mehiška domovi ima
E ■* I Gf% Ul— H O iWl E
Kissinger branil Nixona
^ u n a n j o politiko vodijo ZDA na temelju narodnih koristi brez ozira na notranje težave vlade.
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik H. Kissinger je pretekli petek na tiskovni konferenci pred svojim odhodom v Ženevo na razgovor s sovjetskim zunanjim ministrom A-Oromikcm in nato dalje na Srednji vzhod poudaril: Mi vodimo našo zunanjo politiko na temelju naših narodnih koristi brez ozira na kake določene datume in brez ozira na sedanje domače težave.
Državni tajnik je priznal pri tem, da utegnejo Nixonove težave oslabiti vladno zunanjo politiko na dolgo dobo, pa zagotd-vil, da mednarodna politika ZDA doslej še ni bila prizadeta Po “'Watergate razpravi”.
Izjave državnega tajnika so bile odgovor na poziv sen. H. Jacksona predsedniku Nixonu, naj odpove svoj obisk v Sovjetsko zvezo, določen za letošnji PJriij, ker da je njegov položaj doma tako oslabljen, da ne mo-re to ostati brez vpliva v tujini.
H. Kissinger je odločno branil vladin predlog o pomoči tujini v obsegu 5.18 bilijonov, vključ-n° 250 milijonov za Egipt in Večjo pomoč Siriji, če bodo razgovori o ločitvi čet na Golanskem višavju med njo in Izra-elom uspeli.
U pogajanjih z ZSSR o omer jitvi strateškega orožja, o čemer Se Kissinger danes razgovarja v Ženevi z Gromikom, je dejal, da ne ve, če bo prišlo do kakega sporazuma do Nixonovega obiska v Moskvi, da pa se ZDA prizadevajo za omejitev uvedbe Večbombnih glav - MIRV na obeh straneh.
■^žavni tajnik je ponovil sta-Jšče ZDA do Kube. Za zdaj so KA še vedno proti udeležbi Kube na konferenci ameriških ržav v Buenos Airesu prihod-nie leto.
H Af v •
AMERICAN IN. SPIRIT
IN LANGUAG6 ONLY
beiving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N6WSPAPCR
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 29, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
mm grobovi
Frank Chesnik
Preteklo soboto je umrl 85 let stari Frank Chesnik s 5709 Prosser Avenue, mož Rose, roj. Martinčič, oče Edwarda in pok. Daniela (Dona), tast Mildred Chesnik, 3-krat stari oče in 3-krat prastari oče, brat pokojnih Johna, Jacka in Frances, rojen v kraju Palce pri Št. Petru na Krasu v Sloveniji od koder je prišel v ZDA 1. 1913 in bil zaposlen kot stavbni mizar do svoje upokojitve. Bil je član ADZ št. 9 in njen bivši predsednik, ABZ št. 37, Društva Naj s v. Imena pri Sv. Vidu in delničar ter ponovno odbornik Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue, član Kluba slovenskih upokojencev za St. Clair Avenue okrožje. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v sredo ob 9. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
Dorothy Curk
V Woman’s bolnišnici je umrla včeraj popoldne 81 let stara Dorothy (Rotija) Curk, roj. Levec v Mali Loki pri Domžalah, s 16006 Holmes Avenue, žena Simona^ sestra Marije Gothe, teta Williama Gothe, Alberta Levca, Josephine Botta in Romane Rowan. Pokojna je bila članica .Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8.15, v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš.
Pošlni ilrajk V Kanadi AraM začeli vlagali po dveh lednih končanodvišni kapital na Zaho,lt!
Q
H. Jackson pozval Mxona naj odloži pot v Sovjetsko zvezo
Washington, d.c. — Sen.
• Jackson, demokrat iz države ashington, je zadnji teden po-ZV£d predsednika Nixona, naj °dpove svoj obisk v Sovjetski zvezi v letošnjem juniju, ker ni Verjetno, da bi mogel uspešno Nastopati koristi ZDA pri razgo-°rih z vodniki ZSSR v času, ko ^ ongres doma razpravlja o nje-
k°vi obtožbi in morebitni odsta-vitvi.
k Senator je dodal, da utegne v1 1 Kixonova navzočnost v tem aasu potrebna doma, ker ga lah-0 Pravosodni dom Doma pozo-Ve na pričanje.
Atentat v Kambodži ni uspel
p HNOM PENH, Kamb. -^etekli petek zvečer je nekdo fael bombo med udeležence k°roke hčerke uglednega ban-na kateri je bil tudi prednik vlade Long Boret.
,••1 0rnka je ubila 9 oseb, 14 pa
ranila, toda predsednik vla-
3 ih
ki Ie ,bil cilj napada, ni bil nit> ranjen.
bremenski prerok
^Oblačno z verjetnostjo dežja. aParno. Najvišja temperatura °mi 80 F (27 C).
Rudolf Hess star 80 let
BERLIN, Nem. — Rudolf Hess, nekdanji namestnik Hitlerja, ki je leta 1941 sam odletel v A^eliko Britanijo, da bi posredoval končanje vojne med Nemčijo in Veliko Britanijo, je od tedaj v zaporu. Najprej so ga zaprli Britanci in ga držali do konca vojne. Nato je bil obsojen v Nuerenbergu kot vojni zločinec na dosmrtno ječo.
Od tedaj je zaprt v ječi v Spandauu kot edini jetnik pod skupno upravo in stražo Ameri-kancev, Angležev, Francozov in Rusov. Zadnji petek je dopolnil 80 let in zahodni zavezniki bi ga radi že ponovno pustili na svobodo, toda Rusi tega ne dovolijo. Pri tem ni Hess sam noben vzrok več, toda dokler je on v ječi, imajo Rusi pravico vzdrževati svojo stražo v Spandauu, ki pripada Zahodnemu delu Berlina.
Poštarji v Kanadi so se vrnili ne delo, četudi niso dosegli sporazuma s poštno upravo.
OTTAWA, Kan. — Poštarji so se zadnji petek vrnili na posel in pošta je po skoraj dveh ted-pet redno poslovati. Danes naj mi pokenod zastoja začela zo-bi bil poštni promet že popolnoma reden, vendar je treba računati, da bo minilo nekaj dni, predno bo vsa zaostala pošta dosegla svoje naslove.
Štrajk, ki se je začel v Montrealu zaradi spora o plačah o-bratovalcev poštnih strojev za sortiranje pisem, je povzročil obsežne težave in veliko gospodarsko škodo. Unija poštarjev je zahtevala svojo besedo pri določanju poštnih služb im službenih razredov tako v pogledu dela kot v pogledu plač; Poštna uprava je bila med tem na stališču, da je to izključno njena stvar in odgovornost.
Unija je v prvi vrsti zahtevala izenačenje plač obratovalcev strojev za sortiranje s poštarji, ki sortirajo pisma z rokami. Nižje plače obratovalcev strojev so zadrževale poštarje, ki so oprav-jali to delo z rokami skozi leta, pred prijavo za strojno delo. Pošta je zato najemala novo osob-je za ta dela in s tem se je pojavila verjetnost odpusta večjega števila poštarjev v oddelkih za ročno delo, ko bo vedno več strojev prevzemalo njihov posel.
Poštarji so se vrnili na delo, ko sta se njihova unija in poštna uprava sporazumeli, naj obstoječe spore pomaga razrešiti nepristransko posredovanje.
Slike slavnih umetnikov na Irskem odnesli roparji
BLESSINGTON, Ir. — Skupina oboroženih roparjev pod vodstvom mlade ženske, poznavalke umetnostnih slik, je pretekli petek zvečer vdrla v domovanje milijonarja Alfreda Beita, starega 71 let, ter odnesla izbrane največje umetnine, vredne preko 20 milijonov dolarjev.
Med odnešenimi so slike Go-ye, Rubensa, Vermeerja in drugih, ki jih pozna ves za u-metnost se zanimajoči svet. Teb slik torej ne bo mogoče, prodati, zato mislijo, da bodo roparji skušali slike zamenjati za zaprte vodnike in člane Irske republikanske armade.
NEW YORK, N.Y. — Arabske države, bogate na olju, dobivajo sedaj za tega veliko več denarja, kot ga morejo doma koristno uporabiti. Del odvisnega denarja gre za orožje, ki ga rabijo Egipt, Sirija. Libija in druge države v pripravah za morebitno nadaljevanje vojskovanja z Izraelom.
Večji del tega denarja je doslej odhajal v Sovjetsko zvezo, v manjši meri v Francijo. Iz ZSSR so ti arabski dolarji bili poslani delno v ZDA za plačilo pred dvemi leti nakupljenega žita.
Drugi del odvisne gotovine arabskih držav je začel iskati koristno vlogo v Evropi in Ameriki. Z njim kupujejo nepremičnine v Franciji , in Veliki Britaniji, pa seveda tudi v ZDA. Za enkrat se ta kapital še izogiba nakupa delnic, kamor pa bo prej ali slej zašel.
------o-----
Kennedyjeva podpora v javnosti nazaduje
Podpora sen. M. E. Kenne-dyju med vodniki demokratske stranke v državnih organizacijah j'e padla za polovico od 77% na le 38%.
BOSTON, Mass. — Christian Science Monitor je zadnji teden povprašal načelnike državnih organizacij demokratske stranke po vseh ZDA, kaj sodijo o sen. E. M. Kennedyju kot predsedniškemu kandidatu. Samo 38% jih je označilo Kennedy j a za najboljšega kandidata, med tem ko se jih je pri sličnem povpraševanju lani novembru izjavilo zanj kar 77%.
List trdi, da je vzrok v spremembi razpoloženja do sen. M. E. Kennedyja Watergate. Demokratski vodniki so spoznali, da potrebuje stranka “čistega” moža za kandidata. S Chappaquid-dick obremenjeni sen. M. E. Kennedy to v očeh javnosti ni.
