Uta* vsak dan i»**0 a»džgati revolto. L Rim. 16. apr.—Dvojna italijanska ofenziva, katere cilj je re-okupacija Albanije in poraz Grčije, se je pričela. Ena se vrši 3ri Argyrokastronu, druga pa v sektorju severno od Korice, mesta, ki so ga Italijani reokupirali. Vrhovno poveljstvo omenja v svojem poročilu okupacijo Kni-na in Šibenika ob dalmatinskem obrežju. Italijanska bojna črta se je po okupaciji Korice pomak- jo priključili svoJT Av&rfjl. Tlita naprej ža 25 milj! t Franz Kutschera, "gaulei Koroške, je dobil pod svojo antrolo Kranjsko, dr. Ueber-lither, "gauleiter" Gornje Šta-srske, ie pa prevzel v oskrbo Mnje Štajerske.^ London, 17. apr.-^Sem dospelo oročilo pravi, da so odposlanci ojvode Aoste, podkralja Abesi-ije, dospeli v Diredawo, kjer so sestali z angleškimi vojaškimi voditelji in se pričeli pogaja-n glede pobojev kapitulacije ita-ijanske armade 76,000 mož, ki nahaja v Abesiniji in kateri uničenje. Atene, 16. apr.—Nemške čete o predrle grško-angleško bojno rt« na levi strani in v središču » dosegle zapadni izhod prela-»Sutista, je sinoči izjavil prednik grške vlade. S tem so i"»' premagali veliko oviro v »jrm prodiranju proti jugu. tom. ki lezi ob mestu istega leži 50 milj znotraj Gr-Od tu w odpira pot skozi «» dolino v nižine. PrJJ 80 Nemci zasedli prelaz J Vlachoklisuri, ki leži 20 milj Siatiste. Grške čete »* umaknile in okupirale no- Pozjcije v zapadni Macedo- Barlin. 1«. %._Tu objavlje-• poroiila se «lase da se aiv P*'«-i. V (;„,.. umičejo na «J črti k<,t posledica strahovi-W bombardiranj is (L-., ,........»'«ilj« ir. zraka. letala mečejo]bombe na P*1" ' ' obiežjo. Tarča J' M* tudi angleška ....." - * i/.ini bfc,,. „........ dalmatinskega ir, k.j trgfrvaki parniki " »topljert v Pire- An I Pn ,iah- m motorne "k' P"tfnane čez reko " m 85 M.v, f Ju«'»Hlfivanake me-»» Ptolemaia fali •"«ske čete ao •m^V jugoslovanske ^•krajini Mostar-Sa* •h mnogo vojakov p*'veljnika srbske ar-%> l ■'•"pisna agen- ¿r J O spopadih J**'"» »r hrvaškimi vo- IK* v 'v l V K%k v' zasedli že- f ,r> mnogo mlje prj Sarajevu Mrt i». Kairo. Egipt. 16. apr.—Ljute aitke so v teku med angleškimi, italijanskimi in nemškimi četami pri Sollumu, egiptskem mestu, ki so ga Nemci in Italijani zasedli zadnji pondeljek. Okrog )0 milj zapadno od Solluma se tudi vrše vroče bitke med Italijani, Nemci in Angleži, ki branijo Tobruk, libijsko pristanišče. Tu objavljeno poročilo pravi, da so Angleži uničili 22 nemških in italijanskih letal in 15 tankov. Angleški letalci so bombardirali letališča in vojaške koncentracije v Cirenajki in Tripolita-niji. Bombe so porušile več vojaških poslopij in zanetile požare v Derni, E1 Ademu in Gam-butu. Angleška letalska sila je bila aktivna tudi v Abesiniji z metanjem bomb na italijanska letališča in druge vojaške objekte. Severna Irska bombardirana iz zraka Belfast, Irska, 16. apr,—Nemška letalska sila je sinoči inva-dirala ozračje severne Irske in bombardirala mesta in podeželske kraje v šestih distriktih. Bombe, katere so vrgli Nemci, so porušile več hiš v Belfastu. Najbolj prizadeti ao delavski dis-trikti. Mnogo oaeb je bilo ubitih in ranjenih, ko je bomba padla v zaklonišče. Več bolnišnic, cerkva in drugih poslopij je bilo poškodovanih. ZažigaIne bombe so zanetile tudi mnogo požarov. ■ i n II I II il Wheeler spet oplazil Roosevelta Obsodba ameriškega vmešavanja Denver. Colo., 16. apr.—Senator Burton K. Wheeler, demokrat iz Montane, je sinoči zanesel svojo proti vojno kampanjo v to mesto, kjer je nastopil na shodu kot govornik in udrihal po Rooseveltovi administraciji. Shod je aranžirala tukajšnja postojanka odbora America First. Senator je v svojem govoru napadal predsednika Roosevelta in mu očital, da je on odgovoren za krvavo kopel na Balkanu in v Afriki, ker je obljubil milita-ristično pomoč Jugoslaviji in Grčiji, dasi je vedel, da ne bo mogel izpolniti obljub. "Kri teh ljudstev leži na naših glavah," je rekel Wheeler. "Garancije, dane Balkancem, ne bodo bolj efektivne od onih, ki sta jih dali Velika Britanija in Francija Poljski. Nobenega dvoma ni, da so obljube pognale Bal kance v vojno. Ponoviti moram besede, katere sem izrekel pred nekaj meseci, da bi morala Roosevel-tova administracija napeti vse sile za dosego miru. Te ponav ljam, čeprav vem, da me bodo s])et obkladali s priimki in mi OUtali, da serp orodje diktator-, jcv. Polkovnik Donovan ne bi smel potovati po svetu in priporočati narodom, naj gredo v vojno. Willkie in drugi Rooae voltovi odposlanci bi morali o-stati doma. Predsednik bi moral pozvati svoje reprezetante iz Evrope, naj se vrnejo na Wall Street." Wheeler je povedal svojim poslušalcem, da Amerika ni vojni in tudi ne bo šla v vojno, če se bo ljudstvo strnilo v enot ni fronti in zahtevalo mir. Svetoval jim je, naj bombardirajo Roosevelta, senatorje in kon grešnika s pismi in telegrami in obsodijo ameriško vmešavanje v krvavi konflikt. Senator je tudi ponovil trditev, da bo A-merika stopila v vojno, če bodo ameriške bojne ladje spremljale parnike, ki vozijo orožje in bojni material v angleške luke. Revizija nabornega zakona predlagana Washington, D. C., 16. apr.— Predsednik Roosevelt in voditelji kongresa študirajo načrte glede znižanja starostnie dóbe nabornikov. , da armada dobi Bivii ameriški ruiilec sa udeleiil napada na Norveško London, 16. apr.—Bivši ame n.ški rušilec Evans, ki ae Zdaj imenuje Mansfield, se je udele žil zadnji petek navala na Oeks-fjord, norveški otok na skraj .nom severu. Ta Je eden izmed štirih rušilcev, katere Je Anglija izročila norveški vladi v izgnanstvu v Londonu. Napad Je bil izvršen na tovarne ribjega olja na omenjenem otoku. Rušile^ Mansfield se je po napadu sreč no vrnil v svoje oporišče ob an ¿loškem obrežju. Avtoritete pravijo, da ni bil noben član ekspe-^dicij'e ranjen v teku operacij Anglija dobila "letečf trdnjave" London, 15 apr — Poročila v JUGOSLAVIJA POJASNILA VZROK NAPADA Izdati ni hotela Grčije in Bolgarije PAVELIC ZATRL POLITIČNE STRANK E Vichy. Francija. 16. apr.—Jugoslovanska vlada Je v deklaraciji, v kateri pravi, da se bo borila naprej, tudi pojasnila, da je Hitler odredil napad, ker ni hotela izdati Grčije in Bolgarije. Slednja je satelit osišča Rim-Berlin. j Deklaracija, katero je tukaj-šnje jugoslovansko poslaništvo dalo na razpolago ameriški časopisni agenturi United Press, vse-uje trditev, da je Hitler ponu-il Jugoslaviji Solun, grško pri-staniščno mesto, za kooperacijo z Nemčijo pri napadu na Grčijo preko Bolgarijo^ Dalje ji je ponudil vso Bolgarijo za eventualno izdajstvo neodvisnosti balkanskih držav. Deklaracija Je bila poslana v Vichy iz Sarajeva. "Kljub hitremu nemškemu napadu, ki je omogočil koncentracijo vojaških čet v strategič-nih krajih, ni bila masa jugoslovanske armade resno okrnjena," >ravi deklaracija. "Izmotala ae e iz jeklene pacti, ki so jo ji nastavili Nemci." Berlin. 16. apr.—Sem dospelo >oročilo iz Zagreba pravi, da Jo )ila prva akcija dr. Antona Pa-veliča, načelnika "nove in neodvisne hrvaške .driavo," satrtje vseh političnih Jtrank. On Je tudi prepovedal vsa zoorovanja, ko je Hitler priznal to "državo." 