Naročuina mesečno 18 Lir. zu inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10 349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku« n IJredniitvo In uprava: Kopitarjeva b, Ljubljana, s Izključna pooblalSFenkn za oglaševanje italijanskega In tujega | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva b, Lubiana. I izvora: llnione Pubblicita italiana S. A. Milano. i Telefon 4001- 4007. Concessionaria eseludva ed estera: Unione per la pubbllclfd di Pubblicita Italiana Abbonamenti: Mesa 18 Lire Estero, mesa 31 50 Lir* Edi-zione domenica, an-na 34 Lira Estero 65 Lir« C. C. P.i Lubiana 10 650 per gli sbbonamenti, 10 349 ner I« in-serzioaL Flllalai Novo mesto. proienienza italiana S. A, Milano. Bollettino No 978 Intensa atfivita esplorativa in Tunisia La base navale di La Valletta bom-bardata - 5 »Curtiss« ed I altro apparecchio abbattuti II Quartier Generale dclle Forzc Armate comunica: In Tripolitanija nessuna azione di ri-lievo; la caccia germanica abbatteva in combat-timento 5 »Curtiss«. Intensa attivita csplorativa da ambo le parti in Tunisia. dove mezzi corn/.zati neinici vc-nivano respinti dal tiro delTartiglieria. La base navale di La Valletta (Malta) e stata bombardata da uua nostra forma/ione uerea. Apparecchi britannici Imuno sorvolnto Roc-rella Marina, Siderno c Gioiosa (Reggio Calahria) lanciando nlcuni spezzoni c initrn-glinndo dne treni: un morto c tredici feriti. Tutti colpiti da pallottolc esplosive. Sono stati pnre mitragliati un treno trn Cassibile e Avola (Siracusa) c la stazione di Brolo (Messina): vengono segnalati un inorto cd nlcuni feriti. Sulla rotahile Vittoria —Ragusa altro apparecchio sparava raffiche di mitragliatrico, lua centrato dal tiro contraereo, precipitava in fiamme. Dalle varie missioni belliche due nostri ve-livoli non sono rientrati. II piroscafo nemico di medio tonnellaggio, citato teri nel bollettino come colpito da un aerosilurante, capo eqnipaggio tenente pilota Uattista Mura, risulta alfondato. Vojno poročilo it. 978 Živahno ogledniško delovanje v Tunisu Pomorsko oporišče v La Vailetti bombardirano - 5 »Curtissov« ter I drugo letalo sestreljeno Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja. VTripolisu ni bilo nič posebnega; nemški lovci so v boju sestrelili 5 »Curtissov«. Močno obojestransko oglednisko delovanje v Tunisu, kjer so bila sovražna oklepna sredstva odbita s topniškim ognjem. Naša letalska skupina jo bombardirala pomorsko oporišče v L a Valetti (Malta). Angleška letala so priletela nad krajo R o c -cella, Marina, Siderno in Gioiosa (Reggio Calabria). kjer so spustila nekaj bomb ter obstreljevala dva vlaka: eden mrtev in 30 ranjenih. Vsi so bili ranjeni z eksplozivnimi kroglami. S strojnicami jo bil obstreljevan tudi vlak meil C a s s i b i 1 o in Avolo (Sirakusa) ter postaja Brolo (Messina): ena oseba jo bila mrtva, nekaj pa ranjenih. Neko drugo letalo, ki je tudi streljalo s strojnico na progo Vittoria-Ragusa, je bilo zadeto od protiletalske obrambe ter jo v plamenih treščilo na tla. Iz raznih vojnih poletov sc nista vrnili dve naši letali. Sovražni, srednjevelik parnik, o katerem poroča včerajšnje poročilo, da ga jo iz torpednega letala zadel vodja posadke poročnik pilot Uattista Mura, je bil potopljen. Dramatičen Curtinov apel Saigon, 28. jan. Avstralski ministrski predsednik Curtin je govoril, da Avstralija potrebuje večje letalske in pomorske sile v južnozahodnem Tihem morju. Nato je nadaljeval: »To morje je preveč važno, da bi ga zanemarjali. Cas hiti in se zdaj bori skupno z Japonci proli združenim narodom. Pripisovati azijskemu bojišču drugovrsten značaj, bi pomenilo omogočiti Japonski dobro izrabo časa, ki ji je potreben za izkoriščanje pridobljenih virov in za pripravo na bitko, ki bi bila zelo draga za združene narode. Za združeno narode je življenjsko važnosti, ohraniti si Avstralijo. Zavezniška zamuda na Tihem morju bi omogočila konsolidacijo neusmiljenemu sovražniku. Niti predsednik Združenih držav niti angleški ministrski predsednik nista nikdar odločila, kako dolgo bo trajala vojna proli Hitlerju, toda kakor koli dolga bo, bo vendar dovolj dolga, da bo Japonska medtem ustvarila nepremagljivo silo. Ko to govorim« — je nadaljeval Curtin — »sovražnik z vso svojo silo napada otoke, ki pripadajo avstralski celini. Ce te izgubimo, se bomo znašli v borbi na naši zemlji proti sovražniku, ki ima boljše strateške točke na morju.« Pogoj za končno zmago Madrid, 28. jan. AS: »ABC« piše o vzhodnem bojišču in pravi, da je to bojišče skupno vsej zahodni civilizirani Evropi ter nadaljuje: »Vojna mora biti totalna, vse ali nič, blaginja ali beda, gospodarjenje ali sužnost. Ne zadošča samo zavojevati mesta, marveč je treba uničiti sovjetsko armado, ki mora izginiti. To je .conditio sine qua non' zn končno zmago.« BERITE IN ŠIRITE »SLOVENCA«} Nov uspeh nemških podmornic Potopljenih je bilo 16 ladij s 103.000 tonami — Junaški odpor branilcev Stalingrada nezlomljen Kot med Manjičem in Donom očiščen — Pri ofenzivi ob (Imenskem jezeru Sovjeti zgubili 515 tankov Hitlerjev glavni slan, 28. jan. AS. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj obiavdu tole posebno vojno poročilo: Nemške podmornice so v Sredozemskem in Severnem morju potopile šest ladij s skupno 28.000 tonami, ki so z blagom plule v močno zaščitenih majhnih ladijskih spremljavah. Vrh tega so med Grenlandijo in Ekvatorjem navzlic besnim vihariem uničile deset ladij s skupno 75.000 tonami. S tem je nasprotnik izgubil šc 16 ladii s skupno 103.000 tonami. Hitlerjev glavni stan, 23. jan. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na žariščih obrambno bitke na vzhodu so rn-perstavljajo naše armade v za borbo najtežjih vremenskih razmorah iu pogojih neomajno vseui sovražnim napadom. V S I a I i n g r a d n je herojski odpor branilcev nezlomljen. Sovjetski napadi iz zapadne strani so so zrušili z najhujšimi izgubami za sovražnika. Tudi močni sovjetski napadi, ki so jih podpirali vojni letalci in oklepne silo v zapadueni Kavkazu so se izjalovili. V stepi jugovzhodno od BI a n j i č a so oklepne sile zavrnilo močno sovražnikove napade, pri čemer se je posrečilo neki strelski diviziji očistiti kot med Manjičem in Donom zadnjih sovražnih ostankov. Težki hoji zapadno od Voroneža trajajo * nezmanjšano silo daljo. Po zavrnitvi vseh poskusov za obkolilo so se naše če te točno po povelju umaknile na novo skrajšano fronto. Močni oddelki letalstva sn tukaj uspešno posegali v bojo na kopnem ter prizadeli sovražniku limlo izgubo v ljudeh in gradivu. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča samo krajevno bojno delovanje. Južno od Ilmenskega jezera so ostali od 25. novembra daljo z veliko premočjo uprizorjeni sovražni napadi brez uspeha. Oddelki kopno vojsko pod vodstvom armadnega generala Buscha so tukaj v najtežjih pogojih za borbo ter v ostrem mrazu in snežnih meteiih obdržali vso svoje postojanke. V zadnjih dnevih je bila v loj bitki olr koljena večja sovražnikova skupina. Od 2B. novembra je bilo na leni odseku uničenih 515 oklepnih voz, privedenih mnogo ujetnikov ter ogromno plena, predvsom težkega in lahkega pohotnega orožja in tudi drugega vojaega gradiva. Sovražnikove krvave izgube so bile izredno visoke. V bitki ob L a d o š k e m jezeru jc sovražnik obnovil svoje napade z motoriziranimi in pehotnimi Mlami nn široki fronti, vendar je bil povsod krvavo zavrnjen iu jc zgubil pri tem 19 oklepnih vozil. V Severni Afriki obojestransko iivah-no delovanje izvidnikih oddelkov. Pristanišče v A 1 ž i r u jc bilo ponovno hudo bombardirano. Dr. Goebbels o totalni vojni Berlin, 28. januarja. AS. Vojna 6e bliža morda hitreje, kakor pa bi morda misliti, svoji dramatični točki — piše nemški propagandni minister dr. Goebbels v uvodniku, ki je izšel v tedniku »Daa Reich«. Orjaški boj za naš obstanek je stopil v obdobje, ko ni več dovoljeno zapirati oči pred stvarnostjo dejstev. V6i smo si edini v tem, da moramo storiti več, mnogo več, kakor pa smo storili doslej, da dosežemo čimprej in na najboljši način cilj, ki si ga tako zelo želimo od zmagovitega miru Težave, ki so se pokazale med to vojno bodisi na bojišču samem aLi pa doma. so ustvarile potrebo po trdih odločitvah, ki so že znane, in po tistih, ki bodo v bodoče še prišle. Nove žrtve, ki jih moramo in jih bomo morali dati v tej vojni za ohranitev naše