; XV. letnik. lihtjavsak četrtek ob 10. uri dopoldno. Bokopisi ne no vra-J«jo. Nefrankovana ;i«m» »•> 110 spre-jjmajo. Cena listu maša I celo leto 4 krono, u pol leta 8 kroni, fr manj premoine . zavoro 11. številka. (—"•■vi; Narnč ii i n o in i,a-inanila s pr oj orna upravniStvo, Gorica Semeniška ulica St. 16. Posamezno številke sc prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kalifiču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskcm bregu (Riva Corno) št. li. po 8 vin. Oglasi in poslanic« to računijo po potit vrstah in sicer: io se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni orednik: Ivan Bajt v Gorici. Tisku Narodna Ti«karnn“ (odgov. L. Lukežič) v Gorici. I.; Dr. Peter iaharnar. Dr. Peter Laharnar je kmečkih staršev in, rojen leta 1858 na Pečinah v pokneženi rofiji Goriški in Gradiščanski. Gimnazijo je ibiskal v Gorici in je bil v vseli semestrih dličnjak, čeravno se je moral skoro popol-loma sam vzdržavati s podučevanjem drugih ijakov. Ko je napravil maturo z odliko, odal se je na Dunaj, kjer je študiral pra-oslovje in tudi rigoroze z odliko na- ravi!. V službo je vstopil pri namestništvu v rstu leta 1884. Od 1886 do 1890 je služ-ioval pri okrajnih glavarstvih v Pulju in v »reču, kjer je imel dovolj priložnosti spo-tnavati tužne istrske razmere. V maju 1890, to je bil šele komisar, povrejeno mu je bilo »rvikrat delj časa vodstvo okrajnega gla- varstva v Sežani, kjer je vpeljal slovensko iradovanje, kar se bodo oni vrli možje, ki o imeli takrat ž njim opraviti, gotovo še |obro spominjali. Iz Sežane je prišel leta 892 zopet k namestništvu v Trst in iz 'rsta leta 1893 edino le vsled • njegove iz-[anredne sposobnosti in marljivosti na Dunaj ministerstvo za notranje zadeve. V mini-lerstvu se je mož bistre glave natanko se- nanil s tamošnjimi odnošaji ter razširil svoje |bzorje. Proti koncu leta 1897 sc je vrnil kot krajni glavar zopet v Sežano, kjer je ostal nlibog le do aprila 1901. Najuglednejši ložje na Krasu so ga ohranili v najboljšem bominii in si žele, da bi prišel zopet med fje. To je pa tudi naravno za onega, ki vč, Jako je dr. Laharnar svojo službo opravljal, [o ga je pri njegovem prihodu v Sežano I.IST K K. Oglejska bazilika in njen graditelj. Spisal A. pl. TeulTonbach. — 1’revcl A. 1$. (Dalje.; Kot bistrook državnik je skrbel Popo i povečanje prometa in trgovine s sosedini narodi, je dal graditi nove ceste, skrbel i red, osobito v cerkvenih zadevah in je adal strogo a pravično svojo deželo. Njegov |lj je bil, doseči priznanje pravic njegove rkvene dežele in to tudi povečati. Skušal zato tudi obvarovati svojo prestolnico ed zunanjimi nevarnostmi in povečati poni patrijarhata napram drugim deželam, ta namen je obdal Oglej z novimi trdnimi dovi, .si postavil veliko patrijarsko svojemu Jstojanstvu, primerno palačo, od katere sta tala le še dva mogočna stebra, dal sedati razne stavbe v javne namene, olepšal _ no\o oživelo mesto in preložil zopet tja S "jo prestolnico. Stavba mogočne bazilike, di od njega zidane, z nepričakovano višini korom, povprečnimi ladijami in sta-'krščansko kripto stoji še danes in kljubuje ),1U časa. Kaže, da je s svetno močjo pa-»Fliata sicer izginilo bivališče patrijarhov, da cerkev še stoji na svojem prvotnem melju, poškropljena s krvjo mnogih mu- sežansko starašinstvo, ki ga je že od njegovega prvega poslovanja v Sežani dobro poznalo, na železniški postaji pozdravilo, bile so v odgovor njegove prve besede: „Jaz sem se vrnil z velikim veseljem k Vam in tukaj sem zdaj radi Vas in ne Vi radi mene. V tem zmislu se bode moje delo vršilo. Prosim Vas, podpirajte me, da delamo z