Sen. M. E. Kennedy sam je po povratku z obiska v Romuniji, Jugoslaviji in Sovjetski zvezi pretekli teden izjavil, da ne bo predsedniški kandidat leta 1976. Slično izjavo je dal ponovno že tudi preje, toda del demokratov se kar ne more sprijazniti s tako senatorjevo odločitvijo in je prepričan, da se bo tudi on sam prej ali slej premislil in se odločil za kandidaturo.
POROTA: MITCHELL IN STANS NISTA KRIVA!
Po 48 dneh sodne razprave je porota odločila, da John Mitchell, bivši pravosodni tajnik v Nixonovi vladi, in Maurice Stans, bivši trgovinski tajnik v Nixonovi vladi, nista bila kriva kovanja zarote za preprečenje pravice. Oprostila ju je v vseh točkah obtožbe.
John Mitchell
NEW YORK, N.Y. — Porota 9 moških in 3 žensk je včeraj popoldne, 48. dan po začetku sodne razprave proti Johnu N. Mitchellu in Maurice H. Stansu odločila, da obtožena nista kriva v smislu obtožnice. Zvezna
Maurice Stans
iz Westchester, N.Y., ki je odložila svojo poroko, da je lahko končala svojo porotniško dolžnost, je včeraj ob enih, ko je po- i	. J^0rilca Polica-ia
rota sporočila, da je dosegla
—
Iz Clevelanda in okolice |
Korotan se postavil—
Korotanov koncert preteklo soboto v SND na St. Clair Avenue je bil odlično obiskan. Zbor je pred lepo zasedeno dvorano podal svoj izbran program v splošno zadovoljstvo. Po koncertu je bil vesel, domač večer ob živahni glasbi orkestra Veselih Slovencev. Zboru Korotanu k lepemu uspehu tople čestitke! Policaj ustreljen—
Pretekli petek popoldne je bil ustreljen 36 let stari policaj William N. Shapiro, ko je iskal nekoga, o katerem so trdili, da strelja iz zatišja na cesto pri Baldwin Reservoir na Fairhill in Baldwin Roads. W. N. Shapiro je bil skupaj s tremi drugimi policaji, ki so hoteli neznanega napadalca dobiti v roke. Ko je ta ustrelil iz neposredne bližine Shapira, je pobegnil in so ga lovili vse popoldne in zvečer. Ob 8.44 so prijeli nekega Anthonyja E. Rodena s 12400 Woodside Avenue, ko se je skrival za neko ograjo, ter ga kot
svojo odločitev, na vprašanjih o vseh 15 točkah obtožbe, odgo-ivorila: Ni kriv! Najprej je odgo-porota ju je 10. maja obtožila I varjala na točke“ obtožbe za kovanja zarote zavreti pot pra- j Mitchella, nato za Stansa. vici v zvezi s finančnimi posli i 0ba sta bila prevzeta od ve-R. Vesca, ki je bil v preiskavi, selja in Stans ie skoraj jokal, ko ko je daroval $200,000 odboru za je objel svojega odvetnika. Mit-ponovno izvolitev predsednika.; chell je bil nasmejan, vesel in Oba obtožena sta zanikala vsa-:miren. izjavil je, da je bil ves ko nezakonito posredovanje za čas prepričan, da bo oproščen. R. Vesca v zvezi s tem darom, j “Resnica bo prišla na dan. Mi Sodna razprava proti Mitchel-! imamo porotni sistem in ta us-lu in Stansu je vzbudila veliko'pesno dela. Najina usoda je zanimanja po vsej deželi, ker .bila v rokah želo fine porote —-sta bila obtožena člana prve Ni- ameriškega povprečja,” je dejal xonove vlade in vodila v Nixo%Mitchell, pa še dodal: novem ožjem krogu. Mitchell je j “če je kje kak kraj, kjer je vodil volivno kampanjo leta mogoče doseči pravico, sem jaz 1968, ki je privedla Nixona v; precej prepričan, da je to ame-Belo hišo in nato tudi kampanjo riško ljudstvo. Zato imam jaz za njegovo ponovno izvolitev1 tudi tolikšno zaupanje v Ame-
leta 1972. Pri tej je prišlo do' riko in raznih zlorab in nedovoljene! želo!”
zato tudi liubil to de-
politične taktike, od česar je nabolj znan vlom v demokratski glavni stan v Watergate zgradbi v Washingtonu, D.C.
Čeprav sodna razprava proti
Mitchellu in Stansu v New Yor-
ku ni bila v neposredni zvezi \z
Watergate zadevami, je bila le, ,, w.
..	. -i i	, j predložitvi obtožbe. Dokazi ob
z; njimi nekako povezana, ker %	_
naj bi
Slično je tudi Stans izjavil, da je “imel zaupanje v Boga in ameriški pravni sistem”.
Porota je prišla do zaključka, da javni tožilec ni dokazal krivde obeh obtožencev v smislu obtožbe preko “določenega dvoma”, četudi je bil “odličen” v
Shapira odvedli v zapor. Gasolina dovolj—
Avtomobilski klub je objavil, da je njegovo povpraševanje dognalo, da je velika večina ga-solinskih postaj založena z gaso-linom v taki meri, da ni pričakovati pri oskrbi v teh dneh kakih posebnih težav.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti so vabljene jutri, v torek, ob dveh popoldne v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo članico Dorothy Curk, v sredo zjutraj pa k njenemu pogrebu.
Marca primanjkljaj v zunanji trgovini ZDA
WASHINGTON, D.C. — Po osmih mesecih presežka v zunanji trgovini so ZDA imele pretekli mesec znova primanjkljaj. Ta je znašal 171.3 milijone dolarjev in naj bi bil v prvi vrsti posledica večjega uvoza olja po novih, visokih cenah.
Skupen uvoz v marcu v ZDA je bil vreden 7.84 bilijone.
O. JL J. V_ i V-C A	V	i i , —- — '— I	.	,	v
tudi bila del nedovolje- itozbe in njene, price niso bili.
Zadnje vesti
nega uporabljanja oblasti in položajev oblasti s ciljem pridobivanja sredstev za volivni boj.
Načelnica porote Sybil Ku-charsky, mlada bančna uradnica
: prepričljivi, šlo je za verodostoj- . TEHERAN, Ir. — Predsednica nost izjav obtožencev proti ve- | indijske vlade Indira Gandhi rodostojnosti prič proti njim. Od ' je prišla sem na uradni obisk teh je bil vsekakor najvažnejši in na razgovore o gospodar-bivši Nixonov pravni svetovalec skem sodelovanju z Iranom. John W. Dean. Porota je z opro- TEL AVIV, Izr. — Izraelske in
OLJE Z ALJASKE BODO PRODAJALI NA JAPONSKO!
W A S H I NGTON, D.C. — Sen. Birch Bayh, demokrat iz Indiane, je dejal zaldnji teden, da so načrti za prodajanje o-Ija z Aljaske Japonski “ena naj večjih prevar, kar je bilo kdaj zgrešenih nad ameriškimi potrošniki”. Senat je pozval, naj vesti o teh načrtih in predlogih preišče.
Ben. B. Bayh sodi, da bi prodajanje olj a,-ki bo pritekalo'po vodu s .severa Aljaske do Valdeza, na Japonsko, u-tegnilo stati ameriške potrošnike skupno do 9 bilijonov dolarjev. Senator, ki je med nasprotniki gradnje oljevoda preko Aljaske, je prišel zdaj do zaključka, da “se njegove hude bojazni izpolnjujejo”, ko je iz zveznega urada za ener-
gijo prišlo potrdilo, da bodo ZDA morda morale dober del olja iz Aljaske izvoziti, ker rafinerije na zahodni obali naše dežele ne bodo sposobne sprejeti in predelati 2 milijona sodov olja na dan, ki bo pritekalo po oljevodu do Valdeza.
Senatni stalni odbor za preiskave naj temeljito preišče celotno vprašanje, je pozval sen. B. Bayh, pa napovedal, da bo stavil poseben zakonski predlog za prepoved izvoza aljaščanskega olja, kar bi vodilo do povečanja stroškov za olje in njegove izdelke v Združenih državah.
Senator sodi, da bodo oljne družbe aljaščansko olje v tujini lahko dosti dražje prodale kot doma, nato pa bodo u-
vozile tuje, dražje olje in ga po visokih cenah prodajale v ZDA in seveda delale pri tem velikanske dobičke. Zadevne načrte oljne družbe že izdelujejo in uživajo pri tem tiho soglasje zvezne vlade.
Jack B. Robertson, krajevni upravnik zveznega urada za energijo, je dejal v Spoka-nih skupini radijskih in televizijskih novinarjev pred časom, da bo verjetno dober del olja, ki bo pritekel s severa Aljaske do Valdeza po oljevodu, prodan na Japonsko. To bo sprostilo drugo o-Ije na svetovnem trgu za u-voz v Združene države. Kasneje je J. B. Robertson priznal, da. bi bil izvoz aljaščanskega olja v nasprotju s sedanjimi določili zakona o
gradnji oljevoda od Prudhoe zaliva na jug do Valdeza.
Kongres je nataknjen na oljne družbe, ki so izkoristile položaj in povečale svoje dobičke preko vseh dopustnih mej. Ob začetku lanskega leta so imele povprečno od soda olja, ki so ga uvozile, 78 centov, letos pa kar $3.73, kot trdijo nekateri strokovnjaki in poznavalci oljnega trga. Pri takem razpoloženju Kongresa oljne družbe ne morejo pričakovati, da bi ta mirno gledal nova izrabljanja, ko ga javnost že sedaj dolži in obsoja, da je vse to dopustil in mirno gledal, namesto da bi branil narodno skupnost pred i z k o r i ščanjem brezvestnih vodnikov oljnih družb.
stitvijo Mitchella in Stansa povedala jasno, da Deanu ni verjela. Ker je ta tudi glavna priča proti obtožencem v Watergate in prav posebno še proti predsedniku Nixonu samemu, je očitno, da je s tem obtožba tudi v teh dveh slučajih izgubila del svoje verodostojnosti in podpore.
