Poštnina plačana v gotovini.
106.	¥ Ljubljani, dne 3. septembra 1921.	Letnik III.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
pokrajinske nprave za Slovenijo.
iWKWRt|uu“'w«.'.i	••■rivtrmataXKj^jr1 vi«-1ji*/»*.sf.-'''»wm'wws
Vsebina: Dodatek k uredbi o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije. — Naredba pokrajinskega namestnika ja Slovenijo, s katero se urejata področje in poslovanje okrajnih (mestnih) nadzornikov za meščanske šole v Sloveniji. Naredba o glasbenem in pevskem pouku na učiteljiščih v Sloveniji. Naredba, s katero se določajo bolezni in telesne in duševne napake, ki izključujejo od učiteljskega stanu. Pravilnik o ustroju šol za slabo nadarjene otroke. — Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo: Razpust društva «Kriegerverein in Kappel». Poziv kmetovalcem, da bi sprejeli srbske kmetiške mladeniče v prakso. — Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani: Razglas, da so odobreni sklepi, sprejeti na II. rednem občnem zboru delničarjev «Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani,» dne 21. marca 1921. Razglas, da sme «Elektrarna Škofja Loka in okolica, družba z o. z. v Škofji Loki,» ustanoviti delniško družbo z imenom: «Elektrarna Škofja Loka in okolica, d. d. v Škofji Loki». Razglas o maksimalnih cenah za trgovsko sol v Sloveniji. — Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo : Razpis mesta šefa-zdravnika pri državnem zdravilišču v Topolščici. Razpis asistentskega mesta na okulističnem oddelku splošne bolnice v Ljubljani. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
273.
Dodatek k uredbi
o pobijanju draginje živijenskib potrebščin in brezvestne spekulacije.*
Zaradi enotnosti v tolmačenju in izvrševanju določil uredbe o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije** odrejam na podstavi točke 4. člena 2. omenjene uredbe, da je za «hrano» (odstavek 2. člena 1. uredbe) smatrati človeško hrano (jedi in pijače) in živalsko hrano.
Potemtakem naj občinski uradi (občinska sodišča), ko ustanavljajo najvišje cene najvažnejšim vrstam potrebščin (točka 4. člena 2. uredbe), določajo ceno tako za ljudsko hrano — jedi in pijače — kakor tudi za živalsko hrano.
Predpisi uredbe se tičejo ene in druge vrste hrane.
V Beogradu, dne 25. avgusta 1921.;
J P. br. 4401.
Minister za socialno politiko:
dr. Vekoslav Kukovec s. r.
Naredbe pokrajinske uprave za Slovenijo.
274.
NareSba pekrajiiskega namestnika sa Slovenijo,
s katero se urejata področje iu poslovanje okrajnih (mestnih) nadzornikov za meščanske šole v Sloveniji.
Člen 1.
Nadzorniku za meščanske šole pripada nadziranje tistih meščanskih šol, Id so po odločbi pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za prosveto in vere, njemu podrejene, in referat o predmetih, ki se tičejo teh šol.
Člen 2.
Nadzornik je član okrajnih (mestnih) šolskih sretov vseh tistih okrajev, kjer so njemu podrejene javne in zasebne meščanske šole. Zavezan je, da se udeležuje sej teh okrajnih (mestnih) šolskih svetov takrat, kadar se v dotični seji razpravlja o predmetih, ki se tičejo njemu podrejenih meščanskih šol. Drugih sej teh okrajnih (mestnih) šolskih svetov se sme udeleževati, pa ni zavezan, da se jih udeležuje, razen če je obenem okrajni šolski nad-*ornik za ljudske šole tega ali onega okraja.
člen 3.
Pri sejah glasuje le o predmetih, ki se tičejo meščanskih šol; si «er pa ima r vseh drugih zadevah,
* Razglašen r «Službenih N o vinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št, 100, izdanih dne 80. avgusta 1921.
** Uradni list Dod št. 253.
ki se razpravljajo v sejah, posvetovalen glas, razen če je obenem nadzornik ljudskih šol dotičnega okraja.
Člen 4.
Da ne nastopajo za nadzornika meščanskih šol težkoče glede njegove navzočnosti pri tistih sejali okrajnih (mestnih) šolskih svetov, katerih se mora udeleževati, se morajo na njegov predlog dotični okrajni (mestni) šolski sveti glede sklicevanja sej za vsak primer posebe med seboj dogovoriti in sporazumeti.
Člen 5.
Vse poslovne 'spise pedagoške ali didaktične vsebine, ki se tičejo meščanskih šol, podrejenih nadzorniku za te šole, prideljuje predsednik dotičnih okrajnih (mestnih) šolskih svetov nadzorniku za meščanske šole v obdelovanje; le-ta pa mu jih vroča neposredno ali po pošti z vsemi potrebnimi predhodnimi spisi.
Prav tako sme predsednik zahtevati od nadzornika za meščanske šole pismene izjave in poročila, ki se tičejo teh šol.
Nadzornik predlaga po isti poti rešitve teh spisov ali zahtevane izjave in poročila predsedniku v odobritev ali vednost.
Normalne razpise iin okrožnice splošnega pomena, ki jih izdaja oddelek za prosveto in vere pri pokrajinski upravi za Slovenijo ali višji šolski svet v Ljubljani, dobiva nadzornik za meščanske šole po okrajnem (mestnem) šolskem svetu svojega službenega sedeža.
Člen 6.
O zadevah, ki se tičejo skupno ljudskih in meščanskih šol, se marata okrajni (mestni) šolski nadzornik za ljudske in okrajni (mestni) šolski nadzornik za meščanske šole posvetovati skupno. Referat o teh zadevah in izvršitev dotičnih ukrepov ali odločb okrajnega šolskega sveta prisoja predsednik okrajnega (mestnega) šolskega sveta po važnosti in posebnosti predmeta ali temu ali onemu nadzorniku. Ako se razpravlja taka stvar v seji okilajnega (mestnega) šolskega sveta, imata, oba šolska nadzornika pravico do glasovanja.