združenimi močmi za občni blagor, ki mora biti nam vselej pred očmi“. In tako je tudi bilo. Le s težkim srcem nas je moral že po treh in pol letih zapustiti, ker so ga nam neprijazni elementi premestili v daljno tujino na rusko mejo. Kako so cenili hvaležni Krašovci njegovo skrbno in neumorno prizadevanje za intelektualni in inaterijalni napredek njegovemu vodstvu poverjenega okraja, kaže jasno dejstvo, da ga je več občin (Berje, j Dutovlje, Gorjansko, Mavhinje, Naklo, Pliskovica, Repentabor, Štanjel, Skopo, Škrbina, Tomaj, Velikidol in Vojščica) imenovalo svojim častnim občanom. Pa tudi dr. Laharnar, čeravno tako daleč od nas, ni nikdar na nas pozabil, marveč zasledoval je vedno z veliko pozornostjo naše razmere in vsako leto preživel najdaljši čas svojega dopusta na Krasu ter se pri onih možeh, s kojimi je prišel v dotiko z živim zanimanjem informiral o naših javnih stvareh. Vsako leto je tudi ob enem obiskal svoje znance. Poznam ga osebno; zato imenujem srečno ono ljudstvo, katero bo zastopal v državnem zboru, ker pripravljen je, kakor je sam večkrat rekel, dati svojo krv za ljubljeno, dobro, a zapostavljeno slovensko ljudstvo. čenikov, in da bo stala, dokler bodo živeli pravoverni kristjani in častilci vedno redkejših spomenikov iz starega časa. Z največjo slovestnostjo je patrijarh Popo posvetil dne 13. julija 1031 to novo cerkev, ki vpliva mogočno s svojo priprosto veličastnostjo. Redko slavnost je povečevala še navzočnost kardinalov in školov Ivana in Dodona, odposlanca papeža Ivana XIX. Ta dva cerkvena kneza sta prinesla zemeljske ostanke svetega mučenika papeža Marka (333) in Kvirina, škofa iz Siseka (309- 310). Te relikvije poklonjene od papeža novi baziliki so se postavile v velikih sarkofagih (krstah) sredi cerkve. Razen teh dveh kardinalov so bili navzoči še sledeči nadškofi in škofi: Popo Frierski rodu Babenberžanov, mejnih grofov v Avstriji, Herman Beltinski, Ulrik iz Brescije, Elmingerij iz Cenede, Ivan iz Cittanove, Rudbert iz Concordije, Regi-conij (Regizo) iz Feltre, Ulrik iz Pedene, Ivan iz Pulja, Ulrik iz Tridenta, Adalgerij iz Trsta in Kopra in Astolf iz Vicence in še mnogo visokih svetnih in cerkvenih dostojanstvenikov od blizu in daleč. Mnogo ljudstva je bilo prišlo k veliki cerkveni slavnosti, pri kateri je za svojo cerkev tako skrben in Ijudoniil patrijarh postavil tej za varite in patrone Mater Božjo in sveta mučenika Mohorja in Fortunata. Pri tej svečanosti, ovekovečeni za potomce s marmornato spominsko ploščo, so se prenesli tudi cerkveni zakladi in relikvije iz Gradeža Kras je govoril. Shod v Sežani, ki se je vršil pretekli torek, uspel je nad vse sijajno. Prišli so možje cd vseh krajev Krasa in iz Vipavske. Bilo je zbranih v prostorni dvorani pri „Zvezdi“ bliža 600 mož. Dr. Dermastia je otvoril shod in po- zdravil navzoče, povdarjajoč, da „Sloga“ sklicuje ta thod po naročila rodoljubov b Krasa in Vipavskega. Z* predsednika rhoda je bil izvoljen g. Rožič, podžupan sežanski. Nato je razpravljal dr. Dermastia o nalogah prihodnjega državnega zbora. Treba bo pred vsem rešiti kmečko vprašanje. Kmečki stan, ki je podlaga državi, propada. Potreba bo urediti pravično davčno preosnovo in pa razbremenitev kmečkih posestev od velikih dolgov. Veliko je pomanjkanja delavcev na kmetih. Temu bo treba odpo-rnoči b tem, da se skrajša vojaška službena doba in se vpelje splošno zavarovanje za starost; potem kmečki poali >:odo vefi tako silili od donsn v mesto. Neobhodno je tudi potrebno obvezno zavarovanje proti vremenskim in drngim nezgodam, ki zadevajo le prepogosto kmeta. Na vrsto bodo prišla pa tudi vo-levažna cerkveno-politično