntraj. — Uredništvo: wHca
!-"'**Mka A »i sitega Sev. 20, I- nadstropje. - Dopisi naj sc pešajo wed-nticvu. — Netrankiraoa pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajanj in odgovorni urednic Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista tjaiaostL — Ti »k tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3-—. pol leia L 18 - in celo leto L 36 -. - Teleton' trednlS-a rn uprave štev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotirtk. — Oglasi se računajo * širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtniliov mrt po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 10 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1"—. Oglase sprejem« iuseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Ediu _ sti. Uprava in iuseratni oddelek se nahajata v Trstu, nI. sv. Frančiška Aj 201
jcfimnsKa vprašanje.
Reško vprašanje Se vedno nerešeno.
PARIZ, 1. — Dopisnik tržaške »Ere Nuove« poroča svojemu listu: »Popraviti morem vesti, ki jih razširjajo pariški in londonski listi o do--govoru, ki se je baje sklenil v reškem vprašanju. Dailv Mail« je v svoji današnji pariški izdaji pisal, aa je vprašanje končno rešeno, ker sta Pašič in Trumbič v razgovoru, ki sta ga imela danes dopoldne z amerikanskim odposlanstvom, izjavila, da sprejemata ustvaritev vmesne države med Jugoslovani in Italijani, ki bi jo tvorila avtonomna Reka. Jugoslovani da imajo samo en pridržek, namreč glede razsežnosti ozemlja, ki naj bi jo imela nova avto-uemna država, ker smatrajo, da je pretirana in da bi nova država obsegala preveč slovanskega življa. Moje podrobne informacije, za katere imam razlog, da jih smatram za točne, pa mi dovoljujejo trditev, da se reško vprašanje nihaja vedno na isti točki. Jugoslovan: niso pocali svojega končnega odgovora o modusu vivendi, ki bi ga zavezniki hoteli uporabiti za Adrijo, pač pa so podali razne ugovore Morda se stvar odloči danes . V tem ko je Orlando prejel brzojavko reškega narodnega sveta, ki protestira proti preuredb; mesta \ svobodno državo, je prispel v Pariz poslanec Ossoinak, ki je prinesel resolucijo, sklenjene od Rečanov.« — Tako dopisnik. Uredništvc lista pa pripominja: »In italijansko odposlanstvo, kaj dela? Prišli smo torej tako daleč, de se moramo zahvaljevati nespravljivosti jugoslovanskega imperijalizma, da se ne doseže reopredeljiva, krivična rešitev,*
Pripomba uredništva: Nerazumljiva nam jc v tem poročilu trditev, ki jo poročevalec pc gnema sicer po angleškem listu »Daily Mail* češ, da imajo Jugoslovani en sam pridržek, r.amreč, da se priklopi preveč slovanskegr življa novi reški državi, a jo vendar potem pc v rema nekako tudi za svojo. Nam se zdi, da fc? moralo b;ti jugoslovanskemu odposlanstvu pač le na tem, da pride čim največ slovanskega življa pod novo reško državo, ko gre vendar za to, da naj bi se najdalje po 15 letih vršilo ljudsko glasovanje o pripadnosti ozemlja te nove države. Ta pridržek z jugoslovanske »rani bi bil umesten le tedaj, če je gotova .tvar, da bi se po 15 letih vršilo ljudsko glasovanje edino le o vprašanjih, ali naj ozemlje reške države pripade Italiji, ali pa če naj ostane še nadalje reška vmesna državica, ne pa tudi
0	vprašanju, ali naj to jugoslovansko ozemlje pripade Jugoslaviji. Jugoslovanski protest sc nam zdi uraljiv samo v prvem slučaju, ker bc pač Jugoslaviji na tem« da ne izgubi preve svojega naroda za vedno, dočim bi bilo pa drugem slučaju le koristno za Jugoslavijo, dr ostane čim največ jugoslovanskega življa v reški državici, ker bi bil tako po 15 letih zz Jugoslavijo ugoden uspeh ljudskega glasovanjr tem gotovejši. Če torej odgovarja »Daily Mai lovo z poročilo resnici, bi odgovarjalo resnic' tudi ono pred par dnevi objavljeno poročile da naj bi sc ljudsko glasovanje v novi rešk državici po petnajstih letih vršilo le o vpra šanju, ali naj to ozemlje pripade Italiji, ali pa Čc naj državica obstoja še nadalje, pri čemer K bila pripadnost Jugoslaviji izključena. Jugoslovanski protest proti takemu ukrepu pa nam je ieveda umljiv.
Nezadovoljstvo v Rimu.
RIM, 2. Z lajhnimi izjemami rimsko časo piste ne pojmi težavnosti položaja, ki bi nasta za Reko in njene pristaniško-železniške od--jošaje, če bi odgovarjale resnici dosedanje in formacije o podlagi, na kateri da se vrše po gajanja med italijanskim odposlanstvom, Wil-sonom in jugoslovanskim odposlanstvom. C ■stvari ni točnejših vesti, tako da se komentarji naslanjajo edino le na one glavne točke ki jih je predvčerajšnjim objavil »Giornalc d'Italia^, čigar posebni pariški poročevalec je, kakor znano, v zvezi z onim delom italijanskega odposlanstva, ki načeluje na Consulti (ministrstvu za zunanje stvari). »Giornale d'Ita-iia* celo nadaljuje svojo taktiko, kakor jo je pričel pred nekaterimi dnevi, namreč da predstavlja te glavne točke kot sprejemljive. Ta atvar se zelo komentira. V političnih krogih se pcudarja pomen tega preobrata pri »Gior-nalu dTtalia«. V splošnem je nezadovoljstvo proti zastopništvu na mirovnem kongresu precej živahno.« Konec poročila (12 vrst) je v
Eri Nuovi« zaplenjen.
Jugoslovanski odpor«
RIM, 3. Vsak dan se poroča, da je jadransko vprašanje tik pred rešitvijo, a vsak dan se rešitev zopet odgaja. Po informacijah, ki se sma-
1	ajo za točne, so Jugoslovani s protestom odbili sprejem spravnega predloga. Hoteli bi razširiti meje nove reške države na stroške Italije. Sprejemajo porazdelitev reške države v okrožja, ne pa peteročlanske vlade, ker bi jim h.: ljubši komisar Zveze narodov. Glede Dal-macije zavračajo vsakršno aneksijo, prepuščajoč avtonomijo Zadra v jugoslovanski državi in ne dovoljujoč nikakršne koncesije za Šibenik. Poleg tega naj bi otoki izven Cresa, J ošinja in druge pripadli Zvezi narodov, tako d? bi Italiji ostala samo Vis in Pelagruž. Ko se je načrt predložil Jugoslovanom, se je razumevalo, da se mora sprejeti kot podlaga za pogajanja, ne pa da bi ga razrezali na vse dele. Kazprava se bo torej vršila neodvisno od Jugoslovanov, da se doseže zaključek, ki se je doslej odgajal tako dolgo, in tembolj, ker se z načrtom strinjajo zavezniki in Wilson.
~ ugoslovanski protinačrt za rešitev jadranskega vprašanja.
PARIZ, Jugoslovanska dclegacija je predložila amerikanski delegaciji memorijal glede kompromisa na Jadranu. Ta memorijal je pravi protinačrt, razdeljen v tri ijele: ij-Nrod^ v»sna reška država: Jugoslovani se strinjajo
z idejo neodvisne reške države, toda zavračajo ureditev, ki jo je začrtal Tardieu v svojem načrtu. Ne ugovarjajo, da se vključijo in porazaele ozemlja, t. j- istrski okraj, okraj mesta Reke in sušaški ter krški okraj, toda ti trije okraji, čeravno politiški združeni, bi se morali vladati sami po sebi, avtomatično, pod zaščito Zveze narodov. Namesto petih komisarjev, od katerih bi dva morala biti Italijana, eden pripadnik neke neodvisne države, četrti Jugoslovan, a peti Madjar, bi hoteli samo enega komisarja, ki ža imenuje Zveza narodov.
