•o :Zavrtimo skupaj!< razumeli v Velenju.« ŠK www.novitednik.com Nova pošta dostopna invalidom ŠTORE - V poslovnem objektu Mercator centra na Lipi so v četrtek odprli nove poštne prostore. V njih sta na 124 kvadratnih metrih uporabnikom poštnih storitev na voljo dve sodobno opremljeni okenci za sprejem in izročanje poštnih pošiljk, opravljanje denarnih storitev, pri čemer imajo tudi večje število poštnih predalov. V prostore pošte, ki so jih slovesno odprli župan Občine Štore Miran Jurkošek, generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc ter direktor poslovne enote Pošte Slovenije v Celju Andrej Rihter, je omogočen neoviran vstop invalidom na vozičku. Naložba v ureditev poslovnih prostorov pošte 3220 Štore je Pošto Slovenije stala dobrih 270 tisoč evrov. Pokriva območje s 1.517 gospodinjstvi, sedem zaposlenih - od tega pet pismonoš - pa bo opravljalo vse vrste storitev. V šestkrat tedensko dostavo pošte je na območju Štor vključenih 700 gospodinjstev, medtem ko imajo preostala petkrat tedensko dostavo. V Štorah pošta posluje med tednom od 8. do 17. ure s polurnim premorom med 9.30 in 10. uro, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. IS LDNJA novica Banka sprostila denar za plače Celjsko okrožno sodišče je s posebnim sklepom naložilo Novi ljubljanski banki, da mora za nujna plačila družbi Rimske terme sprostiti skoraj 35 tisoč evrov. Trenutno v Rimskih termah razpolagajo z 72 tisoč evri, vendar morajo delavcem izplačati plače ter še nekaj drugih storitev, za kar potrebujejo 135 tisoč evrov. Kot ugotavlja sodišče, je očitno, da bi sprostitev zadržanih denarnih sredstev znatno pripomogla k poplačilu stroškov rednega poslovanja. V Rimskih termah naj bi denar, ki ga je zadržala banka, porabili predvsem za plače. Kot poudarja sodišče, sprostitev sedaj zadržanih sredstev ne bo poslabšala položaja NLB. K predlogu uprave je pozitivno mnenje podal tudi upravitelj Boris Dolamič. US Takole je Gaji Jezernik Ovca julija lani julija za doseženih 31 točk na splošni maturi čestitala ravnateljica Gimnazije Lava Marija Gubenšek Vezočnik. Po novem že četrto leto Spomnimo, da so Zoisove štipendije namenjene kot vzpodbuda posebej nadarjenim dijakom in študentom. Po starem so jih na osnovi doseženih rezultatov posebnih testov predlagali v osnovnih šolah, vloge dijakov pa so potem obravnavali v zavodu za zaposlovanje. Ko je dijak enkrat dobil Zoisovo štipendijo, jo je praktično lahko »ohranil« vse do zaključka študija. Zahtevano povprečje ocen je bilo namreč naravnano dokaj nizko, na dober učni uspeh, kar je pomenilo povprečje malce nad 2,5. V občinah so imeli takrat tudi pregled, kdo vse prejema Zoisovo štipendijo in ponekod so svojo nadarjeno mladež znali vzpodbujati, da se po zaključenem študiju vrača v rodne kraje. V šolskem oziroma študijskem letu 2008/09 pa je začel veljati nov pravilnik. Obravnavo vlog za Zoisove štipendije je prevzel Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, osnovnošolci so pred prvo dodelitvijo štipendije obravnavani po posebnem programu za ugotavljanje nadarjenosti, doseči pa morajo tudi visoko povprečje ocen. Tudi za ohranitev Zoisove štipendije morajo dijaki dosegati visoko povprečje ocen, saj mora le to v preteklem šolskem letu znašati najmanj 4,1. Do Zoisove štipendije so kot študenti avtomatično upravičeni vsi zlati maturanti, sicer pa je prag za dodelitev štipendije zelo visok in se preračunava vsako leto posebej. Za ohranitev štipendije je potrebno povprečje 8,5. IS Tudi Božiček brez štipendije Nekateri Zoisovi štipendisti še brez odločb - Visoke meje za dodelitev novih štipendij, ki jih je zaradi visokega povprečja tudi težko obdržati »Ali bo morda Božiček prinesel Zoisove štipendije?« se je še pred dnevi spraševala Gaja Jezernik Ovca, študentka 2. letnika primerjalne književnosti in slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Letošnje študijsko leto ji je namreč prineslo neprijetno presenečenje v obliki minusa na bančnem računu. Zdaj ve, da ji tudi tretji decembrski dobri mož, dedek Mraz, štipendij za oktober, november in december še ne bo prinesel. foismo lmkorosbno kmikoi Podarimo nekaj, kar je plod domačega dela, znanja in izkušenj! 20% praznični popust v industrijski prodajalni libojske tovarne keramike Vsakdan od 7.-18. ure, ob sobotah od 7.-13. ure »Če dobim odločbo do 9. januarja, bo nakazilo na mojem računu dan kasneje, drugače šele 10. februarja,« se Gaja Jezernik Ovca kar ne more sprijazniti s počasnostjo, s kakršno letos v Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije rešujejo vloge za Zoisove štipendije. »Kot študentka 2. letnika na fakulteti sem bila neprijetno presenečena, ko novembra ni bilo ne duha ne sluha o odločbi za Zoisovo štipendijo. Vsa prejšnja leta šolanja sem namreč prejela prvo nakazilo že v drugem mesecu tekočega šolskega leta,« pove Gaja, ki se je na Celjskem spomnimo kot odlične srednješolke, predlani tudi zlate maturantke Gimnazije Lava z osvojenimi 31 od možnih 34 točk splošne mature. Zamude zaradi dijakov »Treba je bilo stisniti zobe in pripraviti načrt za enomesečno preživetje do decembrskega nakazila,« pravi in dodaja, da je pač ena tistih, ki zaradi obveznosti na fakulteti ob študiju ne more delati in si tako »krpati« mesečnega proračuna. Ko konec novembra še vedno ni bilo odločbe, je telefonirala na Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije ter izvedela, da lahko odločbo pričakuje v prvem tednu decembra. Pojasnili so ji, da so imeli letos veliko dela z dijaki. A minil je prvi teden decembra, mimo je bil tudi rok za mesečno izplačilo štipendij, odločbe pa še vedno ni bilo na spregled. Ponoven klic in poizvedovanje, ali je morda kaj narobe, ji je razkril, da njene vloge sploh še niso obravnavali. »Tako bom najverjetneje prejela štipendij o kot tudi odločbo šele v januarju,« je razočarana Gaja. Njena Zoisova štipendija mesečno znaša malo več kot 200 evrov in tako lahko sicer januarja pričakuje kar krepko več kot 600 evrov - a dotlej je treba preživeti. »Kako nas lahko pustijo tako čakati, ko so pa stroški študija, ki se je začel 1. oktobra, kar precejšni. Prevoz, hrana, študijska gradiva ... Vse to nanese veliko denarja,« pravi Gaja in dodaja, da bi lep del teh stroškov tako kot doslej krila s štipendijo, a kaj, ko bo do tega denarja imela dostop šele 10. januarja. Vrstni red obravnave vlog Vlagatelji naj bi dobili odgovor v 60 dneh od roka za oddajo vloge. Študenti so morali vloge oddati najkasneje 7. oktobra, kar pomeni, da bi odločbe morali prejeti Visok prag Zoisove štipendije se dodeljujejo na osnovi različnih kriterijev - upošteva se povprečje ocen ali posebni dosežki. Tako so morali v letošnjem šolskem letu novopečeni dijaki za pridobitev Zoisove štipendije doseči v 9. razredu osnovne šole povprečno oceno 5,00 oziroma 100 ali več točk na podlagi izjemnih dosežkov. Takšnih je bilo v Sloveniji približno 1.400. Meje za pridobitev Zoisove štipendije za dijake višjih letnikov in študente 1. letnikov dodiplomskega študija so letos znašale povprečno oceno vsaj 4,85 oziroma 45 ali več točk na podlagi izjemnih dosežkov oziroma vsaj 30 točk pri splošni ali vsaj 21 točk pri poklicni maturi. Na podlagi teh meril bo do Zoisove štipendije upravičenih približno 500 dijakov višjih letnikov oziroma študentov 1. letnikov dodiplomskega študija. Meje za pridobitev Zoisove štipendije za študente višjih letnikov dodiplomskega študija in študente podiplomskega študija pa so letos postavljene pri povprečni oceni najmanj 9,75 oziroma pri razmerju najmanj 1,26 med povprečno oceno generacije in povprečno oceno vlagatelja ali pri izjemnih dosežkih 15 točk ali več. Takšnih je v Sloveniji letos okrog 200. IS do 6. decembra. Pri tem pa Gaja, ki je vlogo oddala sredi septembra takoj po vpisu v 2. letnik, opozarja še na dejstvo, da so nekateri njeni vrstniki, ki so oddali vlogo proti koncu septembra, štipendijo oziroma odločbo že dobili. Ali morda vloge samo kopičijo do izteka roka za oddajo in jih nato obravnavajo z vrha kupa proti dnu? »Na naši fakulteti bi se lahko najhitreje vpisala 1. septembra, pa še takrat bi morala čakati vsaj nekaj dni za povratne informacije, med katerimi je tudi potrdila o vpisu,« še pravi, čeprav je bila glede na izkušnje svojih znancev morda še »prehitra« z oddajo vloge. V Celju ni bilo težav Zaradi teh zapletov se Gaja vedno bolj sprašuje, zakaj so Zoisove štipendiste morali prevzeti v Javnemu skladu RS za razvoj kadrov in štipendije. »Ko sem bila še dijakinja v Celju, je naš zavod za zaposlovanje vse uredil izjemno hitro. Kljub veliki gneči v prvem tednu septembra, saj smo vloge oddajali osebno, so nas obravnavali takoj in nam tudi povedali, če je bilo v vlogi kaj narobe izpolnjeno,« še pravi in doda, da so odločbe prejeli še v istem mesecu, prva nakazila pa v oktobru. »Zdi se mi skrajno neodgovorno, da nas pustijo čakati brez kakršnegakoli obvestila. Glede na to, da boj za povprečje pri takšni količini izpitov ni ravno lahek, se mi zdi nepravično, da ne morejo v dveh mesecih podatkov vnesti v računalnik in nam poslati odločbe.« Pri »starih« štipendistih se namreč pred izdajo odločbe preverja le v preteklem šolskem oziroma študijskem letu doseženo povprečje, ki za dijake znaša 4,1 in za študente 8,5. »Če se mi držimo postavljenih rokov, bi se jih lahko tudi oni.« IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) NtKC Branje za vse generacije V redni letni zbirki Celjske Mohorjeve družbe sedem publikacij Celjska Mohorjeva družba je na sredinem Mohorskem večeru predstavila redno zbirko za leto 2012. Izšla je v približno štiri tisoč izvodih, kot poudarjajo, pa je darilo za vse generacije. Roman »Ovadba opolnoči« Janeza Kajzerja, monografija »Ohranimo kozolec« Edvarda Svetka ter knjigi tujih avtorjev, priročnik »Najdi svojo življenjsko smer« in povest za mladino »Za ducat ceneje«, so del redne zbirke za prihodnje leto. Svoje Redno zbirko so predstavili (od leve proti desni) Tomaž Štefe, Tadeja Petrovčič Jerina, Janez Kajzer, Edvard Svetek, Jože Faganel in Andrej Arko. zveste bralce so razveselili še s knjižico »Slom v svetlobi« Berte Golob, ki opisuje življenjsko pot Antona Martina Slomška. »Za Slomška smo se odločili, ker želimo vzpodbuditi predvsem osnovnošolce, da bi knjižico prebrali, videli, da je uvrščena v tekmovanje Slomškovo bralno priznanje in v njem tudi sodelovali,« je povedal direktor Celjske Mohorjeve družbe Jože Faganel. Prav Slomšek je bil sicer soustanovitelj Mohorjeve založbe, ki letos obeležuje 160-letnico delovanja. Kot je povedal urednik zbirke Andrej Arko, so knjige vsebinsko in zvrstno izredno raznolike in bodo tako zagotovo dosegle zanimanje prav vseh generacij. Publikacije, ki dobijo prostor v redni zbirki, izbira uredniški odbor, ki poskrbi za ravnotežje resnih življenjskih zgodb, poučnih nasvetov, pa tudi smeha in hudomušnosti. Ne manjkata koledarja Zbirko sestavljata tudi koledarja. Znameniti Mohorjev koledar, ki je, kot je poudaril Arko, edinstven tovrstni koledar v Sloveniji, sestavljen pa je iz koledarskega in vsebinskega dela. V njem je tako poleg praznikov in godov še zapis o luninih menah, vzhodih in zahodih sonca ter gibanju nebesnih teles, za tiste, ki že delajo načrte za bolj oddaljeno prihodnost, pa so dodali še koledarček za leto 2013. Vsebinski del Mohorjevega koledarja sestavljajo zapisi številnih priznanih slovenskih avtorjev, strokovnjakov iz najrazličnejših področij. V koledar so med drugim nanizali tudi pesmi slovenskih pesnikov, od katerih rojstva bo v letu 2012 minilo natanko sto let. V zbirki pa je najti še en koledar. Služi lahko kot namizni ali stenski. V njem je prostor za zapis sporočil, rojstnih dni, opravkov, krasijo pa ga fotografije notranjosti slovenskih domačij. V fotografski objektiv jih je ujel Tomaž Štefe. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Baročno in sodobno doživljanje božiča Dijaki I. gimnazije v Celju so v četrtek zvečer s tradicionalnim božično-novoletnim koncertom mešanega mladinskega pevskega zbora in orkestra njihove gimnazije napolnili dvorano Celjskega doma. Rdeča nit tokratnega koncerta je bila prepletanje baročnega doživljanja božiča s sodobnim. Petje ima na I. gimnaziji predprazničnih dneh Mešani v Celju dolgoletno tradicijo, saj z občasnimi prekinitvami pevski zbor deluje že od časa Avstro-Ogrske. Vsako leto v mladinski pevski zbor in orkester pripravita tradicionalni božično-novoletni koncert. Tudi letošnji nastop je s pro- fesionalno izvedo in prepletanjem klasičnih ter modernih skladb med obiskovalce pričaral pravo praznično vzdušje. Pod vodstvom zborovodje in dirigenta profesorja Tomaža Marčiča, ki zbor vodi zadnji dve leti, so v letošnji program vključili tako skladbe dveh največjih baročnih skladateljev kakor tudi sodobne avtorje. »V prvem delu smo predstavili skladbe Johanna Sebastiana Bacha in dve skladbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Program smo zaključili s sproščenimi sodobnimi skladbami različnih avtorjev,« je sam potek koncerta predstavil zborovodja in dirigent. Občinstvo so še posebno navdušili s pesmijo Oro Željka Joksimovica, s katero so se pred kratkim predstavili tudi na gostovanju v Srbiji. Program je popestrila čembalistka Kim Pavlič, dijakinja prvega letnika umetniške gimnazije na I. gimnaziji in Glasbeni šoli Celje, ki je letos dobila deloma sponzoriran čembalo, s katerim je imela pred kratkim tudi samostojni koncert. »S prireditvami, kot je ta, dokazujemo, da šola ni le šola, ampak je nekaj več. Dodajamo ji dodano vrednost,« je med na- govorom izpostavil ravnatelj I. gimnazije v Celju Anton Šepe-tavc ter med občinstvom med drugim pozdravil tudi celjskega škofa Stanislava Lipovška in ravnatelja Glasbene šole v Celju Simona Mlakarja. ŠO, foto: SHERPA Mladinski mešani pevski zbor in orkester I. gimnazije v Celju sta na tradicionalnem božično-novoletnem koncertu navdušila s klasičnimi, pa tudi s sodobnimi skladbami. Nostalgične recepture Založba eBesede, ki deluje predvsem na spletu, občasno pa izda tudi kakšno knjižno izdajo, je presenetila z izdajo knjige Recepture, v kateri je v izvirniku (srbščini) povzela recepte za pripravo jedi v Jugoslovanski ljudski armadi. Gre za izbor receptov iz izvirnega dela Nedeljka Jokica iz leta 1971. Njegovo delo so opremili le s kratkim uvodnikom, ki je v knjigi zapisan v vseh jezikih nekdanje Jugoslavije in ki se zgovorno končuje s pozivom Za želodec - z menažko naprej. Včasih so gostinci točno vedeli, kdaj se je bližal čas, ko bodo lahko zaprli lokal in šli domov spat: moški gostje so začeli obujati spomine na služenje vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi. Omotičnim glavam so zakrulili želodci in v pogovor so se vmešale besede pasulj, čorba, »grašak-SMB kuglice«, »kupus«, same specialitete kuhinje vojske, ki je razpadla, in države, ki je propadla. Ostali pa so recepti za jedi, ki jih pri določenih generacijah alkoholni hlapi vedno znova obudijo. Že res, da današnja mladež ne ve več niti, kaj so »viršle«. Po armijsko kuhan pire z grahom, ki ga vsi, ki so kdajkoli stopili v vojaške škornje, še danes ne morejo niti videti, kaj šele zaužiti, zbuja drugačne spomine. Toda: pasulj, sarme, golaž in še kaj ostajajo v dobrem spominu ... in prebujajo spomine. Vsaj pri moškem delu populacije, ki je danes stara več kot 40 let. Pri ostalih vzbujajo vsaj zvedavost. 