Leto VI., St. 76. PoSSnlna ptaSama v {gotovini. V Uubljani, v t©p©& 4- aggriča %922, Pssam, št. 75 par. HflPREJ Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. »Vse boste razbili!" Tako nam groze nekateri prijatelji, ki nikakor nečejo razumeti, da spada tudi politika med potrebnosti; da torej politike ne smemo prepustiti lopovom. ki so napravili »umazano deklo« iz nje zaradi dobička, zdaj pa ne marajo, da se ta umazana dekla umije in preobleče. ker bi se znali potem zanjo zanimati tudi poštenjaki, ki bi — onemogočili vse kravje kupčije. Tj naši prijatelji ne izrabljajo politike za svoj dobiček. To jih varuje, da jim ne odgovarjamo ostro, pa tudi, da jjh ne Preziramo z molkom. Vendar pa naj nam oproste, če iim pojasnimo svoje stališče odločno, tako odločno, da ne bodo hodili več s svojimi — strahovi. Boje se namreč v rcsnici. da bomo stranko razbili. Boje se pa zato, ker hodijo kot miroljubni ljudje še zmerom med tiste »tudisocialiste«, ki že davno niso več v naši stranki, ki zanjo ne delajo iti no marajo delati, ki pa — mnogi — delajo celo proti nj.ej, čenrav govore, da so socialisti. K tem hodijo v nadi, da se jim TN^sreči prepričati jih. da imamo mi prav pri tem se pa dajo sami od teh »tudj-socialistov« zavajati v nasprotno p 'cpri-čanje: da nimamo prav. Tako hodijo od nas tja in narobe, delajo zlate mostove in kompromise, v resnici pa delajo saj n o zmedo v svoji glavi, zgago med svojimi prijatelji, nered v stranki. Mi ne mislimo, da mora biti vsaka politika umazana. Trdimo, da delavska politika ne sme biti niti blatna, marveč si mora tudi čevlje vsak dan očist;ti. tiste čevlje, s katerimi se dotika resnično blatnih cest realnosti. Vse težave meri sedanji čas po denarju. Za denar se vse dobi. Socialisti bojujejo težke boje proti denarju — kapita- lu, toda dokler velja še kapitalistični družabni red, bijejo obenem tudi boje z a denar. Mezdni boji večine naših strokovnih organizacij niso razredni boji, tem /eč boji za denar. Gospodarske organizacije ne streljajo proti kapitalističnemu sistemu trgovine naravnost, marveč samo posredno, za ta posredni boj pa zbirajo kapi tali tično orojje — kapital, torei denak Tudi pri kulturnih organizacijah nujno potrebujejo denarja, zato ga iščeio na vse mogoče načine, mnogokrat tudi prav napačno, s prirejanjem veselic in zaj}av, ki se v sedanjem težkem času za delavno ljudstvo pravim proletarcem zde kakor priprave za samotno? ... i Vse gre zs denarjem, samo politični stranki zamerijo, če išče denarja za svoje potrebe. Zamerijo |i to tem bolj, čim boli iasno postaja vsem. da ga išče pošte-| no. bolj dosledno, bolj upravičeno in beli pravično, nego vse druge organizacije proletarskega boi.a. Najboii ii zamerijo to. da ga išče tako. da že sam način ubija kapitalizem v korenini in predvsem med proletarci samimi. Ta način iskanja denarja, članski prispevki po progresivnem načelu namreč, pomenijo obenem tudi tisto čiščenje čevljev, ki smo ga zgoraj omenili. Kajti za denar gre povsod, dokler pomeni denar to. kar danes pomeni. Radi miznavdmo. Toda denar yc tisto blato, ki ga era zim o in v katerem se mažemo, v progresivnih prispevkih pa imamo tisto čiščenje, ki ie potrebno, da ne utonemo v bfcvtu. Socialist, ki sc ne mara niti s temi prispevki izkazati v boju proti kapitalu, še ni storil nit' prvega kotraka od besed k — dejanju. Zato nima in ne sme imeti pravice odjočevanja v stranki. Kdor pozna strankino zgodovino zadniih let in kdor ni slep za dejstvo, da j ie strankina politika čista, cdkar .ie stran-' ka neodvisna od vseh strani, ker živi ob g£ij[nj I VIKTOR PETROVČIČ, j Umrl si, Tvoje telo, a duh živi med nami, duh. kateri nas je naučil ustvarjati, ki nas je vodil po poti starih bojevnikov