Za luko in železnico Reka-Šentpeter-Ljub-Ijana zahtevajo enak režim, kakor je določen za Gdansko t. j. carinsko unijo z Jugoslavijo, ki se bi obvezala na posebne dogovore s čeho-slovaki, z Ogrsko in z Nemško Avstrijo, s katerimi bi dovolila tem državam enako postopanje in popolnoma svobodno uporabo luke !n železnice. Ta poizkus bi moral trajati 3 leta namesto 15, in po treh letih bi se vršilo ljudsko glasovanje. V slučaju, da se mesto Reka z z ljudskim glasovanjem odloči ne za priklopi-Lev k Italiji, temveč k Jugoslaviji, se le ta obvezuje da dovoli Reki predpravice avtonomije, ki jih je imela pod ogrsko vlado.
2)	Zadar in Šibenik: Glede Šibenika se Jugoslovani branijo upoštevati bodisikakšen predlog za popoln odstop ali za posebne mestne privilegije. Za Zadar predlagajo najpopol-lejšo avtonomijo, nek« vrsti »corpus separa-tum et annesum«, enak reškemu.
3)	Otoki: Jugoslovani se branijo da bi odstopili otoke Italiji, toda Jugoslavija se bi odrekla
saki zahtevi po gospodstvu nad Lošinjom, Jnjom, Visom in drugim majhnim otokom v iižini, ter zahteva, da se vsi ti otoki podvr-ejo zaščiti Zveze narodov.	#
Hlrouna Konferenca.
Izročitev mirovnih pogojev Nemški Avstriji.
SASOT OERMAsIN. l.Ze od »utra s« grad oživite. Kapetan CaTeron iz ministrstva «za vnanje stvari se podaja, v dvorano, kjer določa mesta za pooblaščence. Ob 11 so vojaki izpraznili psostor polog gradu. Delegati začenjajo prihajati. Oddelek dragoncev izkazuje vojaške časti- Na dvorišču gradu je nekaj povabljencev, med njimi več go-spej, ki si ogledujejo mimo idoče pooblaščence. Opoldne so vsi zavezniški delegati — izvzemši Wilsona, ki se je nekoliko zakasnil — zasedK svoje prostore okoli mar«, prire?ene istota^o kot na cerimonji izročitve mirovnih pogojev Nemčiji. Wilson je doše! ob 12'10 in je idal tako] ukaz, naj se pozoveio avstrijski delegatje. Došli -so v grad « avtomobilom. Na čelu delegacije je Renner. Spremljata ga poveljnik burgeoia in aapiian a sledilo mu je 12 njegovih sodelavcev. Delegatje - stopajo v grad Med tem se zavezniški delegatje -azgova-rjajo. Ob 12'15 so prišli v dvorano avstrij-ki delegati.
Otvorivši sejo je izjavit Clemenceau, da se ne ztočI popoln rračrt mirovne pogodbe, ampak samo ilavni členi. Clemecean je sporočH, da bo pripomba izročil pismeno v teku štirinajstih dni. Vrhovni svet zaveznikov sporoči v pismenem odgovoru še drugi rok, v katerem bodo morali Av-trijci dati definitiven odgovor. Ves Clemcncaujev ^ovor je preveden na angleSkf, nemški in italijao-sld jezik. Dufeasta je izročii besedila
Rernier je čital dol« govor, v katerem govori > pričakovanju delegacije ter omenja, tda je po ropadu podonavske monarhije ostalo osem na-cdov brez vsake organizacije. Renner pripomi-ija: Naša mlada republika oi dedič stare monar-lije bolj, nego druge države, vsled česar obreme-nia Avstrijo odgovornost Isto toliko kolikor dru-^e »države stare monarhije. Avstrijska republika se odreka vsake misli na gospodstvo. Iznebila se je vseh reakcijonarnih tradicij in ni nič drugega, nege ledolžna žrtev straSnega ziooina, storjenega v etu 1914. Avstrijska republika ni nikdar vojevala ~>rotl novim narodnim državam. Renner se na-*eja. da .zavezniki ne bodo hoteli gospodarskega uničenja Avstrije. Renner prrznava, kar je storS Hoower, ki }e rešil Avstrijo »draginje. Avstrija se e odrekla vsake militarične akcije v obrambo svojega ozemlja.
Avstrijski delegatje hočejo toralno proučiti prod-'oge zaveznikov. Obrazloživši točno položaj de-*:e!e, bodtf zahtevali odločitev, ki zagotovi gospodarsko bodočnost Avstrije, ki želi prispevati k delu tnir« ter sodelovati z Zvezo narodov.
Izvleček Iz mirovnih pogojev.
PAjRIZ, 2. Glasom informacij, dobljenih iz krogov konference, se more padati danes naslednji izvleček iz mirovnih pogojev, Izročenih avstrijski delegaciji. Ti pogoji ne vsebujejo militaričnib in ikvančnlh klavzul, in tudi oe klavzul, ki bi določale kake meje.
Pogodba, sestavljena po veoru one z Nemčijo, v mnogih točkah Identična, ustvarja iz Avstrije državo kakih b milijonov prebivalcev z ozemljem petdeset do šestdeset tisoč kvadratnih kilometrov. Avstrija pripoznava popolno neodvisnost Ogrske, Ceško-Slovaške, državo Slovencev, Srbov in Hrvatov, ter odstopa druga ozemlja, ki so bHa poprej nje} poverjena in ki so tvorila avstro-ogrsko državo, vsebujoča prebivalstvo nad petdeset milijonov prebivalcev ter površino 204.259 kvadratnih milj. Avstrija sprejema pogodbo o Zvezi narodov in dogovor o delu ter se odreka pravicam izven Evrope. Razoroži popolnoma svoje pomorske in »zračne sile, pripoznava zavezniškim in pridruženim jim vlastim pravico sodbe nad njenimi državljani, ki so zagrešitt krSenja zakonov in vojnih običajev, sprejema podrobne določbe, analogne ti-s*m, ki so vsebovane v pogodbi z Nemčijo, in ki se nanašajo na gospodarske odnošaje in svobodo prevoza preko mej Avstrije
Severna meja napram Ce&ko-SLuvašk! srledi upravni že obstoječi omejitvi, ki je ločevala pokrajine Moravske, Gorenje in Dolenje Avstrije, iz-vzemši nekoliko manje važnih izprememb, tičočih se pred vsem območja Gmiinda in Feidiberga in v smeri proti Moravski.
Južno mejo proti Italiji bo določalo razvodje Inna ki Drave na severu, a rek Lombardije na jugu, pojde če® vrh Brennerja ter po dolini Sex-stens-ki, prisojeni Italiji.
Mejo napram državi Srbov, Hrvatov In Slovencev do?očl|> v zapadnem de!u naknadno glavne zavezniške in pridružene vlastL Na vzhodni strani bo meja sledila črti, ki gre točno vzhodno Pliber-ka, prekorači Dravo ravno nad izlivom Labudni-ce; od tu gre severno Dravo, tako da prepušča državi Hrvatov, Srbov in Slovencev Maribor in
Radgono. Crta doseza ogrsko mejo neposredno severno tega mesta.
