J UM IN 1-U--1C/ 24465 LAKELAND BLVD. ICU-IP .OHIO . _23 OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU * Izvršujemo vsakovrstne tiskovine VOL. ХХХП. — LETO XXXIL Katoličani bodo lojalni papežu EQUALITY :4$EN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MARCH 14, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 51 KRATKr^ESTI JUGOSLOVANI OBSODILI лгАгртглллт io -D v SABOTERJE NA SMRT VATIKAN, 12. marca—Papež Pij XII. je danes obhajal 10-ob- BEOGRAD, 11. marca — Di letnico svoje vladavine. Ob tej striktna sodni jo v Osijeku je da- priliki 80 se katoliški voditelji nes obsodila na smrt štiri osebe, iz raznih delov sveta obvezali, ki so poskušale na državni farmi da ga bodo podprli v borbi i^roti zastrupiti 680 prašičev, "svetovnemu komunizmu." - [ . Obsojeni saboterji so tudi V Sikstinski kapeli so se skušali ponovno ustanoviti zlo- zbrali kardinali, prelati, duhov- glasno organizacijo tako imeno- niki in tuji diplomatični pred- vanih "Križarjev," ki so za časa stavniki v Vatikanu. Navzoči so vojne sodelovali s Pavelićevimi bili voditelji raznih verskih or- fašisti. Njihov načrt je bil, da ganizacij in čestite sestre. Ko se z ekonomskimi sabotažami pri- je pojavil sv. Oče, oblečen v sne- pravijo teren za vstajo proti via- žnobelo obleko in s papeško kro- di. no na glavi, so ga navzoči po- Voditelj skupine Mijo Pacek zdravili s mogočnimi kliki: "Vi- [je bil obsojen na vislice, trije va il Papa! Viva il Papa!" |ostali pa na smrt z ustrelitvijo. Slovesno mašo je imel kardinal Benedetto Aloisi Masella, ki je bil prvi, katerega je papež po svojem ustoličenju posvetil za I SANTA FEE, N. M., 12. mar- kardinala. Kot sam papež je tudi ca—Distriktni sodnik E. T. Masella po narodnosti Italijan. Hensley je danes prepovedal 143 Po maši je sv. Oče podelil na- katoliškim učiteljem pouk v vzočim svoj apostolski blago- javnih šolah New Mexica. slov. Toda zaradi "žalostnih raz- Mnenje sodnika je, dA zaposli-mer" v nekaterih delih sveta ni tev katoliških učiteljev v jav-Papež priredil nobenega spreje- nih šolah predstavlja kršitev ma, ki je bil v običaju v pretek- zvezne in državne ustave. losti. Te "žalostne razmere" tol- Tožbo so vložili protestantje. mačijo v Vatikanu v zvezi z do- lEva JE BOŽAL, DA VIDI godki v nekaterih deželah | ј^дј gQ sTORIL vzhodne Evrope, posebno pa na KATOLIŠKI UČITELJI IZOBČENI V NEW MEXICU CHATEAROUX, Francija, 12. marca. — Neki tukajšnji meščan je izjavil, da je v cirkusu pobožal leva, ker je hotel videti, kaj bo lev storil. Meščan se nahaja v bolnišnici z odgriznjeno roko. V AMERIKI JE SEDAJ 148,000.000 PREBIVALCEV WASHINGTON, 12. marca — Madžarskem, kjer so tamkajšnje oblasti obsodile na dosmrtno ječo kardinala Mindszenty-Ja radi čmoborzijanstva, vohunstva in protivladnih aktivnosti, ^ključno zarote, da se v srednji Evropi ustanovi nekakšno "katoliško kraljevino" s kraljem Ottom Habsburškim. Z vseh krajev sveta so prišli ^razi lojalnosti papežu. Lojal-1 Census Bureau je danes nazna-nost Vatikanu so obljubili tudi nil, da se je s 1. januarjem ste-vbditelji sedanje krščansko-de- vilo prebivalcev zvišalo na vkup-%okratske italijanske vlade in no 148,000,000. i^talijanska organizacija Katoli- Po statistikah urada število ®ke akcije, ki je obljubila, da prebivalcev narašča povprečno bo papeža branila pred "vihar- za 200,000 na mesec. iiimi zahrbtnimi napadi." ^ ANGLIJA NAPADA i'rihodnji mesec bo sv. Oce, | OBRAVNAVO V BOLGARm ^ star 73 let, obhajal zlati jubilej kot duhovnik. * Duhoven aretiran ^ Madžarskem VATIKAN, 12. marca ščeni -Obve- LONDON, 13. marca. — Anglija je danes poslala bolgarski vladi ostro protestno noto, s katero jo obtožuje, da krši določbe mirovne pogodbe. Protest je v zvezi z obravnavo proti petnajstorici protestan-vatikanski krogi pravijo, lovskih voditeljev, ki so nedav-so madžarske oblasti vrgle v obsojeni na zaporne kaz- co Rev. Jenoa Kerkaia, ki je svojih protivladnih ak- fganiziral katoliško agrarno tivnosti. jnladino. Oče Karkai je jezuit in ° je njegova šola bila nedavno AVSTRIJSKI LEVIČARJI zaprta, je kljuboval oblastem in SE ZDRUŽUJEJO naprej poučeval mladino. DUNAJ, 13. marca V Av-^36 je skupaj z Karkaiem. bilo striji je danes bila ustanovljena aretiranih 100 duhovnikov, ki "Zveza progresivnihsociali-Pripadajo Katoliški akciji, orga- ^^ov, ki zagovarjajo združenje ^izaciji, ki je lojalna Vatikanu, socialistov in komunistov za skupni nastop proti desničarski _ 1 Ljudski stranki. Gradbenega odbora V sredo zvečer ob sedmih sehf^D^T^^^^SPEIH zelo važna seja Gradbenega o n °^bora Slov. društvenega doma BEOGRAD, 13. marca Da-Recher Ave. Prosi se vse P^šnja "Borba" poroča, da 30 pri odbora in ves direktorij, zvišanju industrijske zmogljivo- ANGLEŽI POŠILJAJO ČETE V TRANSJORDANfJO LONDON, 13. marca—Anglija je danes poslala ojačanja v svojo bazo Aquabo v Transjor-daniji, ker so se pet milj od tega majhnega pristanišča utrdile izraelske č^te. Včeraj je Tranjordan, ki je pristal na premirje z Židi, opozoril Anglijo, da židovske čete napredujejo proti Rdečem morju. Izraelska vlada pravi, da napredovanje Židov ni nobena agresija, pač pa le okupacija področij, katera so bila po delitvenem načrtu Združenih narodov določena Izraelu. Toda z druge strani ne Anglija in ne Transjordanija ne priznajo Zidom pravice na južni del Nege-va. Angleški krogi menijo, da je položaj kritičen. SOJETSKI PISATELJ PRIDE V AMERIKO WASHINGTON, 12. marca — Sovjetski pisatelj Aleksander Fadejev, ki se odlikuje s svojimi napadi na "ameriške imperiali-ste," je danes zaprosil za ameriško vizo. Državni oddelek ne ve, če bi mu vizo odobril ali pa ne. Fadejev je kot tajnik zveze sovjetskih pisateljev bil povabljen na kulturno in znanstveno konferenco za svetovni mir, ki se bo začela 25. marca v New Yorku. Pokroviteljstvo nad konferenco ja prevzela ameriška zveza za znanost in umetnost, ki jo vodi dr. Harlow Shapley. Poleg Fadejeva je vložil prošnjo za vizo tudi svetovno znani skladatelj Dimitri šoštakovič. STAVKA POKOPALIŠKIH DELAVCEV KONČANA NEW YORK, 12. marca—Da nes je bilo naznanjeno, da je pri šlo do sporazuma med pokopališkimi delavci in upravo katoliške St. Patrick katedrale, po katerem so delavci dobili 8.3 cen tov povišice. Poravnavo je naznanil kardinal Spellman, ki je skušal s stav-kolomskimi metodami zlomiti stavko. PREMOGARJi BODO POČASTILI SPOMIN NA MRTVE TOVARIŠE Premogarji bodo danes za dva tedna prekinili delo v znak počastitve spomina na mrtve in poškodovane tovariše, obenem pa tudi v znak protesta proti imenovanju dr. Jamesa Boyda za načelnika vladnega urada za premogovnike. Dvotedensko komeniora-cijo je naznanU predsednik premogarske unije John L. Lewis. Pričakuje se, da se bo njegovemu pozivu odzvalo okrog 400,000 premo-garjev. ) Predsednik Pittsburgh Consolidation Coal Co. G. H. Love pa je akcijo premo-garjev napadel, češ, daje to zopet "navadna stavka, na katero je pripet žalni črni trak." Radi akcije premogarjev. ki s6 bodo brez ugovorov odzvali Lewisovemu pozivu, bo ob delo tudi kakšnih 50,000 železniSldh delavcev. Družba The Reading Railroad je že naznanila, da bo danes odslovil^ kakšnih 2,-300 delavcev. , Ifwis je radi te komemo-racije zopet postal tarča napadov s strani lastnikov premogovnikov in posameznih kongresnikov in senatorjev. 'I Ohijskl senator Robert bert Taft je rekel, da Lewis želi pod pretvezo žalovanja za mrtvimi oškodovati pre-roogarje in aalQ- ge premoga, da bi po razveljavljen ju kontrakta v juniju bodoča stavka bila bolj učinkovita. da gotovo udeleži. Va sti Jugoslavija po vojni dosegla večje rezultate kot pa katera je zborg "Slovan" I koli ljudska demokracija vzhod- У torek zvečer ob 7:30 uri se ne Evrope. pršijo vaje pevskega zbora "Slo- Po statistikah "Borbe" je ju-an" v Slov. društvenem domu goslovanska industrijska pro-^9. Recher Ave. Prosi se vse pev- dukcija v letu 1948 bila za 200 da se udeleže, ker se je treba odstotkov višja kot pa v letu pripraviti za nedeljski nastop. 