134 receptov, ki so jim dodane tabele s prehransko vrednostjo, kalorijami, z beljakovinami, vitamini, ogljikovimi hidrati . niso kar tako. Zelo uporabni so tudi dandanes, a tudi preprosti za uporabo, saj so vse količine preračunane na eno (res lačno, po vojaško izčrpano) osebo. Malo nostalgije, malo humorja, malo posmeha, a tudi koristni nasveti, ki dokazujejo, kako zelo je JLA skrbela za svoje moštvo vsaj po prehrambeni plati. Vse je podrobno opisano, zdravo, v pravih merah, nasitno. Le še to se morate naučiti, če si boste knjigo privoščili, kaj je pasulj, kaj je »kelj«, kaj »kupus«, kakšna je razlika med belim in »crnim lukom«, kakšna je razlika med »graškom« in grahom ... Slovar ne bo škodil. BS KULTURA Ostro in družbeno kritično V osrednjih celjskih razstaviščih na ogled dela Franca Purga V galeriji sodobne umetnosti in likovnem salonu v Celju je od četrtka na ogled velika razstava v Londonu in Celju delujočega umetnika Franca Purga, ki jo je naslovil Coming Soon, the Future! (Prihodnost prihaja). Umetniško delovanje tudi v nju, globalizaciji, pogoltnosti svetu uveljavljenega Celjana zaznamuje natančno zaznavanje družbenih pojavov, procesov in razmerij, na katere se hitro in neposredno odziva s svojimi deli, pri čemer ne gre za slike, kipe, video, perefor-mans ali katero koli drugo obliko vizualnega izražanja. Zanj so najbolj značilni kritičen pogled na stanje sodobne družbe kapitala, izkoriščevalskemu svetu. Je vseeno preoster? »To mi včasih tudi očitajo. Ne vem. Ko nekaj vidim in me to moti, skušam to pretvoriti v nek umetniški jezik. V neko kritičnost do sveta. To delam, ker mi ni vseeno, kaj se dogaja. Zato ta kritična nota pri vseh delih. Tak odnos me je že pripeljal tudi na sodišče. Tožili so me zaradi Ko sem odkril zvok, je ta postal močan element pri delu. Obdaja nas in sploh se ga ne zavedamo. Sam sem to odkril šele, ko sem se začel ukvarjati z videom. Zdaj sploh ne vem več, kaj je bolj dominantno pri mojih videih - zvok ali slika, vizualizacija... ter ostrina in intenzivnost v podajanju realnosti. Purg govori zlasti o robu družbe in hkrati o njeni naravi, ki ga dopušča. Ob ogledu del v galeriji se kar samo zastavlja vprašanje, zakaj toliko različnih tehnik in načinov izražanja. »Medij je le sredstvo, s katerim lahko izrazim svojo zamisel, idejo. Nepomembno je, kateri medij je to, pomembno je, kaj z njim povem,« pravi Purg. Purg deluje doma in v tujini, kjer je med najbolj priznanimi slovenskimi umetniki. Mora umetnik res najprej uspeti v tujini, da ga sprejmejo tudi doma? »To je res. Treba je imeti reference. Doma stvari veliko lažje sprejmejo, če jih je že na nek način sprejela in potrdila tujina. Če deluješ zgolj doma in hočeš narediti nekaj novega, ti ne verjamejo. Tujina je zato nujna za umetnika. Če se umetnik dokaže zunaj, uspe tudi doma. A prav nič drugače ni bilo s francoskimi impresionisti. Tudi te so doma sprejeli šele, ko so se potrdili na Dunaju,« pritrjuje Purg. Od klanja živali do otroške igre Vsa sporočila Purgovih del so izjemno kritična, uperjena proti človeškemu spreneveda- performansa v ŠKUC Where is the line, ki je tudi na tokratni razstavi. Gre za video klanja telička in tožilo me je društvo proti mučenju živali. A so od tožbe nazadnje odstopili. Vem, da je video klanja telička krut. A to se dogaja. Zelo rad izpostavim neko točko iz življenja. Prav ta video govori o sprenevedanju. Spomnim se, da me je dan po tem performansu napadla neka kritičarka, češ da je to nesprejemljivo - in pri tem jedla sendvič z mortadelo. mesto koles betonske bloke ... in še kaj. »S tem deli govorim o naši laži in dvojnih merilih. To so moje vsebine, ki jih rad obdelujem in kažem v svojih delih.« Interaktivne skulpture Najnovejša dela je Purg razstavil v likovnem salonu, kjer lahko vidite njegov projekt Global Debth (Globalni dolg). Pri njem na zaslonu tečejo številke, ki prikazujejo globalno zadolženost. Ta že dosega skoraj 44 trilijonov dolarjev, vsaj virtualno pa jo lahko obiskovalci zmanjšujejo s pomočjo pohodne stopalke. Tam je tudi zvočni projekt, ki vodi poslušalca skozi trideset korakov do popolne kraje v nakupovalnih središčih. Pove vse, od tega, kako se za krajo obleči, kakšno torbo imeti, da varovala ne zaznajo varnostnih nalepk, kako se izgovoriti, če te ujamejo, in tudi, da kradi le tisto, kar res potrebuješ. Je s tem Purg »legaliziral« kriminalno dejanje? Družbena kritičnost, zlasti do globalizacije in bogatenja posameznikov na račun ogromne večine, najbolj zaznamuje najnovejša Purgova dela. Razstavo si v obeh celjskih razstaviščih lahko ogledate do Video Otroci (Kids) je star že deset let, nastal je v Belfa-stu, kjer se je otroško uničevanje parkiranega avtomobila dogajalo prav pred oknom stanovanja, v katerem sem živel. Razmišljal sem, kako to pokazati. Nisem mogel narediti dokumentarca, s katerim bi pokazal, kako »žleht« so ti otroci. Koncipiral sem ga kot neke vrste otroško igro. Prav takrat sem začel razmišljati o tem družbenem robu, kar je zdaj prevladujoče razmišljanje v mojih delih. Ni povezala, da je mortadela nastala iz živali. In to iz živali, ki so jo morali prej ubiti. Gre za preproste, a temeljne stvari, ki jih sploh več ne vemo ali se jih ne zavedamo.« A to je le eden od primerov. Med takšna dela lahko prištejemo tudi leseni kip Kristusa na razpelu, ki ima erekcijo ... in modelček ferrarija, ki ima na- Nedelja, 25. december, ob 18.00 ROMANTIČNI POHOD Z BAKLAMI NA STARI GRAD CELJE Nastopajo: člani Pevskega društva upokojencev Celje. Bakle boste udeleženci dobili na začetku pohoda. >• V pravljično- CELJE 2011 ^Hercatof ■O O ferrariju sanja vsak otrok, a ne o takšnem z betonskimi kvadri namesto koles. 19. februarja in ker je pričujoče besedilo le površen vpogled v tokove umetnikove ustvarjalnosti, priporočamo, da si vzamete čas in si razstavo temeljito ogledate. Pričujoča razstava namreč ni paša za oči, ampak priložnost za razmislek. Temeljit. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Z vrtenjem lesenega kolesa si lahko med razstavo ustvarite svojo glasbo. Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: tic@celje.si, www.celeia.inf0 Globalni dolg že skoraj dosega 44 trilijonov dolarjev. Vsaj virtualno, da s tem poveste, kako vam je mar, ga lahko v likovnem salonu zmanjšate. Za predstavitev knjige je Mark (desno) ob pomoči Jureta Cvitana in drugih vse popoldne v kotličku »cmaril« prav poseben francoski golaž. Ko kuha umetnost Celjski umetnik Mark Požlep predstavil posebno kuharsko knjigo Celjski umetnik Mark Požlep je v četrtek v zbirališču celjskih umetnikov in bo-emov v krčmi TamKoUči-ri predstavil svojo knjigo Drunken cook book - Pijana kuharska knjiga. Mark Požlep je veliko potoval po tujini, zasebno, a tudi v tako imenovanih rezidenč-nih bivanjih umetnikov. Med temi potovanji ni spoznaval le ljudi in njihovega umetniškega delovanja, temveč tudi zelo zanimivo kulinari-ko. Porodila se je zamisel, da zbrane recepte na svoj način predstavi v posebni knjižni izdaji. In če je kaj posebnega, je to Požlepova Drunken cook book. Vse recepte (in tudi bibliografske podatke o knjigi) je zapisal z roko in predvsem narisal celoten postopek priprave. »Knjiga se je začela v Franciji in se nadaljevala na drugih študijskih popotovanjih po svetu. Prinaša sedem receptov, ki jih ljudje, ki sem jih srečal, nosijo s sabo po neki lastni zgodbi. Gre za njihove lastne recepte ali recepte, ki so del družinskega izročila. Tako imam recept, ki ga je prijatelju predal dedek, ali recept, ki sem ga dobil od fanta, ki so mu ga povedali ameriški traperji. Recepti torej, ki so povezani z osebnimi zgodbami in ki jih ljudje nosijo s sabo,« pravi Požlep. Korak do odločitve, da iz tega nastane kuharska knjiga, ni bil težak. »Hrana postaja prava umetnost. Ljudje hočejo jedem vedno več dodajati, jih spreminjati. Niso več zadovoljni s kuhanimi špageti in paradižnikovo mezgo, z jedmi, kot smo si jih pripravljali med študijem ...« In tako je nastala prava kuharska knjiga, katere posebnost nista le način podajanja in dobesedno slikovit napotek priprave. »Vsi recepti so opremljeni tudi z nasveti, katero glasbo poslušati ob pripravi in kaj ob tem piti. Drunken cook book je namreč izbor receptov, ki za pripravo vsebujejo tudi alkohol. Nekateri v manjših, drugi v večjih količinah. Vsekakor pa je moj nasvet, da ne varčujete z alkoholom. Kar ga ne gre v hrano, ki jo pripravljate, pride prav med pripravo ali medtem, ko jed, obvezno v družbi prijateljev in dobre glasbe, zaužije-te. Pri kulinariki gre danes za druženje ob hrani in pijači s prijatelji,« pravi Požlep. Izjemno zanimiva, kreativna kuharska knjiga Marka Požle-pa bo zadovoljila tako kulina-rike kot ljubitelje umetnosti, pri čemer je za nameček tudi izredno duhovita. Knjiga ima trdo vezavo, 88 strani, a je zaradi podrobnih slikovnih in tekstovnih opisov v njej prostora samo za sedem receptov. Izšla je v 700 izvodih, njeno celjsko predstavitev pa je Požlčep v družbi prijateljev iz Umetniške četrti začinil z okusnim po prav posebnem francoskem receptu pripravljenim golažem. Kuhali so ga v kotličku vse popoldne v atriju krčme. Knjiga je naprodaj v dveh ljubljanskih knjigarnah, kmalu bo tudi v celjskem TIC. BRST Foto: SHERPA in Unior turizem. Božični PLESTENJAK Nov ciklus Glasbe z Rogle V cerkvi Jezusove spremenitve na Rogli se je s sobotnim koncertom Komornega moškega zbora Celje, Fantovske vokalne zasedbe Gimnazije Celje - Center ter Vokalnega kvinteta Hiše kulture Celje začela zimska sezona glasbenih dogodkov, ki jih v ciklu Glasba z Rogle pripravljata Hiša kulture Celje V tokratnem ciklusu sta organizatorja pripravila sedem glasbenih dogodkov z gosti iz Slovenije in tujine. Uvodni koncert v okviru spremljevalnih prireditev svetovnega pokala v teku na smučeh je bil ponovitev celjskega Jožefinskega večera in je minil v znamenju del za moški zbor in orgle, ki jih je navdihnil adventni čas. Skrbno izbran program je povzel izročilo pred-božičnega časa od srednjega veka do današnjih dni. Zimski niz koncertov se bo nadaljeval 24. decembra s slavnostnim božičnim koncertom Majde in Marjana Petana. Dan pred silvestrovim bo na vrsti novoletni koncert s Celjskim trobilnim kvintetom, medtem ko bosta takoj po novem letu na Rogli nastopila še zagrebški kvartet kitar Leggero (5. 1.) ter zreška godba na pihala (6. 1.). BS Družinske zgode Lillian Moller Gilbreth (1878-1972) in Frank Bunker Gilbreth (1868-1924) sta bila visoko izobražena starša. Mati psihologinja, oče strokovnjak za povečanje delovne učinkovitosti. Bila sta med pionirskimi raziskovalci tega znanstvenega področja in sploh prva preučevalca gospodarnosti gibov. Vse, česar sta se lotila, sta želela narediti dobro in uspešno, zato sta imela seveda tudi velike uspehe pri širjenju svoje družine. Število otrok sta zaokrožila na ducat, pri dokazovanju svoje natančnosti in uspešnega načrtovanja sta seveda prišla do želenih šestih deklic in šestih dečkov. Knjiga hudomušno predstavlja življenje v več pogledih nadpovprečne in napredne štirinajstčlanske družine Gilbreth na začetku 20. stoletja. Posamezne družinske zgode in nezgode v urejeni zmešnjavi nizata dva od dvanajstih otrok. Otroka pripovedujeta, kako je bilo skorajda nemogoče razmejiti, kje se je končalo znanstveno delo staršev in kje začelo družinsko življenje. Oče je svoje mnogotere strokovne zamisli z veliko vnemo preizkušal tudi v družinskem življenju. Njihova hiša je bila prava mala šola za znanstveno gospodarjenje in za odpravljanje nepotrebnih odvečnih gibov. Snemanje s kamero in proučevanje posnetkov, zbiranje najugodnejših ponudb za opravljanje hišnih del, ki so otrokom prinašala zaslužek, tabele o opravljenem delu, družinski nakupovalni odbori, odbor za varčevanje, poslušanje gramofona v kopalnici za učenje tujih jezikov so le nekatere vzgojne metode. Hkrati pa z disciplino in na prvi pogled strogo vzgojo lahko začutimo veliko toplino, skrb in ljubeznivost staršev, ki sta jih namenjala svojim otrokom. Iz različnih resnih in manj resnih prigod se lahko tudi po pretečenem celem stoletju še danes učimo vrednot, ki veljajo oziroma so potrebne tudi v današnjem, »naprednejšem« svetu. Je številnost otrok dokaz staromodnosti ali naprednosti? Številna družina, vsakodnevno ukvarjanje z otroki in vzgojo, sočasno spoštovanje staršev, izkazana medsebojna ljubezen so le nekateri odgovori, ki se nam ponujajo sami od sebe. Hudomušno branje za vse generacije, ki je v zabavo, razmislek in spodbudo družinam »sodobnega sveta« z manj in več otroki, dopolnjujejo zgovorne ilustracije Uroša Hrovata. O avtorjih Frank B. Gilbreth ml. (1911-2001) in Ernestine Gilbreth Carey (1908-2006) sta dva od dvanajstih otrok v več pogledih nadpovprečne družine Gilbreth z začetka 20. stoletja. Tako lahko iz prve roke sledimo spominom na različne družinske zgode in nezgode te številne družine. gost Bukvarne: SIMON OZVATIČ, vodja komercialnega sektorja Celjske Mohorjeve družbe NE ZAMUDITE ... ... predprazničnega tango koncerta Astormania, ki ga pripravljata zasedbi Gamma in Piazolleky v torek (danes) ob 19.30 uri v mali dvorani Celjskega doma. Celjska zasedba Gamma, ki deluje v okviru Hiše kulture Celje, se je v slabih štirih letih močno uveljavila na slovenskih in tujih odrih. V kvintetu igrajo violinistka Anja Čretnik Videmšek, kitarist Aljaž Cvirn, akordeonist Mihael Strniša, kontrabasist Miha Firšt in pianist Gregor Deleja. Repertoar skupine poleg Piazzollinih del obsega še številne priredbe klasične in etno glasbe. Gamma je to pot v goste povabila soroden sestav - štajersko-prekmur-sko-koroško zasedbo Piaz-zolleky, ki so jo pred petimi leti ustanovili takrat še dijaki mariborskega Konservatorija za glasbo violinist Matjaž An-tončič, kitarist Timi Krajnc, akordeonist Matjaž Balažic, kontrabasist Rok Hozjan in pianist Davorin Mori. Piazzolleky so zmagovalci mednarodnega tekmovanja Pentagramma per cinque, v italijanskem Majanu (2007), lahko pa se pohvalijo tudi z obširno koncertno dejavnostjo po domačih in tujih odrih. Vstopnina 5-12 EUR ... ... koncerta Extra banda big banda Glasbene šole Celje, ki bo v sredo ob 20. uri na Glavnem trgu v Celju. Big band GŠ Celje iz leta v leto bolj navdušuje in je med najboljšimi tovrstnimi ljubiteljskimi sestavi v Sloveniji. Deluje že od leta 1995, zadnja leta ga vodi Bojan Logar. Osnovni namen ustanovitve banda je bil postaviti nekakšno zasnovo džez oddelka v GŠ Celje, kar se v zadnjih letih tudi uresničuje. Orkester se redno pomlajuje in s tem daje številnim dijakom in študentom možnost, da sodelujejo in se uveljavljajo tudi v big bandovski glasbi, v kateri se spogledujejo z najrazličnejšimi žanri od klasičnega džeza do latina, funka, popa in roka. Vstop prost . REKREACIJA Za kakovosten šport je nujna dobra organizacija Športna zveza Celje združuje profesionalne in rekreativne športnike Dejavnost Športne zveze Celje, ki je leta 1992 nastala iz Zveze telesnokulturnih organizacij, je precej široka. V središču njihove pozornosti so tako profesionalni športniki in športnice kot rekreativni ljubitelji športa, navsezadnje pa tudi tisti, ki jih je za šport šele treba navdušiti. Prav vse generacije želijo vključiti v športne aktivnosti, delovanje zveze pa na določenih področjih celo presega meje Mestne občine Celje. Glavni namen Športne zve- sti. Med njimi so društva, ki ze Celje je spodbujati športno dejavnost in s tem prispevati h kakovostnemu razvoju športa. Aktivnosti, ki jih izvajajo pod svojim okriljem, so mnogovrstne, v grobem pa bi jih lahko razdelili v nekaj skupin. Nudenje podpore športnim društvom, organizacija šolskih športnih tekmovanj in tečajev, koordinacija pri državnih projektih ter razvijanje množičnosti v športu, zlasti na področju rekreacije. Pri svojem delovanju, kot poudarja predsednik Stanko Esih, tesno sodelujejo predvsem z Mestno občino Celje, ki je glavni financer zveze in ima za šport precejšen posluh. V zvezo vključenih 56 športnih društev Športna zveza Celje združuje športna društva iz najrazličnejših športnih dejavno- so tekmovalno usmerjena in v katerih številnih športniki dosegajo vrhunske rezultate, v središču ostalih pa je rekreacija. Kot ugotavlja strokovni delavec zveze Bogdan Pova-lej, se število športnih društev iz leta v leto povečuje, saj je postopek za registracijo zelo nezahteven. »Veliko je društev, za katera sploh ne vemo, da obstajajo. Mislim, da ima občina evidentiranih približno 115 športnih društev, naših članov je 56. Vsa večja društva v občini so naši člani, manjših pa je včlanjenih manj« pravi. In člani zveze imajo številne prednosti. Predsednik Stanko Esih razlaga, da društvom nudijo predvsem podporo. Pomagajo jim pri ustanavljanju, obveščajo jih o novostih na področju zakonodaje, za vodstva organizirajo številna izobraževanja, prav tako pa so člani zveze upravičeni do * " . f- I \ 0 t i. LU O O o < cc o LU S Podarite svojim najdražjim . zdravje in veselje z darilnim ^ bonom top fit-a 25% popusta za darilne bone TOP FIT ESIH Delovni čas: od 7h do 23h www.top-fit.si Ipavčeva 22,3000 Celje Tel. 040 50 20 60 ali 034281440 od 10.12. do 31.12.2011 (ob plačilu z gotovino) Strokovni delavec na Športni zvezi Celje Bogdan Po-valej je edini, ki funkcijo opravlja poklicno. Vsi ostali funkcionarji zveze so prostovoljci. Predsednik Športne zveze Celje Stanko Esih Zanimanje za športne discipline je zelo raznoliko. V zadnjih letih je med mladimi ob nogometu postala zelo popularna odbojka, pravi Povalej. Pri tem pa dodaja: »Zelo pogrešam bivše Partizane, to so bila društva, ki so imela splošno telesno vzgojo, bila so valilnica talentov. Danes pa se pri otrocih prezgodaj začne specializacija. Otroci, stari sedem, osem let, trenirajo vsak dan, nekateri celo dvakrat na dan. Menim, da je to prevelik napor. Tak otrok nima veliko od mladosti, po sedmih letih pa pogosto dobi do športa odpor in pri 16-tih noče več trenirati.