socializma. Že v zgodnji mladosti, ko se popek razcvete v cvetko in poželjno vsrkava prve pomladne žarke, si spoznal, da si proletarec, da je Tvoje mesto med onimi zaničevanimi, katere gleda buržu-aziia le skozi monokel. Dolgo ie tega... dolgo desetletje ... dolga doba . . . V zadnji pozni jeseni, ko je že kal proletarske bolezni jetike zavzela v Tebi velike dimenzije, da ie postala neozdravljiva, sva korakala proti Rožniku, velo listje nama je padalo pod noge in na enega si pokazal Ti: »Vidiš, tudi jaz sem tak vel list, ki ne čaka več pomladi«! Solnce je zahajalo za hribe, midva sva pa gledala, kako zahaja življenje, strta mladost . . , Zopet ena žrtev več, žrtev kapitalizma, kateri tudi Tebi ni prizanesel v svetovni vojni in ki Ti je vsesal v zdravo telo kal neozdravljive bolezni. Podružnica Spl. del. zveze »Svoboda« Vič-Olince žaluje za Teboj, najbolj pa tamb. zbor, katerega duša si bil skozi desetletje . . . dolga doba . . . Socialistična stranka Jugoslavije je izgubila bojevnika iz prvih vrst. kateri se ni bal nikdar povedati resnice v obraz. »Ko mene več ne bo,« si mi dejal, »nadaljujte moje delo.« Da, dragi prijatelj, danes ko polagamo Tvoje telo, katero je doživelo komaj petindvajset pomladi, v vlažni grob, obljubujem: Tvoj duh nas bo vodil po poti do zmage! In ko bodo zazvonili velikonočni zvonovi proletarsko vstajenje, takrat bonm posuli Tvoj grob s cvetkami, rožami rdečimi . . . Vič-Olince, 2. aprila 1922. J. Telban. Izhaja r-izen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 0-1. Stane mesečno 2!/s pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V marcu 1922 računamo pk po 4 din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. svojem, ta ve, kakšna moč leži v teli sklepih in dejanjih. Ta ne dvomi nad bodočnostjo, ne hodi k nevernežem prosit jih sloge, temveč jim kliče: »Kdor ni z nami, je proti nam!« Nikdar več se red v stranki ne bo poslabšal. K večjemu da bo še trši, še ostrejši. Ne.bo diplomacije, ne bo zakulisnega vodstva strankinih poslov, ne bo strahu pred zamero. Kdor hoče delati dobnx mu za to ni treba posebnega pooblastila. dolžnost njegova je, da dela prav. Kdor hoče pa v stranki soodloče-vati, mora najprej izpolnjevati svoje dolžnosti do nje. Ne učenost, ne trpljenje — ne lepa suknja, ne žuljave roke — ne stave zasluge, ne politična nedolžnost, prav iiič drugega ne bo odločevalo, nego edinole člani s t r a n k e. Pa ne posamez-? no, marveč potom svojih organzacij. Edini kompromis, edini zlati most je v pozabljanju. To pa ie in mora biti tako popolno da se ne bo nihče bahal s starimi zaslugami, niti očital drugim stare grehe. V aedanjosti izvršuj svojo dolžnost m ustvarjaj s tem boljšo bodočnost! ŽELEZNIČARJEM- Pavšalno sumničenje in podlo obrekovani:' voditeljev ZJŽ, osobito predsednika tov. Korošca od strani F. Beltrama; in njegove »Prometne Zveze« se mora že gabiti vsakemu poštenemu človeku. Pregovor pravi: »Ako se stopi psu na rep zacvili«. Ravnotako cvili sedaj F. Bel* tram. ki mu ne bo več dana prilika, da bi pod zaščito ZJŽ, oziroma koalicije blatil in razvijal svojo umazano agitacijo o ne-zmotljivi PZ. Med železničarstvom se hvali ta, nočemo reči neznačainež celo, da je iz svojega žena med častni delovanja koalicije zapravil 30.000 K (priče na razpolago). GLEDALIŠČE JE CERKEV, A NE TORIŠČE . . . Pod pritiskom teh besed sem se odločil, da apeliram na slovensko javnost, ne glede na politične barve in stranke, ter da kot star častilec našega takorc-koč reprezentančnega Talijinega hrama privabim v spomin težave preteklosti in našo požrtvovalnost ob njegovi ustanovitvi. Z velikim samozatajevanjem, preganjani od strani pokojne Avstrije, smo našo »Pepelko«. slovensko deželno gledišče. vzgojili, čuvali io kot punčico v očesu, ko se je še šopirilo nemško gledališče z vsemi mogočnimi podporami, subvencijami itd. Nabirali smo krajcarč-Ice pri delavcu, obrtniku, trgovcu, uradniku, in vsak je vrgel svoj oboi na oltar. Takrat je bil v resnici hram, hodili smo vanj s ponosno ljubeznijo v zavesti: »Tu sem tudi jaz pomagal!