narodne skupnosti, 60 za ves narod nujna potreba. Več sile je v nas — nadaljuje v svojem članku dr. Goebbels — kakoi pa si morda sami mislimo, vsekakor pa mnogo več, kakor pa smo je doslej pokazali za dosego tega najvišjega našega cilja. Od danes naprej — kakor je bilo sporočeno — je vsak nemški državljan moškega ali ženskega spola (moški od 16 do 65., ženske pa od 17. do 15. leta starosti) po zakonu dolžan delati za vojne namene ter e tem pomagati k zmagi. Ta zakon odgovarja drugje moralni dolžnosti. Čim večja so bremena, ki jih nalaga vojna, tem pravičneje je, da 6e ta bremena pravilno porazdele med posamezne državljane, pa čeprav se posameznikom morda zde še tako neznosna. Kakšen pomen in kakšno vrednost — vzklika čtankar — naj bi imela izguba svobode vsega nemškega naroda 1 Ne moremo prikrivati dejstva — nadaljuje člankar — da bodo sedanji in bodoči ukrepi globoko posegli v življenje vsakega posameznika in družine. Vse to je zelo neprijetno, a neizogibno Civilno prebivalstvo mora biti v totalni vojni, kakršna je sedanja, postavljeno na isto stopnjo kakor vojak na bojišču. V6i, ki jim je danes koristno delo v Nemčiji še tuje, morajo prijeti zanj ter zavzeti mesto, kamor so poklicani, da tako podpirajo vojsko na bojišču. Treba je imeti pred očmi, da številni nrmški državljani niso za sedanjo totalno vojno 6torili drugega, kakor da so o njej govorili, ne da bi za to nosili neizogibne posledice. Mi danes stanujemo — piSe dr. Goebbels — še v dobro zakurjenih 6obab, imamo streho nad glavo, 6e zvečer vležemo v mehko posteljo in se iahko dobro pokrijemo, imamo Se dovolj hrane in pijače in nam niti ne manjka razvedrila ob radiu, v gledališčih, v kinematografih in ob dobrih knjigah. Dostikrat ljudje bero vojna poročila, ne da bi pri tem količkaj pomislili, kaj pomenijo posamezne besede v teh poročilih in ne da bi jih kaj ganilo pri srcu tisto, kar se dogaja na bojiših, kjer be6ni bojni metež. V kakšni zvezi je vse to 8 totalno vojno? Kdo more navesti kak odstavek iz vse svetovne zgodovine, kjer b: bilo napisano, da je nov veliki imperij nastal po lahkih zmagah, pri katerih je sodeloval samo del naroda? S tem je treba računati — končuje nemški propagandni minister evoja izvajanja — in le tedaj, če bomo to upoštevali, bo kriza dobila značaj navadnih poskusov, za katerimi se bo lahko pokazalo jasno obzorje, obzorje, ki ne bo vzbujalo nobene zaskrbljenosti več. Samo en greh je. je dejal nek modrijan, namreč podlost. Ne delajmo tega greha iu bodimo pogumni 1 F.na trgovska ladja in skladišče vojnih znlog Mu začeli goreti. Nemški lovci .so razkropili v t u n i š k o - l i b i J s k c ni obmejnem i>odročju sovražne motorizirane oddelke iu sestrelili brez lastngh izgub pet sovralaih letal. Pri poskusih, da hi angleška letala podnevi napadla področje ob Nemškem zalivu, so se po zaslugi protiletalske in lovske obrambe končali z velikimi izgubami za sovražnika. Osem štiriinotornih bombnikov iu še neko drugo sovražno letalo so sestrelili lovci in protiletulski topničarji z morja. Pri nočnih napadih na zapadno nemško ozemlje je imelo civilno prebivalstvo izgube. Na javnih poslopjih, kulturnih zgradbah iu iHilnišnicah, kakor tudi v stanovanjskih predelih je nastala znatna škoda. Pri teli napadih je bilo sestreljenih šest bombnikov. Berlin. 28. jan. AS: O včerajšnjem dnevnem napudu težkih ameriških bombnikov na nemško ozemlje, so se izvedele naslednje podrobnosti: Nemški lovci so takoj prestregli sovražna letala ter prisilili letalce, ki so leteli v veliki višini, da so zmetali večino svojih bomb v vodo. Tudi protiletalska obramba je streljala na sovražna letala. Sestreljenih jc bilo osem ameriških l>oml>nikov. Verjetno se zaradi težkih poškodb se druga letala niso mogla vrniti v svoja ojKirišča. Nekaj bomb je padlo na stanovanjske četrti in povzročilo nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. Skoda na hišah ni pomembna. Istočasno je skušala druga skupina l>ombnikov zmešati nemško protiletalsko obrambo z napadom na druge kraje. Ta maaevcr sc je po[>olnoma ponesrečil. Berlin, 28. jan. AS: l>ne 27. januarja zvečer je izvedlo nekaj angleških bombnikov teroristični napad"na dansko prestolnico (Kopcn-hagen). Bomlie so padle v notranjost mesta in so povzročile žrtve med civilnim prebivalstvom. Nekaj napadajočih letal jc sestrelila protiletalska obramba. Razočaranje nad sestankom Koase^elt-Churchill Stockholm, 28. januarja. AS. Splošni vtis, ki prevladuje v londonskih političnih krogih o slovitem sestanku v Casablanci, je tak, da Roosevelt in Churchill nista dosegla svojega cilja. Najprej močno zmanjšuje^ pomembnost sestanka dejstvo, da ni bilo tam Stalina, za katerega je uradna objava povedala, da je izostal zaradi vojnih dogodkov na vzhodnem bojišču. List »Daily Mirror« prinaša sliko Churchilla in Roosevelta, ki se mučita, da bi sestavila pozdravno brzojavko Stalinu, ta pa stoji v kotu in ju glcd« s porogljivim nasmeškom. Zraven je zapisano: Očitno je Stalinu mnogo več do nastopov na vzhodnem bojišču, kakor pa do te konference. Drži. da ni bilo na posvetu prav nobenega zastopnika sovjetske vlade. Tudi slovesno zagotovilo uradne objave, da bodo zavezniki odslej storili vse, kar je v njihovih močeh, da bi olajšali Sovjetski Rusiji njene naloge, je mnoge politične ljudi pustilo v dvomih, ne da bi pri tem omenjali sovjete, ki so vajeni teh in takšnih praznih obljub. Konferenca, trdi list »Dailv Herald« z vsemi levičarskimi listi, je zgrešila svoj cilj in sicer: I. zato, ker se zdi, da ni bil dosežen sporazum glede poenotenja zavezniških vojnih ciljev: 2. zato, ker še ni bilo mogoče sestaviti tolikanj pričakovanega skupnega zavezniškega vojnega sveta, katerega sestava je bila zairadi odsotnosti sovjetov nemogoča in bo ostala nemogoča vse dotlej, dokler ne bo odstranjeno tiho tekmovanje med Londonom, \Vashingtonom in Moskvo; 3. zato, ker se je razblinilo upanje, da bi poravnali De Gaulleja in Giraitda, ki sta bila izrecno povabljena na to konferenco. Posebni dopisniki angleških in ameriških listov v Casablanci vedo povedati o tej reči zanimive podrobnosti. Tako naj bi bilo silno očarljivo videti de Gaullea, kako je nejevol jno prožil roko svojemu tekmecu Giradu pred očetovskimi očmi Roosevelta. Drži, da je de Gaulle med razpravo zavrnil več predlogov, med njimi predlog, da se sestavi neke vrste trojica za vodstvo Severne Afrike. Poleg de Gaullea in Gi-raudja naj bi bil v tej trojici tudi zastopnik francoskih monarhistov. V debati je prišlo med obema nasprotnikoma do viharnih nastopov. Skoraj ves angleški tisk pove, da popolni sporazum med de Gaulleom in generalom Gi-raudjom ni bil dosežen. Sem pa tja omenja kak Nemška sodba o Casablanci Berlin, 28. jan. AS: »Diplomatsko-politična korespondenca« pripominja naslednje k sestanku med Rooseveltom in Churchillom v Casablanci: Reuter sam je moral za^naimovati razočaranje londonskih političnih krogov nad skoraj negativnim izidom jx>govorov med obema državnikoma. Na tem sestanku niso bila rešena resnično važna vprašanja po željah in pričakovanjih ameriškega ter angleškega ljudstva. Tudi odsotnost Stalina «li vsaj njegovega zastopnika je v svetovni javnosti utrdila sicer že staro misel na popolno nezanimanje, s katerim kremelj-ski voditelji slede bolj ali manj programatičnim in teatralnim manifestacijam njihovih »zavez^ se stavijo v i6to vrsto z MaTočani in se zavzemajo, da bi izpolnili želje svojih angleško-amc-riškili gospodarjev, želje, ki ravno v tem trenutku postajajo odločilne. Nezadovoljstvo je še očitnejše, če se upoštevajo sodbe angleškega tiska in njegova številna vprašanja. Organ nemškega zunanjega ministrstva navaja nekaj kritik angleškega tiska v zvezi z neuspehom na konferenci ter zaključuje: Navzlic temu je Roosevelt govoril o bodoči brezpogojni kapitulaciji trojne zveze kakor da bi bil ravno on pooblaščen objaviti ta sporazum od samih voditeljev držav trojne zveze, pozabljajoč, da v resnici niti te, niti druge Rooseveltove prijaznosti ne morejo vplivati na j>otek dogodkov in ovirati nikov«. Ravno v tej zvezi pripominja list, kako ____t_________j_____ ... sta si Chrchill in De Gaulle kot dva stara pri- I dela zmago trojne zveze, jatelja stiskala roko pred fotografom. Francozi * list. da so bili to le uvodni razgovori. Uradna objava se je izognila sleherni omembi te francoske zadevščtne. Dane* prevladuje