V Ljubljani, dne 24. avgusta 1921.
Pokrajinski namestnik za Slovenijo minister:
Iv. Hribar s. r.
275.
Naredba
o glasbenem in pevskem pesku na učiteljiščih v Sloveniji.
Členi 29., 43. in 47. organizacijskega statuta za učiteljišča z dne 31. julija 1886., št. 6031, se deloma izpreminjajo ter dopolnjujejo a nastopno naredbo:
Glasbeni in pevski pouk se s Šolskim letom 1921./1S22. preuredi na vseh javnih in zasebnih učiteljiščih v Sloveniji tako-la:
A.	Moška učiteljišča.
I.	Splošno glasoslovje in petje se poučuje ▼ veefc letnikih qo i »m na tođon. V pridobljenih i
urah se goji poleg slovenske srbska in hr* v a t s k a pesem.
II.	Goslanje se poučuje v vseh letnikih po 2 uri na teden. Pouk se vrši v skupinah, ki obsezajo največ po 20 učencev. V 3. in 4. letniku se učenci vadijo tudi v 2. in 3. leži.
III.	Pouk v klavirju in orglanjn se uvršča med neobvezne predmete ob neizpremenjenem številu ur.
B.	Ženska učiteljišča.
L Vsaka gojenka se mora učiti enega glasbila (gosli afi klavirja).
H. Pouk v goslanju, oziroma v klavirju, se obvezno poučuje v vseh letnikih po 2 uri na teden; za goslanje velja učni načrt na moških učiteljiščih.
III. Posebni učni načrt za obvezni pouk v klavirju se objavi posebe.
C.	Moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
L Glasbeno nadarjeni gojenci (gojenke), ki so se že učili (učile) gosli ali klavirja, se smejo namesto pouka na učiteljišču udeleževati glasbenega pouka na konservatoriju v Ljubljani.
H.	Redi, ki jih dobiva tak gojenec (gojenka) na konservatoriju, veljajo tudi za kataloge in izpričevala na učiteljišču; gojenec (gojenka) pa mora dovršiti na konservatoriju do zrelostnega izpita vsaj 1.—4. razred nižjega oddelka.
D.	Glasbeni učitelji.
Stalni glasbeni učitelji na moških učiteljiščih, ki bi zaradi te preuredbe izgubljali kaj glasbenih ur, se obvezujejo, da prevzemajo brez posebne nagrade glasbeni pouk na državnih ženskih učit->-Ijiščih do najvišje mere učne obveznosti.
V Ljubljani, dne 24. avgusta 1921.
Pokrajinski namestnik za Slovenijo minister:
Iv. Hribar s. r.
276.
Naredba,
s katero se določajo bolesni in telesne in duševne napake, ki izključujejo ed učiteljskega stana.
Dodatno k naredbi o sprejemanju gojencev in gojenk na učiteljiščih (Uradni list št. 182 iz leta
1921.,	odstavek B 1., alineja 2.) se objavlja sezna-'mek bolezni in duševnih in telesnih napak, sestavljen po zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani, ki izključujejo gojenca ali gojenko od učiteljskega stanu. Te bolezni in napake so:
I.	) Vse močno izražene spake na glavi.
2.	) Vsi defekti na lobanji; kostne vdrtine, kostne brazde, ki provzročajo pritisk na možgane.
3.	) Na obrazu in vidnih delih vratu: vsa telesna znamenja in vse nove tvorbe, ki iarazito pačijo obraz in vrat.
4.	) Kronični Ti« convulsiv.
3.) Naglušnoet, pri šemer Je osobito paziti OS prirojeno nagluinost.
0.) Kronično gnojna vnetje v ušesu (polipi)«
f.) Kratkovidnost grako f D.
8.	) Vse patološke izpremembe na trepalnicah, ki motijo vid in provzrocajo kronične očesne bolezni.
9.	) Kronično patološke izpremembe nosnega sol-zovoda.
10.	) Kronični trakom, kronične bolezni roženice, šarenice, leče, zrkla in retine, močno škiljenje, tresenje očesnega jabolka (nistagem).
11.	) Močno izražene spake nosu in kronične bolezni v nosu, ki provzročajo nerazločno govorjenje, otežujejo dihanje, ozena.
12.	) Zajčje ustnice, razpoke v nebu.
13.	) Nerazločno govorjenje in jecljanje.
14.	) Zelo slabo zobovje, ako se kandidat ne zaveže, da si ga da takoj popraviti.
15.	) Zelo močno izražena golša, osobito ako ovira dihanje.
16.	) Skrofulozne žleze, brazde in fistule.
17.	) Vse spake hrbtenice in z njimi zvezane de-formitete.
18.	) Katarji pljučnih vršičev: jetika, razširjanje kronične bolezni pljuč in porebrnice.
19.	) Vse organične srčne bolezni in bolezni žil: vse izrazite srčne nevroze.
20.	) Vse kronične bolezni trebušnih organov (jetra, želodec, ledvice, vranica, čreva itd.).
21.	) Vse trajne patološke izpremembe na moških spolovilih, ki lahko trajno škodujejo zdravju, in pa one, ki bi mogle vplivati na značaj kandidatov (anorhizem, kriptorhizem, dvospolnik [hermafrodit]).
22.	) Vse kronične patološke izpremembe na rokah, nogah in na členkih, ki ovirajo pravilne funkcije ekstremitet in ki tvorijo očividne spake teh udov.
23.	) Vse kronične bolezni krvi, limfe, sladoseč-nost, vse oblike jetike.
24.	) Kronične, neozdravne kožne bolezni.
25.	) Vse močno izražene nove tvorbe, o katerih ni upati, da bi se mogle odpraviti.
26.	) Vse živčne bolezni, med njimi tudi izrazita nevrastenija; paziti je osobito na padavico.
27.	) Vse duševne bolezni.
28.	) Vsaka telesna slaba razvitost kandidatov in kandidatinj (infantilizem).
Po tem pravilniku se mora preiskujoči zdravnik strogo ravnati; ako pa je ugotovljena le ena izmed navedenih bolezni ali telesnih, oziroma duševnih napak, se mora dotični učenec (učenka) brezpogojno odkloniti.
Telesna preiskava naj se izvršuje pred sprejemnim izpitom in k temu izpitu naj se pripuščajo le tisti učenci (učenice), ki jih je šolski zdravnik spoznal za sposobne za učiteljski poklic.
Ta preiskava se mora izvršiti pri vsakem sprejemu, in sicer tudi pri sprejemu v višje letnike.
V	tem zmislu se izpreminja, oziroma izpopolnjuje, odstavek BI., alineja 2. zgoraj omenjene naredbe.
V	Ljubljani, dne 17.avgusta 1921.
Pokrajinska uprava..
Oddelek za prosveto in vere.
Po naročilu pokrajinskega namestnika šef oddelka za prosveto in vere:
dr. Skaberne s. r.
277.
Pravilnik o nstroju šol za slabo nadarjene otroke.
§ 1. Ime in značaj šol.
Šole za slabo nadarjeno deco se nazivajo pomožne šole in so javni učni in vzgojevalni zavodi, ki spadajo k osnovnemu šolstvu.
§ 2. Namen.
Namen pomožnim šolam je vzgoja in izobrazba manj nadarjenih otrok obojega spola za koristne člane človeške družbe.
Ta namen dosezajo po lastnem ustroju vzgoje in pouka ter na ta način nadomeščajo pouk osnovne šole.
§ 3. Ustanavljanje in vzdrževanje.
1.	) Pomožne šole se ustanavljajo in vzdržujejo iz istih sredstev kakor osnovne šole, kolikor niso združene z internati in ne prevzame njih vzdrževanja država.
2.	) Pomožne šole in razredi se otvarjajo po potrebi za posamezna šolska okrožja. Ustanoviti jih je v krajih, kjer je najmanj 12 otrok, primernih za pomožno šolo.
3.	) Za otroke iz krajev, kjer ni pomožnih šol, jo v okrožnem središču ustanoviti vzporedno s pomožno šolo tudi internat.
§ 4. Sprejem v pomožno šolo.
1.) V pomožno šolo se sprejemajo:
a)	otroci, ki so 1—2 leti brezuspešno hodili v osnovno šolo;•
b)	taki, ki se takoj spoznajo za slabo nadarjene.
'	2.) V pomožno šolo se ne sprejemajo:
a)	popolni bebci (idioti), imbecilni (slabotneži);
b)	slepi, gluhonemi, epileptični;
c)	nravno pokvarjeni;
č) normalni, ki so zaostali le zaradi zunanjih vzrokov.
3.	) Podrobni predpisi, kako je otroke, ki so zavezani hoditi v šolo, sp'ejemati v pomožno šolo in kako jim je hoditi v to šolo, se izdado s posebno odredbo.
4.	) O sprejemu odloča posebna komisija, katere sestavo in poslovanje se določi s posebnimi predpisi.
§ 5. Uprava šol m zavodov.
1.	) Vrhovno vodstvo in uprava pomožnih šol pripada šolskemu oblastvu.
2.	) Kjer so pomožne šole združene z internati, preide njih uprava na državno oblastvo za zaščito dece, ki izda v sporazumu z naučno upravo poseben pravilnik s podrobnimi določili o upravi internata in drugimi potrebnimi določili.
3.	) Pouk nadzira v vsakem primeru zakonito šolsko oblastvo. Učne načrte predpisuje in odobruje višji šolski svet, ki mu je šola v vseh učnih zadevah neposredno podrejena.
§ 6. Šolski zdravnik.
Splošno telesno odgojio otrok in zdravstvene razmere na šoli nadzira šolski zdravnik. O tem se izdado posebni predpisi.
§ 7. Nadzorstvo.
Pedagoško-didaktično nadzorstvo pomožnih šol je poverjeno nadzorovalnim osebam, ki opravljajo pedagoško-didaktično nadzorstvo šol za gluhoneme, slepe in zanemarjene otroke. Od nadzorovalnih organov je pričakovati, da so teoretično in praktično poučeni o vzgoji vseh teh vrst abnormalne dece.
§ 8. Učno osebje.
\
1.	) Učno osebje je državno in spada, tudi če je šola združena z internatom, pod naučno upravo; sestoji pa iz ravnatelja, strokovnih in po potrebi tudi iz prid el jenih učiteljev.
2.	) Verouk je poverjen enemu izmed katehetov, ki so nameščeni na javnih ljudskih ali na meščanskih šolah, ali drugemu duhovniku, ki je izprašan za poučevanje verouka za ljudske šole. Imeti pa mora toliko posebnega strokovnega znanja, da lahko uspešno poučuje na tem zavodu.
3.	) Rokotvarni pouk, ženska ročna dela in slične predmete poučuje posebna strokovna učna oseba, ki je za ta predmet strokovno usposobljena. Imeti pa mora toliko strokovnega znanja o posebnostih te dece, da lahko uspešno poučuje na tem zavodu.
4.	) Za ravnatelja ali stalnega strokovnega učitelja se sme imenovati le tista učna oseba, ki ima zrelostno preizkušnjo in učno usposobljenost za obče ljudske šole in strokovno preizkušnjo za poučevanje na pomožni šoli; da se ravnatelj namesti stalno, mora imeti najmanj triletno prakso na istem zavodu.
5.	) Učne osebe, ki poučujejo rokotvomi pouk, ženska ročna dela in tem slične predmete kakor tudi verouk, se nastavijo stalno na pomožni šoli samo, če imajo zadostno število tedenskih ur in če so najmanj tri leta uspešno delovale na pomožni šoli.
6.	) Da se vzgoje porabni učitelji za pomožne šole, se smejo začasno prideljevati tem šolam tudi učitelji, ki imajo preizkušnjo učne usposobljenosti za ljudske šole in so najmanj pet let poučevali na osnovnih (ljudskih) šolah. Stalno pa se nastavijo taki učitelji šele, ko so se praktično pripravljali najmanj eno leto na pomožni soli ter prebili strokovno preizkušnjo za poučevanje na pomožnih šolah pred posebno komisijo, ki jo je postavilo višje šolsko oblastvo. (Uradni list št. 88 iz leta 1921.)
§ 9. Prejemki.
1.) Ravnatelj in strokovni učitelj na pomožnih šolah dobivajo vsakokratne plače, doklade in pokojnino kakor strokovni učitelji gluhonemnic, šol za slepce in enakih zavodov, oziroma kakor strokovni učitelji meščanskih šol; v vsakem primeru iz državnih sredstev.
2.	) Pri določitvi činovnih razredov, pri napredovanju v višje plačilne stopnje in za določitev pokojnine se vračunavajo vsa službena leta, prebita na osnovnih (ljudskih) šolah; dve službeni leti na zavodu pa veljata za tri službena leta.
3.	) Strokovno neusposobljeni prideljeni učitelji na pomožnih šolah prejemajo poleg svoje plače, ki jim redno pripada na osnovni šoli, tudi nagrado, ki jo določajo zakoni ali naredbe o službenih prejemkih začasnih učiteljev na takih šolah.
4.	) Ravnatelj prejema za vodstvo poleg plače tudi letno nagrado v isti izmeri kakor ravnatelji gluhonemnic in enakih zavodov ali ravnatelji meščanskih šol. Ta nagrada je vštevna v pokojnino.
§ 10. Vodstvo.
1.	) Vodstvo pomožne šole opravlja za to strokovno izobražen ravnatelj. Poleg vodstva zavoda glede pouka, vzgoje in običajnih administrativnih poslov ima ravnatelj nalogo, dajati javnosti in staršem pojasnila v zdravstveno-pedagoških vprašanjih ter udejstvovati vse naredbe, ki so v prid učencem pomožne šole.
2.	) V krajih, kjer je več pomožnih šol, oziroma razredov, se vodstvo teh šol lahko združi.
3.	) Ravnatelja mora biti skrb, da tudi vzgaja potrebne učitelje za pomožno šolo in jih uvaja v posebnosti tega pouka ter opravlja običajne posle z učiteljstvom, kakršne predpisuje zakonodaja za osnovne šole, kolikor ni za pomožno šolo posebnih odredb.
4.	) Ravnatelj poučuje do 10 učnih im na teden, kadar pa je na popolnem zavodu dovolj usposobljenega učiteljstva, se sme ravnatelj oprostiti razrednega pouka. To dovoljuje višji šolski svet.
5.	) Glede vsega delovanja je ravnatelj odgovoren vrhovnemu šolskemu oblastvu, ki mu je šola podrejena, ter mora mesečno poročati o stanju, uspehih in podajati eventualne predloge.
§ 11. Dolžnosti učiteljev.
1.	) Učiteljstvo se je dolžno ravnati po predpisih, ki jih obseza zakonodaja za učiteljstvo osnovnih šol, kolikor ni posebnih odredb za učiteljstvo pomožnih šol.
2.	) Učitelji so dolžni poučevati do 20 ur na den. Razen tega se morajo, kolikor to določa poseben službeni red, udeleževati nadzorstva in ponavljalnega pouka ter sodelovati pri oskrbovanju inventarjev, učnih pripomočkov in učil, knjižnic hi drugih pisarniških poslov na zavodu.
3.	) Za nadštevilne ure prejemajo učitelji posebno nagrado v izmeri, ki je za to običajna na šolah za gluhonemce in enakih kakor tudi na meščanskih šolah.
4.	) Nadzorstvo in ponavljalni pouk izvun šolskega časa se prišteva k nadštevilnim uram.
§ 12. Učna obveznost.
1.	) Za vse učence pomožne šole velja šolska obveznost do dovršene dobe, do katere so zavezani hoditi v šolo, po potrebi v sporazumu s starši tudi preko nje.
2.	) Ker je vzgojni namen pomožne šole posebne važnosti, se zaradi počasnega razvoja otrok ne dovoljuje predčasen izstop.
3.	) Slabo nadarjene otroke šolsko oblastvo lahko prisiljuje, da hodijo v pomožno šolo.
§ 13. Učni načrt.
1.	) Učne predmete, učni načrt in števila učnih ur za posamezne predmete v posameznih razredih določa in potrjuje višji šolski svet po predlogu učiteljske konference.
2.	) Učni jezik je slovenski.
§ 14. Notranja uredba.
1.	) Število učencev v enem razredu ne presezaj števila 12; za vsakih 6 nadštevilnih otrok je otvoriti vzporednico.
2.	) Podrobna določila o organizaciji pomožnih šol, o vzgoji in pouku, o oskrbi in drugi notranji uredbi pomožnih šol izda višji šolski svet.
§ 15. Skrb za izpuščene gojence.
1.	) Pomožna šola skrbi, kolikor more in kolikor ima sredstev, za izpuščene gojence tako, da jih priporoča za obrtne učence in da jih podpira drugače, da napredujejo in da se zaposlujejo in uveljavljajo kot koristni člani človeške dražbe.
2.	) O vsakem posameznem učencu vodi pomožna šola osebno popisnico tudi za čas v pošolski dobi.
§ 16. Prehodno določilo.
Vse dosedaj izdane odredbe o organizaciji, pouku itd. pomožnih šol je urediti v zmislu te naredbe, ki stopi v veljavo s šolskim letom 1921./1922'. V Ljubljani, dne 19.avgusta 1921.
Pokrajinska uprava.
Oddelek za prosveto in vere.
Po naročilu pokrajinskega namestnika šef oddelka za prosveto in vere:
dr. Skaberne s. r.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenija,
Št. 9216/IV.
Razpust društva.
Društvo «Kriegerverein in Kappel» je razpuščeno iz državnih interesov.
V	Ljubljani, dne 27.avgusta 1921.
Pokrajinska uprava.
Oddelek za notranje zadeve.
Po naročilu pokrajinskega namestnika: Kremenšek s. r.
Št. 4907—21.
Poriv.
Srbski kmetovalci žele poslati nekaj svojih najboljših ukaželjnih sinov-mladeničev vsaj za pol leta k našim slovenskim kmetom v prakso.
Oddelek za kmetijstvo je trdno prepričan, da bi bila ta akcija za oba bratska naroda velike koristi; zato se z zaupanjem obrača na naše kmetovalce in toplo priporoča, da- bi zlasti oni posestniki, ki nimajo dovolj delovnih sil, vzeli po enega ali več srbskih mladeničev na svoja gospodarstva v prakso.
Vajenci naj bi opravljali vsa kmetijska dela in naj bi imeli tudi isto hrano in stanovanje kakor vsi ostali člani dotične kmetiške družine.
Gospodarja bi moralo biti nadalje skrb, da bi sc vajencem primemo raztolmačilo vsako važnejše delo, da bi se preveč ne izkoriščale fizične sile mladeničev in da bi se z njimi postopalo vedno in v vsakem oziru lepo.
Dolžnost dotičnega gospodarja bi bila tudi, da bi časih poročal o vedenju in marljivosti vajencev na gotovo mesto in da bi dovolil vsako službeno nadziranje vajencev.
Prijave za sprejem omenjenih vajencev naj se pošljejo podpisanemu oddelku najkesneje do dne 2 0. septembra 1921.
V	Ljubljani, dne 19.avgusta 1921.
Pokrajinska uprava.
Oddelek za kmetijstvo.
Dr. Vrtačnik s. r.
Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Št. 5466/21.	1364
Kuglaš.
Gospod minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 2. julija 1921., VI. št. 3379, odobril sklepe, ki so bili sprejeti na II. rednem občnem zboru delničarjev «Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani,» dne 21. marca
1921.,	ter pooblastil tukajšnji oddelek, da potrdi izpremembe pravil, kakor so bile sklenjene na tem občnem zboru. S tem se razširjajo določila pravil glede uporabe čistega dobička in se zvišuje največje števiio članov družbenega upravnega sveta- od 12 na 15.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 22. avgusta 1921.
Dr. Marn s. r.
Št. 5057/21.	1393
Rasglas.
Minister za trgovino in industrijo je dovolil, da s»* «Elektrarna Škofja Loka in okolica, družba z
o.	z. v Škofji Loki,» ustanoviti delniško družbo z imenom: «Elektrarna Škofja Loka in okolica, d. d. v Škofji Loki».
Družbi je namen, da obrtoma obratuje elektrarno, ki je sedaj last omenjene družbe z o. z., in da prodaja elektrotehnične predmete.
Osnovna delniška glavnica znaša 3 milijone kron ter je razdeljena na 7500 popolnoma vplačar nih delnic po 400 K, ki se glase na prinosnika in od katerih je 4250 prioritetnih in 3250 navadnih delnic.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 23. avgusta 1921.
Dr. Marn s. r.
Št. 6107/21.	1380
Razglas,
Na podstavi 5. odstavka o prometu s soljo uprave državnih monopolov v Beogradu z dne 1. julija
1921.,	M. št. 11.196, se sporazumno s predsedstvom pokrajinske uprave za Slovenijo trgovski (privatni) soli v Sloveniji določajo te-le maksimalne cene:
za 100 kg nemške kamenite soli ... K 640-—
za 100 kg bele morske soli..........K 600•—
za 100 kg sive morske soli ., . . . K 560-—
za 100 kg industrijske denaturirane soli K 220-—
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani, dne 25. avgusta 1921.
Dr. Marn s. r.
------- --------------
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo,
Št. 9020/21.	3—2
Razpis.
Pri državnem zdravilišču v Topolščici se razpisuje mesto šefa-zdravnika proti pogodbi. Razen dogovorjene plače ima šef-zdravnik prosto stanovanje in hrano v zavodu.
Zadostno kolkovane prošnje s potrebnimi dokazili o sposobnosti naj se z navedbo zahtevane plače vlože do dne
15. septembra 1921. pri podpisanem zdravstvenem odseku, ki daje tudi potrebne informacije.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 23. avgusta 1921.
Sanitetni šef: dr. Krajec s. r. Št. 9354/21.	3—1
Razpis.
Razpisuje se asistentsko mesto na okulističnem oddelku splošne bolnice v Ljubljani z letno plačo 2800 K in s pripadajočimi draginjskimi dokladami.
Zadostno kolkovane prošnje s potrebnimi dokazili (krstni list, domovinski list, doktorska diploma) in z izpričavalom o potrebni kvalifikaciji naj se vlože do dne 17. septembra 1921. pri podpisanem zdravstvenem odseku.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 29. avgusta 1921.
Sanitetni šef: dr. Krajec s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
C 101/21—1.	1338 3- 2
Oklic,
Zoper Rozo Kovačičevo, posestnikovo hčer v Suhem dolu, katere bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču v Kozjem dr. Emanuel F. Frid-rih v Kozjem, zastopan po Ferdu Križanu, notarskem namestniku v Kozjem, tožbo zaradi 2565 K s pripadki.
Na podstavi tožbe se določa narok za ustno sporno razpravo na dan
2 9. septembra 1921. pri podpisanem sodišču v sobi št. 4.
V obrambo pravic Roze Kovačičeve se postavlja za skrbnico gospa Marija Kovačič, posestnica v Suhem dolu, občina Pilštanj. Ta skrbnica bo zastopala toženko v oznamenovani pravni stvari na nje
nevarnost in stroške, dokler se Roza Kovačič ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek II.,
dne 17. avgusta 1921.
Firm. 389/21, Rg. C I 27/7.	1414’
Izprememha pri že vpisani firmi,
V	registru se je vpisala danes pri firmi:
Prva mariborska izdelovalnica kemičnih produktov.
družba z omejeno zavezo, v likvidaciji, s sedežemvMariboru,Aleksandrova cesta št.43, nastopna izprememba:
Izbrisal se je dosedanji likvidator Pavel Srebre, vpisal pa se je novi likvidator Miha Samida, trgovec v Mariboru, Slomškov trg št. 3, ki podpisuje firmo tako, da postavlja pod njeno besedilo svoje ime.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. L, dne 2. avgusta 1921.
Št. 7741.
Izpisek iz sejnega zapisnika seje višjega šolskega sveta z dne 23. in 24. junija 1921.
Po poročilu o tekočih, predsedstveno rešenih zadevah in po odgovora na predložene interpelacije je sklenil višji šolski svet odobriti namestitev učiteljice Ane M e 1 i v o v e na Uncu. — Zaradi naknadno do-šlih pojasnil je bila pridelitev Marije Tram p u z e-v e na Telče razveljavljena in sklenila se je njena premestitev iz službenih ozirov na Dobrovo pri Ljubljani. — Premeščeni sta bili: Amalija Marinko iz službenih ozirov z Dobrove pri Ljubljani v Presko, Adela Pogorelc pa iz službenih in zdravstvenih ozirov iz Planine pri Rakeku na Dobrovo. -- Eleo-nora Korošec se je začasno pridelila od Sv. Marjete nad Rimskimi toplicami v Laško.	,
Za strokovnega učitelja I. skupine na I. mestni deški meščanski šoli v Ljubljani je bil imenovan Ludovik Primožič. Nadalje so bili imenovani: za stalnega učitelja-voditelja Pod Velko Drago R ustja, za nadučitelje Josip Bohinc na Zdolah, Edvard Praprotnikv Ločah in Anton Potočnik v Podsredi, za učiteljico v Zdolah Roza Bohinc-P r e s k e r. — Učiteljicama Heleni F r i e d 1 o v i -Supankovi v Št. Pavlu pri Preboldu in Cirili Rakovčevi pri Sv. Jerneju pri Ločah se je dovolilo, da zamenjata svoji službi.
Za učiteljico ženskih ročnih del na šolah v Bučah, Polju in V ir stanju je bila imenovana Neža Kunej.
Na štirirazrednici v Žetalah je bila dovoljena začasna vzporednica k II. razredu; na šestrazrednici v Laškem se otvori še druga vzporednica.
V	Spodnji Slivnici se ustanovi samostojna eno-razrednica, dvorazrednica v Stoprcah pa se razširi v trirazrednico.
Sistemizirala so se ta-le stalna učna mesta: mesto za veroučitelja v Kočevju in dve mesti za učiteljici ženskih ročnih del v Prevaljah in v Dravogradu.
Sklepalo se je nadalje o nekaterih disciplinarnih zadevah dijakov na srednjih šolah in učiteljiščih in o disciplinarnih zadevah učiteljstva na ljudskih šolah. — Sklenili so se predlogi glede imenovanj nekaterih telovadnih učiteljev na srednjih šolah.
Sklenili so se nadalje predlogi na poverjeništvo za uk in bogočastje glede izprememb glasbenega pouka na učiteljiščih, glede sprejemnih izpitov in poizkusne dobe na meščanskih šolah in glede štetja strogo po dekadičnem sistemu.
Sklenili so se tudi primerni predlogi glede plesnih vaj dijakov in dijakinj', reaktivacij in upokojitev nekaterih ljudskošolskih učiteljev (učiteljic).
Višji šolski svet v Ljubljani,
dne 25. junija 1921.
Podpredsednik: Dimnik s. r.
Št. 10.536.
Izpisek iz sejnega zapisnika seje višjega šolskega sveta z dne II. in 12. avgusta 1921.
Po poročilu o tekočih zadevah in ureditvah, ki so se izza zadnje seje izvršile predsedstveno, je višji šolski svet odklonil ukinitev naredbe, da dobivajo starši naloge, ki jih pišejo njih otroci za slab red, v vpogled in podpis. — Za strokovne učitelje na meščanskih šolah so bili imenovani: za L skupino na
I.	mestni deški meščanski šoli v Ljubljani Albin
Zavrl, za II. skupino na II. mestni deški meščanski šoli v Ljubljani Ivan Kunc, za III. skupino na isti šoli Pavel Medič; na I. mestni dekliški meščanski šoli v Ljubljani za L skupino Ivanka Kalin, za II. skupino Marija Miklavec-Jan-š a; na II. mestni dekliški meščanski šoli v Ljubljani za II. skupino Angela K rak er, za III. skupino Marija Novak. — Na II. mestni dekliški meščan-ski šoli v Ljubljani se otvori s šolskim letom 1921./ 1922. nastavni razred, ako prestane vzporednica k
III.	razredu meščanske šole in ako preskrbi mestni šolski svet vse stvarne potrebščine. — Sestavila sta se tropredloga za ravnateljsko mesto na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru in za oddajo stalne službe za zgodovino in zemljepis na državni realni gimnaziji v Ptuju. — Tri službe na meščanski šoli v Ljutomeru, za katere ni bilo nobenega prosilca, se vnovič razpišejo. — Sestavili so se nastopni tropred-logi: za oddajo ravnateljskih mest na državni realni gimnaziji v Ljubljani, državni realni gimnaziji v Novem mestu in državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani; za oddajo stalnega učnega mesta za slovenščino in nemščino na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani in za zgodovino in zemljepis na istem zavodu. — Mesto stalnega učitelja za klasično filologijo kot glavni in slovenščino kot stranski predmet na državni gimnaziji v Kranju se vnovič razpiše. — Dva učenca in ena učenka na državni realni gimnaziji v Ljubljani in en učenec na državni gimnaziji v Kranju so se krajevno izključili. — Na novo se razpišeta na državni realni gimnaziji v Novem mestu učno mesto za zgodovino in zemljepis kot glavna predmeta, na državni realki v Ljubljani učno mesto za matematiko in opisno geometrijo kot glavna predmeta. — Albin Wankmüller, nadučitelj na Bregu pri Ptuju, je bil upokojen. — Učiteljstvu na osnovnih šolah pri Sv. Miklavžu pri Ormožu in pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah se je izdalo priznanje, istotako voditelju in voditeljici na osnovni okoliški šoli v Ptuju.
Preuredili so se nekateri nadzorovalni okraji na bivšem Štajerskem in v Prekmurju ter sestavili tro-predlogi o imenovanju okrajnih šolskih nadzornikov za osnovne in meščanske šole. — Splošne poletne olajšave šolskega obiska so se ukinile in uvedle so se individualne. — Višji šolski svet sicer ne more in ne sme zabranjevati možitve učiteljicam, sklenil pa je, da se odslej pri oddaji služb ne bo oziral na omožene učiteljice, da bi dobile službe v kraju, kjer službuje njih mož. — Soglasno so se sprejeli predlogi: 1.) Učiteljstvu v Prekmurju naj se izposlujejo dragmjske doklade, kakršne je že imelo. 2.) Predsedstvo višjega šolskega sveta se pooblašča, da izvede potrebne osebne izpremembe in premestitve. 3.) Razširijo naj se nekatere šole v večrazred-nice. 4.) Sistemizira naj se mesto za učiteljico ženskih ročnih del v Dolnji Lendavi. — Za ciganski rod v Čemelovcih se ustanovi enorazrednica. — Otrokom srbske narodnosti neznanje slovenščine ni ovira za prestop v višji razred. — Odslej bodo oproščeni pouka le tisti šolski voditelji, ki jih nasvetuje okrajni šolski svet. Vpoštevati je pri tem tudi trgovske in obrtne nadaljevalne šole, ki so nod vodstvom istega šolskega voditelja.
Imenovali so se: na I. mestno deško osnovno šolo v Ljubljani Ferdo J u v a n e c (ostane prideljen višjemu šolskemu svetu), Fran Grum, Pavel Plesničar, Ivan Malnarič, Ivan Kocjančič in Alojzij Marok (mesto stalnega suplenta, ki ga je imel Kocjančič, naj se takoj razpiše); na II. mestno deško osnovno šolo Andrej Škulj, Mirko F e g i c, Rudolf Horvat, Janko Čepon, Edvard Y o h i n c, Milan Volk, Miroslav Protner in Fran Jordan; na IH. mestno deško osnovno šolo Vinko Gregorič (ostane prideljen višjemu šolskemu svetu), Anton Šeme in Albin Smole; naIV.mestno deško osnovno šolo Fran Mlakar, Ulrik Pavlica; na šišensko deško osnovno šolo Valentin Mikuž, Ciril Petrove c, Josip Jekel, Stanko Legat in Ivan Tavčar. Za nadučiteljico na L mestni dekliški osnovni šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani je bila imenovana Hermina Megušar; učiteljske službe pa so dobile: na I. mestni dekliški osnovni šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani Ivana P i 11 e r, Ema Peee, Mira PucinMatildaBlaganje-Gorišek; na IH. mestni dekliški osnovni šoli v Ljubljani Ljudmila E r j a v c, Olga Mazi in Marija Marok-Sedej; na šišenski dekliški osnovni šoli Marija Pezdir, Helena Franke, Marija Ž e-leanik-Jeran, Amalija K« «el j in Avgusta Dostal-Lunder.
Nadalje so bili imenovani: n» «snovno šolo v Borovnici Josipina C i g o j - S t e r 1 e k a r; na osnovno »do na Črnučah Zofij* Plesničar; n* »snovna
šolo pri Devici Mariji v Polju Andrej Tomažič in Franja Mandelj (dve službi za moške prosilce se tu vnovič razpišeta); za Moste pri Ljubljani Josip Stojkovič, Rudolf Wagner (5 služb za moške prosilce se vnovič razpiše), Darinka Franke, Antonija Ran dl, Ema Hrovatin, Klotilda L i k a r - K u n a s z, Dragica Gams in Ana T o m-š i č - Š i š k a; za učiteljico ženskih ročnih del na tej šoli je imenovana Karolina Zehrer. Učiteljske službe so dobili: na Vrhniki Fran Pavletič, Alojzij Vuk (tri učiteljske službe za moške prosilce se vnovič razpišejo), Pavla B u h, Jelica Vuk-Sadar in Marija P1 e š k o; v Šmarju pod Ljubljano Ernestina S c h o 11; v Šmartnem pod Šmarno goro Stana Pirc; na Studencu-Igu Angela S o r š a k; v Št. Vidu nad Ljubljano Avgust Poberaj, Josip Gole in Ljudmila Bahovec (dve službi za moške prosilce se vnovič razpišeta); na Viču Fran Srebrnič, Ernest Šušteršič, Riko Paternost in Ivana P r e m e 1 č (tri službe za moške prosilce se vno vič razpišejo); v Zgornji Šiški Drago Hude, Evgenija dr.Rožič -Tekavčič in Ida Petrič.
Sklepalo se je nadalje o nekaterih disciplinarnih zadevah učiteljstva na osnovnih šolah.
Na lastno prošnjo, oziroma uradno so se predlagali za upokojitev: Marija Kmet, Marija Lenart, Liza Založnik-Matko, Antonija R o 11, Anton F a r č n i k in Fran Kocbek.
Razširijo se te-le osnovne šole: na Dobravi v šestrazrednico, v Preski v štirirazrednico, v Dobličah v dvorazrednico, v Škocjanu v štirirazrednico, na Talčjem vrhu v dvorazrednico, v Št. Vidu pri Brdu v dvorazrednico, v Suhorju v štirirazrednico in v Litiji v petrazrednico. Osemrazredna mešana osnovna šola v Brežicah se preustroji v šestrazrednico s
6.	sklepnim razredom; odredile so se priprave za ustanovitev meščanske šole istotam. S prihodnjim šolskim letom se otvori L razred. Za voditelja meščanske šole je bil imenovan Ivan Pilgram.
Višji šolski svet v Ljubljani,
dne 26. avgusta 1921.
Podpredsednik: Dimnik s. r.
Št. 392/21.	1419
Bražtoa.
Na jahalnici državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani bo dne 6. septembra 1921. ob devetih dražba lahkega, na pol kritega voza za samca z opremo.
Vodstvo državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani,
dne 1. septembra 1921.
Št. 18.587.	1392 3—2
Bazgias,
Na podstavi člena 129. carinskega zakona bo glavna ljubljanska carinarnica dne 10. septembra 19 21. ob petnajstih v carinskem skladišču «A» na javni dražbi prodajala to-le blago:
1.	) 1 balo Rg. 25 v nečisti teži 8 kg s 5-200 kg bombaževega žameta, barvanega, in 2-600 kg grobega platna za zavijanje, sirovega, do 18 niti v vot-ku in osnutku;
2.	) 1 paket T. M. R. 010 v nečisti teži 9-500 kg s 5-300 kg bombaževega belega merciriziranega prediva za nadrobno prodajo in 3-700 kg bombaževega belega prediva za prodajo na drobno.
Skupna cenilna vrednost tega blaga je 260 dinarjev.
Licitanti polagajo v gotovini 20 % cenilne vrednosti.
Iz pisarne glavne ljubljanske carinarnice, dne 28. avgusta 1921.
Razne objave.
Vabilo na XXXXI. občni zbor
Hatlski posojilnice Ijabljooski okolice,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo v Ljubljani,
ki bo dne 15. septembra 1921. ob petnajstih (ob treh popoldne) v posojilniški pisarni v Ljubljani na Dunajski cesti št. 18.
Dnevni red:
1.) Najovor predsednikovi.
8.) Poročilo ravnateljstva.
3.	) Poročilo nadzorništva.	1404
4.	) Odobritev letnega računa.
5.	) Razdelitev dobička.
6.	) Volitev predsednika, podpredsednika in treh. članov načelništva.
7.	) Volitev treh članov nadzorništva.
8.	) Izprememba pravil pokojninskega zaklada.
9.	) Predlogi zadružnikov.
V Ljubljani, dne 31.avgusta 1921.
Vabile sna II. redni obenl zbor,
ki ga bo imela delniška družba
„Združeie opekarne, d d.,“
s sedežem v Ljubljani
v četrtek dne 15. septembra 1921. ob šestnajstih v posvetovalnici Jadran-, ske banke v Ljubljani, Š e 1 e n b ur g o v a. ulica št.7/H., s tem-le dnevnim redom:
a)	Poročilo o poslovanju družbe.
b)	Odobritev bilance minulega poslovnega leta.
c)	Razdelitev čistega dobička.
č) Slučajnosti.	1405
* * *
Posest 10 delnic upravičuje do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora vsaj 6 dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadli-mi kuponi založiti pri Jadranski banki, podružnici v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 31.avgusta 1921.
Za upravni svet:
Avgust Praprotnik s. r., predsednik.
Vabilo na izredni občni zbor,
„Tovarne za dušik, d. d., Ruše,“
ki bo v soboto dne 17. septembra 1921. ob enajstih v sejni dvorani banke «Niederösterreichi-sche Escompte-Gesellschaft», Wien, L, Am Hof 2.
Dnevni red:
*
1.	) Predlog upravnega sveta, da bi se izpremenilo-
besedilo društvene firme v besedilo: «Tvornica za dušile, d. d., Ruše» in da bi se v zvezi s tem izpremenila družbena pravila (§ 4.).
2.	) Predlog upravnega sveta, da bi se izpremenil
§ 14., odstavek 1., pravil glede povišbe maksimalnega števila članov upravnega sveta.
*
Občnega zbora se smejo po §§ 30. in 31. pravil udeležiti oni delničarji, ki polože delnice s seznam-komštevilknajkesnejedo vštetega dne 12ega septembra 1.1.pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri banki «Niederösterreichische Escompte-Gesellschaft», Wien, L, Am Hof 2. Na podstavi .položenih delnic se iz-, dado legitimacije, glaseče se na ime, z označbo števila deponiranih delnic in glasov, ki pripadajo delnicam.
Vsakih 25 delnic upravičuje do enega glasu.
Na Dunaju, dne 2. septembra 1921.
1412	Upravni svet.
1390	Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Stanje dne 15. avgusta 1921.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga............... 429,935.655'94-
Posojila...................... 231,511.512-47
Dolg države................... 4.232,658.571'96
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . . 2.138,577.163- — Saldo raznih računov................... —
Pasiva:
7.032,382.903'37
Glavnica...................... 10,385.109- —
Rezervni fond................. 821.571'25
Novčanice v tečaju ........... 4.071,278.550- —
Razne obveznosti.............. 736,532.505 ‘ 94
Terjatve države za založese domene 2.138,377.163 ' — Saldo raznih račanov.......... 74,988.013'18
7.032,382.903-37
Matte«£a In zaležJ« DdntsSks fcisfeansn, d. i. v LjubÜ»«.