Leto II., štev. 153 ptvtaHmM 44*510 V Ljubljani, petek dne f. julija 1921 Posimnni štev, 30 PIT - 1*90 K Uhaja ob « zjutraj. Stane celoletno , . 340 K mesečno....... 20 » za zased, ozemlje 360 „ za inozemstvo . . 000 . Oglasi za vsak mm viilne stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm ■tolpca (58 am) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Urcdnfattvoi MftloMera eeeta H. 16/1 Telefon It t» Upravnlitve: Sodna ahea it t Telefon It 88. Račun k*. poŠt. tek. urad* itev. 11.812. Ljubljana, 30. Junija. Včeraj je stopila ustava v veljavo fn skoraj neposredno so se pojavili blagodejni učinki dejstva, da jo država dobila svoj stalni temeljni zakon. Doba neirvcstnega, nejasnega stanja je pri kraju. Pod silnim moraličnim pritiskom tega fakta se vračajo predvsem abstinenti v konstituanto. Prvi so prišli klerikalci, ki so deloma že včeraj položili po novi ustavi predpisano prisego. Danen so jim sledili komunisti. Kmalu bodo zavladale v parlamentu zopet normalne razmero in te-atralične gesto opozicije tokom ustavne debate bodo spadalo med zanimive Incidente naše parlamontarne zgodovl-ae ki bodo zgodovinarju nudili primere iz otročke dobe mladega državnega livljenja. Kmalu se bodo slifni pojavi poka-teli v vsem nažem javnem življenju. Dovolj je že Cisto politične debate in pogosto se čujejo glasovi: Nehajmo a politiko' V tej zahtevi tiči mnogo zdravega jedra. Natie državno življenj^ se ne more stalno osredotočiti okrog čisto političnih vprafianj in izčrpati v borbah za načela, 'življenje naroda postavlja na dnevni red vsak dan nove praktične zadeve, ki mnogo neposred,-BejSe posegajo v moraliSno in materi-ialno eksistenco posameznika nego velika načela. To je povsem točno šele Bedaj, ko so načela v ustavi končno postavljena in jo dana trdna osnova i katere pristopimo praktičnim vprašanjem, ki vsak dan bolj silijo v os-»predje. Skupščina Jo danes po predstavnikih posameznih političnih skupin ostro ibfotllla zločinski atontat na prestolonaslednika. Tudi komunisti so poskusili potegniti mejo med stojo oficijalno politiko in svojo neoficijalno teroristično akcijo Ni se jim posrečilo. 2e danes se je pokazalo, da so bili v zaroto proti vladarju zapleteni prvi komunistični voditelji! Spominjamo se, kako »o klerikalci narodni soeijalisti vzvišeno govorili o «Obznani» proti komunistom, češ, vse kar se trdi o opisnosti njihove organizacije jo več ali manj izmišljeno. To je bilo takrat, ko je vla-la že ugotovila, da je boljšcviška tajna organizacija že dospela do samih tivcev državnega ustroja in pripravljar ta usodepolne naklepe proti obstoju same države. Bomba komunističnega jksaltada je dokaz, da bo treba v bo ioče podvojeno pažnje. Pred tremi dne-fi je bila »Obznana* spremenjena v uredbo in ohrani moč zakona, dokler je ne spremeni ali ukine parlamentarni odbor. Da je uredba upravičena, o tem pač sedaj ne bo nobenega dvoma. Ju-;x»lavije ne liodemo brez najenergič-aejfie obrambo izročali zavratnim bolj-ieviškim eksperimentom. V bližnji bodočnosti se nam napovc-Sujejo spremembe v vladi. Opozicija s polagoma zaveda, da v nacijonalni državi njena naloga no moro biti trajno aegativna.. Le naivnost narodnih soeial-eev (resnična ali izumetničena) predstavlja opozicijo kot vifiek politična kreposti. Zato smemo računati, da se bodo gospodu Pašiču kmalu predstavili aovi sotrudniki