mnenje, da so to konferenco, ki bi morala sicer biti kjo drugje, no primer v [>ondonu ali NVnshingtonn. priredili v Casablanci le zato, da bi poudarili potrebnost in pomen združitve vseh svobodoljubnih Francozov. Toda očitno jc, da je ta nakana zgrešila svoj cilj. List »Times« je razočaran nad uspehi konference v Casablanci in se vprašuje, kakšni *<> napadalni načrti zaveznikov za letošnje leto in če ti načrti sploh so. List nravi, da še vedno drži nevarnost osnih pn<' iic, ki utegnejo onemogočiti sleherno pobi Popis sestanka je bogat na raznih dogod-bah. Da so nad stanovanjem predsednika Roosevelta stalno križarile močno patrole ameriških letečih trdnjav, človeka ne sme presenečati, ker je bilo treba takoj preprečiti morebitni nanad osnih letal. Zavezniške vlade so se tako bale, da bi novica o tej konferenci prispela v Fvropo, preden bi bila zaključena, da so odredile najstrožjo cenzuro za vse časopisne brzojavke prav do »noči. Čeprav se je že predvčerajšnjim govorilo v Londonu čisto odkrito o konferenci v Casablanci in o navzočnosti Churchilla in Roosevelta, vendar so dobili dopisniki švedskih in npvtralnih listov strogo prepoved, da ne smejo svojim listom ^>osIati novice o Casablanci pred včerajšnjim jutrom. V razgovorih, ki jih je imel z merodajnkni angleškimi političnimi razlagalci, je dopisnik švedskega lista »Aftonhladet« ugotovil, da je uspeh k komplikacijah imamo lepe uspehe. Tako n pr. smo imeli nedavno med peljmi operiranimi vnetji možganskih turen tri (3) ozdravljene primere, kar je uspeh, s katerim so more.no ponašati pred komur koli. Toda kolikor prej posežemo operativno vmes, tpni gotovejo sinemo pričakovali uspeha. Vselej, ko imamo kak smrten primer, je krivda zato na strani bolnika. Tak umrli je podlegel svoji zanikrno-6li, ne pa operaciji, kar tolikokrat beremo v časopisih. Naj Se navedem, da je ušesno zdravljenje včasih dolgotrajnejšo in da ni možno bolnike ozdravili po dveh, Ireh ordinacijah, kakor slišimo Dramatsko delovanje GILL-a Tiskovni urad fašistične zveze sporoča: Zvezno poveljstvo GILL-a jo izpopolnilo program svojega vsestranskega delovanja ler daje vsak teden v operi zabavne predstave zu organizirano mladino ki se predstav udeležuje vedno v veljljein llevjlu ter /. največjim zanimanjem. Zadnjič ie bila predstava komedije Angel z avtom . ki so .mi predvajali -<:elo mladi igrale.1 ler si zaslužili v resnici zasluženo odobravanje navzočega občinstva zn razuinevajočo in zanesljivo igro. Eksc. Visoki komisar je jiočastil s svoio navzočnostjo predstavo ter s tcpi dokazal svoje priznano zanimanje za delovanje GILL-a v prid mladine nove pokrajino. večkrat najraje v bolniških zavarovanjih, češ, trikrat sem bil že pri vas, jia še nisem zdrav. Pri zadnjem, pred nekaj dnevi operiranem primeru, sem zdravil pacienta'trj mesece, Ker se stanje pri tem trinajstletnem bolniku zlepa ni zboljšalo. sem ga radikalno operiral. Prj operaciji so je videlo, kako potrebna je bila, saj jo kost pregnila tudi že do možganov in do glavne žile, lako da moremo reči, da bi ta bolnicek brez operacije gotovo kmalu pndiegel, medlem ko so mu sedaj žo dobro godi. Naj to opozorilo zadostuje Povrnimo se nazaj k Vavpotiču Vsakega, tudi šo tako malo pomembnega je škoda in življenje vsakega človeka je dragoceno nc samo za njega samega, temveč ludi za druge. In veliko koristi je zvezanih z vsakim življenjem. Sedaj pa pomislimo, ali ni škoda — vzemimo, da bi bil res podlegel laki bolezni ne da bi se zdravil — ali no bi bi bila nepopravljiva škoda, brez potrebo izgubiti luko velikega umolnika. kot je bil pokojni Vavpoiič. škoda za narod, za -vojce in za piijatelje. On pa ni bil samo umetnik, ampak tudi oseba, ki je v družbi mnogo pomenila po izrednih lastnostih. Mnenja sem, da bi mogel tak človek še desetletja živeti sebi, svojcem in narodu v čast in korisl. Ali ni škoda? Zato pozivam končno še enkrat: no omalovažujte nobenih gnojenj kjer koli, najmanj pa gnojenj iz ušes! Dr. Pogalnik Josip, šef priniarij. je vprašanje osuševanja na Barju že rešene? Leta 1912. so naši časopisi in med temi tudi mi pisali, da jo zaključeno veliko delo, ki je bilo stoletja sen prebivalcev Ljubljane in ljubljanske okolice; namreč regulacija Ljubljanici). V resnici se jo ogromni načrt zn uresničenje lažjega odloka vode z Ljubljanskega barja skozi ljubljansko mesto proti Savi lani do kraja izvedel. Lani je bila dograjena — vsaj v surovem stanju — zatvornica pri cukrarni in bo še letos oniot/očriio trajno uravnavanje vodnega stanja na Ljubljanskem barju. Že lani pa smo večkrat poudarjali misel, da regulacijskih del na Ljubljanici, zlasti pa ne na Barju, ne bo nikoli konec. Uesnica je namreč taka, da bo moralo prebivalstvo Ljubljane in Barja trajno delati in slalno žrtvovati, da bo obdržalo zdrave razmere in zaželeno stanje, ki ie bilo uresničeno z zadnjimi razdobji regulacijskih del na Ljubljanici. Regulacija Ljubljanice je imela dva namena: prvič odstraniti neljubo sliko I.jubljaničino struge v mestu, drugič pa omogočiti smotrno osuševanje Barja južno od Ljubljane. Drugi namen je bil glavni, prvi pa le postranski, čeprav se je zdelo Ljubljančanom, da so v prejšnjih letih delavci trpeli v strugi reke bolj zaradi lepote mesta, kakor pa zaradi koristi, ki bi jo donašala 160 km- obsežna barjanska zemlja, tedaj vedno ogrožena po povodu j i. Z regulirano Ljubljanico je bilo doseženo oboje. Ljubljana je sicer izgubila 6vojo včasih jiohlev-no, včasih pa divje grozečo reko, namesto nje pa je dobila beton i ran jarek. Ljubljančani skušajo ta dolgočasni jarek nekoliko oživeti. Mojster Plečnik je zgradil v sredini nvesta nad tem jarkom arhitektonsko krasne tržnice in za bodočnost je zasnoval šo druge zgradbe ob bregovih v beton vklenjene Ljubljanico. Nad šentjakobskim mostom Ljubljanica oživi tudi poleti, ko se tam kopljejo in sončijo tisoči Ljubljančanov. (M spomladi do nastopa zime pa krase betonske bregove tudi slapi raznih plezalk, vrb žalujk, da celo paradižnikov iu fižola. Toda Ljubljanica ima 6voje življenje, ko si utira svojo pot in ki prav tako pogosto nagaja delu človeških rok. Leto za letom bo nanašala v svojo strugo gomile proda in kamenja, ki ga bo treba odstranjevati. Je pa tudi še druga nevarnost: cement oziroma beton, vsaj takšna, kakor so ju uporabljali pred leti pri gradnji bregov, nista nič 6talucga. Ako že danes pogledamo n. pr. od Čevljarskega mostu navzgor proti Spici, vidimo, da je beton že skoraj povsod odpovedal. Dve hudi zimi, lanska in letošnja, sta temeljito opravili svoje uničevalno delo. Votla ima pač to lastnost, da kadar zmrzne v špranjah in razpoklinab, razganja še tako trde oklepe, pa naj bodo ti iz kamenja ali betona. Tako vidimo sedaj žc prve posledice uničevalne sile Ljubljanico, ki se ne da zlepa ukrotiti. Ljub- ljančani bomo pač morali tudi v bodoče sami skrbeti, da bomo obnavljali belouško obzidje Ljublju-ničine struge. Stroški za popravljanje sproti bodo neprimerno manjši, kakor pa če bi pustili, da nam bodo prihodnjo zime uničile še tisto, kar je ostalo od poškodovanih betonskih bregov od Čevljarskega mostu navzgor. Misliti moramo pa seveda tudi na stalno čiščenje od proda in kamenja. Za regulacijo Barja pa dobro vemo, da bo zahtevalo stalnega dela vsako leto. Ne mislimo pri tem samo regulacije hudournikov in pritokov, ki se stekajo v Ljubljanico, temveč tudi čiščenje prav vseh jarkov in potočkov na Barju. Stara izkušnja Barjanov ve povedati, da se mora vsak jarek, potok in sploh vsaka struga na Barju očistili vsaj vsako tretje leto, toliko se namreč v tem času nabere v strugah rasnih vodnih rastlin, proda, zemlje in nesnage, kar vse ovira odtok vode. Res je, da Ljubljansko barje še ni tako kulti-v vrano kakor bi želeli, toda to se 1k> zgodilo že v nekaj letih. Vendar pa bo moral biti naš rod stalno čuječ, da obdrži Barje na oni stopnji zmožnosti za kutitvlranje, ki Jo sedaj že dosežena, ako hočemo, da bomo imeli južno od Ljubljane res plodno polje, ne pa močvirja ali pustinj«'.'Ta dolžnost bo z našega rodu prešla na prihodnji in naslednje rodovel Odstranitev lepakov Tiskovni urad Visokega komisariata sporoča: Določeno je, da se v roku dp 1. februarja morajo odstraniti — in sicer to morajo izvršili hišni lastniki — proglasi, javni pozivi ter druge tiskovine, ki se nanašajo na že pretek e dogodke, lepaki, bodisi da so pritrjeni, bodisi da so izpostavljeni