Vzhodne meje proti Ogrsid niso tepremenjene. Pogodbene stranke priznavajo in sprejemajo meje Bolgarske, Ogrske, Poljske, Romunske, države Hrvatov, Srbov Iti Slovencev, kakor so sedaj In kakor se določijo naknadno V prilog glavnini zavezniškim :n pridruženim jim vlastim se Avstrija odreka vseh pravic in naslovov do ozemelj, ki so ji pripadala v minulosti in ki kjersibodi leže izven novih mej Avstrije, a niso še prisojena nobeni drugi dTžavI. Obvezuje se, da sprejmo določbfc, ki se ukrenejo glede teh ozcmoTJ.
Avstrija priznava popolno neodvisnost češkoslovaške države, vštevši avtonomno ozemlje, na jugu Karpatov ter se odreka vseh pravic in naslovov do teh starih ozemelj, in to v soglasju z ukrepi, že ukrenjeaimi od zavezniških in pridruženih vlasti.
Meje med Italijo in Avstrijo
so sledeče: Na stari meji med Avstrijo in Švico napram vzhodu do kote 2915 (Klopaier Spite) črta, ki se ima določiti na licu mesta in ki igre preko kote 14S3 na cest. od Reschena v Na<uders. Od tu proti vzhodu do vrha Đreiherrenspitea (jugozapadni vogal Solnograške), razvodja med kotlino Inna na severu in kotlino Adiže na jugu; od tu na sploh proti jugovzhoda in do Marchinchella (ali »Weisses BeiU ali pa »Vilrgratter Thorl«), razvodja med kotlino Drave na vzhodu in kocino Adiže na zapa/ću; od tu proti jugozapadu do Hekn-spitza, krajev Winbach in Arnbach; od tu proti jugovzhodu do Ostrnika, do kakih 9 kilometrov severozapadno Trbiža, razvodja med kotlino Drave od ene strani sevrno, in sukcesivno kotJmami Sextenbacha, Piave in Tilmenta od druge strani na jug; od tu proti vzhodu-jugo-vzhodu do kote 1492 (Kapin), kaka dva kilometra na zapadu Vrati razvodje rek severne Zilske doline na severu in Zilioe na jugu; od tu proti koti 1509 (Kopa nad Ratečsiaiil črta, ki se rma določiti na licu mesta, ki prekorači reko Žilico na jugu vasi ki postaje Vrata, ter gre do kot© 1270 (Cibic).
Cehoslovaška.
Natančno mejo med Avstrijo in novo čelio-slo-vaško državo določi tehniška komisija 7 članov, katerih 5 jih imenujejo glavne zavezne in pridružene čržave, enega Avstrija, enega pa Cehoslova-ška. Cchoslovaška se zavezuje, da vzame v pogodbo z glavnimi zaveznimi ui pridruženimi drža varna vse ukrepe, ki se bodo smatrali ta potrebne v svrho varstva plemenskih, verskih in Jezikovnih manjšin ter zasiguranja svobode prevoza in pravičnega postopanja za trgovino z drugimi narodu Država SHS.
Avstrija priznava tudi popolno neodvisnost države SHS, in se odreka vsem svojim pravicam in naslovom. Tehniška komisija, kakor »goraj, v katero pa enega člana imenuje država SiHS, določi natančno meje. Vprašanje oelovSke kotline ostane odgodeno. Država SHS se zavezuje, da sklene pogodbo, kakor zgoraj, vsvrho varstva manjšin in svobodo prevaža.
Romunska.
•4?ormatska se ižavezuie, skleni h' pogodbo, kakor zgora), v svrho varstva manjšin to svobode prevoza.
Rusija.
Avstrija priznava popolno neodvisnost vseh ozemelj, ki so pripadata bivši ruski državi in sprejema končnoveljavno -razveljavljenje brest-litovska mirovne pogodbe ter vseh pogodeb in dogovorov, sklenjenih po revoluciji meseca novembra leta 1917. z vsemi potHičnimi vladami, ki so nastale na ozemlju, ki }e nekdaj tvorilo rusko državo. Zavezniki pridržujejo v imenu Rusije vse pravice do povračila napram Avstriji, ki temelje na načelih te pogodbe.
Splošne določbe.
Avstrija pristaja na razveljavljenje pogodeb iz leta 1839., s katerimi se }e Belgija ustanovila kot nevtralna država in so sa določile njena meje. Sprejema odslej vsak dogovor, s katerim sklenejo ■zavezniki urediti te pogodbe. Avstrija sprejema razveljavljenje nevtralnosti Luksemburške in sprejema vse mednarodne dogovore, :ki se bodo nanašali na to drŽavo in jih sklenejo zavezne Ln pridružene dižave. Avstrija sprejema vse dogovore, ki jih monda sklenejo zavet ne in pridružene države s Turčijo in Bolgarsko glede vseh pravic, predpravic in koristi, ki jih zahteva v teh deželah Avstrija ali njeni državljani m ki arso izrecno navedene v drugem delu te pogodbe. Avstrija sprejema dogovore, ki jih zavezne in pridružene vlade monda sklenejo z Nemčijo glede ozemelj, katerih odstop je bit naložen Danski s pogodbo iz leta 1864.
Varstvo manjšin.	?
S celo vrsto posebnih klavzul se zavezuje Avstrija, da svoje naprave spravi v sđdad t. načeli svobode io pravičnosti ter prizna, da so obveznosti, nanašajoče se na varstvo manjšin, vprašanja mednarodne vrste, katera spadajo v področje Zve-tze narodov. Avstrija zajamčuie varstvo narodnostnih, jezikovnih, plemenskih in verskih tnanj-Sin, kakor tudi pravico obstoja *n svobodnega -iz-povedanja svoje vere. Vsi avstrijski državljani brez razlike plemena, jezika aH vere bodo enaki pred zakonom. Prikrajšana ne bo nobenemu jeziku svobodna raba v zasebnem in javnem življenju in vse olajšave, ki se bodo smatrale za umestne, se priznajo avstrijskim državljanom neoemikega jezika, da bodo mogli uporabljati svoi ieiik pred sodišči.
Avstrijski državljani, ki pripadajo plemenskim, verskim in jezikovnim manjšinam, bodo uživali isto varstvo kot ostali, zlasti kar se tiče šole in drugih izobraževalnih naprav. V okrajih, kjer prebivajo v upoštevanja vrednem razmerju avstrijski državljani jezika, ki ui nemški, se ukrene, da sc bodo otroci v Šolah poučevali * avoieaa iezMou. Primeren de! lavnih zakladov se naloži v ta name«. Ti ukrepi pa ne zabranjujefo avstrijski viadi, da ne bi uvedla obveznosti nemšk&ca. iaz&a. Te 'ukrepa vstavi Avstrija v svojo temeljno ustavo pod naslovcm: priznavanje pravic. Uredb« bodo pod nadzorstvom Zveze jiazodov..
Avstrijske pravice Izven Evrope.
Avstrijci se odrekajo v prid1 zaveznim m pridruženim državam vsem pravicam, naslovom in predpravicam, nanašajočim se na njihova lastna ozemlja in na ozemlja svojih zaveznikov. Zavezujejo se. da priznajo vse ukrepe, ki jih store zavezniške velevlasti v tem oziru.
Klavzule, ki se nanašajo na Egipt, Maroko. Kitajsko in Siam, so enake onim v pogodbi z Nemčijo, Izvzemši oni del. iki se nanaša na Kitajsko, za katerega se ni smatralo potrebno spuščati se v podrobnosti.
Vojaške, pomorske in zrakopiovske klavzule.
Vojaške klavzule še niso določene.