4 Uradni krogi v Berlinu so izjavili, da iheje "hrvaške države" ne bodo določene, dokler ne bo podpisan mir. Vprašanje je, ali bo ta uključevala tudi dalmatinsko obrežje. Hrvatje pravijo, da to spada njim, čeprav si ga prisvaja tudi Italija. Ogrska je gotova, da bo dobila vse ozemlje, ki so ga njene čete zasedle. To leži vzhodno od Sombora do rumunske meje in severno od Belgrade in reke Donave. Rumunija si prisvaja del tega ozemlja, ki uključuje kos bogatega žitnega polja v Bana-tu na vzhodni strani Rumunije. Kar bo ostalo od Jugoslavije, se bo imenovalo Srbija, kot pred prvo svetovno vojno, ampak v manjšem obsegu. Taka Srbija bo prav tako "neodviana" kot nova hrvaška država ali Slovakija, ki je nemški protektorat. Nekateri krogi v Berlinu napovedujejo popolno razkosanje Jugoslavije. Osiftče bo morda restavriralo črnogorsko kraljevino na skrajnem Južnem koncu jugoslovanskega obrežja. Italijanska kraljica Elena je bila črnogorska kne-ginja. mlajše može. Zadevni, koraki tukajšnjih I fi^ ^ bodi morda podvzeti v prihod- dobila več "letnih ^ njem juniju. Armada Je za ome- Amerike v zadnjih dneh. ao bila jitev obvezne vojaške službe n.! navdušeno "preJeU v I>>"nu moške med 17. in 25 letom. Mi-,Te izdoluje za Angl.£ amertška litaristične avtoritete ao prišle letalska korporacija Bo*,n« Air do zaključka, da vežbanje »O- craft Poročila ne omenjajo, koških v starosti 28 in več let ni liko ur je traja polet letal iz uspešno Mlajši moški se uče Amerike v Anglijo, pravijo pa. hitreje* in ao boljši bojevniki, da )e bil izvrlotij, rekordnem Rooaevelt Je dejal, da idejo, ds.teu. Ta letala lahko * br^ sleherni služi eno leto v žlvlje- no 300 milj na uro v višini 25,000 hju svoji domovini, ni napačna I čevljev. . Domače vesti Obiski Chicago.—Angola Auman is Willarda, Wis., je 15. t. m. obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Proovete. Nov grob no sapadu ; Tacoma, Wash.—Pred dnevi je tu umrl Jože Strojan v starosti 78 let in doma is Smlednika pri Kranju. V Ameriki je bil čez 50 let in trideset let je živel na farmi. Tu zapušča ženo, dva ai-nova in tri hčere, v Valleyju, Wash., pa brata. Ia dršave Idaho Kellogg, Idaho.—Tu je pred kratkim umrla Margareta Vi-dervol, roj. Plemel, stara 65 let. Rojena je bila v Broekwayju, Minn., v najstarejši slovenski farmski naselbini, kjer so se njeni starši naaelili leta 1874. Zapušča moža in adoptirano hčer, drugje pa tri brate in sestro. Vesti is PannsylvanUo Lincoln Hill, Pa.-Dno 12. aprila je tukaj umrl John Eržen, star 71 let in rojen v Los-kovcu na Gorenjskem. Bil jo vdovec 30 let in tu zapušča bratranca, v starem kraju pa dva sinova. Bil je član društva 617 in pokopan je bil civilno 16. aprila v Washingtonu, Pa. Ia Puobla Pueblo, Colo.—Zadnje dni je tukaj umrl Andrej Okičič, star 52 let in doma iz Žumberka na Gorjancih, član društva 21 SNPJ. Zapušča ženo, sina, hčer in brata. Cikaško novico Chicago.—Poročno licenco sta vzela rioriian Stefančič (25) in Emma M. Corn tč (23)*—Tožbe za ločitev: Diana Brnčič toži Nicka Brnčiča. Urednik italijanskega lista umorjen Federalne avtoritete odredile preiskavo Chicafo. 16 apr.—John K. Arena, urednik italijanskega protifašističnega lista La Tribuna, je bil ustreljen, ko Je zaaedel svoj avtomobil na Irving Park Roadu v bližini Kenmore ove. Eleanor Herrmi-yer, sedemnajst let staro dekle, ki ga je sprem-Ijalo, je bila priča streljanja Napadalca sta bila dva moška, ki sta potem pobegnila. Arena Je vodil v ovojem listu kampanjo proti aktivnostim "pe-tokoloncev", ki imajo važne po Dieeov pomočnik razkril komuna-cijško zaroto Washington, D. C., 16. apr.-J. B. Matthews, raziskovalni di rektor Diesovega odseka, kl pro iskuje neameriške aktivnosti, je pred člani kongresnega odsoka za militarlstične zadeve razkri val sodelovanje med komunisti in naciji v zaroti in sabotaži obrambnega programa. Dejal je, da komunisti in naciji podttgsjo stavke v obrambnih industrijah. Okrog 250,000 komunistov Je v delavskih unijah, ki ao včlanjene v CIO. Nekaj krajevnih unij ADF jo tudi pod kontrolo komu nistov. Matthews Jo dalje rekel, da 40 odstotkov voditeljev unij CIO tvorijo člani komunistične stranke in oni, ki so tesno pove zanl s to stranko. Bridget ljubljenec komunističnega lista San Francisco, Cal„ 16. apr.— Harry Bridges, vodja unija CIO na zapadu, Je ljubljenec lista Daily Worker, glasila komunistične stranke, po izjavi Howar-da Kushmora, bivšega člana uredniškega štaba tega lista. On je nastopil kot priča pri zaslišanju glede deportacije Bridgesa, ki ga vodi v Imenu federalnega justičnega department* Charles Sears. Rushmore Je podprl trditev, da Je Bridges član organizacije, ki propagira naailno strmo-glavi Jen je ameriške vlade in da bi ga morala Amerika deportf-rati v Avstralijo, kjer Je bil rojen. Bridges ni ameriški državljan. Ameriška pomoč Jugoslovanom Waehington. D. C., 16 apr Amerika morda oboroži parnike Huil podprl danskega poslanika Waahington. D. C.. 16. apr.— Doznava se, da mornarični de-pa rt men t študira načrte glede oborožitve več sto vladnih in privatnih trgovakih parnikov. Načrti bodo izvedeni, če bo položaj zahteval tako akcijo. Par^ niki bodo opremljeni tudi s pripravami, ki jih bodo varovale pred magnetičnimi minami. Rooseveltova proklamacija, da je Rdeče morje odprto ameriškim parnikom, jo povsretlla u« gibanja, aH bo odrejena oborožitev parnikov, ki bodo voirtli o-rožje in bojni material v pristane ob tem morju. Nemčija je takoj po proklamaciji zapretila, da bodo njene podmornico tor-pedirale vse parnike, naložene z orožjem za britsko oboroženo silo. Državni tajnik Cordell Hull je včeraj naznanil, da Amerika še vodno priznava Henrika de Kauffmanna kot poslanika Danske, čeprav ga je danska vlada odpoklioala. Odpoklic je sledil sklenitvi dogovora med poslanikom in državnim departmen-tom, ki določa ameriško protek-cijo Gronladije, danskega otoka, na katerem Amerika zgradi letalska oporišča. Grenlandija je bila s tem uključona v sistem obrambe zapadne hemisfere. Ameriška vlada je zavzela stališče, da je morala danska vlada protestirati proti dogovoru zaradi nacljikega pritiska. Danska Je pod nemško dominacijo In njena vlada se mora pobiti ukazom nacijskih avtoritet. A-merika še vedno vzdržuje diplo-matični štab v glavnem danskem mostu, čeprav se je poslanik Ray Atherton vrnil domov pred več meseci. On je bil potem imenovan za načelnika evropske divizije državnega de-partmenta. - Možnost preloms dlplomatič-nih odnošajev med Dansko in Združenimi državami je na vidiku. Danska vlada se ne more upirati nacijskemu pritisku in bo najbrše zahtevala odpoklic ameriških diplomatov, potrespovzročil veliko Škodo v mehiki Mesto Colima najbolj prizadeto NA TISOČE LJUDI BREZ STREHE « Mexico City, 16. apr.