« Kje neki d-obf F. Beltram tako velike vsote? Ali si jih je kot vpokojeni sprevodnik drž. žel. prihranil? Dne 24. marca 1922 Ko je prišel po svojem shodu, dne 23. marca 1922 v Mestnem domu« samo še sam od ostalih koaiiranih železničarskih organizacij k seji koalicijskega odbora, je prav ironično pihal od jeze, ko se je oj-spričai da so končno njegovega politično-umaza-nega strankarstva že vsi koalirani do grla siti. Ponovno je potrdil, da mu še »Prometna Zveza«.ni ničesar dala. Od kod tedaj denar za njegova, od ranega jutra do pozne noči trajajoča galopiranja po ljubljanskem in drugih kolodvorih? Nesramna laž pa je, kar piše F. Beltram v »Novem času«, da so namreč tovariši Ilešič in Ponikvar s silo zabranili tov. Korošcu, da ni F. Beltrama dejansko napadel. — Res pa jc, da ga je vrgel 22. marca 1922 ob 9. zvečer neki železničar, ob priliki njegovega agitacijskega galopiranja, precej trdo iz službenega lokala, ker se ni pustil motiti in izzivati v službi. Franc Beltram, zakaj tudi o tem slučaju rte poročale v »Novem Času«? Tovariš Blaž Korošec kot predsednik ZJŽ. živi od svojih skromnih dohodkov kot uslužbenec drž. žel. in trpi enako bedo m pomanjkanje, kot vsi oni železničarji, ki so primorani in hočejo pošteno živeti od skromnih svojih dohodkov. Tovariš Korošec nima velikega posestva z več glavami, živine kakor proletarec Fr. Beltram. Res pa is. da je tovariš Korošec od ustanovitve ZJŽ v Trstu 1909. leta pa do danes žrtvoval vseskozi vse svoje in to v svojo lastno škodo na korist članstva v ZJŽ, radi česar mu leta 1914. tudi zapor in mrognanstvo ni bilo prizaneseno od mačehovske Avstrije. Žrtvoval je vse za ujedinjenje železničarjev naše države. 1 )ržal se je vseskozi strogo načel in pravil. ki si jih je začrtala ZJŽ, katere edini cilj je osvoboditi žeiezničarstvo iz stran-karsko-političnih spon in ga pripraviti k samozavestni stanovski osvoboditvi. F. Beltram kriči o nekem skrpucalu službene pragmatike, katerega še sam najbrž ne pozna, za katerega sc on kot veleposestnik seveda ne zanima. Mi pa pravimo, da če bi bilp to skrpucalo že pod ministrovanjem dr. Korošca uveljavljeno, da bi bilo ogromno število železničarjev na boljšem kot so sedaj. Franc Beltram bi pa tako lahko dokazal kakšno pozitivno delo onih, za katerih obljube ima on vedno polna usta hvale. ZJŽ, njena bratska udruženja in ostale. res strokovne železničarske organizacije bodo brez kakih političnih šarlatanov znale uveljaviti, s svojo neizprosno dobro v oljo, službeno. pragmatiko. Revščina je bila vsepovsodi. In v tej revščini smo se vzgojili., tedaj še študentki, kasneje možje očetje, in delo se je nadaljevalo pri naših otrocih za naše gledališče. Ravno sem se spomnil pokojnega Ar-ceta. — Tako smo ljubili mi gledišče, tako smo delali mi za gledališče! Pokojni Rozman — ali sc ni žrtvoval za naš hram? In drugi veljaki, ki so šc živi! In drugi, ki jih ni več med nami! — Verjemite, tudi oni so imeli svoje politično prepričanje, pri gledališču, kulturni ustanovi, so se pa gonje nehale. Že radi spomina na one, ki so kakor čebelice prinašale medu, da se ohrani kraljica«, bi nas moralo biti sram za to, kar so napravili iz gledališča! Vso pozornost sem obrnil na najnovejše mučne afere, zasledujem jih in mam svoje mnenje — pravim pa: Kjer je ZJŽ je vsikdar in bo tudi zanaprej znala pomesti z vsemi onimi škodljivimi ail pa namenoma se v njeno sredo