po trgovinah ln po drugih javnih lokalih v mestu ali ik> drugih pokrajinskih središčih. la določba ne velja zn zidni list »Nova Ljubljana«. Kar se tiče zidnih listov GILL-a, ie la določba omejena samo na mesto Ljubljaona. Čo v predvidenem roku tiskovine ne bodo odstranjene. l:o odstranitev izvršila javna oblast na stroške hišnih lastnikov. kulturnega življenja Šesti simfonični koncert Zadnji simfonični koncert, v nadaljevanju celo vrste simfoničnih koncertov, zamišljenih v tej sezoni, jio številu žo šesti, je vodil ravnatelj Mirko Polič. Na prvem mestu smo slišali Belli-liijevo uverturo k operi »Norma«. V tem delu smo spoznali skladatelja kot umetnika, ki polaga enako važnost na dobre in izvirne domisleke kot ludi na njih skrbijo izdelavo .Tudi izvedba uverture jo bila prav dobra; orkester io je f>odal z zanosom, s čimer je ustvaril primerno raziioio-ženjc za nadalnje točke. Dvofakova četrta simfonija je skladba, ki zahteva sama zase podrobnega študija, da prida do izraza vsa v njej nakopičena lepota Če že ne moremo trditi, da je orkester izčrpno podal vse potankosti, ki bi pri intenzivnejšem študiju prišle do veljave, jo jc pa vsaj odigral tako, da ni preobčutno izstopala iz celotnega sporeda. Posebno pažnjo, sodeč po izvedbi, je posvetil dirigent kot tudi orkester Po-ličevemu preludiju, ki je sicer mišljen kot predigra k III. dejanju Poličeve nove oporo. Preludij je pisan za veliki orkester. Skladatelj, dirigent /. veliko prakso, dobro pozna vse orkestralne, zvočne možnosti, ki jih je tudi do dobra izrabil; vsied obilice zvočnih ofoklov ima preludij nekom eksotičen značaj, iz česar bi lahko gklepalj, r|a nosi morila tudi dejanja opere enako obeležje. Tudi s čisto skladati Ijskega stališča jo lirelu-dij v svoii vrsti dobro delo; ne pozna nobenega zasloja, ampak so brez oddihu stopnjuje, Če |>o njem presojamo celotno, sicer še neznano glasbo Poliče v« novo opere, lahko trdimo, da Inmio ? njo dobili delo, ki mu bo uspeh zagotovljen. Prav dobro je orkester podal ludi Smetanovo simfonično pesnitev »Vltavac iz cikla »Moja domovina«. Dobro so bili karaklerizirani posamezni odstavki lega v smislu programske glasbe zasnovanega dela. Isto bi veljalo tudi za Musorgskega simfonično iiesnjlev »Noč na Lisi gori«, le da je bila izvedba ponekod razrahljana. Spored, ki je obsegal po večini sama lehtna dela, je bil dokaj obširen, zato ni bilo Iz umljivih razlogov mogoče posvetili vsem skladbam enake pažnje. Ravnatelj Polič je s tem nastopom dokazal, da je dirigent z velikim izkustvom, ki zna zanesti v orkester polet, s čimer nujno zajame tudi rioslušaice. Tako si je že po prvih taktih Bellini-jeve uverture osvojil naklonjenost občinstva. Kljub poldrugonrneniu sporedu napetost ni popustila ves čas izvajanja. Ves nastop je izžareval toliko življenjsko silo, da tega vtisa niso mogla oslabili niti nekatera glasbeno ali tehnično manj izdelana mesta. Priznanje, s katerim številni poslušalci niso štedili, je bilo zasluženo. M. T. Dolrpel je naš dobri mož, oče, stari oče in last, gospod IVAN SUŠNIK železniški uslužbenec v pokoju Pogreb blagopokojnega bo v sobolo, dne 30. januarja 1943, ob pol treh popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, Zngrcb, dne 28. januarja 1943. Žalujoča žefta Marija in otroci ter rodbine: Tomšič, Lozej, Potočnik, Košca in dr. Žumer. JSgff-RSlt 14 XSSSm. 1 z mmhm udu© Einstein mi m POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA In danes? Cenitve zalog petroleja so težke, toda trdno stoji, da zaloge v splošnem naglo vpadajo. Podjetje Goodboy & Co. v New-vorku je objavilo meseca junija 1935 cenitev vseh znanih ameriških petrolejskih rezerv. Teh naj bi bilo približno 12 milijard sodov, kar naj bi zadostovalo ob takratni potrošnji za približno 13 let. Te rezerve so imele telo največje ameriške pelrolejsko družbe; KiioK« petroleja 1'oralia inlog Standard Oil of Now Jersey Standard Oil of Indiana . Standard Oil of California Sot'oiiy Vacuum .... Texas 011 Co..... Cinir Oil (Mellon) .... v milil, soilov 8.600 300 11.100 500 600 800 v tolu 1955 1956 19(14 1946 1951 1951 Taxalorji družbo Cities Service Co. so cenili v letu 1939 zalogo IJSA na 14 milijard sodov, vseh na svetu pa na 30 milijard: to se pravi, da ho pri sedanji uporabi imela Amerika petroleja še za 12 let, oitali svet pa še za 16 let. Po cenitvah, ki jih je objavil American Petroleum Institute, so znašale petrolejske zaloge Združenih ameriških držav 1. Januarja 1939 17.35 milijard sodov: pri uporabi, kakršna jo bila lela 1988, bi zu-ilostovala ta zaloga še za 14.5 let. Seveda bodo modtom odkrili Se nove petrolejske vrelce. Tako n. pr. so odkrili nova petrolejska polja v Illinois, v južnozahodnein delu Iovvasa in v Kansasu v začetku leta 1930. Toda lako lahko ne ho petrolej nikjer več tekel, kakor teče v Texasu, Oklahanii ali v Kaliforniji. Izboljšali vrtalno tehniko; razvila sc je nova veda geološka tehnika«, ki omogočuje čim bolj izdatno črpanje petroleja. — Geološka tehnika je omogočila črpanje petrolejskih vrelcev ludi tam, koder nI mogoče vrtati navpično, ampak prečno, kakor n. pr. v Wilmingtonu„ kjer so petrolejska polja pod Fordovimi tovarnami, pod pristaniškimi napravami in skladišči. Kako je napredovala vrtalna tuhnika, nam polrjuje dejstvo, da so še leta 1915 mogli vrtali v zemljo največ 1000 metrov globoko, dočim so navrtali leta 1939 neki vrelec v globino 4573 metrov. Sam tehnični napredek pa ne pomaga dovolj, če nc gre vzporedno z njim tudi organizacijski napredek. Amerika spet priča o tem. Ni bil strah pred Deterdingom vzrok, da je ameriška država posegla v petrolejske kupčije. Predsedniku Hardingu so je zdelo manj nevarno jrosredovati v inozemstvu, kakor p« napraviti red med svojimi petrolejskimi prijatelji. Sicer je Deterdingov napad prikazal resnico, toda pri tem so bili prizadeli interesi avtomobilske industrije in pa v prvi vrsti 11 milijard dolarjev, vloženih v ameriško pelrolejsko industrijo. Ves ta ogromni kupilal mora prinašati obresti in petrolejske družbe so jih tudi dobivale: leta 1937 so imele 604.4 miljiono čistega dobička. 2e glad po delnicah jo stavljal močne ovire proli vsem državnim ukrepom. Ameriški zakon »lavv of cap-ture«, ki je dajal vsakemu posestniku neomejeno pravico izkoriščanja zemlje in njenih zakladov, je bil v veliki meri vzrok, da država ni mogla odločilno poseči in zavarovati petroleja svojo zemlje. To je vzrok, zakaj so ameriški vrelci tako naglo usihali. Vsakdo, ki je imel petrolejska polja, jih je hotel čimprej in Čini bolj izkoristili. Ponekod jo šel ta razvoj usodno naglo naprej in petrolej je usihal. Zlasti je bilo lo tam, kjer je narava sama poskrbela, da je petrolej tekel iz zemlje brez posebnih tehničnih priprav. Petrolej je vedno poleg zemeljskega plina in slano vodo: voda in plin nosila petrolej na površje, zato je črpanje nepotrebno in stn tako plin kakor slana voda za vsako pelrolejsko polje predragocenl dvigalni sili. Če teče petrolej ves dan in vso noč, slana voda odteče, plin izhlapi, ostane petrolej. In za vse to ni polrebno posebnega dela in napora, Pritisk v zemlji pa poneha tuko naglo, da ostane veliko petroleja neizkoriščenega in vrelec usahne veliko prej, kot je treba Od leta 1915 so zaradi lega skušali uvesti nadzorni svet: Texas, Oklalmrna, New Mcxico in Kansas. Izdali so zakone, po katerih je treba lako izko- riščati petrolejska polja, da gre čim manj v izgubo Toda to so bile le 4 države izmed 48 in še pri teh štirih se niso držali predpisanih navodil vsi producenti. Uredba, ki jo jo izdala lota 1933 zvezna vlada, ni mogla priti do veljave, ker jo je zavrnilo Vrhovno sodišče kot nasprotno »pisanim pravicam svobodnih meščanov«. Ljudje, kakršen je bil Bobby Manziell, so zmagali nad vsako uačrtno previdnostjo. 