Zato je razumljivo, da se tisti, ki vodijo vso gonjo proti Nixonu in potiskajo vsak dan v ospredje Watergate, čutijo nekam potlačene ob izreku sodbe v New Yorku včeraj, med tem ko se podporniki Nixona in republikanci na sploh, ki niso med fz-rečnimi nasprotniki Nixona, čutijo okrepljene in opogumljene. Pri tem ni mogoče reči, da porota, ki bo odločala o krivdi in nekrivdi obtožencev v Watergate zadevah, ne bo odločila drugače; ona utegne Deanu verjeti, če bodo njegove izjave primerno podprte s kakimi dokazi. Beseda enega človeka proti dru-
sirijske sile so se včeraj znova obstreljevale na Hermonu. Na obeh straneh so posegla v boj znova tudi letala.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon bo nocoj preko radia in televizije pojasnjeval deželi, čemu ni dal pravosodnemu odboru Doma posnetke razgovorov v Beli hiši, ki jih je ta zahteval, ampak le prepise teh razgovorov.
KAIRO, Egipt. — Predsednik Sadat je označil H. Kissingerja za “čudež” in napovedal, da mu bo uspelo doseči ločitev sovražnih izraelskih in sirijskih vojnih sil na Golanskem višavju.
gemu je malo, največkrat premalo, posebno, če je priča pristala na pričanje pod pogojem, da se ji zmanjša kazen za njen lasten delež pri nekem kaznivem dejanju. To je slučaj pri J. W. Deanu.
pilil Ameriška Domovina
mm
/v/v*r: ttic-/> m—norvii:
ntSSSSBFm*	mmsexatm	"
6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun. and Holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 76 Monday, April 29, 1974
Italijanske stranke ob sporu med Italijo in Jugoslavijo
“Katoliški glas”, slovenski tednik, ki izhaja v Gorici v Italiji, je 18. aprila objavil obsežni članek o stališčih italijanskih strank do spora o coni B STO med Italijo in Jugoslavijo. Zdi se nam prav, da ta sestavek s stališči italijanskih strank posredujemo našim bralcem v boljše razumevanje celotnega spora. Glasi se:
I.
V zvezi z znano italijansko noto z dne 11. marca, v kateri rimska vlada osporava državno suverenost Jugoslavije oziroma Slovenije nad ozemljem nekdanje cone B neuresničenega Svobodnega tržaškega ozemlja (področje Kopra in Buj), smo že izčrpno poročali ter prikazali stališče obeh prizadetih strani ter na odmeve v obeh državah.
O nastalem sporu med Italijo in Jugoslavijo glede njune meje je “New York Times” izrazil začudenje, da omenjeni evropski državi po dvajsetletnem plodnem in vzornem sodelovanju ponovno oživljata spor, ki je bil rešen z Lodonskim sporazumom leta 1954. Tudi časopisi v Evropi so bolj ali manj izrazili začudenje, da se skuša v današnjih časih osporavati že desetletja ustaljeno mejo.
Za nas zamejske Slovence je posebno zanimivo in poučno, da se seznanimo z odmevi in stališči italijanskih političnih strank ter delavskih sindikalnih organizacij in drugih. Da desničarski krogi ter neofašisti odkrito odobravajo korak italijanske vlade, je povsem razumljivo, saj je le-ta v bistvu sprejela njihovo tezo o bistvu, suverenosti nad o-balno Istro ali tako imenovano “cono B”.
Tako je tržaški dnevnik “II Piccolo” izrazil polno priznanje vladi in zunanjemu ministrstvu, da je z omenjeno noto oživilo vprašanje “cone B’’.
Ostali italijanski tisk (razen fašistično-desničarskega) sicer ni pel slave vladi, a tudi kritiziral je ni preveč. V tem se vidi, kako je italijanska javnost občutljiva glede meje tu na vzhodu, da se nihče ni zagnal v stališče Farnesine (palača zunanjega mnistrstva v Rimu).
Slovenski tisk v Italiji (Primorski dnevnik, Katoliški glas, Novi list, Gospodarstvo) je prizadeto poročal o zaostritvi v zvezi z mejo med Italijo in Jugoslavijo ter ni odobraval pogrevanja starih sporov, ker bi od nadaljnje zaostritve bili prav Slovenci prvi, ki bi občutili negativne posledice in bi bili na splošno najbolj prizadeti bodisi kot obmejno prebivalstvo bodisi kot narodnostna skupnost. Kljub temu da omenjeni listi niso uradno glasilo nobene politične stranke, so dovolj zgovorno povedali svoje stališče oziroma razpoloženje slovenske zamejske javnosti.
Od političnih strank, ki se potegujejo za glasove Slovencev, je jasno in odločno stališče za priznanje sedanje meje med Italijo in Jugoslavijo zavzela le Slovenska skupnost. Za dokončnost sedanjih meja se je izrekla tudi SKGZ (Slovenska kulturno-gospodarska zveza), ki izdaja Primorski dnevnik in se drugače precej naslanja na levičarske politične sile, predvsem na KPI in PSI. Zato je od teh sil pričakovala — a zaman — da bodo njeno stališče podprle, saj SKGZ odraža tež,nje številnih slovenskih kulturnih in gospodarskih ustanov.
Vse druge politične in sindikalne organizacije ali sploh niso zavzele stališča ali pa so v svojih izjavah tako splošne, da kot Slovenci ne moremo biti z njimi zadovoljni. Nobena skrivnost ni, da so določeni zamejski krogi, ki stalno podpirajo internacionalistične politične stranke, od le-teh pričakovali ustrezne reakcije na stališče vlade do mejne .črte s sosednjo republiko. V istih krogih zatrjujejo, da bi to bile dolžne storiti tako po svoji internacionalistični opredelitvi, na katero se v svojih idejnih programih sklicujejo, kot zaradi svojih slovenskih pristašev. Tega pričakovanja torej niso izpolnile ne v vsedržavnem ne v krajevnem merilu.
Da smo konkretni: tako stranka italijanskih komunistov (KPI) kot stranka italijanskih socialistov (PSI) sta v svojih glasilih “L’Unita” oziroma “Avanti” bili zelo splošni in zadržani ter sta le izrazili željo, da bi se spor mirno poravnal. Konkretno ne obsojata vladnega koraka. Odraz njunega previdnega zadržanja je tudi v tem, da nista po svojih poslancih vložili nobenega vprašanja ne interpelacije v parlamentu v zvezi z omenjeno diplomatsko noto.
Takšno zadržanje KPI in PSI je razočaralo posebno njune volivce, druge zamejske Slovence pa je še bolj u-trdilo v prepričanju, da' ni pometno vključevati se v italijanske stranke ter jim prepuščati našo usodo. Ponavljamo: za zamejske Slovence je priznanje sedanje meje med Italijo in Jugoslavijo bistvene življenjske važnosti, zato bi jih morale stranke, ki glasno zatrjujejo, da hočejo ščititi njihove življenjske interese, v tem trenutku odločno podpreti. Tega pa niso storile ne KPI ne PSI ne KD.
(Dalje sledi)
BESEDA IZ NARODA
Konvencija ADZ in Društvo “Kras” št. 8 ADZ
CLEVELAND, O. — Ker je naša organizacija ADZ od ustanovitve tesno povezana z dnevnikom Ameriška Domovina, katere naročniki so vsaj v Clevelandu in okolici po večini člani Ameriške Dobrodelne Zveze, sem se namenil, da napišem nekaj o naši prihodnji konvenciji in pripravah za to od strani Društva “Kras” št. 8 ADZ. Konvencija se bo vršila letos in se začela v ponedeljek, 13. maja, ob 9. uri v Slovenskem domu na Holmes Ave., kateri se je že v ta namen, vsaj v notranjosti, praznično odel, kakor se za take slučaje spodobi. Našim delegatom iz Clevelanda in okolice lahko zagotovim, da se boste v vseh ozirih počutili kakor doma, to je svoji med svojimi. Za vse, kateri boste rabili dnevna o-krepčila, to je zajtrk in kosilo, smo najeli izvrstno kuharico, katera vam bo vsak dan za časa konvencije z veseljem in po zmerni ceni postregla tako, da
jena mladina lahko razume.
Napovedovalec ali vodja programa bo naš v prejšnjih letih za Zvezo zelo delaven član Micky Lah, katero ime je znano vsaj starejšim članom po pokojnem očetu Mihaelu Lahu, kateri je ibil večletni gl. odbornik, fratemalist in tudi večletni odbornik Društva “Kras”.
Na naš banket smo tudi povabili župana mesta Clevelanda R. J. Perka, povabljen je bil tudi okrajni avditor G. Yoynovich, velik zagovornik upokojencev, kateri je po svojih starših pol Slovenec in pol Hrvat. Povabljen je bil tudi državni poslanec našega okraja,. sedanji kan didat za senat države Ohio Mr. McCormick. Predstavljeni bodo še drugi javni predstavniki, kateri delujejo v fraternalističnem ali' političnem življenju, vendar brez govorov.
Upam, da se bodo vsi naši delegat] e udeležili tega našega banketa, enako vabim tudi naše
vam ne bo treba prinesti s seboj ■ ostale člane ADZ, kot tudi čla-
ne ostalih bratskih društev. Nabavite si vstopnice čim prej, ker bo prodanih samo omejeno število. Cena vstopnicam je $5. Ako si jih želite nabaviti, pokličite tajnico Mrs. Kobal, KE 1-6631, ali pa podpisanega 481-8709, nakar vam bodo vstopnice
“lunča”.