« Prednost v socializmu je bila, kot še pravi Povalej, tudi ta, da so nekoč športna društva ponujala brezplačno rekreacijo. Danes temu ni več tako. nekaterih popustov, na primer za prevoze. Povalej pri svojem delu še ugotavlja, da je veliko društev z enako vsebino, ki bi, če bi se povezala v eno društvo, veliko lažje delovala. Občanom, željnim rekreacije, pa tako nudila bolj kakovostne programe. Posebna pozornost namenjena otrokom in mladostnikom Šport je treba približati že najmlajšim, zato Športna zveza Celje tesno sodeluje z vrtci ter osnovnimi in srednjimi šolami. Organizira tečaje drsanja in tečaje plavanja. Slednje pripravlja ne le v celjski občini, temveč v celotni celjski regiji. Pod njihovim okriljem potekajo medobčinska šolska športna tekmovanja, v katera so vključene vse šole v Mestni občini Celje ter šole iz Štor, Dobrne in Vojnika. Ob tem organizirajo tudi regijska šol- ska tekmovanja, pri čemer jim na pomoč pogosto priskočijo domača društva. Pomembno vlogo imajo tudi pri državnih tekmovanjih, saj udeležencem financirajo prevoz. Prav tako zveza v celjski občini organizira športne dneve. Zveza tesno sodeluje tudi z Zavodom za šport Republike Slovenije Planica. Je namreč koordinator projektov, kot sta Zlati sonček in Krpan, ki vzpodbujata gibanje med najmlajšimi. Športno preživljanje prostega časa v zvezi vzpodbujajo tudi med šolskimi počitnicami. Že tradicionalno otrokom ponudijo več športnih aktivnosti, v katerih lahko uživajo brez- plačno. In kot obljubljajo, tudi med prihajajočimi božično-novoletnimi počitnicami ne bo nič drugače. Otroci bodo lahko izbirali med drsanjem, kegljanjem in plavanjem. Šmartinsko jezero polno priložnosti za šport Celjani se radi pohvalijo, da premore Mestna občina Celje največ športnih površin na občana v državi, kljub temu pa v Športni zvezi Celje pravijo, da športnih objektov nikoli ni preveč, nekateri že tudi kličejo po prenovi. A v kriznih časih si utvar o večjih investicijah, kot pravi Esih, ne delajo. Veliko Športna zveza Celje enkrat letno pripravlja tradicionalni izbor najboljših športnih dosežkov celjske občine. Priznanja in nagrade podelijo v številnih kategorijah, najvidnejša pa sta naziva »Najboljša športnica in športnik mesta Celja«. Razpis za leto 2011 bodo objavili v teh dneh, predloge bodo zbirali do 10. januarja 2012, nagrajenci pa bodo znani na slovesni prireditvi 30. januarja. Povalej pravi, da se Celjani radi predajajo športnim užitkom. Predvsem pohodi na Celjsko kočo so popularni. Polni pohodnikov in sprehajalcev sta tudi pot ob Savinji ter nova pešpot od Nove vasi do Šmartinskega jezera. Tudi atletski štadion je ponavadi poln rekreativnih tekačev. Priložnosti za zdrav način življenja, poleg gibanja, ki ga ponujajo številna društva in centri, torej so. In prav nič ne stanejo. Na vas pa je, da se primerno oblečete, obujete, vzamete stekleničko vode in greste migat. Tako boste lahko tudi nabrali kondicijo za prihodnji Tek ob Savinji, rekreativni dogodek, ki ga Športna zveza Celje tradicionalno pripravi v počastitev občinskega praznika. priložnosti vidijo še predvsem na Šmartinskem jezeru, ki bi lahko predstavljalo izjemno priložnost za razvoj vodnih in obvodnih športov. Med drugim si želijo v okolici jezera urediti smučarsko tekaško stezo. »A problem tam so zasebna zemljišča in tudi ceste, ki jih proga ne more kar prečkati,« je povedal Povalej. Ob tem je obljubil, da bo tekaška steza letošnjo zimo zagotovo ponovno urejena na letališču v Levcu, kar vsako leto razveseli predvsem starejše občane. In prav njim se med drugim številna društva trudijo zagotoviti možnosti za aktivno in s športom prežeto preživljanje dni. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA, GrupA (arhiv NT) Mestno drsališče Celje je tudi letos odprlo svoja vrata. Med božično-novoletnimi počitnicami bo tam zagotovo posebej pestro. Drsanje je le ena od brezplačnih aktivnosti, ki jih bo počitnikarjem omogočila Športna zveza Celje. v Novem tedniku 4 tokrat na ** na stra™ napoved« umetS"ac,n Prid™*ili Objava dela IjuhiS 9? P^Mta. Nekoga moraž fm^"5^ pesmi Minami vVubAw"ad '*ana namreč del umetni?k«fP°da',stvo J* Veronika - dv^mS P^Mta G»e 2a projekt v do P°'"oči. sžssr^- vsakdana. realnost' "asega Ko rekreacija postane zabava Drsanje - šport za vse generacije in žepe Zaradi hladnega in neprijaznega vremena večina ljudi v zimskem času postane manj aktivnih, kakor so ponavadi. Ne pustite, da bi pozimi prešli v zimsko spanje in bi zimske radosti ušle mimo vas. Tudi, če nimate veliko časa, lahko združite prijetno s koristnim in se v družbi najbližjih odpravite na drsališče. Drsanje je univerzalen kalorij in okrepitve mišic zimski šport, saj je primeren za vse generacije kakor tudi vremenske situacije. V primeru nekoliko toplejše zime lahko drsate v zaprti dvorani, če narava poskrbi za dovolj nizke temperature pa se lahko predajate drsalnim užitkom tudi na naravno-zaledenelih površinah. Drsanje je najcenejši zimski šport, saj so drsalke vse kar potrebujete. Če niste prepričani, da je to vaš sanjski šport, najprej poizkusite s sposojeno opremo in šele nato razmišljajte o nakupu novih drsalk. Priporočljive so tudi rokavice, ki vaše roke obvarujejo stika s trdo hladno površino ob morebitnem padcu. S toplo obleko ni potrebno pretiravati, saj je drsanje kombinacija vaj za moč in aerobne vadbe, ki vas bo ob zmernem drsanju segrela že po nekaj minutah. Ura drsanja v dobri družbi mine kot bi mignil, pri tem pa se lahko veselite tudi izgube približno 400 stegen in zadnjice. Da drsanje ni le šport, ampak je lahko tudi zabava, na drsališču v Mestnem parku Celje poskrbijo z »didžejem« in barvnimi lučmi, ki drsališče spremenijo v ledeno plesišče. V preteklih letih je pravljično vzdušje v centru Celja ustvarjalo mobilno drsališče, ki ga po nekaj letih ne postavijo več. Zato pa ga zadnjih pet let uredijo na športnem igrišču v Šoštanju. V primeru ugodnih vremenskih razmer bodo zunanji drsališči uredili tudi v Solčavi in Logarski dolini. Osel gre le enkrat na led Kljub temu, da je drsanje preprost šport ga ne smemo podcenjevati. Kakor pri drugih športih tudi tukaj veljajo določena pravila obnašanja, da ne govorimo o previdnosti, ki je še posebno potrebna pri drsanju na naravno-zaledene-lih površinah, saj se lahko kaj hitro zgodi, da led kloni pod Drsanje ni samo rekreacija, ampak je tudi druženje in zabava. Vstopnica na drsališče v mestnem parku Celje ob petkih zvečer stane 4 evre in 3,5 ob sobotah in nedeljah popoldne. V Šoštanju lahko na odprtem drsališču drsate brezplačno. Če ste le občasni drsalec ali se boste na drsališče odpravili prvič, je naboje, da si drsalke sposodite, saj imajo nekatera drsališča na voljo precejšnjo zalogo. Cene izposoje na drsališču v mestnem parku Celje znaša 3 evre in na drsališču v Šoštanju 1 evro. težo. Na urejenih drsališčih je potrebno drsati v smeri uri- nega kazalca, saj na drsališču nismo sami. Prepovedano je ubirati kakršnekoli druge poti in še posebno loviti. Pred Na Celjskem je največje drsališče v Mestnem parku Celje, kjer lahko od novembra do marca drsate ob petkih zvečer od 20.00 do 22.00 v spremljavi didže-ja, ob sobotah in nedeljah pa od 10.00 do 11.30 ter od 15.00 do 16.30. V Šoštanju se pozimi rokometno igrišče spremeni v drsališče. Tudi v Solčavi in Logarski dolini bodo takoj, ko bodo temperature dopuščale pripravili drsališče na prostem. Če narava postreže z dovolj nizkimi temperaturami se lahko na drsanje podate tudi na naravna drsališča. Eno izmed takšnih je Šmartinsko jezero, ki se v mrzlih zimah spremeni v pravo malo hokejsko mesto. A pozor, drsanje je v primeru tankega ledu zelo nevarno. drsanjem se je priporočljivo ogreti ali pa pričeti z nekoliko počasnejšim tempom, ki ga nato stopnjujemo. Drsanje je kljub preprostosti potrebno vzeti resno, da slučajno ne boste postali oslički, ki gredo ponavadi le enkrat na led. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA (arhiv NT) Pilates je vadba, primerna za vsakogar Šele pred nekaj leti smo prvič slišali za vadbo pilates, ki se je nato sunkovito vkoreninila v večino vadbenih centrov in v domove posameznikov. Gre za na videz povsem enostavno vadbo, ki je vse prej kot to. Namenjena je vsem starostnim skupinam, tako moškim kot ženskam. Vreme nas je že pred me- seci prisililo k vadbi v ogrevanih prostorih. In pilates je ena takšnih vadb. A lahko se vadi tudi zunaj na zraku. Gre za posebno vrsto vaj za krepitev telesnih mišic. Poudarek je na težje dostopnih, manjših in šibkejših mišicah, ki so pomembne pri pravilni in zdravi telesni drži, na krepitvi mišic nasploh, izboljšani telesni pripravljenosti, koordinaciji ... Sprva »contrology«, nato šele pilates Zanimivo je, da vaje pilates niso prvi poznali v ZDA, temveč prihaja njihov izumitelj iz Nemčije. Joseph Hubert Pilates je vaje za krepitev mišic najprej poimenoval »contrology«, saj naj bi pri izvajanju s pomočjo duha kontrolirali mišice. Bil je športnik po duši, hkrati je bil gimnastičar, »bodybuilder«, celo poklicni boksar. Med prvo svetovno vojno je začel razvijati nekakšen program, ki bi pripomogel k izboljšanju konstitucije in drže vojakov. Pri tem si je pomagal z znanjem iz vzhodnoazijskih vadb, joge in zenovske meditacije, zgledoval se je tudi po gibanju živali, ki so vse do danes ohranile svojo prvotno gibanje v prostoru. Vojni čas je Pilates preživel v Angliji, ko pa se je vrnil v Nemčijo, je začel svoje znanje prenašati na druge. Leta 1923 je odšel v New York, kjer je odprl svoj studio. Sprva so pilates izvajali plesalci in zvezdniki, danes pa je tovrstna vadba postala nuja v vseh vadbenih centrih, sploh fitnesih. Središčne so spodnje mišice Zaradi kontrole, ki je eden ključnih elementov pilatesa, to vadbo v veliki meri priporočajo tudi zdravniki, sploh tistim, ki imajo težave s hrbtenico. Pilates je namreč predvsem osredotočen na spodnje mišice, kot so trebušne, hrbtne in medenične. Vaje se izvajajo počasi, upošteva se pravilno dihanje. Poleg kontrole je pomembna še koncentracija, ker je treba uskladiti duh in telo, dihanje je prav tako pomembno, diha se s prepono. Poudarjen je center telesa, tako imenovani »powerhouse«, to je področje od prsnega koša do medenice, vanj pa so vključeni vsi pomembnejši organi. Krepitev mišic v centru krepi hrbet in s tem ublaži bolečine v hrbtu, medenici, križu. Prav tako sta pomembna sprostitev in tekoče gibanje, saj lahko le sproščen človek razteza zategnjene mišice. Poznamo približno petsto različnih vaj. Za začetek le volja Vadba pilates je namenjena predvsem zdravemu življenju, četudi boste z njo izgubili morda kakšen kilogram, ki se je nabral čez zimo. Ne smete namreč pozabiti, da so ravno te mišice, notranje, nevidne, ene najpomembnejših za človeško telo. Zato le pot pod noge in v najbližji fitnes ali vadbeni center, kjer vas bodo strokovnjaki vodili skozi celoten postopek vadbe, ki je obnorela svet. In ne pozabite, da potrebujete le voljo, udobna oblačila in podlogo. MOJCA KNEZ Foto: ARHIV TOP FIT O slovenskih samurajih, potresu, novi zmagi Piše: URŠKA ZOLNIR Že deseto leto zapored smo se zadnji mesec v letu odpravili na Japonsko, v Tokio, kjer imamo tritedenske priprave in najprestižnejše tekmovanje v letu - Tokio Grand Slam. Vrnili smo se, čeprav smo bili letos marca priče uničujočemu potresu in cunamiju v deželi vzhajajočega sonca. Za Celjem smo se zadnjikrat ozrli 26. novembra, ko smo polni pričakovanja odrinili novim izzivom naproti. Tina »ostala« brez potresa Univerza Yamanashi je naša že ustaljena in priljubljena točka, na katero se vedno radi vračamo zaradi kvalitetnih in borbenih judoistov in zaradi ljudi, ki nas jemljejo za svoje. Obenem se moramo prilagajati njihovi vadbi. Prvi kondicijski trening v ponedeljek dopoldan je bil, kot smo pričakovali, poln šprintov, nošenj, sklec ... Skratka vse, kar je možno, so nam »ser-virali na pladnju«. Ampak v vseh teh letih jih še vedno ni izučilo, da je klub Z'dežele Sankaku slovenski samuraj in da ne klonimo še ob najbolj nenormalnem naporu! Tako nas je naučil Marjan Fabjan, trener z judo srcem, ko smo bili še otroci in tega se držimo še danes! V sredo so nas želeli uničiti z neizmerno ogrevano telovadnico, ampak tudi temu smo kljubovali, čeprav je bilo hudo. V petek popoldan smo počivali pred treningom, ki je sledil zvečer, in začutili potres. Moja cimra Tina je spala in ni čutila ničesar, čeprav nas je kar nekaj časa zibalo. Ko sem ji kasneje povedala, da smo se rahlo pozibavali, je bila sila razočarana, češ, zakaj je nisem zbudila, da bi tudi ona rada malo občutila, kako to zgleda. Ah, ta Tina, včasih je kar malo hecna ... Korejec se je izmuznil Desetdnevne treninge na univerzi smo zaključili in treba se je bilo prestaviti v Tokio, kjer je bil grand slam turnir, ki šteje za kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Londonu. V petek, 9. decembra, sta kot prva naša predstavnika stopila na blazine Rok Drakšič in Petra Na-reks. Slednja je po zelo tesni in izenačeni borbi na koncu naredila manjšo napako, ki jo je Korejka Kimova izkoristila sebi v prid. Na grand slamih in grand prix turnirjih je sistem tekmovanja takšen, da ko borbo izgubiš, nimaš več možnost za nadaljevanje, ker ni repasažev. Rok se je v prvi borbi pomeril z Avstrijcem Reiterjem in ga ugnal z atraktivnim metom. Sledil mu je Cho, korejski predstavnik in olimpijski zmagovalec iz Pekinga. Rok je skoraj že imel zmago v roki, ko je Korejca držal v končnem prijemu, vendar se mu je ta izmuznil in že v naslednji akciji položil Roka na hrbet. Padle kar tri Japonke V soboto sva na tekmovalno prizorišče stopili skupaj s Tino Trstenjak, obe v kategoriji do 63 kilogramov. Tina je v prvem krogu dobila drugo nosilko sveta in dvakratno svetovno prvakinjo Joši Ueno z Japonske. Po zelo Desetčlanska celjska odprava s trenerjema Marjanom Fabjanom in Cirilom Počivavškom ter nekaj domačimi judoistkami med potjo z univerze proti tekmovališču. (Foto: osebni arhiv) napadalni, suvereni in izenačeni borbi, je Tina v zadnji minuti naredila napako, ki jo je Ueno izkoristila in dobila borbo. Tudi sama sem imela prvo borbo z japonsko predstavnico Yasumat-su, drugo pa s staro znanko Malzahnovo iz Nemčije. Obe borbi sem dobila predčasno, z iponom. V polfinalni borbi me je čakala druga Japonka, Tanaka. V tej borbi sta mi uspeli dve »tehniki« za pet točk, ki sem ju obdržala do konca in se uvrstila v finale. Tam me je čakala tretja Japonka, Ueno. Vedela sem, da bo borba izredno