1 Ta Manziell se je pojavil lela 1932 z 1 dolarjem in 80 centi v žepu na petrolejskih poljih vzhodnega Texasa. Prirejal je boksarske tekme med delavci v petrolejskih obratih, zaslužil pri slavi 300 dolarjev in si jih 700 izposodil od svojega tekmeca Deinpsoya. Udeležil se je »divjega;: vrtanja, zaslužil denar in ga vtaknil v 10(1 drugih vrtalnih lukenj. Končno si je zagotovil delež na Gladvvaterfieldu in lela 193-1 je pričel toči njegov Victoiv Well No. 1«. Manziell in njegov tovariš l)empsey sta izčrpala, kar sla mogla Izčrpati, ne da bi se vsaj malo menila za zakone, Zvozna vlada ju je tožila. Toda, oba boksarja sta bila oproščena. Predsednik komisije za racionalizacijo, Thompson, katero so postavile zgoraj omenjene štiri države, je lela 1939 neizpodbitno izračunal, da so ravno v vzhodnem Texasu dosegli v letih 1933 do 1938 samo 695 milijonov sodov petroleja namoslo 1100 sodov Dokazal je, da je brez državno uredbe odteklo 75% navrtane vode, no da bi jo mogli izkoristili, skratka, da je bilo samo na tem polju rešenega državi 2 milijardi sodov petroleja in da so proizvajalci prihranili 300 milijonov dolarjev samo s tom, ker jim ni bilo treba postavljati potrebnih naprav. Toda Thompson je dobro računal. Vse jo ostalo pri starem. Thoinpsonova odkritja niso našla razumevanja. Proces proti nokda-njemu boksa rak o mu prvaku je dvignil veliko prahu v ameriški javnosti, a se je končal v njegovo korist, ne pa v korist državo. Amerika je bila tnkorekoč brez moči proli usihnjočlin vrelcem in proti škodljivemu Izkoriščanju petrolejskih polj. Njen »lavv of capture« Ji je ogromno Škodoval samo na petroleju. Ker USA ni mogla ničesar ukreniti. jO morala iskati petrolejska polja drugod, v drugih deželah. Pričel« so jo lokma za petrolej, za petrolejska polja in v tej , tekmi je prišlo do prepogostih napetosti med USA in Anglijo. novice. Koledar Potek 20. januarja: Frane Šaleški, Škot in cerkveni učenik; Valerij, škof; Barboa, niiičoniea. Sobota, 30. januarja; Feliks JV., papež; Martina, devica in mučenicn; Savina, sveta žena; Hi-polit, mučenec. Lunina sprememba: 20. januarja: zadnji krajec ob 9.13. Ilerschel nnpovedujo sneg. Novi grobovi -f- Maksim Ropotar. V sredo Je v Ljubljani po dolgi bolezni umrl v 38. letu starosti višji finančni pristav finančne direkcije v Ljubljani g. Maksim Ropotar. Na zadnji poti ga bodo pospremili v petek 20. januarja oh B popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah. Sv. maša zadulnica bo darovana v soboto 80. januarja v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob 7,80. ■J" Josipina Baje. V Ljubljani je po dolgi bolezni umrla gospa in mati Josipina Baje. Pokopali jo bodo V petek 30. januarja ob pol 4 popoldne Iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Sv. maša zadulnica bo v cerkvi sv. Petra v četrtek 4. februarja ob 7. -f- Srečko Vodopivec. Nenadoma je umrl v Ljuhljani načelnik knjigovodstva Prehranjevalnega zavoda in računski inšpektor Visokega komisaria-ta g. Srečko Vodopivec. Pokopali ga bodo v petek 20. januarja ob 4 popoldne iz kapele sv. Antona na Žalah. + Ivana Avanzo. V Ljubljani je umrla gospa in mati Ivana Avanzo. Rajna leži na svojem domu, Vodmatska cesta 27, do petka ob U dopoldne. Pokopali jo IkmIo v petek ob pol 3 popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. Sv. mnJfl zaduš-nica bo v cerkvi sv. Družine v Mostah 3. februarja ob sedmih. Naj vsem rajnim sveti večna luči Vsem, ki žalujejo za njimi, naše Iskreno sožalje I ItSil |e Vestnik ..NAŠA KNIIGA" it. 6 z lepo in pestro vsebino (program Naše knjige, Bouosl knjiž., naše novosti članki o knjigah Slovenski knjižni trg itd.) 1'rosimn, dn trn dvignete v nnSI kniiirarnl nll v pndru«ulci Mik o-šičeva centa "> iu v Novem memu. Vestnik dobile brezplačno Založba Naše knjigo Lludskn hniicfprna » Ljubljani — Pred škofijo 5 Krompir iz Danske Prihajajo ljudje zaradi informacij, če je krompir, ki je prišel iz Danske, sposoben za seme, čeravno je nekoliko namrznjen. To bo odvisno od tega, kako globoko je zmrznjen gomolj. Ce je gomolj popolnoma zmrznjen, se pri odtajanju zmehča in je uporalven edino le še za krmo. Če pa je krompir samo nekoliko namrznjen, ostane pri odtajanju trd in tudi na oko zdrav, spominja pa vendar nekoliko na sladek okus. Velika verjetnost je, da niso zmrznjena očesen in je razumljivo, da bo ta krompir dobro kal1'. Tak krompir se pa tudi lahko preizkusi pred saditvijo na ta način, dn damo krompir v male zabojžke, ki jih denemo v topel, svetel prostor in krompir začne odganjati tekom 10 dni. Krompir v vrečah, ki je prišel iz Danske, jo navadno samo na eni strani vreče namrznjen. dočim je v sredini in na drugih straneh popolnoma nepokvarjen. Vendar pa namrzjen krompir namočj nenamrznjenega in zaradi tega izgleda, da je ves krompir v vreči zmrznjen, ker je moker. V resnici pa je večina tega krompirja zdravega, kar se da dokazati na ta način, ijp krompir stresemo iz vreč, ga razgrnemo na zračnem prostoru in se na primernem kraju že tekom enega dneva posuši. Na tn način dobi krompir zdrav izgled na zunaj, iz česar, se da sklepati, da je tudi njegova notranjost popolnoma zdrava in z velikim odstotkom kaljivosti. Sedaj se je temperatura že tako dvignila, da je krompir, ki je bil zmrznjen, že ves odtajan. Tvrdka Krompir v vrečah, ki so bile namrznjene, sedaj sama odbira in samo odbran krompir slavlja v prodajo. Iz Cerkr.lce Zastopstvo »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba« ter »Slovenčevc knjižnice« ima za Cerknico in njeno okolico g. Ivan Tu rs i č iz Cerkniee 217. Pri njem lahko naročite te časopise. Zbira nftročila zn »Slovenčevo knjižnico« in ima posamezne izvode na razpolago. Pooblaščen je od uprave listov, da pobira naročnino. Sme sprejemali oglase in osmrtnice. Vse morebitne pritožbe lahko vlože naročniki omenjenih listov pri njem. Vsakomur je na razpolago z informacijami. — Odnosi Italije do velikih Nemecv. Soboto, 30. januarja, bo predaval gospod dr. Ilorst Rudi-ger, lektor Nemške akademije v Bologni o tvarini: »Odnosi Italije do velikih Nemcev«. — Predavanje, ki se vrši v okviru Nemško-akademskih izmenjal-nih odnosov, bo ob 18 v srebrni dvorani hotela Union. — 50 let Toinetove Ančko. Kilo je na Viču ne pozna? In kdo bi ji prisodil, da stopa v drugo polovico stoletja. Hodila se je 29. januarja 1893 v prijazni Krki na Dolenjskem, pa jo je — hčer mnogoštevilne družine — kmalu vodila trda pot življenja od domače hiša. Vse svoje življenje od rane mladosti ni poznala drugega kot delo in molitev. Zato pa danes lahko z veseljem in ponosom pogleda na uspehe svojega truda. Pri tem delu ji je zvesto pomagal njen življenjski drug Ivan, kateremu je povila Miri otroke, od katerih so trije živi. Ne trdimo preveč, če jo postavimo zn vzor vso skozi pridne, poštene in delovne katoliške žene, ki je po teh načelih tudi živela, kar bi lahko potrdil marsikateri, kj j« bil deležen njenih dobrot. Zalo se ob njenem ?i0 letnem jubileju pridružujemo tudi mi čestitkam filinčanov, Vičanov in Brdničanov z željo, da bi ji Bog dal v zdravju, tu i ru in zadovoljstvu dočakali še mnogo leti — Mraz je zu las piljenja!. Suho vreme trnja dalje. Ilerschel sicor na|xiveduje za prihodnje dni sneg in spremenil«! vremena, toda barometer je še vedno visoko nad normalo. V sredo je bilo čez dan delno oblačno, delno jasno. Dnevni temperaturni maksimum jc dosegel točno ledišče. V četrtek zjutraj je bila najnižja jutranja temperatura nekoliko manjša od srede, bilo je —82. Barometer je v četrtek dosegel stanje 771.7 mm. V Četrtek zjutraj je valovila nizka piegla na Barju in v mestu. — Spoštujmo svojo velike može, jih spoznavajmo in skuiajmo posnemati. Kden izmet) takih znamenitih Slovnucov j<* Jernej Mozg»n, čigar življenjepis ie pred kratkim izdala Družhn sv. Mohorja. Knjigo dobite v vsaki knjigarni. — Uprava kina Matice obvešča cenjeno občinstvo. da hosta do nadaljnjega dva dnevna sporeda Ob 14.3(1 je na sporedu film Sportno-detek-livske vsebine Skrivnostim ženuf. Oh 10.80 in 18.30 se predvaja »Rumenj peki>l z OiaehetiJem, Marijo Tusnady jn Pal Javorjem. Iz Novega mssta Upravičene mizarske mojstre, člane novomeškega [loverjeništva obrtnega odseka, polivamo, da čimprej dvignejo pri svoji obrtni ustanovi bone za nakup mizarskega kleja. Enako pozivamo tudi soboslikarje, da se ulede nabave kleja za mešanje barv javijo pri svoji obrtni organizaciji. lz dela m živifesaja - ln. Italijanski dnevniki »Picco-lot, »Oazzettino«, »Popolo del Friull« so o razstavi ponovno poročali, prioličili daljše in laskave ocene ter prinesli lepo vrsto razstavljenih dol v več ali manj posrečenih reprodukcijah. Ocenjevalci Cernigojeve umetnosti so edini v tem. da umetnik z veliko spretnostjo obvlada čopič, da je mojster v vseh panogah; v olju, v freskah, v akvarelih, monoUpizah, litografijah, grafikah in dekoracijuh. Na vseh poljih je doma in ustvarja zrela dela, polna pestrosti v barvah in formi. Vsa razstava priča, da sc jo Crnigoi veliko