vprašanja. Liberalci hočejo, da bi postal zakon ločljiv in šola brezverska. Temu se treba upreti. Tadi k Vam prihajajo taki, ki pa si še ne upajo na dan s svojimi nameni. Ne verujte jim, ako pravijo, da nimajo takih namenov. Ko bo prišel čas se bodo pokazali. Želi, da bi zborovalci zbrali takega moža za poslanca, ki bo reB delal v njih blagor. Lepi govor je bil opetovan prekinjem z odobravanjem. Nato je nnstopil namestništveni svetnik dr. Peter Laharnar, viharno pozdravljen. Govoril je približno tako-le: Izročam Vam srčne pozdrave osebno. Že lani bo mi pisali s Krasa, naj kan- v baziliko in patrijarh je povečal z velikimi darovi dohodke stolnega kapitelja. Tudi | druge je obdaroval velikodušni knez, osobito i škofijo cittanovsko in ubožnejše cerkve. Na željo Konrada II. je vzprejcl Popo njega in njegove potomce na rimsko-nemškem ce- sarskem prestolu kot ude v stolni kapitelj. S teni je lahko pri bodočih volitvah patri-| jarhov vplival po svojem pooblaščencu. Cesar Konrad II. je podelili patrijarhu Poponu polno, neomejeno vladarsko pravico čez Furlanijo in Istro, mu dovolil soditi v posestvih, katera je bil imel v marki Veroni in ki so postala na ta način neodvisna od Koroškega, in mu je podaril tudi posestva na Kranjskem, kar je razširilo patrijarhovo oblast na Kranjskem*). Vrhutega mu je ta cesar še dal pravico kovati srebrne novce in mu dovolil se druge olajšave, tako da je s tem postal enak državnim knezom. S tem pa je vzbudil nevošljivost in zavist, osobito v Benetkah. Zato je imel s to republiko večkrat prepire in boje. V večjo varnost svojih jako razširjenih dežel so poklicali Popo in njegovi nasledniki začetkoma člane koroške vojvodske hiše, pozneje pa dedno grofa goriškega za oskrbnika — branitelja — patrijarhove stolice. Pozneje so postali tudi oskrbniki za škofijo Trident in Briksen *) Dr, Anton Mell: .Die Ent\vicklung . Ki.iins voin X. bis ins XIII. Jahrhundert*. Gradec ' 1888. — didiram, ker me imajo že vedno v dobrem spominu, akoravno sem proč s Krasa; Proč sem bil res s telesom, a s srcem nikdar. Posel državnega poslanca je težaven in često tudi nehvaležen, ker človek nemore vsega doseči, kar bi rad. Če pa sem sedaj pripravljen prevzeti kandidaturo, bodite uverjeni. da se to zgodi le iz čiste ljubezni do ljudstva. (Veliko odobravanje.) Vso svojo moč bom zastavil za vaš bligor. (Odobravanje.) Ugovarja se proti moji osebi, češ da imam vezane roke, kot državni uradnik. Jaz pa pravim : Prav je, da je državni uradnik odgovoren vladi za svoja dejanja. Kaj bi bilo z nami Slovenci, ako bi vsak državni uradnik, ki nam je nasproten, smel delati, kat bi hotel. (Pritrjevanje.) Državni uradnik ptt, ki je državni poslanec, kot poslanec ni odgovoren za svoja dejanja, ampak je vlada odgovorna državnim poslancem. (Pritrjevanje.) Da pa kdo ne bo dvomil o resnosti mojih besedi, in naj si bo tadi moj nasprotnik izjavljam takaj vpričo vas vseh pod častno besedo, da, ako mi izkažete svoje zaupanje s to m, da me izvolitev državni zbor, izstopim iz državne službe. (Navdušeno odobravanje.) Proste roke hočem imeti, dam jih samo za Vasi (Veliko odobravanje.) Nato priporoča govornik slogo in se spominja pogumnega nastopa tržaških slovenskih poslancev. Čast jim ! (Odobravanje.) Govornik obljublja, da bo ostal v vednem stiku z volilci. Ponavlja še enkrnt, da noče imeti vezanih rok in sklene z vzklikom : Delajmo z združenimi močmi za napredek milega slovenskega vernega ljudstva 11 (Navdušeno odobravanje. Viharni klici: Živijo Laharnar!) G. vikar Oblak po-v da rja, da so nam doslej poslanci veliko obljubovali, a malo storili. G Laharnarja pa