urinje-nimi elementi, ki se ne hi ravnali strogo po njenih načelih in naj bo to kdorkoli hoče. ne izvzemši niti samega Blaža Korošca kot predsednika. ZJŽ je resna nepolitična železničarska strokovna organizacija in hoče tudi kot taka ostati. Beltram je ne bo ubil, če tudi zapravi še nekaj 30.000 kron in več takih posestev kakor ga ima sedaj. Svoj namen je s koalicijo, po lastnih izjavah, že dosegel; ne bo železničarjev. Tudi »Novi Čas« in »Naša Moč«, ki romata sedaj redno na postaje, nc bosta na tem nič izpremenila. Kdo neki io plačuje? Menda ja ne zopet proletarec Beltram iz nesebične ljubezni do celokupnega železničarstva? Da pa ZJZ pravilno dela in je pod pravim vodstvom, potrjuie dejstvo, da se niene vrste množe v.ziic ogabnemu blatenju nasprotnikov vsakega resnega dela. liujskače in intrigante pa vsakomur radi prepuščamo! Za resno in smotreno dglo je treba le resnih ljudi. Opozarjamo še na dejstvo, da je podpisana ZJŽ poslala vedno svoje izjave vsem našim dnevnikom, tudi »Novemu Času« in »Slovencu«. Čudimo se, da nekateri listi te izjave kratkomalo ignorirajo._______________ Osrednji odbor. Politične vesti. -F Kraljeva gaza. Danes je seja narodne skupščine, v kateri bodo določili gažo kraiia Aleksandra. Predlagati nameravajo. naj sc zviša na 60 milijonov dinarjev. Izmed teh 60 milijonov dinarjev naj bi se izplačalo 6 milijonov v tuji valuti, in sicer v frankih. V opozicionalnih krogih je vzbudil ta predlog veliko senzacijo, ker znači med drugim tudi nezaupanje do domače valute. Predlog bo gotovo prodrl z glasovi demokratov in radikalov in nekaterih manjših vladnih skupin, med katerimi omeniatno naše »samostojneže«. d- Generala Zečeviča ne bodo sodili. Na sobotni seji narodne skupščine so odredili glasovanje o izročitvi generala Zečeviča sodišču in je glasovalo za predlog naj se preide na dnevni red 1-18 poslancev, proti pa 71. General Vašič je v svojem govoru povdarjal, da ni kriv smrti in obolenja rekrutov general Zečevič, pač pa podrejeni organi. Zato bodo sestavili komisijo, ki bo preiskovala zadevo in peskala resnične krivce. Vse to bije naravnost v obraz resnici in pravici in je gotovo, da se je moglo kai takega zgoditi samo v Jugoslaviji. Kot krivce bodo torej iskali pod.reiene organe, ki so izvršili dim, bo tudi ogenj! Gasite, dokler je šc čas! Saj ni mogoče, da bi to bilo neizvedljivo in da je centr. vlada samo za to vzela gledališče v svojo zaščito ter ga denarno močno podprla, da ga bodo ne-pozvani elementi izrabljali v svojo osebno korist! Trdno sem prepričan, da ne samo preiskovalna komisija, nego tudi pokrajinska uprava z g. kr. namestnikom deluje na to, da se stvar zaščiti, in mislim, da ga ni poštenomislečega človeka, ki bi se upal zagovarjati rušitelje in trovatelje našega deset in desetletnega dela in ovirati, da se kaznujejo. V starih časih bi take možakarje postavili na »Pranger«. Govorim tako, ker so mi neke stvari osebno znane. Na mojo žalost, bodo tudi te kot resnične dognane. Star Ljubljančan. ukaz vojnega ministra! Pa nikar se ne čudimo, saj živimo v prosvitljenem stoletju ! Bivši cesar Kare! je umrl v Fun-chalu natančno 1. aprila. Njegov konec je bil zelo tragičen. 