šolal, da suvereno obvlada vso slikarsko tehniko in da je zasluženo priznanje, ki ga uživa njegov umetniški sloves. Pozdravljamo tovrstne moderne razstave in odobravamo Cernigoievo stremljenje, ki skuša pred širokim občinstvom utreti pot poznanju in razumevanju lepe umetnosti. Ko mu čestitamo k veseli zmagi, ki 6i jo je priboril v našem mestu, mu tskreno želimo, da bi ne izostal tudi neobhodno potreben materialni uspeh. Z Gorenjskega Gorenjjska za zimsko pomoč. V soboto in nedeljo so po vsej Nemčiji zopet zbirali prostovoljne prispevke zn zimsko pomoč. Koroška je dala 1,204.000 mark, v kamniškem okrožju so nabrali "6.000. v radovljiškem 37.000, v kranjskem pa 52.233.57 mark. V Kamniku samem, kjer je predaval vodja krajevne skupino Ha-derlapp o Sovjetski Rusiji, so zbrali za zimsko pomoč 22.836 mark. Mlekarna na Bledu. Bled je že dolgo pogrešal moderno mlekarno. Doslej jc imel samo zbiralnico mleka. Ta je bila zaenkrat preurejena to.ko, dn odgovarja glavnim zahtevam mlekarne. V kratkem pa začno graditi novo poslopje, v katerem bo imela svoje prostore moderna mlekarna. V Radovljici se jc v zadnjem četrtletju lain-skega leta rotlilo 9 otrok, in sicer 5 fantov in 4 dekleta. Umrle so v tem razdobju samo tri osebe. V Radovljici je bilo od nemške zasedbe do letošnjega lcia sklenjenih vsega skupaj 331 [ki rok. S Spodnjega Štajerskega Zadnja cestna zbirka je vrgla nad 1 milijon mark. 23. in 24. januarja je bila v vsej Štajerski cestna nabirka za vojno zimsko pomoč. Pri teh nabirkah so na vsem Spodnjem Štajerskem po dosedanjih ugotovitvah nabrali nad 1.200.000 mark. Koncert za zimsko pomoč v Ljutomeru. Pred nedavnim prirejeni koncert za zimsko pomoč v Ljutomeru ie vrgel vsega skupaj 12.000 mark čistega dobička. Skrb za delo v obratih. 24. januarja je delovni politični urad okrožnega vodstva za mariborsko okolico zbral svoje sodelavce iz vseh obratov in krajevnih skupin. Na tem velikem zborovanju je predaval najprej g. Sajšek o delovnem času in mez- di, nato je vodja okrožnega urada Kern predaval o nalogah sodelavcev v obratih, končno je bilo |w-učno predavanje o spodnještajerski zgodovini. Lutkovno gledališče v Ptuju je bilo pred nedavnim ustanovljeno. Mladina okrožja Ptuj je ustanovila lutkovno gledališče, ki je v sredi januarja že nastopilo s prvo predstavo pred 300 otroki v Ptuju. Skupina bo po načrtu gostovala |x> vseli krajevnih skupinah okrožja in po vseh šolah okro/ja. I N MATICA Dnevno dvojni sporedi Oh 16*30 in 18*30 film iz živlienja zdravnikov med domačini Tab'takeira otočja. — Ljubezenska drama v divji džuncli! " Izbrani igralci: Giachetti, Pal Javor, O.Toso, Mariav, Tasnady RUMENI PEKEL Ob 14*30 napela detektiv, zgodba z lepo Annellsc UJtlig SpiuSpnje, jm! SKUIVNOSTNA ŽENA Iz Hrvaške Najnovejši hrvatski roman. Znani hrvatski književnik in romanopisec Zlatko Milkovič je le dni izdal svoj najnovejši rotnan pod naslonom: Tragedija Joakinu Pudera«. Delo, ki je peti. roman omenjenega pisatelja, je izdala Zagrebška knjižnica lepe knjige Razstava hrvatske moderne umetnosti v Nemčiji. Prolcsor Vladimir Kirin je pred dnevi odjjo-tovai v Bet lin, kjer ho pripravil veliko razstavo sodobne hrvatske umetnosti, Na razstavi v Nemčiji bodo zatiopani vs važnejši iiriatoki alikr., ••! kiparji, ki t>o s svojimi umetninami sodelovali že na razstavi v Veuejiji in nato v Zagrebu. Tudi tej hrvatski razstavi bodo dale poseben poudarek Me-štrovičeve umetnine. Gojenci hrvatske vojaške akademije na obisku lir v Solijo, kjer bodo na laniošnji lrvatske vojaške akademi-o, kjer bodo na lamošnji vojni akademiji nadaljevali svoje v Sofiji. Osem gojencev hrvatske voia je je odpotovalo v Solijo, kjer bodo bolgarski carski študije Zgodovina filozofije. Založba -Knjižnica života« v Zagrebu jc izdala prvo knjigo 'Zgodovine li-lozolije. katero jc spisal profesor modroslovnega zavoda Jezusove Družbe v Zagrebu Franjo 6ane. Skrb za vojne invalid). Uradni list NDH je objavil zakonsko odredbo, po kateri imajo vsi vojni invalidi v NDH pravico do brezplačnega zdravljenja in zdravniške nege ne oziraje na njihovo gmotno stanje. Priznanje dr. Andriču. Ilrvalsko-slovaško društvo v Zagrebu je le dni izdalo slovnico 6lovaikcg.t jezika, katero je spisal dober poznavalec slovaškega jezika in slovaških kulturnih razmer dr. Josip Andrič. Dr Andrič je sedaj prejel pismo od Slovaškega jezikoslovnega društva, « katerim mu predsedstvo tega društva sporoča, da ga je zaradi zaslug za poglobitev kulturni ga sodelovanja med Hrvati in Slovak' imenovalo za častnega čiana omenjenega društva. Rudarska ambulanta v Zagrebu. V Zagrebu so preti dnevi odprli rudarsko ambulanto, ki trenutno razpolaga z 18 posteljami. Ambulanta ima tudi v&e ostale prostore, ki jih mora itneti moderno tire,-jena ambulanta Ambulanto je odprla Glavna bra-tovska skladnica. E repentinnmente passato a vita niigliore m HaPs »i »i II Mf&vjip HtM Bssiasss mm sto. ■ •t- i$p m Vodopivec Srečko Capo delia Divisione Contabilitu dclPEnte per FAlimentazione ecl ispettore di ragioueria delTAlto Commissariato Del caro defunto conserveremo un vivo rieordo. Lubiana, addi 27 Gennaio 1943-XXI. Kiile per lMtimenfnzione delia Frovinela di Lubiana Nenadoma je umrl gospod Vodopivec Srečko načelnik knjigovodstva Prehranjevalnega zavoda in računski inšpektor Visokega koinisariata Ohranili ga bomo v trajnem spominu! V Ljubljani, dne 27. januarja 1943. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino Drobna ljubljanska krosvka Naznanite sobe! Mestno županstvo fie veduo nujno potrebuje v sredini mestu več lepo opremljenih sol) zn nastanitev oficirjev in uradnikov. Zn nekegu višjega oficirja jo pa nnjno potrebna opremljena spalnica in šprejernnieit s souporabo kopalnice iu po možnosti tudi kuhinje. Prijavo sprejema mestno glavno vložišče nu Mostnem trgu št. 27(111. solia št. IS. Dva prazniku na Rakovniku. 20. januarju, na god sv Frančiška Šaleškega, ki je glavni patron Salezijnnske družbe, ho v cerkvi mi Rakovniku celodnevno fieščenio, ki so bo znkllučilo zvečer s pridigo in blagoslovom ob pol šestih. — V noileljo, HI. januarja lio god sv. Janezu Bosku, velikega prijatelja mladine in ustanovitelju Suluiii-jnnskc družbe. Pri slovesni maši ob 10 lio »bor zavodskih gojeneov pel A. I.ottijovo tatinsko triglnsno innSo. Popoldne ob pol 1 govor in slovesne večerniee. Nato počustitov svetnika v zavodski dvorani. Prijatelji vabljeni. , . Na ilvllskcni trgu. Mraz. ki je zndn.le dni pritisnil, .le povzročil, da jo nn živilskem trgu nastopilo nekako zutlšjo. Uližntno so tudi zudnjim dnevom v mesecu, ko navadno ni nuvul gospodinj večji, ker to pnč ne dovoljuje kuhinjski mesečni prornčuu. Tudi razni prodajalo! in braujevke so izostali zaradi mraza, ker vedo. da nI posebnega prometa in Je praktlSnejo, da blago hranijo v toplih skladiščih, kakor da bi trs "0*111 n« trg jn ga izpostavljali mrazu. Zadnje dneve, ko jo bila snežna ode.ln še visoka, .ie blln velika težava z motovilcein. Nu trgu gn ni bilo. Soduj, ko je jug možno stiBuil sneg, pu Jc ž.o Inžje _qal)iruti motovileo po gredicah, ko ni snežnu odeja i a ko debela. Zlito je motovileč že prišel pn trn in gu je neknj nnprodnj Tudi ohrovt se seduj lažjo dobi. V sredo je bilo nn trgu veliko ohrovta, ki so ga gospodinje rndo kupovale, poleg ove-tnSo ure ohrovt najboljo v kup. Velike so | zaloge uvoženega korenju, pn tudi mnogo je I nn trgu domače zelene in kolerabe. Najbolje pu gre v promet kislo zelje in zn ten) kisla repa. Seinennrlce so sedaj preselili nu prostor ob semenišču nn Vodnikovem trgu, ko so bile poprej ob stolnici. Zn soinonu je . znčelo vladali veliko zanimanje. I'o njem .ie j od dne do dno večje povpraševanju, kujtl še I nekaj nioseuev ali tednov, ko nastopi že prvi čas, da sc bo trebn pripravljati zu prvn pomladanska poljska delu in jo Irebn sedaj žo vbo poskrbeti, da bodo giede in njive primerno ohdclntie in dn bo mogoče kuj nn nje vsejnti, kur bo prineslo primerilo in dobre sadove. Višji tečajni Izpiti bodo nn di-ž. klasični gimnaziji od srede. ,'! februarja dalje po razporedu, ki ho objavljen od petka, 20. t. in. iluljo v veži nove uršulinske gimnazijo v Subičevi ulici. — Ravnateljstvo. , V nedeljo bodo Igroll v Drami »Oče nni ...