ŠTEV. 57. Poitnina plačana v gotovini. V LJUBLJANI, petek, 11. marca 1927. Posameina it e vi lun Din 1*—, LETO IV, ^■1» TMk «p©Idae, favroutt n©delfe in prazaike. aarošotea: V Ljubljani In po pošti: Dia 30'—, inozemstvo Din 80"—■» Neodvisen političen lisi UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV. 23. UPBAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 552. Rokojiiai se vrtčajo. — Oglasi po tarifa Pismeni« rpražanjeaa naj s« priloži marofca m odgovor. R*8un pri poitmm ček. uradu it« v. 1S.ČSS. Ne in Madjarska. ^ošaiev^T16 Ba^a diplomacija na »ih od-odnni ■ 2 Jc> *n ne razume tudi naših nav ®/ev z Madjarsko. Ker se je uda la Sof P^°niacija blazni misli, da je mo-j, 2 Italijo prijateljstvo, so zmetali . Rešijo za koncesijo, da so dosegli prl-Jaijski pakt z Italijo. Šele italijanski pro-^torat nad Albanijo jim je odprl oči, 80 spoznali vso brezvrednost rimske-§a Pakta. d0v>°*dr' Laze Markoviča v Budapešto je e *azala, da se udaja naša diplomacija Prazuim iluzijam o možnosti pri-tei “dn'>Saiev z Madjarsko. Tudi tej iluiip bo še sledil«, k - j, nje, ker ni •/ ,1.,,^ bridko razocara- nobeno pSallt J° uu prijateljstvo mogoče današnja Madjarska ie i , vansna in iredentistična in X* ta° re biti drugačna. Gospcdar K® m° so samo grofi in plemenitaši ki^T^ »*> pozabili, da jim ie juUio™nX ®Srama reforma vzela posestva Ta mn ^rielen interes je važnejši od vseh acionahstignih, kajti tudi za madjarske i lememtase je denar glavno. oleg tega čisto materialnega interesa velik° vlogo tudi psihologičen. nitali!drso viaSieni ™ad[arski P^me stoletja so v 1 nad nasim narodom, hlapce in naSem narodu samo hlapcem m sedaj so morali tem nelcdai , e arn odstopiti ne samo svojo Vl! ko Mmli0’ temveč tudi • • nas v dno duše sovražijo in 10 prav re-mo- Mussolinijevi udarci silijo h koncentracijski viadi Beograd, 11. marca. Včeraj na dan interpelacij je bilo v parlamentu več življenja kakor drugikrat. Politični krogi so se bavili včeraj z nekaterimi zanimivimi pojavi, ki začenjajo pomalem odkrivati zakulisno delo, ki je dominiralo v zadnjih dneli, odkar je »zbolel« Uzunovič. V prvi vrsti se komentirajo energični demantiji Svetozarja Pribičeviča glede na znane Radičeve trditve, da se Pribičevič pogaja z radikali. Debro poučeni politik je dejal: Lahko je Pribičevič demantiral trditve in besede Radiča. Pribičevič je znan sofist in dialektik in ima prav, če pravi, da se ni pogajal z radikali. Res se ni pogajal z radikali, a je bil v zelo tesnem stiku s pašičevci. Pribičeviča je šlo samo za volitve in nič drugega ko volitve, od katerih računa, da se bo okrepil tako, da bo imel 35 mandatov. Pribičevič bi šel samo takrat v vlado, ako dobil volilni mandat. V taktiziranju pa ni samo mojster Pribičevič, temveč je javna tajnost, da se tudi Uzunovič pogaja na vse strani z opozicijo, skusa pač najti rezervo proti pašičev-cem. Obinil se je na Dem. zajednico, kjer že nekateri člani davno gledajo, kako bi skočili v vlado. Demokratska zajednica zahteva, da izgine Boža Maksimovič s svojega mesta. Oni neprenehoma prete s svojo famozno obtožnico proti notranjemu ministru Boži Maksimoviču, a oni so tudi pripravljeni na to, da jo umaknejo, ako odleti Boža Maksimovič iz ministrstva notranjih del in se zateče v ministrstvo za pravosodstvo. A poleg internih prilik v radikalnem klubu je še en razlog, ki sili Uzunoviča, da bi razširil vlado, in to je žalostna naša zunanja politika, ki je dospela na povsem mrtvo točko in ki se je nihče ne drzne spraviti v tir, najmanj še seveda tako sla.ba vlada kakor je Uzuno-vičeva. Mussolinijevi udarci postajajo vedno bolj pogosti in vedno hujši, kaj čuda torej, da se je začel Uzunovič pogajati tudi z radičevci. širša koalicija, v kateri bi bile zastopane najmočnejše stranke bi edino mogla storiti v zunanjem političnem oziru vse, kar bi nam pomagalo, da pridemo iz sedanjega stanja. V pravcu Popoldanska seja skupščine. Včeraj popoldne Narodne skup- Beugrad, 11. marca, se je nadaljevala seja ščine. Prvi je govoril dr. Bazala o vrhovni državni upravi, penzijah itd. in rekel, da je današnja državna uprava toliko škodovala narodu, da lahko brez zasluženja pojde v penzijo. Zlo, ki še neovirano traja dalje, nas mora vzpodbuditi, da se proti njemu borimo z vso silo, ker smo bili, ko smo živeli v tuji državi, čeprav je bilo v njej nasilja in korupcije več ko preveč1, vedno veseli, saj smo se mogli nadejati, da bo to nasilje požrlo to državQ js da nam bo nekdaj dano, da živimo boljše Ako pa bomo trpeli zlo v naši državi, potem hranimo samo one elemente, ki rušijo in uničujejo to državo. Nato govori o< posameznih postavkah, o državnem svetu in glavni kontroli, ki ne nudita zadostnega jamstva. Presekali ste vso tradicijo in preteklost in še bo prilike, du vam dokažem, da kulturelno in gospodarsko uničujete Hrvatsko. Omenja zla nja Pavle Radič. S Stjepanom Radičem pa se razgovarja M. Diinitrijevič, ki se mudi sedaj v Zagrebu. zato hnj . uuse sovražijo m nam S vedn0ila strani °nega, ki more škodovati. Zato pa tudi njih navdu- ,^enie za Mussolinija ni samo iporogeoo 12 Politične spekulacije, temveč prihaja Javnost iz srca. Mussolini jim je tisti devf’ipokaz;,-l narodu hlapcev in prišel zonet^ je In ledai bo menitaše t Pl dan za madjarske ple-> ko bodo mogli izsesavati ne tem vi* llla<*jarskega kmeta in delavca, - tudi našega. Ne, s a n ju Pdjatelistvo> k©1- so njeni sedanji Tvag ,r«2iiJDe, {° je doživel dr. Laza Markovič. sedanjo Madjarsko ni mogoče vo, ker so njeni sedanji ^ naši zakleti sovražniki. In , ™°tt>at, ki te osnovne resnice ne ]j0r , > mora doživeti tako blamažo, ka- ht Pa je mogoče prijateljstvo z ana- . Jurskim narodom. Ta ni bil zadet od na 'e agrarne reforme, temveč jo je kvečjemu Pozdravljal, ker potrebuje sam slično e*°rmo. Prav nobenega vzroka pa tudi ®a »ladjarski narod sovražiti nas, ker Hi'’?-0 ko mi, je trpel in še trpi od jarske gospode. Z madjarsl •cim naro-p ?1 ■'S, 28110 Prijateljstvo prav lahko mo-g°6e. Ta madjarski narod pa je danes v najtežji opoziciji z madiaraw, i i Ce hočemo mi, da se ri V >' Madjarsko zboljšajo, potem m0^n°Šaji 2 f; naJPrei v dobre od lošaje TmtT T Opoz cifo .»7 7 '"adjarsko rKp<\imiVi. =<» ne uprave. Njim gre posebno za nastavljanje učiteljstva in uradništva. Ker so v Gradišču tri stranke in le koalicija daje meščansko ne-veliko večino, so naši narodni Hrvatje tako-rekoč jeziček na vagi. Gotovo pa je, da bodo imele na ta način meščanske stranke zopet večino v deželnem zboru in Hrvatje dobiček od svoje politične taktike za te volitve. porabili še svoje proslave prvega majnika tudi za volitve. Zato j^ bil zakon sprejet v celoti le z glasovi koalicije. Volilni boj je že v polnem tiru, toda le v glavnih obrisih. Gre namreč za to, ali ne bi večinske stranke nastopile z enotno listo. Dogovori med tremi gori imenovanimi strankami niso niti v principu še dokončani. Pred vsem jim gre za to, ali naj velja ta dogovor samo za Nationalrat ali tudi za deželne zbore, kajti tudi ti bodo po večini z istim skruti-nijem izvoljeni. Imenovanim meščanskim strankam grozi nevarnost od socialne demokracije, da bodo poražene in da preide po volitvah vlada Zvezne republike na socialiste. Rešitev bi mogla priti menda res le od enotne liste, kajti vsaka cepitev bi mogla dati nasprotnikom večino. Nemški nacionalci in ladbundovci sta danes le majhni stranki, ki pa sta vendar dali takozvano meščansko večino proti soeiali- Ker je celovški konzul P r o t i 6 odšel v Budimpešto, je šel na njegovo mesto v Celovec prvi tajnik ali sekretar tukajšnjega poslanstva g. dr. Niko Miroševič-Sorgo. Novi naš konzul na tem važnem mestu je rodom Dalmatinec iz stare dubrovaške rodbine in s polno evropsko naobrazbo. Vseučilišče je dovršil na Dunaju, v Pragi in Nemčiji. Na dunajskem. poslanstvu je prvi tajnik že tri leta in ga odlikuje izredna delavnost in polno umevanje nalog svoje važne službe. Že tukaj se je Živo zanimal za vse stom. Ako bi šli na volitve^ deljeno, bi naj- pojave in manjšinske bolečine, kakor da bi brže v glavnem trpeli le ti dve stranki in j slutil, da bo kdaj imel tudi s takimi vpra-pripomogli socialistom do večine v bodočem ganji ožjega posla. Ker je postalo vprašanje parlamentu. Socialisti imajo hudo orožje proti koaliciji, io je: Mieterschutz, varstvo hišnih najemnikov. Hišni posestniki so po ogromni večini pristaši koaliranih strank in zahtevajo, da se zakon o zaščiti najemnikov odpravi. Zahtevajo predvsem do 6(XX)-kratno predvojno na-jemščino, vrhu te pa še, kar je najhujše za najemnike, prosto razpolaganje s stanovanji, t. j., da morejo poljubno stanovanja ali trgovine odpovedati. Razume se, da bi bila odprava najemninskega zakona prava katastrofa, posebno v velikih mestih za vse najemnike. Zato se pridružujejo socijalistom in jih bodo volili vsi najemniki brez razlike drugačnega njihovega stališča v domači politiki. Le malo jih je, ki klub vsemu temu ostanejo zvesti svojemu prepričanju in bodo volili svoje stranke, ali pa se volitev vzdržijo. — Socialisti tudi spretno znajo uporabljati neprilike drugod, nastale vsied odprave tega zakona. V Budimpešti je zakon odpravljen s prvim majem, in po Dunaju so nalepljeni velikanski lepaki, ki d ra sporazuma med Nemci in Slovenci akutno, bo novi konzul brez dvoma s polnim umevanjem zastopal interese naše države. Za Dunaj je njegov odhod ne mala škoda, kajti prepogoste premembe delavnega osobja so imele tu vedno za naše interese neugodne posledice. Naše vrlo hrvatsko društvo »P r o s v j e t a« je imelo v nedeljo svojo prvo postno veselico v nabito polnih svojih prostorih v Cap-istran-gasse 12. (poleg Mariahilferice nasproti Stifts-kirche). Došli so tudi zastopniki poslanstva in konzulata, kar je na občinstvo prav ugodno vplivalo. — Gosp- S t a n i š a k, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika, je navzoče toplo pozdravil, tajnik g. Oustovič pa je spodbudil za dobrovoljne prinose v korist društva. Tamburaški zbor je sviral z znano vrlino več komadov pod vodstvom skladatelja o. V i -š k o v i č a , ki je od težke bolezni deloma okreval. Občinstvo ga je toliko radostneje pozdravilo. — Tudi mojim čitateljem že vrlo znana pevka gdč. Lili S c h w a r Z o v a iz Osijeka je zapela dve pesmi in žela vihamo stično slikajo, kaj se bo po prvem maju tam i pohvalo. — »Prosvjeta« je edino naše dru-(jedilo, štvo, v katerem se shajajo naše širše mase iz meščanskih krogov. Zato je to naše najvažnejše društvo na Dunaju. A. G. ski akademiji v Dubrovniku se uvedeta kot ' obligatna jezika italijanščina in angleščina. — Končno je bilo sklenjeno, da se v vseh obla-■ steli ustanove oblastni šolski odbori, j — Večerna seja skupščine je bila mestoma zelo viharna. Zemljoradniški poslanec Vujič je interpeliral poštnega ministra vsled nabav v ■■■- >ejnj jn radioaparatov. Dejal je, da je bila država pri teh nabavah silno oškodovana in je označil kot glavnega krivca ravnatelja Gjorgieviča. Interpelantu je odgovarjal minister Vasa Jovanovič, ki je branil napadenega ravnatelja in ga označil kot enega naših nnj-boliših poštnih strokovnjakov. Govoril je tudi bivši poštni minister dr. Šibenik, ki je vehementno napadal vlado in radikalno stranko, kateri je očital, da preganja hrvatsko uradni-štvo. Seja je bila nato prekinjena in se je popoldne nadaljevala. — Rusko časopisje o besarabijski pogodbi. Moskovski časopisi sklepajo, da je italijanska ratifikacija besarabijske pogodbe v zvezi z napetost meo ODema zadnjimi Chamberlainovimi načrti. Romunija poroča iz Pekinga, da je Cangcun c * . naj 'bi se priključila bolgarsko-albansko- j tri ujete kurirje umrti-n, ker so imeu m grškemu balkanskemu bloku pod vodstvom . sebi njegove vojaške načrte. -ffi Italije in tako prekinila zveze s svojimi za- j = Kitajski dogodki. Pekinška - ‘ vezniki v Mali Antanti. Italija pa je ratifi- j silno vznemirjena_ vsled vedno večje fj cirala pogodbo predvsem iz materielno go- centraciie angleških čet v Sangaju. 1 Vse te vesti pa je Chamberlain odločno demantiral.) — Nato se je vršil sestanek med Stresemannom in Vandervelde-om. Vander-velde je izjavil, da osvaja Belgija francosko stališče in je mnenja, da je danes še prezgodaj za razpravo vprašanja izpraznitve Porenja. Sicer pa hoče Belgija, da se dobri odno-šaji z Nemčijo vedno bolj utrde. — Veliko zanimanje je vladalo za sestanek Zaleskega s Stresemannom. Na sestanku sicer še ni pri* šlo do popolnega soglasja, vendar po 86£! da so sedaj poljsko-nemški odnošaji boljši-= Tretja seja centralnega izvršnega * bora komunistične stranke. Na tretjem danju »Malega parlamenta«, to je centTam eksekutive, ki se je vršilo te dni v Mo« ’ so se poleg debate o angleško-sovjatskm nošajih, pretresala v glavnem gospodjU®« vprašanja, v prvi vrsti Zlasti državni Fe* čun. Ker se je tu doseglo izboljšanje, mogle izboljšati tudi finance mestnih sovf tov. Vprašanje znižanja cen je vzbudilo vahno debato. V zadnjem času prihajajo ge pritožbe s strani mestnega prebival#” proti previsokim cenam življenskih P° k ščin, ki se vsak dan dvigajo. Tudi vpra®**! izboljšanja prometa je vzbudilo veliko -Fj zornost, ker niti železnice, niti vodni pr0®: v SSSR ne zadostujejo zahtevam induBujc in poljedelstva. Komisarijat železnic je do® v tem oziru mnogo navodil. Posebna po®° nost se je posvečala na seji tudi narodno« nemu vprašanju, zlasti v Beli Rusiji. R** tega je tretje zasedanje odobrilo tud/,f® #T. za zaščito države proti kontrarevolWh° jem. Sklenjene so bile še nekatere spre® be v kazenskem zakoniku SSSR. »-vi* = Resna napetost med Moskvo in r®* ( gom. Z ozirom na poročila da so kitaj**, oblasti dale v Tsinanfu (šontunska jpr°vjjS ustreliti tri kurirje sovjetske Rusije ka^_ tudi, da so ujele ženo ruskega svetovalen * tonske vlade Borodina, je vložilo rusko W slaništvo pri pekinškem zunanjem ur&dU _ redno oster protest, ki je imel za P06 a j« da je zahtevala vlada brzojavno pojasnila . Tsinaufa. V diplomatičnih krogih se go#* da je nastala radi tega dogodka izredno napetost med obema vladama. Reuterjev cirala pogodbo predvsem iz materielno go- j centracije angleških čet v sangaju. spodarskih namenov. Rumunska vlada je dala j se, da mislijo Angleži zbrati v Sangaju ^ ilalijankemu kapitalu, ratfne prednosti pri j tisoč mož in bi bili s tem tako mocnji petroleju. Rumunska carinska tarifa se jej jih sploh nihče ne bi^ mogel zagnati Jz novelirala z ozirom na potrebe italijanske ? ja. V sled vedno večje koncentracije industrije tako da je omogočila milijardna j ških čet se silno širi protiangleška pcop ^ naročila v Italiji, zlasti orožja. Italiajnski ka- i da. Višek naj bi dosegla ta propaganda pital prodira vedno globlje v romunsko indu- j 12. marca, na dan obletnice smrti Sunj. striio in v kratkem bo osnovana posebna j Pekinški krogi se boje da pride te e. banka za finansiranje italijanske industrije j krvavih bojev in skušajo zato prorfavo P^ v Romuniji. Angleška vlada pa podpira Ttali- prečiti. Severna armada je p> » J 0g io z nieno podporo pri njenih aspiracijah v kantonske v popolno defenzivo. General o Or i en to M oskovsk i listi trdijo, da se So- je dal prepeljati vse težke J vietska Unija ne bo radi teh dogodkov odvr- - r nila od svoje politike miru. Ona bo čakala in znuoala razvoju dogodkov, ki mora voditi do zmage samodločbe narodov. — Za«edenie Sveta Zveze narodov. Na seji Sveta z dne 9. t. m. je Chamberlain najprej prosil da se v bodoče dogovori med država-mi ne sklepajo več med državami, temveč med državnimi poglavarji, kakor je bilo to pred vojno. To je potrebno vsled tega,.ker je _ _ •.r.rnniAmli! n-nrrloclm iTctflVO nncrlpšlri Velika večina češke manjšine na Dunaju so socijalni demokratje, ki so že zadnjič sklenili modro taktiko: da so volili skupno s socialisti. Ker je Dunaj razdeljen na 21 okajev, niso prej mogli nikjer doseči količ- - ..... .. , niC]^ K1 Dosla Koncem lega zastopnikov in brez vpliva. Po novi taktiki Med Cehoslovaško in Vatikanom bo v Kratke vesti .iu ^ ^ ^ Grčija je naročila v Franciji dve podmor- nikiT in 'so "ostali Čehi V obče povsem brez I nici, ki bosta koncem tega meseca že gotovi —a—.m— i —u— r»~ Med Cehoslovaško in Vatikanom do 'v kratkem času sklenjen konkordat. Čehoslova-ška zahteva samo še to, da ne bo nobena slovaška občina spadala cerkveno pod Ma-djarsko in da bodo škofje imenovani le v Nanhing - Šangaj, da ”^,o SunčavJ severom. Sedaj se bije j me3to že j Po nekaterih vesteh *> kan'onci mtki 1 osvojili, dočim so po drugih t>0. šele devet kilometrov pred mesto. -trjuje se vest, da je maršal Sun P»b(^nl* . Japonsko in odnesel s seboj vso blagajno gajske vlade. , »-jti- = Odmev kitajskih dogodkov v Juz!' Po vesteh iz Bombaja, se opaža tam Pv.gnje po znani spremembi angleške ustave angleški j njih dogodkih na Kitajskem znatno ^ kralj edini reprezentant Velike Britanije in med indijskim prebivalstvom._ V 7,fto edino poklican, da sklene mednarodne dogovore. Želja Chamberlaina je bila vzeta na znanie. — Nato so se obravnavala le manj važna vprašanja. Konstatirano je bito la r-govina z dekleti še vedno cvete. Kljub tej stih pride vsak dan dio spopadov. ) je bila odkrita tovarna, kjer so se izh) s^e-bombe. Glasilo indijskih svaradžistov, k me za neodvisnostjo Indije ali avtonomijo, trdi, da je policija varn homh- ,lul, !i, m in tovarn nomv-konstataciji pa se ni storilo nič drugega, ka- čas mnogo akongresa je izjavil kor da se je vsa stvar izročila neki komisiji, Predsednik inp.y. j?.. čeških socijalistov pa se je položaj češke manjšine jako poboljšal. Čehi namreč niti niso zahtevali mandatov za Nationalrat, pač pa za deželni zbor dva mandata in večje število zastopnikov v vseh mestnih okrajnih za-stopih, ki jih je 21, in v vseh sedi odlično število Čehov. Zato pa imajo od tedaj Čehi svoje dobre šole v vseh okrajih, celo po več šol imajo. Deželna poslanca pa sta bila odlična moža Antonin Machfit in Vavroušek. Ta dva sta delavna člana tudi manjšinskih kongresov in pomagata tudi našim koroškim Slovencem in Hrvatom. O njiju čistosti v narodnem pogledu ni nikakega dvoma. — Zato bo- eoglasju s čehoslovaško vlado. Holandski socialni demokrati so protestirali pri holandski vladi proti udeležbi holandskih čet pri obrambi Šangaja. S s posilim štrajkoin groze češkoslovaški železničarji vsled uvedbe nove službene prag-matike. Cehoslovaškl parlament in senat sta skli- cana k pomladanskemu zasedanju za dne 15. marca. ■ki naj predmet znova prouči. Konstatiralo se je tudi, da nekatere države še vedno niso poravnale svojih obveznosti. — Sestanki zunanjih ministrov. Najprej sta se sestala v Ženevi Stresemann in Chamberlain, ki ie označil Stresemannu staPšče velikobritanske vlade v kitajskem konfliktu. Stresemann ie izjavil, da se Nemčija ne more vmešavati nki v kitajske dogodke m niti v rusko-angleški spor. temveč ostane nevtral-nn. (Po ru^lcih vesteh je skušal Chamberlain doseči od Ktresemnnoa, da bi osnovala_Nenv-člin -nemško-noliaki blok proti Rusiji. V tem slučaju bi dobila Nemčija koridor pri Gdanskem, Poljska pa bi bila oškodovana v Litvi. Predsednik ^Hfreobrati na Daljnem & v!‘"'a"6 ostali brez vpliva na Indijo. Prišel J čae,Uko bo treba misliti tudi na federa^F azijskih narodov. Kalkutska občina, v * ^ imajo svaradžisti večino, je odklonila, <• sodelovala pri spreiemu indijskega p ^o-Ih, zato pa je poslala prisrčno brzojavKO munističnemu poslancu v poslanski zw»,eC Saklavali, ki je, kakor znano, edini lt® v londonskem parlamentu. .k(lf6- - Intervencija Združenih držav v N,K ,SgJ pni. Oddelek ameriških mornarjev je o°Lj Tz Manague v Matagalpo. Liberalni R011®!! Moncada je sprejel obvestilo, da bodo ej1* ljali na liberalce, če ti napadejo Matagalp' 75 Ch. Lucioto: Spomini francoskega vojnega detektiva. Zunaj sem sl natančno ogledal vse dohode do g-ostilne, za slučaj, če hi se moji šefi odločali, da jo preiščejo. Kljulb temu, da sem bil zelo truden, sem Oklenil nadaljevati s svojim nadzorovanjem. Ravno na nasprotni strani ceste se je nahajal prazen voz, tki je bil izborno opazovališče. Gotovo ga je nekdo tu pustil čez noč, da naslednje jutro zaipreže. Vlegel sem se, 'kolikor je pač šlo udobno vanj, prižgal cigareto in filozofično čakal, kaj se bo zgodilo. Ure so tekle zelo počasi. Bilo je menda že dve in kadil sem svojo peto cigareto, ko sem zapazil policijsko patruljo pristaniške nadzorovalne službe, ki se je bližala. Z entim skokom sem bil iz voza na tleh. Nisem se pa še dotaknil zemlje, ko so že navalili name in me pToJdeto krepko zagrabili, medtem ko mi je šef patrulje pomolil revolver pod nos in zakričal: • — Hands up! — Kaj, se vam blede? Pa res na čuden način sprejemate kolego. 1 Inšpektor J., šef patrulje mi je tu posvetil s svojo žepno svetilko v obraz in ko me je slednjič kljub mojemu maskiranju spoznal, se je na glas zakrohotal: — Ta je pa dobra! Vas pa res ne bi spoznal. Moj poklon gospod šef. Izborno igrate svojo vlogo. — Lepo, toda stopimo hitro malo naprej, da vam razložim važno stvar. Ko sem jim povedal, za kaj gre, sem nadaljeval: — Sedaj bi bilo težko vse tri možake aretirati, kajti vsi gostje bi se nam uprli in oni trije pa med tem ušli. Bolje je, če se skrijemo, počakamo da trope-resna deteljica odide in sledimo obema neznancema. In to smo storili. Obadva smo aretirali ob šestih zjutraj v njunem stanovanju z nekim tretjim vred, ki je bil tam. Njih imena so bila: Aloff, Gunboy in Sou-dany. Medtem ko jih je močna straža pripeljala na policijo, je z druge strani prispel Michelsen, tudi v lepem spremstvu. šlo je tu za špijonažno zadevo, o koji ne nimeni ničesar razkriti. Lahko pa rečem, da je bila izredno resna zadeva. Tudi tu me je bil samo slučaj spravil na pravo sled. Ta zadeva je bila zadnja, s katero sem imel uradno opraviti in lahko bi tu končal svoje spomine. Toda v začetku te knjige sem obljubil čitateljem, da jim bom razkril nekaj vojnih skrivnosti in to obljubo hočem držati. Vendar pa čitatelji ne smejo misliti, da bi mosrla moja odkritja kakorkoli škodovati nar i obrambi. Tudi berlinski Pressebureau, kojega misija obstoji v tem, da pozorno čita in izrablja vse, kar pi e inozemsko časopisje, naj ne pričakuje, da bom tu r kril skrivnosti, ki bi jih lahko izrabljal, to pa ž.e * tega enostavnega vzroka ne., ker so vse skrivnosti, * j jih hočem tu odkriti, nemške skrivnosti. 47. poglavje. Resnica o »debeli Berthk. V nedeljo 24. marca 1918 je franc«ska vlada j7'^a novinam sleieie poročilo: Mekosežnim to- »Sotraznik ,e ototr.^P«> pom. Od 8. ure zjutraj naprej so Pau * sledkih 24-centimeterske granato na glavno me to F njega predmestja. Ubile so kakih 10 oseb m ram leV luh 15. Izdane so bile odredbe, da se uniči obstrelf valni top.« . , , , -tej Časopisje je bilo tako pametno, da je dodalo te poročilu še opombo, koje namen je bil, da pomiri p plašeno prebivalstvo, ki ni imelo pojma o balistiki ^ je najprvo misHlo, da je sovražnik ze pred vrati. Ta opomba se je glasila: _ preba je pripomniti, da je najblizja točka tr°a oddaljena 100 km daleč od pariza in da mora biti tični top oddaljen najmanj 112 km od Pariza. Še isti dan smo zvedeli, da je ta top, ki so ga ^ rižani krstili za >Veliko Bertho«, stol točno 120 H^gel* Pariza, na robu gozda pri Saint-Gobainu v bližini Crčpv-en-Lacnnois. . . (Nadaljevanje P1*^' Štev. 57. >NARODNI DNEVNIK* 11. marca 1927. Stran 3. Dnevne vesti. GOLI ČLOVEK ST. 2. Vzgledi vabijo. Komaj se je polegla burja vsled golega človeka v Narodui skupščini, so že dobile tudi oblastne skupščine svojega golega človeka. Tako poročajo iz Osijeka, da sta prinesla dva meščana iz Slatine v Osiješko oblastno skupščino zidarskega mojstra in hišnega posestnika v Slatini Dragotina Hajpeka. iiajpek je pripovedoval, da sta ga aretirala v njegovem stanovanju dva orožnika, češ da je ukradel dve šunki in slanino trgovcu Novkoviču. ata ga odpeljala nato v bližnji gozd Hudunoe, kjer sta ga strahovito pretepala. Hav i’, ^ 80 vi0ee^° resolucijo radi Uazven tega je Udruženietrsbnih kredlt0V' na ministrstvo za promet l P°sebno vlogo 1 ko so posamezne panfil obraMo, v ko-»iostne v proračunu General« P£ZIC,lie neza' železnic. ralae lekcije drž. Na podlagi dejstva da je bil proračun ministrstva za promet v finančnem odboru narod na skupščine sprejet, je Generalna direkciia pričela dodeljevati kredite za leto 1927-28 posameznim direkcijam. V koliko smo mogli dobiti informacij, so dodeljeni krediti direkcije Ljubljana za njeno območje nezadostni in absolutno ne odgovarjajo dejanskim minimalnim potrebam. iawf'e<1 j1®8® Preti zopetna redukcija osobja tivi v sami kakor tudi v ekeeku- ‘>00' met'1v'saini se i>na reducirati okoli do mm' jenega. osobja, ker ima direkcija ciip nr< nilf|is,tiistva in generalne direk-i. ?.U1.osobia ia ii vsled tega niso naka-• za ^osedanje število osobja. V _. ru yi Pa je nakazanih za prometno, i, 0 *n strojno službo za delavce oko- uu,(jOO.OOO Din premalo po sedanjem lanskega leta že reduciranem staležu eksekutiv-nega delavstva. Vsled tega preti zopetna redukcija delavstva v izmeri najmanj 2300 delavcev. Vrhutega naj se reducirajo tudi mezde. • Delavnici Maribor je nakazanih okoli 24 milijonov dinarjev za delavstvo vzlic dejstvu. ie;^eianska .potreba najmanj 33 milijonov rp;8^ S6danjem številu delavstva. To- j J, .? Potrebno ■ izvršiti tudi v delavnici re-delavstva v precejšnjem številu, oodec po pripravah v Generalni direkciji < rzavnih železnic se ima sprovesti redukcija, JJ,ajbrŽ6 v specijalni debati v narodni skupščini za ministrstvo za promet ne bodo 'PTeieti nikaki poviški kreditov potom aman- "ementov. «e(!likcija osobja v direkciji pomeni admi-Histrativno-upravni zastoj vsega dela in se 'llrektno uvajajo v dosedaj priznano najboljše I^Slujočo direkcijo nered in anarhija. Redukcija akseikutivnega osobja pa brtapogojno znači propast prometa v Sloveniji. Dejansko so vse službene eksekutivne edinice v območju direkcije Ljubljana najrigoroznejše normirane in je redukcija nemogoča, ako se hoče 'mti promet vlakov v sedanji izmeri. Že sedaj se ne more v eksekutivi držati predpisani 8-umi delavnik ker je premalo osobja. Ako Pa se eksekutivno osobje še reducira, potem treba zmanjšati število vlakov, odpraviti na posameznih progah nočne službe itd. Zmanjšanje delavskih mezd pa v očigled dejan-3knm razmeram v Sin,, V 1 priti niti v razgovor! I1 ^ n® Oblastni odbor UjN*r> i- tavno na vso slov^i LJubl'ana apelira stranke in JoLvV ? V javnost- PoMtlfce pravočasno prf SMcHalneT>ra0j!e’ ** 86 58 čun-i mir,,--* i sPecijainem pretresu prora- denianov '• 3 •28 Promet potom aman- ciio ne svote za direk- slovenske S in, 8 tem ob™™je ne samo venijo občutne*11?3^6 temveC tildi celo Slo- škode 111 ^^bežne gospodarske - »Uradni list« St 27 z dne 9. mflrca ob. javlja: pojasnilo o ocann]e,wiu strojev pojasnilo o ocannjenju umetnih overtJic in listov, iznremembo pravil o tani, rapremembo Pravilnika o umetnih gnojilih, izpremembe o opravljanju drž. strok. izpita uradnikov tainistnstva za 'trgovino in industrijo ter ttradmikov uprave za zaščito industrijske •vajine, odločbo, s katero se prizna predmetom industrijske svojine na ljubljanskem j Velesejmu prvenstvena pravica, odločbo Uvozne carine na žveplo, žveplov cvet in ^odro galico, odločbo o oproščenju čilskega solitra od uvozne carine, naredbo velikega ®upana mariborske oblasti o pobijanju posebnih občimakih davščin v Mariboru, razdaš o roku za izpraševanje prosilcev za | "toncesljo zidarskega, tesarskega, kamnose-©ga in vodnjakanskega mojstra. — Nove telefonske proge. Ministrstvo pošte in brzojava je odobrilo otvoritev telefonskega prometa med Petrinjem in Gradcom, iBied. Sento in Trstom - lieoietkam ter med Kostajoico in Trstom. Promet je bil včeraj vzpostavljen. — Nori Sad išče bančno posojilo. Novosadska mestna občima je pozvala te dni večje število bank, da naj ji pošljejo ponudbe za kratkoročno posojilo v znesku 6,(K)0.000 Din. Kapital rabi za najnujnejše investicije. — Redukcija asistentov na univerzah. Na vseh fakultetah beograjske univerze bodo te dni reducirani vsi neukazani asistenti in večje število ukazanih. Službo neukaizaonih asistentov 'bodo upravljali v bodoče študenti-&tipendusti. — Francoski Konzulat v Ljubljani ponovno opozarja delavce, ki se hočejo vseliti v Francijo, da so dobile francoske obmejne oblasti strog nalog ne pripustiti nikogar čez mejo, ako ni v posesti delovne pogodbe overovljene od Ministrstva Dela v Parizu (podpisi lokalnih načelnikov Ministrstva Dela in Kmetijstva so neveljavni), kakor tudi zdravniškega izpričevala izstavljenega od konzularnega zdravnika francoske republike v Ljubljani (za Slovenijo). Vsaka druga oseba, kategorije delavcev in nameščencev, katera bi želela priti v Francijo za gotov eas (obisk itd.) bo morala izjaviti na konzulatu, da ne bo tam iskala dela. Dotična izjava bo označena na njegovem potnem listu in v slučaju, da bi jo hotel delavec prekršiti, se mu lahko pripeti, da bo izgnan iz Francije. Onim osebam pa, ki so že bile v Franciji in so prišle v domovino samo za ikratek čas, bo dovoljen vizum na podlagi izjave delodajalca, overovljene od Ministrstva Dela, da je delavec na dopu9tu. — Zatvoritev vseh beograjskih igralnic. Beograjska policija je vse igralnice v Beogradu prepovedala.. S to prepovedjo je za-tvorjena tudi igralnica v novinarskem klubu na Terazijah. — Človekoljuben; general. 51 nazarencev (47 Srbov in 4 Madjari) je bilo od vojaškega sodišča v Bečkereku obsojenih na ječo 5 do 7 let, ker niso hoteli položiti vojaške službene prisege Te dni je prišel k njim v zapor general Vladoje Jovanovič v sprem'-stvu vojaškega duhovnika Prekajskega. General in duhovnik sta znala govoriti ljudem tako lepo, da so končno izjavili, da so pri-pravljem.i priseči. Slavnostni zaprisegi je prisostvoval general Jovanovič, iki je imel pri tej priliki govor, ki je ga mil nazarence do 60lZ. — Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfova ul. 12 so darovali: Trgovska banka’ Rakek 50 Din, Mar. kreditni zavod, Maribor 50 Din, g. ing. Fran Pahernik, Vuhred 50 dinarjev, Posojilnica Dol pri Hrastniku 25 dinarjev, Hranilnica in posojilnica Bloke 25 dinarjev. Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta, tu 50 Din, Hranilnica in posojilnica Vurberg 20 Din, Hranilnica in posojilnica Selca 50 Din, g. Obla.k Fran, Raikek 100 Din, posojilnica Vojnik 100 Din, občinski urad Ljubno 50 Din, Košir Marija, Retnje 100 Din, Posojilnica Cerknica 250 Din, Posojilnica Petroviče 30 Din, Hranilnica in šmartno 50 Din, župni urad Hri P?ki 50 Din’ Posojilnica Ruše ’ Hranilnica in posojilnica Naklo 50 dinarjev. Posojilnica Knževoi 100 Ddm, okrajna posojilnica Ljutomer 50 Din, Hranilnica in posojilnica Šmartno pri Litiji 100 Din, Kmečka posojilnica, Vrhnika 200 Din, Kmečka posojilnica in hranilnica Sv. Bolfenk 25 dinarjev, Hranilnica in posojilnica Kropa 20 Din, Hranilnica in posojilnica Sv. Jurij 200 Din, Posojilnica in hranilnica Sv. Križ 20 Din, g. Vondrašek v Podbrezju 10 Din, I. C. Mayer 20 Din, Zidar 'Josip, tu 30 Din, g. Jenko Avgust, tu 500 Din, g. Olup Josip, tu 500 Din, g. Kunovar Ivan, tu 20 Din, g. Gartner V., tu 100 Din, g. dr. Stene Rap<§, tu 20 Din, g. Janše Jernej, tu 20 Din. — Vsem darovalcem iskrena h-vala. — Podporno društvo slepih v Ljubljani. — Razpisano mesto srednješolskega ravnatelja. Na državni realni gimnaziji >v Novem mestu je razpisana služba direktorja. Prošnje je vložiti do dne 9. aprila. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 27. z dne 9. marca 1927. — Razpis stalnih učnih mest. Na osnovnih šolah ljubljanske oblasti je razpisanih več stailnih učiteljskih mest. Prošnje je vložiti do dne 20. marca 1927 pri pristojnem šolskem upraviteljstvu. Podrobnosti glej v »Uradnem listu«. 77 Razveljavljen razpis dveli služb za učiteljice. Razpis službe za učiteljico na šest-razredni dekliški osnovni šoli v Konjicah in službe za učiteljico na šestrazredni osinov-ni šol; pri Sv. Križu pri Ljutomeru je razveljavljen. .Profesorska kolonija v Beogradu. Profesorji beograjske univerze so zgradili od konca meseca julija lanskega leta na koncu Miletiičeve ceste celo kolonijo enodružinskih viil. Kredite jim je dala na razpolago pod zelo ugodnimi -pogoji Državna hipotekama ibaivka. Vsaka vila stane 120 do 250.000 Din. V svrho odplačila s 6% obrekujočega se posojila se odtegne vsakemu profesorju mesečno po 10% od plače. Profesorska 'kolonija šteje že 50 vil. . N°vi lektorji srbohrvatskega jezika na ,*** univerzah. V proračunskem oa-i u ? o 1927-28 'je predvidena plača za lektorja srbohrvaščine v Bratislavi. Tako bo-mo imeli lektorje srbohrvaščine v Londonu, Parizu, Pragi in v Bratislavi. V kratkem bo postavljen tudi lektor na univerai v Varšavi. — I* politične službe. Dosedanji srečki poglavar v Novem mestu vladni svetnik Raimund Svetek je imenovan za referenta pri velikem županu ljubljanske oblasti. — Ji poštne službe. Upokojeni so: upravnik glavne pošte v Ljubljani Josip Vrtovec,' i tajnika pri ljubljanski poštni direkciji Anton i Wolf in Ivan Biancani, upravnik pošte Ljubljana 2 Matevž Pogačnik, upravnik pošte Maribor 2 Josip Novak, upravnik pošte Celje Anton Sirnik, upravnik pošte Ptuj Ivan Ve-lepič, upravnik pošte Ljubljana 1 Ivain Juac ter poštna uradnika v Mariboru Pavel Ostojič in Kazimir Beltram. — Imenoaini so: za upravnika pošte Ljubljana 1 poštni uradnik v Ljubljani Jakob Kobe za upravnika pošte Ljubljana 2 dosedanji upravnik v Celju Ivan Čof, za upravnika pošte Celje tamkajšnji poštni uradnik Anton Boc, za upravnika pošte Maribor 2 poštni uradnik Anton Klemenčič, za upravnika pošte Ptuj pa poštni uradnik Anton Smodič. — Premeščen je od pošte Ljubljana 1 k poštni direkciji v Ljubljani računski uradnik Josip Štrukelj. — Senzacionalna antropološka najdba v Indiji Iz Kalkute poročajo: V bližini Vilas-pura je bila najdena gornja čeljust fosilne človeške opice. Ta človek-opica je živel po mnenju izvedencev približno pred 1,000.000 leti. Povodom te najdbe je izjavil dr. Pilgrin z geološkega instituta da ni izključeno, da se reši v Indiji vprašanje o poreklu človeika. — Štiritisoč splavov. Sovjetski organi so v prejšnjem letu zabeležili samo v enem delu Petrograda, v Volodarskem rajonu, štiritisoč ženskih splavov. — Donava in Sava naraščata. Hidrotehniiič-na postaja v Beogradu je prejela od vseh hidrotehničnih postaj v državi poročila, da Donava in Sava naraščata, vendar pa ne preti nobena nevarnost, naraščanje je normalno. — Potres na Kubi. Pariški listi poročajo iz Havane, da so zabeležili seizmografi v Santiagu predvčerajnšjim 15 potresnih sunkov. — Borba policije s papirnatim krokodilom. Predvčerajšnjim so obvestili pasanti sarajevsko policijo, da so videli v bližnji ulici ogromno kačo, eden od njih je trdil, da gre za krokodila. Policija je poslala takoj na lice mesta dva dobro oborožena korajžna ' stražnika. Moža postave sta zagledala v temni ulici res krokodila. Začela sta nanj streljati čim hitreje sta mogla. Ker se krokodil ni ganil, sta se mu, prepričana, da sta ga I ubila, previdno približala. Tedaj pa sta , opazila, da je bil krokodil — iz papirja. Se-; daij išče policija šaljivca, ki si je dovolil ž j njo neumestno šalo. — Pred novo delavsko stavko v Zavido-j vicu. Sarajevska trgovska zbornica je bila i obveščena, da je zavladalo v delavsikih kro-i gih v Zavidoviču veliko nezadovoljstvo, ker podjetje noče izpolniti ob priliki zadnje stavke Sklenjenega dogovora. Delavci giroze, da prično zopet stavkati. Novi potresni sunki na Japonskem, Zemlja na po potresu prizadetem ozemlju na Japonskem se še vedno ni umirila. Raz-ven tega divjajo mestoma silni nalivi. Obenem je zavladal oster mraz. Sneg je na nekaterih krajih do štiri čevlje visok. Ker so poškodovane od potresa vse železniške proge, je reševalna akcija zelo otežkočena. Največji železniški most je popolnoma porušen. . Mesta Mineyama, Kajamahi in Amino so v j razvalinah. Mestoma so povzročile zadnje dni I veliko škodo poplave, vsled katerih je po- j 1 tresno ozemlje od ostalega sveta odrezano, i : Promet se vi^i večinoma potom aeroplanov. | — Preokret v procesu zoper cigane-ljudo- j j žree. V procesu zoper cigane-ljudožrce je | ! nastal nepričakovan preokret. Sodni zdrav- ' nik, ki je kemično preiskal navodne ostanke kosti žrtev, je ugotovil, da ne gre za človeške kosti. Tudi neki trgovec, ki je 'kupoval od ciganov celili 15 let kosti, je izjavil, da mu oigani niso prinesli nikdar kosti, ki bi jih ne poznal. Da so izvršili cigani umore je dokazano. Vsled tega se domneva, da so si stvar o kanibalizmu izmislili v namenu, da bi napravila na sodišče ut is, da so duševno tako zaostali, da se za roparske umore ne morejo smatrati odgovornim. — Plesne orgije v Nancyju. Kot poroča »Berliner Tageblatt« iz Pariza, se je poiastil te dni na neki prireditvi v Nancyju plesalcev charlestona delirij, ki spominja na srednjeveške plesne orgije. Plesalci so noreli neprenehoma več ur. Delirij se je razširil celo na hotelske uslužbence. To ni bila več zabava, temveč divja produkcija plešočih dervišev. Več plesalk se je onesvestilo, ker so -si potolkle kolena in ožulile noge do krvi. — Radi »dobrega sveta« v zapor. 20 letina Elza Šilovič je prišla te dni v neko zagrebško^ gostilno. Tam je hotela lastniika .prepričati, da gostilna ne more uspevati brez — žensk. Radi tega »dobrega sveta«, oziroma radi vilačuganstva je bila obsojena na 8 dni zapora, po prestani kazni bo vrhu tega iz Zagreba izgnana. — Smrt starega vegetarijanca. Te dni je umrl v Ivanikovcu (Slavonija) v etarositi 87 let Franjo Sekereš, kii je živel dolgo vrsto let zgolj od tega, kar je pridelal na svojem vrtu. Na dan svoje 9mrti je vstal iz postelje ter obhodil ves vrt. Predno je zaprl vrata, je dejal: Hvala ti, vrt, za vse, kar si mi dal! Nato se je vrnil v sobo, legel v posteljo in kmalu nato izdihnil. — Gledališki igralec prosi tatu, da naj mu vrne ukradeno garderobo. V Nemčiji je splošno znani gledališki igralec Max Pallen-berg, gostuje trenutno v Kolnu. Te dni se je vtihotapil v njegovo stanovanje neznan uzmovič, (ki mu je odnesel najpotrebnejšo garderobo. Nato je objavil Pallenberg v listu »Kolnische Zeitung« »odprto pismo«, v katerem prosi tata kar najuljudnejše, da naj mu ukradene stvari vrne, ker bi bil sicer primoram svojo turnejo prekiniti. — Nevaren vlomilec. Po Južnem Moravskem se klati že dalje časa eden od najbolj mevranih sodobnih vlomilcev, vojaški begunec Martin Lecian. Lopov je navrtal že celo vrsto blagajn v Gaji, Iglavi itd. Kdor ga preganja rislkira življenje, kajti Lecian na svoje preganjalce strelja. Teikom zadnjih tednov je ustrelil pri takih prilikah dva poli-cljsi-eu«a »nasit».«i L|UBiJANA, Kolodvorska ulica 41. »**?», breMHMrrtuuatt ,aiO^-. ^o" **»* PO0Sll£?!!tCEt Ma^tiro/, J«**®sr*ice„ HafeceSc. OžuitU« v** v t# ^ofcc^aid»}o^y»rf« ocjhltr«}* ht pod k**- EaMtf£s>s»isSkS «5a'*i®to<» «jf»alsuflh toh ®» O« J®« *** , ekspreftit« |M»HIjke. Tamu je Štrakl vedno namiga val, da ima ■še z njim-za obračunati, ta pa mu je očital, da_je.pf.ed tremi leti u!ki’adel 1 iglo ju. d ra? ge stvari-. Kar naenkrat, 'ko so se (vračali -domov, je napadel Šioear Straklja lin irni z ■dletom prizadejal več poškodb, med temi .en oidarec naravnost v oko, da se mu je raz-Jilo. Obtoženi prizna dejanje ter se zagovarja, 4a je 'tal razburjen radi predbacivanja tat-vine in seveda tudi močno pijan. Porotniki so vprašanje , na težko telesno poškodbo enoglasno potrdili. : Senat prejšnji, državni pravdnik dr. Hoj-.Tiik, zagovornik dr. Žnuderl. Sodba se glasi na 2 leti težke ječe. Tatvina. Pukl Viljem in Križanec Janez sta kradla v teikstilni tovarni v Melju skoro celega pol leta -platno. Kradla sta ikot tam nastavljena deJavca v družbi še več drugih tovarišev (ki pa bodo pred senatom obsojeni) in sicer na pmbrisan način s pomočjo ponarejenih vetri-hov. Ukradeno blago sta metala čez zid. Tam so ju čakali tovariši, ki so platno po smešno nizki ceni prodajali. Vsega skupaj so ukradli okrog 35 bal platna v vrednosti čeiz 30.000 dinarjev. Puil se samo po nemško zagovarja in tudi prizna, ker je 'bil pri tatvini zasačen. Živel je potratno. Zato mu plača (čez 2000 dinarjev mesečno) ni zadostovala. Neikaj blaga je dobila tekstilna tovarna nazaj, ali to ne presega tretjine ukradenih stvari. Križanec je še mladoleten, komaj 17 let •star fant, bil je pa od Puklja zapeljan, ker ■sta vkup v barvenm oddelku delala. Dobiček sta si deloma delila. Križanec trdi, da je dobil od PuMja komaj 250 DAn, ostalo je Pukl v veseli družbi zapravil. Sodba se glasi za Puklja 3 leta težke (ječe, za Križaneca pa 6 mesecev težili© ječe. Senat je bil prejšnji, državni pravdnih dr. Jančič, zagovornik za Križanca dr. Žnuderl, ea Puklja pa ex offo zagovornik, sodnik Kramer. Prosveta. RECITACIJSKI VEČER. 9. t. m. je priredil odbor za izdajo pesmi Srečka Kosovela recitacijski večer v drami. Na sporedu so bile pesmi prezgodaj umrlega pesnika, razdeljene v tri skupine ter inter- pretirane od treh recitatorjev. Srečka Kosovela pozna slovenska javnost iz del, katera so objavljale naše revije, kot zelo mladega in zelo. talentiranega pesnika, ki je skušal svoje lepe občutke in nekako možata razglabljanja izraziti čim jasnejše, jim dati čim trdnejšo, nenaličeno in samostojno obliko. Med svojimi pesniškimi vrstniki eden najboljših, je zaslužil, da mu tovariši posvete spominski večer, ki je privabil precej občinstva in morda tudi kaj pripomogel k izdaji pesnikovih del. Prireditelji so imeli gotovo dobro voljo, prirediti učinkovito in dostojno spominsko slavnost. Recitiranje so poverili gospej Šari-čevi in gospodoma Janu ter C. Debevcu. Vsi trije so si izvolili čudno zategnjen, groben ton, s katerim so v počasnem, prepočasnem tempu raztezali pokojnikove verze, mnogokrat zaradi tega recitacijskega načina ni bilo mogoče slediti pevčevi misli in vsi obiskovalci so čutili, da ta večer ni mnogo prispeval k spoznanju lepot njegove poezije. Recitacija je težavna stvar; prav jo bo izvršil le oni, ki pred vsem dobro razume in občuti tekst in ki ima poleg tega tako šolan organ, da more ž njim razumljivo izražati občutke. Gospod spod Jan je največkrat presenetil z nezmi-selnim povdarjanjem in je pogosto vokaliziral nepravilno; gospa Šaričeva je s privzetim tonom tega večera zadušila marsikatero lepo čuvstvenost svojega prednašanja; gospod Debevec pa je z viškom teatralike združil recitatorsko najslabši del večera. Recitacijski večer je bil po svoji barvi pravzaprav sedmina po mrliču. Za govorniki je spreminjal transparent razne barve, čudna in z resno prireditvijo skoraj nezdružljiva simbolika, ki je, kakor način prednašanja in vsa druga teatralna navlaka, v preveliki meri 'odvračala pozornost od tega, čemur je bil večer posvečen: od poezije Srečka Kosovela. Pred recitacijo je v kratkem govoru skušal podati gospod Alfons Gspan sliko pokojnega pesnika. A tudi temu govoru je manjkala toplina ter pravo razumevanje pesnika, ki^ s svojo zapuščeno tvorbo gotovo še ni zaslužil šolske metode radeljevanja, katera tako malo pove o njegovem pomenu. Ne omenjal bi vsega tega, kar se je na splošno opravičevalo z mladostjo prirediteljev, če ne bi baš iz tega vzroka videl v prireditvi prav časovnega simbola, kako »mladina pesnika slavi«. M. ŠAHOVSKI TURNIR V NEWY0RKU. V sredo je bilo odigrano VIII. kolo. Capablanca je porazil Spielmanna, edinega, ki ga doslej še ni. Partija Aljehdn-Vid-mar je končala remds, partija Niemoovič-Marshall je bila prekinjena. Stanje po XIII. kolu: Capablanca 9 (1), Niemcovič 7 (2), Aljehin 1 (1), dr. Vidmar 5'A, Spielmann 4lA, Marshall 4 (2). Včeraj se ni igralo, danes bodo odigrane viseče partije Capablanca-Marshall, Aljehin-Niemcovič in Niemcovič-Marshall. Gospodarstvo. BORZE. Ljubljana, 10. marca. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 90 — 0, vojna škoda 344 — 0, zatsavmi in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 — 100, Praštediona 925 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Strojne 85 — 0, Trbovlje 0 — 420, Vevče 120 — 0, Staivbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Zaključeni 3 vagoni lesa. Tendenca za les živahnejša, za deželne pridelke nespremenjena. Zagreb, 10. marca. Devize: Nevyork ček 56.75—56.95, London izplačilo 276—276.8, Italija izplačilo 251.99—253.99, Berlin izplačilo 1349.6—1352.6, Dunaj izplačilo S00.1 do 803.1, Praga izplačilo 168.3—169.1, Švica izplačilo 1094—1097. Curih, 10. marca. Beograd 9.135, Newyork 519.75, Pariz 20.3275, London 25.2225, Berlin 123.2425, Milan 23.175, Dunaj 73.15, 'Praga 15.3925, Sofija 3.75, Bukarešta 3.18, Varšava 58, Budimpešta 90.7375. OLAJŠAVE PRI PLAČILU DAVČNIH ZAOSTANKOV. Finančna delegacija uradno obja.vlp, da je minister za finance z naredbo 24. februarja 1927, št. 22.474 dovolil za plačilo davčnih zaostankov iz prejšnjih let sledeče olajšave. Ako zaostanek presega vsoto enoletnega predpisa, mora davčni zavezanec v letu 1927 plačati eno četrtino vsega davčnega^ zaostanka; ako znaša zaostanek nad tri četrtine, a ne presega enoletnega predpisa, bo plačal v levu 1927 eno tretjino; ako je za- ostanek večji od polovice, a ne presega treh četrtin, se plača v tekočem letu polovica, ako je pa zaostanek večji od ene četrtine, mora biti celotno poravnan v letu 1927. Primerja se zaostanek po stanju z dne 81. decembra 1926 in predpis za to leto. V smislu te odredbe odgodeni deli zaostankov dospevajo v plačilo v terminih, veljajo za plačevanje tekočih davkov. Le ako ves zaostanek ne presega ene četrtine enoletnega predpisa, ga mora davčni zaveeanee celotno plačati takoj. V primerih očividk? nevarnosti smejo davčni organi dzjemmo teli določb izterjali takoj ves davčni ostanek. Kar >se pa tiče tekočih davkov in dospe® obrokov zaostankov pa je gospod minister,? isto naredbo naročil, da naj se najenergiC' nejše izterjavajo in prepreči kopičenje novi« zaostankov. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani. dne 7. marca 1927. Dr. Savnik b. r. KAKO PREGANJAJO V MACEDONIJI GRIPO. V selu Polžerame pri Gostivarju v Mace-| doniji se je gripa tako razširila, da so jeM, ! posebno majhni otroci umirati drug za drugim. Zato so seljaki sklenili, da jo bodo pregnali. Dne 1. marca, ob 7. zvečer so pričeli nakrat streljati kot v vojni pred jurišem. Nato so jele nositi ženske na cesto kupe slame, t ki so jo zažgale. To naj bi bilo gripo preste*; šilo. Nato so prihitele vse ženske in otroci iz hiš ter jeli iz vsega grla upiti, tuliti, «vl" liti, vzdihovati, kar je kdo hotel. Končno so napravile ženske lutiko iz slame. NajstarejB« jo je naložila na rame in odkorakala z *>j° s proti koncu vasi. Vse prebivalstvo ji je sledi- lo, moški so streljali, ženske in otroci pa s° kričali, tarnali in peli. Na konou vasi so najstarejša ženska in moški lutko pokopali, kar so se vrnili vsi, prepričani, da so grip0 pregnali, veseli domov. Po čudnem naključju se od onega dne ni pojavil v Polžeranih noben slučaj gripe več. Listnica uredništva. Podpornemu slepih! Dopis »Denarnim zavodom v niji«, ki smo ga včeraj prejeli, je 'tako nejasno pisan, da ga ne moramo priobčiti. Aleksander Engel: Teden sreče. Nekaj tednov kasneje je sedela Loti Klings-berg v Grand Hotelu pri souperju Pomislite: v Grand Hotelu! Bilo je ravno onega dne, ko je bil gospodični Loti izplačan v gotovini glavni dobitek reklamne loterije veletrgovine Bluffer Co. Mlada damica je vtaknila v ob takih slučajih vedno odprto roko Karla Klingsberga milijon kron in se priporočila za večer njegovi bratovski galanteriji, naj jo spremlja h kaki prvovrstni večerji. Brat in sestra sta si sedela najboljše razpoložena nasproti, ko je pričel brat Karl: »No? In kaj misliš napraviti s svojim denarjem?« »Nekaj prav posebnega,« je skrivnostno odvrnila mlada deklica. »Ali si hočeš kupiti kako cvetličarno?« »Preveč dolgo sem stala v cvetličarni, da b: se sedaj zopet postavila tja, še predno doživim kaj lepega v življenju!« »S stopetdesetimi milijoni, pardon, sedaj jih je samo še stodevetinštirideset, torej s stodevetinštiridesetimi milijoni si pa že lahko kaj privoščiš,« izjavi brat svoje strokovno mnenje. »Toda kaj si hočeš privoščiti?« Deklica pogleda v tenko meglico parfuma in cigaetaega dima, ki je polnila dvoano, izpije kozarček španskega vina in pravi: »Kaj naj si privoščim? Vse! Vso srečo!« »To je prav mnogo srček. Zato ti ne bo zedostovalo stopetdeset milijonov,« pojasni brat. »O da, Karel! Gre le zato, kako dolgo hočemo uživati to srečo.« »Seveda, kolikor mogoče dolgo.« »Zato je najbrže tudi toliko ljudi nesrečnih. Ti štedijo pri sreči, da so čim mogoče bolj dolgo srečni. Če pa štedimo, ne' uživamo. Ce na primer izdam jaz ves svoj denar v osmih dneh, potem ...« »Ali si znorela,« odvrne brat. »V osmih dneh?« Loti se ne da motiti in nadaljuje: »Če zapravim ves denar v osmih dneh, potem si morem ustvariti vse, o čemur je kdaj kaka prodajalka v kaki cvetličarni sanjala Kupim si naprimer za petdeset milijonov toalet, ki mi bodo zadostovale za osem dni, nato si kupim nekaj nakita z denarjem, ki mi ostane, pa se popeljem v Nizzo in Monte Carlo in si privoščim tako življenje vsaj enkrat v polni meri.« Mladi mož je strmel v svojo, sestro ter ni ničesar razumel, že jo je hotel rotiti, naj no dela tako blaznih načrtov; ko pa je videl pred seboj njen lepi in odločni obraz, se je soomnil svojih otroških let v hiši svojih sta-rišev: tesnoba, siva od skrbi, povsod skopost, življenski užitki so bili zadušeni od tisoč pomislekov, bila je to sreča v malih porcijah. Sam je bil lahkomiselnež, ki ni samo enkrat zapravil V90 svojo mesečno plačo v eni noči, če se mu je zagnusila taka beraška usoda. Pobožal je nežno roko svoje sestre in dejal: »Prav imaš, mala! Ali ti morem pri tem kaj pomagati?« »Ne!« odvrne Loti. »Moraš me pustiti ves čas samo, kajti jaz hočem napraviti vse po lastni pameti, če ne, ne bo iz vsega nič!« »Tu(Ji sedaj imaš prav. Družina bi te mogla pri tem skoku v polno življenje le ovirati.« »En teden sreče!« dahne Loti tiho, nakar oba umolkneta. Opazila nista, da je sedel pri sosednji mizi neki zelo elegantni in mlad mož in z zanimanjem poslušal njin razgovor. Tu in tam je šinil preko njegovega lica prav čuden smehljaj. Mladi mož je imel postavo .prvovrstnega športnika, oči razsodnega poznavalca ljudi, smehljaj stoika in čelo filozofa. Drugače so mu je poznalo, da se zelo trudi, da se -ne bi razlikoval od elegantne množice. Ko sta ljubka brat in sestra odšla, jima je takoj sledil in ko sta vstopila v taksni auto, je sledil temu v elegantnem amerikanskem automobilu, ki ga je čuval hotelski deček. Mlad mož v smokingu je šofiral sam svoj automobil. IV- Že pred nekaj dnevi se je pojavil na po stajališču taksnih automobilov šofer, ki je imel krasen eleganten auto z napisom: »Se-demtisočkratna taksa.« Čudni automobilski šofer je občeval s svojimi tovariši z ono mirno prijaznostjo, ki sili človeka, da se rad* rešpekta ne približa preveč. Misterijozni Šofer se je pojavil na postajališču nekega dne kot autotaksni podjetnik, ki ima svoj lastni auto in ki ga vozi sam. Že prva lepa dama, ki je prišla k postajališču je skoro obstala, presenečena in mimo vseh ostalih k interesantnemu šoferju. Od tedaj dalje so posebno elegantne dame iskale automobil postavnega šoferja. Ta čudni šofer je imel postavo prvovrstnega športnika, oči globokega poznavalca ljudi, smehljaj stoika in čelo filozofa. Bil je prav čude« autotaksni šofer! Kmalu je govoril ves damski svet na Dunaju o njem. Tako viteško Je znal odpirati vrata svojega automobila, mo gestikulirajočih prometnih policistov Se vozil kakor pri kaki dirki, nikdar pa ni čak« na cestnih križiščih, nego je elegantno zdržal-naravnost junaško klubujoč vsem prometa n , vozil. Kakor smo ze predpisom, skozi vrvež ^ * . , . ’zelo zanimiv m čuden auto- deiali, le bil to taksni Šofer- Kmalu je postal dunajska znamenitost, ki so jo kazali tujcem, enako kakor Štefanov zvonik. (Dalje prih.) dom, obrt In Industrijo vseli opremah. Istotam pletilni strol DUBIED Pouk v vezen)j buzplife«. ■HUMn Večletna garancija Delavnici u popr«vU«. Mf NUkt ct»», tudi M obrok«. H g Josip Peteline jfllllJ LJubliana Bj»Sr! Mn Prttof»•*##• »po««»lk». tovarna vinskega kisa, d. 2 0. Zm Ljubljana, nudi najlinejSi Im najokusnejši namizni kis iz vinskega Kisa. j jr ZAHTEVX}TB PONUDBO! mC Tehnično ln hlgljenlčno nnjmoder-neje urejena ktoarna v JugortavlJL TRIKO - PERILO za moške, žene In otroke, volna 7 raznih barvah, rokavice, nvgavice, dflkOienlce, rt«hrl>4-nSki zn šolarje ln lovce, dežniki, , , Sifon!, žepni robd. paHce, Tllc^ nozi, Marje, notrebSCine za MvlIJe, kro-jate, Čevljarje, in »rivce i edino le pri tvrdki JOSIP PETEIIC blizu Prefiernovega *P° MALI OGLASI. Z* vsako b«#edo »e plaž* 50 par. Za debelo tiafe&ao p* Din 1.-. Premog - Čebin WtU*T> i/n* * m Oglašujte v Narodnem Dnevniku. Lesni strokovnjak starejši, neoienjen, prvovrstna nioi, z večletno prakso in prvovrstnimi izpričevali, z znanjem slovenskega. nemSkega in delno italijanskega jetika, želi prememiti sluibo le k večji lesni industriji. Gre najraje na ekladiSfc ali pa v gozdove. Cenjene ponudbe na upravo u-•la pod značko »Vesten in marljiv strokovnjak«- M** A.*,-« 2«1mbJIw. - Urejuje: Vhdtal, 8,«*. - 2«