težka, tako za mene kot tudi za trenerja Fabjana, ki mi je dal napotke pred, med in po borbi. Oba sva bila pripravljena na »izčrpavanje«. V rednem delu borbe je nasprotnica dobila opozorilno kazen, v podaljšku pa so ji sodniki zaradi neaktivnosti dodelili še odločilno kazen in tako zmago dodelili meni. Sledil je še doping test, ki smo ga vsi v klubu Z'dežele Sankaku vajeni, saj se ga udeležujemo na skoraj vsakem tekmovanju. Bil je zelo naporen dan za našo celotno ekipo, tako da smo komaj čakali na večerjo, prho in mehko posteljo. Le Japonska in Rusija Nedelja, še zadnji dan tekmovanja. Lucija in Ana sta bili že prav nestrpni in sta komaj čakali, da stopita v tokijsko areno. Lucija je v prvi borbi premagala neugodno in mlado japonsko tekmovalko Ishihashi. Sledila je Kimova iz Koreje, ki tudi ni našla orožja za borko z velikim srcem, našo Luco. V polfinalni borbi je naletela na svetovno prvakinjo Sugimoto. Žal je izgubila in se uvrstila na tretje mesto, vendar verjamem, da bo tudi za to tekmovalko našla pravo orožje in da bo tudi Sugimoto klonila točno takrat, ko bo najbolj potrebno. Ana se je v prvem krogu spoprijela s francosko tekmovalko Lou-ette in jo hitro onesposobila ter premagala. Sledila je stara znanka Američanka Harrison, lanskoletna svetovna prvakinja, ki je ubrala taktično borbo proti naši mladi tekmovalki in jo premagala po točkah. Ana se je morala zadovoljiti s petim mestom Urška Žolnir. (Foto: GrupA) in z nekaj prepotrebnimi točkami za London 2012. Judo klub Z'dežele Sankaku Celje je kot slovenski predstavnik takoj za Japonsko in Rusijo zasedel tretje mesto v seštevku ekip oziroma reprezentanc. Povsod je lepo ... V naslednjih treh dneh so sledile še mednarodne priprave, na katerih nas je obiskala tudi slovenska veleposlanica na Japonskem. Naj omenim še Matjaža Tr-bovca in 16-letnega Adriana Gomboca, ki sta se prav tako potila z nami na japonskih tatamijih. Po treh tednih priprav smo že komaj čakali, da se vrnemo domov. Saj je lepo drugod, ampak najlepše je doma. Mislim, da se s tem strinjate vsi. Ob zaključku bi se rada zahvalila vsem sotrpinom iz judo kluba Z'dežele Sankaku Celje za dobre treninge in pomoč, ko se pripravljamo na največja tekmovanja, trenerju Marjanu Fabjanu, brez katerega nas tako ali tako ne bi bilo v svetovnem judu in ki je na svetovni zemljevid narisal slovenski judo, sponzorjem, staršem in zvestim navijačem, ki verjamejo v nas, tudi ko nam ne gre vse po načrtih. Vsem še enkrat hvala in veliko uspeha v letu 2012. Sodniki niso presenečenj Laški košarkarji so se v Podgorici dobro zoperstavili Budučnosti, a doživeli deseti poraz. Prikazali so najboljšo predstavo na gostovanjih v letošnji Jadranski ligi, a to ni bilo dovolj, da bi ugnali tako gostitelje kot tudi de-lilce pravice. Črnogorci so slavili z 81:75. Zasedba Zlatoroga je v dvorani Morača pred 600 gledalci odlično odprla tekmo, ko je povedla s 5:0, zatem 12:5 in 15:7. Prvo četrtino je dobila z 19:18, domačini pa so pri rezultatu 20:19 prišli do prvega vodstva. Do polčasa smo z navdušenjem gledali dobro predstavo Zlatoroga, ki pa mu je preglavice povzročal sodniški kriterij, ki je bil očitno na strani gostiteljev. Ze v prvi minuti tretje četrtine so Laščani ostali brez Jureta Škifica, ki je prejel peto osebno napako, slabe štiri minute kasneje pa še Simo Atanackovic. Domači so naredili delni rezultat 11:0, pred zadnjimi desetimi minutami pa vodili s 67:58. Skupno so izvedli skoraj trikrat več prostih metov kot Zlatorog (32:11). Sodniška trojka Maričic - Kralj - Čuka-lovic ni niti enkrat opozorila domačega trenerja Dejana Radonjica, ki je večino časa stal oziroma hodil po igrišču, z izpadi, ko bi si nedvomno moral prislužiti tehnično napako. Čeprav so Laščani pred zadnjo četrtino zaostajali za devet točk, se niso predali in dve minuti in deset sekund pred koncem razliko zmanjšali le na štiri točke. Zatem se po dveh napadih niso uspeli še bolj približati, zato je priložnost po presenečenju splavala po vodi. Pri domačih je Čedomir Vitkovac dosegel 19 točk, 18 jih je dodal Marko Popovic, ki je zadel vse štiri poskuse za tri točke. Na drugi strani je Alen Omic vknjižil 14 točk, 13 Grega Mali (vse v 1. polčasu), 11 jih je dodal Srbski vratar, ruski sodnik in nezbranost Rok Mordej je eden izmed stebrov Dobovičnikove selekcije. Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu ni imela dovolj športne sreče, da bi v Laškem v zadnjem krogu kvalifikacijskega turnirja za svetovno prvenstvo igrala vsaj neodločeno proti Srbiji. Izgubila je s 3:1, čeprav je vseskozi narekovala ritem, napadala, usodna pa je bila bržkone že tretja minuta, ko je izplavala nezbranost. Naš vratar se je dotaknil žoge, ko se ne bi smel, sledil je indirekt in vodstvo gostov pred 1.500 gledalci v dvorani Tri lilije. Srbi so povedli celo z 2:0 po protinapadu. Nespretni Občinstvo je bilo na nogah, ko ruski sodnik Ivan Šabanov ni dosodil dveh očitnih prekrškov nad našimi reprezen-tanti, šlo je celo za udarec z roko v glavo. Delegat tekme je bil Mateo Beusan, zelo znan ljubiteljem nogometa iz hrvaške televizijske rubrike »Oko sokolovo«, kjer na poseben način komentira sporne trenutke in tudi sodniške napake. Tokrat ni imel priložnosti ogleda počasnih posnetkov. Član Dobovca Rok Mordej, ki je igral v prvi postavi, je pripravil stoodstotno priložnost Pertiču, toda vratar Aksentije-vic je bil izjemen. Tudi Uršič je imel podobno priložnost, da bi v četrti minuti 2. dela le znižal na 2:1. Naši so še naprej tekmecem sledili že na njihovi polovici, v dvorani je bilo vse glasneje slišati: »Dajmo, Slovenci!« Po zapravljeni deset-metrovki so naši zaigrali še z vratarjem v polju, tvegali vse, v igri na vse ali nič pa potegnili slednje, kajti Srbi so zadeli preko celega igrišča. Za prvo mesto bi našim zadostoval že a Simo Atanackovic. Trener Ivo Sunara je dejal: »Tokrat smo dobro odgovorili kvalitetnemu domačinu, odločile so malenkosti, kvaliteta in izkušnje. Imeli smo veliko težav, ker smo že v 35. minuti zaradi petih osebnih napak ostali brez dveh igralcev na poziciji štirice. Ob koncu tekme so imeli gostitelji tudi nekaj sreče, ko nismo zadeli odprtih metov. Verjamem, da se fantje na takšnih tekmah veliko naučijo. S takšnim pristopom in igro moramo nadaljevati.« Daniel Vujasinovič je pripomnil: »Dobro smo se držali, nekaj časa smo vodili, potem pa ob vodstvu domačih držali priključek. Znali smo se vrniti tudi po zaostanku za deset točk, vendar se ni izšlo. Je pa res, da nam ni šlo na roko nekaj sodniških odločitev.« Jaka Brodnik je dodal: »Tokrat nam je zmanjkalo nekoliko sreče, verjetno tudi znanja, izkušenj. Nekaj smo vendarle potegnili remi, kajti Srbija je igrala neodločeno z Izraelom, Slovenija pa je ulovila vseh šest točk proti Moldaviji in Izraelu. Poraz skeli Mešani občutki so prevevali selektorja, Celjana Andreja Dobovičnika: »Zelo smo razočarani. Glede na prikazano smo si zaslužili vsaj neodločen rezultat. Zato je naša bolečina še večja, kajti bili smo blizu optimalni izvedbi. Lovili smo na papirju boljšega nasprotnika in Srbija je danes bila ulovljiva. Takšna tekma pride enkrat na dve ali tri leta, nismo je izkoristili. To je bila morebiti priložnost te generacije.« Pridobljene izkušnje bi lahko s pridom izkoristili na evropskem prvenstvu. »Disci- iz te tekme, vendar škoda da nismo zmagali. Poraz je treba hitro pozabiti in se dobro pripraviti na dve gostovanji. Kljub porazu ne mečemo puške v koruzo, saj imamo še dovolj priložnosti, da se odlepimo od zadnjega mesta na lestvici in priigramo obstanek v ligi.« Občutke po tekmi je strnil tudi Mitja Nikolič Smrdelj: »Domači so prikazali trdo in agresivno obrambo, zato je bilo težko v ključnih trenutkih najti rešitev oziroma pravi odgovor. Videlo se je, da je imela Budučnost veter v hrbet s strani sodnikov, a s tem se ne smemo obremenjevati. Mi moramo igrati svojo igro, a jasno je, da je pod takšnim kriterijem težko igrati. Vse povedo tudi prosti meti, saj so jih imeli domači trikrat več. Zdaj se moramo pripraviti na derbi v vročem Šentjurju.« Zla-torog bo nocoj v 11. krogu DP gostoval v dvorani Hruševec. MITJA KNEZ Foto: TimE plino v igri imamo, znamo se dokopati do priložnosti, toda žoga ni hotela v mrežo. Lahko bi celo rekel, da v prvem polčasu Srbi skorajda niso imeli žoge v svoji posesti. Zato poraz še toliko bolj skeli, čeprav je vsem jasno, da ni sramota izgubiti s Srbijo. Prav nasprotno, saj je višje rangirana od nas.« Cilj je dosežen, želje pa niso izpolnjene. »Drži, gremo v dodatne kvalifikacije, toda na lepi torti ni jagode. Imeli bomo bolj neugoden žreb.« Že januarja bo Slovenija nastopila na evropskem prvenstvu na Hrvaškem, v Zagrebu bo otvoritveno tekmo igrala proti Španiji. »Igrali bomo z najboljšo evropsko reprezentanco in videli, koliko veljamo. Svojo priložnost bomo seveda morali iskati kasneje proti Ukrajini. Brez kančka sreče ne bo šlo.« »Celo nadigrali smo jih« Ko Slovenija začenja svoje napade, je žoga pri Roku Mor-deju, članu Dobovca, ki je večkrat poskušal z močnimi streli z razdalje: »Čeprav je srbska reprezentanca višje rangirana od naše, smo bili v nedeljo boljši mi, na trenutke smo tekmece celo nadigrali. Toga žoga nikakor ni končala v mreži. Zadeli smo okvir gola, zapravili desetmetrovko ... Morda bi lahko igrali še 20 minut, pa ne bi dosegli gola. Žal smo izgubili in si otežili pot do Tajske.« Po zadnjih vesteh naj bi azijska dežela odpovedala organizaci- jo SP. Kolektivni duh je krasil našo reprezentanco, tudi po nesrečni tretji minuti. »Po novih pravilih se vratar ne bi smel dotakniti žoge. Sam podaje nisem zmogel ujeti, zdelo se mi je, da gre žoga v kot in da bi jo golman lahko prepustil. Toda kar je, je,« je dodal Mordej. V selekciji sta bila tudi njegova klubska soigralca, brat Alen, ki je kot tretji vratar tekme spre- PANORAMA MALI NOGOMET 2. SL, 10. krog: Vuko - Velenje 4:3 (1:1); Linič (11), Ljoljič (28), Verhovšek (33). Vrstni red: Vuko 25, Slovenske Gorice 20, Sevnica 18, Brezje 17, Velenje, Kebelj, Fragmat 13, Velike Lašče 8, Tomaž, Stripy 5, Benedikt 4. KOŠARKA 1. SL, 10. krog: Parklji - Šentjur 80:87; Luznar 26, Rizvič 19; Rembert 21, Nelson 15, Maric 13, Primorac 12, Sebič 9, Pelc 8, Ferme 5, Držič 4, Rogaška - Elektra 56:64; Milj-kovic 15, Smajlovič, Šoškič 9, Milašinovič, Strnad 6, Petrovič, Tomič 4, Pešič 2, Blesič 1; Julevič 18, Nuhanovič 16, Zagorc 12, Bajramlič, Horvat 7, Lelič 4. Vrstni red: Helios 19, Elektra 18, Šentjur 17, Zla-torog, Maribor 15, Geoplin Slovan, Rogaška 14, Hopsi 13, Mercator, Parklji 11. 1. SL (ž), 11. krog: Rogaška - AJM 57:84; Jurše 16, Svetič 13, Muhič 8, Lesjak 7, Krajnik 4, Krebs 3, Muhovic 1; Baltič 29, Novi 17. Vrstni red: Triglav 20, Athlete 19, AJM 18, Grosuplje 17, Ilirija 16, Ježi-ca 14, Rašica 13, Rogaška 12, Domžale 11, Odeja 1. Jadranska liga, 12. krog: Budučnost - Zlatorog 81:75; Vitkovac 19, Popovic 18; Omic 14, Mali 13, Atanackovič 11, L. Lapornik 9, Vujasinovič 8, Brodnik 7, Čohadarevic 4, Nikolič Smrdelj 3, M. Lapornik 1. Vrstni red: Cedevita 22, Maccabi 21, Partizan, Budučnost, Union Olimpija 20, Zagreb, Cibona 19, Radnički 18, Široki 17, Crvena zvezda, Krka, Hemofarm 15, Zlatorog, Helios 14. Jadranska liga (ž), 11. krog: Budučnost - Athlete Celje 48:77; Popovic 13, Pa-vičevic 11; Orozovic 20, Tre-bec 19, Oblak 18, Jagodič 7, Klavžar 4, Gajic, Gabrovšek, Macura 3. Vrstni red: Partizan 20, Čelik 19, Hemofarm, Athlete, Radivoj Korac 18, Vo-ždovac, Budučnost 16, Mladi Krajišnik 14, Vojvodina 12, Sloboda 11. mljal s tribune, in Sebastijan Drobne, ki je dobil priložnost po poškodbi Melinka. Naši reprezentanti so se sicer uvrstili v dodatne kvalifikacije, ki bodo marca in aprila, toda pri žrebu bodo nasprotnika dobili iz prvega kakovostnega bobna, težko premagljivega. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA ROKOMET 1. SL, 15. krog: Krka - Gorenje 26:41 (13:21); Čančar 7; Cehte 10, Melic 9, Medved, Bezjak, Dolenec, Gaber, Duj-movič 3, Rutar, Šimič 2, Mi-klavčič, Golčar 1, Izola - Celje Pivovarna Laško 19:24 (6:14); Čosic 5, Jurič 4; Mačkovšek, Žvižej 5, Poklar, Mlakar 3, Marguč, Metličic, Toskic 2, Razgor, Žuran 1. Vrstni red: Gorenje 25-1, Celje 22-4, Ci-mos 19-7, Trimo 14-14, Izola 13-15, Krško 12-16, Maribor 11-17, Ormož 9-17, Ribnica 919, Krka 7-21, Šmartno 7-17. 1. SL (ž), 13. krog: Ptuj - Celje Celjske mesnine 28:27 (12:13). Vrstni red: Krim Mer-cator, Zagorje 24, Krka, Ptuj 20, Piran 14, Celje, Velenje 12, Ajdovščina 10, Sežana 6, Naklo-Tržič, Olimpija 4, Burja 2. ODBOJKA 1. DL, 13. krog: Kropa - SIP Šempeter 3:0. Vrstni red: ACH Volley 30, Calcit 29, Salonit 23, Kropa 21, Triglav, Panvita 20, GO Volley 19, Krka, Maribor 8, Šempeter 2. 1. DL (ž), 11. krog: Nova Gorica - Aliansa 2:3. Vrstni red: Koper 33, Aliansa 28, Nova Gorica 23, Vital 19, Formi s Bell 13, Puconci 10, Jesenice Bled 4, Prevalje 2. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 20. 12. KOŠARKA 1. SL, 11. krog: Šentjur - Zlatorog (19). Sreda, 21. 12. ROKOMET 1. SL, 16. krog: Celje Pivovarna Laško - Krško (17). 1. SL (ž), 14. krog: Celje Celjske mesnine - Naklo Tržič (19), Velenje - Ajdovščina (19.30). KOŠARKA 1. SL, 11. krog: Maribor -Hopsi (17). > dopustili Alen Omic je bil najbolj učinkovit med laškimi košarkarji v Podgorici. - Št. 99 - 20. december 2011 - 14 POLITIKA NOVI TEDNIK Kot kaže, bosta v novem sklicu državnega zbora (DZ) barve krajev s širšega Celjskega branila najmlajša, Janja Napast, in najstarejši poslanec, Srečko Meh. Za Novi tednik smo poklepetali z obema. »V politiki je preveč politikanstva« Najstarejši poslanec Srečko Meh iz SD o pričakovanjih, politiki in sestavi koalicije Ko smo dolgoletnemu velenjskemu županu Srečku Mehu omenili, da bo kljub letom v DZ zagotovo med mlajšimi po srcu, se je odzval s prešernim smehom in komentarjem, da je tudi to odlično. Dolgoletni politik je na vodstvenih funkcijah v velenjski občini preživel skoraj dve desetletji, pa kljub temu v funkciji poslanca v DZ vidi še dovolj izzivov: »Seveda smo želeli, da SD ohrani poslanca iz tega območja. Ker je bilo izjemno malo časa, smo iskali nekoga, ki že ima nekaj prevoženih kilometrov in tudi pogoje za izvolitev. V končnem je pred nami za to dolino kar nekaj pomembnih projektov, ki jih bo treba udejanjiti.« Vodili boste ustanovno sejo DZ. Menite, da bo kaj posebnega? Po moje se vodenje takšne seje ne bi smelo razlikovati od vodenja sej mestnega sveta. Imeli smo ugledne svetnice in svetnike, in verjamem, da so tudi poslanke in poslanci ugledni ljudje. Sam sem prepričan, da ugled v prvi vrsti dajemo politiki. V javnosti se pojavlja občutek, da že v samem začetku novega sklica nekaj škriplje. Niti ne. Od volitev je minilo par dni. Ni zapisnika, imena niso uradna niti ni bilo konstitutivne seje, pa tudi predsednik države še ni imenoval mandatarja. Sedaj se pogovarjamo, kdo bo predsednik DZ. Dobro bi bilo, če bi bila na prvi seji imenovana mandatna komisija in izvoljen predsednik ... Skratka, zaenkrat se procedura odvija po normalnem postopku. Pa sestavljanje vlade? Seveda je treba sestaviti in uskladiti program, koalicijo, kadre ... Treba je biti zelo hiter, prehiter pa vseeno ne. Če smo pred volitvami vsi govorili, da je to zelo pomembno za Slovenijo, verjamem, da bomo te napovedi uresničili že v tem tednu in da ne bo težav. Pričakujete težak mandat? Najbrž je vsak takšen. Vendar bo treba sedaj sprejeti veliko zakonov, ki bodo Slovenijo omejevali. V parlamentarnih strankah napovedujejo potrebno voljo za sprejem interventnega zakona, čemur bi sledil rebalans proračuna. Mene volitve spominjajo na boksarski dvoboj, ko se nasprotnika hvalita, kako dobra sta in koliko sta jih stolkla. Sedaj je hvaljenja konec, ring je odprt in treba se bo dokazati. Problem pa je, ker je v politiki preveč politikanstva. V eni fazi je treba povedati svoje, nato pa se odločiti, dvigniti roke in to izvesti. Vse skupaj ne sme trajati predolgo, odločitve morajo biti hitre, konstruktivne in najboljše. Nekateri pa kar govorijo in govorijo: kot da so včasih vsi proti, ne povedo pa, zakaj se zavzemajo. To me spominja na ladjo ali avto, kjer se potniki ne morejo dogovoriti, po kateri poti bi šli. V Ljubljano, na primer, prideš tudi preko Hrvaške ali Avstrije. V nekem trenutku se bo pač treba dogovoriti, katero pot ubrati, da pridemo do cilja. In se hkrati zavedati, da ladje ne vozimo vsi, temveč je krmar samo eden. Ste za vstop SD v koalicijo? Tako v šaleškem kot v celjskem pokrajinskem odboru SD podpiramo vstop v koalicijo in vlado. Najprej bi se bilo treba dogovoriti, da gremo v koalicijo, uskladimo programe in projekte ter začnemo z delom - če pa ne bo šlo, gremo pač narazen. Ne pa da cincamo . Kako si predstavljate prihodnja štiri leta? Želim si, da bi z našimi odločitvami v državnem zboru in vladi izboljšali življenje v Sloveniji. Hkrati pa bo potrebno zavedanje, če nekoliko parafriziram, da nikoli več ne bo, kot je bilo. Nekateri se bodo morali odreči določenim ugodnostim in bonitetam, drugi pa se itak nimajo več čemu odreči. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA(arhiv NT) V1 m M-JIK I I fgjC- Meh se je rodil leta 1943 v Završah. V politične vode je zaplaval že v mladosti, ko je postal aktiven član Zveze socialistične mladine Slovenije in kasneje še številnih drugih družbeno-političnih organizacij na lokalnem, republiškem in zveznem nivoju. V Velenje je prišel leta 1958. Po končanem šolanju se je zaposlil v Premogovniku Velenje, kjer je kot vodja jamomerstva delal petnajst let. Bil je tudi predsednik Delavskega sveta Elektrogospodarstva Slovenije, podpredsednik Družbenopolitičnega zbora skupščine Občine Velenje ter član republiškega in državnega vodstva sindikata. Leta 1993 je bil izvoljen za predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje, leto kasneje pa za župana Mestne občine Velenje. Naloge župana je opravljal štiri mandate. V zadnjem sklicu opravlja funkcijo podžupana, območno organizacijo SD pa kljub lanskim viharjem vodi že dvaindvajseto leto. Mladost je prednost in ne ovira Najmlajša poslanka Janja Napast bo v državnem zboru zastopala stranko SDS 26-letna Mozirjanka je absolventka splošnega in primerjalnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Večino študentskih let pa je preživela v novinarskih vodah in odnosih z javnostjo. Za razliko od nekaterih strankarskih kolegov ste popolnoma svež obraz na slovenskem političnem parketu. Kako bi se predstavili v nekaj stavkih? V preteklosti sem se kar nekaj časa ukvarjala z novinarstvom in odnosi z javnostjo ter na ta način spoznala principe, po katerih delujejo mediji. V prostem času igram v gledališki skupini, s katero imamo ravno 26. decembra premiero igre Triglavska roža. Sem tik pred zaključkom začetnega tečaja slovenskega znakovnega jezika za gluhe in naglušne. Igram pa tudi kitaro in umirjam svoje misli ob pisanju pesmi. Še pred nekaj leti sem se aktivno ukvarjala s športom, saj sem trenirala odbojko. Danes pa so moja rekreacija sprehodi v naravi, še posebno po naših zgornje-savinj- skih gozdovih. Se kot najmlajša poslanka bojite očitkov, da ste premladi za to dolžnost in vas poslanski kolegi ne bodo jemali dovolj resno? Očitkov se ne bojim, ker leta kot številke nimajo nikakršne teže. Bolj kot slabost so lahko prednost. Da me poslanski kolegi na samem začetku ne bi jemali resno, me sicer malo skrbi, a bodo kmalu ugotovili, da za to ni prav nobenega razloga, saj znam svoja razmišljanja izražati dovolj jasno, glasno in smiselno. Kaj so vaše prednosti pred ostalimi poslanci in kako jih boste izkoristila? Kaj so vaše morebitne slabosti? Sem popolnoma neobremenjena s preteklostjo; tako na osebni kakor družbeni ravni. Važno mi je predvsem, kaj se bo dogajalo sedaj in ne stare zamere. Svojo mladost bom vsekakor izkoristila, saj nimam nikakršnih obveznosti do družine, partnerja. Prav tako sem praktično na začetku svoje kariere polna zagnanosti in prepričanja, Tematike, ki bodo Janjo Napast še posebej zanimale, so šport, kultura, socialne zadeve ter Slovenci v zamejstvu in po svetu. da se lahko s pravim pristopom in delom stvari tudi za Slovenijo obrnejo na boljše. Smo pa mladi tudi bolj prilagodljivi in lahko hitreje reagiramo na določeno stvar. Mogoče smo celo bolj dovzetni za miren, sproščen, a učinkovit dialog. Za tiste situacije, kjer so neizogibno potrebne izkušnje, pa je v naši poslanski skupini kar nekaj kolegov z bogatimi izkušnjami, na katere se lahko oprem in s tem odpravim tudi mojo najšibkejšo točko. Prihajate iz Zgornje Savinjske doline. Kaj so trenutno njeni največji problemi? Kako se boste zavzemali za njihovo odpravo? Katere so še ostale tematike, ki si jih še želite pokrivati v državnem zboru? Gospodarstvo v Zgornji Savinjski sodi med manj razvite v Sloveniji, kljub precejšnjemu naravnemu bogastvu. Socialni problemi pa so najbolj izraziti pri mladih in starejših, med katerimi je tudi premalo sodelovanja. Največji potencial je v izkoriščanju naravnih danosti, kot sta gozd in neokrnjena narava, ki sta lahko temelj za dvig blaginje in razvoja. Najraje bi sodelovala v odborih in komisijah povezanih s športom, kulturo in socialnimi zadevami. Zanima pa me tudi tematika povezana z mladimi ter Slovenci v zamejstvu in po svetu. Glede regionalnega razvoja bom delovala bolj na lokalni ravni. Učili ste se tudi arabskega jezika. Boste lahko to znanje kako unovčili v državnem zboru? Konkretno v državnem zboru najverjetneje ne, edino, če se nam pridruži kakšen Arabec. Koristi pa mi lahko pri navezovanju stikov. Arabski svet me zanima in v primeru priložnosti bi vsekakor izkoristila svoje znanje arabščine pri sklepanju poslov. Sicer ne vem, kako resno arabske države Slovenijo jemljejo kot poslovnega partnerja. Arabščino sem se pričela učiti v 3. letniku na fakulteti in se jo še vedno učim, saj želim zaključiti lektorat. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA NOVI TEDNIK PORTRET 15 Evrovizijska zmagovalka vnovič v Celju Težko si predstavljaš, da je skoraj pol življenja trenirala karate in kot majhna deklica sanjala o svojem karate klubu. V na videz krhki podobi si podajata roki sproščena najstnica bujnih rjavih las in odločna mlada ženska, ki čisto dobro ve, kaj od življenja hoče. Flavta jo je začarala pred veliko leti, ker se je lepo svetila. Banalen razlog za dejstvo, da imamo toliko let kasneje tudi Slovenci svojo evrovizijsko zmagovalko. Izjemno mlado virtuozi-njo označujejo kot bodočo Ireno Grafenauer. »To je vsekakor izjemen po-klon. Gre namreč za vrhunsko umetnico svetovnega formata. Ne vem, kako se bodo zložile zvezde. Vsekakor pa bom morala ubrati svojo pot.« Kot šestletna deklica je prve glasbene korake naredila v Glasbeni šoli Rista Savina v Žalcu. Začela je z violino. In ker prave kemije ni bilo, je kmalu presedlala na flavto. »Bil je nek koncert ali predstava. In ker je pač lepo izgledala, me je pritegnila.« V Celju je nadaljevala šolanje pri prof. Mileni Lipovšek. »Z njo sem se odlično ujela in nadaljevala tudi na ljubljanskem konzervatoriju za glasbo. In na srečo sem našla izvrstne profesorje tudi na konzervatoriju v Lyonu. Če se s profesorjem ujameš, se vse drugo zloži na pravo mesto,« razloži Eva-Nina, ki zdaj že leto dni študira v Franciji. Ob tem je vpisana še v drugi letnik I. Gimnazije v Celju. »Zelo so mi šli na roko in tako mi omogočajo, da obveznosti opravim z izpiti, kadar sem pač v Sloveniji. Rada bi končala srednjo šolo. Kaj vem, morda pa me bo kdaj prijelo, da bi šla študirat še kaj drugega. Jezike na primer.« Za te ima več kot očiten talent. Po prvem letu srednješolskih osnov francoščine je vržena v vodo morala zaplavati v povsem drugem okolju. »Imam še kup drugih predmetov od zgodovine naprej. Vse v Mlada virtuozinja Eva-Nina Kozmus spet pred domačim občinstvom tudi od tega, kdo te sliši igrati. Evo-Nino Kozmus pa so slišali že po vsej Evropi. Lani je namreč zmagala na evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov. Tekmovali so vrhunski instru-mentalisti iz vse Evrope, v končnem finalu jih je ostalo sedem. Eva-Nina je na koncu slavila. »Že priložnost igrati z bavarskim radijskim orkestrom je nekaj izrednega. Zmaga pa je bila seveda mešanica šoka in sreče.« Veličine dogodka se je tudi sama zavedla šele s posnetka koncerta. »Dunaj je čaroben in prežet s pomembno glasbeno zgodovino. Prideš na oder, občinstvo je sicer ogromno, ampak potem na to pozabiš. Igraš zase in za svojo glasbo. Da me je takrat poslušala skoraj 40-tisoč glava množica, me je zadelo šele kasneje.« To je bila prelomnica, po kateri je že bila povabljena v tujino na koncerte in snemanja. »Še bolj kot to sem hvaležna za mnoga znanstva, ki sem jih tu sklenila. Ti mladi glasbeniki so čudoviti ljudje in prav gotovo bomo v prihodnosti še sodelovali.« StO Foto: osebni arhiv Eva-Nina Kozmus bo v Celju nastopila skupaj s pianistko Matejo Hladnik. Eva-Nina Kozmus se vrača v Slovenijo vsakih nekaj mesecev, ko običajno tudi koncertira. »Igrati doma je še vedno poseben občutek, ki bi se mu tudi v prihodnje ne glede na razvoj dogodkov težko odpovedala.« To sredo 21. decembra ob 19. uri bo flavtistka nastopila na humanitarnem koncertu celjskih lionistov. Izkupiček koncerta v Celjskem domu bo v celoti namenjen nakupu nujno potrebnega kombija za člane društva slepih in slabovidnih. francoščini. Imela sem sicer nekaj osnove, pa je bil vseeno šok. Francozi govorijo namreč zelo hitro in velikokrat pol besede tudi pojedo. O kakšni angleščini ni ne duha ne sluha,« se zdaj temu že smeji sogovornica. »Sčasoma si dobiš prijatelje in ker druge možnosti ni, se prilagodiš. Ni tako hudo, kot je slišati.« Koncert pred 40 tisoč ljudmi se ne zgodi vsak dan Ob tem pa se je morala navaditi še marsičesa. »Seveda me je skrbelo. Kako se bom znašla sama z vlaki in letali, kako bom kuhala in kako poskrbela za tisoč samoumevnih malenkosti, na katere v krogu družine še pomisliš ne. Na tak način res hitro postaneš samostojen. Velikokrat mi je všeč, da imam svoj mir. Spet drugič pa me daje domotožje in dolgčas. Življenje pač.« Da bo šla s flavto po svetu, ji je bilo jasno že dolgo. Tudi zdaj ostaja vizija enaka. »V Lyonu bom ostala še eno leto in končala licenco. Magisterij bom vpisala kje drugje. Prepustila se bom. Poleti obiskala nekaj seminarjev, videla, kaj bodo predlagali profesorji in se odločila. Tudi v Sloveniji imamo vrhunske glasbenike, ki te lahko vodijo in usmerijo. Vendar je v tujini trg toliko večji, toliko več priložnosti, šol in vsega drugega. Že zaradi tega, da se ti razširijo obzorja, je dobro včasih videti, kako stvari potekajo drugje.« A da ti uspe, seveda ni dovolj samo dobro igrati nek inštrument. Veliko stvari se mora sešteti. Vse je odvisno SPODBUDNE, ZGODBEffVl izb i ramo takšne ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami |n storitvam)ter Izdelki uspeli poskrbeti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v težjih gospodarskih razmerah. ob torkih v Novem tedniku Pišite nam; tednik(§>nt-rc.w Na Celjskem imamo veliko spodbudnih zgodb. Pišejo jih: Robičevi 5 Planine, Ludvik Lončar iz podjetja Bird bit, vrtnar Mirko KraSovet iz Vojnika, proizvajalec mieka Marjan Tui nšek iz Lokrovca, Janez Uplaznik iz žalskega Mi krop i s a, Mizarstvo Kovač iz Mozirja-In katero podjetje, kateri podjetnik jeza vas spodbudna zgodba? Mlada svetovljanka je s flavto prepotovala že velik del sveta. 16 KRONIKA NOVI TEDNIK Je oškodovancev še več? Tožilstvo naj bi zoper odvetnico zahtevalo sodno preiskavo Oktobra smo pisali o odvetnici z našega območja (imena ne moremo objaviti, saj ima odvetnica še vedno status osumljenke in še ne obtoženke), ki so jo celjski kriminalisti ovadili zaradi suma kaznivega dejanja izneverjanja. Prijavil jo je Rado Rojnik iz Petrovč, ki so mu odvetnico dodelili preko brezplačne pravne pomoči. Ker naj bi se odvetnica ves čas izgovarjala, ko jo je spraševal, kaj je z njegovo tožbo (v zasebni zadevi), je sam preveril na sodišču in ugotovil, da tam sploh ne vodijo njegovega primera! Ko smo članek o tem objavili, nas je poklicalo še nekaj bralcev, ki so nam zaupali podobne zgodbe. Naj spomnimo, da naj bi tožilci ovadbo zavrgli. Čeprav Rado Rojnik je odvetnico prijavil. odvetnica Rojniku navajala napačno številko oziroma oznako njegove tožbe, ga domnevno zavajala, da se bo sodna obravnava začela, nato pa je vedno znova prišlo kaj vmes, ali je bila »sodnica bolna ali premeščena«. Rojniku so nato na podlagi samoiniciativnega poizvedovanja iz Okrožnega sodišča v Celju odgovorili, da tam sploh nimajo njegove tožbe. V oktobrskem članku nam je svojo izkušnjo s taisto odvetnico povedal tudi podjetnik s Spodnje Savinjske doline, ki naj bi se mu dogajala na las podobna zgodba. Tudi on jo je ovadil, vendar so je takratni sogovornik za en primer, v katerem ga je zastopala odvetnica in zadeva ni zastarala, dobil odškodnino, ker svojega dela sploh ni opravila. So prestrašeni? Nekaj bralcev, ki nas je po objavi oktobrskega članka poklicalo, nam je dejalo, da so se tudi njim zgodile enake stvari, z enakimi izgovori. Povsod se je pojavljala ista odvetnica. Nekateri od tistih, ki so nam zaupali svoje zgodbe, naj bi že storili korake v smeri prijave oziroma poizvedovanja, kaj je z njihovi- mi primeri, kadar je bila pod njimi podpisana odvetnica, na katero je naletel tudi Roj-nik. Vendar iz strahu javno še ne želijo povedati svoje zgodbe. Na celjski policiji smo te dni preverili, ali so morda od oktobra do danes dobili še kakšno prijavo zoper njo, vendar so nam odgovorili, da »v interesu preiskave ne morejo podati odgovora«. Kar je zanimivo, saj so nam oktobra dejali, da so odvetnico ovadili že avgusta! Sodeč po načinu tako ohlapnega odgovora bi lahko javnost sklepala, da morda preiskujejo okoliščine novih prijav, saj se preiskava, ki so jo končali z ovadbo avgusta, verjetno ne nadaljuje več. Tudi tožilstvo, ki bi sicer lahko zahtevalo dopolnitev ovadbe (in bi policisti še vedno preiskovali), naj bi v Rojnikovem primeru na žalsko sodišče že poslalo zahtevo za sodno preiskavo. Torej, ali celjski kriminalisti preiskujejo nove prijave? Na Okrajnem sodišču v Žalcu, kjer smo želeli izvedeti, ali podatek o vloženi zahtevi za sodno preiskavo drži, so nam odgovorili le: »Sodnica, ki obravnava kazensko preiskovalna dejanja, je na dopustu. Zato obžalujemo, da vam želene informacije zdaj ne moremo posredovati.« Upajmo, da bomo odgovor dobili po njenem dopustu. Razplet te zgodbe bo še napet, predvsem zato, ker bodo zagotovo Rojnikovi novi odvetniki zahtevali, da se primer iz okrajnega sodišča v Žalcu premesti drugam, predvsem zaradi tega, ker je odvetnica tamkajšnjemu sodišču zelo dobro znana. Če bo do sojenja seveda sploh prišlo. SŠol Foto: GrupA Za kaznivo dejanje izneverjanja grozi odvetnici denarna kazen ali zapor do enega leta, lahko tudi do pet let! živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. fzizzeua/ ^V&vana/ POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI FOTOMZMM SrJiiiiuui mi mm < T klblVlIlillll SVZAT^A ttrudhm** skMšnjm. —rrpfr— teps/si - PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve -THERMANA, D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P.. Vrunčeva 10, Celje -10% popust -LESNINAD.D., Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) - MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke - CVETLICARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust - SLADA. D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha -AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje Prodajni center Medlog 15jn Ipavčeva 21, Celje, prodaja pnevmatike ODLIČNIH blagovnih znamk. - 20 % popust na premontažo v vseh prodajno-servisnih centrih pri njih kupljenih pnevmatik - podaljšan delovni čas za premontažo gum od 8. do 27. 11. 