za sodelovanje pri u-nravi države. Tudi to jo posledica normaliziranja našega političnega življenja, ki nastaja vsled sprejetja ustave. Prva kolesa novega državnega sirota so že vrtijo. Kmalu bo življenje naše države krenilo v svojo urejeno red-so strugo. ODLIKOVANJE PASlCA IN DR. RIBA" H. Beograd, 30. junija. Po včerajšnjem Sanketu na dvoru je prestolonaslednik regent podaril predsedniku kon-stituante dr. Ribaru v znak priznanja ra njegove zasluge za doseženjc ustave zlato dozo s svojo sliko, ministrskemu predsedniku pa pozlačen kip, ki predstavlja regenta na konju. Beograd, 30. junija. (Izv.) Povodom Sprejema ustave je prejela vlada iz rseli krajev države nebroj čestitk. Mesto Banjaluka v Bosni je ob tej priliki imenovalo dr. Ribarja za častnega meščana. MOŽNOST VAŽNIH POLITlC-NIH DOGODKOV. Beograd, 30. junija. (Izv.) Klubi dadne večine so bili pozvani, naj »tanejo v Beogradu, in sicer zaradi pažnih političnih dogodkov, ki zamo-tejo nastopiti po sprejetju ustave. »GANIZACIJA 8UMARSKE OBLASTI. Beograd, 80. junija. (Izv.) Danes je podgana naredba o organitanin Snmareke •>e y oeli kraljevini. Po atentatu na regenta KOMUNISTIČNA ZAROTA. — OSUMLJENI POSLANCI. Beograd, 30. junija. (Izv.) Preiskava proti atentatorju Stejiču se marljivo nadaljuje. Kolikor se je doslej dognalo, napadalec ni naš državljan. Njegova mati je Madžarka. Bil je nekaj časa v Rusiji, kjer je bil v boljše-viški službi in je posečal šolo za agitacijo in propagando. Stejlčeva žena je tudi komunistinja in je izjavila, da je njen soprog zelo pogosto zahajal v komunistični klub. Policija je odkrila mnogo sledi. Pri slu^i Janošu, bolj-šcviku, so uašli zaboj bomb. Preiskava bo še odkrito mnogo zanimivosti. Oblasti zahtevejo izročitev nekaterih komunističnih poslancev v zvezi z atentatom na regenta. Doznava se. da je Stejič dobil vstopnico od komunističnega poslanca. Stejič je ope-tovano poskuša! priti v konstituanto. pa se mu zaradi strogega mdzorstva ni posrečilo. Tudi v Nuvein Sadu oblasti pridno poizvedujejo. Tam so aretirali štiri komuniste, med njimi nekega dijaka-pravnika. Doznava se. da je bil napad pripravljen že za Du-liovo, pa se tedaj ni mogel izvršiti. Zato ga je odgodil na ugodnejšo priliko. Atentator je na policiji vse priznal. Iz njegovih izjav se vidi, da atentat ni samo njegovo delo, ampak da je obstojala cela zarota. Priznal je, da je zarota bila pripravljena in da so zarotniki med seboj kockali, kdo naj izvede atentat. V teku včerajšnjega dne je policija izvršila več aretacij. V interesu uspeha nadaljnje preiskave se sedaj še ne izdajajo podrobnosti preiskave. Atentator je imel pri sebi tri bombe in revolver. Najprej je hotel priti na galerijo skupščine. Ker pa je imel policijski komisar skupščine nalog, da pusti vstopiti le one osebe, za katere jamči osebno, niso stražniki dovolili atentatorju vstopa. Vsled tega se je podal na stavbni oder zgradbe ministrstva za gradjevinc. Ko je prišel atentator v roke policije, je bil že ves raztrgan in oltolčen od onib, ki so ga prijeli. Včeraj je regent Aleksander obiskal v bolnici ranjence atentata in je vojake odlikoval z zlato medaljo za hrabrost. Med ranjenimi so vojaki garde, pešci in nekaj civilistov. Nekaj je lahko ranjenih, dva pa težko; enemu vojaku je eksplozija prizadejala težke poškodbe na glavi in prsih, enemu uradniku pa je izbila oko. Vseh