Pomorske klavzule: Vse av*tro-ogi"ske vojne
ladje, podvodnika fh ladje podonavskega brodovja se odstopajo zaveznim in pridruženim državam, 21 pomožnih križaik, posebej označenih, se razoroži in se bodo smatrale za trgovinske ladje. Vse vojne ladje in dva podvodnika, ki so v gratdbi v pristaniščih, ki so ali ki so bila avstro-ogrskn, se razdero. Ostanki se morejo uporabiti samo v industrijske namene in se ne smejo prodati tujim državam.
Zgradba ali nakup pod vodnikov sta pre'po veslana tudi v trgovinske namene. Vse orožje, municija in vojni materijal, pripadajoč Avstro-Ogrski na dan sklenitve premirja, se izroči zaveznikom. Tekom treh mesecev se dunajska postaja ea brezžično br-zojavljahje ne sme brez dovoljenja zaveznih in pridruženih vlad uporabljati za odpošrijanje br-zojavk pomorskoga, vojaškega ali političnega značaja, nanašajočih se na Avstrijo ali njene stare zaveznike, temveč sme rabiti samo trgovinskim potrebam Ln ped nadzorstvom. Tekom istega roka ne sme Avstrija zgraditid rugih dalekosežnih radi otele graf sk: h postaj.
Zfakoplovske klavzule: Praktično so enake onim v pogodbi z Nemčijo, izvzemši onih 100 aeroplanov, z moštvom vred, Id jih sme Nemčija pridržati do 1. oktobra v svrho iskanja min.
Splošne klavzule.
Avstrija pristaja na to, da ne bo poverila in poslala nobene vojaške, pomorske in zrakoplovske misije k nobeni tuji vlasti in da ne bo dovoljevala avstrijskim državljanom, da bi vstopali v vojsko, mornarico in zrakoplovsko družbo kake tuje države.
Kazenske določbe. -
Poglavje o kazenskih določbah je enako onemu v pogodbi a Nemčijo, ne vsebuje pa (klavzule, ki bi biJa podobna oni v nemški pogodbi, katera se nanaša na postopanje proti bivšemu nemškemu cesarju.
Poglavji o povračilu škode in o finančnih klavzulah še niste gotovi.
Gospodarske klavzule.
Oospodarske klavzule so, izvzemši nekatere podrobnosti, kakor n. pr. o plovbi, so podobne onim v pogodbi z Nemčijo. Posebni ukrepi pa so dolo čeni g^ede bivših avstro-ogrskih podanikov, ki se dajo naturalizirati v teiki zavezniški državi. Kakor v klavzulah pogodbe z (Nemčija, ki se nanašajo na prebivalstvo v Alzaciji-Loreni, morejo sklenjene pogodbe razveljaviti dotične vtade. Avstrija se zavezuje, da prizna vse dogovore in konvencije, sklenjene po zar eznekih v varstvo koristi njihovih državljanov v podjetjih, započetih pod režimom avstro-ogrskih zakonov in poslujočih v ozemljih, odtrganih od bivše avstro-ogrske države. Avstrija se zavezuje, da bo priznavala vse listine in podajala potrebne informacije glede zgoraj omenjenih podjetij.
Svoboda prevoza.
Kfevrzule, ki se nanašajo na svobodo prevoza, so v avstrijski pogodbi enake onim v nemški, izvzemši ukrepe, ki se nanašajo samo na Nemčijo in posebne klavzule, ki dovoljujejo Avstriji pred-pravico prevoza jrreko starega avstro-odrskega 0zefffT?sr v namen zastguranja dostopa do Adrije. To poglavje obsega razne ukrepe, ki so, s potrebnimi izpremembami, enaki onim v nemški •pogodbi.
Pogodba stopi v veljavo, ko Jo podpišejo Av-strija in tri velevlasti, ia bo imela svoj pohii učinek ♦glede vseh ostalih raznih držav, ko jo odobri vsaka teh držav. _
Zavezniki o*tafajo neizprosni proti Nemčiji.
PARIZ, 2. »Echo de Pariz« zagotavlja, da se nota, podpisana od Clemencauja v imenu zaveznikov, izroči grofu Brockdorffu-Rantzau prihodnji petek in da bo vsebovala utemeljeno odklonitev s sporočilom, da mora Nemčija do 15. t. m. sprejeti mirovne pogoje.
Sporazum v reškem vprašanju?
PARIZ, 2. Kakor poroča »Echo de Pariz«, se reško vprašanje počasi bliža rešitvi. Smatrati se more, da je sporazum dosežen na načelu vmesne države med Italijo in Jugoslavijo, Težave so le še gled določitve točne razsežnosti ozemlja, ki se priključi Reki v tej avtonomni državi.
Mandat za Carigrad se baje poveri Italiji
ijONDON, 2. »Daily £xpress« je prejel *iz Pariza, da je bila Italija povabljena, naj privoli v grško okupacijo Smirne ter naj zopet proučuje vprašanj« dodekaneškega otočja. V zameno bi dobHa mandat <za Carigrad, ki ga Amerika odiklanja in ki ga tudi Anglija In Francija ne mislita sprejeti iz raznih razlogov.
Ukrajfaa zahteva, naj zavezniško čete zasedejo sporna ozemlja v Galiciji.
BASEL, 2. Z Dunaja poročajo: Kakor poročajo Ihti je idunajski poslanik Ukrajine po nalogu svoje vlade odposlal svetu četvorice bnzojavko, ki — obrazlovši ukrajinski vidik ob ukrajinskem vprašanju vzhodne Galicije, — predlaga, naj bi se poslal kontingent zavezniških čet na vsako ozemlje, zahtevano od poljske države od ene, in od ukrajinske. republike od riige strani. Ce bi svet četvorice odklenil odpošiljatev čet entente. zahteva državni tajnik, da se mandat za okupacijo poveri češkoslovaški republiki do definitivne rešitve vprašanja.
Mirovna pogodba z Bolgarsko.
LONDON, 2. Mirovna pogodba z Bolgarsko je skoraj dokončana. Uredil jo je Venizelos sporazumno s srbsko in rumunsko delegacijo. Tekom tega tedna se pogodba predloži zboru četvorice. »Daily Herald« piše, da vsebuje ta pogodba klavzulo, po kateri bi Bolgarska odstopila Grčiji egejsko obal, ki jo je anektirala po balkanski vojni. Drinopolje bi tudi pripadlo Grčiji. Bolgarska bo imela svoboden izhod na morje v Kavali, Solunu in Dede A-gaku. Srbi zahtevajo samo majhne poprave ob stari «»ieji. Romuni puste Bolgarski južno do-brufU- "ono, kjer je prebivalstvo večinoma bolgarsko.
IZ NEMČIJE. Nova nemška poslanika pri Vatikanu in Kvi-rinalu.
CURIH, 2. Zastopnik Prusije pri Vatikanu von Muhlberg je odstopil; njegov naslednik bo von Berger, bivši legacijski svetnik pri Vatikanu, Von Berger pa se povrne v Vatikan, ali ne kot zastopnik Prusije, ampak Nemčije. Tako začenja nemška republika nameščati svoje poslanike. Za zastopstvo pri Kvirinalu (kraljevi hiši) je baje nič manje nego osemnajst kandidatov.
Sistem svetov ▼ ustavi nemške repbulike.
BAZEL, 2. Iz Berolina javljajo: Kakor poroča »Berliner Tageblatt«, se je komisija za ustavo pred nekoliko dnevi sestala v Berolinu ter je pospešila svoje delo v toliki meri, da bo kmalu dovršeno prvo čitanje. Pozvanih je v Berolin po nekoliko poslancev vseh strank in bodo imeli sestanek prihodnji teden. Verjetno je, da se narodna skupščina sestane zopet v prihodnjem tednu, da dovrši razpravo o načrtu ustave. Komisija za ustavo se pripravlja za razpravo popoldne o vprašanju uvedbe sistema svetov v ustavo.