—Potresni sunki so sinoči zamajali jui-no polovico Mehike in povzročili ogromno škodo. Sunki so povzročili tudi bruhanje ognjenika, ki je zanotilo gozdne požare. Polovica mesta Colima, ki leži okrog 375 milj zapadno od glavnega mesta, je v razvalinah. Bojazen je, da je veliko število ljudi izgubilo življenje, j Predsednik Camacho je bil informiran, da je na tisoče ljudi brez strehe v Colimi, ubitih in ranjenih. To mesto jo imelo 15,-000 prebivalcev. Pedro Torres Ortiz, governor države Colima, je poročal po radiu, da mesto ogražajo gozdni požari v okolici. Predsednik Camacho je odredil odhod zdravnikov, bolničark in reševalcev v prizadete krajo. Središče potresa je bilo v državi Guerrerl, ki loži južnoza-padno od glavnega meota. V Mexico Cityju je potres zanetil pet požarov. Eden požar je uničil mestni blok v industrijski četrti. Na stotine ljudi in gasilcev je bilo mobiliziranih za gašenje požarov, Povzročeno škodo v glavnem mestu cenijo na milijon dolarjev. Potres jo Izzval paniko med prebivalci glavnega meote. Ne tisoče ljudi je pobegnilo iz svojih hi* na ceste Iz bojazni, da se bodo njihovi domovi zrušili. Najbolj poškodovana zgradba v glavnem mestu jo poslopje Pontiac, ki je stalo pol milijona dolarjev. Glavna stena tega poslopja je zgrmela na cesto. Železne tra verze so se svile kot papir. Potres je zamajal tudi poslopje Excelsior, v katerem se nahaja urad ameriške časopisno agenturo Associated Press. Amerika bo oboroiila poljske čete Now York, 16, apr,—General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlade v izgnanotvu v Londonu, je dospel sem po obi sku Washington*, kjer je kon feriral s predsednikom Roosevel toni, drlavnim tajnikom fiullom, vojnim tajnikom .Htimšonom in Hopkinsom- V i a/g ovoju /. r» porterji Je izjavil, da Je dobil zagotovila, da bo Amerika zala gala z orožjem in drugo bojno opremo poljsko oboroženo silo, ki bo rekrutirana v Kanadi in se tam vežbala za operacije preko morja na strani angleške armade, Hopkins dobil vaino pozicijo WsNlmiglon, I). C,, 15. apr. Harry L. Hopkins, zaupnik prod sodnik* Rooaevelt*, Je dobil vu/ no |*»zicijo v federalnem /*klud nem dep*rtm»ntif Njegov* aluž b* je pov< /.*n* z ii*kupov«n)etti orožja in bojnegu material* tu Policija poslana v rudarsko okrožje Proaekutor /a preti I s akcijo Wlden. W. Va.. 16, apr,—C. H. Crumpecker, načelnik državne policije, Je sinoči poslal dvajset polirajev v to rudarsko naselbino v okiuju Clay, ko je bil in-formiran o bitki prod zaprtim premogovnikom K,lk Rlver Coal Hi Lumber Co„ v kateri Je bilo izmenjanih (tr/ sto strelov, H. H Um v les, direktor te kompani-Je, je npeliral na Crumpecker-Ju, nuj |io4lje policaje, > Premogovnik te kompanije poriva od 1 uprli*, odkar Je poteki* veljavnost pogodbe mod rudarsko unijo In operatorji. I)*vies Je dejal, d* je bitk* sledil*, ko »e je okrog tiso/- piketov zbralo v bližini premogovnika MiddUsboro, Ky.. 16 apr-r Okrejnl piosekutor W a 11 e r Smilli Je oImIoIžII člane rudarske unije l/MWA, d* so oni provi»-(ii.ili bitk^i, v kateri je bilo o-sem ljudi ubitih In 2.1 ranjenih. Osem je dobilo tako težke po- zicije v tukajšnjih italijanakih Ameriški rdeči križ Je poslal postaja v Belgradu, ki Je utihnila krogih Federalni detektivski $25,000 Arthurju Hlisau Uneju, po Hitlerjevi invaziji Jugoslav!-biro Je odredil preiskavo Are- ameriškemu poslaniku v Jugo- je, so Je sinoči oglaatla, Postajo jih držav v Ameriki V I lop . , k i risovo področje /.daj sp*d* |»J škodbo, da ao Jih morali odpe- vajanje ameriškega programa v bolnišnico za iK,m«* Veliki Britaniji »n dru- *s""th J« MPf*tl1 * akcijo pro- g,m državam, ki 00 zapletene v " «**om rudarske unije Bitka vojn. z oaišAem. i- ""v,t,M' k" "" fj ' ______________________set mo/ V tej so bili ubiti C W. •• t b • ji lOiode», predM*inlk Fork Ridge Belgradska radio- |c<* K w Hu||lV4|n ^ postaja se Oglasila | predsednik in blagajnik te kom-Dern, ftvke, 16. apr-Radio 1 M*"iJ«. in Rob Robinson, držav- na in njegova žena sta dobilo v zadnjih tednih več pisem z grožnje, da bosta umorjena. slaviji, z navodilom, naj to vsoto porabi za pomoč vojnim trt-vom. kontrolirajo Nemci In vsa na znanlla, oddana sinoči, so bilo v nemškem Jeziku. < ni poluaj, Dognano Je bilo, da ao ae ti r*/govarjali s piketi pred pričetkom bitke. Kdo Jo začel atreljott, še nI dognano Obe grupi dolžlta druga drugo, da Je nasprotna uddala prvi strel. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLAâlLO IN LASTNINA SLOVENIE® NAEOpNE POOI*OENE J Ell NOTE W mU hMMM br »*•««» Netleeal EeaeM Mare#nlne n Etfrvtn» 4rt»»« Oeeea Okies««) In EeeeSe leuo ne leto. «3AU u pol leta, |lMu 6etrt let«; u Chicago 1« Ckm fl.Ui m eel* lete. 1*7» «• H la«; m IMS. Sakaerlptioe raUai for tke Vnlu4 State* leaeept Ckleeao) •«4 CaneSe KM p*r pmt, Cb*a«i> aa4 CU.ro $1M per \rear. r«nlf* «owetrial ft M per year. den* otftaeov po dofovoru Itulasplsl doplaov In nana-raAenll. Mankov *e na vrafejo KoUopui lite«erne vatbine <*rtlaa, poveeii. dram«, pawni ltd ) aa vrnejo pc4llja«#l)u le v alu£a)u. «a )e prllotil poStntno. Aa*ertwtog Ml« on aareMaent Menueerlpt* «1 ewemunl-,Hi„f and ueaulleitnl artirbe wIS as* ke relume* Otker Matteerarte. ••'*<> «• eturlee, pie»., pueaM. et».. will to returaerf u, —n4n only erkea eec<**pe».lea br eell aad eU»|»4 Neelet m «M, ker kaa MEt a Uetoai — PHOHVETA... UM« Se. Le werfe W Are., (Mre*e. «Maate V MENEES OF TNE EEOEM —r , jjiHHillfrffl Iffff......................... Oetow v «blepeju na »rlwer (April SO, IMI). pute« vafteae la ITH ve aaafcww >wnl, da eaai je e tau datwoai poUfcl* aa* rWetee feeorHe >o $waveteea«. da aa eaai Mrt aa aaUrl. IM Jugoslovanski Kvizlingi Norvežani imajo svojega Kvizlinga, Franco-zi imajo Lavala, Slovaki imajo Tuko in Hrvatje imajo Paveliča. Kdo je slovenski JCvizling, še ni znano, ker njegovo ime še ni prišlo na dan. Norveški Kvizling je bil pred vojno ničla, prav tako je bil hrvaški Kvizling ničla; nihče nt maral zanj razen njegove strančice frankov-cev, ki ni imela med Hrvati nobenega vpliva. Ampek danes je hrvaški Kvizling, doktor Ante Pavettč, visoka glava — po milosti diktatorja Hitlerja. > Pred enim tednom se je dr. Pavelič nenadoma pojavil v Zagrebu in oklica! je "neodvisno hrvaško državo," sebe je pa imenoval za predsednika Hrvatske. To je bilo lahko delo, kajti Zagreb je bil takrat pod kontrolo — Hitlerjeve armade in novi hrvaški "prezident" je že prej prisegel zvestobo svojemu najvišjemu gospodarju — diktatorju Hitlerju in zavpll je: Heil Hitler! — Pred več leti je bil dr. Ante Pavelič v Ameriki In pridigal ameriškim Hrvatom svoj fašistični evangelij, toda ameriški Hrvatje so ga v ogromni večini Ignorirali kot političnega pustolovca. Spominjamo se, ko je imel shod v Chicagu, toda na njegov shod je prišlo okrog 200 Hrvatov — v dvorani je bilo prostora za tisoč oseb — in še med temi je le okrog petnajst ljudi odobravalo njegovo gobezdanje. Kasneje je menjaval svoje bivališče med Ogrsko-in Italijo, ko pa je bil izvršen atentat na Aleksandra Karadžordževiča, je frsneosko sodišče prleodilo odgovornost za ta umor Paveliču, kot glavnemu vodji zarotnikov. T To je dr. Pavelič, hrvaški Kvizling, ki je zdaj na čelu "neodvisne Hrvatske", katera bo ne-odvisna toliko kolikor je Norveška ali Slova-kija (v tem slučaju bo Hrvatska zares Jugo-slovakijal), če Hitler ostane vrhovni diktator Evrope. V oklicu "neodvisne Hrvatske" po nacijskem poročilu preko fivice je rečeno, da bo "neodvisna Hrvatska obsegala poleg Hrvatske, Slavonije in Banata tudi Dalmacijo, Bosno in Hercegovino." V Bosni in Hercegovini je najmanj katoliških Hrvatov, večina pu so pravoslavni in muslimanski (mohamedanski) Srbi—ki prav tako ne marajo hrvaške dominacije kakor Hrvatje ne marajo srbske. Poročila pa omenjajo poleg oklica "neodvisne Hrvatske" še nekaj. Ogrski regent Horthy je poslal svtfjo armado v Banat in druge hrvaške kraje, da "vzamejo nazaj dežele, ki so bile laat Ogrske za časa avstro-ogrske monarhije." To pa še ni vse. Italijanski fašisti so istega dne v Benetkah in Trstu rszgrajali: "Naprej v Dalmacijo! Dalmacija mora biti zdaj naša .. Iz tega se vidi, kakšno bratstvo vlada med hrvaškimi, madžarskimi In italijanKkimi faši. sti. Med tem bo pu Pavelič moral biti zadovoljen s tem, kur mu odkaže njegov "firar" Hitler Ce Hitler reče, naj ima Muasolinl Dalmacijo v zameno zu Izgubljeno Afriko, bo moral biti hrvaški Kvizling tiho; če dovoli Hortyju, da si vZame Banut in Slavonijo, bo Pavelič spet rekel MJaM — in kuj bo ostalo za njegovo "neodvisno'! * Iz vse te kolobocije jSa v tem hipu še ni znano, kaj so razbojniki storili s Slovenijo. Ali je kdo slovenski Kvizling, ki mu Hitler dovoli, di pod njegovim protektorstom okliče "neodvisno" Slovenijo? Ali bo Hitler Slovenijo ras-cepll In spojil štajerski del s svojo Avstrijo. Kranjsko pa izročil Paveltču v šikaniranje ali MuEEolinlju, ki je že dokazal" po svojih "učenjakih", da je Kranjska — Carntole italiana? V tej zmešnjavi, ki je trenutno naatala v razbiti JuR«wlaviJ|, je vse mogoče, smpak zmešnjava lahko traja le nekaj časa, Dolgo ne bo trajala . - * Ker trdno verujemo v zmago demokracije, se ne smemo vznemirjati sli ialoatttt zaradi tragikomičnih absurdnosti, ki jih v tem hipu počenjsjo jugoslovanski Kvizlingi z bsndami svojih konspirstorjev. Ubogi ljudje tamkaj, zlasti napradni delavski sloji in prijatelji demokracije, bodo kajpada trpeli, ampak znati bodo tudi potrpeti, Kajti tudi oni verujej" v zmago demokiuct* 4i»alja * umUJI lu*W) iz naselbin Kakšni so ljudje — Phlladalpht« Pa. Da si pre- zenem dolgčas, bom nekoliko poročal javnosti, kake smo napredni v tem velikem mestu, kakšno demokracijo imamo in za koga in kako jo cenimo. Kot sedaj izgleda, jo imamo sedaj tukaj samo za ljudi, ki jo brezsrčno izkoriščajo v svoje osebne namene s tem, da neprestano ru-Jejo proti nji na vse zvite načine. Vsaka poštena in odkritosrčna beseda je takim ljudem najveCjl sovražnik, pošten in odkritosrčen človek največje zlo. (Sam ne vem kako bi jih ozna-■A čil, ker beseda "sopotnik" je predobra ftnje.) Nikdar niao zadovoljni, pa naj jih človek še bolj spoštuje m "apiza" Svete so jim najbolj podle laži in dejanja, samo da dosežejo svoj nazadnjaški in nečloveški cilj. < V resnici si ti ljudje .predstavljajo demokracijo takdf da mora veljati samo zanje, vsi drugi pošteni ljudje naj se gredo solit. Ti ljudje prav dobro vedo, da demokracija pomeni kooperacijo, izobrazbo v naprednem svobodnem idealu, človekoljubnost za vse enako brez razlike na narodnost. Demokracija pomeni, ako si ti Italijan ali Irec, jaz pa Slovenec, da moramo biti vsi kot rodili bratje in kooperirati med sabo vselej in povsod. Ti pomagaj meni, jaz bom pomagal tebi, ti spoštuj mene kot človeka in jaz bom tebe. Ako boš {mi ti mene ubijal in me imel za slabši narod, vedi, da jaz ne bom spal. Ves, ti ljudje vse to dobro vedo, toda delajo pa drugače, ravno nasprotno. Pri tem nič ne pomislijo, kadar terorizirajo nedolžnega človeka z raznimi nazadnjaškimi pustolovščinami, da tisti človek ne more nikdar pozabiti njih grdega dela, marveč bo še grše udaril po njih, ko prilika nanese. In čeprav ga duševno ali fizično ubijete, bodo pa drugi napredni ljudje dali zasluženo kazen. Vsakdo, ki je danes tvoj boss In s tabo neprestano ravna nečloveško in po pasje, bi se moral zavedati, da lahko nekega dne tudi ti postaneš njegov boss. Kako se mu bo takrat zdelo, če boš ti, ki še nisi pozabil krivice, ki ti jo je storil, še grše ravnal z njim? Šele takrat bo spoznal, kaj je dobro in kaj je slabo, kaj napredno in kaj nazadnjaško. Yes, takrat bo spregledal ln vrgel svoje nazadnjaške ideje proč. In ko boš u videl, da se je tvoj nekdanji boss otrpsel svojih nazadnjaških metod, katere ti je prej, ko je zajahal konjička, metal pod noge in v glavo, ti razbijal tvojo ljubljeno družino in ščuval sosede, s katerimi si si prizadeval, da bi živel v miru in harmoniji, šele ti, ki pojmuješ demokracijo in se zavedaš, da smo ljudje dobri in slabi, boš dal tvojemu nekdanjemu botmu pravo demokracijo in svobodo, in to najmanj 90-krat več kot ti jo je on tebi dul takrat, ko te je imel pod svojo kontrolo. Najbolj žalostno je to, če ti prideš v dotiko s takimi ljudmi, ker delaš z njimi in si torej prisiljen z njimi občevstl, da te hitro spoznajo, da si preveč popustljiv z njimi, ker pač ljubiš mir in tc tako dobijo v svoje umazane kremplje in zasovražijo. Kar je tam okrog poštenih ljudi, so pii pod kontrolo kakšnega nazadnjaškega delovodje. In ta nazadnjaška banda ruje proti tebi tako dolgo in spretno, da te spravi ob delo in se znajdeš na cesti. Ako greš do višjega funkcionarja in se mu pritožiš, ti on enostavno reče, da verjame svojemu delovodji, ker«de-la zanj že 2,0 let. _ Tako gre ta stvar vse do danes. Kaj bo prinesla bodočnost, je še zavito v meglo. Skrajni čas pa je že, da ti ljudje spregledajo in vržejo svoja razdiralna dela med staro šaro. John Novak« 284. Federedjaka seje v Pennl N. Braddock, Pa, — V nedeljo, 20. aprila, se bo vršila seja angleško poslujoče federacije v dvorani SNPJ v Imperialu, pri-četek ob 2. popoldne.. Ker se bo te seje udeležil tudi gl. tajnik F. A. Vider, so vabljeni tudi zastopniki slovenske federacije, kot tudi članstvo, dg se udeleže te seje. Razpravljalo se bo o zadevi prihodnje konvencije in stvar uredila. Anton Rednak, zapisnikar. Zaključna Cankarjeva predelava Cleveland. — Ljubiteljem lepih iger bo nudil dramski zbor Ivan Cankar za zaključno predstavo prihodnjo nedeljo, 20. a-prila, nekaj prav posebnega: izredno lepo dramo "Norec". Avtor drame je Fedor Gradišnik. jGodi se v današnjem času v tako zvani boljši družbi. V igri se vrsti šest karakterjev. Naslovno vlogo sina (Norec) Do-bravčeve družine ima Milan Me-dvešek. / Snov te drame je nekaj posebnega. Vsaj meni ne pride na misel nobena igra, ki bo jo lahko primerjala z "Norcem", katera bo držala vse poslušalce v napetosti prav do konca. Ne samo v napetosti, marveč tu in tam vas bo tudi groza nad okrutnostjo nečloveške matere, ki proglasi svojega 20-letnega sina za blaznega in ga duševno mori z namenom, da bi se ga iznebila in tako izbrisala spomin na njegovega očeta — njenega nekdanjega zapeljlvca. To mlado mater bo predstavljala Bertha Er-Štetova, njenega nekdanjega ljubčka pa Rudy Widmar v vlogi dr. Kozine. Ko je ta dr. Kozina zapeljal to mlado, ubogo dekle, ji je pripeljal drugega snubca v osebi bogatega trgovca Dobravca (Eppich), s katerim se je čez par tednov poročila. Seveda ni ta mož niti slutil, da ni on oče dečku, rojenemu »edem mesecev po poroki. Z mlado in lepo ženo sta se dobro razumela in rodila se jima je hčerka Ema (Anica Čebulj), ki se je z leti razvila v krasnega dekleta. Tedaj se vrne v mesto dr. Kozina in obišče Dobravče-vo družino. Namah se zaljubi v mlado Emo, ki je bila prav tako očarljiva kot njena mati Ana pred 20 leti. Ema mu je privolji vračati ljubezen in tako se zaročita. Kaj naj sedaj stori mati, ki Še vedno ljubi dr. Kozino? Po naključju JU zasači sin "norec", ko sta ljubimkala, in sliši pogovor, ko Ana (mati) razodene doktorju tajnost, da je ta "norec" njeg<$ sin. Od sedaj dalje se razvijajo dogodki tako. da morate simpa-tlziratl z ubogim Leonom (nor- Člant avtne unije CIO plkattralo tovarne Allls Ckslmera Mfo Co. e Mllwaukaalu. Wie. J" * cem), s katerim trpi in sočustvuje edino ena duša.tjiamreč Je-la (Olga Mara), ljubka prijateljica Leonove sestre Eme. Že ie teh stavkov lahko rapidité, da bo igra vseskozi napeta ,in je ne boste zlepa pozabili. Kaj pa igralci? Režiser mr. Skuk nima z njimi veliko dela, ker igrajo, da jih Je veselje gledati m poslušati. In kako tudi ne, ker so pa vsi tako navdušeni za svoje vlqge. Že teden pred uprizoritvijo znajo vloge na pamet in še-petalka tu ne bo mogla imeti glavne vlage. In razen mr. Ep-picha in Milana Medveška so vsi tukaj rojeni — vsi izbomi Cankarjevi igralci. In igralce v tej igri bo težko ocenjevati, ker bodo vsi dobri. To je ena tistih posrečenih iger, ki nima veliko psebja — kar jih ima, so vsi najboljši. Tako je u-speh igre zagotovljen že vnaprej. Navedla sem že dve vrlini: nenavadno dobra igra in imenitni igralci, tretja pa je popolnoma nova scenerija, katero je naslikal za to igro mr. Braithwaite. Zato se v nedeljo ne bomo ozirali na grdo ali lepo vreme, ker to bo zadnja predstava v tej sezoni in tako l^pa, da je ne smete pod nobenim pogojem zàmuditi. Vas dobrohçtno vabi — Tončka SImčfč, predsednica. Seja westmorelandake federacije Latrobe. Pa.