Seveda, kot je v takih slučajih že navada, bomo vse to kronali, kot se spodobi, s konvenč-nim banketom in to v sredo, 15. maja, zvečer. Za to priliko je pripravljalni odbor pripravil tudi kratek kulturni program s
petjem. Več o tem pozneje.! prinesene na dom ali pa dostav Glavni govornik bo naš dolgo-! Ijene po pošti. Vstopnice bomo letni predsednik, kateri drži le-, prodajali samo do 11. maja.
po vez med nami, starimi naseljenci, in našo novo generacijo, tu rojeno mladino, to je naš gl. predsednik John Sušnik. On je vešč slovenskega in angleškega jezika tako, da nam lahko poljubno govori, da ga mi starejši, kot tudi naša, v Ameriki ro-
Delegatom izven Clevelanda želimo prijetno bivanje v naši collinwoodski naselbini, skupni delegaciji pa mnogo uspeha na konvenciji v korist našega članstva in organizacije ADZ.
Za Društvo “Kras”:
Joško Jerkič, preds.
Pri Slovencih v Venezueli
ii.
CLEVELAND, O. — Dva dni in tri noči sva ostala v Willem-stad-u na otoku Kurasan. Toplomer med 70 in 801 stopinj. Tudi vlage ni ibilo preveč. Polovico časa nama je vzelo iskanje izgubljenih kovčkov, ki sva jih dobila šele drugi dan popoldne iz hotela Flambojan, kamor so bili zašli po pomoti. Nesla sva jih v najino sobo z majhno kuhinj co in kopalnico, kjer sva vse razložila in si uredila. Bila sva vesela, ker ni ničesar manjkalo. Nato sva sedla v hotelski avtobus in se peljala v dolnje mesto na prvi razgled in večerjo. Izbrala sva restavracijo San Marko. Postrežba je bila dobra in cene zmerne. Plačevala sva z ameriškim denarjem. Zamenjava je bila en ameriški dolar za 1.70 holandski florin ali guilder. Vrnila sva se proti večeru v Country Inn, kjer naju je čakala druga lepa večerja.
Gospodova večerja v Country Inn. — Maša, Gospodova večerja, je duhovniku, ki jo opravlja že 30 ali 40 let skoro vsak dan, ne samo lepa navada, ampak skoraj bi rekel srčna potreba. Če jo mora kdaj radi bolezni ali potovanja opustiti, se ne počuti dobro. Imela sva v kovčkih vse potrebno s seboj:	hostije,
vino, obredna oblačila in molitve. Pri Sv. Lovrencu mi je bil dal Fr. Varga na pot novo mašno haljo in štolo. Halja je bila kakor nalašč umerjena zame, tako da je ni bilo treba izpodre-cavati. G. Tone je pa imel s seboj poleg drugega tudi lahek mašni plašček.
Oblekla sva se za mašo, razgrnila platnen prtič na kovinsko mizico v kuhinj ici, užgala svečki ob križcu in zaklenila vrata od znotraj. Z živim občutkom hvaležnosti in zbranosti sva ponovila to, kar je storil Jezus po zadnji večerji. Prvič sem maševal v tako nenavadnem prostoru i?i okolnostih. O, kako dobro
V človeških mravljiščih velikih mest ne vidiš več zvezdnatega neba, ne slišiš več šepetanja, petja in vriskanja narave in veličastne grozote viharjev in neviht. Najprijetnejši zvok v tej godbi zame je bil duet drevesnih žabic nad menoj. Poznam jih še s Porto Rica. Majhne, ljubke stvarice so:	komaj kaj
več kot en palec dolge, svetlo-zelene, z zlato obrobljenimi o-česci. Njihov spev je milozvočni, kovinski: ping-ping-pong. Pogovarjajo se med seboj in kličejo skozi noč s tem mehkim harmoničnim ping-ponganjem, ki zveni kot visoka nota na ksilofonu v cerkvi, ko ministrant s kladivcem udarja na kovinsko ploščico med povzdigovanjem. Poljski pesnik Mickjevič pravi v epu Pan Tadeuš: Nobene žabe ne pojo tako lepo kot poljske. Če bi bil imel kdaj priliko slišati ta tropska žabčeta, bi bil gotovo njim priznal prvenstvo.
Križem po otoku. — En dan in pol sva se razgledovala po o-
mandant koroški rojak, s katerim smo prišli na fronto, šel proč od stotnije in da je prišel tja zelo hudoben oficir. Ta vojake tepe s pasjim bičem, ne pusti nikogar na bolniški pregled, ne pusti pisati tedensko več kot eno vojno poštno karto, sam deli hrano in v slučaju, če kaj o-stane, vrže rajše proč, kot bi naknadno dal vojakom. Pravi vrag v človeški podobi!
Nekega dne je poslal korpo-rala, bil je Dolenjec. Rekel mi je: Komandir me je poslal, da vežibam vojake. Iz tega ne bo nič, mu rečem, vojaki se vežba-jo ponoči z municijo in morajo podnevi počivati. Takoj pokličem po telefonu skupinskega komandanta in mu povem slučaj. Reče mi, korporal naj gre, od koder je prišel, bom že jaz govoril z vašim komandirjem. Sadist nas ni poznal, ni miroval, dokler ni dosegel, da smo se morali vrniti k stotniji.
Bilo je nekega dne že pozno j zvečer, ko me dežurni obvesti, toku in mestu. Dobila sva vtis,; ^o moram v pisarno h komanda vlada tam red, mir in precej- dirju_ Ko ga pozdravim in se šnje blagotsanje. Prebivalci so mu' predstavim, mi reče: A, vi mešane rase, kar kaže barva pol-1 ste tisti, kateri niste spolnjevati. Vidiš barve v vseh odtenkih,' p mojega ukaza. Prepovedal od s veti o-rj ave do čisto črne. | sem pisati več kot eno karto na Vendar je čistokrvnih črncev teden, vi ste jih pisali več, še ce-
je in prijetno, če duhovnika mec Daritvijo odhaja popolen mir in tišina. Bila sva sama z Bogom. Nobenih raztresenih in zdolgo-časnih vernikov, ki bi se nemir' no premikali v klopeh in komaj čakali, da planejo ven iz cerkve. Nobenega obraza v zakristiji, ki bi te opomnil: Predolg si; ljudje bodo godrnjali. Nobene naglice v ozračju okoli tebe: brž, brž! Po obhajilu lahko ostaneš zatopljen v miselno zasebno molitev 10 ali tudi več minut.
Zunaj sveži morski vetrič še-lesti v dražestnih listih kraljevih palm. ‘Sliši se oddaljeno žgolenje ptičjega zbora — večerna hvalnica Stvarniku. Na zapad-nem nebu pa zahajajoče sonce razpenja škrlatni sij večne luči.
Nocoj je pa en lep večer. — Po drugi večerji sva šla ven v hotelski park uživat lepoto večera in čar noči. Velika vzvišena ploščad obkrožena z bujnim rastlinstvom in drevjem je bila kaj primeren prostor za to. Sredi ploščadi je bila velika plavalna kopanja v obliki štiriperesnega lista detelje. G. Tone, ki je neke vrste dvoživka, pol življenja v vodi pol pa na suhem, se je pognal vanjo, kopitljal po vodi in plaval. Jaz pa, ki sem bolj sanjavec kot plavač, sem sedel pod drevjem, gledal južno nebo posuto z zvezdami in poslušal čudovito glasbo, ki je donela iz parka, z odprtega polja in s predmestnih vrtov ob vilah. Čudovit koncert; tisoče glasbil, stotisoče pevcev in godcev: tropske kobilice, škržati, murni, nočni ptiči in žabe. Stara je ta glasba stotine milijonov let, kajti žuželke so naj starejša živa bitja, ki se niso dosti spremenila od pradavna. Himna življenja!
Ti prastari godci polko mi igrajo,
vedno eno, isto, ki jo najbolj znajo.
Nima nič imena, nima nič naslova.
Polka je že stara sto milijonov let.
malo, So pa vsi stasiti ljudje, lepih potez in lepega vedenja.
Izredno dosti mladih ljudi je bilo opaziti po mestu, zlasti na promenadi ob večernih urah. Vsi snažno, mnogi elegantno oblečeni in vljudni. Nisva opazila slabo oblečenih revnih ljudi, ne beračev, potepuhov in pijancev. Tudi ni videti umazanih razpadajočih hiš, bajt in zanikrnih barak, kot pri nas v Clevelandu.
V predmestnih četrtih so med lepimi vilami vile in vrtovi številnih temnopoltih domačinov. Očividno spadajo med srednje in premožne sloje kot njihovi beli sosedje. Holandska vlada skrbi za red, za dobro šolstvo’ in zdravstvene ustanove. Industrija, trgovina in turizem pa dajejo zaposlitev in kruh domačemu prebivalstvu.
Domačini so po večini katoliške vere — prvi gospodarji na otoku so bili Spanci. Vstopila sva v dominikansko cerkev med mašo. Gledal sem. molitvene knjige in tiskovine v klopeh. Bile so v .treh jezikih: španskem, holandskem in v domačem narečju Pidimento.
Zdaj pa naprej v Venezuelo. — Na poti smo, kakor pravi» naslov, k Slovencem v Venezuelo, pa še sedaj nismo prišli tja. Le potrpite še malo, dragi bralci Ameriške Domovine. Prihodnjič bomo že tam, kamor smo namenjeni. Saj če je bilo že po poti in na pragu Venezuele precej lepo in zanimivo, kako bo šele, ko bomo tam, med brati po rodu in veri.