poznamo, da je že veliko storil za in mimogrede za škofijo Poreč in istotako za opatiji Millstatt in Mosach (Moggio v Furlaniji). A zlorabljali so tudi to svoje mesto v lastne namene in spletkarijo proti svojim cerkvenim višjim pastirjem. Iz podobnih vzrokov so postali patrijarh! kot fevdniki prostranih pokrajin nekako odvisni od cesarjev. Z jako razumljivim namenom, postaviti s patrijarhatom trden jez med Nemčijo in gornjo Italijo, so vplivali cesarji na volitev patrijarhov skozi dve stoletji tako da so bili izvoljeni v tem času počenši s Poponom samo nemški patrijarhi, večinoma iz najplemenitejših rodbin, le Friderik II. je bil slovanskega pokoljenja. Z združenim delovanjem papežev in Benečanov, se je pa posrečilo po več ponesrečenih poskusih, da so bili izvoljeni patrijarhom Italijani, pristaši Velfov, in se je s tem povečal njih vpliv na patrijarhska posestva. Med temi zavzemajo važno mesto kot papeževa zaslomba patrijarhi Rajmund, Gaston, Pagano in Ljudevit iz plemenite stare rodbine Forrijanov (Della Tone, Tluirn, tedaj knezi Thurn-Taksis in grofi Thurn-Valsassina), ki so bili že dali mestu in okraju milanskemu krepke glavarje (Capitani del popolo). Njih kosti počivajo z izjemo patrijarha Gastona, ki je pokopan v Florenci, v ambrozijevi (torri-janski) kapeli bazilike v velikih sarkofagih, katerim se pridružuje še sarkofag Rajnalda, Gastonovega brata, in spominski kamen za nas, za to pričakujemo, da bo tudi kot poslanec delal. Predlagam, da na dan volitve vse glasove združimo za g. dr. Petra La-harnarjal (Viharno odobrafa ije. Živijo kandidat Laharnar!) Dr. Dermastia pozivlje navzoče, naj krepko ag tirajo, da bo zrnata sijajna in da bomo pri volitvi lahko veselo zaklicali : Dog živi novfga poslanca dr. Petra Laharnarja. (Ponovno odobravanje.) Gosp. Macarol posestnik iz KrUa priporoča slogo in obsoja one, ki so nam prinesli razdor. Kandidat Laharnar se zahvali na zaupanja ter povdarja, da ne bo mnogo obljubljal. Kdor veliko obljublja, pa malo drži, ni možak. Knr pa sem obljubil bom držal. Vlada ni vsemogočna, ampak se mora vdati parlamentu, ali pa pade. Ako so poslanci složni, lahko marsikaj dosežejo. (Odobravanje). G. predsednik Rožič k sklepa še prosi g. kandidat«, naj pride večkrat med volivce. L e ha mar; To je moj namen. To obljubujem I Nato je bil ob gromovitih klicih „ži-vijo Laharnar1* zaključen sijajni shod. Na shod sta prišla dva brzojavna pozdrava: Černiče: Živeli zborovalci in naš dični kandidat Laharnar! Nasvidenje pri Rebku 1 Vodopivec župan, Pegan. Sv. Križ Cesta: Pogumno in složno v volivni boj za blagor naroda 1 Zadržan. Josip Vouk, župan. Ivan Kodre, župnik, Za napredek v kmetijstvu. Deželni odbor je sklical zopet različne gospodarje in kmeto\alce iz Furlanije in slov. okrajev v posvetovanje, kaj bi bilo storiti nadalje v prospeh kmetijstva in naših gospodarskih razmer. Posvetovanje se je vršilo dne 11. t. m. ter je prišlo na vrsto najprej vprašanje o licenciranju bikov, da se tako napravi drugi korak gled<5 izvršitve zakona za pospeševanje živinoreje. V tem oziru je potrebno določiti postaje za bike plemenjake, kar bode mogoče pa šele tedaj natanko izvesti, ko odpošljejo okrajna glavarstva podatke o številu goveje živine v posameznih občinah, podatke, ki se pričakujejo v kratkem. — Nekaj bikov za pleme se najde pač v deželi, a ni dvoma, da jih bode potrebno naročiti po večini od zunaj. Ker morajo občino nakupiti bike za pleme, nastane nadalje vprašanje imajo li občine pripravljena denarna sredstva za to ali ne, in kdo naj prevzame odgovornost za nabavo dobrih bikov. Večina občin je vže preskrbljena z denarjem v ta