—Seja westmorelandake federacije društev SNPJ se bo vršila v nedeljo, 20. aprila, v Slovenskem domu na Yukonu. Prične se ob 2. popoldne. Pričakuje se, da pridejo odborniki in društveni zastopniki s koristnimi poročili, kakor so jih na primer na zadnji seji podali nekateri. Blagajnik br. A. Sker-ly*je na primer sugestiral v korist blagajne in je sedaj že pridno na delu, br. F. Medved z Yukona za nakup farme za federacijo, br. J. Fradel pa je predložil resolucijo v prid delavstvu. Vse to je potrebno irv. na mestu. Upam, da bo tudi društvo 729 SNPJ z Yukona poslalo svoje zastopnike na to sejo. Prav tako so dobrodošla tudi ostala društva SNPJ. „_ Želim tudi poročati, da je bila mrs. A. Skerlj iz Exporta v bolnišnici Columbia v Wilkins-burgu, kjer je srečno prestala o-peracijo. Sedaj se nahaja doma in se ji zdravje vrača. Mary Fradel, 725. Veatl Is Bridgeporta Brldgaport, O.—To pišem na veliki petek zvečer. Pred eno uro je bilo po radiu povedano, da Jugoslavije čez 48 ur ne bo več,, ker bo Hitler s svojim "blitzkriegom" gotov za veliko nedeljo. Slišijo se razna mnenja o Jugoslaviji, ampak večina simpatizira z njo. Proti Hitlerju je v meni vrelo ves čas njegove diktatorske strahovlade, s katero je pogazil svobodo, toda odkar je pričel s svojim "blitzkriegom" proti Jugoslaviji, ker sem pač sin Slovenije, se je ta gnev pomnožil. Ali ni mogoče ustaviti tega klanja po Hitlerju in Mussoliniju? Zavest imam, kot mogoče tisoče ali milijone drugih, da bo prišel čas, ko bo tudi Hitler ustavljen, kot je bil nekoč Napoleon. Ampak danes osebni fizična moč ne drži kot nekdaj—ta drži samo pri Joevu Loui.su, zamorskemu boksarju, katerega ne-more nihče pobiti. Ampak ko bi prišel na Hitlerjevo fronto, bi bil kot so ostali. Osebna moč danes ne šteje, pač pa mehanizacija morilne-ga orožja, in v tem je do sedaj še Hitler prednjačll, on in njegove armade. Toda Rdeče morje je cdaj odprto in po njem bo prišla vo/ha oprema iz Združenih držav vsem, ki se v Afriki in na jugovzhodu Evrope borijo proti nacijitkim in fašističnim hordam. Ja, človek bi se 100'< strinjal * br. Oardnom. Njegovi članki so dobri in podučljivi, ampak se čimdalje odtujujemo od tega in vse kare, da ni drugega izhoda kot podpiranje Anglije. Garden Je poštenjak, da mu ga ni para ln on bi dal vse za izboljšanje delavskega položaja ne iiaino tukaj. marveč po vsem svetu. On še vedno upa, da bi se to dalo doseči prelivanja krvi. To bi bilo res mogoče, ako bi ves svet ne bil ne glavo postavljen. Poglejmo samo okrog sebe, kako smo razdvojeni, poglejmo v strokovne orgenizacije. ki fo druga proti drugi, in na svetovni položaj. kjer je še trohico demokracije. Vem. da Garden na vse to gleda, ampak iz vsega polo- žaja dobi drugačne zaključke kot večina drugih. Je prav, da se pojmi čistijo, samo ton bi moral biti drugačen, pa bilo to že pri Gardnovih simpatičarjih ali nasprotnikih in ne bilo bi prerekanja, pač pa velika šola. Tudi midva z Gardnom sva že več let različnega mišljenja glede nekaterih problemov v delavskem gibanju, ampak od j mene ne bo dobil slabe besede, pač pa protivno mnenje. Ako bi njega poznali,, koliko' je on za delavstvo ali za SNPJ, bi mu ne dajali priimkov. On veruje v principe in smernice, o kate« rih misli, da ao prave, mi drugi pa eopet v svoje, ker mislimo, da so boiji. Bodočnost, ki je zelo temna, bo pokazala, kdo je v pravem. Garden ni eden tistih, da pusti organizacijo in dela proti nji, ako ne gre vse po njegovem, ampak je v njej in naprej širi svoje mnenje. Ne vem pa, če so vsi iskreni, ki ga zagovarjajo. Zato tudi rečem, da nimamo dosti demokracije, vendar pa je dosti bolj a kot je-»pod diktatorjem, pa naj bo že ta ali oni. Še lahko takle dopis napišem in malo pokritiziram, ampak če bo šlo tako naprej kot se sedaj razvija svetovni položaj, mogoče tudi «v tej deželi pride do zatemnitve svobode. Vprašanje je, kdo bo zmagal: demokracija, kolikor je je še, ali diktatura. Jaz sem za prvo. Kot nam poročajo od soc. Zarje iz Clevelanda, bo na našem prvomajskem programu in proslavi'15-letnice kluba Naprej U JSZ nastopilo deset Zarjanov: šest deklet in štirje fantje, ki bodo peli v duetu, tercetu, kvartetu in sekstetu. Pride še več drugih članov in članic Zarje. Peli bodo slovenske in angleške, delavske, narodne in klasične pesmi. Govornik bo mladi in energični * sodrug Andy Turk-man. Vsi so tukaj rojeni, govorijo gladko slovenski in so mojstri v petju. Kot je že znano, se ta priredba vrši v soboto zvečer, 26. aprila, v društveni dvorani na Boydsvillu. Imeli boste priliko slišati lepe slovenske pesmi, ki vas bodo ponesle na rodno grudo, katero sedaj uničuje Hitlerjeva in Mussolinijeva armada. Pri plesu pa se boste lahko vrteli ob zvokih Simončičeve godbe iz Clevelanda. Kot so nekateri rekli lani, se moraš vrteti ob lepih valčkih in polkah te godbe, čeprav si poln revmatiz-ma.^Naš klub Naprej ima samo eno priredbo na leto in zato hoče posetnikom postreči z lepim programom in fino godbo, da jih čimbolj zadovolji. Tudi druga postrežba bo dobra. Joseph Snoy, 13. Higïjena pri pletu Lep uspeh društve 700 SNPJ Roundup, Monl.—Redna mesečna seja društva Harmonizers št. 700 SNPJ bo v nedeljo,'20. aprila, v navadnih prostorih in ob navadnem času. Seja je bila odložena za en teden vsled velikonočne nedelje. Vsi člani oddelka odraslih se vabijo, da se udeleže, kajti na tej seji bomo sprejeli v društvo ▼eč ko 20 novih članov skupno! Veselični odbor je aranžiral poseben program za ta nenavaden in redek dogodek. Člani mladinskega oddelka pod štirinajstim letom starosti ne bodo imeli Vstopa, kajti program bo veljal le starejšim. Člani, ki se niso udeležili zadnje seje, bodo obveščeni s posebnimi dopisnicami o tej masni vpeljavi novih članov. Obenem želim naznaniti vsem našim članom glede plačevanja asesmenta, da ga lahko plačajo na seji ali pa na mojem domu vsakega 16. in zadnjega dne v mesecu. Vsekakor pa je vsakdo dobrodošel, da plača svoj ases-ment kadar ¿coli pride na moj dom, ne morem pa jamčiti, da bom vselej doma. Za vaše sodelovanje v tej Zadevi se vam iskreno zahvaljujem. Rose Bujok. tajnica. Prlpombfl uAdit Gornje naznanilo je prispelo prepozno za uradno izdajo glasila. JEZIK. KI NE POZNA BESEDE VOJNA Je ljudstvo, ki prave vojne nikoli ni poznalo. Najboljši dokaz Je to, da v njegovem jeziku ni izraza za vojno. Eskimi so to ljudstvo. Morda je zemljepisna lega njihovih dežel vzrok, da niso sosedje nikoli čutili poželenja do njih. morda ps tudi podnebje, ki hladi pač sproti vh4> vroče nagone. Plesom se mladi ljudje kar ne f či, pa če so časi še tako resn, zZ**^ če podamo nekaj migljajev o J/J' ^ držanju pri plesu. Mlada _ .lesu.. Mlada dekleta JT' lavke, ki jim je težko delo in telo^vT, 4 kanje oničilo odpornost, se nalezei! ** ravno na plesih prehlada, čegar ^ sih vse živlienie. _____ jo včasih vse življenje. NajpogosUfcHl do na tem dejstvo, da gredo na pjlT ^ preslabo oblečene. Tanka večer,* tanišim Derilom nr^lohoL- __7 **» tanjšim perilom, prelahek zim&]il , **« zapira dobro, maki čevlji s tankimi mf, tako nezadostno napravljeno se imT do dekle na pot k plesu. Neobhodno^L so topli visoki čevlji, ali pa vsaj toniT I? za pot, pod plašč pa topla volnena j,,^ varuje gole roke in vrat. ™' Tudi v plesni dvorani je treba pa^ zdravje. Dandanes, v dobi modernih ujJ plesov, se sicer ljudje pri plesu ne ¿ni več tako zelo kakor pre^, v dobi valčka » n ke. Kljub temu pa se naj vsako mlado J varuje pretiravanja pri plesu. Tople dv» ne smemo niti za trenutek zapustiti če Z mo pri roki toplega ogrinjala. Zelo skodli so mrzle pijače človeku, ki je od plesa raa Žejo najbolj ugasi toplo ali vroče mleko J pijemo v malih požirkih. Z njim si tudi n bolj osvežimo sluznico ust in dihal, ki jej izsuši! vroči, prašni zrak plesne dvorane, i pa ni mogoče dobiti mleka, si pae mpramoi gasiti žejo s kako drugo pijačo, ki pa mor« primerno segreta in jo moramo piti saj majhnih požirkih. Čim manj pa pijemo,« bolje je. 4 Povratek s plesa je najkočljivejša to^ kajti takrat je telo že utrujeno in najboljl vzetno za prehlad. ^ Zato se ne smemo podi domov premraženi, pa tudi ne preveč- razfH in se moramo zelo toplo obleči. Doma paj čaka zakurjena soba in na ta ali oni način pi greta postelja tudi take, ki so drugače navd ni spati v mrzli sobi. To ni pretirana zaht^ kajti telo, ki mu je odtegnil ples toliko tupk in vlage, se začne v mrzli sobi hitro tra mrzle noge pa potem preženejo spanec. Z| dobro storimo, če spijemo po plesu skodeli lipovega čaja z limono ali pa samo vročo lis nado, najbolje naravnost v postelji. To si stvo nam preskrbi mirno spanje, če smo pai le kje na plesu malo prehladili, nam prežel prehlad že kar spočetka* Drugo jutro ni potrt no predolgo poležavanje, ki vee škoduje kali koristi in povzroči lahko glavobol. Zadoa če dodamo zjutraj samo eno do dve uri, m pa vstanemo in raje popoldne malo ležemo,! nam to čas dopušča. Zvečer pa se je sev* treba spraviti čimprej v posteljo. < J etika, sifilis, rak Francoska vlada je pred kratkim na osel* pobudo maršala Petaina započela akcijo za | boljšanje zdravstvenega stanja francoski ljudstva. V neki izjavi, ki naznanja celo \t{ ' novih zakonov in dejanj v tej smeri, pravi vi da, da so bili poleg vojaških in moralnih va kov tudi zdravstveni nedostatki krivi fraiK skega poraza. Že leta ni znašala umrljivosti Francoskem nikoli manj nego 15 na 1000,4 čim je znašala v Angliji 12, v Nemčiji 11 il skandinavskih deželah 10 na tisoč-. Otrol umrljivost je bila zelo velika in Francija je I gubila na ta račun letno najmanj 40.(0) oti^ Za 1. 1935. so ugotovili, da so morali 2« odsM kov mladih nabornikov iz zdravstvenih rai gov zavrniti. Popolnoma nezadostna je bila tudi m proti boleznim. V petih mirovnih letih jej jetiko, sifilisom in rakom umrlo več Fraio zov, nego je^>adlo vojakov v svetovni vojni.i Samo za tuberkulozo umre po zdravstvenih^ vedbah vsako leto 20,000 do 30,000 Frane« ki bi se dali z boljšo organizacijo zdravshj službe in s pravočasno pomočjo rešiti. Vaj umrljivost gre nekaj tudi na račun zlorabel koholnih pijač. Letna poraba pitnega alkoM znaša v Franciji na glavo 23 litrov, doct», večini drugih dežel ne presega 13 litrov. Franciji je okrog 500,000 gostiln in kavarnj se pravi po ena na vsakih 80 prebivalcev. ^ tem ko pride v Nemčiji po ena na vsakih! prebivalcev. Visoka umrljivost otrok ima ■ sti tri vzroke: alkoholizem, sifilis in m porno delo mater med nosečnostjo. Sid^ umrljivost v zadnjem stoletju kakor v * civiliziranih deželah nazadovala (še 1: umrlo 258 novorojenčkom izmed ti»*. JJJ pa 90 od tisoČJ, vendar pa je sedanj* zaradi nazadovanja porodov v Franciji * ^ rto mnogo previsoko. I." mmmmmmmmmm^mmmi Urnik človeškega življenja Med predavanji na kongresu biolog dinavskih držav je vzbudilo velik« f>"^ ^ zlasti predavanje J. Jen*cna. pn'**** univerzi v Kopenhagnu. — Pr»f- J je in to Jih bo tolažilo in nap-»!nj^'* nostjo, da bodo lažje ^"^V „ si-težke izgube — dokler ne pndc u osvoboditve. APR**-* letih je preizkusil bridkost usode, ko je po nesrečnem naključju ustrelil z lovsko puško svojega mlajšega brata. Pokopali so ga na Paferatyi. Pri Breznem pa je padlo mlado življenje 39 letnega Žagarja Maksa Vebra, zaposlenega pri žagi in tuornici zabojev g. Ivana Potočnika v Brejem v Dravski dolini. Maks Veber se je snoči po končanem delu vračal domov po tako zvanem Pupar-skem jarku v smeri Brezna proti KapJi. Ko je stopal po jarku je takoj videl, kako sta nesramna napadalca navalila na nekega njegovega tovariša. Veber se je zanj zavzel, nakar sta se napadalca umaknila. Ko pa je Veber nadaljeval pot, Mta ga oči vidno ista napadalca napadla s koli. Nastal je krvav pretep, v katerem sta se Veber in njegov tovariš pogumno branila. Toda eden napadalcev je z velikim kolom zamahnil proti Vebru s tako silo, da mu je prebil lobanjo in da se je Veber zgrudil nezavesten na tla. Prepeljali so ga z železnico do koroškega kolodvora, od koder so ga mariborski reševalci odpremili v mariborsko bolnišnico, kjer »je pa v noči na torek podlegel in umrl, ne da bi se bil osvestil. Sredi pretepa je obležal tudi Anton Fortominc, hlapec pri posestniku Antonu Kogaju na Kapli. Ima prebito čeljust in so ga tudi prepeljali v mariborsko bolnišnico. Orožniki razčiščujejo potek in ozadje uboja in krvoprelitja, ki je v sicer mirni Dravski dolini, kjer so slični krvavi dogodki le redki, zbudilo obeodbo ljudstva. Pokojni Maks Veber je bil marljiv ter pošten delavec, ki ga je doletela žalostna usoda, da je moral umreti, ker je branil svojega tovariša. Ogenj v laškem rudniku V. rudniku Huda jama pri Laškem se je te dni vnela plast premoga in je požar zavzel že precejšen obseg. Polovica rudarjev je zaposlenih pri gašenju, na pomoč pa so prišli tudi gasilci iz Hrastnika z vsemi potrebnimi pripravami. Kaže, da bodo ogenj kmalu pogasili in da se bo obratovanje nemoteno nadaljevalo. Polovica rudarjev je sedaj zaradi požara doma. Doctor Testing for Early Tuberculosis je vlada sicer zaplenila, vendar je napravil v ►javnosti mftogo krika. £ njim je Klandin udaril tentttyf oni veHki antipatiji do Angležev, ki se je tako usodno pokazala takoj ob začetku bitke v Fiandri)) ter ae v teku dogodkov stopnjevala do odkritega sovraštva. oceno Flandinovih pogledov na evropsko politiko sploh je treba vsekakor omeniti, da je mož po monakovskih razgovorih v vtnešeni brzojavki oeaUtul Hitlerju, Muaaoliniju in Cham-berlainu ter se jih zahvalil za ohranitev miru v Evropi. S tem je Flandin pokazal natinko tako ogromno nepoznanje in nerazumevanje položaja, ki je postalo tako usodno za Anglijo pod Chamberlalnovim vodstvom. >Jo-vi francoski zunanji minister ja nazora, da se morajo zapadne demokracije prlblttatl avtoritarnim režimom, pa naj bo ta problem ša tako nehvaležen in težek .. .