« Začetek ho ob 14. Cene so znižane! Nu lainuillte prelepo prilike! Vstopnice dobite v predprodajl. Strojepisni tečaji, ono. dvo- In trlmesefi-nl (dnevni ln večerni) prlčno dne 4. februarja. Najuspešnejšo desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: največja mo- dcinn strojeplsnicn, raznovrstni stroji, — . Uiiiiun zmerna. Informacije in prijave dnevno. Novi prospekti na razpolago! Trgovsko učillšče »Clirlstofov učni zavod«, LJubljana, Domobranska 1.'). Vil Simfonični koncert, l-rotn. Premiera Hed premiorskl. — Nedelja, 81. jnn ob |ii: »Tlinis«. Izven, Cene od 21 lir navzdol — Ponedeljek, 1. febr.: zaprto. DH VM Vl Pelek, 29. jan. ob 15: »Hamlet«, Izven. Cene oil 15 lir navzdol — Sobota, 30. januarja ob 17.30: »Zaljnhljcun žena«, Hud H. -- Nedelja 31, jnn. ob lt: Oče naš.. Izven. Cene od 15 lir nnvzdol. Ob 17.««: »Ples v Trnovem«. Izven. Cone od 16 lir navzdol. — Ponedeljek. 1 febr.; zaprto. W. Shakespeare: »Hamlet«. Tragedija v petih dejan lih. flluvne vloge: kralj Kllivdij — Levar, Hamlet — .lun. Polonij — Cesar, lloratlo — Nakrst. Iiozenkiaiio — Drenoveo, (lildonstern — Verdonik. I. igrnloe — VI. Skrbinšek, 1 igrnlkn — Ukuiai-Bollnrjeva, dvn grobarja — Lipah in Plut. Fortlnbrai — Orogorln, Oertrudn — Danilova, Orellja — V .luvnnova, duh Hamletovega očetu — VI. Skrbinšek. Iležiser: dr 11. Kreft, soonogmf: Inž. K. Frnnz. secnskn glusbai II. Zobje, dirigent: prof F Sturin. Nnznnnlln BOKODELSKI ODER. Ncleljs, SI. Januarja oh 5 pop.: »Vihar v kozarcu«. Opozarjamo un predprodajo vstopnic, ki bo v no- ileljo od 10 do 12 in dve url pred prlčetkom v društveni pisarni, Petrurkova 12/1 desno. KKANl ISKANSKI ODER. Nedelj«. M. januarja ob 5 pop.: »Svojcglnvček«, burka s petjem v treh dejanjih. Vstopnice v predprodajl v trgovini Sl'iligo.1 ln nu dan predstave, v nedeljo, od 10 do 12 dopoldne In dvo uri p. cd predstavo pri dnevni blagajni. RADIO. I'etek, 21. januarja: 7.80 Lahka glasbil - 8 Napoved časa; poročila v Italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.811 Poročilu v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 18 Napoved časni poročilu v italijanščini — 13.1.') Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovonščipi — 13.17 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent fiijancc: glasba za godalni orkester — 13.45 Pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Vojaško pesnil — 14.5(1 Komorna glasba — 15 1'oro'ila v slovenščini — 17 Napoved čnsoi poročila v Itnlljaiiščinl — 17.15 Pesmi in napevi — 17.45 Pisnim kLisIiu — l!l tiovorimo italijansko : poučuje prof. dr. Lehen — 10.30 Poročilu v slovenščini — 111.45 Itulijunsko glasba v naročju — JO Nnpovod čnsa; poročila v ituli-innščinl — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Simfonični kon-oort vodi dirigent Brede; v odmoru predn-vnn.lo v slovenščini — 21 55 Zanimivosti v slovenščini — 22.05 Orkester pnsml vodi dirigent Angelini — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE Nočno sluibo Imajo lekarn": mr Sušnik Marijin trg 5, mr Dcu Klnn.i-Sček. fl.ispoivelska 0. 4 lu mr. llohlno ded., Ccsln 20 okt. 31. V vsako nišo »Slovinca«! A. Fogazzaroi 65 Palača ob jezeru Opisala sta mu Mnrinino stanje iu ga prosila, naj markizo proprifia, da so odpove slavnostnemu Kosilu. Zdravnik jo obljubil, da so bo kmalu Vrnil. Preteklo pn je precej časa, preden so je zopet prikazal v knjižnici. Njegov obraz jo bil to-nieu in ni obetal nič dobrega. »Torej?« ga je vprašal Vezza. Zdravnik jo pogledal Silla in ni takoj odgovoril. »Lahko govorite popolnoma proslo.« jo pripomnil Vezza. »Prav. Govorim kot zdravnik, brez kakih osebnih ozirov. Moje mnenje je, da je markizino stanje zelo slabo in le od vas jo odvisno, Če no jiostane še slahše.« »Čudno,« je pripomnil Vezza. »Danes zjutraj jo bila popolnoma mirna.« »Saj je tudi zdaj popolnoma mirna. V prvem trenutku sem si kar oddahnil in so že razveselil. Nekaj trenutkov pozneje mi njen mir ni bil več všeč. Po nocojšnjem najiadu bi morala biti danes l>o]>olnoma izčrpana. Dejansko pa tega ni opaziti; samo nenavadno bleda je in njeno oči so črno obrobljeno. Ta mir nikakor ni naraven, ampak ga jo dosegla lo s silo volje. Govoril sem z njo o kosilu. Dejal sem ji, da zaradi svojega zdravja potrebuje mir in da bi morala ves dan ostati v svoji sobi.« Zdravnik jo zakrilil z. rokami, kakor dn bi besede vofc no zadostovale, da bi z njimi izrazil misel. »Priznam, da takega pogleda še nikdar nisem videl. V hipu jo zrasla kar za celo ped in me napadla z. vso silovitostjo. Prav za prav jo napadla vas, gospod Vezza, ker Jo v bistrovidnosli, ki je pogostokrat lastna blaznežem, spoznala, da sem govoril z vami. Trudil sem se, da bi jo |>omiril, a zaman. Končno sem ji moral obljubiti, da bo vso storjeno po njenih željah in da bom tudi jaz ostal pri kosilu. No bilo bi pametno, čo bi nasprotovali željam bolnice, ki je prestala tako hudo krizo in ki jo v nevarnosti, da bo dobila še hujši napad.« »Torej?« je dejal Vezza. »Mislim, da je najboljše, da ugodimo njeni želji, čeprav priznam, da me to prav nič ne veseli.« »A čo bi so midva umaknila...« »Ponavljam vam, da so mi to no zdi pametno.« Vezza jo z. očmi vprašal Silla za mnenje. »Kar so mene tiče,« je dejal ta, »na noben način ne bom prisostvoval temu kosilu. Lahko ji sjioročite, da ee ne počutim dobro ali pa da imam |>reveč dela s pismi. Se boljše: odpotujem pred kosilom. Ker je markiza srečno prestala nocojšnjo krizo, ali ni boljše, da se odstrani vzrok razburjenja in tako prepreči nov najjad?« Zdravnik ga je nekaj časa gledal, no da bi odgovoril. Nato je dejal: »Vedite, da tudi čo jo vzrok napada uničen, ne sinemo vznemirjati bolnico. Sicer pa nikakor ne moremo trditi, da so je j>opolnoma pomirila in da se je popolnoma oprostila blodenj, ki so jo privedle tako daleč.«: »Mislim, da se je oprostila; saj tudi sama to trdi.« »Oprostite, jaz pa močno dvomim o tem.< Oba sta ga vprašujoče pogledala. Stal sem že pri vratih in hotol oditi, ko me Jo zopet |>oklicala. ,Hočete videti globoke rane?" mi je dejala ,Poglejte I' Zavihala si je rokav in mi pokazala tri rdeče pike. ,Je mogoče umreti zuradi tega?' Začudeno sem jo pogledal ,Ali mislile, da more tod oditi duša? Meni se zdi. da je to mogoče. Neka skrivnost in neka misel sla že odšli po tej poti.' To je zadosten dokaz, da je markiza vso prej kot ozdravela Treha je temeljito poskrbeti zanjo. Na vsak način mora čimprej odtod.« »Za to bomo že poskrbeli,« je odvrni IVezza. »Greste zdaj k Ivanki?« »Da.« Ob petih so zopet vidimo?« »Da, ob petih.« »Zelo sem vesel,, da boste tudi vi tu.« »Jaz pa odpotujem ob petih,« je pristavil Silla. Videti jo bilo, da Vezza s tem ni zadovoljen. »Kdaj odide nocoj zadnji vlak v Milan?« »Ob pol desetih.« »Torej lahko ostanete tu vsaj do šestih in boste lahko videli, kako l>o šlo z gostijo.« Zdravnik je odšel. Ostala dva sta zopet sedla k mizi in nadaljevala s prekinjenim delom. * Veter jo še vedno lulil okrog oglov in valovi jezera so divje pljuskali okrog hiše. Zdelo se je, kakor da poželjivo in nestrpno čakajo smrti katerega tistih, ki so prebivali v Palači. Čez nekaj časa je prišla v ložo Kani, za njo pa vrtnar, njegov sin Riko ie eden izmed služab- nikov. Nekaj časa so se pogovarjali, kakor da bi so posvetovali, nato so odšli in so vrnili z veliko temno preprogo, ki bo jo razprostrli po tleh. Kmalu nato sta dva služabnika prinesla na 110-silih veliko množino cvetlic v loncih Prinesli so tli majhne mizice in nekaj krasnih naslanjačev. Prišla jo tudi Marina, tesno zavita v bel šal, in dajalu navodila, kako naj razvrstijo cvetlice in opremo. V tem je veter pojenjal in jezero se jo umirilo. Ko je bilo skoraj V6e urejeno, je Marina namignila Itiku, naj gre z njo in se umaknila iz lože. »Gospodi in norcem je px>koren tudi veter.< jo zamrmrala Fani. ki je bila prepričana, da bo veter v trenutku raznesel vse, kar so pripravili. Ob pol pelih sta prišla iz knjižnice Vezza in Silla. Vstopila sta v ložo skoraj istočasno z zdravnikom. Vsi trije so presenečeni obstali in opazovali prostor, ki jo bil urejen s toliko eleganco. »Vso je uredila sama!« je dejal Vezza, ki jo bil bolj zbegan kakor pa presenečen »Vrnem se v knjižnico,« je dejal Silla. »Ko napišem vso naslove, odidem p« stranskih stopnicah.« »Nikar ne odidite, lepo vas prosim!« je vzkliknil Vezza. »Če na noben način nočete jesti z nami, ostanite vsaj v hližini. Priznam, da me vsa zadeva silno skrbi. Morda pa le ni bilo prav, da smo jo zadovoljili. Gospod Silla, prosim vas, ostanite vsaj v bližnjem salonu. Naredite mi to uslugo.