namen, druge dobijo posojila od dežele, ki jih bo treba v nekih letih vrniti. Nabavo bikov priskrbi posebna komisija strokovnjakov na deželne stroške. Tudi stroške za prevažanje živali prevzame dežela. Za Furlanijo je določeno simodol- njegovo istotam pokopano mater Allegrantijo iz znanega rodu plemenitih Rh6*). Patrijarh Popo je odbil večkratne pohode Ogrov iz Štajerskega, Koroškega in Kranjskega in je sodeloval s furlanskimi vojaki 1036 zmagonosno pri pohodu cesarja Konrada II., katerega je bil nadškof Ilribert milanski poklical na pomoč proti upornim plemičem. Ker se je pa zdel ta cerkveni knez cesarju sumljiv, ga je dal vjeti in ga izročil patrijarhu, ki ga je spravil v Piacenco. A z ozirom na mesto, katero je zavzemal kot metropolit v Milanu Heribert, eden najodličnejših naslednikov sv. Ambrozija, mu je pomagal pri begu, ki se je tudi posrečil. Sovražni pisatelji sumničijo Popona tudi radi drugega roparskega napada leta 1044 v Gradežu, kojega patrijarhat mu je bil papež Ivan XIX. 1027. slovesno podredil. Ta odlok je bil pozneje spet preklican in Gradež je postal neodvisen. Poročilo o drugem naskoku na Gradež je očividno izmišljen, ker je patrijarh Popo že dve leti prej umrl. Svoje zadnje počivailšče ima veliki knezjv baziliki, katero je sezidal. Njegov pogreb se je vršil z veliko vdeležbo dostojanstvenikov in ljudstva z veliko svečanostjo. Njegovo podobo lahko še izpoznaš med istočasno naslikanimi freskami v baziliki. (Konec pride.) *) Grof Kranc (loronini: »I»i<- ratriarclion-Critkr in A(]uil<>j;i«, in liarm ( /orm : »llas Lantl (iiir/. i.nU (jrailisca mil l.iusi iil iss von Aquiteja. sko, za goro belansko in za srednje ozemlje švicarsko rjavo pleme, in je določena posebna depntacija, ki naj upliva pri vladi, da se sme gojiti ali gornje inodolsko ali nntervaldsko pleme. Župani morajo preskrbeti potrebno za postaje bikov-plemenjakov, tako da jih oddajo posestnika, ki se savež«1, d*se bode točno držal zadevnih določil zakona iz I. 1903, ali pa na kak drug način. Tudi zasebniki smejo nabaviti tako bike, a se zavezati, da izpolnijo zadevno postavne pogoje. V tem slučaju je županstvo odvezano od gori označenih dolžnosti. Cena skoka se določi od slačaja do slačaja. V dragi polovici meseca marca se skličejo župani v shode, da se dogovorč o tozadevnih podrobnostih. Licenciranje prične meseca aprila. Draga razprava se je šakala okoli pospeševanja prasičjereje. Določilo se je da so napravi osrednja deželna postaja v Gorici, od koder naj bi so širila pra-Bičjereja po deželi. Določilo so jo tudi, katera pasma je najprimernejša in najugodnejša za dolinski in katera za planinski svet, vendar pa jo vsakemu na prosto dano, du si izbere lo ali ono pasmo. Dopisi. S Krasa. — Človek res ne ve, ali se je bolj čaditi neumnosti liberalnih kupunov ali njihovi brezobraznosti. V „ESS!3 Povodom pričete spomladanske sezoni; dovoljujemo si Vašemu blagorodju udano naznanili, da so nam došle že z: UJ CC O z: o 5 PC v/) > EZ o vse zadnje novosti modnega blaga, o > z: v/) Dč > UJ >V/) □ o co —» fX 2= O V3 f=C -J ca kakor: voln«, zeplijT, per-kalu, batlste in razno drugo blago. Dovoljujemo se Vas radi lega prositi, da nas o potrebi gotovo počastile z Vašim cenjenim obiskom in si ogledate vse naše v velikanski izberi v zalogi se nahajajoče novosti, ali pa blagovolite naročili vzorce katerogakoli blaga, koje Vam pošljemo rado-voljno franko na dom, da se sami prepričate o naši zares bogati zalogi in izberi. Obenem opozarjamo, da so cene zelo nizke, ker srno nakupili prod povišanjem ccn. Nadejajo se blagohotnega vpoštevanja naše prošnje, se že v naprej zahvaljujemo