—Iz ljubljanskega Jutra. Psi v modemi vo jni V sedanji vojni imajo psi telo važno vlogo, kur opravljajo na fronti nevarne naloge, ki jim. tudi najboljši vojaki ne bi bili dorasli. Takoj v začetku vojne so vodstva armad mobilizirala veliko število psov, ki so jih že v miru naučili tega, kar bodo delali na fronti. Od vseh vrst so za službo v vojni najprimernejši ovčarji. UČe Jih posebni strokovnjaki, preizkušeni dreserjl, ki dobro poznajo skrivnosti "liob-raševanja štirlnngatih pomočnikov armade. Vsak pes tale tvojega voditelja in se mora slepo pokoriti njegovim ultatom. Mnogi ranjenci, ki so aa vmili a fronte, pripovedujejo, da so se morali zahvaliti samo spretnim in zvestim vojaškim psom, da so dobili še ob pravem Času pomoč. Te vrste psi oblete po bitki vsa bojišče in kader opatijo ranjenca, se mu oprezno približajo. Ranjenec da potem psu koa svoja obleke aH kakšen drug znak, ki opozori bolničarje, da njih delo še ni končano. Pes se vrne v zaledje In privede s seboj bolničarje, ki ranjenca potem spravijo za sprednje črta. Tako so re-lili stotine in tisoče ranjencev. Irt bi bili drugače umrli od iakr-vavitve ali pa od iaje in lakote. Druga važna naloga vu^aških ^iov je obveščevalna služba. oliki, ki se vračajo t bojišč, pripovedujejo prava čudeže o oapehih psov, ki so pomvglll pri obveščevalni službi. Izkazali ao ae slasti kot vztrajni, zanesljivi in telo hitri kurirji, ki to prenašali važna vc\jaška nnvodHa in držali sveto med strelskimi jarki in poveljstvom v ta ledju Ti psi so med streljanjem, med točo kroge^ v največjem hrupu bomb in granat tekali jk> bojišču in z uspehom qpravljali tvojo nevtrno službo. Pat ima na fronti to prednott, da ga sovražnik teže odkrije kakor Človeka. Skrije se lahko v najmanjši vdolbini. Tem peom ta mortjo vodstva armad čatlh rah valiti ta prenos najbolj važnih sporočil, ki bi bila drugtče terjala bo« ve koliko človeških žrtev. Vojažkl psi pa Imajo le drugo zelo nevarno nalogo ob tatu bojev nt fronti: oni pomtgtjo postavljati telefonske i zveze na fronti, kjer se kakšen vod aottf-di eksplozije ali četa drugega pokvari, Na določenih mestih spuste v takem primeru dresi-ranega psa, ki ima na hrbtu privezano telefonsko žico. Ko pet teče v določeni smeri, te Žica odvije, Njen drugI konec prettrs-žejo potem kje nt drugem koncu front* in zvezt Js sklenjena —Današnjega vojevtnja ti brft vojaških psov skoraj ne moramo misliti. uportumzem v novi izdaji Popolnoma nepričakovano za francosko Jn ostalo avetovno javnost je prišla odstranitev Pierra Lavala z mesta zunanjega ministra \4chyjske vlade in kar je še važnejše, z mesta naslednika šeta francoske dišave. Se niso pujasnjene vse mahina-cije, ki jih je zakrivil ta tip opor-tuniatu med francoskimi politi-1 ki, toliko pa je sedaj znano, da je šel Laval morda le predaleč v svoji šel ji, du uttvari mir med Francijo in Nemčijo za vsako ceno ter se obdrži ns oblasti. V vladi maršala Petama je prišlo, do velikih hačelhih nesporazumov in dasi je imel Laval močne zaveznike v zasedenem delu Francije, ga je moral maršal vendar odstaviti z njegovega važnega in vplivnega meata. Da-lekotežnost LaVtlovih političnih podvigov izhaja tudi iz dejstva, da Je bila vlada prisiljena spraviti Lavala celo v pripor, da ae obvaruje njegovih samolastnih ukrepov. V čigavem interesu je bilo Levalovo delovanje, Izhaja morda tudi nekoliko it 'dejatva, da je bil designirani naslednik Šefa držtfc že po enem dnevu na tuje posredovanje izpuščen na svobodo. Vendar je morala vichyjsku vlada t izpremembo začasnega osnovnega zakona odstraniti Lavala tudi t mesta naslednika Šefa države, ki ga je prej določal sam maršal, aedaj je pa ta pravica prešla na vlado, da Izbere državi šefa za pri« mer, da bi maršalovo mesto postalo izpraznjeno. Namesto LaVala je stopil v vlado Pierre Btiene Flandin in mu je bila poverjena Ustnica zunanjih zadev. Angleška javnost se je ob tem imenovanju zadovoljila z ugotovitvijo, da Flandin vsekakor ni tako zagrizen nasprotnik Anglije kakor Laval in na Angleškem so iz tegs sklepali, da se v Franciji vrši polagoma velika itprememba v dosedanji usmerjenosti širokih slojev francoskega naroda. Novi francoski zunanji minister pa ima kljub vsemu preteklott, ki te ne razločuje bittveno od opor-tunistične p o 1 it i k e njegovegt prednika. Flandin je član francoske zbornice od leta 1014, ponovno je upraVIJtI razna ministrstva v raznih vlsdah, po odstopu Doume» gueovega kabineta je Flandin sam sestavil svojo vlado, ki pa ni imela dolgega življenja. V naslednji Ltvtlovi vladi je bil flandin minister brez listnice, v Sarrautovi pa jo upravljal zunanje minlitritvo, ftprva Je Flandin pripadal Republikanski uniji, nakar je prestopil v Demokratsko zvezo, ki je bila nekaka nadstrankarska skupina vplivnih desničtrtkih politikov in goapodsrstvenikov. Kot predsednik te zveze Je ščitil interese domtČegt kspitalaf zlasti koristi onih znanih 200 družin, o katerih je bilo često govora v boju proti Blumovl ljudski fronti. Dočim je Maj Flsndin zastopal pretežno domači kapital, Je Laval varoval koristi tujega, oba pa sta silovito napada Is gospodarsko politiko Blui move vlsde. Osnovna črta Flan* dinove politike je enaka Lavalo-i vi: Spora/Um z zapadnim sosedom in odmaknitev od zveze 4 Anglijo. To tudi vaoosabljd Flandina za nasledstvo Lavala v zunanjem ministrstvu vichyjskd vlsde. L. 1038 Je Flandin na-«lovil na francosko jsvnost poseben letsk z naslovom; Frsncoskl narod, vartjo te! V njem se jO močno zavzemal za prijateljstvo z Nemčijo ter odklsnjal dotedanjo politiko Francije, ki si Je us-' tvarila močne zaveznike v Angliji In na vzhodu Evrope. I* ta k Doctor Strinz laben-alla teat jo And M tiri ha» tuborculoal* tafeotion. This la psrt of act I vit U«» being «srcied on by tuberculoala association«, throughout country iu annual Early Dlasnosis Çauipalfu. vnašamo, oni so za nas aktivna pomoč, ako smo zadosti pametni, da jih pravilno gojimo, kot Je Jackson izjavil. Omenil je potrebo resnične amerikanizacije, ki obstoja v tem, da se tujero-dec in lnozemec ne sme čutiti zapostavljenega v ničemur, zlasti ne na dolu; Mr. Wegrynek je pokazal na podatke vojaške naborne oblasti, ki dokazujejo razmerno visok odstotek prostovoljcev med tujerodnimi skupinami in potomci i» stih. - Za črnopoltne državljane jo govoril urednik Oarter, ki je poudaril počasni napredek v enakopravnosti državljanov črne polti. "Vsaj sto let", je rekel Carter, "smo mi črnci sanjali o dnevu, ko naj bi Amerika imela za nas isti pomen, ki. ga je imela za Nemce in 2ide, Italijane in Slovane, Irce in Skandlnavee, za vse ljudi iz vse Evrope, ki so tu našli zavetje In priložnost". To so še vedno sanje črncev in v istih je zapopadena končna zmaga idealov ameriške demokraci- Ameriška edinost v sedanji krizi Mrs. Franklin D. Roosevelt Je prevzela častno predsedništvo Narodnega odbora, ki ga Common Council for American Unity (nekdanji F.L.I.S.) sedaj sestavlja in ki bo uključeval zastopnike vseh narodnostnih skupin v vseh predelih te dežele. Ta vest je bila naznanjena na banketu, ki ga je Common Council priredil dne 3. aprila v hotelu Astor v New Yorku, katerega se je udeležilo več kot 1000 ljudi vseh narodnostnih skupin. Stoloravnateljica banketa je bila Mrs. Franklin D. Roosevelt, ki je poudarila istovetnost interesov vseh Amerikancev brez o-zira na rojstni kraj, pleme ali