ranjencev je devet. Komunisti prisegli na ustavo IZ SEJE USTAVOTVORNE SKUPŠČINE. Beograd, 30. junija. (Izv.) Današnjo seio konstituante je otvoril predsednik dr. Ribar ob 12. uri. Prisotni so bili tudi komunisti, ki so prišli v dvorano popolnoma mirno in je bila opažati na njih deprimiranost. Po izvršenih formalnostih je vstal predsednik dr. Ribar in dal duška svoji ogorčenosti nad zločinskim atentatom na prestolonaslednika regenta. Njegov govor so poslanci ponovno prekinili z navdušenimi klici «Z:vio regent!*. Vsi poslanci so pri teh klicih vstali raz sedežev, samo komunisti ne. Po govoru dr. Ribarn se je oglasil k besedi socijalistični poslanec Divac, ki je protestiral proti temu, da bi vlada eventualno atentat porabila za boj proti delavskemu razredu. Socijalni demokrati da so bili vedno nasprotniki terorističnih metod, ker stoje na stališču, da more samo organizirana akcija vsega proletaviiata dovesti do uspeha. Ko je šel komunist Triša Kaclero-vič na govoruiško tribuno, je bilo slišati klice: «Atentator>i1 Kje so bombe!®. Kaclerovič se je izjavil proti ustavi, ker ni rešila vorašanja prole-tarijata, ki ostane še naprej brezpraven. Komunisti bodo sicer prisegli na ustavo, borili pa se b"-' še dalje za uresničenje v idoi. Sledilo je zapriseženje komunističnih poslancev. Takoj nato je izjavil komunist Milojokovič, da se komunisti ne bore proti osebam, ampak proti režimu. Atentat je posledica reakci-jonarnega režima. Nato je dr. Tnmibič vprašal predsednika, ali misli poslati beograjski «Tribuni-» uradni popravek, ker je pisala, da on o priliki nrihoda regenta v konstituanto ni vstal. Predsednik je odgovoril, da se bo to takoj zgodilo, ker je osebno videl, da je inter-peiant vstal. Zaradi iste zadeve se je pritoževal tudi zemljoradniški poslanec Lazič. Pri tej nriliki je prišlo med poslancem MosVovljevieem in nekaterimi drugimi do hudega prerekanja. Poslanec Majcen Je očital Moskovljeviču in Avra^viču, da sta pri prihodu regenta v dvorano tudi onadva obsedela. Seja je bila zaključena ob 13. uri in sklicana prihoi'",''> za 16. uro. Beograd, 30. junija. (Izv.) Popoldansko sejo ustavotvorne skupščine otvarja podpredsednik dr. Ribar ob pol peti uri. Republikanec Pejovič izjavlja v imenu svojega kluba, da obžaluje atentat na regenta in pa da se je to zgodilo ravno prvi dan ustavnega življenja. Minister za pravosodje zahteva nato, da se izročijo sodniji v zvezi z atentatom na regenta komunistični poslanci Filipovič, Čopič in Kovače-vič. Predsednik dr. Ribar naznanja, da se bo zahteva izročila imunitetnemu odboru. Na dnevnem redu je poročlo imunitetnega odbora, po katerem se imajo nekateri poslanci izročiti sodišču, večinoma zaradi tiskovnih prestonk^v. Zbornica sklene z večino glasov, da se ti poslanci izročijo sodišču. Med njimi je tudi poslanec Vladimir Pu-šenjak. Glede poslanca Brandnerja sc zahtevajo akti. Seja je bila zaključena ob 7. uri zvečer. — Prihodnja seja bo jutri ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: volitev prvega podpredsednika. V konstituanti se govori, da Je več komunističnih poslancev zapletenih v afero atentata. Grki se umikajo iz Male Azije Atene, 30. Junija. Po vojnem poročilu z dne 28. junija so grške čete izpraznile Nikotnedejo (Izmid). London, 29. junija. Lord Harmworth je naznanil v spodnji zbornici, da je položaj na polotoku Izmid zelo