SKUPŠČINA ZVEZE MEST KRALJEVINE JUGOSLAVIJE V BANJALUKI Kakor vsako leto od ustanovitve Zveze mest kra ljevine Jugoslavije, tako so se tudi letos zbrali pred sedniki jugoslovanskih mest k redni letni skupščini, ki se praviloma vsako leto vrši v drugem mestu naše države. Letos je bilo izbrano za kraj skupščine mesto Banjaluka, sedež vrbaske banovine in središče bo sanske krajine. Seje predsedstva in poslovnega odbora, ki ga tvo rijo predsedniki mest Ljubljane, Zagreba in Beo grada, se je udeležil tudi predsednik ljubljanske ob čine g. dr. Adlešič Juro. Skupščino je vodil zagrebški župan dr. Teodor Peičič. Bilo je to jubilejna skup ščina, ker se je proslavila desetletnica obstoja te zve ze. Poudarjena je bila potreba po čim tesnejšem so delovanju in čim bolje izvedeni organizaciji vseh mest, ki mora biti na taki stopnji, da bo resnično kos svoji nalogi in da bodo nadzorna oblastva čim bolj upoštevala njene želje in predloge. Seja je pretresala važna komunalna vprašanja, ki zadevajo vsa jugoslo vanska mesta ter je mnogotera pobuda za predloge in resolucije, ki so bile sprejete na tej skupščini, prišla od ljubljanske mestne občine. Poleg drugih predlogov je bil sprejet zlasti predlog o izdajanju lastnega glasila Zveze mest, ki naj začne izhajati z mesecem julijem, dalje predlog o dodatnih spremem bah in dopolnitvah zakona o mestnih občinah, pra vilnik o poslovanju ekspoziture Zveze mest Beograda itd. Osvojene pa so bile tudi številne resolucije, ti- čoče se perečih vprašanj naših mest. Te resolucije so bile sledeče: I. Zveza mest obnavlja tudi to pot svojo prejšnjo zahtevo, da se izda po zaslišanju Zveze mest enoten zakon o samoupravnih financah, s katerim bi se v za dostnem obsegu zagotovli izredni dohodki za oprav ljanje samoupravnih nalog ter poslov prenesenega delokroga, prepuščajoč mestom popolno svobodo pri določanju občinskih potreb, kakor tudi pri iskanju in uvajanju davščin, ki bi ustrezale lokalnim razme ram in potrebam mest. S tem zakonom naj se defi- nitivno postavijo osnovni liberalni principi finansi- ranja mest, pa tudi meje državnega nadzorstva nad denarnim gospodarstvom občin, da bo zagotovljena prava in resnična občinska samouprava. Pri tem je treba pravično razmejiti interesne sfere države, ba novin in občin, da ne bi morala nositi mesta za vzdr ževanje banovin bremena, ki daleč presegajo koristi, ki jih banovine nudijo mestnim občinam. II. Upravičena je težnja mest, da bo tudi pred iz dajo zakona o samoupravnih financah omogočeno čim bolj svobodno sestavljanje proračunov in financ, kakor tudi regeneracija in konsolidacija mestnih fi nanc, ki so v mnogih mestih doživele v času gospo darske krize težke in usodne motnje. Zato predlaga Zveza mest te-le nujno potrebne ukrepe: 1. da preneha pooblastilo dosedanjih finančnih za konov, s katerim more ministrski svet z uredbami, ki imajo moč zakona, ne oziraje se na dosedanje za konske in samoupravne predpise, določati osnove sa moupravnih izdatkov, kar nasprotuje osnovnim prin cipom prave samouprave; 2. da se pri izdajanju navodil po čl. 2. § 124. za kona o mestnih občinah omogoči uravnovešenje pro računa in kritje nujnih potreb; 3. da se po zakonodajni poti končno in nedvoumno reši vprašanje zakupnine (najemnega denarja), ki je bilo doslej v nekaterih mestih povod težkim in dolgo trajnim sporom med zainteresiranimi osebami in mestnimi občinami; 4. da se nujno vzame v pretres prevažno