veroizpovedanje, da se ohranijo in razširjajo ameriški ideali v sedanji krizi. Pohvalila je zlasti lojalnost tujerodnih Amerikancev. O istem predmetu so govorili zvezni generalni pravdnik Robert H. Jackson, senator Burton iz Ohia, kongresni knjižničar MacLeish, poljski časnikar Wegrzynek, Louis Adamič, Slovenec in ameriški pisatelj ter u-rednlk revije Common Ground, Ulmer A. Carter, črnec, pisatelj in urednik, prejšnji priseljeniški komisar Edward Corti in ravnatelj Common Councila Read Lewis. Jackson je kot Amerikanec starega kova poudaril, da Ame-rikanci, ki so potomci prejšnjih prlseljericev, ne bi mogli storiti večje ushige naši narodni obrambi, kot ako se združijo s kasnejšimi priseljenci v prizadevanju, da skupna usoda ameriške svobode dobi popolno in stalno sigurnost. <. Generalni pravdnik je zanikal trditev, da jc precej nelojalnosti med velikim številom inozem-cev v Združenih državah. Isto se je trdilo s strani raznih ljudi v teku zadnje svetovne vojne. Ali vlada je tedaj našla za potrebno internirati le kakih 2,200 izmed njih. Poleg tega pa ima vlada dandanes boljša sredstva na razpolago v borbi proti zmožnim upornim delovanjem, in to brez potrebe kake masne histerije, zlasti vsled Izvedene registracije inozemcev. Namesto ds bi bili ml v skrbeh glede pete kolone v naši sredini, je to resnična skrb za to-tallrane države, ki so podjarmi-le milijone nevoljnih podanikov, ki tvorijo zares peto kolono v njihovih vratsh. Lojalni inozem-ci niso vsiljivci, ki naj jih le pre- Louis Adamič, ki je urednik revije 'Convnon Ground, ki jo Common Council Izdaja, Je poudaril, da ae ta dežela začenja zavedati jasnejše kot kdaj prej, da raznovrstnost njenega prebi-valatva je eno izmed njenih največjih prednosti — toliko aedaj V krizi kakor v nodaljnem napredku. Ravnatelj organizacije Common Council Read Lewis je poudaril, da podlaga edinosti je v veri v demokracijo in v volji za svobodo, ne v enakosti plemena, vere ali rojstva. Tudi ostali govorniki so poudarili edinost vseh Amerlkun-cev brez ozira na potomstvo. Common Council—-FLIS. Organizacija se zavzela za Jana Valtina Chicago.—Unija za ameriške civilne svoboščine je v pismu apelirala na L. B. Schofielda, direktorja za imigracijo in naturalizacijo v federalnem jus-tičnem departmentu, naj odredi zaslišanje z namenom, da Jan Valtin dobi' zavetje v tej deželi. Valtin je avtor knjige "Out of the Night", v kateri razgalja na-cijsko in komunistično špionažo in brutalnosti. On je bil nedavno aretiran in proti njemu je bilo odrejeno deportacijsko postopanje. Valtin je bil rojen v Nemčiji in če bo tja deportiran, bo morda obsojen v smrt. Pismo, vsebujoče apel, je poslal Schofieldu Roger N. Baldwin, direktor Unije za ameriške civilne svoboščine. Slovenski narodni muzej CLEVELAND, OH I O,—Slo-venski narodni mueej Je bil ustanovljen 12. Jsn. 19M pod pokroviteljstvom S. N. doma na 8409 St. Clalr Ava. s namenom, da sbtra, hrani In urejuje tt redni afodovlnakl musej rasne predmete: apise, silite, knjige, revije, časopise, profvame rasnih slovenskih priredb, «godo vinske suvenlrje. tiskovine, pravila orgentsacij, društev, Slovan skth domov Hi podjetij« poslovne knjige društev, klubov In aage-nlseclj, regellje, aneks, tfvnltve-ne taetsve, uniforme, fteršeeje društev In klubov ler rasne dr«- Koruzni kruh "Kako ti je všeč koruzni kruh?" "Tako, tako." "Zakaj pa ne?" "Ker se bojim, da bomo začeli vsi kokodakati, če ga bomo še dolgo jedli." stavi v musej. Vsak prispeva teli bo sa trsjno sapleen v muse) skth knjifak In poleg predmeta, ki ga Je darovsi mnaelu, bo njegove Ime. Slovenski narodni KNJIGA VHKHUJK» 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK stovoljne i I na nine prlepevlse, ki Jih potrebuje sa nabavo opreme m n a e 1 a, urejevanje prejetih stvari, sa veaanJe knjig In letnikov časopisov. Ne edlsšejtel •poročite takoj, kal Imela pri ■samega sa musej, da na be pre-posne. — ERAZEM GORSKE tajnlk-srklver. KNJK4A Var.ntlJK um MTKAfH la im tmvwmt V 1'I.ATNO VKÄAKA — SKOKU NKVKltJPTttO I K, IU J K MiMHWlt TAKO NAJPOltllJfftf*) KNJKJO iMMim gA TAKO KMRftNO den človek, konec vsega i„ • •odejstvom, ki J, in kljufa kršenju * narodnih in človeiL Zgane ves ^ 8Vet ^ ž njim * fl i* najbolje, (U . _ malih držav to zemljevidu, ne ¿rtvUje| Vendsr ¿«1 "Pomisli, včeraj ^ vala svoj trideseti roj, 1 "No, saj je bil že ■ ne ni potem par SLOVENSKA NAI PODPORNA JKDNOTa] izdaja svoje publik_ posebno list IW«u JI ter potrebno aRiUeij» društev in čUnhlv» « gando svojih idej. Nj ne za propagando pornih organizacij. Vi ganizacija ima običaj glasilo. Torej agilat in naznanila drugih organizacij in njih d se ne pošiljajo listu ZASTOPNIKI PROSVETE se vsi društveni tajniki k I ¿lani, ki lih druitvs imlij,, Nail nastavljeni loktlsi k zastopniki sa določea« Louis Barborich, u Mil»* la okolice. Anton Jankovieh, u I la okolico. Andrej Pirts is Ely, Min. vo Minnesota. Frank Klun ii ChisU«, Chlaholm in okolico. Frank Cvetan ii Tiri ▼so arednje-vehodno Pesi Anton Zornik Ii H« vso sspadno Pennaylvuiji Joe Peternel ii Library, h pad no Pen no. John Zornik u Detroit k Poles ▼■eh teh ps sil naročnik sani poilji mj» no direktno lista PROSVETA 2667 So. Uwndsle Ar«. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarske obrt spadajoča deli Tiska vabila ae veselice ln shode, vlzitnice, £Mnik* _ koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovtfta češkem, angleškem Joslku ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJIJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajo vodstvo tiskarno.—Cono šmarno, unijikodiloi Pišite po Informacije na naslovi SNPJ PRINTERY 2657 59 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, TEL. ROCKWELL 4*04 , Edward Flore, pradeedalk Zve se hotelskih uslužbencev ADF. f I NAROČITE SI DNEVNIK PROSVfl Pe sklepu U. redne konvencije se lahko naroči ns list Pr«te* prišteje oden. dva. trt. Štiri ali pet članov is ono dniiins * nini. List ProsveU stane sa vse enako, sa člana aUntčlaas>|" eno letno naročnine. Ker pa člani še plačajo pri tednik se Jim to priiteie k naročnini. ToroJ sodaj ni da je list predrag sa člane SlfPJ. List Prosvota Jo vais negotovo Jo v vsaki druiinl nekdo, ki bi rad čtial U»! n« Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov P«*»*;' SNPJ. ali če se preseli proč od druline in bft rahtcvsl m* ™ tednik, bode moral tisti član Is dotlčne družin*, ki j« naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upmvn»_ ln obenem doplačati dotično vsoto listu Proaveta stori, tedaj mora upravnlštvo znliatl datum za to vsoio Cena listu Prosveta )et Za Zdrui. dršava in Kanado UM Za Clcero ln Chleaso * 1 tednik ln__________4.S0 1 tednik la — S tednika ln_________u____3.60 3 tednike ln_______!_ 2.40 4 tednike In.....____1.20 5 tednikov ln_________ mit Za Evropo Je .....— IspolnUe spodnji kupon. prtloUte Potr^nol ^ Moner Order v pismu in si naročite Proaveto. H»! * _ 2 tednika In ---- 2 tednika ln ------—'j 4 tednika in------- , 6 tednikov ln------' __________St 00 ■ vsot® PROSVETA SlfPJ. 2657 So. Lawndak Ave. Chicago. I1L 1 Prtloèeno pošiljam naročnino sa list Prosvolo noKl 1) trne____________ Naslov___________ Ustavite tednik In članov moje družine i 2)„ ;------------- 4)______ SI----------- CL druiiv* k ga pripišite k ■soji Montai * Cl dniltva k- -ČL druitvs ti éndtf* * ' Ct àT*»"*" Kov naročnik