2011 od 7.30 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00 Telefon pnevmatike: 03/42 61 402/360, telefonpremontaže: 03/42 61 100/132. Popusti se ne seštevajo. - ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene - BIRO S COMPUTERS. Branko Rečnik s.p. Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022 10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material) - TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 - ZAVAROVALNA AGENCIJA ADUT, Mlaker Alojz s.p.. PE ŠENTJUR: Ulica Leona Dobrotinška 9 a, Šentjur, telefon: 03 749 26 50, PE ŠMARJE PRI JELŠAH: Obrtniška ulica 2, Šmarje pri Jelšah 03 810 13 16 10 % popusta na premoženjska zavarovanja Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 Humano in strokovno poslanstvo Plakete državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljcem - Med 13 dobitniki plaket za leto 2011 tudi dva s Celjskega Državni svet Republike Slovenije vsako leto v sodelovanju z Zvezo društvenih organizacij Slovenije kot odraz svoje podpore civilni družbi ob dnevu prostovoljcev slavnostno podeli plakete najzaslužnejšim sodelavkam in sodelavcem v društvih. Predloge za podelitev letošnjih plaket najzaslužnejšim prostovoljcem in prostovoljkam so v državnem svetu zbirali s posebnim razpisom, potem pa so med prispelimi predlogi izbrali 13 dobitnikov. S Celjskega sta Jože Zimšek RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za vehtee in male c^oApoaivij J' • / oainie: mm 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR 2 S» s s n ** ¿■5.E Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: [NAROČILNICA nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno narnčam kompletov treh kniia v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiS tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Podpis: log, v lokalni skupnosti pa je še vedno aktiven kot svetnik Mestne občine Celje, član Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu v Celju in član Sveta Agencije RS za varnost prometa. Od leta 1993 je predsednik AMD Šlander Celje, društva, ki je bilo ustanovljeno pred več kot 65 leti in je drugo najštevilčnejše društvo v okviru AMZS v Sloveniji z več kot 7.500 člani in s številnimi prostovoljnimi delavci na področju prometne preventive na območju Celja. V društvu skrbijo tudi za vzgojo mladih športnikov tekmovalcev v kartingu. Milan Pečnik je predsednik zelo uspešnega šoferskega združenja ZŠAM Savinjske doline, ljudem je poznan tudi kot uspešen podjetnik na področju avtobusnih prevozov in zlasti po svojem 30-letnem prostovoljnem delu v savinjskem združenju šoferjev in av-tomehanikov. Pečnik je leta 1967 na začetku svoje poklicne kariere stopil v članske vrste ZšAm Savinjske doline, s tem pa se je začela njegova skrb za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. Kmalu so mu zaupali odgovornejše naloge v društvu; tako je bil član upravnega odbora, zdaj je že sedmo leto uspešen predsednik ZŠAM Savinjska dolina, v novem mandatu pa tudi podpredsednik Zveze ZŠAM Slovenije. Dejaven je zlasti na področju prometne preventive, pri čemer so mu njegove 16-letne izkušnje z vodenjem avto-šole in večletne izkušnje člana celjske izpitne komisije v veliko pomoč. JOŽE MIKLAVC, IS Foto: JM Milan Pečnik bila med njimi dva - Jože Zimšek iz Celja in Milan Pečnik s Polzele, plaketi pa sta prejela za večdesetletno prostovoljstvo na področju prometa, cestno prometne kulture ter prometne vzgoje in varnosti. Celjan Jože Zimšek je aktiven član Avto-moto društva Šlander Celje že od leta 1985, z društvom pa je začel sodelovati v letu 1978, ko je kot glavni in odgovorni projektant sodeloval pri izgradnji avto-poligona na Ljubečni. Do upokojitve je opravljal vrsto odgovornih na- Srečanje stomistov Stoma center Sana Celje že devetnajst let organizira srečanja stomistov, prvič letos pa so se odločili, da pripravijo srečanje po njihovih željah. Lahko so prikazali svoje talente in sposobnosti. Odziv je bil nad pričakovanji, zato so se odločili, da bo tovrstnih srečanj, kjer se bodo predstavljali s pesmijo, igro in izdelki, še več. V Stoma centru Sana iz Celja se zavedajo, da je ljudi s stomo ogromno, vsekakor več, kot jih je prijavljenih v Zvezi ILCO Slovenije, zato so vrata centra Sana vedno odprta, srečanja pa pripravljajo enkrat mesečno. Gre predvsem za medicinska predavanja, po katerih pa se ljudje tudi družijo, spoznavajo življenje s stomo in si delijo izkušnje. V Stoma centru Sana vabijo vse iz Posavja, Savinjske, Šaleške doline, s Kozjanskega in tudi iz drugih predelov, da se jim pridružijo na srečanju, ki bo v Celju 10. januarja ob 14. uri v prostorih patronažnega varstva. Dobrodošli so vsi, ki imajo stomo ali znanca s stomo in želijo izvedeti več o tem. Prav tako je 24 ur na voljo brezplačna številka 080/72 79, na kateri nudijo informacije in pomoč pri reševanju težav. Svoje sposobnosti in spretnosti v besedi, pesmi in izdelkih so stomisti predstavili na srečanju, ki ga je Stoma center Sana Celje organiziral konec oktobra. To je bilo tudi prvo srečanje, ko so se stomisti predstavljali sami. Med drugim so ugotavljali, da je smisel življenja v duhovni, duševni in telesni preobrazbi. 18 OTROŠKI ČA50PI5 NOVI TEDNIK V središču Celja je bilo pred kratkim precej živahno. Za to so poskrbeli v KPD Svoboda Celje, ki so v Pravljični deželi pripravili slikarski extempore Utrinki otroških radosti. Otrokom pa ne bo dolgčas niti med bližnjimi prazniki. Praznični utrip za otroke Pravljična dežela na Glavnem trgu v starem mestnem jedru že 11. leto vabi najmlaj- 15-dnevno dogajanje ponuja še, da v drugi polovici decembra uživajo v čarobnem pravljičnem vzdušju. Družijo dopoldanska vodenja med 10. se lahko s škratinjo Tinko in pravljičnimi vilami ter z drugimi bajeslovnimi bitji, ki in 12. uro, ko v Celju pričaku- do božiča spremljajo Božička, zadnje dni leta pa dedka Mraza. jejo več kot 870 otrok. Popol- danska druženja med 17. in 19. uro pa popestri še prihod Božička oziroma dedka Mraza. V Pravljični deželi se bo na odru zvrstilo 290 nastopajočih, v Celje pa bodo otroke iz drugih krajev Slovenije vozili posebni Pravljični vlaki Slovenskih železnic. Kot je v navadi, se bo Pravljična dežela v Celju za eno leto poslovila z otroškim silvestrovanjem, ko bodo najmlajši skupaj z glasbeno gostjo Sanjo Poljšak Pesan 31. decembra točno opoldne odštevali ure do prihoda novega leta. Diego in Božična vas Pravljični deželi na Glavnem trgu se med 19. in 23. decembrom letos prvič pridružujejo tudi v Celjskem mladinskem centru, kjer bo vsak dan med 17. in 18. uro Pravljično druženje v atriju MCC-ja z Diegom in prijatelji. Od 22. do 30. decembra pa bo ob Šmartin-skem jezeru oživela Božična vas s tremi pravljičnimi hišicami, ki jo bosta dopolnjevala še božična tržnica in mini disko pod zvezdami, v primeru, da bo Snežna kraljica »naku-hala« dovolj snega, pa tudi Zelen'dolov snežni tobogan na Katjinem travniku. Pravljice Za december so v trnovelj-ski Zarji pripravili niz štirih pravljičnih odrskih predstav. Prva, Pavliha noče v šolo, v izvedbi dramske skupine Osnovne šole Lava, je bila na sporedu že včeraj. Nocoj ob 18. uri bodo Svet igrač Jane Kolarič v priredbi Cvetke Jo-van Jekl izvedli člani otroške gledališke skupine Zarje. V sredo sledi lutkovna pravljica Hej, to je moj popek, ki jo bo v režiji Damijana M. Trbovca izvedlo Škratovo lutkovno gledališče. Niz bo zaključila še najnovejša predstava mladih Zarjanov, ki jo je po pravljici Zdenka Matoza Koliko je ura zrežirala Cvetka Jovan Jekl. Viteška šola in angleško-glasbene urice V praznično prireditveno ponudbo za mlade se vključuje tudi Hotel Evropa, kjer od danes pa vse do sobote pripravljajo vsak dan med 16. in 18. uro, v soboto pa med 10. in 12. uro viteško šolo z animacijo. Vsak dan ob 16.30 pa bodo v hotelu tudi nastopi različnih osnovno- in srednješolskih skupin in glasbenih sestavov. 26., 27. in 28. decembra dopoldne bodo v dveh starostnih skupinah (6-8 let in 9-12 let) angleško-glasbene zimske urice v okviru Viva Creativa, v prostorih Glasbene šole Celje. Info: svetlin. ajsa@gmail.com. IS, Brst, StO V Šentjurju so zaživele pravljice Čeprav v skromnejšem obsegu kot kje drugje, je šentjurska pravljična dežela tudi letos privabila na stotine otrok. V kulturnem domu so dva dni pripravljali različne delavnice in pester glasbeni program. Tega so v veliki meri pripravili v vseh šentjurskih osnovnih šolah, glasbeni šoli in domačih pevskih zasedbah. Za vse ostalo, " www.iadjDCDlje.CDm tpeitíLÜMdlOCpIjf CíltH Prenosi, oddaja Ponedeljkovo športno dopoldne (10.1 i Šport danes (vsak dan ob 15.0 i hI VB V Tisoč in ena noc V Športni dvorani OŠ Braslovče je bil dobrodelni koncert za starše z naslovom Tisoč in ena noč. Z bogatim, strokovno dodelanim programom so otroci s pomočjo mentorjev in zunanjih gostov staršem pripravili res lep večer. Scena in pripomočki za nastopajoče so nastajali na dnevih dejavnosti. Denar od prodaje vstopnic, prostovoljnih prispevkov in od prodaje izdelkov učencev v višini 3.392 evrov so namenili šolskemu skladu. Sredstva bodo v pomoč pri izvedbi programov nadarjenih učencev, tabora učencev s posebnimi potrebami, za nakup avdiovizualnih sredstev, dresov za šolske športne ekipe in delno kritje stroškov prevoza članov pevskega zbora na intenzivne pevske vaje. Po prireditvi so udeleženci prireditve lahko poklepetali ob toplem čaju in sadju ter pecivu donatorjev. TT od animacije do dekoracije, pa so poskrbeli prostovoljci Mladinskega centra Šentjur. V petek zvečer, na vrhuncu dogajanja, je otroke obiskal tudi Božiček in si skrbno zapisal otroške želje, da jih bo na božični večer morda lahko tudi izpolnil. StO Foto: GrupA Potrebščine za ogrožene otroke V študijskem središču v Celju Fakultete za management zbirajo v sodelovanju z Mladinskim zdraviliščem in letoviščem RKS Debeli rtič potrebščine za otroke iz socialno ogroženih družin. Podarite lahko šolske potrebščine (zvezke, barvice, flomastre, šilčke ...) in tudi igrače, vendar ne plišastih. Akcija bo trajala do konca januarja 2012. Zbrane potrebščine bodo podarili otrokom, ki bodo zaradi socialne ogroženosti nekaj počitniških dni v prihodnjem letu preživeli v letovišču Debeli rtič. NOVI TEDNIK BRALCI POROČEVALCI 19 Bezenškov zbor na festivalu v Budimpešti Pevci in zborovodja Moškega pevskega zbora PD Antona Bezenška Frankolovo so od 1. do 4. decembra sodelovali na Mednarodnem festivalu adventnih in božičnih pesmi v Budimpešti. Festival je bil že 11. zapored, poleg domačinov je gostil še zbore s Finske, Švedske, z Norveške, s Poljske, iz Grčije in Slovenije. Organizator je za vsak dosegel svoj višek na zadnji zbor pripravil tri nastope. Prvi dan je bil namenjen predstavitvi v pesmi in besedi. Drugi festivalski dan so sledili celovečerni koncerti po cerkvah, naši so ga odpeli s Finci v cerkvi sv. Mihaela v središču Budimpešte. Med poslušalci je tokrat sedel tudi slovenski veleposlanik na Madžarskem. Festival je dan z gala koncertom v baziliki sv. Štefana, prav tako v centru Budimpešte. Vsak zbor je nastopil posamično, sledil pa je nastop več kot 300-članskega združenega pevskega zbora, ki so ga sestavljali vsi udeleženci festivala. Baziliko sv. Štefana je po oceni organizatorjev napolnila 3.000-glava mno- Nastop v cerkvi sv. Mihaela v Budimpešti žica, do zadnjega kotička cerkve pa so segali dovršeni akordi, zapeti v latinščini in madžarščini, kot pika na i pa še Gruberjeva Sveta noč. Publika, kakršni fran-kolovski zbor ni prepeval še nikdar v svoji zgodovini, se je s stoječimi ovacijami zadovoljila šele, ko je Sveta noč izzvenela še v ponovitvi. Združeni zbor, ki je bil »star« le dva dni, je prisotne čustveno dodobra predramil in mnogi - tako poslušalci kot pevci - so dobili »kurjo kožo«, mravljince, solzne oči ... Ni dvoma, da so naši kot edini udeleženi slovenski zbor suvereno izpeljali vse nastope in s pesmijo promovirali Slovenijo, z nekaj propagandnega materiala o Frankolovem in o občini Vojnik pa so se nekaterim zborom še dodatno predsta- vili. Res so bili tvorci tega pevskega vikenda predvsem pevci, toda za njimi stoji še manj vidna dobra roka naših stalnih donatorjev, za kar smo jim člani društva iz srca hvaležni. SONJA JAKOP Mlajši so nastopajoči, bolj prisrčen je njihov nastop. Medgeneracijsko druženje Mestna četrt Hudinja v Celju je v prostorih osnovne šole tudi letos pripravila medgeneracijsko srečanje. Prireditev, ki temelji na povezanosti ljudi različnih starosti, so pripravili že četrto leto zapored. Njen osrednji namen je vzdrževanje kakovosti življenja vseh generacij, ki se ga najlažje doseže prav z medgeneracijskim sodelovanjem in s prostovoljstvom. Na območju mestne četrti Hudinja letos živi 138 krajanov, starih nad 80 let. Za letošnje jubilante in vse, ki so starejši od 80 let, so v sodelovanju z vrtcem, osnovno in s celjsko glasbeno šolo pripravili tudi pester kulturni program za popoldansko srečanje. IS Foto: TimE Zabava ob morju Celjski upokojenci se vsako leto septembra odpravimo na morje. Med nami so bili tokrat tudi mlajši, ki še delajo. Tokrat smo šli v Pirovac. Plaža je bila čudovita z globoko in s plitvo vodo. Topla pa kot v bazenu. Do mesta je bilo deset minut hoje, kar je bil sprehod na sladoled, kavo, nakup razglednic in še kaj. Najbolj veselo je na naših rojstnodnevnih srečanjih. Tisti, ki ima v devetem mesecu rojstni dan, ne glede na datum, dobi čestitko z našimi podpisi. Vsakemu posebej zapojemo pesem po njegovi želji. Potem se zabavamo tako, da damo vsakemu možnost, da kaj pove in zapoje. To je zelo zabavno. Tisti, ki imajo rojstni dan, pa ponavadi dajo za pijačo. MJ Adventni venčki v domu starejših V Domu starejših Šentjur smo organizirali delavnico izdelovanja adventnih venčkov. Potekala je v obliki medgeneracijskega druženja, saj so poleg stanovalcev in zaposlenih v domu sodelovali še svojci, prostovoljci, dijaki Srednje zdravstvene šole Celje in skupina otrok iz Vrtca Šentjur. Druženje je bilo zelo prijetno in pro- duktivno, saj je vsak lahko izdelal adventni venček, ki ga je potem odnesel domov. Da je bilo vzdušje še bolj prijetno, so poskrbeli otroci, ki so nam zapeli. Z adventnimi venčki smo okrasili dom in tako obeležili čas pričakovanja, ki je tu. JAZBEC BARBARA mM 20 ŠTIRINOŽCI NOVI TEDNIK »O, kako prijazno od gospodiča Hrčka, da me je povabil na klepet. Toda kako naj pridem do njega? Vrata so na drugi strani kletke.« »No, saj gre. Lastnica bi me lahko prijavila na tekmovanje v ekstre-mnem plezanju za mlade mačke. Še malo, pa bom na cilju!« MAČJA PREJA Tačka želi obiskati Hrčka Fotozgodbo, ki jo tokrat objavljamo, je poslala Simona Šinko iz Celja. Prispevala je tudi zapis o lovljenju svoje Tačke. Za nagrado bo prejela 2 kg mačje hrane, ki jo podarja podjetje Hana-Ana iz Zadobrove. Prve odzive na naš nagradni razpis smo že dobili. Poslali ste nam prispevke o mačkah, lahko pa seveda sodelujete tudi z zgodbicami o psih ali drugih domačih ljubljenčkih. Napišite zabavno zgodbo in jo pošljite v uredništvo Novega tednika, lahko dodate tudi fotografije. Nagrajeni boste s hrano za mačko ali psa. Najboljši ali najbolj izvirni prispevek, ki ga bomo izbrali med vsemi prejetimi, vam bo zagotovil vsak mesec v letu, ki prihaja, 2-kilogramsko vrečo vrhunske hrane za mačko ali 3-kilogramsko za psa. Nagrado bo podarilo podjetje Hana-Ana iz Zadobrove 39c, Škofja vas. Teksti naj ne bodo daljši od 2500 znakov. Pošljite jih na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si, sprejemali pa jih bomo do konca letošnjega decembra. »Uh, tole pa ni bila pametna ideja! Še dobro, da imam močne tačke, da sem se lahko obdržala na kletki. Samo še tole tačko premaknem in sem že skoraj ...« »Vedela sem! Uspelo mi je! Toda gospodič Hrček, ni bilo lepo, da sem se takole trudila, zdaj pa ne morem k tebi. Počakaj, te že dobim, ko bo čas za čiščenje tvoje kletke!« IŠČEMO TOPEL DOM Štirje prijazni pasji me-šanci čakajo skrbnega gospodarja v zavetišču Zon-zani. Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; in-ternetni naslov www.zon-zani.si DELOVNI ČAS pon.- pet. 7,-19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si Simpatični 12-mesečni Miha je večje rasti, našli pa so ga v Slovenski Bistrici. Prijazen Ron je manjše rasti, star 2 leti, našli pa so ga v Zrečah. Ajka je stara tri mesece. Našli so jo v Celju. Tudi ona bo srednje ra sti. Cene je star štiri mesec. Odvzeli so ga v Slovenskih Konjicah. Bo srednje rasti. NOVI TEDNIK NASVETI 21 TERAPEVT SVETUJE »Si je že zaslužila« V pogovorih o nasilju nad ženskam dostikrat slišim besede: »Si je že zaslužila!« Pogost komentar je tudi: »Kaj pa je tako nora, da drži. Ji že >paše<.« Kot terapevtka ravno ne razumem teh besed, ker mi je jasen vzrok, zakaj je tako. Ampak če stopim korak nazaj, res ni ravno razumljivo, zakaj ženska, ki je žrtev nasilja, to trpi. Zakaj takšnega človeka ne prijavi? Ali sploh ve, da to ni prav? Ali res nima kam? Še manj je jasno, zakaj se vrača. Veliko zakajev, veliko odločitev, ki niso razumljive, in glavno vprašanje, ali so si res to zaslužile. Po mojem mnenju nasilje ne rešuje težav, prav tako si ženska (enako otrok) z ničemer ne zasluži nasilja. Podobno bi bilo, če bi lahko opravičili krajo v trgovini z izgovorom, da je izložba izzivala in se ponujala. Razlog, zakaj vseeno nekatere ženske to trpijo, je v načinu življenja, ki so ga imele v otroštvu. Če nam je prav ali ne, smo v zgodnjem otroštvu dobili neke vrste čustvene zapise, na osnovi katerih izbiramo prijatelje, službo in nenazadnje partnerje. Ob partnerju odigramo ponovno ples čutenj, ki nas je oblikoval Piše: ALENKA GABROVEC, zakonska in družinska terapevtka v zgodnjem otroštvu. Ta čutenja so nam blizu in so za nas varna. Ob njih se počutimo varne in vsemogočne, dajejo nam smisel ter odgovore na vprašanja, kdo smo. Ne glede na to, kaj je tisto, kar smo dobili v zgodnjem otroštvu, je odvisno od nas, kaj bomo s to doto naredili. Ženska, ki dovoljuje, da partner izvaja nasilje nad njo, je v večini primerov zgolj ženska, ki je nasilje doživela že kot majhna deklica. To ne pomeni, da so jo doma tepli, lahko je bila žrtev katerega koli nasilja (psihičnega, fizičnega, spolnega, ekonomskega ...). Iz tega nasilja je kot varno čutenje vzela le strah. In nevede bo iskala partnerja, ki bo znal ta strah prebuditi v njej. Zavestno bo iskala nekaj drugega, a čutenja jo bodo usmerjala drugam. Sprva, ko je v fazi zaljubljenosti, je vse lepo in prav, a ko to obdobje mine, prideta zgolj nasilje in večni krog ponavljanja. Najprej je obdobje, ko je vse v redu, kjer so na nek način nebesa, temu sledijo dogodki, ki pripravljajo pot za izbruh - in končno nasilje, po njem pa sledi obdobje umirjanja, ko ženska sliši vse tisto, kar želi, kar jo pomiri, in dobi zagotovila, da se ne bo ponovilo. Ponovno nebesa in krog je sklenjen, pri čemer se začne ponovna, enaka pot. Z vsako novo ponovitvijo samozavest in samospoštovanje ženske izginjata, dokler ne postane zgolj lutka v rokah moškega, medla slika tistega, kar je bila nekoč. Ni ji lahko, ker namesto podpore dobiva zgolj očitke, kako neumna je. Namesto, da bi ji okolica pomagala, da ponovno zgradi lastno samopodobo in dobi dovolj moči, da se bori, dobi le obsojanje in nerazumevanje. Glavna ironija je v tem, da sama iz tega kroga ne more, ker rabi pomoč okolice, ki pa jo le obsoja. Lahko se obrne na ustrezne ustanove, a ponavadi to naredi, ko je že prepozno in zahteva preveč. Vsekakor ni samo sama kriva za nasilje in si ga nikakor ne zaslužili. 8- 12 kg Dr. PIRNAT 32/252 32 55,01/519 35 54 www.pirnat.si k _Dr. Pirrat d j j. Razlegava Če bi bilo več razumevanja in več sodelovanja, bi bilo manj žrtev. Gotovo so ženske, ki so žrtve nasilja, tiste, ki odločajo, kako naprej, a se morajo odločiti same, če resnično želijo iz tega vzdušja in so pripravljene stopiti na pot, ki bo vse prej kot lahka. A je vredna cilja, ki jih čaka na koncu. LEP IN ZDRAV NASMEH Starostnik v zobozdravniški ordinaciji Staranje je naraven, fiziološki proces in ne bolezen. Z njim se zaradi porušenega ravnovesja med odpornostjo organizma in škodljivimi vplivi okolja pojavijo različne bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, spremembe na sklepih, okvara vida, presnovne bolezni ... Posledično ti bolniki jemljejo vsaj ena zdravila, pogosteje pa tudi več hkrati. Svetujem vam, da imate ob vsakem obisku pri zobozdravniku zabeležena na listu vsa zdravila in njihove odmerke, ki jih jemljete. Zdravila lahko vplivajo na zmanjšano izločanje sline, krvno sliko, počasnejše celjenje ran. Načeloma velja, da pri konzervativni oskrbi zob (sanacija zobne gnilobe ali kariesa, koreninsko zdravljenje, nekatere protetične Piše: HELENA PUNGERŠEK, dr. dent. med. faze) ni ovir za delo v zo-bozdravniški ordinaciji. Pri večjih posegih, kjer pridemo v stik s krvjo oz. pričakujemo krvavitev (čiščenje zobnega kamna, odstranjevanje oblog pod ravnjo dlesni, puljenje, incizija ...), moramo predhodno pripraviti pacienta z ustreznim odmerkom in izbiro zdravil. Pacientom z umetnimi srčnimi zaklopkami, s prebolelim infek- Če imate vprašanje za zobozdravnico, nam ga lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. cijskim endokarditisom, z različnimi biološkimi protezami mora zobozdravnik predpisati antibiotično zaščito. Pacientom, ki jemljejo zdravila z vplivom na strjevanje krvi, morajo v antikoagulantni ambulanti pripraviti ustrezno shemo prilagoditve terapije. Vedno več je tudi bolnikov po kemoterapiji ali radioterapiji, ki morajo z izbranim zobozdravnikom najti najbolj ugoden trenutek glede na splošno zdravstveno stanje za delo v ordinaciji. Torej starostnike, ki imajo kronične bolezni in jemljejo zdravila, je treba dodatno pripraviti pred zobozdravni-škim posegom. Če sta oba, bolnik in zobozdravnik, na poseg pripravljena, je zapletov malo. Naj poudarim, da bolniki, ki jemljejo sedem ali več skupin zdravil, niso primerni za obravnavo večjih posegov na osnovni ravni, ampak potrebujejo specialistično obravnavo. Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ČISTILKA ■ DELO V CELJU ■ M/Ž; ČIŠČENJE OBJEKTOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.12.2011; VALINA, DDUŽDA ZA VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE, D.O.O., ŠTE-PANJSKA CESTA 22 D. 1000 LJUBLJANA TESAR 0PAŽEV TESARSKA DELA ■ M/Ž; TESAR ■ DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.12.2011; GAGI GRADNJE, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.D.D., DR0-DARJEVA ULICA 29,3000 CELJE TESAR TESAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; RAZLIČNA TESARSKA, NEDOLOČEN ČAS, 24.12.2011; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.D.D., TEHARJE 23,3221 TEHARJE ZIDAR ZIDAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; RAZLIČNA ZIDARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 24.12.2011; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.D.D., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE VARILEC DELAVECV PROIZVODNJI-VARILEC - M/Ž; VARJENJE, VRTANJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.12.2011; DIR0 0GIS ANDREJ KUZMA S.P., PUC0VA ULICA 19,3000 CELJE KLJUČAVNIČAR VZDRŽEVALEC STROJEV - M/Ž; VZDRŽEVANJE STROJEV V PROIZVODNJI, KLJUČAVNIČARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 31.12.2011; NAV0DNIK D.D.D.; NAV0DNIK D.0.0., PODRUŽNICA CELJE, MEDL0G 7F, MEDL0G 7 F. 30D0 CELJE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBBAZBA VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE LJUDI IN PREMOŽENJA, VARN0STNIK/VARN0STNICA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 24.12.2011; PROSIGNAL, DRUŽRA ZA VAROVANJE, D.O.O., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE VARN0STNIK-RECEPT0R - M/Ž; VAROVANJE LJUDI IN PREMOŽENJA IN DELO RECEPT0RJA, VARN0-STNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 21.12.2011; PROSIGNAL, DRUŽRA ZA VAROVANJE, D.0.0., KERSNIKOVA ULICA 19,3000 CELJE MIZAR PROIZVODNI DELAVEC - MONTER - M/Ž; ROČNA IN STROJNA MIZARSKA DELA, DELO V PROIZVODNJI PVC ELEMENTOV (OKNA, VRATA,...), IZDELOVANJE STAVDNEGA POHIŠTVA IZ PLASTIKE, MONTAŽA NA TERENU, VZDRŽEVANJE STROJEV, NAPRAV IN ORODIJ .... DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.12.2011; ST0-PAR LR DESIGN PROIZVODNJA IN PRODAJA, D.0.0., ŽELEZARSKA CESTA 3,3220 ŠTORE PRODAJALEC PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI - DELO V CELJU - M/Ž; PRODAJA MALIH ŽIVALI, HRANE IN OPREME ZA MALE ŽIVALI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.12.2011; ALFAPET TRGOVINA D.0.0., LETALIŠKA CESTA 29.1000 LJUDLJANA KADROVSKI TEHNIK KADR0VIK-M/Ž; VODENJE KADROVSKIH EVIDENC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 21.12.2011; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0., CESTA V CELJE 2,3202 LJUDEČNA STROJNITEHNIK DELAVEC V RAZVOJU - M/Ž; RAZVOJ PROCESA IN NOVIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.12.2011; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUDEČNA ORODJAR - M/Ž; ORODJARSKA OPRAVILA, DRUŠE-NJE ORODIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.12.2011; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0., CESTAVCELJE 2,3202 LJUDEČNA STRUGAR NA CNC STROJIH - M/Ž; STRUŽENJE NA CNC STROJIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.12.2011; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUDEČNA EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIALIST ZA NARAVO IN PRODAJO - M/Ž; DELO V KOMERCIALI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.12.2011; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUDEČNA SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE VSEH RAČUNOVODSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.12.2011; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0., CESTAVCELJE 2,3202 LJUDEČNA INŽENIR STROJNIŠTVA PROGRAMER CNC STROJEV - M/Ž; PROGRAMIRANJE CNC STROJEV, DOLOČEN CAS, 12 MESECEV, 21.12.2011; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUDEČNA UNIVEBZITETNA IZOBBAZBA STROKOVNI SODELAVEC ZA RAČUNOVODSTVO, PLANIRANJE IN K0NTR0LING - M/Ž; VODENJE RAČUNOVODSTVA IN FINANČNIH DELOV PROJEKTOV, PRIPRAVA IN ZASLEDOVANJE PLANOV, PRIPRAVA FINANČNIH POROČIL ZA PROJEKTE, NEDOLOČEN ČAS, 31.12.2011; NAV0DNIK D.0.0.; NAV0DNIK D.0.0. PODRUŽNICA CELJE, KIDRIČEVA ULICA 25, KIDRIČEVA ULICA 25,3000 CELJE UE LAŠKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBBAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - VOŽNJE SO ZNOTRAJ SLOVENIJE. VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 21.12.2011: TLS, LOGISTIKA. SKLADIŠČENJE IN TRANSPORT, D.0.0., TRURARJEVA ULICA 5.3270 LAŠKO AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVRŠEVANJE VZDRŽEVALNIH IN MEHANIČNIH DEL NA VOZILIH, SKRR ZA UREJENOST DELOVNEGA OKOLJA, OPRAVLJANJE P0D0DNIH DEL PO NAVODILIH NADREJENEGA V OKVIRU POKLICA IN DELOVNE USPOSOBLJENOSTI. B0L0ČEN ČAS, 3 MESECE, 27.12.2011; AMJ, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL, JANI MAR0T, S.P., TEVČE 11,3270 LAŠKO KUHAR KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 21.12.2011, THERMANA D.D., DRUŽRA D0DREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 0, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE NIŽJA POKLICNA IZ0BBAZBA(D0 3 LET) LESARSKI DELAVEC - M/Ž; DELO NA TRAČNI IN KROŽNI ŽAGI, MONTAŽA PALET IN ZAR0JEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.12.2011; PLARD, AVT0PREV0-ZNIŠTV0, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0., ŠKALCE1 C, 3210 SLOVENSKE KONJICE OBLIKOVALEC KOVIN PROIZVODNI DELAVEC- M/Ž; OPRAVLJA ENOSTAVNA IN POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI PRI MEHANSKI 0DDELAVI IN MONTAŽI IZDELKOV, OPRAVLJA DELA IN NALOGE NA OPERACIJAH V PROIZVODNJI V SKLADU Z NAVODILI IN PREDPISI, OPRAVLJA KONTROLO IZDELKOV PO NAVODILIH ZA DELO, SPREMLJA IN 0RVEŠČA 0 STANJU DELOVNIH SREDSTEV, TRAN-SP0RTIRA PROIZVODE, IZPOLNJUJE DOKUMENTACIJO NA DELOVNEM MESTU, IZVAJA SAMOKONTROLO, PAKIRA IZDELKE, ZAGOTAVLJA SLEDLJIV0ST KOSOV IN DOKUMENTOV, OPRAVLJA DRUGA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA., DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 3.1.2012; ADECC0 H.R. D.0.0.; ADECC0 H.R. D.0.0., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 0,3000 CELJE STBOJNI MEHANIK VZDRŽEVALEC SPECIALIST - M/Ž; OPRAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH VZDRŽEVALNIH DEL NA PODROČJU STROJNEGA VZDRŽEVANJA STROJEV IN NAPRAV, OPRAVLJANJE P0D0DNIH DEL PO NAVODILIH NADREJENEGA V OKVIRU POKLICA IN DELOVNE USPOSOBLJENOSTI. NEB0L0ČEN ČAS, 24.12.2011; SWATYC0MET, UMETNI BBUSI IN NEKOVINE, D.0.0., TITOVA CESTA 00,2000 MABIB0B VOZNIK VOZNIK T0V0BNEGA VOZILA - M/Ž; 4 UBE VOŽNJA T0V0BNEGA VOZILA, 4UBE BELO V ŽAGI, NEDOLOČEN ČAS, 8.1.2012; P0-LES D.0.0., PB0IZV0BN0 TBG0VSK0 PODJETJE. SLOVENSKE KONJICE, BBB0 13 A. 3210 SLOVENSKE KONJICE SBEDNJA POKLICNA IZOBBAZBA NASTAVLJALEC 0B0BIJ ZA PREDELAVO PLASTIČNIH MAS - M/Ž; NASTAVITEV, MONTAŽA IN DEM0NTAŽA ORODIJ, NASTAVITEV IN KONTROLA DELOVANJA STROJEV V PROIZVODNJI, PRIPRAVA IN D0ZIRANJE MATERIALOV ZA STROJNO OBDELAVO. VZDRŽEVANJE ORODIJ IN STROJEV, PAKIRANJE KONČNIH PRODUKTOV, ZAČETNA FAZA SKLADIŠČENJA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.1.2012; ADECC0 H.R. D.0.0.; ADECC0 H.R. D.0.0., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 0,3000 CELJE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽRA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, OPRAVLJANJE DELA NA DENCINSKEM SERVISU 0MV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.12.2011; JUNID MARKETING, KOOPERACIJA D.0.0., LIPTOVSKA ULICA 45.3210 SLOVENSKE KONJICE ELEKTRIKAR ELEKTRONIK ELEKTRONIH - M/Ž; IZRRANI KANDIDAT DO PRI SVOJEM DELU OPRAVLJAL ENOSTAVNA IN ZAHTEVNEJŠA DELA S PODROČJA ELEKTRONIKE TER VZDRŽEVANJA STROJEV IN NAPRAV. K SAMEMU DELU SODI ŠE POPRAVLJANJE RAČUNALNIŠKE OPREME (HARDWER, S0FTWER), NAMEŠČANJE RAČUNALNIŠKE STROJNE IN PROGRAMSKE OPREME PRI UPORARNIKIH. DELO DO POTEKALO V TREH IZMENAH, ZA LAŽJE IN DOLJ KAKOVOSTNO DELO DOSTE DELOVALI V SKUPNI Z IZKUŠENIMI STROKOVNJAKI IN SODELOVALI Z ZUNANJIMI SODELAVCI, NEDOLOČEN ČAS, 24.12.2011; SWATYCOMET, UMETNI DRUSI IN NEKOVINE, D.0.0., TITOVA CESTA 00,2000 MARIROR DOKTOR ZOBOZDBAVSTVA DOKTOR DENTALNE MEDICINE - M/Ž; DR. DENT. MEDICINE, NEDOLOČEN ČAS, 27.12.2011; ZODOZDRA-VSTVENI ZAVOD VERTAČNIK, DODRAVA PRI KONJICAH 3 D. 321D SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR PRI CELJU ELEKTROINŠTALATER ELEKTRIČAR - M/Ž; INSTALACIJE, SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ, IZVAJANJE INTELIGENTNIH ELEKTROINSTALACIJ IN VARNOSTNIH SISTEMOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.12.2011; EDICOM IZVOZ-UVOZ, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0. ŠENTJUR, PRIJATELJEVA ULICA 12, 3230 ŠENTJUR ELEKTRIKAR ELEKTRONIK VARNOSTNI TEHNIK - M/Ž; INSTALACIJE, SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE SISTEMOV TEHNIČNEGA VAROVANJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.12.2011; EDICOM IZVOZ-UVOZ, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0. ŠENTJUR, PRIJATELJEVA ULICA 12,3230 ŠENTJUR VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBBAZBA VODJA SPLOŠNO KADROVSKEGA PODROČJA - M/Ž; NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE, SPREMLJANJE IN USKLAJEVANJE DELA NA SPLOŠNO - KADROVSKEM PODROČJU ORGANIZIRANJE DELOVNIH SESTANKOV TER SPREJEM STRANK VODENJE KORESPONDENCE IZVAJANJE STROKOVNIH IN OPERATIVNIH NALOG NA PODROČJU KADROVANJA, UREJANJA DELOVNIH RAZMERIJ IN IZOBRAŽEVANJA ZAPOSLENIH UREJANJE CELOTNIH EVIDENC IZVARSTVA PRI DELU IN SODELOVANJE Z VSEMI INŠPEKCIJSKIMI SLUŽDAMI IZVAJANJE OPERATIVNIH DEL ZA SINDIKAT ZDIRANJE PODATKOV ZA ODRAČUN PLAČ VODENJE EVIDENC V SKLADU Z ZAKONOM IN PREDPISI UREJANJE ARHIVA .... DOLOČEN ČAS, 5.1.2012; TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.0.0., PLANINA PRI SEVNICI 41 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI UE ŠMARJE PRI JELŠAH VOZNIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; OPRAVLJANJE PREVOZNIH STORITEV V MEDNARODNEM TOVORNEM PROMETU, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, ČIŠČENJE TOVORNEGA VOZILA., VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.12.2011: TDMAS TRANS. MEDNARODNI PREVOZI IN DRUGE STORITVE, D.0.0., ŠKOFIJA 1 A, 3253 PRISTAVA PRI MESTINJU PRAVNIK ODVETNIŠKI PRIPRAVNIK - M/Ž; SESTAVLJANJE POGODD. TOŽD IN OSTALIH PRAVNIH DOKUMENTOV, SPREJEMANJE IN SVETOVANJE STRANKAM IPD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.12.2011; PREVOLŠEK ROMANA - ODVETNICA, ROGAŠKA CESTA 19,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE STRUGAR STRUGAR - REZKALEC-M/Ž; STROJNO STRUŽENJE IN RAZKANJE (PROIZVODNJA PLASTIČNIH IZDELKOV), DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 23.12.2011; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.0.0., LJURLJANSKA CESTA 13 R. 3320 VELENJE TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVINSKI POSLOVODJA (PRODAJALNA V VELENJU) - M/Ž; VODENJE MALOPRODAJNE ENOTE, PRODAJA BLAGA, SVETOVANJE STBANKAM PBI NAKUPU, VOBENJE BLAGAJNE, ORGANIZIRANJE BELA V PRODAJALNI. VOBENJE PODREJENIH. UREJANJE PRODAJALNE, SODELOVANJE PRI PROMOTIVNIH AKCIJAH PRODAJALNE, PRIDODIVANJE SINDIKALNIH KUPCEV, DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 23.12.2011; FISHER INTERNATIONAL TRGOVSKO PODJETJE, D.0.0., ULICA IVANKE URANJEK1.3310 ŽALEC VIŠJASTR0K0VN0 IZOBBAZBA VODJA SKLADIŠČA V VELENJU - M/Ž; VODENJE, ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA, VODENJE DOKUMENTACIJE, SODELOVANJE PRI REKLAMACIJSKIH POSTOPKIH, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.12.2011; LESNINA, D.0.0.; PRODAJNI CENTER TRGOVINA S POHIŠTVOM LEVEČ, LEVEČ 18, 3301 PETROVČE AKADEMSKI GLASBENIK KONTBABASIST UČITELJ - M/Ž; POUČEVANJE KONTRARASA, DOLOČEN ČAS, 24.12.2011; GLASBENA ŠOLA FBAN K0-BUN KOŽELJSKI VELENJE, JENKOVA CESTA 4,3320 VELENJE DIPLOMIBANI EKONOMIST (VS) POSLOVNI SEKBETAB - M/Ž; OPRAVLJANJE TAJNIŠKIH POSLOV, OPRAVLJANJE KADROVSKIH DEL, OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL, OPRAVLJANJE DRUGEGA DELA PO NAVODILIH RAVNATELJA IN PO SPLOŠNIH AKTIH ZAVODA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.12.2011; GLASBENA ŠOLA FBAN KOBUN KOŽELJSKI VELENJE, JENKOVA CESTA 4,3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBBAZBA VOZNIK TOVOBNEGA VOZILA - M/Ž; PBEVOZ BLAGA V MEBNABOBNEM PBOMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PBOMETU, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.12.2011: VIGITBANS, TBANSPOBTNO TBGOVSKO PODJETJE. D.0.0., SAVINJSKA CESTA 98 A, 3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBBAZBA SKLADIŠČNIK - M/Ž; DELO V SKADIŠČU DELE TEHNIKE, AKUSTIKE, NEDOLOČEN ČAS, 31.12.2011; ALI-ANSA, PODJETJE ZA INTELEKTUALNE STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0., GOTOVLJE 31,3310 ŽALEC ELEKTBIKAB SERVISER HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; SKRR ZA HLADILNO TEHNIKO IN OPREMO SKLADNO, DELO NA MONTAŽAH ZA HLADILNO TEHNIKO IN OPREMO, IZVAJANJE ZAGONOV, VZDRŽEVANJE IN ODPRAVA TEŽAV NA HLADILNIH SISTEMIH, STIMULATIVNO PLAČILO, NEDOLOČEN ČAS, 8.1.2012; TERMO SHOP D.0.0., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 170,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI NOVINAR UREDNIK SPLETNEGA MEDIJA - M/Ž; ORGANIZACIJA IN VODENJE PROJEKTOV SPLETNEGA OMREŽJA, UREJANJE IN ORJAVA VSERIN, NADZOR IN AŽU-RIRANJE OBJAVLJENIH PRISPEVKOV, ZAGOTAVLJANJE PRIJAZNE IN ENOSTAVNE UPORARNOSTI SPLETNEGA OMREŽJA ZA ORISKOVALCE, RAZVOJ IN NABGBABNJA SPLETNEGA OMREŽJA NA PODLAGI POZNAVANJA IN SPREMLJANJA SPLETNE ANALITIKE, BOSEGANJE VEČJEGA ŠTEVILA OBISKOVALCEV IN REGISTRIRANIH UPORARNIKOV, RAZVOJ NOVIH PROJEKTOV - TEHNOLOŠKE IN VSERINSKEIZROLJŠA-VE, NAČRTOVANJE IN IZVEDDA TRŽNIH AKTIVNOSTI NA SPLETU, ISKANJE IN PRIDODIVANJE NOVIH PARTNERJEV IN STROKOVNJAKOV, ORGANIZACIJSKO KOORDINIRANJE PROCESOV TRŽENJA, ADMINISTRATIVNA DELA, POTRERNA ZA IZVEDDO PROJEKTA, NADGRADNJA PROJEKTA NA NACIONALNI RAVNI, ŠIRJENJE NJEGOVEGA DELOVANJA IZVEN MEJA SLOVENIJE, NEDOLOČEN ČAS, 20.12.2011; MEDIAS KREATIV, RISTVO KOMUNICIRANJA, D.0.0., NOVO CELJE 9,3301 PETROVČE AKADEMSKI GLASBENIK FLAVTIST UČITELJICA FLAVTE - M/Ž; POUČEVANJE FLAVTE IN OPRAVLJANJE S TEM POVEZANIH NALOG NA MATIČNI ŠOLI IN DISLOCIRANIH ODDELKIH, DOLOČEN ČAS, 8.1.2012; GLASBENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 9.3310 ŽALEC 18.GG KUD Zarja Trnovlje 18.00 Osnovna šola Ljubno ob Savinji novoletna prireditev Hej, to je moj popek lutkovna pravljica v izvedbi Škratkovega lutkovnega gledališča Celje Novoletni koncert pevskih zborov 18.00 Glasbena šola Velenje Božično-novoletni koncert 19.00 Kulturni center Laško Ansambel Mladi Dolenjci koncert; gostje Harmonikarski orkester Primoža Zvira 20.00 Glavni trg Celje Extra band Glasbene šole Celje koncert na prostem ČETRTEK, 22. 12. HITRI KREDITI 7.37 Mesto Celje 15.00 Celjski mladinski center 5najstnikov.com avdicija za izvedbo stand up komedije 16.00 Glasbena šola Celje 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic pripoveduje Marjetka Blatnik 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina 17.00 Velenjski grad Veronika Deseniška - d' minuti pred polnočjo dogodki se začenjajo ob sončnem vzhodu ter trajajo ves dan; več dogodkov, performansi, instalacije, video projekcije, akcije... Džez, elektronske klaviature, bas kitara nastop dijakov nadstandardnih programov Cih! predstava Šentjakobskega gledališča Ljubljana; za otroški abonma in izven Srečanje Mladih muzealcev z dedkom Mrazom 18.00 KUD Zarja Trnovlje Celje Koliko je ura pravljica v izvedbi otroške gledališke skupine KUD Zarja Trnovlje 18.00 Dom kulture Velenje Ob dnevu samostojnosti in enotnosti osrednja občinska slovesnost 18.00 Glasbena šola Velenje Božično-novoletni koncert 19.00 Cerkev sv. Nikolaja Žalec Glasbena šola Rista Savina Žalec božični koncert 19.00 Galerija Velenje Prepletanja razstava sodobne tekstilne umetnosti in oblikovanja 19.19 Knjižnica Velenje Filipini: tropsko kraljestvo predava Milan Jelenski 19.3G SLG Celje D. C. Jackson: Moje bivše, moji bivši izven abonmaja 20.00 Savinjsko nabrežje Veronika Deseniška - dv minuti pred polnočjo splavitev skulpture 20.00 Celjski dom Jan Plestenjak božični koncert do 4.500 |a upokojene? ■ g agojgng 10 CI. Ljubljantlta t, 71 TFC VnnlnH 4.0 3.7.33 3.7 MOTORNA VOZILA PRODAM ŠKODO felicio 1,9 diesel, prevoženih 150.000 km, letnik 1997, poraba bencina 4,3 1/100 km, prodam za 650 EUR. Telefon 041 506-145. 4931 POSEST PRODAM SVETINA, Javornik. Bivalni vikend z garažo, nizki stroški, prodam, zadnja cena 59.000 EUR. Telefon 041 847-093. 4933 ODDAM POSLOVNE prostore, v neposredni bližini zdravstvenih objektov, infrastruktura, ck, internet, certificirana svetloba, oddamo po sklopih. Telefon 041 380-590. 4917 POSLOVNI prostor, 140 m2, za skladišče ali obrtno dejavnost, objekt se nahaja ob glavni cesti Ljubečna-Vojnik, oddam. Telefon (03) 5461-312, 041 815-358. 4927 V CENTRU Žalca oddam 44 m2 opremljen gostinski lokal z vso dokumentacijo. Cena najemnine po dogovoru. Telefon 041 399-484. p STANOVANJE PRODAM DVOSOBNO stanovanje z garažo v Šentjurju prodam za 78.000 EUR. Telefon 031 837-447. 4812 * A * 2&K ZLATARNA KRAGOLNTK V ZLATARNI KRAGOLNIK V OTYCENTRU CELJE VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA. KRAGOLNIKI.KRAGOLNIKd.0.0. K*ttejtvl 12, Celje KINO PLANET TUS Spored 20. in 21. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Jutranja zarja: 1. del - domišljijska romantična drama 15.05, 20.25 Le kako ji to uspe?! - komedija 18.50, 20.50 Vesele nogice 2 - animirana družinska komedija 16.40 Traktor, ljubezen in rock'n'roll - komična drama 19.05, 21.20 Zmagovalec - drama 17.35 Arthur Božiček - animirana družinska komedija, 3D 15.00, 16.50, 17.10 Arthur Božiček - animirana družinska komedija 16.20, 18.30 Silvestrovo v New Yorku - romantična komedija 15.30, 18.00, 19.20, 20.30, 21.50 Misija nemogoče 4 - akcijski triler 17.05, 20.00, 21.00 Pisma sv. Nikolaju - romantična komedija 15.40, 18.10, 20.40 «nniw.radiocelje.com SREDA 19.00 Nanga Parbat - drama, premiera NOVI TEDNIK MALI OGLASI / INFORMACIJE 23 odkup zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 45 m2, Dečkovo naselje, oddam. Telefon 031 637-241, po 15. uri. 4876 GARAŽA PRODAM PARKIRNO mesto v garažni hiši Nova vas ugodno prodam ali oddam. Telefon 041 370-615. 4923 AKUSTIKA PRODAM TELEVIZOR Philips, 70 cm, 100 Mhz, z digitalnim pretvornikom, prodam. Telefon 031 630-882. 4922 PRODAM PUJSKE, težke od 25 do 100 kg, mesni tip, možnost tudi dostave, prodam. Telefon 041 655-528. Š 544 BIKCA simentalca, 150 do 160 kg in telico, 250 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 555 PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391. 4867 PAR pegatk prodam. Telefon 031 509-687. 4915 DVE triletni žrebici in dve enoletni telici si-mentalki prodam. Telefon 041 271-038. 4934 PRAŠIČE, od 120 do 150 kg, prodamo. Vse informacije po telefonu 031 806-148. 4940 DVE telički simentalki, stari 8 in 3 tedne, prodam. Telefon (03) 5739-366.4944 OSLICO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 215-863. 4954 DVE kravi simentalki, a kontrola, za pleme, prodam. Telefon (03) 5739-044.4942 KUPIM VSE vrste krav in telic za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647-223. s 261 SUHE in debele krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 533 ODDAM PRIJAZNO psičko mešanko, staro približno pol leta, oddam. Telefon 051 457-668. 4935 PRODAM NARAVNO sušena domača orehova jedrca prodam. Telefon 041 860-066. 4814 DOMAČE vino, neškropljeno (jurka, izabela, šmarnica) prodam. Telefon 5773-166. 4880 DOMAČE vino, v okolici Laškega, jurka, kvin-ton, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 031 725-672. 4943 NOVO vino iz neškropljene brajde - jurka prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5461-170, 051 358-304. 4947 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683. n STAREJŠE knjige (romani) prodam. Telefon 040 412-452. 4832 BUKOVA drva, v okolici Dramelj, ugodno prodam. Telefon 051 610-398. 4866 V CELJU prodam tri klaftre čistih bukovih drv. Telefon 041 865-223. 4891 GUMI voz, 16 col in ličkalnik koruze Sip, prodam. Informacije po telefonu (03) 5414-931, zvečer. 4930 OTROŠKI voziček Peg Perego Pramette P3 in jajčko avtosedeč Primo Viaggio, oboje dobro ohranjeno ugodno prodam. Cena 100 EUR oz. po dogovoru. Telefon 041 992-262. 4946 RIBIŠKA DRUZiNA LAŠKO, Turbarjeva 3, Laško išče TAJNIKA/CO RD Laško Vloge z življenjepisom in navedbami o izpolnjevanju pogojev za opravljanje tajniških opravil ter s svojimi kontaktnimi podatki naj kandidati pošljejo na naslov: Ribiška družina Laško, Trubarjeva 3, 3270 Laško ali druzina.lasko@amis.net do vključno 28. 12. 2011. Prednost dajemo kandidatu ali kandidatki iz bližnje okolice Laškega. Dodatne informacije o obsegu del na tel. 040 223 072. Spomin je edini raj, iz katerega nas ne more nihče izgnati. (J. P. Richter) ZAHVALA Ob boleči, nenadni izgubi dragega moža, atija, dedija, brata, strica in tasta JOŽEFA - PEPIJA OSETA iz Drešinje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala gospodu patru Viktorju za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru župnije Petrovče, PGD Drešinja vas, gasilcem sektorja Petrovče, gospodu Zavašniku in gospodu Gajšku za ganljive besede slovesa, kolektivom KZ Petrovče, Engrotuš, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, skupini Žarek, trobentaču, pogrebni službi Ropotar ter družini Milana Stepišnika. Žalujoči: žena Marija ter hčerki Mateja in Monika z družinama. 4949 BRIKETE, visoko kalorične, pakirane po 10 kg, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179. 4900 KUPIM TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultivator in drug stroj ter tovorno, dostavno, terensko vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 4642 Ženitna posredovalnica zaupanje za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold CELJANKA, 43 let, prijazna, simpatična, želi prijatelja do 60 let. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 4936 MOŠKI prijetnega videza, 46 let, 174, rekreativni športnik, podjetnik z lepim, belim nasmehom, nekadilec, vabi samostojno, simpatično žensko na sadno kupo. Sem iz okolice Ljubljane. Telefon 031 695370. p ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO samostojno frizerko z izkušnjami, s polovičnim delovnim časom, izmene dopoldan in popoldan. Frizerstvo Ma-ca, Vrunčeva 29, Celje. 4921 Prazen dom je in dvorišče, naše oko te zaman išče. Ni več tvojega smehljaja, le sled tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN Mineva leto žalosti, kar nas je za vedno zapustila draga mami, žena in snaha DRAGICA TOMPLAK roj. Drnovšek (4. 7. 1954 - 21. 12. 2010) Hvala vsem, ki se je spominjate in postanete ob njenem prezgodnjem grobu. Hčerki Urška in Metka, sin Joži, mož Drago in tašča Vida Prav tako je 30. oktobra minilo leto žalosti, kar nas je zapustila draga stara mama in tašča JOŽEFA DRNOVŠEK iz Zagaja pri Ponikvi Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n ADAPTACIJE, prenova kopalnic na ključ, beljenje stanovanj, vrat, zidarska, elektro, keramičarska, parketarska dela, talne obloge. Delamo v Celju in okolici do 31. 1. 2012 -10 % popust. Telefon 031 897-739; www.komplet-plus.si. n NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE LUjlUNzMJB NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^E KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. RA Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Brane Jeranko, Spela Kurah, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si k fc. Z^tKl/ZVVlt/V-t-f ti ZANIMIVOST | Z^LK u/wi tL n m 1 I n El sg HÏ O ^ M Razstava jaslic Savinjske doline V dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi so člani domačega gasilskega društva, Turističnega društva Petrovče in vaščani pripravili razstavo jaslic Savinjske doline. Številne obiskovalce, ki so se zbrali na otvoritvi, je najprej nagovorila predsednica turističnega društva Marjeta Grobler, nato pa Jože Stepišnik, ki ima pri razstavi največ zaslug. Poudaril je, da na letošnji osmi razstavi sodeluje 40 razstavljavcev jaslic od blizu in daleč, kar je do sedaj največ. Jaslice so zelo raznolike in narejene iz različnih materialov. Blagoslov je opravil petrovški župnik, pater Ivan Arzenšek, prireditev pa so popestrili vokalna skupina Candela iz Pe-trovč in Aljaž Stepišnik s kitaro. Razstava bo odprta 25. in 26. decembra ter 1. in 2. januarja od 9. do 19. ure, ostale dni pa po dogovoru na telefon 031 23 00 21. TT Blagoslova jaslic na Lopati se je v nedeljo popoldne udeležilo veliko ljudi. Jaslice vabijo, lučka sveti Na Lopati v Celju je župnik Srečko Hren iz Župnije Celje sv. Duh v nedeljo popoldne blagoslovil jaslice. Jaslice so postavljene pri Ledni-kovem križu v neposredni bližini gasilskega doma na Lopati in so nekaj posebnega, saj so običajno na ogled v cerkvah ali kakšnih drugih prostorih. Po nedeljskem blagoslovu so - tako kot je v navadi zadnja leta - v prazničnem času na ogled obiskovalcem. V celjskih domovih pa od nedelje sveti tudi luč miru iz Betlehema. Med ljudi so jo na posebni slovesnosti v okviru Pravljične dežele na Glavnem trgu razdelili mladi skavti. Kot je znano, zadnja leta za prihod luči miru v Slovenijo poskrbijo v Združenju slovenskih katoliških skavtov in skavtinj. IS, foto: TimE FOTO TEDNA Foto: SHERPA Na poti do Novega tednika se res lahko znajdete v zagati. Utat Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Zapadel je prvi sneg ... Za pokušino smo konec tedna tudi v nižinah dočakali prvi sneg. V boj z ledenimi površinami so se komunalci za zdaj lahko podali le z vedri in s soljo, snežne pluge pa pustili v garažah. Kar pa tudi ni slabo v teh časih, ko je treba varčevati na vseh koncih! Foto: TT