z odločnim spoštovanjem udani Teodor Hribar. narodna bolezen jako nalezljiva; komaj spravi enega b tega Bveta, že imu v oblasti drnzega in tretjega. Kaj pač žene naše ljudi v tujino? Večinoma so nezdrave razmere, v katerih se nahajata kmet in delavec, krive, da toliko najboljših moči zupušča rodno svojo zemljo. Naš delavec bi moral dobiti doma to, kar najde v tujini. Na D r e ž n i c i je par špicastih stricev naročnikov .Primorca". Od časa do časa zležejo v usmrajeno gnezdo „Primorčevo“ kak klopotec, da bolj smrdi. Spdsj se zaganjajo v ravnokar snujoče se izobraževalno društvo. Prav jim ni ker bo društvo katoliško in ne liberalno. Zakleli so se baje pri Gabr-Ščekovi bradi, da bodo društvu stregli po življenju. Odtod ta gonja proti društvo, katera je našla odmev v njih enakem glasilu. Dopisnik izza gostilniške, mize pozor I Iz predpusta'— v p o b t. — Bilo je neke predpustne nedelje večer. Ljudje eo se odpravljali k počitku. Kar se zasliši Bern po vasi nek čuden šunder, v katerega 60 je vmeševal zdaj pa zdaj človeški glas. Kmalu se prikaže izza cgljazugajoči s« dobrovoljček s „kangljo“ (za petrolej) v roki, na katero je na vse pretege nabijal. Ljudje so debelo gledali tega ponočnega muzikanta ter se mu emejali. A koncert je trajal dalje in dalje. Dobrovoljček je razbijal, kakor bi imel patent. Konečno se ga vendar usmili nek samarijan; vzame mu „in-štrnment", njega pa potisne skozi vežo njegove hiše. Drugi dan pa je dobrovoljček pripovedoval o veliki gostiničar-jevi prijaznosti, ki mu je dal za plačilo več fraklnov Snopsa, za spomin pa to čudno glasbeno orodje. Listnica uredništva. — Raznim gospodom dopisnikom: Radi preobilega gradiva smo morali marsikaj odložiti. Oprostite 1 Književnost - umetnost. * Jamski odmevi. — Zbirka rudarskih pesmij za moške zbore. Spesn:l Jožef Zazula, uglasbil Danilo Fajgel. OpiH 346. Cena 60 vinarjev. Tako je naslov lični knjižici, ki je ravnokar zagledala beli dan v „Dčiteljski tiskarni" v Ljubljani. Gospod Jožef Zazula c. kr. davčni kontrolor v Idriji je imel pač priliko proučiti in poglobiti se v rudarsko življenje; to je tudi storil in sad tega proučevanja so .Jamski odmevi". Gospod pesnik opeva težave in nevarnosti rudarskega stanu njih veselje in žalost pa tudi njih živo vero in zaupanje v Božjo previdnost. Reči smemo, da je pesnik zadel pravi ton, ki bo še dolgo odmeval v rudarskih prsih. G. Danilo Fajgelj pu je tudi zložil tem pesmicam zelo primerne napeve. Zlasti Be je posrečilo g. skladatelju prva in sedma številka. Prva je mašna pesem jakega, kremenitega značaja. Vsi glasovi imajo pripravno, visoko lego v ozki harmoniji. Vse je lepo umerjeno ne tenor previsokoijin bas tudi ne prenizko. Če poje močan moški zbor v prostorni cerkvi — mora ta pesem globoko včinkovati na poslušalce. Številka sedem pa je lepo, živahna koračnica, ki se bo gotovo vsem, ne le samo rudarjem pri- rriTtfvnrii r im kupila. Najlepši je .Trio"; glasbena fraza pri besedah: .Zastava drzno plapola... Za njo pa stopajo rudarji", bo pevce in poslušalce kar elektrizirala. Očarujoč efekt napravi pri omenjeni frazi unde-cimenakord v poBtopu z nonakordom. To je zares krasna pesem I Te pesmi so v prvi vrsti seveda namenjeno iderskim rudarjem — toda vse pesmi razven morda mašnih — poje lahko vsak drugi možki zbor. Omeniti nam je še da gospod Zazula biva sedaj iz zdravstvenih ozirov v Gorici pri .Zvezdi", ter ostane pri nas do konca aprila. To zbirko pesnij prav toplo priporočamo. Cena jo nizka ! 