Midva s Fr. Tonetom imava že v žepu vizo od venezuelskega konzula. Zamenjala sva tudi 100 ameriških dolarjev za 400.40 venezuelskih bolivarjev, da bo za prvo silo. G. Tone tako poželjivo gleda morske valove in komaj čaka, da pride do Milana, ki je tudi zaljubljen v morje. Bojim se, da ju ne pohrustajo morski psi. Dobro, da imata mene s seboj za varstvo. Stal bom na obrežju in pazil na nju in ju priporočal varstvu angelov varuhov.
Dr. L. Tomc
Moji spomini na prvo svetovno vojno!
HUNTINGTON, Conn. - Kot sem poročal v dopisu 19. februarja t.l., sem bil komandiran z 20 vojaki k oskrbi s strelivom, da nadomestim korporala, kateri zaradi slabega znanja nemščine ni mogel vršiti službe. Vojaki so ponoči razlagali municijo, katero so vozili iz glavnega skladišča iz Trnovskega gozda. Po hrano sta šla vsak dan dva vojaka k stotniji, oddaljeni eno uro od nas.
Nekega dne, ko prineseta hrano, mi povesta, da je dober ko-
lo vašemu psu ste pisali. Nato pravi: Mislim, da se boste rajše upognili, kot zlomili. Moj ukaz je tak. Nato pravi: Lahko greste.
Sedaj smo tudi okusili njegov teror. Jaz sem kupil takoj ko sem bil poklican, k vojakom, knjigo (Dienst Regelement) s predpisi, kaj vojak sme in kaj ne sme. Predpis se glasi: Vsak vojak, če se javi bolnega, mora na pregled. Ta predpis kot druge. ja naš komandir ignoriral. Več vojakov se je dnevno javilo za zdravniški pregled, pa nobenega ni pustil. Nekega dne se nas je več javilo, med njimi tudi jaz. Bolniki smo morali stati v pozoru, kar je proti predpisom. Vsak je moral salutirati in povedati, kaj ga boli. Ce je rekel, da ga boli v prsih, je rekel: Tobak vam škodi! Takoj je ukazal, da se mu tobak ukine. Druge bolezni, katere so vojaki navedli, je imel tudi on, pa. je šel na delo in tako vsi ostali. Ta dan je dovolil meni in še dvema na pregled. Ko mene vpraša, kaj mi je, rečem, da čutim bolečine na obeh pljučnih straneh. Mislil si je, ta je hudo bolan, moram ga pustiti. Zdravnik mi je dal 3 dni počitka, med tem ko je o-stala dva vojaka spoznal za zdrava in sposobna za delo.
Prej enkrat sem ga prosil, če bi dovolil, da bi šel v barako popravljat orodje. Bilo je deževno in prehlajen sem bil. On mi reče: Vi hočete žreti in da boste žrli, je treba cesto popraviti. Ta dan, ko je videl, da mi je zdravnik pripoznal bolezen in da bi mogel počivati, mi reče: Enkrat ste rekli, da ste mizar, ali bi znali vložiti šipe v okna v baraki in vse potrebno popraviti. Rečem mu, to lahko naredim, to je moj poklic. Bil sem zadovoljen; čeravno bi moral 3 dni počivati, sem rajši delal. Nato pravi: Rakar vam bo pomagal. Rečem mu: On ne zna delati, ker je študent, pa pravi:	Jaz mu
bom dal delo. Ukazal mu je tečaje od oken snemati in nazaj nasajati in tako je delal čudno delo. Kamnikarju je ukazal, da mora stati pred barako z vso vojaško opremo na ramenih. To je bila kazen, ker jih zdravnik ni priznal za bolne.
Prihodnjič se nadaljuje.
Pozdrav vsem čitateljem in dopisovalcem AD in vsem zaposlenim pri AD!
Frank Žele
Njegov zdravnik mu je malo prej svetoval, da bi prišel k njemu v bolnico za kakih 10 dni na pregled, a g. Nace je rekel, da zdaj nima časa, ker pride v torek po Veliki noči njegov brat lazarist Lado iz Argentine v Evropo; prišel pa bo, ko se brat vrne v Argentino.
Že od jeseni se ni dobro počutil. Slabo srce je bilo ovira za operacijo prostate. Imel je tudi sladokrno in slaba jetra. Januarja je šel na otok Mallorco za 14 dni v upanju, da si bo zdravje utrdil. Po tej kuri se je o-brnil na specialista za notranje bolezni in urologa.
Pokojni g. Nace se je rodil v Ljubljani, kjer je dokončal ljudsko šolo in državno gimna-zijo.
Po maturi ga je škof Jeglič poslal v Rim v Germanik, kjer je ostal 7 let in se kot dr. filozofije vrnil v Ljubljano. Tu je bil nastavljen za prefekta na škofijski gimnaziji v St. Vidu nad Ljubljano.
Ko je bil pokojni dr. Josip Ujčič imenovan za nadškofa v Beogradu, je bilo na teološki fa' kulteti v Ljubljani izpraznjeno mesto profesorja za moralno teologijo. G. Nace je to mesto dobil in službo opravljal z velikim elanom; slušatelji so težko čakali na njegova predavanja! V tej službi ga je dobila vojna. Ker je bil mož jasnih načel, se je odločil, da je poleg te službe prevzel vodstvo vseh domobranskih kuratov.
Ob koncu vojne je bežal z drugimi najprej na Koroško in od tam v Italijo, kjer je v Pragli' ji ostal še profesor med našimi bogoslovci. Z njimi se je preselil v Argentino in tam nadaljeval svoje delo. Po dr. Odarjevi smrti je bil dekan fakultete in vodja semenišča.
Pred kakimi 10 leti je prišel v Aachen v Nemčijo, kjer je p°' stal vodja škofijske hiše, v kateri so se kaplani vsako leto P° 2 tedna naprej izobraževali h1 kjer so bili tečaji za ostale duhovnike. Gospodinjstvo v tej hiši so vodile španske sestre i11 ker je g. Nace znal tudi špansko, jih je skozi vsa leta duhovno vodil.
Lani so te sestre zapustile to hišo, ki je prišla v laične roke in g. Nace je zaprosil za pokoj, ker je imel že težave s sladkorno boleznijo. Prišel je lani sep' tembra v Gradec k svoji sestri v pokoj s pokojnino aachenske škofije, v katero se je dal inkar-dinirati. Tu je maševal vsak dan pri karmeličankah ob pol $■ komo mašo ob delavnikih in ob nedeljah ob 10. s pridigo v nemškem jeziku.
Pogreb je bil v sredo po Veliki noči, 17. aprila, ob 1. pop. 113 centralnem pokopališču.
Pokopal ga je celovški škoi dr. Josef Koestner, njegov sošolec iz Germanika, ki se je pokojnika poslovil v nemškeh1 jeziku. Na pogreb so prišli tudi linški škof dr. Zauner, graški stolni dekan dr. Moestl in pr0^; dr. Laufer — vsi njegovi sošolci iz Rima. Od naših so se udeležili pogreba: Njegov brat Lad° Lenček iz Argentine in 3 sestro-msgr. Kunstelj Nace iz Londona, dr. Janez Zdešar in dr. Branko Rozman iz Muenchena, Cird Lavrič iz Linča. Iz Koroške s° prišli poleg škofa župnik Čebulj* Vinko Zaletel in Stanko Skrb6-Iz Slovenije je prišel njegov sošolec iz gimnazije prof. Stank0
Omrl je dr. Ignacij Lenček
GRADEC, Avstr. — Na Veliko sredo, 10. aprila 1974, je g. Nace še maševal in opoldne kosil kot vsak dan. Po kosilu se je vlegel in ob 3. ga je našla sestra -Kata Loretto, pri kateri je od septembra lani živel v pokoju, mrtvega na postelji.
Jeglič, župnik v Preddvoru 11 njegov kaplan. Od naših Stajer' cev so bili navzoči Belej Ma1"' tin, Jože Pelan in župnik v P°' koju Hafner Janez. Poleg naštetih duhovnikov je bilo še nekaj tukajšnjih duhovnikov, ki s° g. Naceta poznali.
Ob grobu se je v slovenskeh1 jeziku poslovil od njega in p°ve' dal njegovo življenjsko pot Ciril Lavrič, dekan izseljenskih
duhovnikov v Avstriji
J. H-
— V Franciji se ukvarja kmetijstvom še nekako 20'' prebivalstva.
£
<
1
i
c
c
£
r
i
I
I
r
r
§
c
i
§
k
v
P
d
h
P
P
č,
P
k
v
li
v
v
k
s]
d
ji
si
0:
g
ir
g:
ir
B
K
S
st
S(
Se
V:
U:
P,
d:
tr
ki
2;
P<
sj
B
P<
j c
li,
st
ij'
S]
ta
v£
Pe
sk
ij;
so
te
sl,
v?
dr
Ki
bi
bi
v
ih
K,
ij,
Pe
bi
Pc
Je
ok
ip
Je
Pi
Pa
to
Kc
ta
*d
Ol
va
ve
Je,
Sv
Zopet nekaj novic z “Otoka”
A B E R N A TH-ABERDALE, e^‘	— Smrt nam ne pri-
zanaša; 31. januarja letos je v svojem domu v Kusleyju pri Co-Ventryju umrla 45-letna ga. An-elina Š t ef a n č i č. .Neizprosni, ruti rak je končal njeno mlado 2lvljenje. V ponedeljek, 4. feb-ruarja je bila v novi, prostorni ^erkvi sv. Družine sv. maša za-ušnica, katero je opravil ob asi-stenci domači h duhovnikov ^iagr. Kunstelj. Rojaki Slovenci ln domačini so napolnili cerkev lej maši; po maši je bilo tru-P °v Pokojne prepeljano na do-niače pokopališče in tam pokopano. Pokojna zapušča 50-letne-fia soproga, g. Stanka, doma s 1 0 a nad Vipavo, in dve hčerki,
' etno Rozano in 17-letno Mar-faret°= ter večje število sorodni-v°y \U ^°ma. Rojena je bila °čniku pri Gorici in kmalu o končani vojski prišla sem za °m. Žalujočemu soprogu, Cerkama in ostalim sorodnikom rav iskreno sožalje, pokojnica a naj v mjru b02jem počiva in aka svojo srečno Veliko noč!
tjk Januarja je v Žabnicah P°n Sv. Višarji umrla 85-letna ^rscanska mati in zavedna Sio-enka ga, Frida Ehrlich_ “Kato-,1.!^” iz Gorice je o tej ženi Verv iporočaL 'Pokojnica je bila ko 1^a ^0^r°tnica revnih v času, sk	ve(iel za socialno o-
, r °- Sama je uredila v svojem nau nekaj sob za onemogle,
str breZplaeno Prav materinsko 0s^a smrti, nato pa za vse ldost0'ien’ krščanski po-> plačevala za nje sv. maše obenem skrbela za lepoto njih
in k
ov- V času fašizma-nacizma g onaunizma je ostala zvesta ^0gu in slovenskemu narodu.