Separatistične tendence BAZEL, 2. Iz Berolina javljajo: Načelniki vlad raznih držav Nemčije so se sešli včeraj v Berolinu na konferenco, da se porazgovore o separatističnih stremljenjih iz raznih straneh Nemčije. Oficijelno sporočilo pravi, da je prišlo na konferenci do popolnega sporazuma. Delegati so vsi pristaši centralizacije in so priznavali potrebo edinstvene akcije ob bodočih dogodkih.
Proglasitev renske republike. PARIZ, 2. Iz Mongunaje: Danes je bila v raznih mestih obrenskih proglašena renska republika. Vlada, ki ji predseduje dr. Dorten, se je začasno namestila v Wiesbadenu in je razposlala poslanico raznim vladam in mi-roni konferenci.
Navzkrižja ▼ vladi. - Brockdoril baje noče podpisati.
PARIZ, 2. Neka informacija »Petit Jour-nala« iz Berolina hoče vedeti, da obstoji navskrižje pri nemški vladi radi vprašanja, ali naj se mir podpiše ali ne. Predsednik ministrstva Scheidemann — pod pritiskom neodvisnih socijalistov — in pa velik del javnega mnenja da se izjavljata za to, da se pogoji zaveznikov sprejmejo. Brockdorff da pa hoče odkloniti podpis, ostaviti Versailles in odstopiti kot minister za vnanje stvari. Scheidemann bi potem preosnoval kabinet. Ministrom za vnanje stvari bi bil imenovan Erzber-ger in delegat v Versaillesu z "nalogom, da podpiše mir.
IZ NEMŠKE AVSTRIJE. Telefonske zveze med Dunajem in Budimpešto pretrgane.
BERN, 2. Z Dunaja poročajo: Poroča se, da je iz neznanih razlogov vsaka telefonska zveza med oficijozno agencijo na Dunaju in ofici-jozno ogrsko agencijo pretrgana.
Jugoslovanska ofenziva na Koroškem. - Vlada se je preselila iz Celovca v 3everno Koroško?
BAZEL, 2. Iz Celovca brzojavljajo: Neka o-ficijelna nota pravi: Sporočilo v »Wiener Allg. Zeitung«, ki so jo posneli tudi nekateri drugi listi, in ki pravi, da so oblasti v Celovcu ostavile mesto spričo nevarnosti, da pridejo jugoslovanske čete in da se bo moralo mesto predati, ni točna. Le del oblasti se je premestil na zgornje Koroško, da bo zagotovljeno nadaljevanje poslovanja in da se ohranijo absolutno potrebne zveze s konferenco v Parizu. Predaja glavnega mesta ni vzeta v vpoštev. Vlada je le storila ukrepe, da se odvrnejo od prebivalstva brezkoristne žrtve za slučaj napredovanja sovražnika preko črte, določene od premirja pred jugoslovanskim napadom dne 24. aprila.
Oboroževanje Nemcev v nevtralni zoni.
ŠPILJE, 2. Nemci živo oborožujejo svoje čete v nevtralni zoni in severno od lete. Iz Gradca je prispela v Leibnitz velika množina orožja in municije, ki je bila razdeljena med prebivalstvo. Vse kaže, da se Nemci pripravljajo na upor proti konferenčnim zaključkom.
IZ MADJARSKE.
Boljše viki odstopijo od vlade?
CURIH, 2. »Wiencr Tagblatt« piše, da je baje budimpeštanska vlada pripravljena da se umakne vladi, ki ji predseduje Garamy, bivši trgovinski minister bivšega Karolyjevcga kabineta. »Neuer Tag.« piše, da bo Garamy poklican v Versalles, da pojasni ententi pravi politični položaj na Madjarskem.
Boji na Madjarskem.
PRAGA, 2. Službeno poročilo čehoslova* škega vrhovnega poveljstva: Položaj pri Mis-kolczu je neizprepenjen. Madjari so zopet začeli napadati v smeri proti Bunreven in Put-noku ter na drugih točkah bojne Črte.
Za pogajanja med Ogrsko in entento?
CURIH, 2. Poroča se o pogajanjih med ogrsko sovjetsko vlado in ententnimi vlastmi, posebno z Italijo. Neka kompetentna oseba pa je brzojavila iz Budimpešte, da take vesti ne odgovarjajo resnici. Med Budimpešto in entent nimi vlastmi ni nikakih pogajanj. Pač pa so zveze z različnimi misijami v svrho informacij, ali to delovanje ne pomenja nikakih pogajanj. »V boju med velevlastmi srmimi se razširjajo najraznovrstneje domneve, ki pritigu-jejo v igro tudi nas, nam pa ni do tega, da bi takim vestem oporekali.« V Curih že tri dni ne prihajajo nikakršne brzojavke časniških a-gencij, ne oficijoznih, ne zasebnih. Vzrok temu ni znan. Pač pa prihajajo zasebne brzojavke.
Naprc^^/anje ruske rdeče vojske na Ogrskem.
BAZEL, 2. Z Dunaja poročajo: »Neues Wiencr Tagblatt« poroča, da so morali Čehi izprazniti Požun vsled številne premoči rdeče
vojske.
IZ ČEHOSLOVAŠKE.
Odredbe proti draginji.
PRAGA, 2. Interministerijalna konferenca, ki je bila danes v ministrstvu za prehrano, je sklenila da pozove vsa politična okrajna za«
Stran !L
»EDINOST« SIm*. 19Z
V Trsi«, da« 4. juntfa 1919.
stopstva, naj ugotovc vse zaloge blaga za perilo in obleke, zaloge sukanca, oblek, izgotov-Ijenega perila in zaloge ženskih in moških klobukov in čevljev. Lastniki blaga so obvezani, da naznanijo tekom 48 ur zaloge okrajnemu gospodarskemu svetu, oziroma magistratu.
Izmenjava blaga med čehoslovaško in Jugoslavijo.
PRAGA, 2. Po kompenzacijskem dogovoru bo Čehoslovaška pošiljala v Jugoslavijo mesečno: 12.000 ton premoga, 600 vagonov sladkorja za tri mesece in 15 do 20 vagonov vžigalic na mesec. Ta promet bo imela v rokah jugoslovanska vlada, a ne zasebna podjetja. V Čehoslovaško se bo izvažalo meso, mast, krompir, gosi, živina, ekstrakt za strojenje kože, les, žveplen pirit, železne in manganove, rude, baker, svinec, magnezit, antimonove rude, smola, kalafonij in podobne sirovine. - ,
IZ JUGOSLAVIJE,
Interpelacija radi zab-ane proslave prvega majnika.
BELORAD, 2. V parlamentu so diskutirali o interpelaciji radi zabrane proslave 1. majnika. Interpelacijo je predložil socijalist Korać, ki je napadal vladoC da je prepovedala majniški shod, čeravno bi se bil čisto mirno vršil- Socijalisti v Jugoslaviji niso pristaši boljševištva, naglasa interpelacija. ker so prepričani, da ima vsaka zem4.a svoje pogoje za socijalen razvoj. Ce se 5>a jugoslovanska država bode ra-zvijala na demokratskih temeljih, kar je upati, ne bo treba boljševi-ške nasilne taktike, ki je bila potrebna v Rusiji. toda nikakor ne v demokratski državi. Burzo-azijski krogi da smetraio tudi agrarno reformo za boljševištvo. Vsled tega ker se tudi nainedolžnejie cibanje smatra za boljsevištvo. se je tuši izabranila proslava 1. majnika.