17 strani za 60 vin. I — Zmnga dunajskega krščansko socialnega delavstva. — Pri volitvah v dunajsko okrajno bolniško blagajno so socialni demokralje propadli. Socialni demokratje so na Dunaju propadli tudi pri volitvi uprave bolniške blagajne tobačnega delavstva. Preteklo nedeljo so krščansko socialni delavci pregnali na Dunaju socialne demokrate tudi iz po- močniškega zbora tkalcev. Z vsakim dnem naraščajo vrste krščansko-socialnega delavstva na Dunaju. Loterijske številke. 9. Marca. Dunaj.................. 90 36 6 36 22 Gradec................. 42 68 28 43 86 MED [ako dober za pecivo ali zdravilo kg K 120 zpihani pomladanski . . . . kg K 1‘60 čebelni pitanec............kg K 1'20 Na debelo v originalnih posodah se cena izdatno zniža. J. Kopač, svečar v Goric:. iv a gnspa, ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladr.o kavo izrečno poudarjati ime »Kathreiner« ? Ker se V.im sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden pp-snemekbrez vsehvrhn, s katerimi se odlikuje Kathreiner jeva kava. Zakaj le Hathreinerjeva Hneippova slad na kava Ima spričo posebnega i čina svojega proizvaja vonj in okus zrnate kave Za penini te si torej natanko, milosti va go^ptt, da dobivate pristno Kathreinerjevo ka <> z:;olj v zn-prtih izvirnih zavojih z napisom: *Kathr* inerjev a Knei >p<»va slad-na kava« in s sliko župnika Knei p pa kot varstveno znam Uršula Vouk, 1 izurjena šivilja z dobrim spričevalom se priporoča za izdelovanje vsa-< | kovrstnih oblek po najmodernejšem kroju. Delo izvršuje po želji ,; tudi na domu cenj. naročevalcev, kakor tudi na svojem domu •' v Gorici via Trieste št. 3. Svoji k svojini. (in,-—--------------------- <■ m ui us u; ? a x ffc*' Lekarna ^ ICristolMi v Gorici I Prave Id edine žel. kapljice 8 znamko sv. Antona Pado-v anskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Var.tvfna mamka) p0pjje.— Okrepi ielodec, storč, da zgine v kratkem času omotica in bi-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin i iUHIE. .Situl!,1.'«. i Cužnim srcem naznanjamo v svojem in v imenu sorodnikov žalostno vest, da se je dopadlo Vsemogočnemu poklicali v večnost prečastitega gospoda PETRA BOŽIČA kuinta u Branici, bivšega župnika v Ravneh pri Cerknem. v 51. letu svoje starosti — dne 12. marcija 1907 ob 8. uri zvečer, večkrat previdenega s zakramenti za umirajoče. Pogreb blagega pokojnika bo dne 15. marcija ob 9. uri zjutraj v Branici. BRANICA, dne 13. marcija 1907. ŽALUJOČI OSTALI. immi Sprejmem takoj v pouk 2 krepka dečka, od 14 let naprej stara, v svoj kovaški in podkovski obrt. Anton Zovč izdelovalec vozov Kamnik — Gorensko. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob ‘/t kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Saunig in Dekleva ulica Munieiplo št. 1. Gorica. Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače,, črevljarje in tudi za umetno vezanje (roka-•niranjo). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvokolesa .Ilelical Premier« in slamorczni stroji, samokresi in razno puško, lastna mohaniška po-pravljaluica. And. Fajt, pek. izvedenec Gorica |—— tekallšče Ir. Josipa St.2 (lastna hiša, Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k■ hOr a a nove maše in godove, kolače za birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. črevljarski izvedenec Gorica — ulica Raštel 32 — Gorica Zaloga vsakovrstnih črevljev za odrasle in otroke. Sprejema naročila tudi z dežele in jili pošiljam po pošti. Cene brez konkurence. / i f,Centralna posojilnica registrovana zadruga v gorici, ulica VeUurini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 no mesečno odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 . no menice po 6°|01 no vknjižbo po 5'U0- Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena -V®