1939. ^opravek GIRAUD UMRL . V dopisu Mrs. Frances Gor- PARIZ, 12. marca V tukaj ^Пс, predsednice krožka št. 3 šnji vojaški bolnišnici je umrl Slov, zadnji petek se vri- znani francoski general Henri pomota, in sicer pri števil- Giraud, ki je leta 1942 zbežal iz ^ krožka, katero se je označilo tedaj že okupirane Francije in v ^ 1. Mrs. Gorjanc se je v Severni Afriki pomagal organi--lorožka 3 zahvalila vsem, zirati francosko odporno giba-I sodelovali pri priredbi igre nje. ^aniQolom" v ? Slov. drustve: Gen. Giraud je bil star .70 let domu na Recher Ave., v Umrl je za posledicami zastrup-^®^du. Ijenja s hrano. Nemiri proti Ameriki na Kubi HAVANA, Kuba, 12. marca Razkačeni Kubanci so danes napadli s kamni ameriško ambasa do in skušali zažgati ameriško zastavo. Toda policija je tako; razgnala množico in ob tej pri-iki ranila več oseb. Ameriški ambasador Robert Butler je skušal pomiriti demonstrante. Toda Kubanci so mu odgovorili s kliki: "Ven z Američani!" Proti-ameriške demonstracije so izbruhnile, ker so včeraj ame riški marinci oskrunili spome nik Jose Martia, heroja kuban ske neodvisnosti. Ambasador Butler je v sprem stvu zunanjega ministra Carlo sa Hevia odšel pred spomenik Martia, položil na podnožje cvetlice in se javno opravičil ku banskemii ljudstvu za sramotno obnašanje ameriških marincev, Do neljubega incidenta je pri šlo, ko so trije marinci splezali na spomenik in ga onesnažili Razkačeni Kubanci so hote ameriške marince na mestu lin-čati, toda rešila jih je policija. Vsled napetosti in razburjenega prebivalstva so se vsi ostali marinci morali vmiti na ladjo. Ameriški mornariški atašej Thomas Collins je zaprosil kubanske oblasti, naj izpustijo marince iz zapora in obljubil, da bodo postavljeni pred preki sod. Pacifisti proti davkom za vojno Novi grbbovi ANTON SLAVEC Pogreb pokojnega Antona Slavec, p. d. Anton Obada, star 60 let, se bo vršil v torek popoldne ob 1. uri iz Zeletovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. Bil je član podr. št. 5 SMZ. ANTHONY SKAPIN Snoči ob 7. uri je preminila v Cleveland Clinic bolnišnici An-tonia Skapin, rojena Debevec, bivajoča na 1779 E. 36 St., Lorain, O. Stara je bila 54 let. Doma je bila \t Begunj pri Cerk niči, kjer zapušča tri sestre, Micko, Francko in Ančko. V Lorainu zapušča soproga Leo, tri hčere, Mrs. Amalia Gla-van, Mrs. Olga Emeric in Mrs. Daniella Jere ter sina Robert in brata Frank Debevec, v Cle-velandu pa sestro Mrs. Joseph ine Knific na Neff Rd. Čas po greba se bo poročalo jutri. ANNA M. ZUPANČIČ Preminila je Anna M. Zupančič, rojena Traunik, stanujoča na 12520 Carrington Ave., West Park. Zapušča soproga Antona, devet otrok; Anthony, Josephine, Anna, Mrs. Rose Zupan, Albert, Mrs. Frances Levy, Louis Rudolph in Virginija ter vnuke Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 10. uri iz Corrigan po grebnega zavoda, W. 148 St. in Lorain Ave., v cerkev Annunciation in nato na Calvary poko pališče. NEW YORK, 13. marca—Rev. A. J. Muste, ki je glavni tajnik organizacije "Peacemakers" je danes izjavil, da je kakšnih 150 članov sklenilo, da ne bodo plačali nobenih davkov, ki bi bili porabljeni za financiranje vojnih priprav. Rev. Muste je izjavil, da je on eden od 15 pacifistov, ki so v New Yorku organizirali odporno gibanje proti plačevanju vojnih davkov. Gibanje pa se širi tudi po drugih državah. Tako je v Yellow Springs, Ohio, neka 75 let stara vdova izjavila, da ne bo plačala 32.2 odstotka svojih dohodninskih davkov, ker da je ta odstotek namenjen za vojne priprave, po njenem mnenju pa so "vojna in vojne priprave v atomski dobi zločin proti človeštvu." Vdova, Mrs. Caroline Urie, je storila isto tudi lani, toda čeprav je odtrgala od svojih dohodninskih davkov 34.6 odstotkov ter to vsoto dfla za dobrodelne namene, ji je pri koncu še vedno vlada bila dolžna. V Yellow Springsu sta še dva uporna davkoplačevalca, ki sta naznanila, da davke za vojne namene ne bosta plačala. Prvi je bivši metodistični duhovnik dr, Ralph Templin, drugi pa psiholog dr. Horace Champney, ki je rekel, da ne bo plačal 50 odstotkov določenih mu davkov, ker po njegovem mnenju gre ta od stotek za vojne namene. Rev. Muste je rekel, da so Peacemaker j i ne-nasilna revolu-cionairna pacifistična skupi#, skupina, ki se ukvarja s kampanjo, ki je podobna kampanji pokojnega Mahatme Gandhija v Indiji. Organizacija ima okrog 2,000 članov, odpornemu gibanju proti vojnim davkom pa se je doslej priključilo 150 oseb. "Danes je najhujše možno zlo atomska in biološka vojna. Mi moramo uporabiti vsa sredstva, ki so nam na razpolago, vključno civilno neposlušnost, da bi preprečili naši deželi vodenje vojne," je rekel Rev. Muste, Mrs. Urie je v svojem pismu predsedniku in davčnemu uradu javila, da izpolnjuje odgovornost vsebovano v sodbi predstavnikov naše vlade na nemških in japonskih vojnih obravnavah, da "je vsak posameznik dolžan zavreči sodelovanje pri zločinu proti človeštvu." Dr. Templin pa je časnikarjem izjavil, da se udeležuje odpornega gibanja proti plačevanju vojnih davkov s tem, da sploh ne bo podpisal nobenih davčnih podatkov. Tretji Ohijčan, ki se je udeležil gibanja, dr. Champney, je izjavil, da je obdržal 30 odstotkov že pred dvemi leti. Toda vlada "mi je s silo zaplenila premoženje," je rekel dr. Champney, ki je še pristavil, da je letos otrgal 50 odstotkov od davkov, ker ne želi imeti nobenega deleža pri. vojnih pripravah in ker smatra vojno za "samomor najboljših interesov Amerike in zločin proti človeštvu." V Washingtonii, finančni oddelek ni hotel podati nobene izjave, kar se ' tiče organizacije Pe&cemakerjev. Neki predstavnik je le rekel, da zakon na splošno predvideva, da se davke mora plačati. Veliki nemiri v Italiji radi Atlantskega pakta RIM, 12. marca—Italijanski levičarji so danes v Rimu in drugih mestih ItaHje priredili viharne demonstracije proti nameravanem pristopanju Italije v Severno-atlantsko vojaško zvezo. V Rimu je proti demonstran-*—- tom policija nastopila z jeepe in j v Zedinjenih državah. Zedinjene kolčki. Močne patrole so krožile države so v bistvu razdiralna sipo ulicah in stražile poslopje.la. Res je, da je ameriška ar-parlamenta, zunanjega ministr- mada osvobodila del Evrope, to-stva in ostalih uradov. 54 NEMCEV UBITIH DVEH EKSPLOZIJAH FRANKFURT, 12. marca Nemški časopis ^ "Neue Press' poroča, da je v vzhodni okupa cijski zoni Nemčije bilo,v dveh eksplozijah! ubitih 54 Nemcev. V poslopje zunanjega ministrstva je skušala vdreti skupina levičarskim mladeničev, ki so nosili rdeče robce. Toda policija jih je takoj začela pretepati s kolčki in jim grozila s strojnicami. Promet je bil popolnoma ustavljen radi velikega števila policijskih jeepov, ki so drveli po mestu. Množica levičarjev se je zbrala tudi na Piazzi Colonna, kjer komunisti in socialisti ponavadi prirejajo svoje shode. Tarča demonstracij je bil zunanji minister grof Carlo Sforza, ki hoče Italijo priključiti Atlantski zvezi. Socialistični voditelj vodi napad proti zvezi Italijanska vlada krščansko-demokratskega premier j a de Gasperija je včeraj naznanila parlamentu, da namerava deželo priključiti Severno-atlantske-mu paktu. Trpke napade proti vladi je vodil socialistični voditelj in bivši zunanji minister Italije Pietro Nenni. Njemu so navdušeno odobravali vsi komunistični in socialistični poslanci, ko je v svojem govoru omenil Rusijo. Toda istočasno so desničarski poslanci I so začeli vzklikati: 'Viva Italia!" Red je bil vpo-stavljen v parlamentu le po daljših demonstracijah. Nenni je izjavil, da je predlagana Atlantska vojaška zveza le napor, da se uniči Združene narode in princip kolektivne varnosti, ter da bo vodila v novo yojno. Nenni napadel katoličane v Zedinjenih državah Nenni je v svojem govoru obtožil ameriške katoličane, da želijo spraviti Italijo v Atlantsko vojaško zvezo, da bi tako podžgali čute italijanskih, katoliča nov proti Sovjetski zvezi in Italijo spravili v položaj satelitke. "Mi obtožujemo vlado, da je ameriški politiki agresije proti Sovjetski zvezi dala na razpolago naša pristanišča in letališča," je rekel Nenni. "Mi obtožujemo vlado, ker je ustvarila položaj, ki bo v nekaj tednih postavil našo deželo pod kontrolo glavnega stana zapadne unije v Fontainebleau., Mi obtožujemo vlado, ker se je povezala s sistemom, ki bo od naše dežele zahteval, da stvar Amerike sprejme za svojo lastno in to v slučaju kakšnega incidenta med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo kjerkoli na svetu. Mi obtožujemo vlado, ker hoče postaviti kri italijanske mladine v službo države za obrambo interesov, ki niso naši." Komunistični poslailec napadel Zedinjene države V parlamentu je o Atlantskem paktu govoril tudi komunistični poslanec Glancarlo Pajetta, ki je dejal, da je Atlantski pakt dokaz "agresivnih namenov Zedinjenih držav." "Mi Italijani nimamo nobenega namena storiti samomor s tem, da se napotimo v vojno, da se prepreči ekonomska kriza da prišla je šele, ko je sovjetska armada že strla Nemčijo." Ameriška poročevalca tepena IzNeapla poročajo, da je skupina komunistov vdrla v mestno zbornico pod vodstvom senatorja Maria Palerma in zahtevala, da se takoj objavi proglas proti Atlantski zvezi. Demonstracije so bile prirejene tudi v ostalih mestih Italije. V Rimu je policija verjetno že vnaprej bila pripravljena in je takoj začela razganjati množico s kolčki in puškinimi kopiti. Dva poročevalca ameriške agen cije AP sta bila tudi tepena, ko sta skušala slikati demonstracije. Enega pa so celo vrgli v ječo in ga spustili čez eno uro. Socialisti in komunisti bodo nadaljevali z demonstracijami, da bi javno mnenje opozorili na pevarno vladno "vojno politiko". V zvezi s protesti so se začele širiti tudi stavke. Debate v parlamentu se bodo nadaljevale v nedeljo, ker de Gasperi skuša dobiti parlamentarno odobritev še predmo bi levičarji bili v stali ju, da "organizirajo uspešno opozicijo. Pajetta je opozoril, da je Sovjetska zveza daleč močnejša kot pa mnogi ljudje mislijo. Za Zedinjene države je rekel, da jim vladajo ljudje, ki direktno predstavljajo "imperializem in reakcijo." Toda te ljudi je opozoril, naj se nikakor ne zanašajo na Italijo, ker se nobeden resnični Italijan "ne bo boril za Truma-novo doktrino". Katoliški vodje napadajo Wallacea SOUTH NORWALK, Conn., 13. marca—Katoliški duhovniki in vodje so danes začeli pošiljati proteste na radio postajo WNLK, ker je bivši podpredsednik Henry A. Wallace imel govor ob priliki verskega programa postaje. Wallacea je povabil in ga s prižnice predstavil metodistični duhovnik Rev. Charles W. Lee. Vernikom so tudi razdelili mimi-ografirani Wallaceov govor, ko so po končani maši zapuščali cerkev. V tem govoru je Wallace med ostalim omenil tudi odno-šaje med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo. Nekateri katoliški voditelji so odločno nasprotujejo Wallaceau in skušajo kjer koli je to mogoče prepovedati njegove govore. Lastnik radio postaje dr. Benjamin Ginzburg je izjavil, da sploh ni bil obveščen, da bo Wallace govoril na verskem programu. Priznal je, da je eno uro po njegovem govoru prišlo kakšnih 100 protestov. Rev. Lee pa je rekel, da ni obvestil organizacijo Ministerial Association, da bo Wallace govoril, ker ni hotel zvezo izpostaviti. Toda opozoril je, da je obvestil civične voditelje svoje cerkve o namenu, da Wallacea povabi hi da so se oni s to idejo strinjali. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTI9N RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail- in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto)_____________________________________ $R,nn For Six Months—(Za šest mesecev) _____________________________________________ 5.00 For Three Months—(Za tri mesece) _______________________________________ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)__________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) —.$10.00 __ 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. šE O ŠARLATANIH IN KAMELEONIH III. V svojem odgovoru g. Jontez vztraja, da se ni izneveril svojim proti-fašističnim načelom. Po znanem srbskem reku "Vsak cigan svojega konja hvali" slovesno izjavlja, da je pod njegovim urednikovanjem E. bila POSTEN časopis. Seveda, ko smo priobčili serijo naših člankov in zajeli v bogato zakladnico Jontezove zapuščine, smo razkrili na kakšen način se je Jontez izneveril svojim starim načelom, toda obenem tudi zakaj je E. bila pod Jontezovim urednikovanjem pošten časopis (v kar mi niti najmanj ne dvomimo.) Nerazumljivo je čemu se Jontez izogiblje direktnim odgovorom na naša vprašanja, če pa nam še vedno zatrjuje-je,daje proti fašizmu in da pred dvanajstimi leti ni namenoma ali pa premišljeno širil neresnico, kaj šele obrekoval in blatil kogar koli? Zatrjuje nam tudi danes, da je E. bila pošten časopis, da pa danes ni več. Vse je to lepo povedano, toda Jontez bi za takšne trditve moral podati tudi dokaze. Da nam g. Jontez ne bo očital potvarjanja in obrekovanje, mu bomo tu zastavili natarlčna vprašanja, s katerimi bo cela zadeva pojasnjena. Verujemo, da bo Jontez, čeprav gleda na nas nekam pomilovalno, jasno in odprto odgovoril, kakšno je njegovo današnje mnenje z ozirom na ista vprašanja, ki jih je tako lepo pojasnjeval pred dvanajstimi leti. Z naše strani mu obljubljamo, da bomo preklicali prav vse, kar smo proti njegovi osebi zapisali, pod pogojem seveda, če bodo ti njegovi odgovori nedvomno potrdili, da še ni zavrgel svoja bivša načela in prepričanja in da je še danes pripravljen prevzeti polno odgovornost za vse tisto, kar je pisal pred dvanajstimi leti. Še več, če se to zgodi in nam bo Jontez podal dokumentirano zagotovilo, da je tudi njegovo današnje sotrudnikovanje pri A. D. v soglasju z njegovimi prejšnjimi nazori, mu na tem mestu slovesno obljubljamo, da se bomo javno proglasili za lažnjivce in obrekljivce. Tu so ta vprašanja naslovljena naravnost na g. Jon- teza: 1. Pred dvanajstimi leti (26. jan, 1937) ste, g. Jontez, v E. zapisali, da "A. IX z vsemi štirimi in z razpenjenim žolčem podpira mednarodni fašizem v Španiji." S tem v zvezi je tudi Vaše zagotovilo, da je, kakor vidimo, A. D. "načelno še zmerom fašistična." V isti izdaji ste elemente okrog A. D., vključno sedanjega urednika g. Debevca, označili z "naši fašisti." Če ste pripravljeni potrditi, da so z ozirom na tedanje razmere te trditve bile "poštene in resnične," kako danes gledate na to isto A. D. in kako tolmačite svoje sotrudnikovanje v tem časopisu? Ali je po Vašem mnenju A. D. "načelno še zmerom fašistična" in če ni, zakaj ni? 2. V svojem članku z dne 12. sept. 1936 ste, g. Jontez, zapisali: "Treba se je odločiti ali za večino t. j. za ljudstvo, ki zahteva pravičnejši gospodarski in družabni red, ali za manjšino t. j. za kapitalizem in njegov sistem izkoriščanja in zatiranja ljudskih mas; srednje poti ni več. "Ta nasprotnik se imenuje kapitalizem, ki danes prehaja v fašizem, med njegovimi najmočnejšimi zavezniki je pa svetovni klerikalizem. (Podčrtanje naše. Op. ured.) Kako danes, vpoštevajoč Vaše sotrudnikovanje pri A. D., gledate na to isto vprašanje, g. Jontez? Ali je še vedno Vaše mnenje, da je "svetovni klerikalizem" zaveznik kapitalizma? 3. V članku 12. sept. 1936 ste, g. Jontez, zapisali: "Najhujši boljševikožrc je danes nedvomno nacijski diktator Hitler, ki opijanjuje svoje pristaše z grmenjem proti Sovjetski Rusiji, katera nikomur neče sile, pač pa si želi miru, da bi se lahko v miru razvijala gospodarsko in socialno. Hitlerju se k temu pridružuje svetovni klerikalizem, ki čedalje hujše kriči o 'komunistični nevarnosti'." Kdo je, g. Jontez, po Vašem današnjem mnenju najhujši "boljševikožrc" in kako, na splošno, pojasnjujete kričanje "svetovnega klerikalizma" o tako zvani "komunistični nevarnosti?" " 4. "Na španskih tleh si stojita nasproti dve glavni sili našega časa: združeni fašizem in demokratična-liberalna-socialistična-komunistična koalicija," ste pisali, g. Jontez, 31. det. 1. 1936, ter v'pojasnilu o "ostri delitvi na dvoje" ugotovili, da so ameriški Slovenci začeli simpatizirati eni UREDNIKOVA POSTA Prispevki pri podružnici št. 48 SANSa V mesecu februarju smo sprejeli sledeče prispevke za v sklad zdravil "streptomycina": Joseph Miklavčič, V spomin za pokojno Marion Demšar (Presto, Pa.), $5, Angela Siskovic, $10, Anton Mrak in soproga prispevala v spomin za pokojnim Matija Hiti $10; Louis Lemut in soproga prispevala ravno tako v spomin za pokojnim Matijem Hiti $7; James Erjavec $1. Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. $50; Jos. Kren in soproga $2. Victor Wood in soproga $5, John Pezdirtz $5. W. Kovic in soproga v spomin za pokojnim Matijem Hiti $5, Frances Hiti v spomin njenega pokojnega soproga $5. Društvo "Kras," št. 8 SDZ $50. Društvo "Blejsko jezero," št. 27 SDZ $25. John Koss $10, Jack Selan (izročil Anton Jankovich) $4, Andrew Gorjanc in soproga $5. Društvo "Svoboda," št. 748 SNPJ $25, Martin Plut $5^ Josephine Vesel $2. Društvo "Vipavski raj," št. 312 SNPJ $50. John Gorjanc E. 172 St., $5, Joseph F. Durn $5, Joseph Maslo $3. Vkupno znašajo prispevki spreje i za sklad zdravil v feb-sprejeti za sklad zdravil v feb-družnici, odkar se je pričdo zbfrati za ta potrebna zdravila streptomycin, znašajo skupni prispevki $1,915. Vse to vsote se sproti pošiljajo na glavni stan SANSa, kateri skrbi, da se za te prispevke, ko se zbere par tisočakov, takoj pošlje zdravila v staro domovino potrebnim žrtvam, bolnim na tuberkulozi. Vsem zgoraj omenjenim posameznikom kot našim zavednim društvom in organizacijam, se v imenu bolne slovenske mladine v Sloveniji iskreno za^hvaljujem za človekoljubne prispevke. Želimo še nadaljnih prispevkov od ostalih! Vsak naj poskuša prispevati po svoji moči, vsak prispevek je dobrodošel in bo s hvaležnostjo sprejet v imenu te bolne mladine. Za sklad upravnih stroškov SANSa smo sprejeli sledeče (to je v članarini in drugih darovih) : Društvo "Kras," št. 8 SDZ članarina za januar 1949 (ker se vse ostale članarine nanašajo za to leto) $6. John Koss $2, John Lokar St., $2, Anton Mrak $2, Anna Brenčič $2, John Gorjanc E. 172 St. $3. Društvo "Vipavski raj,'" št. 312 SNPJ $18 članarina za januar, februar in marec. Društvo "V boj," št. 53 SNPJ članarina za januar do julija $30, Joseph Maslo $2. Vkupno v tem mesecu prispe-vano za ta sklad $67. Tudi tem požrtvovalnim posameznikom in društvom izrekamo iskreno hva- lo za prispevke. Pomnimo pri tem, da je tudi ta sklad potrebno podpirati. Če se tega ne bomo zavedali v zadostni meri, organizacija ne more vršiti ostalega svojega dela v tem obsegu, kot ga je dosedaj vršila. Kot vsi prispevki, ki so za ostale sklade darovani, gredo izključno tam, za kar so namenjeni, dasiravno pa ima organizacija SANS z vsakim takim skladom izredne stroške, ki nastanejo z odpošilja-njem. Zato se vam vsem priporoča, da postanete člani SANSa v tem letu. Članarina je le $2 in več letno. Z uradom so stroški, to se pravi, da je treba plačati najemnino urada in pomočnika v uradu, poštnino, korespondence in drugo razno odpošiljanje, ki nastane z raznimi deli, katere SANS izvršuje. Dalje se bo v tem letu v smislu pravil morala vršiti tudi konvencija SANSa, tudi s to bodo nastali stroški in se torej pri vsem tem moramo zavedati, da ta sklad tudi potrebuje naše finančne pomoči. Zato ste prošeni, postanite član SANSa v svojih bližnjih podružnicah in prispevajte tudi po svojih močeh v ta sklad. Sedaj, ko oddajam tajniški posel (tajnikoval sem vsa ta leta pri tej podružnici), se vsem skupaj zahvaljujem za vaše sodelovanje in delo, katero smo ga skupno vršili vsa ta leta za naše potrebne rojake v Sloveniji, naj si bo za "hitro" ali pa drugo pomoč. To velja tudi za delo pri JPO-SS, ko smo izključno zbirali za potrebne takoj po vojni katostrofi in sicer obleko in živež. Tudi ta organizacija, katera je takrat nosila št. 39 JPO-SS, je spravila skupaj lepe tisočake v gotovini ter dalje nad 10 ton razne obleke. Vse smo zbrali skupaj in poslali ne le v obleki, pač pa tudi v živežu, čevljih itd. Bilo je obilo dela in požrtvovalnosti. Izvršili smo res pravo človekoljubno delo z vašim nesebičnim sodelovanjem. Ravno tako potem, ko je vse te naloge prevzel SANS; tudi pri tem je tukajšnja podružnica rešila in storila častno delo za našo naselbino. Ce bi vse to sešteli skupaj, lahko rečemo, da ste doprinesli skupaj nad $75,-000, poleg ogromnega terenskega dela, ki je moralo biti opravljeno za v dosego vsega tega. Upam, da boste šli ravno tako na roke novemu tajniku, kateri bo sedaj dalje vodil to podružnico. To je Andrew Božič, 1201 E. 177 St. Dobro je poznan med nami in se rad udejstvuje, kjer pač more. Ravno takšna je njegova soproga. Prosim vse društvene tajnike, ki iihate opravka s tajništvom podružnice št. 48 SANS, da se na njega obračate v zadevah, ki spadajo v področje podružnice. Zapomnite si njihov naslov ter lefon katerega številka je IV 7074. Ne pozabite tudi na plesno prireditev, katero bo imela podružnica št. 48 SANSa v nedeljo 27. marca. Za ples bo igrala Louis Trebarjeva orkestra. Ta godba je zadnje čase zelo popularna med nami, igrajo najnovejše razne polke in valčke, kot tudi novejše ameriške plese. Pridite tega dne v dvorano Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Preostanek bo šel delno za zdravila streptomycin. To bo edina prireditev v tem letu, zato se odzovite naši prošnji sedaj. Saj na ta način delno pomagate velikemu delu, ki ga podružnica št. 48 SANSa poskuša vršiti. Za podružnico št. 48 SANSa: Joseph F. Durn. RDEČI .KRIŽ JUGOSLAVIJE Beograd. — Nedavno je začel iZ delom plenum Jugoslovanskega Rdečega križa. Med razpravo je bila poudarjena vloga Rdečega kriča za zdravstveno prosvetljevanje širokih ljudskih množic in dvig zdravstvene ravni. Glavni odbor Rdečega križa Srbije je organiziral nad 4500 predavanj, glavni odbor Hrvatske pa je natisnil nad 45,000 izvodov predavanj o borbi proti nalezljivim boleznim. V vseh ljudskih republikah so izdali vrsto brošur o higieni, nalezljivih boleznih, zbiranju i n uporabi zdravilnih zelišč itd. Da bi svoje naloge čim bolje izpolnil, je organiziral Jugoslovanski Rdeči križ veliko število tečajev za prvo pomoč. Prav tako je organiziral tečaje za zdravstvene aktiviste, enoletno šolo za otroške negovalke itd. Tečaje prve pomoči je končalo 18,500 ljudi. Društvo Rdečega križa je posvetilo po svojih terenskih organizacijah posebno pozornost borbi proti tuberkulozi. Vsi odbori Rdečega križa so pomagali proti tuberkuloznim dispanzerjem. Glavni odbor pa je izdal vrsto lepakov, gesel in letakov. Vsi odbori Rdečega križa so pomagali ljudskim oblastem pri organizaciji in propagandi z a množično cepljenje s cepivom BCC. Posebno aktivni so bili pri propagiranju in cepljenju s cepivom BCC odbori Rdečega križa v LR Hrvatski. Glavni »odbor Rdečega križa Hrvatske je samoiniciativno organiziral zdravstvene ekipe. Ekipe so odhajale v oddaljene vasi in vršile preglede v improvizira nih ambulantah. Sestavljali so jih zdravniki specialisti in pomožno medicinsko osebje. Pri organiziranju ekip so se odlikovali zlasti mestni odbori V Dalmaciji, nato pa v Varaždinu, Zagrebu in Karlovcu, Glavni odbor Rdečega križa LR Srbije je imel 57 samostoj nih kuhinj, 350 kuhinjam pa je pomagal z živili in denarjem. Centralni odbor Jugoslovanskega Rdečega križa je opravil veliko nalogo v zvezi s trans portom in nameščen jem begun skih grških otrok. Veliko število begunskih otrok je bilo poslanih po našem Rdečem križu v demokratične države. Med razpravo so bile navedene naloge, ki jih mora uresničiti organizacija Rdečega križa v letošnjem letu. Opozorjeno je bilo, da je treba še bolj okrepiti sodelovanje z drugimi mno žičnimi organizacijami in organi ljudske oblasti. Organizacijska okrepitev odborov Rdečega križa na terenu in vsakdanja pomoč višjih vodstev pri njihovem delu boste omogočila, da bo dosegel Rdeči križ še^oljše uspehe pri zdravstveni in soci alni zaščiti. KOROŠKE VESTI Po Koroških vaseh V Podgradu pri Bilčovsu smo pokopali Franca Andrejaša. Bil je zaveden član Osvobodilne fronte. Narodne osvobodilna I borba je imela v njem aktivnega soborca. Pri njem so zmerom našli zavetišče tisti, ki so-jih preganjali gestapovski rablji in krvniki. Vse svoje življenje je okusil grenko usodo malega posestnika. V Zgornjih Libučah so glede i stanja ljudske šole nevzdržne razmere. Po sedem otrok sedi v eni klopi. Pač pa stanuje še vedno v šolskem poslopju žena ' bivšega nadučitelja šešarka, ki se ga dobro spominjamo iz čr-; nih dni nacistične strahovlade. ' V Št. Petru na Vašinjah smo ^ se za zmerom poslovili od Jezer-- nikovega očeta, ki je doživel ča-! stitljivo starost 84 let. Neu-I strašno se je zavzemal zA pravi-I ce slovenskega koroškega Ijud-j^stva. V težkih letih preteklosti [ je bil mnogim trdna opora. I Prosvetno društvo "Bilka" v j Bilčovsu nam je pripravilo lepo prireditev, ki nas je dodobra Ostali odbor pri podružnici je ostal isti in je bil že objavljen. ' razvedrila. Prisluhnili smo petju lo van jem". Podobnih primerov društvenega mešanega zbora pod vodstvom tov. Valentina Kapusa. Radi in številno se udeležujemo predavanj Ljudske univerze. • V Pliberku imamo živahno prosvetno življenje. O tem nas je prepričal tudi potek občnega zbora slovenskega prosvetnega društva "Edinost". Tudi pripravljamo uprizoritev "Lepe Vi de" in se urejuje knjižnica. V Radišah je bilo zborovanje kmetov iz vseh okolisnih jvasi Navzočni so terjali, da se mora vse kmečko prebivalstvo združiti z delavstvom v borbi za svoj obstoj. Kmetje so zahtevali, n&j pridejo v kmetijsko zbornico ter oskrbovalne odbore tudi zastopniki Kmečke zveze za Slovensko Koroško. Radiški kmetje terjamo, da se zniža oddaja klavne živine V 1. 1949 za 50 odstotkov V Zagorjah pri št. Lipšu so lani napadli nacisti hišo proti fašista Tomaža Petka, ga pre tepli in potem še njegovo hčer ko Marico. Sedaj pa so bili ob toženi napadalci. Napadalci pa lahko nadaljujejo s svojim "de z napadeno vlado, drugi s "fašističnimi uporniki in klerom. ki se jim je pridružil." Vpoštevajoč zgodovinski razvoj zadnjih dvanajst let, kakšno je Vaše današnje mnenje o dveh "glavnih silah našega časa," g. Jontez? Kam po Vašem mnenju spada "svetovni klerikalizem," katerega predstavnica je nedvomno še danes A. D. in med kakšne "sile" prištevate sebe in svoje kolege okrog S. B.? 5. Vam je, g. Jontez, zelo dobro znano, da Vas je A. D. pred dvanajstimi leti označala za "sopotnika" in "rdečkar-ja?" Tudi Vam je znano, da je g. Molek bil prav tako "rdečkar," da pa o "kolegi" sploh ne govorimo. Na kakšen način pojasnujete sedanje prisrčne odnose s to isto A. D., ki gredo tako daleč, da A. D. priobča celo Vaš roman in navdušeno pozdravlja S. B. g. Moleka, ki da je skupaj s "septembrsko deklaracijo" res v kojrist naprednih in socialistov? Ali vidite kakšne bivstvene spremembe v odnosu A. D. napram socializmu in na čem te spremembe temeljijo? 6. Z ozirom na rdečo histerijo, ki je divjala tudi v dobi Vašega urednikovanja pri E., ste, g. Jontez, zapisali, da je Amerika v "resni nevarnosti, da izgubi vse svoje svo-bodščine—svobodo mišljenja, govora, tiska, zborovanja, organiziranja v politične, strokovne ali delavske unije, itd., radi dejstva, da se je raznetila čedalje hujša "protikomu-nistična" propaganda, ki se trudi na vse kriplje, "da vzbudi med ameriškim ljudstvom histerični strah pred 'komu" nizmom,' ki v tem slučaju vključuje vse—absolutno vse!— svobodoljubne elemente, ki branijo prav te svobodiščine pred sovražniki demokracije in ljudske svobode" (21. sept. 1936). Kako, g. Jontez, pojasnujete današnjo "rdečo histerijo" v Ameriki, in ali resno mislite, da "komunistična nevarnost" grozi naši deželi? 7. Z. ozirom na Vaš odgovor v A. D. 2. marca t. 1., kjer ugotavljate, da E. pod Vašim urednikovanjem ni nikdar "namenoma in premišljeno razširjala neresnico o komur koli" in da "dokler sem jo jaz urejeval, je bila POŠTEN časopis," ali vse to velja tudi za citate iz Vaših člankov, katere smo v gornjih vprašanjih navedli? To je, g. Jontez, vse. Besedo imate Vi. . . ' smo imeli že več. Motijo pa se, če mislijo, da nas bodo štrli s takšnimi šikanami in preobra-čanjem pojmov o pravici. V Dobrli vasi smo imeli v Narodnem domu kulturno prireditev. Tov. dr. Sienčnik je pohvalil našo mladino. Igralci so lepo odigrali svoje vloge, želimo si še takšnih prireditev. Št. Pavel na Zilii. — Naš tukajšnji župnik je po rodu Poljak, sicer pa hud ponemčeva-lec. Sedaj je prejel ukaz od Škofijskega ordinariata v Celovcu, naj prevzame drugo mašo v sosednji župniji Sv. Štefana z nemško pridigo. Celovški ordinariat je zopet pokazal svoje soviažno razpoloženje do Slovencev. V Spodnji vasi je bilo veselo. Tončka Maierhofer se je poročila z Jankom Miškulučkom iz Kajzaz. Nevesta je dobra pevka, ženin pa nastopa na naših prosvetnih prireditvah kot igralec. Mladoporočencema želimo пшО* go sreče! Primorske vesti Po Slovenski Benečiji Zastopniki prebivalcev iz Viš-korš so bili na prefekturi v Vidmu, kjer jih je sprejel zaradi prefektove odsotnosti šef kabineta. Predočili so mu nujnost izgradnje vodovoda v Viškor-šah, kjer mora živeti 500 ljudi brez vode. Zastopnikom so bile sporočene nekatere obljube. Videli bomo, če bodo izpolnjene. V delegaciji sta bila tudi predstavnika Demokratične fronte Slovencev za Slovensko Benečijo. V Gorenji Mjensi je lepo število zavednih družin. Sestajamo se po zasebnih domačijah, ker nimamo društvenih prostorov. Zaman si prizadevajo šovinisti, da bi preprečili naše shajanje. Zaman so njihove prazne grožnje, da bodo odpuščeni iz cementarne v št. Lenartu v s i možje, katerih žene hodijo na sestanke Demokratične fronte Slovencev. Tudi v Št. Petru ob Nadiži se smejejo pripovedovanju o neki delegaciji prenapetežev, ki je bila pri prefektu v Vidmu in tam zahtevala, da je treba izseliti vse zavedne Slovence v Benečiji. Ljudstvo je budno in se smeje takšnim pravljicam iz preteklih časov. V Mersinu so razdeljevali večjo količino odej in volne. Raz-deljevalec je bil vaški mogotec, ki pa je zahteval od vsakogar, ki mu je dal blago, da mu pride pomagat pri delu. Marij Med-veš, ki je oče osmih otrok, pa ,ni hotel privoliti v ta pogoj de-mokristjanskega opričnika. Zaradi tega ni prejel ničesar za svojo 10-člansko družino. Kako dolgo bodo še pašovali med nami takšni vaški mogotci? K slovenskemu duhovniku Zupančiču v Gorenji vasi je prišel ponoči cerkvenik in zahteval, naj mu izroči cerkveni denar. Cerkovnika so čakali zunaj trije vinjeni bratci. Duhovnik je postavil surovega cerkovnika pred vrata, ki jih je potem zaklenil. Po vratih so potem zunaj vsi štirje razbijali in tolkli-Naslednjega dne so pobirali po vasi podpise z zahtevo, da je treba Župančiča odstraniti. vzrok te komedije? Ker je Zupančič kakor zatrjujejo njegovi nasprotniki — titovqc. V takšnih razmerah moramo živeti v Slovenski Benečiji. SANS—Chicago) ANGLIJA ODOBRILA OSNUTEK PAKTA LONDON, 10. marca. — Angleška vlada je v principu odobrila osnutek tako imenovanega Severno-atlantskega pakta-Pričakuje se, da bo Severno atlantska zveza podpisana v Washingtonu začetkom aprila, ko bodo prišli v Ameriko vsi zunanji ministri evropskih držaV, ki bodo članice pakta. Naročajte, širite in čitajte Enakopravnost!" 14, marca, 1949. ENAKOPRAVNOST Metod Mikuš STRAN 3 PREŠERNOVA OD ŽELEZNE CESTE' NA JAVORU Ker junija 1943 na noben na-бЈп nista mogli Cankarjeva in Šercerjeva brigada med Seno-zeti in Kresniškimi Poljanami preko Save, smo se morali vrniti. Dva dni smo se držali na Golišču, tam, kjer nas je pet in sedemdesetletna ženica ob prihodu tako prijazno pozdravila: je že res prišla svoboda? — potem pa je bilo treba misliti na povratek. To ni bilo prijetno. Na Dolenjskem se je takrat raz-^jala taka ofenziva, da je bob-'^elo na vseh straneh. Videli smo, kako so se na ljubljansko letališče spuščala italijanska letala in spet odletavala. Nova na-loga dveh brigad je bila torej jasna: nazaj in udariti v hrbet. Tisto popoldne je močno deževalo in spuščale so se prav niz-ke megle, popoldne pa se je zjas-^ilo in nismo si mogli želeti slabšega poldneva za naš premik, šercerjevci so šli na-P'^ej. Njihova predhodnica je v pesniški dolini kot burja razbila ^■bski avtomobil in ni preteklo slabih deset minut, se je komandant Vasja že pobahal z no-Uniformo nemškega stotnika. Res, prav lepa je bila in ku-ki so vedno vedeli prav yse> so trdili, da so oficirski na-iz samega srebra. Saj mor-. so res bili, toda zanimivejše Je bilo drugo, kako priti podnevi 2 dvema brigadama skozi ^očno; zastraženo nemško-itali-Jansko mejo, ki je tekla nad esniško dolino, obenem pa hi-udariti v Javor in poloviti tiste belogardiste, ki so prišli J^a dopust iz postojanke na Polici. Na meji je bil popoln mir, z daljnogledom pa se je lepo vi delo, da v bregu nad Javorom leže med resjem in borovničjem nemški graničarji. Ko je odšla proti njim močna pobočnica "kot da jih ne vidi", so se šva bi hitro umaknili, ker so se zbali, ali pa jim je bilo všeč, da že zapuščamo njihov rajh. Naenkrat je bila vsaj tri metre globoka in visoka iz bodeče žice spletena meja prerezana, miner ji so kot mačke spretno pobrali nevarne mine-muštafarice in prvi bataljon se je kot plaz pognal v Javor, ki je ležal nekoliko nižje. Nekaj časa je bilo po vasi vpitje in began je sem in tja, ženske so jokale in nekatere so že imele V rokah rožne vence in bogce za zadnjo uro. Spočetka je izgledalo, da je to edina slovenska vas, ki je brez moških, tqda partizani so jih hitro zbe-zali iz mrve, izpod postelj, pod-strežja, prikazali so se celo gospod župnik, ki je začel takoj "z glavo jamčiti, da ni nobeden od teh belogardist." To pa se je videlo že na obra- j zih, da vkljub zatrjevanju go-j spoda marsikdo ni imel mirne, vesti, a ker so vsi spretno lagali kot cigani, se ni dalo ničesar dokazati, pač pa so bili nazadnje vsi povabljeni, naj vstopijo v partizane. Tega pa ne! In ženske so spet začele jokati, molke in bogce za zadnjo uro pa so medtem že poskrile, čeprav so takrat prvikrat videle partizane, slišale pa že bogve kaj o j njih, saj je bila v vasi farna-cerkev. Sveti Urh pa tudi ne kdove kaj daleč. Nazadnje smo se takole pobotali: ker je vsakemu od tistih" javorskih moških Hot Cross Buns! Hot'Cross Buns! Ж#а м1з*№з;ш W^1%0 Ш»Ж . ' i "One a penny, two a penny — Hot Cross Buns". The gay nur-rhyme vendor now brings us the Scotch version of Hot Cross 9uns made with rolled oats for feathery light rolls that stay moist Until the last crumb is gone. Scotch Hot Cross Buns 1 cup scalded milk 1 package compressed or % cup shortening fast granular yeast % cup brown sugar 1 li cups quick rolled "tablespoon salt oats, uncooked 1 cup cold water I teaspoon cinnamon to 6 cups sifted 1 cup currants enriched flour Confectioners Sugar Icing 2 eggs Pour scalded milk over shortening, sugar and salt. Add cold ^ater and cool to lukewarm. > Stir in 2 cups of sifted flour. Add eggs and crumbled yeast; beat ^ith rotary egg beater for 2 minutes. Combine rolled oats, cinnamon and currants and add to yeast mixture. Add enough flour make a soft dough. . furn out on lightly floured board and knead until satiny; about 10 minutes. Round dough into ball; put in warm place until double jn bulk (about 1 hour). Punch down; cover and let rest 10 minutes. Shape into buns, place on greased baking sheet 1 inch apart. Flatten each bun slightly. Brush lightly with melted shortening, cover and let rise Until double in bulk (about 45 minutes). Bake in a moderately hot oven (400''F.) 20 to 25» minutes. While make a cross on each bun using a stiff Confectioners Sugar 'cing. Makes 4 dozen buns. kaj manjkalo, vsem pa poguma, so dobili samo eno nalogo, naj gredo takoj po našem odhodu na Polico in naj zlepa ali zgrda pripeljejo svoje sinove v partizane ali vsaj domov. Vse to so obljubili, dva sta se celo pridu-šila, da bosta res šla, župnik pa je dejal, da je tako prav in pošteno. Seveda jim nismo verjeli, kajti takih obljub smo bili že vajeni, vas pa se je pomirila in sprijaznila z nami. Komandanti bataljonov so postavili več močnih zased, postavljenih je bilo veliko straž-nih mest in zvečerilo se je. Od nemške meje, ki se je zvijala nad vasjo kot gosenica, se je videlo proti Ljubljani, zorele so borovnice, nikjer ni bilo nobenega švaba, od dolenjske strani pa se je slišalo še vedno bobnenje težkih topov in dalo se je ugotoviti, da stoje nekje med Trebnjem in Čatežem. V takem razpoloženju so priredili Šercerjevci Javorčanom lep miting. Prišlo je vse, staro, mlado, bolno, zdravo in gospod župnik. Ne vem več točno, kaj vse je bilo na programu, dobro pa se spominjam Prešernove Od železne ceste, ki sta jo zapela Nino in Olga. Kje si je Olga sposodila obleko, ne vem, bila pa je prava košata Kranjica, dočim Nino ni dal toliko na zunanjost. Ta nastop je bil prava senzacija za vse. Javorčani so poslušali z odprtimi ustmi, le župnik so parkrat zmajevali z glavo. Kdaj vse, ne vem več, spominjam pa se, da tudi pri zadnjih dveh kiticah, katere pa smo vsi, partizani in tudi Javorčani vzeli prav navdušeno na znanje. Morda se je takrat Javorčanom le poblisknila misel, da je kaj takega, o čemer poje ta Prešernova pesem le mogoče, da možje ne bodo le vprežni oslički, dolgočasni revčki in=da je usoda javorske ženo lahko- le drugačna kot skrivljen in zgubljen hrbet vojaške mule, da more in mora biti svet le lepši. Da so partizani in partizanke razumeli lepše in resničnejše življenje, je jasno, saj so se zanj borili in umirali. Kaj lepšega si takrat partizan, ki je hodil po slabih gozdnih poteh in kolovozih in ,samo ponoči in še takrat z naglico preskakoval lepe in bele ceste, pač ni mogel misliti kot da se svoboden s svojo svobodno ženo popelje pogledat svobodni Trst, svobodni Dunaj, svobodni Gradec, svobodni svet. Ni se partizahka borila samo za svojo svobodo in svobodo slovenske žene, temveč za resnično svobodo vseh žena. Vsi smo bili prepričani, saj smo se borili, da bo lepo, veselo in prikupno življenje, o katerem tako preprosto, a prav zato tako resnično prepričevalno prepeva ta Prešernova pesem, prav za gotovo prišlo, pa naj je pot do njega še dolga ali kratka. To smo potem Javorčanom tudi razlagali, neverno so nas sicer gledali, a oči so se jim le svetile. Danes bi jim povedali isto, čeprav se pred nami ne bi šli skri- vat, ker se nas ne boje več in ker bi jih ne vabili v partizane Vabimo pa jih v novo borbo in sami dobro vedo kakšno. Ne bo ne mrtvih ne ranjenih, pa ven dar bo naša zmaga socializma na vasi velika zmaga. Takrat šele bo javorski fant, prost in svoboden ponagajal javorskemu dekletu, da si bo poiskal žent) drugje, a oba bosta vedela, da si s tem le šaljivo nagajata, kaj ti kje bo lepše kot na Javorju, kjer spomladi ne bodo cvetele samo češnje, temveč vse leto razumno delo javorskih ljudi, ki bo prinašalo poleg vsega še toliko časa, da si bosta res lahko bližnji in daljni svet, ki je in bo oba pogledala in ogledala tudi vsak dan lepši. Čisto po svoje so pesem uživali minerji, tisti, ki so imeli na vesti že kilometre in kilometre železne ceste in koliko še pred seboj. Ponosni so bili, da podirajo pot nazaj v stari svet in da že s tem in takrat grade pot v novega. Med misli, kako se bodo nekoč vozili v svobodi, so se jim mešale misli, kje se da z največjo učinkovitostjo postaviti strašni 808, a to jih ni motilo, da bi se ob pesmi tudi ne smejali prav od srca in na ves glis. Miting je bil končan in čestitali smo Sercerjevcem še posebej, ker so izbrali prav to pesem. Sicer so znali odlično zapeti tudi Zdravljico, toda, le kako bi Javorčani razumeli globino te velike Prešernove revolucionarne pesmi pravega patriotizma in internacionalizma. Razumeli pa so pesem Od železne ceste, zadovoljni so se razhajali in vabili partizane v hiše, česar še ti seveda niso branili. Popolnoma so bili pozabljeni molki in bogci za zadnjo uro. Čestitali smo obema pevcema in Olga se je takrat že preoblekla. Spet je bila prava partizanka in odhajala je s patrolo ob nemški meji, ona in mi smo bili prepričani, kako se ji bo podalo zapeti šele takrat, ko bo postala zares tudi košata Kranjica. Drugo jutro smo se poslovili. Za slovo smo narisali na hišo ob meji rdečo zvezdo. Prepričan sem, da so jo Javorčani takoj za nami zbrisali, niso pa pozabili naše pesmi Od železne ceste. Društveni koledar MARCA 17. marca, četrtek — Ples Sons & Daughters of Eire v SND 19. marca, sobota — Ples Federacije SNPJ v SND 20. marca, nedelja — Koncert zbora "Zarja" v SND 20. marca, nedelja -— Priredba v korist "Prosvetne Matice" priredijo: pevski zbori Slovan, Jadran in Zarja ter dramski zbor Anton Verov-šek v SND, na St. Clair Ave. 25. marca, sobota — Ples društva "Spartans" št. 576 SNPJ v SND 27. marca, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SNPJ v SND APRILA 1. aprila, petek — Ples moškega kluba srbske cerkve sv. Save v SND 2. aprila, sobota — Ples društva Commodors SNPJ v SND 3. aprila, nedelja — Ples moškega kluba cerkve sv. Save v •SND 3. aprila, nedelja — Koncert in igra Mlad. pev. zbora SDD, Waterloo Rd. 9. aprila, sobota — Ples kluba Cavalier v SND 10. aprila, nedelja — Opereta in ples zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd. 16. aprila, sobota — Ples Deci-mer kluba v SND 17. aprila, nedelja — Ples društva Spartans št. 576 SNPJ v SND 20. aprila, sreda — Ples društva Najsv. Imena v SND 22. aprila, petek — Ples kluba Golden Gophers v SND 23. aprila, sobota — Ples društva "Vodnikov venec" št. 147 SNPJ v SND 23. aprila, sobota — Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 24. aprila, nedelja — Ples HKZ v SND 29. aprila, petek — Ples Cleveland Graphite Girls' kluba v SND 30. aprila, sobota — Ples društva "Jutranja zvezda" št. 137 ABZ v SND MAJA 1. maja, nedelja—Koncert pevskega zbora "Abrašević" v SND 1. maja. nedelja — Koncert pevskega zbora "Triglav" v Sach-senheim dvorani, 7001 Denison Ave.; po koncertu zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 6. maja, petek — Rokoborba Cleveland Ambassadors kluba v SND 7. maja, sobota — Ples društva "Lipa" št. 129 SNPJ v SND 8. maja, nedelja — Koncert "Glasbene Kratice" v SND 8. maja, nedelja. — I^oncert Glasbene Matice v Slov. n.ar. domu, na St. Clair Ave. 8. maja, nedelja — Plesno vese lico v počast materam, priredi Ženski odsek Doma zapad-nis Slovencev, 6818 Denison Ave. 14. maja, sobota—Ples društva "Clev. Slovenci" št. 14 SDZ v SND 15. maja, nedelja — Ples Baraga Council št. 1317 COF v SND 21. maja, sobota—Ples društva "Napredni Slovenci" štev. 5 SDZ v SND 22. maja, nedelja — Koncert zbora "Slavulj" v SND 28. maja, sobota — Ples društva "Sv. Katarine" št. 29 ZSZ v SND 29. maja, nedelja — 25-letnica Slov. nar. doma v avditoriju JUNIJA 3. junija, petek — Ples podr. št. 25 SŽZ (St. Vitus Cadets) v SND 4. junija, sobota — Ples 23rd Ward Democratic kluba v SND 5. junija, nedelja — Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ na prostorih doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Straight From Washington By Stephen M. Young Congressman at Large— Ohio WASHINGTON-The Administration low-cost housing bill is the same proposal President Truman recommended to the 80th Congress last June. It provides for slum clearance, rural housing and direct government loans for low-cost houses in an amount sufficient to provide one million housing units during the next seven years. This bill also provides that a research program be inaugurated in the National Housing Agency to sliinu-late the development of new materials and techniques for the production of housing at lower costs. The Committee handling this legislation is listening politely, but coldly, to real estate lobbyists denouncing this proposal to provide homes for the homeless. Prediction; Chalk up another reversal of the 80th Congress in the passage of this needed legislation. Oak Ridge, Tennessee, to house one hundred thousand people, was constructed in sii weeks—by government action; this, in time of war, for purposes of destruction. Why not some of the same government assistance in time, of peace to provide homes for homeless veterans and others forced to live with in-laws or in cramped quarters? Dewey's Future The "Dewey team" of bright young men in Albany remains intact. Governor Dewey considers himself far from "washed up." His "brainless) trusters" say he is young and he is healthy. His Lincoln Day speech in Washington provided him with a perfect forum to remove himself as a Presidential aspirant. He carefully refrained from doing that. In fact, he made a forthright speech—a good one— instead of repeating one of his insipid campaign addresses on teamwork, sweetness, unity and peace. That he will run for United States Senator or Governor next year is evident. He denounced the Republican voting record in Congress as the greatest stumbling block to GOP success in the recent Presidential election. That could mean he intends to run for United States Senator in 1950 and help repair that record. Farmers to Benefit The Rural Electrification Administration, a New Deal agency that helped farmers get lights, electric milking machines, washing machines and refrigerators, will be expanded if liberal, progressive Democrats in Congress have their way. This agency has done so much to take the drudgery from the farm. Before REA was'established in 1935 twenty per cent of our farms had electricity. Now twenty per cent do not have it! Now many Congressmen propose building up telephone service in the same ^^ANISLAV 'NUŠIĆ; Izbrane črtice DRAMATIK (Nadaljevanje) I le P& je že razgrnil po- i s pi'vim dejanjem. stol ^ obnemogel zavali' ђц ' brezizrazno, preši-ka_ strah kakor člove- faoi,- , nosilih neso v ope-%%*ко(кгогапо. je že zabredel v prvo zvejii^? iijegov enolični glas' Šlti 2v kakor mrtva- bere Sere, bere, bere, bere, hlastno, tako, kakor golta lačen človek. Z njegovega obraza ne gine izraz hudobnega in sebičnega zadovoljstva. Njegove oči po vsaki piki pohlepno pogledajo žrtev in pričakujejo kakršnega koli znamenja pohvale. Napol obrita, napol namiljena žrtev sedi brez moči na stolu in suče oči. Najprej je Lirski skušal zasledovati kazalec na stenski uri, nato se je ogorčeno obr-uiil od te naprave, ki se je z nes- končno počasnim tiktakanjem nekako zavezala z dramatikom, da ga skupaj mučita. Topo je pogledoval na strop in pazno zasledoval neko muho in vse njene gibe; nato je zagledal še neko špranjo v zidu in pričel premišljati, ali je špranjo napravil žebelj ali pa je nemara omet sam odpadel. Nato se je njegov pogled pomudil na raztrganih copatah pod posteljo in lirski je jel o njih premišljevati. ''Bože moj, koliko neki so stale te copate, ko so bile nove. Kaže, da so nekoč bile rdeče .. Dramski pa bere, bere, bere, bere. Naposled prične žrtvi lesti nekaj belega čez oči. Zenici sta se mu razširili kakor mački ponoči pa sta se spet zožili kakor dve peščeni zrni. Veke so padle pad- le prvič in drugič, a tretjič so obležale,—mož je zaspal. "Oh ne, samo tega ne!" je za-vpil dramatik, ko je