Ministrski predsednik mu je odgovori da Jc prodava i. majnika bila zabranjena radi boljševiške nevarnosti, iti preti iz Ogrske in ki bi se fahko tudi v Jugoslaviji, pri nevednem ljudstvu, razširita. Dežela pa da se nahaja še vedno v vojnem stanju, in v času. ko se bije v Parizu trd boj za nje usodo, ne sme (ločna biti nereda, ki bi ga drug. izkoristili.
Medicinski fakultet i farmaceuiski tečaj u Beogradu.
BEOGRAD, 2 Pilgodom uitanovijenja medicinskog Ickulteta na beosradskom univerzitetu ustanoviti če se i far muc črnski tečaj-
Češkoslovaški poslanik u Beogradu.
BEOGRAD, 2. U Beograd je i">sao poslanik te-ikoslovačke rcputfke Kalina, ko^i kod v ade SHS predao svo;c akreditive.
Izredni državni kredit.
BELGRAD, 2. Državni proračun za leto 1919-1920 je predložen finančnemu odseku v razpravo.
Redni in wrein' izdatki znašajo 1394 milijonov dinarjev in 1600 milijonov kron, redni in izredni dohodki Iznašajo 519 milijonov dinarjev ki 1195 milijonov krofi.
Agrarna refoma. • «■»•----
BELGRAD, 2. Posvetovanje o agrarni refermi ni prišlo do definitivnerca «ak)inčka. V princip« je odobreno, da se ima dati odškodnina za zemlj.šča, toda Mada ni še dala parnemu odseku nobenih predlogov, po katerih naj bi *e credile posesti v Hrvatski in Slavoniji Radikale:, zlasti iz vojvodine, se bodo zavzeli ca čim pravičnejšo rešitev tega vprašanja m ne bodo šli z demokrati. V Hrvatski se mora baje tudi mala posest pod 100 orali deliti.
Nabori v Srbijt
BELGRAD. 2. Pred kratkim so s vršili v Srbiji nabori mlajših letnikov. Mladina se je navdušeno odzvala vpoklica.	«.
Zakonske osnove za djake.
BELGRAD, 2. Da bi se studentima« koji su c>!jed Tata izgubili godine, nadoknadili izgubljeni nauci, spremljene s-i zakonske osnov-, pj korima će ministar prosvjete u sporazumu sa akademskim senatom propisati pravili o priznanja i smanjenju semestara. Ovim izmjea*ma povećava se i pLaća docentima.
Za pravnike.
LJUBLJANA, 2. V Ljubljani se ustanovi izpra-ševalna komisija za pravoslovni in za državo-slovni državni šzpit. K iapitem bodo pripuščeni dijaki, ki so dokončali pravoslovne n državoslovne študije na kaki univerzi v bivši Avstriji ali v Zagrebu, ter sc izkažejo o tem z absolutoriiem. Izpiti se vrše v slovenskem ali srbohrvatskem je-ziku.
Načrt za novo ustavo.
BELGRAD, 2. Minister za konstituanto dr. Kr*a-tner bo predložil že v najkrajšem času narodnemu predstavništvu zakonski načrt o začasni .ustavi
kraljestva SHS.
Kompenzacijski dogovor z Nemško Avstrijo.
BELGRAD, 2. Ministrstvo za trgovino in obrt bo te dni predložilo nov kompenzacijski dogovor z Nemško Avstrijo Narodnemu predstavništvu v
odobritev.
100.000 hrvatskih izseljencev se .povrne iz Amerike ▼ domovino.
BELGRAD. 2. Hrvatski listi poročajo, da se povrne v kratkem 100.000 hrvatskih izseljencev iz Amerike v domovino. Kar je med njimi trgovcev in industriicev. se ustavi v Zagrebu, kjer odprejo nova poletja.
JugosZot arc-ke deputacije v Pariza in Londonu.
BELGRAD. 2. Zdi se, da v kratkem odpotujejo v Pariz in London deputacije narodne skupščine, da tam ščitijo jugoslovanske interese
IZ ITALUE. ' Crcspi deicisijoniraL____
RIM, 2. »Tribune« piše: Radi pomembnosti ministrstva za prehrano v tem času, ki je tako t ;.vrn za italijansko gospodarsko življenje, in radi situacijer vsled katere mora biti Crespi kakor delegat v Parizu, daleč od svoje službe, je vlada smatrala za primerno da imenuje namestnika, ki bi vodil važno ministrstvo za prehrano. Crespijev naslednik bo bržkone senator Conti, sedanji državni podtajnik.
Mirovna pogajanja in notranji položaj v Italiji-
RIM, 2. »Agenzia Economica e finanziaria. Bolletini quotidiani di iniormazioni«, ki izhaja v Rimu, piše v svojem izdanju od 27. m. m.:
Orlando je prosil Clemenceauja, naj jadransko vprašanje zopet predloži svetu četvorice ter je dosegel znaten uspeh. Dobil je sicer
odgovor, da tu se ne more nič storiti, ali to se je zgodilo v uljudni obliki, niti Clemenceau ni izrekel žaljivih fraz, ne za Orlando, ne za Italijo. Je to že korak naprej. Pričakujemo naj z mirnostjo in zaupanjem — priporočajo ofici-jozi. In nikdo ne more reči, da dežela ne čaka.
Koliko časa in česa naj pričakujemo« tega nikdo ne ve. Vemo le, da učinkovanje položaja v Parizu na notranjost je taka-le: veče težave z aprovizacijo, zopetno višanje troška za
preživljanje in vsled tega tudi višanje plačil. Govori se tudi o podaljšanju prehrane od strani ministrstva za aprovizacijo do leta 1920. Tisti, ki so bili v teh časih v Franciji, morejo mirno ugotoviti velikansko razliko med tem, kar je v Franciji, in tem, česar v Italiji ni — začenši z mesom. V političnih krogih pripisujejo vladi namen razpisa volitev v kratkem času, če možno, že v juliju. Ali nam se zdi to pred vsem le strašilo za brzdanje poslancev. Maiora premimi: naj pazi vlada na notranji položaj in naj stori vse, da se sklene mir!
Enotno delovanje vseh socijalistov.
MILAN, 2. V palači Marino se je vršilo zborovanje v svrho preureditve internacijonale in določbe, kakšno stališče naj leta zavzame proti mirovnim problemom. Sklenilo se je, da se mora ustanoviti enotna organizacija vseh socialističnih strank sveta. Bržkone se bo poizkušala proglasiti mednarodna 24urna protestna stavka. Bili so prisodi tudi angleški in francoski zastopniki-	* ^
Velikanski požar v kinematografu.
VALENCE SUR RHONE, 2. Med neko Id-nematografično predstavo v Saint Madelein je nastal požar, ker se je vžgala kabina operaterja. Bilo je 4000 gledalcev, ki se jih je polastila neopisna panika. Vsi so drli proti izhodom. Otroci in mladenke so bile zrušene na tla in pogažene. Kolikor je znano dosedaj, je 80 mrtvih, med temi 53 otrok, 21 žensk in en moški. Vsi so se zadušili. Ranjenih je nad 100.
LISTNICA UPRAVE. Gg. Iva* Laharnar, Šentviška gora; Ivan Kamel.
Kobarid; Ivan Ribar, Gor. Logatec: Vaše dopisnice s poštnim pečatom 13^ 14-, oz. 15. majnika smo prejel! šele danes, 3. junija. Vsi trije vprašujete, zakaj Vam ne pošiljamo naročenega in plačanega lista. Dolgo potovanje Vaših dopisnic Vam je dokaz, kako težavno je šele redno dopošiljanje lista. Zagotavljamo pa Vam, da Vam list redno pošiljamo danzadnem in da so Vaši naslovi tiskani.