« 3Prav,« je dejal Silla. »Grem torej v knjižnico po papir in bom nadaljeval svoje delo v salonu. A vedite, da bom takoj po kosilu odšel.« TEU lil NO SLOGA Tudi nekoliko iz pustolovskega življenja! »Trije pariški pustolovci« V glavni vloel: Florenclo Farravlclnl, Tito Lusiardo. Predstnve od 14.30 dalje. Konec ob 20.15 TEU KINO UNION 22*21 Burno življenje mladega dekleta 12 francosko-belgljsklh obmejnih krajev »Med tihotapci« V Gl. vlogi: Pierre Blanehar. Annle Ducaui PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 In 18 tB; ob nedeljah tn praznikih ob 10 SO 1 4 90 16 80 In ob 18 30 lil NO MATICA 2211 Dnevno dvojni spored: Ob 16.30 ln 18.30 čotvorica nujpriljubljcncjšlh iKralrev: Fosco Glachottt, Marla v. Tasnady, Pal J.;vor, Otollo Toso v ljubezenski drami: »Rumeni pekel« Ob 14.30 napet dotektivsko-kriminalni film: »Skrivnostna žena« Igralci: Annellcse Uhllg. Taul Kllnger. Ilerbort Wllk SP0RT V*« A Finski drvarji so tekmovali Iz Finske jioročajo, da so priredili tudi lelos zanimive tekme drvurjev. Tekmovali so s sekirami v rokah in šlo jo enostavno za to, kdo bo nacepil več drv. Udeležba tekmovalcev je bila zelo velika in tudi časopisi so prinašali o uspehih veselih drvarjev obširna joročila. Javne tekme v cepljenju drv so na Finskem zelo |>opularne. Med podjetnimi možmi in fanti, ki si prizadevajo, da bi si zaslužili tako imenovano - Motti« odlikovanje, je bil ludi nek 09 letni kmet, ki si je prizadeval, da bi se uveljavil vsaj med starci. Samo v Helsinkih 60 je udeležilo veselega drvarjenja 20.807 tekmovalcev obojega spola. Nasekali so skoraj 25.000 mottijev lesa (motti odgovarja približno našemu kubičnemu metru). Naj-pridnejše drvarje so odlikovali z zlatimi kolajnami. Med gledalci jo bilo videti tudi visoke pred-stavniko oblasti in tudi diplomatov ni manjkalo. Poročila vedo povedati o nekaterih odličnikih, ki jih jo prireditev tako navdušila, da so tudi sami prijeli za sekiro in poskušali srečo. Po približni cenitvi so nacepili pri teh svojevrstnih tekmah 850.000 kubičnih metrov drv. Šport v kratkem Nu smuških tekmah v okolici Trienta se je zbralo nekaj najlioljših italijanskih tekmovalcev, ki so tekmovali v teku na 18 km. Presenetil je skoraj nepozabni Vilalini, ki je premagal oba Compagnonija. Vilalini je zmagal v 1 uri 21 min. Vclikovško športno okrožje je priredilo v nedeljo v Guštanju prve večje smuške tekme, na katerih se ie zbralo 150 narašajnikov. V Kotljah so tekmovali v smuku iu je dosegel prvo mesto med starejšimi Eckerhard, med mlajšimi pa Dretnik. Popoldne so tekmovali še v 6muškem teku na 5 km, katerega se je udeležilo 26 tekmovalcev. Najhitrejši ;ntd niimi je bil J. Ver:'inek iz Guštanja in je zmagal 6 časem 44 min. 3 sek. Na Sljemenu pri Zagrebu jo priredila hrvatska smuška zveza državno prvenstvo v klasični kombinaciji (tek_ na 18 km in skoki). V teku je zmagal Janko Šafar in s tem zagotovil tudi prvenstvo v klasični kombinaciji, čeprav je bil v skokih šele 12. Drugi v teku je bil znani Zinger-lin, trelji pa Vukmanič. O Merklu čitamo, da se je odlikoval na skakalnici, kjer jo dosegel znamki I 27 in 28 m ter si zagotovil prvo mesto v skokih. Ni mala stvar, če berete o športni tekmi, na kateri ni bilo 7835 gledalcev — temveč tekmovalcev. Kje se je to zgodilo? Nikjer drugje, kakor na Nizozemskem, v domovini drsalnega športa. Nedavno so priredili tekme v hitrem drsanju na 60 km, katerih se je udeležilo skoraj 8000 drsal- cev. S tem v zvezi nas zanima, kako bo letos s tradicionalnim tokom na drsalkah skozi 11 mest, na 200 lun dolgi progi. Lansko leto je tekmovalo 000 oseb in 00 odstotkov jih je prispelo na cilj. Omembe vreden jo tudi čas lanskega zmagovalca. 200 km je premagal na jeklenih drsalkah v 8 urah 44 min. General lIomquist, vrhovni poveljnik švedske vojske jo bil prvi, ki si je pridobil letos zlato odlikovanje dobrega smučarja. Pred dvema letoma jo uspešno tekmoval za bronasto odlikovanje, lansko leto za srebrno, nedavno pa se je udeležil snniškega teka na 10 km. Progo je presmučal v 1 uri 13 min. 40 sek. in s tem izpolnil predpisane pogoje za zlalo odlikovanje. V svojem »smuškem generalu« imajo ftvedi vnetega pospeševalca smu-škega športa v vojski. |l? mlcmfl Majhno hišo z zelenjadntm vrtom oddam v najem. Šmartno ob Savi DO. Srebrne predmete in kovance zamenjam za denar. Vprašati, brlvntca: Kopitarjeva ulica. Prodam: dobro kompletno spalnico in koncert-cltro ter dam-ko kitaro in drsalke St. 39. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6t. 560. Podgane miši ln voluharje uniči zanesljivo »MIKROTAN«. Ing. FrezolJ, \Voltova S. Pomaranče in suhe gobe prodaja Gospodarska zvoza, Ljubljana, Biel-welsova cesta 29. 1 Oclašufte v edino uspešnem dnevni* ku »Slovencu«! gKmniwp|B Seno in slamo kupuje Gospodarska zveza v LJubljani, Blelwei-sova cesta 29. 1« Za matje koze plačamo dobro ceno. kupujemo tudi kožo domačih zajcev, samo velike, zimske. ROT, krznarstvo. Mestni trg 5. (It Parcele v bližini cestne »eleznteo od 23 000 do 100 000 lir prodaja PRISTAVEC Fr. realltetna pisarna, Ljubljana. Cesta Arlella Rea bt. 3 (poles Stuplca). (p Sredi poklicnega dela jc Vsemogočni nenadoma pozval k Sebi mojega preljubega soproga, nadvse skrbnega očka, dragega brata, svaka, nečaka in bratranca, gospoda Srečka Vodopivca rač. inšpektorja Visokega homisariata Pogreb predragega pokojnika bo v petek, dne 29. januarja 1943, ob štirih popoldne z Zal, iz kapele sv. Antona na pokopališče k Sv. Križu. Namesto cvctja na krsto, prosimo, molite zanj in darujte za siromake. V Ljubljani, dne 28. januarja 1943. Žalujoči: Anka roj. Lavrenčif, žena; Ankica in Vidica, otroka; Poldi Zorn, sestra — ter družine: Zorn, Sirca, Lavrcnčič in Kunstck. Utrujen sem dospel do močnih železnih vrat. Bila so zelo visoka in obita z žeblji. Čudno se mi je zdelo, da so bila samo priprta. Če ni to past! Po tolikih preizkušnjah in trpljenju sem postal previden. 56. 7.a svojim možem je odšla v večnost po dolgi mučni bolezni, pre-vldena z zakramenti sv. vere, noša skrbna mama, stara mama, sestra In tašča, gospa Bale Josipina Pogreb blago poUojnlce bo v petek, dne 29. januarja 1943, ob pol 4 popoldne z žal, iz kapelico sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnlca bo brana v župni cerkvi sv. Petra v četrtek, dno 4. februarja 1943, ob 7 zjutraj. Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, 27. jan. 1943. Žalujoči družini Baje in Kvas To dolgotrajnem trpljenju nas je za vedno zapustil v 38. letu starosti, provlden s svetimi zakramenti, naš ljubljeni, dobri mož, brat in zet, gospod Makssm Ropotar višji finančni pristav finančno direkcije v Ljubljani Na zadnji poti ga bomo pospremili v petek, dne 29. januarja 1943, ob 3 popoldne iz kapelico sv. Krištofa na Žalah. — Sveta masa zadušnlca bo darovana v soboto, dno 30. januarja 1943, v ccrkvl Marijinega Oznanjenja ob pol 8. LJubljana, 28. januarja 1943. žalujoča žena PAVICA roj. REBERSKY in ostalo sorodstvo Polabko sem težka vrata odrinil. Napeli sem moral vse moči. Ko sem zlezel skozi, sem obstal v mogočni veži. Po prstih sem jo tiho prekoračil, vedno pripravljen, da skočim nazaj. Prišel sem do polzastih stopnic. Proridno »em se spustil po njih v hodnik, ki sem ga zagledal. 1 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da jo Vsemogočni Bog poklical k Sebi, prevideno s svetimi zakramenti, našo nad vso dobro in ljubo soprogo, mamo, taščo, staro mamo, svakinjo in teto, gospo Ivano Avanzo Blagopokojna leži na svojem domu, Vodmatska ulica 27, do 11. uro dneva pogreba. - Pogreb nepozabno pokojnice bo v petek, 27. januarja, ob '/i3 popoldne z 2al, iz kapelico sv. Andreja k Sv. Križu. Maša zadušnlca bo darovana v farni cerkvi sv. Družine v Mostah, v sredo, dno 3. februarja 1943, ob sedmih zjutraj. Blagopokojno priporočamo v molitev in blag spomin! Ljubljana, 28. januarja 1913. Žalujoči: Alojzij, soprog; Lojze in ing. Sfane, sinova; Sonja, sinaha; Bernardka, vnukinja - in oslalo sorodslvo. Umrl nam je v 73. letu starosti naš dobri oče in stari oče, gospod Nečemar Mihael Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 29. januarja 1913, ob pol petih popoldne z Zal, iz kapele sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. januarja 1943. D r ti ž i n e : Nečeinar - dr. Vidmar. ^ZaJJudskfl tiskarno v Ljubljani; Jože Kramarič Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenčiJ