Glas zaveznikov TRST, petek 13. septembra 1946 UREDNIŠTVO: Via S. Pellico 12 - Telefon »t 93854 ta 94443 Leto II • St. 380 llnjormaciijslki dnevnik A. L S. Cena 4 lire OGLASI: Cena za milimeter višine Urina ena kolona): trgovski L. 27, m.-tvažki L. 56 (osmrtnica L. 100), objave L. 20, fin mini ln pravni oglasi L. 45- V vsebini list« (tekstni oglasi) L- 45. Davek m vštet. Plriljlvo v naprej. Oglasa sprejema Izključno: S.P.I., Societa per la PubbllcitA ln Italta, Trst, ul. Silvio Pellico št. 4. tel. 94044. Cena posamezne številke U 1 zaostale L.8). Rokopisov n« vračamo. Baebler zahteva priključitev Gorice k Jugoslaviji KRALJ J0RIJ GRŠKEMU NARODU London, 13. sept. Grški kralj Jurij je v sredo zvečer izdal proglas grškem narodu. V njem pravi, da je izid nedavnega plebiscita potrdil «starodavne vezi med krono in narodom, in «da ga je trega tolmačiti kot ukaz, da končnoveljavno zaključijo dolgotrajno razcepljenost, ki je oslabila grški narod*. Dalje pravi proglas: »Vsekakor pa ne moremo upati, da bi nalogo izpolnili, če ne bomo sprejeli demokratskih načel in redno zaposlili vse narodne sile.* Atenska radijska postaja javlja, da je bila grška vlada zaradi povečanega komunističnega delovanja po vsej Grčiji prisiljena preučiti izvedbo posebnih varnostnih ukrepov, da bi obvladala položaj. Grški ministrski podpredsednik je izjavil, da grška vlada doslej ni sodila voditeljev, ki jih je označil kot »anarhistične elemente*, da pa lahko spremeni svoje stališče. Proti glavnemu tajniku grške komunistične stranke Nikolaus Za-chariadesu bodo 25. oktobra sodno postopali zaradi obtožbe, da je imel pred volitvami govor, ki ga imajo za »hujskanje proti javnemu redu*. V nekaterih atenskih krogih menijo, te je grška vlada sprožila na posebni seji, ki je sklepala o »zakonu in redu*, vprašanje, da grško komunistično stranko postavi jo izven zakona, proti njenim voditeljem pa sodno postopajo. ZAGREBŠKI NADŠKOF NAJ BI PODPIRAL USTASE London, 15. sept- Beograjska radijska postaja je včeraj sporočila, da je bivši častnik hrvaške ustaške teroristične organizacije Lisah, ki je z osnimi silami, pred ljudskim sodiščem v Zagrebu izjavil, da naj bi zagrebški nadškof Alojzij Stcplnac, Podpiral delovanje ustašev. V Zagrebu je namreč v teku, kot poroča «Tanjug», razprava proti Skupini ustašev in njihovih sode-iavcev, v sredo je bil zasVian bivši ustaški polkovnik Lisah. Izpraševa-li so Ba o njegovem delovanju med okupacij0 ter Q {iCgu v Avstrijo. Predsednik sodišča ga je med drugim. vprasai, ali je res, da bi ustaši ar. Matka prisilno odvedli v em gracijo. Obtoženec je odgovoril, da je dr. Maček prostovoljno zapustil Zagreb, ker ni hotel čakati na prihod^ partizanov. GRŠKI ODGOVOR NA JUGOSLOVANSKO NOTO _ J London, 13. sept. Grška vlada je P08lala od na jugoslovansko noto o sestrelitvi grškega letala, ki je. kot pravl ju_ goslovanska nota, pretekli petek prekršilo suverenost jugoslovanske-ga ozemlja. Grški odgovor zanika jugoslovansko obtožbo in pravi, da je letalo letelo nad jugoslovanskim ozemljem le zaradi tega, ker je pilot izgubil smer ln tako krenil s predpisane poti. Ustanovitev odbora za preučitev popravka francoske črte odbita Glavna skupščina ZN preložena PARIZ, 13. sept. — Glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie je včeraj sporočil, da so Združeni narodi z večino sklenili, da glavno skupščino ZN odložijo do 23. oktobra. Glavni tajnik pnriške mirovne konference je istega dne predsednikom vseli konferenčnih odborov znova omenil že večkrat naglašeno potrebo, da delo odborov zaključijo do 5. oktobra, da bi dokončno delo v zvezi z mirovnimi pogodbami zaključili pred 23. oktobrom.. Politični in ozemeljski odbor za Italijo je včeraj nadaljeval razpravo o vprašanju jugoslo-vansko-italijanske meje. Jugoslovanski delegat dr. Aleš Baebler je v dramatičnem in razvnetem pozivu zahteval, da Gorico priključijo k Jugoslaviji. «Z žalostjo in grenkobo 'vztrajam na vprašanju Gorice, Zdi se mi, da vse jugoslovanske utemeljitve niso imele nobenega učinka. Obračam se ne vas v imenu svoje ožje domovine. Razpravljamo o deželi, kjer sem rojen. Tam sem končal šolo. B'l sem priča boja za svobodo. Tokrat krivica iz leta 1920 ne sme biti ponovljena. Opravka imamo le z, nekaj tisoč Italijanov, ki že dolgo nimajo nikakega neposrednega stika z italijansko skupnostjo. Velik del teh Italijanov se ne želi vrniti pod italijansko go-SDudstvo, ker bi to materialno vplivalo na njihove življenjske pogoje. Italija ;e izgubila vsako pravico d; uprave ene same vasi tega jugoslovanskega ozemlja.* Baebler je dejal, da Je presunjen in zagrenjen zaradi dejstva, ker francoska črta, ki so jo zastopniki štirih velesil predložili za jugoslo-vansko-italijansko mejo, deli njegovo rodno rr esto na dvoje. »Zaradi tisočev Slovencev bom še nadalje vztrajal. Žrtve, ki jih je pretrpelo to prebivalstvo, zaslužijo vaše upoštavanje. Ljudstvo nikoli ne bo sprejelo te usode in bo nadaljevalo borbo za pravično rešitev. Zaupali smo v obljube, ki jih je dala Italija in njeni zavezniki po prvi svetovni vojni, toda bili smo prevarani. Ce vodi tr, konferenca k rešitvi, ki bo pozročila razočaranje, bo to imelo resne posledice.)) Boebler se je nato dotaknil tistega dela jugoslovanskega popravka k francoski črti, ki se tiče tržiške-ga področja, ki ga v celoti zahteva Jugoslavija. Dejal je, da bi prklju-čitev mtsta k Italiji pomenila uničenje mnogih delo njegove industrije. Odbor je nato glasoval o češkoslovaškem popravku, ki jc predlagal ustanovitev pododbora za preučitev jugoslovanske zahteve po popravku francoske črte. Predlog so z 11 glasovi proti 9 odklonili. Za so glasovale Češkoslovaška, tri sovjetske države, Jugoslavija, Poljska, Francija, Abesinija in Novi Zeland, proti pa so glasovale Združene države, Velika Britanija, Avstralija, Kanada, Indija, Južna Afrika, Belgija, Brazil, Grčija, Kitajska in Nizozemska. Beloruski delegr.t je predložil popravek, po katerem bi Gorico v celoti priključili Jugoslaviji. Dejal je, Trgovinska pogodba med Veliko Britanijo in ZSSR ,-Times" o ustanovitvi gospodarske komisije za Evropo * ln,»k1^ jPt„;rn nravi• P«v *r, olmovi angleško-sovjetske trgo- mednih Š!»o5.jih, 5Myr;ssr "***• Možno je, da bodo ugotovili, da so izginili vzroki mnogih težkih Političnih vprašanj, ki obstoje danes v mednarodnih odnošajih, ko ®i bo Francija zagotovila premog, ki ga potrebuje, Sovjetska zveza stroje ln vsa Evropa živila. Prvi glavni pogoj je pospešen je proizvodnje, drugi pogoj obnova in razvoj mednarodne trgovine, tretji °lj aktivno in inteligentno sodelovanje med vladami pri sestavljanju kvizrt0,V Za PrePrečitev razširjanja n k repo PH BPrefsmanju potrebnih razvoj V ^ obnovo *n gospodarski Je opustPoTiLbn° v državah- ki jih sebnim za , vofna- Zato s po- tonferenco Z^niem zasleduW° Sene kraje Gos o'«*3'36 Za °pUSt°' Londonu. Ta -- ■ b narod so- .. narodov v Predlog za ustanov^ pr6U^e ske komisije za Evro™ «08pod«> morale btt/W države. ... '?« , države, Članice Združenih In Združene c..,-: -c. K°mi«ija, kc. so r.i Jo — nadaljuje list — bi rao-‘a a imeti omejeno izvršno oblast, najvažnejšem delu gospodarske- prrdstavljala ZIfVropi pa bi lahko », , "kupno oblast vseh hi thk af° komisije. V Evropi Q ‘. ° ®rala zcl° važno vlogo. 's uL Pr,edl°Sfi « °dmero gospodarskih virov, dajala ,nfor_ maclje gospedarskega značaja in s pomočjo )zvedencev opravljala posebne naloge. V sedanjih okoliščinah taka ustanova ne more 'meti širše oblasti, kot tiste, so ji jo poverile zainteresirane vlade. Najbolj praktično sredstvo je, da bi ustanovili mednarodni organizem, ki bi imel nalogo odpemoči medna, rodnim potrebam v upanju, da bo naslednik njihovega dela pregovoril suverene države, naj jim podelijo nadaljno oblast. Ce bo imela sedanja konferenca podkomisije ta vspeh, da bo svsta-s n .v, o o o ustanovitvi K°* LAi-tiAi-v j rpndAiake komisije za Evropo, bo , i C .))>»»• začetek za Izpolnitev važne 1 r -.1 < » da bi bila zgodovinska krivica, če ji tega področja ne bi dali. Nato je povzel besedo Kardelj. Dejal je, da je na podlagi predloga zastopnkov štirih velesil del naro-a,a, ki se je boril za zaveznike, predan prejšnjim napadalcem. «Zgodo-vina, je dejal, bo potrdila pravičnost ali nepravičnost te odločitve, toda jugoslovanski narod je navajen boriti se za svoje pravice.* Brazilski delegat H.ldebrande Ac_ cioly Je predložil popravek, ki spre. jema zamisel ustvaritve svobodnega področja Trsta in svetuje mejo, ki je podobna britanski. Brazilska črta teče vzhodno od Gorice. Razpravljanje o meji so nato zaključili In zasedanje odbora preložili. ODBOR ZA BOLGARIJO Na seji političnega In ozemljske-ga odbora za Bolgarijo je ameriški delegat Cafferi odbor pozval, naj pozorno upošteval grške zahteve po spremembi grškc-bolgarske meje. Delegat pa je dodal, da nasprotno ne more resno upoštevati bolgarskih zahtev do zahodni Trači ji. V korist bolgarskih zahtev pa se je izjavil, bolgarski delegat Kasi-nenko, ki je Grčijo znova obtožil imperializma. Avstralski delegat Wood je podprl grške predloge in odločno odbil bolgarske zahteve, francoski delegat Roux pa Je odbil oboje. Jugoslovanski delegat Vlahov je ne dabi se jasno izrazil o razpravlja-nem vprašanju, zašel v sramotenje Grčije, kar je povzročilo proteste britanskega delegata VVarnerja, ki je poudaril, da govor Vlahova ni v nobeni zvezi z vprašanjem grškc-bolgarske meje. Zasedanje odbora so nato preložili. » . GOSPODARSKI ODBOR ZA BALKAN Gospodarski odbor za Balkan je razpravljal o britanskem predlogu glede obnovitve delovanje zavarovalnih družb. Britanski delegat je dejal, da morajo imeti zavarovalne družbe zadostno rezerve za kritje obveznosti. Ker pa zaradi vojne n! mogoče doseči minimuma določene rezerve, bi morala te do potrebne višine dopolniti romunska vlada. Sovjetski delegat je izjavil, da se skrivajo za britanskim predlogom gospodarski in politični nameni: »Zakaj bi se na primer moral L!oyd ukvarjati z zavarovanji v Romuniji, če lahko romunske vlada sama prevzame to nalogo?* Delegat Združenih držav je dejal, da so potrebne obširnajše Informacije. Zasedanje odbora so odgo-di.ll, ne da bi priSli do odločitve. VOJAŠKI ODBOR V vojaškem odboru je Italija zahtevala, naj tonažo njene mornarice poleg dveh vojnih ladij, ki sta je dovoljeni, zvišajo na 82.000 ton. Skupna zahtevana tonaža bi tako žnašala 129.000 ton. Zastopniki italijanske vojske ln mornarice so v imenu načelnika mornariškega glavnega stana admirala De Courtena predložili posebno spomenico o pomorskih vprašanjih. «Reuter» poroča, da se je v sredo zvečer v krogih delegacij britanskih domlnionov izvgdelo, da je imel Devin pred odhodom v London neuradni razgovor z Molotovom o vprašanju italijanskih kolonij. Ob tej priliki je Molotov, ki je dozdaj vztrajal, da so za razpravljanje o tem vprašanju pristojne le štiri velesile, pristal, da zaradi važnega vojnega prispevka priznajo Južni Afriki Avstraliji in Novemu Ze-lando pravico,, da iznesejo stališče, preden bodo štiri velesile sestavile priporočila o usodi italijanskih kolonij. Iz dobro obveščenih londonskih krogov poročajo, da se bo britanski zunanji minister Bevin bržkone danes, vrnil v Pariz. V London se bo vrnil pravočasno, da se udeleži razprave o Palestini, ki jo" bodo nadaljevali v ponedeljek. ODBOR za ROMUNIJO Politični ln ozemeljski odbor za Romunijo je včeraj dokončal razpravljanje o besedilu načrta mirovne pogodbe. Britanija in Združene dr’zave so podprle predlog, o k -1 -rem doslej ni bilo sporazuma, da bi namreč lahko vsaka aV.i.uV -primeru, če nasprotij iz r..’: pogodbe ne bi rešili v teku treh mesecev, ko so predhodno o njih razpravljali šefi britanske, ameriške in sovjetske diplomatske misije v Bukarešti, predložila mednarodnemu sodišču. Sovjetski delegat Bogomolov je ugovarjal. Predlog so nato odobril; z 8 proti 4 glasovom (Sovjetska zveza, Bela Rusija, Ukrajina in Češkoslovaška). Odbop je zavrnil ceskoskovaškl predlog, da bi zaslišali romunskega zastopnika o čl. 37, ki obravnava sodelovanje pridruženih držav pri sestavljenju pogodbe. ODBOR ZA FINSKO Avstralska delegacija je izvedla v tem .odboru drugo bitko za ustanovitev evropskega sodišča za človeške pravice. Njen delegat je zanikal, da bi bila to stvar Združenih narodov. Britanski delegat je predlagal, naj bi sprejeli mnenje pravnega odbora, po katerem bi morali o tem razpravljati ZN. Poročilo pravnega odbora so nato sprejeli z 9 proti 2 glasovoma (Avstralija in Novi Zeland). Druge avstralske predloge, ki so bili z gornjim v zvez*, so nato umaknili, S tem je odbor zaključil razpravo o pogodbi s Finsko. Predsednik avstralske delegacije Beasley je izjavil, da bi lahko dobili nagrado, ker so prvi odbor, ki je zaključil delo. ODBOR ZA MADŽARSKO Politični in ozemeljski cdbor«a Madžarsko je sklenil, dar bo imel danes tajno sejo, na kateri bodo razpravljali o »delikatni zadevi*. Pododbor je nad eno uro razpravljal o načrtu pogodbe, ki bo razveljavila dunajsko odločitev z dne 2. novembra 1938, na podlagi katere so del češkoslovaškega ozemlja dodelili Madžarski. V načrtu pogodbe z Madžarsko bo označeno, «da so dunajske odločitve z dne 2. novembra 1938 razveljavljene in neveljavne*. Odbor je nato razpravljal o popravku, ki pravi, da bi se posled.ee tega razveljavljenja odražale pri javnih in zasebnih zavarovanjih, financah in materialu, kar vse predvideva protokol, ki so ga sestavili po dunajskem konkordatu. Nekateri delegati so bili pripravljeni podpreti ta popravek, avstralski pa je odklonil. Zasedanje so po pojasnilih češkoslovaškega delegata preložili, da bi avstralska delegacija lahko vprašanje preučila.* GOSPODARSKI ODBOR ZA ITALIJO Na popoldanskem zasedanju gospodarskega odbora za Italijo so preučevali tri pisma, ki so jih poslali politični in vojaški odbor ter glavno tajništvo konference- prvo pismo se tiče mnenja o italijanskc-francoski meji, drugo, ali je treba ped »italijansim imetjem* razumeti tudi vojni material (na oboje je odbor odgovoril pritrdilno) tajništvo pa je opozorilo, naj delo končajo do 6. oktobra. Nato so preučevali čl. 65 o povrnitvi lastnine, ki jo. je Italija odnesla z ozemelj Združenih narodov. Zavrnili so jugoslovanski popravek, ki je predlagal vrnitev v šestih mesecih. Sprejeli pa britanski predlog, ki je splošnejši in časovno neomejen. Nato so razpravljali o členu, ki našteva vsebino omenjene lastnine. Grčija je predlagala dodatek glede umetnin. O vprašanju je govorilo več delegatov; avstralski je označil grški predlog kot »umetniški iredentizem*, ameriški je predlagal, naj Grčija popravek umakne. Glasovanje so preložili na današnji dan. Nato so razpravljali o točki 3 istega člena Montgomery soglaša z Abrahamom Lincolnom WASHINGTON, 13. sept. — Načelnik britanskega imperialnega glavnega slana maršal vikont Bernard Montgomerg, ki je prispel v torek na obisk v Washington, je na tiskovni konferenci, na kateri ga je zbranim novinarjem predstavil načelnik ameriškega glavnega stana general Dioiglit Eisenhower, izjavil, da bo britanska vojska kot rezultat ameriško-britanskega sodelovanja med vojno sprejela ameriški sistem■ poveljevanja načelnika glavnega stana. Dodal je, da so ta sistem preiskusili med vojno in da se je izkazal zelo koristnega. Na vprašanje, kaj misli o miru in'obnovi v Evropi je Mont-gomerv omenil pismo, ki ga je enemu izmed generalov za časa državljanske vojne poslal takratni predsednik Zdruien h driav Abraham Lincoln. V njem ga je pohvalil, ker ni mešal politike s svojim vojaškim poklicem. Montgomery je izjavil, da soglaša s predsednikom Lincolnom. Montgomerg je nato izjavil, da kot načelnik glavnega stana nima namena ostati v Londonu, ampak bo prihodnje leto odpotoval na Daljni Vzhod, v Avstralijo in Južno Afriko, kjer bo pregledal vojaške naprave britanskega Comm.onwealtha. O obisku v ameriški vojaški akademiji v West Po'ntu se je Montgomerg izrazil zelo pohvalno; dejal je, da misli obiskati tudi druge ameriške vojaške Sole. Na vprašanje o vplivih novega orožja na vojaško strateg!jo je Montgomerg odgovoril, da je tank za vojskovanje na kopnem te vedno zelo vaien in da ne vidi razloga, zakaj bi morala uporaba oklepnih sredstev prenehati. Na vprašanje*, ali misli obiskati Sovjetsko zvezo, je Montgomerg odgovoril, da ga tja niso povab li. Pojasnil je, da je prišel v Združene države na osebno povabilo generala Eiscn-houierja. V Veliko Britanijo se bo vrnil 19. septembra. La Guardia obžaluje Zakaj ja po njegovem vračanje nekaterih beguncev nezadovoljivo LAKE SUCCESS (New York), 13. sept. — Predvčerajšnjim se je pričelo tretje zasedanje Gospodarskega in socialnega sveta Združenih narodov. Namesto predsednika sira Ramasvamija Mudaliarja (Indija), ki se zasedanja ne more udeležiti, bo zasedanju, ki bo trajalo najmanj dva tedna, predsedoval podpredsednik dr. Andrija Štampar (Jugoslavija). Na dopoldanskem zasedanju v Arabci odklonili britanski načrt za Palestino Predložili bedo verjetno svojega LONDON, 13, sept. — Konferenca za Palestino je pričela včeraj podrobno preučevati vprašanja, zaradi katerih se je sestala. V načrtu sta bili dve seji, ki sta bili za zaprtimi vrati in sta po mnenju arabskih krogov v Londonu predstavljali višek londonskih razpravljanj. Čeprav predhodno niso omenjali vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, menijo, da so Arabci iznesi' pripombe k britanskemu načrtu za pokrajinsko avtonomijo. V dobro poučenih britanskih krogih so predhodno izrazili upanje (vendar le unanje), da bi utegnili biti A-rabci v zasebnih razgovorih bolj popustljivi, kot pa so pokazali v torek z govorom arabskega predstavnika, ki je izjavil, da Arabci ne bi sprejeli nobene oblike razdel tve Palestine. Angleški politični krogi so že vedno mnenja, da je najverjetnejše, da bo morala rešitev pokazati britanska vlada, in sicer na podlagi pokrajinske avtonomije z morebitnimi popravki, ki jih bodo predložili v teku konference. Kot pa poročajo, je na včerajšnjem zasedanju šest izmed sedmih arabskih držav izjavilo, da nasprotuje britanskemu načrtu. Predstavniki Jemena so svoje stališče izrazili šele zvečer, verjetno pa je, da se je negativno o načrtu izrazila tudi ta država. Domnevajo, da bodo zdaj arabske države predložile svoj načrt za rešitev palestinskega vprašanja. Dopoldanski seji je predsedoval zunanji minister Bevin; Židje se konference še vedno ne udeležujejo. Poročajo, da so konferenco nato preložili na ponedeljek, da bodo u-tegnlli pretehtati položaj. Ce nobena stranka ne bo popustila, bi se konferenca po mnenju londonskih opazovalcev lahko zavlekla še v naslednji teden. Poročevalec Višjega arabskega odbora za Palestino je po dveurni seji odbora Izjavil, da člani odbora na poziv Jeruzalemskega mufti-ja Haj Am'na El Huseinija ne bodo odpotovali v Aleksandrijo, dokler ne bodo pojasnili nekaterih važnih točk o napredku sedanje londonske konference. FRANCIJA IN FRANCO Pariz, 13, sept. Kom'sija za zunanje zadeve francoske zbornice je v torek zavrnila predlog, ki ga je slavil desničarski poslanec Guy Petit, da bi odprli francosko-špansko mojo. Ministrski predsednik Bidault Je komisiji izjavil, da je francoska vlada odločena, da bo nadaljevala sedanjo politiko dc Španije. jtVEsur o vami inousth iii NA BRITANSKEM PODROČJU Maskva, 13. sept. Uradni sovjetski dnevnik «Izve-stjan poroča v dopisu svojega poro. eavalca iz Kodanju, da nemSka vojna industrija na britanskem zasedbenem področju izdeluje leteče bombe «V Id in «V 2» ter drugo o-roije, ki ga pošiljajo v Britanijo ali ga puščajo v Nemčiji za uporabo britanskih zasedbenih čet. Dopisnik pravi, da Britanci razdirajo nemško vojno industrijo in ustanove za znanstvene preiskave ter vse pošiljajo v Britanijo, kamor pošiljajo tudi strokovnjake za vojno industrijo. sredo so razpravljali predvsem o jugoslovanskih in češkoslovaških zahtevan, da pride na dnevni red tudi rarpiava o podonavskem brodovju. Med vojno so Nemci zaplenili nekaj plcvn h objektov, ki so zdaj pod zavezniško upravo. Delegat Zdiuženlh držav Ernest Panrose je h gornjemu vprašanju izjavil, da se Svet ne bi smel omejiti na razpravljanje o posameznih argumentih, ampak bi se moral zanimati za širše vprašanje svobodne trgovine in plovbe po Donavi. Na popoldanskem zasedanju je govoril -glavni ravnatelj ustanove UNRRA La Guardia, in sicer o vprašanju beguncev. Izjavil je, da mora Gospodarski in socialni svet na tem poprišču takoj prevzeti naloge, ki jih je doslej obavljala UNRRA. O vprašanju beguncev v Evropi je La Guardia izjavil, da vračanje beguncev v domovno ne napreduje zadovoljivo. Dejal je, da Je v teku bivanja v Evropi naletel na položaj, ki mu ni ugajal. Skušal je to spremeniti, toda to ni lahko La Guardia je obžaloval posebno v pogledu poljskih in jugoslovanskih beguncev, da so poljske in jugoslovanske uradnike, ki bi moral; pod pirati vrnitev beguncev v domovino, izbrali iz krogov bivših londonskih vlad teh držav. «Kako morete predvidevati — je vprašal — da bodo ti tako imenovani »častniki za zvezo» prepričali sonarodnjake, naj se vrnejo v domovino, če sami prev nič ne žele, da bi se vrnili?« La Guardia je nadaljeval s trditvijo, da obstoji «očitno kršenje odgovornosti In oblasti* ter je predlagal Imenovanje podkomisije ZN, ki bi se ukvarjala z vprašanjem beguncev. La Guardia je nato omenil, da je svet ustanove UNRRA odobril, da bo nadaljeval z delavnostjo za begunce do 30. junija 1947, da se bo nova organizacija za begunce medtem lahko organizirala. Po njegovi izjavi podpirajo trenotno v taboriščih ustanove UNRRA oko K 800 tisoč oseb, poleg tega pa je po Evropi razpršenih še okoli 200 tisoč oseb, ki jih je označil kot «zatirane, zmešane in osebe brez upanja.* Omenil je, da bi sc domov lahko vrnilo 400 do 500 tisoč beguncev, ki so trenotno v taboriščih ustanove UNRRA. «Počasen, težaven in drag pa bo problem oseb, ki se ne bodo mogle vrniti domov. Vprašati bi merali vse države, koliko beguncev bi bile pripravljene sprejeti in jim urediti življenje.* Ob koncu je La Guardia nasvetoval, naj bi nova mednarodna organizacija za begunce delovala tri leta; po preteku tega časa po njegovem ne bi smelo več biti vprašanja beguncev, če bo razumevanje v raznih državah sveta. Vprašanje beguncev razmotriva tudi glavni tajnik ZN Trygve Lie, ki Je v torek v nekem poročilu priporočil, naj bi Gospodarski in socialni svet čimprej imenoval začasno komisijo, ki bi izvedla pripravljalno delo za mednarodno organizacijo za begunce. Lie je poudaril, da mednarodna organ.zaclja za begunce (IRO) morda še ne bo mogla začeti delovati, ko bo ■»UNRRA že prenehala z delom. Zato je predložil, naj bi imela komisija oblast, da vzporedi akcije in delovanje že obstoječih organizacij za pomoč beguncem. Komisija naj bi preučla vprašanje osebja, preračuna in finančnega ustroja predlagane organizacije. Komisija naj bi imela po Lieje-vem predlogu tudi oblast, da sprejema od vlad denarna sredstva ter jih uporablja za vračanje v domovino, za pomoč in za namestitev oseb, ki so potrebne službe. Norveška je poslala glavnemu tajniku ZN Lieju protest, ker so po njenem mnenju finančni prispevki. ki so jih zahtevali za fazne fonde Združenih narodov, mnogo previsoki in «s sedanjim finančnim položajem Norveške neskladni*. Norveški zunanji minister Lange je izjavil, da bj previsoki prispevki, ki so predvideni v predlaganem preračunu za delovanje mednarodne organizacije za begunce, vlado lahko privedli do tega, da bi odklonila pristop. Prispevek, ki so ga zahtevali od Norveške, znaša po predlogu organizacije 0,64% vseh prispevkov. AIRANCI POROČAJO 0 MEJNIH INCIDENTIH Tirana, 13. sept. Albanska telegrafska agencija poroča, da grški monarho-fašisti nadaljujejo s provokacijami na al-bansko-grški meji. Dne 31. avgusta je neki albanski obmejni stražar opazil, da je izginil mejni kamen št. 50. Grški vojaki so odstranili kamen, da bi lažje plenili po al-hevskem ozemlju. Dne 6, septembra j pa so grške obmejne straže začele '.»veljati na albanske straže pri ■ Uberliču. CHURCHILL RO GOVORIL London, 13. sept. «Evening Standard* je v sredo zvečer poročal, da bo Win-ston Churchill pred vrnitvijo v Veliko Britanijo imel 19. septembra na univerzi v Ziirichu vaien govor o evropskem položaju. STAVKA MORNARJEV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH London, 13. sept. Mrtva točka v stavki mornarjev Združenih držav je postala včeraj po odklonitvi urada za določitev plač, da b; umaknil svoj veto nad doseženim sporazumom za najvedje mezde med sindikat; in delodajalci. bolj očitna. Ta veto je dal povod za stavko in po njegovi potrditvi bo naloga predstavnikov de-lovanega urada predsednika Trumana, da bodo skušali urediti spor. Kot sporoča »Reuter*, je včeraj dopoldne od stavke ameriških avtomobilskih vozačev, ki traja že 12 dni, odpadlo več tisoč vozačev, ki 30 se pokorili ukazu voditelja sindikalne erganizac je ln so vrnilo na delo. Nemške lovarne delajo za Sovjetsko zvezo Dokumentirani dokazi BERLIN, 13. sept. — Dobro obveščeni nemški viri so včeraj nudili dokumentirane dokoze, ki potrjujejo vesti, po katerih Rdeča armada že dva meseca ustvarja na svojem področju v Nemčiji najvežiji svetovni »kartel* na račun Sovjetske zveze. RAZGOVOR S TITOM Pariz, 13. sept. Posebni dopisnik «Tanjuga», poroča, da prinaša «Fronte nationale* reportažo svojega glavnega urednika Andrč Carela o srečanju In razgovoru z maršalom Titom. Z ozirom na dogodke v zadnjem času na mednarodnih konferencah prinaša list izjavo maršala Tita: «Za nas je vprašanje preprosto. Velikim imperialističnim državam je absolutno potrebno, da nadvladajo male države, da bi jih gospodarsko zasužnjile, da bi tako lahko spravile na trg svojo proizvodnjo in blago. Na enak način ravnajo v kolonijah, kjer pomagajo industriji kolonije le v toliko, v kolikor ni konkurenčna njihovi industriji. Kadar postanejo gospodarji gospodarstva, ledaj ne moremo več govoriti o narodni neodvisnost.*. Nato je maršal dejal: «Za nas je bistveno, da ključi našega gospodarstva niso v tujih rokah. Zaradi tega lahko govorimo o narodni in državni neodvisnosti* Na vprašanje o pariški mirovni konferenci je maršal izjavil, da je jasno, da obstoji namerna volja, da ne priznajo očiglednosti ter da se kljub neizpodbitnim in ne sporn'm dokazom ne držijo resnice. Namesto da bi delali mir, detajo račune, ki nimajo ničesar skupnega z vzpo. stavitvijo miru, svobode narodov in stroge pravice. Maršal je nato razpravljal o odnošajih med Francijo ln Jugoslavijo. «Mnenja sem, da lahko prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo koristno služi stvari miru. Pripomniti pa je treba, da Francija prevečkrat podpira politiko Anglo-saksoncev. Mogoče je v določenih vodilnih francoskih krogih še preveč viohyjskih ljudi, toda to prijateljstva med našima dvema narodoma ne preprečuje.* Ti dokazi obstoje v tajnem seznamu, ki je prirejen do 20. avgusta in ki vsebuje 50 velikih podjetij in 5 tovarniških skupin, katere je že prevzela «Sovjetische Industrie Gesellsehaft* (sovjetska industrijska družba), ki bi bila do 5% v sovjetskih in 49% v nemških rokah. Sovjeti so se baje popolnoma polastili nekaterih to-varen, izmed katerih so nekatere določene izključno za poizvodnjo vojnega materiala za Sovjetsko zvezo. Med temi bo velike Kruppo-ve tovarne v Magdeburgu in tudi dve tovarni I. G. Farben v Bitter-feldu, ki baje proizvajata vodik za raketne izstrele. Seznam lastnine, katere so se baje že polastili, vsebuje po neki cenitvi skoraj eno tretjino največjih industrij na sovjetskem področju. Sovjeti se vsak dan po-laščajo novih tovarn; mislijo, da znaša imovlna «kartela» okrog 400 milijonov funtov šterlingov Domnevajo, da delajo vse tovarne s polno paro; predhodno so popravili poškodbe. Vir te vesti pravi, da bi te tovar-n' lahko razdelili na sledeč načii-»Skupina 7 tovarn, ki predelujejo pepel'ko ln sol In ki proizvajajo barvila in gnojila; skupin- 4 veli- kih tovaren cementa, 4 za proizvodnjo sintetičnega bencina, 3 za predelavo katrana, 4 ogromne električne centrale in 4 za struje visoke napetosti, ki vežejo Berlin-Magdeburg in Zschorncvvitz. Velik del velikih jeklaren in tovaren za železniške vozove, ki so v seznamu, je predvsem namenim vojni proizvodnji Sovjetske zveze. Seznam vsebuje nadalje tovarne kot »Eison und Hiittenvverk* Thale ln Thale Harz, ki baje proizvajata raketne izstrelke «V 2», Akticn-maschinenfabrik Kyffhauser Scutte pri Arten in ESsenvverk Frankle-ben* v Franklebenu, ki je med vojno proizvajal stroje z podzemske tovarne raketnih izstrelkov. Dve drugi znani nemški tovarni, ki b; bile baje zdaj del sovjetske industrijske družbe, sta tovarni sintetičnega bencina Merseburg v LeunI in tovarne sintetičnega gumija v Zsehopanu. AMERIŠKE ZASEDBENE ČETE V AVSTRIJI Frankfurt, 13. sept. Ameriške vojaške oblasti so naznanile, da bodo ameriške zasedbene Me zapustile Avstrijo štiri mesece po 'podpisu mirovne pogodbe. CURK V WASHINGTONU Washington, 13. sept. Poveljnik ameriških čet v Avstriji general Mark W. Clark Je prispel v Washington na konferenco z visokimi uradniki zunanjega in vojnega ministrstva. Ob prihodu je izjavil, da predstavlja tolmačenje postdamskt ga sporazuma glede nemške lastnine enega izmed velikih problemov v Avstriji. Pripomnil je, da Sovjeti tolmačijo potsdamski sporazum zelo širokogrudno ln dodal: »Sovjeti pobirajo skoraj vse in pravijo, da je to pač bivša nemška lastnina. Združene države so glede tega drugačnega mnenja. Razumljivo je, da Imamo zaradi takega ravnanja v Avstriji gospodarske težave. Toda m; bomo vsekakor vztrajali in skušali stvari urediti.* Na poti v Waahington je generala Clarka spremljal opolnomočenl ameriški minister v Avstriji John G. Erhardt, General Clark bo ostal v Združenih državah le kratek čas SRREJEMI PRI TITU Beograd, 13. sept. Maršal Tito je v prisotnosti pomočnika zunanjega ministra Velebita sprejel britanskega poslanika g. Peakea. Sprejel je tudi poljskega poslanika g. Jana Karola Vendo. Praktična stran Byrnesovega govora Kaj pravijo ameriški uvodniki Washington, 13. sept Severnoameriški Usti v komentarjih Se vedno naglašajo', da fe zunanji minister Byrnes v govoru v Stuttgartu svetu obrazložil sta-tiste ameriške politike do Šembije, Policija se je vrnila na svojo postajo brez nadaljnjih incidentov. Najdba trupla na cesti na Opčine V četrtek ponoči proti 0.30 uri so angleški stražniki na cesti proti Opčinam našli moškega v mlaki krvi; poleg njega je ležalo močno poškodovano kolo. Z avtomobilom so nesrečnika, ki je bil že mrtev, prepeljali v mrtvaško kapelo v ulici Pleta, kjer so ugotovili, da gre za 32 letnega mesarje Petra Jonka iz Tržiča, kjer stanuje v ulici Aquileijl 108. Domnevajo, da je Jenka povozil avtomobil. GORICA Avtomobilska nesreča majorja Rlchardsona V sredo proti 19. url, se je zaletel v bližini Plav v tovorni avtomobil »jeep*, na katerem sta bila poleg dveh voznikov se načelnik za javna dela major Rlchcardson i® poročnik Weber. Medtem ko je dobil maje Richard -on le poškodbe lažjega značaja, je bil poročnik Weber težje ranjen in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Neranjena sta ostala ob vozača. PREHRANA Testenine, sledkor, mast. Sepral sporoča, da bodo jutri začeli razdeljevati naslednja racionirana ži-v.la: 1600 gr testenin na račun obroka za mesec avgust; cena testeninam 26 lir za kg; 200 gr sladkorja; cena 87 lir za kg; 180 gr ma3tj, cena 72 lir za kg. IZREDNI SEMESTRI ZA VOJNE POVRATNIKE Z nedavno objavljenim ukazom so odredili uvedbo izrednih univerzitetnih Semestrov za vse tiste akademike, k; zaradi vojnih prilik niso mogli obiskovati rednih predavanj. Tudi dijaki srednjih Sol, ki so maturirali v letu 1946, bodo mogli ob’skovatl te izredne tečaje v eni izmed omenjenih kategorij. Vsak Izredni semester bo enakovreden celotnemu rednemu akademskemu letu. Za vpis veljajo določila kot za redne semestre, o o-prostitvi pristojbin pa bo odločal akademski svet. TATVINA KOLESA Pretekli dan ao nujno poklicali babico Josepino Makarovičevo k neki porodnici v ulico Randacclo. Makarovičeva se je z doma odpeljala na svojem kolesu »Bianchi*; ko je prišla na kraj, je pustila kolo nezavarovano pred hišo. To priliko je izrabil tat, ki ji je odpeljal kolo. DENARNICA MU JE IZGINILA Včeraj so na sejmu izmaknili denarnico z osebnimi dokumenti in 600 liram 55 letnemu Karlu Turijl iz Standreža. RADIO TRST II 411 m - 731 ko SS kaplar pred sodiščem Včeraj so pred izrednim porotnim sediščem nadaljevali Ze trikrat preloženo razpravo proti bivšemu karabinjerju Antonijo Sossiju, obtoženemu, da je po 8. sept. 1943 v Istri sodeloval s Bovrašnikom, in sicer v svojstvu kaplarja SS oddelkov. Obtoženec je Ze v preiskavi zanikal vsako krivdo ter Je edino priznal, da Je bil član SS oddelkov. Razen Sossijeve žene ln nekaterih prič, ki Izpovedujejo v njegovo korist, so vse ostale priče obtoževale Sosslja. Po zaslišanju prič je predsednik dr. Nachieh preložil razpravo na današnji dan ob 16.30 uri, ko bosta govorila javno tožilec ln zagovornik. - Petek, 13. septembra 17.30 plesna glasba; 18 klavirsko skladbe; 18.15 radijska univerza: Goriva; 18.30 ljudska glasbena ura; 19 zdravstveno predavanje; 19.15 komorni zbor; 19.45 predavanje; 20 napoved časa, slov. vesti; 2015 ital. vesti; 20.30 glasbena razstava; 20.45 prestolnice sveta; 21 zaključek; 23.10 zadnje vesti v slovenščini na pcBtaJl Trst I. Sobota, 14. septembra 7 jutranja glasba; 7.25 koledar; 7.30 ital. vesti; 745 slov. vesti; 8 zaključek; 12 reproducirana glasba; 12.30 fantazija pestre glasbe; 12.45 napoved časa, slov- vesti; 13 ital. vesti; 13.15 »Bistvo ln pomen novodobne otroške telovadbe*; 13.30 orkester »Palladium*; 14 pregled veeti, cltanje sporeda; 14.05 10 minut ameriškega humorja; 14.16 zaključek. Glavni urednik: PRIMO? B. BRDNIK Izdaja A. I. S. - -srž- gostilne, je da bi mu pomagal najti kako la- nam, i pustit e v, in da bi mu napravil kako priporočilo. Obljubil sem mu, da mu bom šel na roko, toda od tisiega dne ga ni bilo več videti. Morda mu Je uspelo, da Je sam našel kaj primernega in upam, da se mu ni kaj neprijetnega pripetilo. — Fie-der je skomign.l z ramama, medtem ko mu je bilo na obrazu videti senco neke določene zaskrbljenosti. — Zelo bi mi bilo Zal, ker Je name napravil vtis, da je dobro vzgojen mož in pripravljen na žrtovanje. Zakaj so ga neki obsodili?* Gospodična Rajd mu je tudi tokrat znala ustreči s točnimi P°-dc-tkl, ter je hitro pričela brskati po kartoteki, ki Jo Je ravno imela pri rokah. »Protipravna prisvojitev, tako je vsaj zatrjeval in pristavljal, da bi povrnil vso škodo, če bi mu dali na >azp61ago vsaj malo časa.* Fielder Je dvignil glavo in pomežiknil s težkimi vekami. »Povrnil škodo ? Kako? — je ponovil z dvomljivim glasom — Kje pa bi vzel denar?* »Tega vam res ne morem povedati — je izjavila gospodična Rcld ter jezno sedla k pisalnemu stroju ir. močno upirala svoj pogled v list papirja. Vsi tisti, ki prihajajo k nam, imajo vedno pripravljen kak izgovor ali olajšilno okolnost, samo da bi nas pripravili do sočustvovanja in ganjenjn.* In da bi jo stari mož boljše razumel, da je po njenem mnenj11 oidveč izgubljati nadaljnje besede 0 tej stvari ln o predmetu, ki Je tako nezanimiv, je znovo pričela z veliko hitrostjo s svojimi prsti brzeti po tipkah pisalnega stroja. Ravnatelj jo Je zamišljeno gledal, nato pa Je vzel v roko pismo, k1 ga je bral ravno takrat, ko ga J«, zmotil Dan Kaye. Pismo Je moralo vsebovati kako nepreveč razveseljivo sporočilo, ker je možiček svoje neodobravanje izražal jasn° lil z veliko živahnostjo. «Še vedno r.ič — Je vzkliknil, položil pismo na mizo in po nje®1 udaril s težko dlanjo — videti Je. da so te prismojene Američanke precej nestalne v izbiranju svojih odločitev.* Gospodična Reid je še vedno pl" sala na stroj z nespremenjeno hitrostjo, toda ko Je opazila, * * ravnatelj ne misli nadaljevati prejšnjega razgovora, Je imela z® svojo dolžnost, da mu zastavi S® eno vprašanje. »Ali g-e morda za gospodično Longdeno\ u?» (Nadaljevanje prihodnjič)