videl, da je žrtev zaspala. Stresel ga je kokor novinca pri vojakih. "Zapravil si najlepši odstavek. Morava pa v vnovič prebrati sedmi prizor." "O, saj sem ga čul!" "Ne, ne, nisi." In se je vrnil devet listov nazaj in to je nesrečni žrtvi pomenilo, da nikakor ne sme več misliti na spanje. Razprl je oči in se vnovič predal usodi. Ta pa bere, bere, bere; bere neprestano, bere brez počitka, brez prediha. Lirski se spet obrne in ogleduje muho, špranjo, copate. Nič več ne vidi, nič več ne sliši. Nekaj nejasnega, nedoločnega zveni in brenči okoli njegovih ušes; zdaj kakor vlak, ki drvi s silno naglico, zdaj kakor prelom oblakov, iz katerih lije, zdaj kakor lava, ki zapira in zagrinja, zdaj kakor nevihta, ki vse prenaša, vse prevrača in pretresa. Pričeli so se mu kazati prividi; lepo je videl zmaja, tistega iz otroških pravljic, ki je pričel vanj pihati najprej s hladnim, nato z yročim vetrom. VidePje tudi kačo, ki ji iz gobca sika ogenj, in je začutil, kako ga ta plamen žge; zagledal je naposled samega kačjega kralja in začutil, kako ga zbada s svojimi strupenimi vilami. Minila je ura, dve, tri, štiri, pet, šest ur branja. Šest ur branja in še je premalo., Dramski še ni končal. Lirski pogleda v preostale, neprebrane pole in vzdihne težko in globoko. Ta preostanek še ni- kakor ni obetal skorajšnjega konca. Obupano zamahne z roko, da bi si izprosil milosti. Pri tem pa se dotakne lica, tistega obritega lica, in ves osupel začuti pod roko, da mu je na taistem mestu že vnovič pognala brada. Tako dolgo se je zavleklo branje, da je grešniku zrasla nova brada. Ko je ob tej priložnosti sprevidel to tolažilno dejstvo, je zgrabil brisačo, ki jo je imel ovito okrog vratu, pobrisal milnico z drugega lica in obupno planil k vratom, kakor zbeži človek pred povodnijo. Nikoli več ga ni mogel uloviti dramatik, da bi mu prebral konec, četudi ga je prepričeval, da sta ostala neprebrana le še dva prizora. (Dalje prihodnjič: Diletantska predstava ) manner and under authority of the same agency. Why not? Then why not expand it further to adopt the REA pattern to housing in rural sections? Under the REA program a group of farmers form a cooperative. The REA lends the cooperative money to build a power system. Why not install telephones or build homes as well? The co-op would then use the money to install a power system—provide telephone! service—build a farm house or barn—re-lending this money to its individual members and arrange to repay the money within thirty-five years, plus two per cent interest. Rural Electrification is today a, monument in grateful appreciation to Franklin D. Roosevelt, who authorized the program. Raising Cain Senator Harry P. Cain (R), Washington, is raising cain with President Truman's appointment of former Governor Mon C. Wallgren (Washington) as National Security Board Chairman. Mon Wallgren is a, fishing companion and close friend to the President. In addition, he has a distinguished record as Congressman and United States Senator before becoming Governor of the State of Washington. He is really an outstanding American with a superb public record. Whether Senator Cain's raising cain will result in the Senate refusing to confirm this appointment is doubtful. Cain says Wallgren was an optometrist and jeweler before being elected to Congress and, therefore, is not qualified. It seems he has missed a point here. An ex-haberdasher who has done all right for himself is President of the United States, although many people wouldn't consider the clothing business good apprenticeship for the Presidency. Ali ste naročnik "TSnakoprav-nost?"' 'če ste, aii so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!" « Zastopniki Enakopravnosti * " Za 61. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 E. 76th St. UT 1-6888 ★ Za collinwoodsko in euclidsko okrošjes JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457 * Za newburiko okroxfe: FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029 99 TEKOM ČASA. ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK B131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod lamo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 14, marca, lW« MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON TRETJA KNJIGA (Nadaljevanje ) — Tebi nič mar! Daj, kar sem rekel. Grigorij si je opasal sabljo, mavzer, si zapel in prepasal plašč, krenil naravnost na trg, k ječi. Stražar iz kozakov ne-borcev, ki je stal pred vrati, mu je že zastopil pot. — Dovoljenje? — Spusti! Odmakni se, pravim! — Brez dovoljenja ne morem nikogar spustiti. Prepove dano je. še preden je Grigorij na pol potegnil sabljo iz nožnice, je stražar že smuknil skoz duri. Za njim je stopil na mostovž Grigorij, ne da bi odmaknil roko od držaja. — Pokličite mi brž načelnika ječ! — je zavpil. Obraz mu je pobledel, orlovski nos se je grabežljivo usločil, obrvi so se nasršile . . . Pritekel je nek šantav koza-ček, ki je opravljal službo paznika, iz pisarne je pokukal pritlikav pisar. Kmalu se je prikazal tudi načelnik ječ, zaspan, srdit. — Brez dovoljenja — za to ve?! — je zagrmel, ko pa je prepoznal Grigorija in se mu za-zrl v obraz, je prestrašeno za-jecljal: — To ste vi, vaše . . . tovariš Melehov? Kaj pa bi ra di? — Ključe od celic! — Od celic? — Kaj misliš, da ti bom stokrat ponavljal? No! Daj ključe, pasji sin! Grigorij je stopil pred ravnatelja, ta se je odmaknil, a še kar zadosti trdo rekel: — Ključev ne dam. Nimate pravice! — Pra-a-vi-i-ce? . Grigorij je zaškrtal z zobmi in pograbil sabljo. V njegovi roki je žvižgaje narisala bleščeč kolobar pod nizkim stropom mostovža. Pisarček in pazniki so se razgubili kakor o plašen i vrabci, upravnik pa se je stiskal ob steho, sam bolj siv mimo nje, in skozi zobe brusil: — Vdrite! Tamle so ključi . . A pritožil se bom. — Tebe bom odri! Vam je tule po zaledjih pogodu! . . . . Tukaj se repenčite, ženske in starce zapirate! . , . V s e od kraja vas bom presekijal! Pojdi na položaj, hudič, če ne, te pri priči pobijem! Grigorij je sunil sabljo v nožnico in s pestjo treščil prestrašenega načelnika po tilniku; s kolenom in pestmi ga je pehal proti vratom in rjul: — Na bojišče! . . . Zgi-ni! . . Prekleti . . . Zaledna uš! . . . . Ko je izrinil načelnika in zaslišal hrup na notranjem' dvorišču jetnišnice, je stekel tjakaj. Pred vrati v kuhinjo so stali trije pazniki; eden je držol zarjaveli zapirač japonske puške in v mrzlični naglici vreščal: — ... Napadeni smo! . . . V bran se moramo postaviti! . . Kako je v starih pravilih? Grigorij je poprijel mavzer in pazniki so se drug čez drugega zatrkljali po stopničkah v kuhinjo. — Ve-e-e-e-en! . . . Domov! ... — je doneče vpil Grigorij, odklepal vrata gosto natrcanih celic in rožljal s šopoip. ključev. Izpustil je vse zapornike — okrog sto ljudi. Tiste, ki iz bojazni niso marali priti na plan, je šiloma izvlekel na cesto in pozaprl prazne celice. Zraven vhoda v jetnišnico so se začeli nabirati ljudje. Skoz vrata so se na trg gnetli zaprti; sključeni, oziraje se na vse strani so se razhajali po do movih. Iz poveljstva so tekli k ječi kozaki stražnega voda in pridrževali sablje; za njimi je spotikovaje se šel sam Kudinov Grigorij je zapustil izpraznje no vozo zadnji. Ko je šel skozi razmikajoče se trumo, je surovo opsoval ženske, šepetljive in hrasta joče po novicah, se naje-žil in počasi krenil Kudinovu naproti. Kozakom stražnega voda, ki so pritekli, ga spoznali in pozdravili, je zaklical: — Zginite v stražarno, žreb-ci! No, kaj pa letite, kaj se pa ženete? Stran! — Mislili pmo, da se v ječi puntajo, tovariš Melehov! Pisarček je pridrencljal in piskal: "Nek črnuh se je pri-drevil in ključavnice razbija!" — Brez potrebe so nas spravili na noge! Kozaki so se hahljali, govoričili in se obrnili,nazaj. Kudinov je naglo stopil h Grigorju in si spotoma popravljal dolge lase, ki so mu silili izpod čepice. — Pozdravljen, Melehov. Kaj hočeš? ' — Zdravo, Kudinov! Vašo luknjo sem prezračil. — Zataj pa? Kaj je? — Izpustil sem vse — do zadnjega . . . No, kaj pa buljiš oči? Zakaj pa ste tukaj'žefte prišlekov in starce zapirali? Kaj pa se to pravi? Le pazi se, Kudinov! —' Samovoljnosti ne trpim. To je svo-je-volj-nost! — Ti bom že pokazal, le počakaj, samovoljno! Pri priči bom poklical svoj polk izpred Karginske, potlej naj vas pa hudič tu požira! - Grigorij je mahoma pograbil Kudinova za irhovinasti kav- NAPRODAJ 1940 LA SALLE SEDAN V izvrstnem stanju; oglejte si kadarkoli. Se mora prodati—dober nakup. Pokličite GL 3875 GROCERIJA IN MESNICA Zidano poslopje, 6 sob za stanovanje; južno od Union Ave. in E. 93 St. Se proda aH zamenja za hišo za 2 družini. Trgovina z D 1 in D 2 licencami; vsa zaloga in oprema. Na E. 93 St. "Lease" za 3 leta. MICHEL REALTY — Realtor 9919 Anderson Ave., DI 8024 kaški pas, se gugal, omahoval in z mrzlo besnostjo nasičal; — Hočeš, da pri priče odprem bojišče? Hočeš, aa ti pri priči dušo spustim? Ej, ti! . . . — Grigorij je zaškripal z zobmi in spustil tiho se nasmihajočega Kudinova. — Kaj se pa režiš? Kudinov je popravil pas in prijel Grigorija za podpazduho. — Pojdiva k meni. Kaj si se pa razgorel? Mar bi zdaj sebe pogledal: kakor zlomek si . . . Mi, brat, smo se te že zaželeli tukaj. Kar se tiče jetnišnice — pa je oslarija'... No, spustil si jih, kaj pa je to takega? . . . Naročil bom fantom, naj res malo odnehajo. Če ne, bodo navlekli vse babnice prišlekov, katerih možje so pri rdečih .... Ampak zakaj nam neki spodkopavaš ugled? Ah, Grigorij! Viš, kako si čudaški! Prišel bi, povedal bi: "Tako in tako, bi dejal, ječo je treba izprazniti, izpustiti te in te." Po seznamih bi pregledali in jih nekaj spustili. Ti pa — kar vse napočez! No, to je še dobro, da pri nas težje ribe posebej sede, če ne, bi jih bil tudi tiste izpustil, kaj? Ti vroča glava ti! — Kudinov je potrepljal Grigorija po plečih in se zasmejal: — če te ravno takale prime, ti je kar brž zadosti — in počiš. Ali pa, kar je še huje, kozake spuntaš . . . Grigorij je potegnil svojo roko iz Kudinovlje dlani in se ustavil pred poveljstvenim poslopjem. — Presneto so vam vsem grebeni porasli tule za našimi hrbti! Zvrhoma ti natlači ljudi v zapor . . . Ondukaj bi pokazal svoje sposobnosti, na postojankah! — Ob svojem času, Griša, jih nisem nič slabe je od tebe razkazoval. Pa tudi zdaj: stopi ti na moje mesto, j jaz pa prevzamem tvojo divizijo . . . — Kje neki, hvala lepa! — No, to je, vidiš! — No, midva se nimava več kaj pogovoriti. Zdaj grem domov, da se kak teden oddahnem. Nekaj sem zbolel ... In pa v ramo so me malo oplazili. — Kaj ti je? — Toži se mi, — se je skrem. ženo zasmejal Grigorij. — Srce se mi je razkuhalo ... | — Ne, brez šale, kaj ti je?j Pri nas imamo nekakšnega dok- Uncle Sam Says NOW if THI TIMI TO SAVE IUY U. S. SAVINGS BONDS RlOULAILt In tliie day you have to live by the clock. And each 24 hours it licks off nieai^ another day added to your age. Get the clock on your side by signing up now for one of the two safe, automatic plans of savings, the Payroll Sev. ings Plan for the purchase of U. S. Savings Bonds where you work, or, if self-employed, the Bond-a-Month Plan where you batik. And as the clock hand swings around your money increases in value. In ten years each three dollars grows into four dollars. V.S. Treaturu Department torja ali pa je nemara še profesor, Ujetnik. Naši so ga zajeli pri šumilinski, z mornarji je bil. Hudo resnoben, s črnimi naočniki. Kaj ko bi te pregledal? — Pojdi k hudiču z njim! — Potlej pa pojdi in si od-čij. Komu si izročil divizijo? — Rjabčikovu. — Počakaj no, kam se ti pa mudi? Povej, kaj je tam kaj novega? To si pravijo, nekaj ro-govilil ? Snoči mi je pripovedoval nekdo, da si nič koliko mornarjev pri Klimovki poklal. Res? — Zbogom! Grigorij je odšel, ko pa je napravil nekaj korakov, se je ustavil, se na pol obrnil in zaklical Kudinovu: — Hej! Ce mi pride na uho, da spet zapirate . . . — Oh, ne, ne! Prosim, ne razburjaj se! Počivaj! Dan je' izginil proti zahodu za soncem. Od Dona, od velike vode je hladno zavelo. Sviste je preletela Grigoriju nad glavo jata reglic. Že je stopil na dvorišče, ko je od gorenjega konca po Donu nizdol od nekod iz ka-zanskega okoliša po vodi priplavala oktava topovskega strela. Prohor je živo osedlal konja; ko ju je gnal za brzde, je pobaral: — Jo domov mahneva? V Ta tarsk ? Grigorij je molče vzel uzdo in brez besede poTcimal z glavo. 46 V Tatarskem je bilo prazno in pusto brez kozakov. Pehotna stotnija Tatarčanov je bila začasno dodeljena enemu izmed polkov pete divizije in premeščena na levo plat Dona. Nekaj časa so rdeči oddelki, izpopolnjeni z ojačenji, ki so prispela iz Balašova in Povori-na, krepko napadali od severovzhoda, zavzeli niz vasi jelan-skega okraja in se približali samemu trgu Jelanski. V zagrizenem boju, ki se je razvnel na pragu trga, so zmagali uporniki. In zmagali so zategadelj, ker so na pomoč jelanskemu in bu-konovskemu polku, ki sta se umikala pod pritiskom moskovskega rdeče-armejskega polka in dveh eskadronov konjenice, vrgli močne okrepitve. Po levem bregu Dona sta iz Vešenske prišli proti Jelanski četrti upor niški polk prve divizije (v njegovem sestavu je bila tudi stotnija Tatarčanov), baterija s tremi topovi in dve rezervni konjeniški stotniji. Razen tega so pritegnili po desnem bregu znatna ojačenja k vasema Plešakovu in Matvejevskemu, ki sta bili od dal jeni od trga Jelanske — čez skem hribu je bil postavljen to-Don — tri do pet vrst. Na Kriv-povski vod. Eden izmed meril cev, kozak iz vasi Krivskega, ki se je veličal z nepogrešnim streljanjem, je precej s prvim zadetkom raztreščil rdečearmej-sko strojnično gnezdo in z nekaj zaporednimi šrapneli, ki so zagrnili med rdečim vrbovjem ležeče rdečearmejske strelce, je vse spravil pokonci. Bitka se je končala v prid upornikov. Uporniki so se obesili na pete umika jočim se rdečim edinicam, jih potisnili za rečico Jelanko, po-gneli v zasledovanje enajst stot nij konjenice in ta je na priču v bližini vasi Zatolovskega došla in do kraja posekala eskadron rdečearmejcev. Posihdob so se tatarski "plas-tuni" potikali nekje na levem bregu, po pesknatih sipinah. Kozaki skoraj niso nič prihajali iz stotnije na dopust. Samo za veliko noč se je, kakor bi se domenili, v vas nakapljalo skoraj V BLAG SPOMIN 12. obletnice prerane smrti naše ljubljene hčerke in sestrice ' in 1. obletnice prezgodnje smrti predragega soproga in očeta 1937 1889 pol stotnije. Kozaki so prebili na vasi dan, si privoščili po me-sopustu, premenjali perilo, si doma nabrali slanine, prepečen-ca in drugih jestvin, se odpravili na ono plat Dona in jo v procesiji kakor romarji (samo s puškami namesto palic) mahnili proti Jelanski, S klanca v Tatarskem, z obdonskega hriba so jih s pogledi spremljale žene, matefe, sestrice. Ženske so ve-kale, si brisale objokane oči z vogli naglavnih rut in ogrinjalk, se usekovale v robove spodnjih kikel . , . Na oni plati Dona pa so za gozdom, zalitim z naraslo vodo, šli po peščenih kozlih kozaki: Hristonja, Anikuška, Pan-telej Prokofjevič, Stepan Asta- WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto oh nedeljah. Pri nas rade vol je PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO Mandel Drug Co. 15702 WATERLOO RD. DENARNE in DRUGE POŠILJATVE ZA STARI KRAJ Tvrdka KOLLANDER naznanja: DA; pošilja denar v Jugoslavijo. Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljalev je jamčena: DA; prodaja zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino: DA: prevzema zavitke od tukajšnjih rojakov in iste točno odpremlja na naslovnike: DA: sprejema naročila za moko in druge že pripravljene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo: DA; prodaja karte za potovanje v stari kraj in od tam sem; DA; prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah: DA: opravlja Notarske posle. KADAR torej rabite postrežbe v gori navedenih slučajih, se obrnite na zanesljivo in dobro znano tvrd-ko: August Kollander V Slovenskem narodnem domu, 6419 ST. CLAIR AVE., Cleveland 3, Ohio Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke. hov in drugi. Na bajonetih, pritrjenih na puške, so bingljale platnene vrečke s popotnjo, ve* ter je odnašal stepne pesmi, otožne kakor vonj materine dušice, med kozaki se je vlekel slabičen pomenek ... šli so klavrno, zato pa siti, očejeni. Pred praznikom so jim žene io matere segrele vode, jim odmile k životu priraslo umazanijo i" izčesale vojaške uši, udarjene na kri. Kaj bi ne živel doma, se вв crkljal? Pa ti je spet treba iti smrti naproti ... In gredo. Samostojno podporno društ« "LOŠKA DOLINA" Uradniki za leto 19^9: Predsednik: Frank Barag&' 7702 Lockyear Ave. Podpredsednik: John Lekan. Tajnik: Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 9183. Blagajnik: John J. Leskovec. Nadzorniki: John Lokar, Frank, Turek in Anton Petkovšek. Za* stopnik za klub društev SND* John Lekan. Zastopnika za Slov< dom na Holmes Ave.: John Zni' daršič in George Marolt. Redne seje se vrše vsako tret*: jo sredo v mesecu v Slov. паЛ domu na St. Clair Ave. v priporočilol Za vljudno in +ocno| . postrežbo ter zmerne cene OBIŠČITE DAVID'S na 934 E. 152 St. GLenville 8287 kjer gi botle lahko isbrali is obširne zaloge zlatnino, stenske in zapeslne ure. srebrnino. radio aparate in električne predm*'*' VABIMO VAS, DA SI OGLEDATE NAŠO TRGOVINO iN SE SEZNANITE Z NAMI J ZAVAROVALNINO proti ' ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj, 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 0718 Eleanore Cblarič 1 Anton Colarič RAZNO PRENAVLJANE POPRAVLJANJE DOMOV Vsakovrstno delo izvrstno izvršeno Cene zmerne Nobeno delo preveliko— nobeno delo premajhno 32-letna izkušnja Gradimo nove hiše GENERAL CONSTRUCTION CO. 4831 Broadway VU 3-0810 DELO Punch Press Operatorji IZURJENI V STAVBINSKEM DELU PLAČA OD URE Atlas Car & Mfg. Co. 1140 IVANHOE RD. DEKLE ali ŽENSKA dobi delo za opravljati splošna hišna dela in oskrbo otrok. Mora ostati preko noči. Dobra plača. Zahteva se priporočila. Pokličite CHerry 3278 do 7. zvečer, ali pa DI 6514 V tihem grobu tam počivata in večno, smrtno spanje snivata, ne mile prošnje, ne solze, Vaju s tega sna več ne zbude. Kako pozabit to gomilo, kjer dobra Vajina spita srca, ki nam brezmejno vdana bila sta ves čas do zadnjega dne? ŽALUJOČI OSTALI; ZOFIJ A,-8oproga-maii BENJAMIN, sin