4- Nacionalistični šovinizem v Italiji* Nacionalistično sovraštvo se je v Italiji tako razpaslo, da so delegacije, ki pridejo iz drugih zavezniških držav, zahtevale, da se iim zagotovi policijska zaščita. Še pred par dnevi je angleški ministrski predsednik izrazil svoje prepričanje, da bo znala italijanska vlada, ki bo po svojih zastopnikih predsedovala mednarodni gospodarski konferenci v Genovi, čuvati varnost predstavnikov onih držav, ki se te konference udeleže. Tudi italijanska vlada je dala zagotovilo, da se zastopnikom vseh udeleženih držav ni bati ter da se nikomur ne bo delalo nasilje. Značilno ie. da ie hkrati s to izjavo italijanske vlade izšla v nacionalističnem časopisju izjava fašistov, kjer ti izjavljajo, da bodo ohranili popolno nevtralnost. Že to jc smešno, ker preko vlade, vladne stranke vendar ne bi smele delati, vsaj na ta način ne. Pa pride še hujše. Ko so fašisti izvedeli, da pripravljajo republikanske stranke demonstracije in obhode, ko dospe v Genovo ruska delegacija, so sklenili, da bodo nastopili na »primeren način«, in sicer v zmislu svojega sklepa od 9. febru-. arja. ki je ves natrpan groženj napram ruski delegaciji, zlasti pa napram varnostni straži, ki jo spremlia. V svoji nadutosti pretc, da pomečejo vse rusko odposlanstvo v morje. Dvomimo, da bo imela italijanska vlada od tega svojega šibkega stališča korist. Jasno pa je, da tudi tem potem ne pride do obnove evropskega gospodarskega življenja. N:* napade v »Novem Času« no bomo odgovarjali. Naj si gospodje preberejo naš današnji uvodnik. Ta teden odpade vsak sprejem pri g. pokrajinskem namestniku radi njegovih službenih potovanj v Maribor, v okrajna glavarstva Črnomelj, Logatec, Litija, Kočevje in v Trbovlje. Pr' vseli podružnicah Drž. posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 19. do 25. marca 1922 dela 244 moških in 99 ženskih delavnih moči. Delodajalci pa so iskali 205 moških in 35 ženskih delavnih moči. Posredovanj se jc izvršilo 129. Dela iščejo: dninarji, dninarice, vinič. družine, ključavničarji, kovači, mehaniki, mizarji, sedlarji, rudarji, peki, mlinarji, vzgojiteljice, pisarn, moči, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: rudarji, drvarji, ključavničarji, tesarji, zidarji, mizarji, sodarji, pleskarji, trgov, sotrudniki, šteparice, kuharice, služkinje, vajenci, vajenke itd. Inozemski rentni!«. Naši opetovaui in obupni klici po skorajšnji odpomoči, to je. da prestavijo izplačevanje naše rente iz Avstrije v Jugoslaviji, so kakor bob v steno. Skrb in interes države je, da skrbi in ščiti svoje državljane, toda pri nas ima zaščito in udobno ognjišče sodrga iz celega sveta, nas pa, njene sinove, pusti v milost in nemilost tujcev. Vsem je jasno znano, kako malo velja avstrijska iil madžarska krona (100 nemško-avstrij-skih kron naših 4.50 in ena madžarska krona naših okrog 40 vinarjev.) Ali nam je potem v Jugoslaviji in v tej strašni draginji količkaj mogoče živeti? — V svoji nebrižnosti si država brez potrebe koplje veliko sovraštvo, ker mi odkrito povemo, da nimamo od osvobojenja narodov drugega kot umiranje v pomanjkanju. Kaj nam koristi če ravno smo sinovi slovenskih mater, ko pa nas rodna zemlja zaničuje in meče od sebe. — Pisec te notice sem 75 odstotkov nezmožen za delo in bi moral dobivati v Nemčiji mesečno 800 mark (1 marka naših 1.11 kron). Sedaj pa že 29 mesecev nisem dobil ničesar, torej sem odškodovan za 23.200 mark. Kako živim, bi bilo preveč govoriti. Iz Nemčije sem dobil brezplačno umetno nogo, za katero pa sem moral plačati na carini kot luksusno blago 340 Kj. Ker nisem imel denarja, sem si ga vzel na posodo, ki ga pa gotovo ne bom nikoli mogel vrniti. — Poživljam še fcnkrat, pobrigajte sc tudi za nas, ker nisem jaz edini, ampak jih je na tisoče, ki se jim godi še večja krivica kot meni —^ Rentuik. Izjava. Neorganizirani umetniki odločno protestirajo tendencioznim vestem Po časopisih, da bi se za razstavo ob priliki kraljeve poroke določil za neorganizirane umetnike iurv potom reprezentativnega odbora. (?) Najbolj smešno od tega reprezentalivnega odbora je vest. da so se vsi slovenski upodabljajoči umetniki Strinjali z danimi prijavljenimi predlogi, ne da bi o tem obvestili vse umetnike in tudi ne o prihodu odposlanih delegatov gg. slikarjev