Sv	romal na
stol. Usarje, sem bil deležen go-So ^	a	družine. Kaj malega
s ^ naložili v nahrbtnik, da Vs nesel v župnišče na gori, a Urn	S° okiino plačali. Naš
Uo Tone Kralj je bil ved-d obrodošel gost pokojnice in ir 2lne- Sedaj njeno izmučeno kj £ ° Počiva z ostalimi pokoj ni-riichov na pokopališču v po nicah> s katerega se tako le-ske^i na Sv. Višarje in Slovenjo P^a^ne> njena duša pa pri SU uživa večno plačilo.
Pos^im sinovom in hčeram, j0 6,0110 P- Janezu, jezuitu-misi-lj ar^u v Indiji, in č. s. Gabrije-s’ Misijonski zdravnici, ter o-sorodnikom iskreno soža-Sj0’ °ja Pa prosimo, naj nam tak^6riCem nakloni še mnogo snih krepostnih žena.
3oV.v	*
vali°f smo prav lepo prazno-Ueh i - eS advent je ob sobotah in skoe^ad nas P*0 naselbinah obi-ljaj a °- §• Kunstelj in priprav-
sov duae za Prihod Kristu-reduo de^ezka je bila to pot iz-
Ldeležba
Slo„‘° °hilna, posebno tu rojene
Ve;
Vensk
Selo
e mladine. Z nami so
vent " .prePevali nase lepe ad-drii ne in hožične pesmi. Teden jiro Pred Prazniki Je prišel iz Uik v na Pomoč naš bivši žup-ki} j’ dr. France Bergant in g u nad en mesec.
Vtr°^enske polnočnice so bile Svof- ^rajih: cb 5, popoldne na
Ch/ečer
listah,
pri čč. sestrah v opolnoči pri gosto-
Pelj11111; Ukrajincih in v naši ka-
bil° l
^ Londonu. V Rochdalah je ^ št ° števil° rojakov, nad 70 kv f,Vdu 12 vsek okoliških kra-okraCastite sestre so prav lepo 6 ^aPeIo za 1° slovesnost, in Prveiv j® oil blagoslov jaslic Je 02i°nega dreveščka, nato se 3 začela slovesna božična a- Rojaki so lepo prepevali

v ePe božične pesmi in sko-P° ^ prisI°pih k sv. obhajilu, h^i h Čani maši je bila v dvo-
Čnica’ kjer ^ vse po' 0kroda domača potica in kava.
S I- so rojaki odšli praznote Ji
--j----	—	a&xxvj-
. Veti večer na svoje domo-
Žu
lJeVal Pnik Kunstelj pa je nada-g 1 Pot proti Bedfordu. jev ad* naPol-štrajka želez,ničar-UVtoga Je neki rojak peljal tja z Piobilom; na cilj sta dospela
pred 10. uro zvečer. Opolnoči se je začela slovesna polnočnica in rojaki so napolnili prostorno, toplo, lepo ukrajinsko cerkev. Prav lepo so odmevale naše božične pesmi in rojaki so pristopili k sv. obhajilu. Isti prizor se je ponovil na Božični dan.
V Londonu v “Našem domu” je opravil polnočnico in sv. maše na Sveti dan č. g. dr. Bergant. Tudi tam je bilo izredno veliko število naših ljudi pri polnočnici in pri mašah na Sveti dan. Vse je potekalo v pravem božičnem razpoloženju.
Ostali rojaki, med temi tudi jaz, smo praznovali Božič v krajevnih katoliških cerkvah ob u-deležbi vseh narodnosti. Cerkve pri polnočnicah in na Sveti večer so bile natrpano polne vernikov in marsikje jih veliko ni moglo v cerkev. Lepo število je bilo pri polnočnicah tudi vernikov druge veroizpovedi in so se prav vzorno obnašali med službo božjo. Nad 90% katoličanov pri vseh mašah Božiča in na Štefanovo je pristopilo k sv. obhajilu. Sredi zmot in zablod sodobnosti je svet še ohranil vero in zvestobo Bogu in to nam je naj večje upanje za srečno bodočnost v teh težkih, negotovih časih. K veliki udeležbi je pripomoglo izredno lepo, ugodno vreme čez božične praznike. Na splošno je bil letos izredno lep in miren Božič. Druga leta je bilo skozi Božič in Novo leto polno prometnih nesreč na c stah. To pot tega ni bilo.
K temu so pripomogli ekonomska kriza, strogi policijski ukrepi, določitev brzine vožnje 50 milj na uro in visoke cene bencina. Kljub temu se je vsak dobro založil z vsemi dobrotami za Božič in praznoval Božič in Štefanovo lepo v krogu svoje družine. Radijske in TV oddaje so par dni pred prazniki in na Sveti dan oddajale lepe verske božične programe.
Novo leto nas je pozdravilo z ostrim mrazom in gosto meglo. Naslednji dan se je megla razpršila, postalo je topleje in začel je pršiti dež. V Bedfordu je bilo na Silvestrov večer slovesno slovensko silvestrovanje, katerega se je udeležilo nad 100' rojakov iz mesta in ostalih krajev “Otoka”. Ob 8. zvečer je bila v cerkvi sv. Križa slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo, katero je o-pravil č. g. Bergant, nato pa smo imeli, v cerkveni dvorani veselo silvestrovanje, katero se je končalo ob 1. novoletnega jutra.
Dobri štajerski rizling, kranjske klobase in potica so spravili vse v dobro voljo, oglasila se je domača pesem, muzika in kmalu se je začel ples. Sredi prireditve se je vršila tombola v korist slovenskim misijonom, katera je prinesla 70 funtov šterlingov čistega dobička. Ostali prostovoljni prispevki in tombola v Londonu znašajo 60 funtov šterl. Tako je naš slovenski misijonski odsek imel v 1. 1973 skupno 130 funtov šterl. dohodkov. Vsa ta vsota bo razposlana v pomoč slovenskim misijonarjem širom sveta.
Jaz sem tudi silvestroval z rojaki drugod. V topli družinski sobi ob dobro založeni mizi smo preživljali zadnje ure 1. 1973 in čakali novo leto 1974. Ko je odbila ura 12, smo vsi trčili s kozarci, si voščili srečno, veselo leto 1974 z vročo željo, da bi Bog nas vse v zamejstvu in doma tudi skozi nastopajoče leto varoval vseh nesreč in viharjev, kakor je vse varoval v 1. 1973.
Novo leto 1974 je bilo letos prvič od države priznan praznik in vse težje delo in industrija sta počivala ta dan. Dnevno časopisje je v uvodnikih za Novo leto bilo polno optimizma in o-gromnega, zdravega ekonomskega napredka. Bog daj, da bi bilo tako, čeprav zarja novega leta ne obeta preveč rožnate bodočnosti!
(Dalje sledi)
KOLEDAR
društvenih prireditev
i!
::
<►
<►
::
J j
j l
*1
U u
u
£
i!
j >
j» j i
t ‘
11
MAJ
12. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi Materinsko proslavo.
17.-19. — Praznovanje 50-letnice
obstoja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
19. — SKD Triglav v Mihvau-
keeju, Wis., praznuje MATERINSKI DAN ob dveh popoldne s kratkim sporedom pred kapelo v Triglavskem parku.
26. — Društvo SPB Cleveland— SLOVENSKI SPOMINSKI DAN: sv. maša ob 10.45 pri Lurški kapeli na Providence Heights, Chardon Road, za žrtve vojske in komunistične revolucije.
26.	— Otvoritev Slovenske pristave. Igra orkester Sonet.
27.	— SKD Triglav v Mihvau-
keeju, Wis., priredi SPOMINSKO SVEČANOST. Ob 11. dopoldne šv. maša v kapeli Triglavskega parka, nato spored in kosilo.
29. — Zbor SŽZ “Dawn Choral”
priredi Kartno zabavo v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7. zvečer.
JUNIJ
2. — Piknik Društva sv. Jožefa
št. 169 KSKJ na društvenih prostorih na White Rd.
9. — Spominska proslava društva Tabor na Slovenski pristavi.
13., 14., 15. in 16. — Farni karne-
val pri Sv. Vidu.
16. — SKD Triglav priredi piknik v Triglavskem parku pri Milwaukeeju.
16. — Štajerski klub priredi svoj
piknik na Slovenski pristavi.
23. — Slovenski dan na Slovenski pristavi.
23. — Društvo Kras št. 8 ADZ
priredi piknik na Izletniškem središču ADZ v Leroyju.
26.—Klub slovenskih upokojencev Waterloo okrožje priredi “Golaževo kosilo ob 12. uri in piknik na SNPJ farmi. Igral bo Strumbly orkester.
30. — Piknik Slovenske šole pri
Sv. Vidu na Slovenski pristavi
JULIJ
4. — Piknik Slovenske pristave. 4. — Mladinski dan v Triglav parku pri Milwaukeeju.
7. — Piknik društva “Tabor” na Slovenski pristavi.
10. — Piknik kluba euclidskih
slovenskih upokojencev na SNPJ farmi.
14. — Piknik Misijonske znam-karske akcija (MZA) na Slovenski pristavi.
20.	—Orkester “Veseli Slovenci” priredi “Domačo veselico” na Slovenski pristavi v Genevi.
21.	— Misijonski piknik v Triglavskem parku pri Milwaukeeju.
28. — Piknik Slovenske šole pri
Mariji Vnebovzeti na Sloven-
MARTHA GOVORI... Martha Mitchell je znana po svojih izjavah ne toliko po svojem molku. Zadnjič je trdila, da je njen mož John Mitchell, bivši pravosodni tajnik, nedolžen in da ga je Bela hiša načrtno vpletla v težave, v katerih je sedaj pred sodiščem, obtožen “zarote preprečevanja pravice”. Izrazila je upanje, da bo oproščen.
ski pristavi.
AVGUSTA
4. — Ohijska feredacija KSKJ
društev priredi vsakoletni Ohio KSKJ dan v Parku sv. Jožefa na White Road.
7.	— Federacija klubov slov. upokojencev priredi piknik
na farmi SNPJ na Heath Rd.
11. — Plavalne tekme na Slo'
venski pristavi.
18. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani.
18. — Belokrajski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
18.	— Športni dan SKD Triglav
v Triglavskem parku pri Milwaukeeju. Ob 11. dopoldne sv. maša pred kapelo, nato kosilo, tekme in piknik.
31. — Pevski zbor Gallus iz
Celovca poda zvečer ob 7.30 koncert v SND na St. Clair Avenue.
SEPTEMBER 1. — “Koroški piknik” na Slovenski pristavi.
8.	— Koroški pevski zbor Gallus
poda koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue ob 4. popoldne.
15. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
22. — Oltarno društvo fare sv.
Vida pripravi kosilo v šolskem avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek serviranja ob 11.30.
28.	— Plesna skupina Kres priredi spored narodnih in umetnih plesov. Za zabavo igrajo Veseli Slovenci.
OKTOBER
6. — SKD Triglav priredi VINSKO TRGATEV v Triglavskem parku pri Milwaukeeju.
19.	— DSPB TABOR priredi
jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerja in ples. Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30.
19.	— Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St.
20.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
20. — Jesenski koncert Glasbene
Matice v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju.
27. — Oltarno društvo fare
Marije Vnebo vzete pripravi kosilo.
29.	— Podružnica št. 14 SŽZ
priredi ob 7. zvečer “card party” v Euclid Club House na Lake Shore Bivd.
- A MAN OF EXPERIENCE -
DANIEL
A.
PAVŠEK
DEMOCRAT for
Stale Representative
House District 18
ENDORSED BY: Plain Dealer — Citizens League, AFL-CIO Sun Messenger, Richmond Heights Democratic Club
Secretary Lois Tosti, 4994 Nan Linn, Richmond Hts., O. 44143
skem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne.
DECEMBER
15. — Društvo sv. Južefa št. 169 KSKJ ima popoldne ob 3. božičnice v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
31. — SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
31. — Slovenski delavski dom
na 15335 Waterloo Rd. priredi Šilvesti ovanje.
JANUAR 1975
18. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju.
-----o-----
Waldheim išče nujno pomoč revnim državam
NOVEMBER
2. — Štajerski klub priredi svoje
martinovanje v farni dvorani pri Sv; Vidu. Začetek ob 7. zvečer.
9. — Belokranjski klub priredi
MARTINOVANJE v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
17.—Pevski zbor Jadran priredi
Jesenski koncert s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igral bo Ed Rodnick orkester.
24. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
24. — Dawn Choral Group poda
svoj letni koncert v Sloven-
RESITEV ENERGETSKEGA VPRAŠANJA? — Strokovnjaki se ukvarjajo z najrazličnejšimi načrti, predlogi in zamislimi, ko išče jo nove in izpopolnjene načine energije. Na sliki je dr. Leonard M. Goldman s svojimi pripravami za nov način rabe jedrske energije, ki ga skupno proučujejo General Electric Co.. Esso Research & Engineering, Northeast - Utilities-in University oj-Rochest er, N.Y.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavni tajnik Združenih narodov Kurt Waldheim skuša bogate države pridobiti za naglo pomoč revnim, ki so v nevarnosti velike stiske. Waldheim poudarja, da za te države ni možnosti čakanja na kako dolgoročno reševanje, pomoč je nujna takoj.
Svetovna banka šteje med države, ki nujno potrebujejo pomoč, Bangladeš, Bolivijo, Etiopijo, Indijo, Kenijo, Mali, Pakistan, Sri Lanka (Cejlon), Sudan, Tanzanijo, Ugando in Zaire (B. Kongo).
Glavni tajnik ZN upa, da bo pridobil industrijsko razvite države in države bogate na olju za nujno in naglo pomoč. Za dosego tega cilja uporablja čas sedanjega izrednega zasedanja glavne skupščine ZN, ki se je sešla, da bi ustvarila “nov mednarodni gospodarski red”.
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St Clair A v«., ft K. 68 St 361-4218
MALI OGLASI
Brick, 2 family 5-5
Two large bedrooms, half bath on 3rd floor, 2-car brick garage, $44,500. E. 185 St. and Lake Shore area. Selling to settle estate. Shown by appointment only — 2:30 to 5 call 481-5502 and 6 to 8 p.m. call 481-7565 (25,26,29,2,3 maj)
Rent House East
Neff Rd. 5 Rooms Down, Adults Call after 6 p.m. 531-0764 ________________________-(77)
Hiša naprodaj
šest sob, tri spalnice v fari sv. Kristine.
Kličite 944-0562
(79)
MODRI REKI
Nevernik je, kdor gre v procesiji prosit za dež, pa ne vzame seboj dežnika (Anton Čehov).
H:
Tisti, ki ga služba oblači, pravijo, da oblači in vedri v službi (Linchtenberg).
*
Kaj je najpotrebnejše, spoznamo šele, ko odvržemo vse nepotrebno (Gustav Knuth).
Sobe se odda
Pet sob, zgoraj, na 1140 Norwood Rd., za dva starejša.
Kličite 881-9648 _______________________-(79)
EUCLID
na E. 204 St. dvo-družinska hiša 5-5, z aluminjam obita, velika sprejemna soba, jedilna soba, dve spalnici v vsakem stanovanju, kompletno predelana, zgoto-vljena soba na drugem nadstropju.
EUCLID ZIDAN
za dve družini 6-6, tri spalnice v vsakem stanovanju, 1% kopalnica in klet. Dvojna garaža, kvalitetna delana.
IMAMO TUDI
razne hiše za dve družini, v veliko okolicah. Kličite da vidite
UPSON REALTY
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9. _________________________(78)
For sale — Euclid
4-bedroom bungalow, close to schools, transportation and church. Call 481-2997 or 951-3351
(81)
Help wanted — female
DELAVSKI PREDLOG — Leonard Woodcock (na sliki) je v imenu Unije avtompbilškega delavstva, katere predsednik je, predložil posebno zvezno agencijo, ki naj bi nadzirala oskrbo dežele z'energijo in njenimi viri.
Help Wanted — Female
Light factory work. Will train. Must speak some English. Apply 9 a.m. until noon.
PERLA EMBROIDERY CO. 1815 E. 23 St.
________________________m
Male Help Wanted
JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
Help Wanted Male TOOL MAKER
Short run stamping; experienced or trainee with machine shop background. Benefits include hospitalization, vacation, overtime with top rates. A growth position; also press room setup men and operators needed. NEWAY STAMPING INC. 1569 E. 361 St. Eastlake, Ohio 951-8500
,	(78);
mmiiimmimmiiiiiiiimiiiiiiiimiimmiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHimniill
iTiiiiiiiiiuiiiMiiiiiitimlunHTiliMrinilisiriTfiiiiimiMiiiruimmiiiiiimilmiimriTmH
Hišnemu gospodarju nikakor ni bilo ljubo, čakal je uže komaj, da bi se ti tovariši izgubili, ker prijazni nikakor niso bili; da, celo- vinjeni, začeli so bili zbadati njega in njegovo fran-cozovanje. Videl je, da se je bil res nekdo potrudil, njega natanko popisati tem vojnim možem, ter zdelo se mu je, da njegovo vino uničujejo skoraj bolj iz maščevanja nego iz iskanja njegove gostoljubnosti. Ali bil je mirne krvi, in rekel je' lajtnan-
noge ne vidim po teh vaših ka-menatih potih; nate, svetite Vi!”
Graščaku da plamenico. Ta se od jeze trese, a ničesa ne odgovori. Vzame plamenico in sveti pred njimi.
“Zakaj se tako kislo držite, kakor bi si v nečast šteli, postre-zati brambovcem domovine svoje?” reče starejši.
To se je zdelo potrpežljivemu možu preveč.
“Gospodje, zasramovati se ne
tu, da Iga veseli, ako si vzame dam!” Rekši vrže plamenico ob
na službo vse, a čimer mu je mogoče postreči. In baš tega gizdavca bi se bil najrajši izne-
tla. Kratek prepir se vname, pijani častnik potegne sabljo,, treznejši drug, ki je menda ču-
bil. Nesramno lehkotno se je | til, da je porednost uže predaleč bilo prej zadelo uže več kazno- j prišla, hoče ga utolažiti; a valnih pogledov tihega gospoda j uže je bilo prepozno, soproga, ki demes svoje žene in;	^
njenega obnašanja ni razumel, i fflapca sta J čudita, od daleč Bo e s oraj oje, ^ a gremo ^ njjmj opazujoč, da mora gos-pes, reče ec en izmej casmi °A |	dar opravijati posel, ki je prej
ko so bih na dvorišči Po krat-;	pripada!. Sicer nista bila
kem razgovoru je bil ta čuden ;	romantične nature «zve.
nasvet sprejet. Graščak je dal služabnikov„; ki svoje živ_ dva svoja hlapca, da sta konje L.^ dade iz gole zvestobe in vedja prednjimi.	m trije pa | pokorn03ti za gospodarja; ne,
so še precej ^ 0 go v mrz 'klela sta ga pošteno v konjskem loti na dvorišči m govorih ter, ^ ^ na lji; kadar ^ je
se krohotali. Dva druga hlapca j zarad. kako zamudnosti ozmer. sta stala s prižganimi smolna- | in če se .e dalo Q mlačvi ka. timi plamenicami, da bi do ceste
ših in debelejših preko glav, ali pred noge, ali v hrbet.