Z žalosti potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ida ]e najina nad vse lj-ubljena mama, gospa
Matilda Lenarčič
iz Kobarida, 31. majnika zjutraj ob 5.30 preminula. TRST, 2. junija 1919.
Žalujoči hčerki EMA in M1M1.
NALI OGLASI
se računajo po 10 stot. beseda. Nafmanjša pristojbina L 1*—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša pristojbina L T—v
36Lt l cm preprost gospod s 50.000 L želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vidovo brez otrok, posestnico. Ponudbe na ins. od<L Edinosti pod »Miroljuben«.	3752
DVA čevljarska defevca se sprejmeta. UL Farneto it. 33.	3754
Dsetsacs vesli.
Iz Odvetniških krogov. Ftalski »CarzettincN Je
poročal 28.	1 1.: OdvetnDc dr. Lovro Sca-
Iler, prideljen jugoslovanskemu ministrstvu za zunanje stvari, se v smislu §§ 20 in 34 odv. prav. iz-brisuje iz seznama odvetnikov tržaške odvetniške zbornice in se imciruje za «ijegovega substi^uia odvetnik dr. Vittorio Depiera.
Iz Roča o Istri nam favlj*u, da je tamo dne 30. svibnja o. g. rmr'o u muževnoj dobi od 37 godina vrlo obiju bi jeni općinski tajnik Ivo Gržioič, ostavivši ucviljenu udovici* i dvoje drobne djece. Pokojnik je bio vrlo savjestan činovnik te je službovao (prije na općini u Pazinu a od g. 1913. a Roču. Počivao u miri:!
Cđborova seja »U5itc!iskesa &ušiva« bo jutri, v četrtek, ob 5 pop. na Actpiedottu. Radi važnosti prc&ncta naj nihče ce izostaac. — Predsednik.
Bivše državno učiteijstvo naj se zglasi danes, 4. t. m., tečno ob 2 pop. AL
Slovanska Čitaoca. Na občnem zbe-ru je bil Izvoljen z* predsednika dr. R. Perharc. — V petek, 5. t. m., bo ob 7 izreden občni ebor ea ureditev članarine.
Slovensko gledališče. Jutri, v četrtek, <dne 5. t m., ob 8 zvečer se vprizori še enkrat Ivan Cankarjeva drama v petih dejanjih »HLAPCI«, ki sc je odigrala prvič pretekio soboto s čisto izvanrednim vspehom. Prodaja vstopn.c med 9—12 iai 3—6. Poživljamo naše občinstvo, :ia obiskuj pridno te zadnje predstave, ki se vrše vse na kodsi mnegobrojnega igralskega ansambla, da bo mogoče vse ene, ki so pripravili ietes gledališkemu občinstvu toliko lepih ur plemenite zabave, vsaj nekoliko poplačati za ujib trud in dobro vofco. Pripravlja se noviteta »Uboštvo«.
Sv. Ivan. Pripravljalni odbor ustanavljajoče se podružnice »Ljudskega odra v Trstu« pri Sv. Ivanu ima sejo v četrtek, 5. -t. m., ob 9 zvečer v kulturnem dormr — ex Combač.
Prodaja kuriva dne 4. in 5. Junija. Sladko oglje <10 kg na rdeče izkaznice, po 52 lir. stot. kg) se bo prodajalo v naslednjih okrajih: Sv. Vid: 1S01— ?400 (47) S. Teci a 4. — Staro mesto: 3625—3630 (31) Risorta 17, 1—600 (32) Risorta 17. — Novo mesto: 151-600 <3S) Udina €3, 601—1000 (38) UcHne 51. — Stara mitnica: 1601—2300 (37) D. Bramante 12, 2301—3100 (37) Risorta 17. — Sv. Takob: 2701-2900 (50) Industria 6, 2901—3600 (50) D. Bramante 12. - Sv. AL M. Z*.: 3&1-6C0 (22) Ponziana 54.
A^am in Eva na stopnicah... Zakonska Josip in Jakobina Angelicchio (res angelček!...) sta hodila po raznih gostilnah in sta se pozno ponoči zibala proti domu. Posrečilo se rima je da sta cd-rrrla hišna vrata, toda po stopnicah ikar ni hotelo ;tL Zastonj! Mož se je vlegel na stopnice in takoj zaspal in žena ga je varovala, dokkr ni tudi ona zaspala. Zbudiia sta se, ko je bil že skoraj <fcn. toda glej! Nista več bila sama: 2 »gospoda« sia se nahajala v njuni družbi! Pomencala sta si oči in se kaj čudno pogledala: prvi je slekel in sezui moža, a drugi je kaj nežno jel slačiti tudi ženo... Žena je jela vpiti, a mož je korajžno planil na enega teh »gospodov«. Toda »gospoda« sta zgrabila vsak svoj plen (čevlie in obleko, v kateri se je nahajala iistirica s 395 lir) in — sta »zgin la. Ubc-gi. nesrečni, skoraj na^i parček <pa je otožno gledal In povesil oči: bilo jima je kakor Adamu in Evi, ko sta se pregrešila... — Zgodilo se je to v alici Rena 7.
Poizkušcn samomor. Neki Karel GHio se je včeraj vrgel v morje s pomola »Audace«. Rešili so ga in peljali na rešilno postajo. Vzroki poizkušece-gia samomora niso znani.
Tatvina. Včeraj so aretirali na Južni postaji nekega sfarca, ki je ukradel vojaški upravi 364 vreč. vrednih 3300.
Padec. Ko je 5Ia Marija Toma so včeraj na par-nifcu »-Risano« po stopnicah v podpalubje, se ji je zdrsnilo in je padla ter si pretresla možgane. Peljali so jo v bolnišnico.
OBIČAJNA PLESNA VAJA se vrši danes, v sredo, v spodnji dvorani Narodnega doma. Začetek ob 8.30 zvečer. — Vodfcelj.	3755
SPREJME se prodajalka za mlekarna
št ia
U.
Cavana 3756
ČEDNO opremljena seba s hrano se odda odličnemu go*>odn UL Tor S. Piero 12, vrati 22. 3726
ZAKONSKA Sčet* 15Ietno idekle za pomaganje Pri domačih delih. UL Aleardi 464. Feringa.
3748
ZAKONSKA brez otrdk vzameta v rajem tneblira-ito stanovanje, kuhinjo in 1 do 2 sobf. Ponudbe ca ins. odd. Edinosti pod »Zanesljivost«. 3750
KUPIJO se po najvišjih cenah večje množine stavbnega in kar javnega lesa. Ponudbe na Jankole & Keber, Opčine.	3731
GOSTILNIČARJI! Kupujtev ino v skladišču Sca-cavacca. trg Goldoni 10. Barbera in posebne vrste črnega ta belega vma, po usodnih cenah.