Križmana in Biieliča. Takti-ka teh merodajnih umetniških faktorjev presega že vse meje skupnih ciljev vseh naših umetnikov. V neorganizirane pa sc nima nihče vmešavati. Ako imajo društva »Sava« oblikujoči umetniki in »Pro-buda« svoj lastni jury. tako imajo tudi neorganizirani umetniki svoj lastni. Dalje čujemiL da so se baje že nakazale vladne nodpore za pripravo razstave, in sicer posameznikom, o kateri ne vedo prav nič neorganizirani. Ako se ne bi to upošteva-,• napravimo uspešnejše korake. Za skupne interese neorganiziranih brata Kralja, Franjo Sterle. Spalni vozovi! Pisarna Vvagons-Lits, Ljubljana, Dunajska cesta 31, tel. 106 nam javlja: Ljubljana - Trst - Milan - Pariz S. O. E. odhod ob 16.30, Ljubljana-Belgrad-Bukarešt S. O. E. odhod ob 6.17. Ljublja-na-Belgrad brzovlak odhod ob 15.56, Liubljana-Trst D brzovlak odhod ob 0.42, Liubljana-Dunaj D brzovlak odhod ob 0.40. Ljubijana-Zagreb-Belgrad iz Zagreba državni kolodvor odhod ob 20.30. Isto-tam se dobijo tudi železniške karte v predprodaji. Uisfelfaio« Vse organizacije ljubljanske okolice naj pošljejo svoje zastopnike na sestanek, ki se bo vršil v sredo, dne 5. t in. (ne 15.) ob 19. v »Zadružnem domu« v Spodnji Šiški. Razgovor zelo važen, zato naj se ga udeležijo po možnosti vsi odborniki. Protestni shod vokih invalidov. V nedeljo, 2. aprila je bil v veliki dvora i »Mestnega domač protestni shod vojnih invalidov. Dvorana je bila natlačeno polna in nastopilo je več govornikov. Protestnega shoda sc ni udeležil niti eden vladni zastopnik. Sprejeta je bila resolucija glede odprave invalidskih domov in zdravilišč, glede ukinjenja pokojninske likvidature za Slovenijo in elede zavlačevanja invalidskega zakona. Po shodu so napravili vojni invalidi obhod po mestu. V sprevodu so nosili tablice z napisi, kakor: »Sramujte se nas — gradite in ne razdirajte invalidskih domov!«, ^Gospodje. zavedajte se, da ste prišli po naših hrbtih na stole!-, »Zavedajte se. da obstoji naša oblast iz naše krvi!« itd. Spre- vod 5c korakal mimo »Zvezde«., kje1- je igrala vojaška godba ravno najbolj razbrzdane komade. Po prostornem parku so se zadovoljno gnetli rejeni ljudje, mimo parka pa s_e je pomikala procesija pohabljen ih., gluhih in slepih invalidov, oblečenih v siromašne obleke. Njihove zastave so bili napisi, ki bi morali pretresti vsakega človeka. In resnično, ko je procesija siromakov prikorakala do vladne_pa-lače.Jo je tam čakala cela kopica -policijo. Deputacija, ki naj bi oddala sprejete resolucije, sploli ni prišla do gospoda ministra. Umrl ie v soboto ob zgodnji uri na Viču sodrug Viktor Petrovčič, eden najboljših, kar jih je v naših vrstah. Podlegal je proletarski bolezni, ki si jo je nakopal za vojne kot žrtev kapitalistične brutalnosti. Njegovo delo, zlasti še v »Svobodi«. mu bo ohranilo med nami neminljiv six>min. Naj v miru počiva! Iz gledališke pisarne. V torek, dne 4. aprila uprizore v opernem gledališču balet v petih dejanjih »Bajaja«. Bajen V-breto, katerega dejanje sc godi v kraljestvu palčkov, na dvoru princese, v češki vasi, pri turškem paši in prt ciganih, sta sestavila A. Forman in A. Berger. Glasbo je zložil znameniti češki skladatelj Henrik de Kaan, priznan pianist, pedagog ter večletni ravnatelj praškega konservatorija. Njegova dela uživajo v glasbenem svetu ugled. Glasba »Bajaje« ima resno umetniško vrednost. Dirigira A. Nefiat. Prostor pod Tivolijem, kjer se nahaja sedaj otroško igrišče, sc po sklepu mestnega magistrata odtegne dosedanjim namenom in preuredi. Občinstvo se opozarja. da je vsaka uporaba tega igrišča odslej strogo zabranjena. Člane »Splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot za slovensko ozemlje — poverjeništvo za Ljubljano in okolico«, ki so upravičeni do iiodelitve moke po znižani ceni in ki je še niso prišli iskat, opozarjamo, da se bo zamudnikom delila moka samo še v sredo, dne 10. in v četrtek, dne 11. t. m. popoldne in to od 15. do 18. S seboj morajo prinesti člansko knjigo, invalidsko uverjenje, vdove plačilni nalog za pokojnino ter potrdilo o njih ubožnosti. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odboro-va seja v sredo, dne 5. aprila t. 1. ob 20. v mali dvorani »Mestnega doma... Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. informacje Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno. ^ CeBl©, Oslovski kaset* celjske »Nove Dobe«. -Nova Doba-; dne 1. aprila je posvetila umetniškemu večeru v mestnem gledališču že drugo oceno in obenem kar dve notici. Ustvariteli teh ocen in notic ie ne-k' Vinko V. Gaberc, ki sc na vse kripije trudi postati slaven. Zaradi njegove pr-vošolskc domače naloge v »Novi Dobi« dne 28. marca ga .ic krstil odkritosrčni »Naprej« za »tip meščanske duševne revščine-. kar je reveža tako navdušilo, da se je že zopet oglasil in sc podpisal kot »Vinko V. Gaberc«, tip meščanske duševne revščine«. Ubožec priznava kot resen dvonožec, da se mu dela na možganih bula in da sc bo napotil v Ljubljano k profesorju Šerku. Svetujemo mu, da to čimprei stori, ker je v nasprotnem slučaju katastrofa neizogibna. Zdi sc nam pa tudi potrebno dostaviti, da ni bilo lepo od »Nove Dobe«, ker je z drugo oceno nesrečnega bolnika že zopet potegnila -za nos ravno za prvi april ue samo nedolžne Celjane, temveč tudi sebe samo. Zadnje dni je (rabVrje potno govorec o vlomu uri nekem mesarju, katerega je baje storil neki i>olicist. Govoricam skoro ne moremo verjeti, ker vidimo dotičnega še zmerom v siužbi. Kar je pa treba varovati avtoriteto in čast varnostnih organov, vprašamo policijsko ravnateljstvo, koiiko je na tem resnice. Kajti, če hočete človeka pardonirati, ga vsaj premestite kam drugam, da se s tem obvaruje vsaj. ugled drugih organov. Toda, kakor rečeno, skoro ne moremo verjeti in bi radi slišali izjavo policijskega ravnateljstva ! Ptuj. Ponoven klic iz »Pgtovije«. Marsikaj smo že dali \r javnost o gospodih pri »PetoviJi«, to je o triperesni deteljicig. ravnatelju Saxlu ter njegovih dveh adjutantih, upravitelja Spevaka in delovodje VVeselovskega. Pa ne prime se jih nobena lepa beseda ne osebno in ne javno. Ti trije gospodje izvajajo nad delavstvom teror, ki ie že brez meje. Ni jim dovolj, da nam po vsakem mezdnem gibanju odtr-gavajo od tega, kar smo dosegli, temveč nočejo priznati sploh nobenih zakonov v prid delavstvu, čeprav bi bili še tako malenkostni. Kdor ne pade prednje na kolena in ne prosi milosti za kak morebiten prestopek, ki niti ni vreden govora, za tega ni zakonite odpovedi. In vsaka delavska deputacija odide brez uspeha. Pač pa bije g. ravnatelj s pestmi ob mizo in kriči: Disciplin rnuss sein! Tukajšnje delavstvo vc, kaj ie disciplina, zato prenaša take izbruhe šc zmirom mirno, ampak gospodje ie nočejo poznati -in še vedno mislijo. da jih bo rešila diktatura. Zato pa se nahajamo ob robu prepada ne samo mi delavci in nameščenci, temveč tudi družba in delodajalci. Iz maščevalnosti, da so usnjarjem morali plačati 20 odstotkov poviška, kar je bilo veljavno za vse delavstvo, niso hoteli drugim, v tem podjetju zaposlenim delavcem tega poviška priznati, in hočejo sedaj še 30—35 odstotkov delavstva postaviti na cesto. Še en vzrok je: deficit pri izdelovanju vojaške opreme. To naj vzame vojaška oblast v pretres, če ne one pa druge oblasti. Čudni so ti gospodje: ria eni strani se zatekajo k Osrednjemu društvu usnjarjev, da jim pripomorejo za nadaljnja naročila pri vojnem ministrstvu, kar_smo tudi storili, na drugi strani pa pravijo, da za »gor-plače-vanje« niso tukaj in vojaškega dela nočejo več sprejemati. Nam jc vse jasno:: Naše domače delavstvo bo postavljeno na cesto, obrat bo začasno zmanjšan in namesto naših ljudi si bo g. Saxl dobil delavce iz zlate Prahe. Devetnajst po številu nam je že znanih! Tukajšnje delavstvo poživlja na pomoč v prvi vrsti Delavsko zbornico, da napravi potrebne korake. in obenem opozarja merodajne oblasti. da delavstvo t*e odgovarja za posledice. ki bi lahko nastale! Is strok, sihanfa. Seja odbora podružnice kovinartev v Ljubljani se bo vršila v torek, dne 4. marca takoj po delu v društvenih prostorih, Šelenburgova ul. 6, JI. nadstr. — Pred-sednik. Kulturni vestnik. »Kiuoion«. revija za filmsko kulturo. Prejeli smo osem številk »Kinotfona«, ki izhaja v Zagrebu pod uredništvom Valerija Poljanskega. V Jugoslaviji je »Kino-fon« edina revija svoje vrste. Posamezna številka stane 2 Din. ~ Naš izvoz vina «n žganja v f. 1921. V letu 192 L so izvozili 56 ton vina v vrednosti O.o milijonov dinarjev in žganja 3904 ton, v vrednosti 5.5 milijonov dinarjev. = Ponovno povišanje cen sladkorju. Iz Zagreba poročajo, da so sladkorne tvornice povišale cene sladkorju za 2 K pri kilogramu. = Nemški izvoz večji od uvoza. V letu 1921. je bil prvič po vojni izvoz večji kot pa uvoz. Vzrok temu je prepoved uvoza hrane. Celotni uvoz je znašal 13.700 milijonov mark, a izvoz 14.600 milijonov mark (ena nemška marka velja našili 1.11 K). P® svetu. — Deklica — moč. Po vsem Londonu se govori o tjagični smrti devetnajstletnega dekleta, neke Milicent Viktorie Newmann. katero so našli pred nedavnim vso razmesarjeno na železniškem tiru. Policija se zaman trudi pojasniti zagonetno smrt mladega dekleta, ki je iz neke odlične angleške rodbine. Miss Ne\v-mann je bila zelo lepa in naobražena. Imela pa je čudno navado, da je rada nosila moško obleko. Vedno je naglašala, da se nikdar ne čuti za žensko ter je že kot mlada deklica raje nosila hlače kakor pa žensko krilo. Četudi je imela naravnost krasne plave lase, jih je dala prirezati ter je nosila moško frizuro. Skraja je ho- dila samo doma v. moški obleki, pozneje pa je začela zahajati tudi na ulico. Njeni starši so ii zaman prigovarjali, grajali in grozili; ni se dala izpreobraiti. Čudno je tudi to, da je mrzila družbo moških, ua-snrotno pa je svoje orijateljice naravnost ljubila, če je prišel k njenim staršem kak gospod na obisk, je, če je le mogla, odšla z doma. Ko pa i_e umrla ena njenih prijateljic. je silno žalovala za nio ter par dni niti jesti ni hotela. Nazadnje je odšla h krojaču ter si dala umeriti popolno moško obleko. Starši so jo imeli neizmerno radi ter so bili radi te njene čudne strasti že popolnoma obupani. Povpraševali so najslavnejše, zdravnike, toda niti eden ni mogel ozdraviti abnormalnosti mlade Ml;-". Newmann. Ona ie radi tega od dne dc dne bolj propadala, začela se ie družit' z najlahkomišlienimi in najslabšimi ženskami ter ie končno pripravila svoje starše do tega, da so jo odpodili od hiše. In mlada Newmann si je. ko je prejela od staršev tudi primerno vsoto denarja, zares poiskala svoje stanovanje, kjer je živela popolnoma po svoii volji. Od tega dne naprej mankajo o njenem življenju vsaki podatki. Pred nedavnim so io našli mrtvo in razmesarjeno na železniškem tiru. Nikdo ne ve. ali se je izvršil samomor ali pa je postala žrtev kakega zločina. Bjizu njenega trupla so našli sivo športno kapico, kakoršno navadno nosijo nižji angleški sloji, in malo pipico. Mogoče ie vse to sama položila na to mesto, da bi bilo vse bolj zagonetno. Njeni ubogi starši so naravnost obupani, ker pripisujejo celo krivdo sebi. um umi m na g == F.EfrlSTRGH.NA ZISSK# 2 OMEJEKO ZOTO = ^KOVINE ZA SOLE, ŽUPANSKA IN UBfflOE. NAJMODER. t