“Kaj je to!” zavpije graščak. — To je bilo svarilo. Hlapca začneta bežati, v temi sta se njiju postavi razločiti dali, kakor dve črni senci. Eden se spotakne in pade. Preblizu poti je bil. Predno je vstal in se mogel zopet v dir spustiti, bil je s sabljo čez roko usekan in na tla vržen. Nekdo je z nogo stal na njem, vpil, in ostrina sablje je bila prodrla njegovo debelo ka-mižolo, njegovo debelo srajco in kožo njegovega hrbta. Genii se ni, ker bal se je, da bi oni ne porinil. Obujal je izpovedno kesanje v grešni duši in nič ni vedel, kako, kdaj, in kdo mu je plamenico pred obraz molil, da so ga spoznali, z jermenom zvezali, s sabljami suvali ter na njegovega gospoda vpili.
Poleg svojega gospodarja je bil zdaj gnan, in začelo se mu je bleščiti. Morebiti bodo ti ljudje mislili, da je njega in njegovega tovariša gospod naščuval. In ni se motil. Iz malo besed, s katerimi ga je zmerjal gospodar, ki zdaj uže ni s častniki govoril, uvidel je, da se ne
peta. Starka sede na stopnico in vzdahne: “Usmiljeni Jezus, komu bodemo še verjeli? Kje je strah božji?” S tihim glasom, a naglo pristavi hišni: “Za božji
moti.
A mislil si je hlapec: “Kaj si je to, če jih kacih petindvajseti dobim! Gospodu pa nič ne morejo; zakaj je pa gospod?”
Ko so prišli do ceste, zaprli so hlapca v hlev. Kaj se je zgodilo, ali kaj se bode z gospodom godilo, tega mu niti na misli ni bilo. Ugibal je samo, kako bi edno roko iz vezi iztrgal in svoje hlače s slamo ali s čim drugim podložil, da bi palico menj čutil.
A ni šlo.
V.
Zjutraj so na gradu zgodaj vstali, kakor navadno, delavni posli. Hodili so okoli oglov, govorili tiho in glasno važne ter imenitne stvari. Hlapec, ki je bil ušel, vedel je svoje. Njegovega tovariša ni bilo, gospodarja ni bilo.
Hišna je stari kuharici nekaj na uho povedala, ogledavši se, ali nikdo ne čuje. Stara kuha- UTRUDILA SE JE Lucille rica je strašno oči in usta raz- Bali je skozi 23 let redno nasto-prla, roki nad glavo iztegnila, pala na televiziji, pa se odločila kakor v bogomolji, in zavpila: zdaj, da s tem preneha. Od pri-“Lažeš!” Hišna se ozre, nikogar i hodnje jeseni dalje bo nastopala ni blizu, a vender kuharico za ; le v posebnih sporedih, njenega roki prime in jej še nekaj poše- | rednega sporeda pa ne bo več.
čas, molči! molči!”	mas v izkušnjavo.”
Pobožno šestdesetletno dekle !	--------o-----
potem sedi samo celo čotrt ure	([Dalje prihodnjič)
na stopnici in moli ter moli oče-naš za očenašem in: “Ne peljaj
tijaije prinouiiju;/
PODPIRAJTE SLOVENSKA TRGOVCE
spremila gospodo.
“Cujte, gospod F.,” reče naposled eden častnikov graščaku, ki je uže malo nepotrpežljiv stal pri njih, “Vi bi nas morebiti malo spremili. Vsaj čez to grmovje. čujemo, da ste spremljali tudi francoske goste, ki so bili pri Vas.”
Gospodar se temu nepovolj-nemu pozivu ni mogel ustavljati, posebno, ker se je zadnje sklicevanje nekako čudno zatezalo. Napoti se ž njimi, meneč, da bode dovolj, ako pojde kacih trideset ali petdeset korakov. Pijani najstarejši častnik ga prime kakor prijateljski pod pa-zuho in tako odido z dvora.
“Vedeli smo, da tudi cesarskim častnikom storite, kar ste tem prekletim Francozom!” vpije častnik, ko so bili uže precej daleč, in ga je še vedno za pod-pazuho držal.
“Mislim, da se gospodje zaradi postrežbe ne bodo tožili, storil sem, kar je mogoče bilo. Mnogo ...”
“A več, več morate storiti nam nego Francozom. Pokažite, da ste dober cesarščak,” reče dru-
kov mernik pšenice prisvojiti si ter skrivaj e prodati in potem zapiti ga — lehke vesti sta imela. Vender sta zdaj z zobmi škripala, ko sta v temi od poti strani vedno bliže častnikov hodila in vse videla. Gospodar je vender bil eden domačih.
“Samo, da bi ti vragi onih dol-zih pralic v nožnici ne imeli! Posvetil bi jim, ne s plamenico, nego s polenom, da bi hitro poti iskali in vse božje martre videli,” šepeta prvi. Drugi tiho nekaj ednacega zamrmra in pobere velik kamen.
“Ne meči!” svari prvi.
Zdaj je bil oni trenutek, da so se ustavili. Zelo blizu je bila uže cesta, videli so se ognji vojakov, ki v hišah niso bili prostora dobili, kuriti in kuhati. A hlapca nista gledala proti cesti, ni proti ognjem. Videla sta, da je gospodar plamenico odvrgel, in ker je na tleh še gorela, zapazila sta, da se 'mu jeza bere na obrazu. Besed nista razumela, nemški nista znala, a da eden sabljo poteza, to je bilo v vsacem jeziku razumno.
“Čakaj, hudič!”
In v tistem hipu zadene de-
gi. “Pogledite, tako prokleto be^ kamen ednega častnikov na nerodne ljudi imate. Naša dva ramo- precej jim pade več manj svetilca sta zaspanca! Vrag ve, kam naju privedeta! Morebiti celo mej Vaše kmete, katerim ste lepe nauke dajali. Ha!”
Graščak molči. Ali so ti tako pijani, ali se delajo. Položaj njegov je bil gotovo neprijeten.
“Jaz se posJovim, gospodje!” reče, in se hoče na lahko svojemu vsporedniku izviti. A bilo je vse izgovarjanje zastonj. Treba je bilo še dalje iti ž njimi.
“Pošljite ta dva človeka nazaj, svetimo si lehko sami,” reče tretji, vzame ednemu hlapcu plamenico in jo po senožeti vrže, da svital žar v lepem oboku daleč pade na tla, kjer slabeje in slabeje gori ter naposled ugasne. Od druzega pak vzame svečavo sam in stopa ž njo dalje.
Debelo gledata hlapca in posto-jita. Ker jima nobeden ničesa ne ukaže, obrneta se in mrmraje vračata. Skoraj pak obstaneta zopet in se pogovarjata, gledaje za onimi.
“Gospod F.,” reče za nekaj časa oni, ki je plamenico nosil,
“saj Vi greste z nami do našega kvartirja in izpijete kozarček na zdravja našega cesarstva ter na srečen propad Vašega Bonapar-ta. Brez ugovora! Vemo, da ste patrijot, ha, ha! — Zdaj pa — jaz sem uže dolgo svetil, pod
PRVIČ PRED VOLIVCI — Gen. W. C. Westmoreland, bivši načelnik armadnega glavnega stana in nekdanji poveljnik ameriških oboroženih sil v Južnem Vietnamu, je republikanski guvernerski kandidat v Južni Karolini. To je prvi nastop upokojenega vojaka v politiki.
*1
... .. .
KONJSKA SILA — Suzie Everly in Karen Newton v Bradfordu, Pa., sta se s svojima konjema ustavili pri gasolinski postaji, kjer pa ju ne morejo ne nakrmiti in ne napojiti. Gasolin za nju ni primeren, imata rajši čisto vodo in oves!
NOVICE- i »sega sveta
NOVICE- ki jih potrebujete
NOVICE- ki jih dobite še sveže
NOVICE- popolnoma nepristranske
NOVICE- kolikor mogoče originalne
NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
ZANIKA NESPORAZUME — Obrambni tajnik J. Schle' singer (na sliki) je zadnjič novinarjem zatrjeval, da se v glavnem z državnim tajnikom dr H. Kissingerjem strin] v vprašanjih razgovorov o omejitvi oboroževanja z ZSSN razlike med njima so le “taktične” in to le v nekateri vprašanjih.
DRAGI NAROČNIKI IN NAROČNICE!
Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob prv^ obvestilu, prihranite nam ponovno delo in strosK • Sporočite takoj, če želite spremembo v naročnisu ; Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite n list svojemu slovenskemu sosedu in znancu!
AMERIŠKA DOMOVINA
So
£
S
|a Draga nevesta!
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja-
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo | ogromno časa in skrbi-
| Pridi k nam in izberi poročna | naznanila iz pravkar dospelih naj novejših | katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik,
•	papirja in črk.
S	Naše cene so zmerne, postrežba
•	uslužna-
l Na svidenje!
i	AMERIŠKA DOMOVINA |
Š	6117 St. Clair Ave. |
J	Cleveland, Ohio 44103 g