3737
LJUDSKI ODER kupuje slovenske knjige, primerne ljuds&m knjižnicam, predvsem pripovedne vsebine. Ponudbe se sprejemajo v društvenih prostorih Madonaina 15 1L, vsak dan od 4—7 po-pok&e.	370S
URAR sprejema popravila ur vseh vrst Delo tečne, cene zmerne. Velkavrh, uL TigoT 5. LIL
FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, al. delle Poste št 10. Gorica. Corso št. 36 na dvorišču. P 1233
PRODA se miza. raztezna, ora, odeja, 6 krožmkov, priprava za črno kavo, žimnica in divan. Naslov pove Lns. odd. Edinosti.	3750
NAGROBNI SPOMENIK, naročen v času vojno in od naročitelja ne plačan .se proda takoj, radi pomanjkanja prostora. Cena po dogovoru. Pojasnila (in načrt spomenika) se dobijo pri ins. odd. Edinosti Edinosti (uL S. Francesco 20, pritličje) kakor tudi pri lastniku Ivanu Rendiću, kiparju v v Trstu, ul. Ros set t i št. 11, pritličje. B 77.
aetaoMvopriSvJMni
priredi v nedeljo, 8. jnnija ZABAVNO VESELICO v prostorih gosp. Miklavca na Kolonkovcu št. 92. Začetek ob 4 pop.
i in M
prirede erzetjski mladeniči na Erzeiju m Mnkoštno nedeiio. K c-bilni udeležbi vabijo irfadcači. Priče-tek ob 2. — Točila se bo dobra kapljica.
Boriti a peročtfa.
Tr»t, doc 3. fanija 1919.
Vzdržane cene. Tedeoca dobra.
Tečaj* *
Cosulich (Anstroaujericaiia) '	^ 750—	770
Dalmatia (Parobr. dr.>	i 365—	385
Gerolknicb	• 1SOO—	1900
Uoyd	1150—	1200
Lussino 4	: 1800— 1900	
Martinolich	; i 540—	560
Navigazioae Libera Tnestina	«1900—	1975
Oceania	1 550—	570
Premuda	680—	720
Tripcovlcb	665—	680
Assicuraziooi Generali	16750— 16950	
Riuni one Adriatica	3150—	3300
Ampelea	^ 440—	460
Cement Da^malia	i 290—	300
Cement Spala-to	. i 380—	390
Čistilnica liža (Pila-tura riso)	400—	415
Krka	* 365—	380
Ladjedelnica v Tržiču <Cantiere)	370—	390
Tržaški Tramway	230—	240
Triaika tvornica alia COJeificI Triest.) 650—		700
Kovaška delavnica
Mre]PtiriW,Bl.M6fl!a6
Prevzema vsako de'o kovaške stroke. Ima na prodaj več štedilnikov. Prevzema naročbe po meri. __ priporoča se slav. občinstvu.
t S ercem polnim neizmerne žalosti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest da je danes, po kratki in mučni bolezni
Ida pl. KBodii-Sabladoska
po 8pre;emu svetotajstev mi-no v Gospodu zaspala.
Pogreb drage po o niče se bo vršil 5. junija ob 9 predpoldne iz mrtvaanice pri Sv. Jnstu naravnost na pokopališče.
TR6T, 3. junija 1919.
Kati.'dti nI. Rlođič-SGfclsSosRB in ostali žalujoči

za preprodajalce
prodaja
P. Peternel — Trst
ulica Giulia št. 11.
priredi poljska mladina v Rlhenbergu na binkoštno nedeljo, 8. junija t. I. v Poliu Svira godba Iz Prvačlne. — K obilni udeležbi vabi mladina.
ZLATARNICA P1N0, TRST
se csahala na Korru 5t. 15 (blvSa zaiarnica G. Z2NKOVITZ & Fl^lo)
Velika izberi »rebrnih ia zlatih b>. »harov. rerUic itd.
\emzvm
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachino Rossini štev. 12, vogal ul delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Čf rmaka. - Izdiranje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje.
S
pj konkurenčn h cenah
« Trstu, ulica CommarcMe št
pri tvrcšicl
J. PIPAN & C.
--BMiKHBsaKaaaaaaBaMMHmBaMn«
Velika zaloga vsakovrstnega italijanskega
M oliu
na debelo*
Po cenah brez konkurence.
V vili Zi&£arš&č — CpSIne
ZOBOZDRAVNlX BSSSBSSaSSI
'ffl
tieti I
M. alka CommgrnEla 14. IbIbIi 832.
V veliki množini:
Ital"jaB«ki krompir . ... po (50 »fcotink Kranjski „ ..... 90 „ » Črno viuo BSquinzano# po L 3.12 k^, 14 stop.ag . „Gallipoli- , . 312 . H11 „ » # .Piemonti* „ , 3 72 M 1 „ , „Etna- . n 2.52 , 18 U „ Belo vipavsko nimizno vino L 2.48 kg, 9 t± , sladko po p 2 80 . 97a „
Žg nje 51°/,........L 10 80 J U*
LIarsala I. 1773 ....... 6 50 „
Vermonth Cinzano...... 7.— .
Istrslra paradifoi^ora konserva po L 2.50 kg
Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9 -12 dop. in od 3-6 pop.
IzMm Izllnaji zsX ptefiliaii ia nastal zoijs
u za Bmmo n
Velika Izbira vsakovrstnih zlatih In srebrnih daril.
tlojzu Povls, Trst. Trg 6. GcrMi si 3
(prej Trg Kamera vecchia .
ilo lMoitni pcnEđsUeH vsi « MAV&IHJE.
kjer se bo vršila
uilffii plesu Mm
ca „SoHoIouem trn" Svira (mM goflSs.
na debelo In drobno
v® *
mmi
tet, CL Mm 38, VPISI fll. S. LazzOiD
Vsaki dan novi dohodi.
pristnega italijanskega, črnega, Val Policella, 14%
Je na prodrj
po konkurenčnih cenah na debela in na drobno v dobro znani trgovini
JbMi PerSiiir, Trst
ulica Gel2 Rtm 6. — Telefon 2-88
Vrelika za!aga domačega tropi-novca, ruma, konjaka, si ivo v ke, špirita % / , vinskega kisa, maršale in vermuta različnih \rst.

Dcln. glav. K 30,000.000, Rcservs K 8,50v) 0,»J
fla lm (Si Hsnnn 5 - Via S. Mi i
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, I jub-ljana, Metković, Op.itlji. Sp:it. Šibenik. Zatlar Ekspoiitura: Kranj.
Obavlja vse v b učno stroko spad.iječe p3sle_
S^oja^a vi03©
na hrani'ne knjižice proti M/s« 0 letnim obre-stim. v bancogiro-promclu proti 3-/« !etni:n o-brestim. Na odpoved navezane znes ;e spre jema po najugodnejš h pogojih, Ki se imajo pogouUi od slučaja do slučaja.
Daje v m'Rfl TanastE vniih {5aTas l-3.jj3ilr,).
Blagajna posluj: od 9 do 13.
s petjem, Isro te pleson priredi nladbia ▼ Stanlehi dne 9. Ma, ▼ veMkl dvorani vojoeta fledailšća. Začetek točno ob 3 popoktee ob vsak«« vremena. K obihri cddežbi oUndao vaM mladina
bKronibtvo .ozef Ridomi iz Vidma (Udine)
Prva in ernacijonalna tvrdka za direktni uvoz in izvoz.
PodruInOca z bogato sal©«© w Trstu.
Originalna cene.
Vino v sodih, belo In črno, chianti, vennouth, maršala v soiih in v steklenicah, fino asoriirano naraizro vino, šampanjec itd. — Konjak, /gante m drugi likeri. — Meso, pa adižniki v konservi, začimbe, sardine slane v olju; kondenzirano mleko. Čokolada, p epečanec, milo itd. Itd.
ZmtounlM: 6. ZMEVICH !a D. PAUAHETTO, Trst, ulica Valdlrlva itev. 33.
Mm Ma v Jsliisld ESieOii
I
Ha Cro&ntL

Ka debelo.
TRST, CORSO V.
ŠTEV.
ŠTEV. 24-24.
Za birmo.
Zadnje konfekcijske novosti za dame.
omete, klobuki, palColanl, perilo, noiovlce, žepni robci, zaurotnice.
11110216