vprašanje konsolidacije in sanacije mestnih dolgov, v namenu, da bi se mesta rešila težkega bremena dragih letečih dolgov in da bi bila zmožna velikih investicij, ki jih zahteva današnji čas na njihovem ekonomskem, zdravstvenem, prosvetnem in socialnem področju; 5. da se mestne nepremičnine in mestna podjetja, katerih dohodki so tudi sicer namenjeni splošnim in teresom mesta in države, oproste plačevanja držav nih neposrednih davkov; 6. da se uredi vprašanje pobiranja banovinskih dav ščin na področju mest ter da se da mestom za to delo nadomestek, bodisi v pavšalnem znesku, bodisi v procentih, odnosno da se mestu pridele banovinski nameščenci, ki bodo zaposleni pri vplačevanju bano vinskih davščin; 7. da se mestom zagotove z zakonom dotacije za upravljanje prenesenega delokroga, ki zahteva v ne katerih mestih ogromne proračunske kredite, ali 8. da se iz istega razloga razpravlja in reši vpraša nje participacije mestnih občin na določnih vrstah državnih neposrednih davkov, kakor na zgradarini, pridobnini, skupnem davku na poslovni promet itd.; 9. da se uredi vprašanje stroškov za vzdrževanje predstojništev mestnih policij na isti način, kakor je to urejeno v mestih s policijskimi upravami; 10. da se posveti posebna pozornost vprašanjem, da se mesta oproste bremena za vzdrževanje okrajnih načelstev ter državnih in samoupravnih bolnišnic, prav tako pa tudi za vzdrževanje poslopij, za državne srednje in strokovne šole; 11. da se splošno revidirajo zakoni, ki mestom na lagajo razna bremena v poslih državne uprave in da ostanejo samo tista bremena, ki so upravičena, kakor tudi, da se zakoni s takšno obremenitvijo mest v bo doče morejo izdajati samo po pristanku finančnega ministrstva kot nadzorne oblasti nad denarnim go spodarstvom mest; a da se pri tem 12. s splošnim navodilom odredi, da gredo po mož nosti vse denarne globe, zlasti pa one po §§ 74. in 78. zakona o notranji upravi v mestih v korist mestne blagajne; 13. da se meščanske šole uvrste med srednje šole in da preide vzdrževanje teh šol na državo odnosno banovino, ker v take šole ne hodijo samo otroci iz mesta, ampak tudi iz okolice; 14. da se tudi mesta oproste plačevanja stanarin učiteljem ljudskih šol in da to dolžnost prevzame država; 15. da se spremeni zakon o bolnišnicah in da se mesta oproste plačevanja prispevkov za vzdrževanje državnih in banovinskih bolnišnic, kakor tudi plače- 224 KRONIKA vanj a bolniških stroškov za osebe, ki niso pristojne v mesto; 16. da se mestom resnično in pravočasno plačujejo najemnine za uporabo najetih mestnih zemljišč in poslopij za razne državne namene; 17. da se z zakonom za vso državo uredi enako vprašanje povračila za mestne nepremičnine, izrab ljane za državne namene; 18. da se z zakonom uredi dejanje podatkov s stra ni poštnih uradov mestnim občinam zastran pobira nja mestne trošarine na poštne pošiljke; 19. da se ukine razpis generalne direkcije državnih železnic G. D. št. 83.920/36, s katerim je prepovedano dajanje podatkov o blagu, ki se prevaža po železnici, zastran plačan j a občinske in banovinske trošarine; 20. da se reši vprašanje mestnih poslopij za voja ško uporabo, ker je bilo to predvideno v zakonu o na- staujevanju vojske in mornarice pred izvršeno izpre membo §-a 63. zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935./36., ker je to Zveza mest že prej za htevala; 21. da se na pravičnejši bazi in za mesta ugodneje reši vprašanje obdavčenja podružnic podjetij, obve zanih javno polagati račune, v smislu prejšnje zahte ve Zveze mest; 22. da se najde zakonska možnost, da bi se indu strijskim podjetjem, izdelujočim obleko in obutev na veliko, preprečilo odpiranje prodajalnic na deželi, kar se vrši samo v namenu, da se odtegnejo plačeva nju mestnih trošarin, odnosno uvoznin. III. Ker mesta niso mogla napraviti in izdati pra vilnikov po § 124. zakona o mestnih občinah, niti v podaljšanem roku, prosi Zveza mest, da se rok za iz- danje teh pravilnikov podaljša za nadaljnjih 6 me secev. IV. Ker zahtevajo mestna podjetja, ki se vodijo na trgovski način, samostojen proračun, nezavisen od mestnega proračuna, zahteva Zveza mest, da se ukine odredba §-a 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesec avgust — marec 1935./36. leta, po katerih tvorijo proračuni skupno in nedeljivo celoto z mest nim administrativnim proračunom. V. Zveza mest prosi, da se čim prej izvede revizija zakona o mestnih občinah, in to po predlogih Zveze mest, predloženih s skupščine, ki se je vršila 8. XII. 1935 na Sušaku, kakor tudi po predlogih, sprejetih na tej skupščini. VI. Ker do danes še ni v smislu §-a 149. zakona o mestnih občinah v celoti izvršen prenos poslov iz §-a 89. istega zakona na mesta in ker so poleg tega razni spori o pristojnosti med mesti in državnimi oblastmi prve stopnje, prosi Zveza mest, da se čim prej izvrši omenjeni prenos poslov na mesta in da se s čim bolj detajlnimi odredbami odredi razmejitev med državnimi oblastmi prve stopnje in mestnimi občinami, a da se mestom, ki bi to zahtevala, pristoj nost v poslih obče uprave razširi v smislu čl. 3. §-a 89. omenjenega zakona, zlasti za posle po zakonu o obratih. VII. Ker so z odredbo t. v. §-a 8. uredbe o nadzor stvu nad zavarovalnimi družbami, po kateri se mo rejo matematične rezerve zavarovalnih družb vlagati samo v one mestne vrednostne papirje, ki se kotirajo na borzi, na veliko oškodovani interesi dotičnih mest, zahteva Zveza mest izpremembo omenjene odredbe na korist mestnih občin in njihovih podjetij. VIII. Ker so začele zadnji čas nekatere banovine zahtevati registracijo mestnih klavnic in prostorov za zagreb mrhovine (mrhovišče), prosi Zveza mest mi nistrstvo trgovine in industrije za izdajo navodil, da se registracija mestnih klavnic in prostorov za zagreb mrhovine more zahtevati le tedaj, ako se vodijo kot gospodarska (pridobitna) podjetja v smislu §-a 1. za kona o obratih, ne pa tudi tedaj, ako so to sanitarne ustanove brez gospodarskih namenov. IX. Zveza mest tudi zdaj obnavlja svojo prejšnjo zahtevo, da se pravnim referentom mest, ki vrše posle iz §-a 154. zakona o mestnih občinah, prizna z za konom vsa doba mestne službe kot staž za polaganje sodno-advokatskega izpita. X. Zveza mest toplo pozdravlja akcijo Zveze mest kraljevine Rumunije in Zveze češkoslovaških mest in občin za zbližanje mest Male antante na ekonomskem in kulturnem polju z osnovanjem Zveze mest Male antante. Skupščina Zveze mest vrši tedaj važno nalogo v našem komunalnem življenju in je upati, da bo s svojo iniciativnostjo dosegla marsikak uspeh, ki bo v korist in znatno razbremenitev gospodarstva vseh mest. Prihodnja skupščina bo po sklepu letošnje skupščine prihodnje leto v Splitu. Poslovna uprava pa ima nalog, da do takrat izdela vs potrebne študije, načrte in predloge za reorganizacijo in poživljenje Zvezinega delovanja. KRONIKA 225