negotov. Grki so izpraznili Izmid že 27. t. nt. Mesto gori in v vsej okolici vlada silna panika. Cele množice Armencev in Turkov beže proti Carigradu. Boje se, da ne bi prišlo do nemirov. Storjeni so vsi koraki, da sc preprečijo ropanja in pokoljl. Angleški interesi, kakor je izjavil lord Harms-worth, niso v nevarnosti. London, 29. junija. Iz Smirne javljajo. da je zboroval tamkaj vojni svet pod predsedstvom kralja Konstantina. Baje je raapravljal svet o mnogih silno važnih stvareh. Anglija je izročila Grkom otoka Lemnos in Imbres. Sprava med papežem in italijansko vlado PAPEŽ BO PRVIČ ZAPUSTIL VATIKAN. — ITALIJANSKI PRO-TEKTORAT NAD PAPEŽOVO DRŽAVICO. Pariz, 29. junija. «Chicago Tribune« poroča o pogajanjih med italijansko vlado in Vatikanom In m eni, da bodo ta pogajanja končana v jeseni, ko bodo prepeljali v Latcran truplo Leona XII. in ko bo papež Benedikt XV. zapustil Vatikan in spremil svojega prednika čez rimske ulice. Rim, 30. junija. (Izv.) V političnih krogih se potrjujejo vesti, da se je dosegel sporazum med italijansko vlado in Vatikanom, po katerem bo italijanska vlada priznala sedanje va-tikanstvo posestvo kot avtouomno državico pod italijanskim potektoratom. Papež bo ob priliki prenosa ostankov papeža Leona XIII. iz Vatikana v La-teransko cerkev zapustil prvikrat Vatikan in šel na čelu duhovščine po rimskih ulicah. Težka vladna kriza v Italiji GIOLITTI VNOVIČ POVERJEN S SESTAVO VLADE, Rim, 30 junija. (Izv.) Kriza italijanske vlade jo vse bolj in bolj kočljiva; vse vladne stranko pritiskajo na Giolittia, da bi prevzel sestavo nove vlade, kar so pa on odločno brani. Listi prinašajo pozive nanj naj v sedanjem kritičnem času ostane na vodilnem mestu. Kralj se je posvetoval 7. zastopniki vseh strank, ki so mu svetovali, da naj poveri sestavo novo vlado zopot Gioli-j tlu, ta pa jo to energično odklonil. Od- klonil jo pa tudi vsako posredovanje gledo do Nikola, kateremu jo hotel kralj povoriti sestavo vlade; ko je do NjeoU, izjavil, da sprejme mandat edino v slučaju, ako se zavzame zato Oiolittf, je ta odklonil vsako posredovanje. Rim, 30. junija Kralj je sprejel miai-sterskega predsodnilca Giolittija in izta» zil nujno željo, naj bi zopet Giolittl pre-vzol sestavo kabineta. Giolitti si jo pri. držal odgovor. OSTAVKA DRUGEGA MUSLIMANSKEGA MINISTRA. Beograd, 30. junija. (Izv.) Minister za narodno zdravje, dr. Karamehme-dovič je podal včeraj ostavko na svoj resort. Svojo demisijo utemeljuje dr. Karamehmedovič z dejstvom, da je v muslimanskem klubu, kateremu pripada, nastal spnr glede razmerja muslimanov napram vladi. Dr. Karamehmedovič zastopa, kakor znano, v klubu močnejšo strujo, ki je za brezpogojno militaristično politiko. NOV POSLANEC V SKS. Beograd, 30. junija. (Izv.) Zemljo-radnik DivJjan, katerega so pretepli njegovi kolegi zaradi glasovanja za ustavo, je sedaj izstopil iz zemljo-radničkega kluba in vstopil v SKS. AMNESTIJA. Beograd, 30. junija. (Izv.) Regent Aleksander se že v prihodnjih dneh poda v Pariz. Pred odhodom, najbrže jutri, podpiše ukaz o amnestiji za vse zločine in prestopke proti k-alju, prestolonasledniku, državi ali državnim organom, proti konfeeiiam itd. Ta amnestija so razteza na .dobo od 1P14 do Vidovega dne 1921. Frastkovski Sok©! iz- Osiek, 28. junija. (Izv.) Včeraj zvečer je bila konferenca starešinstva Jugoslovanskega Sokolskega Saveza in delegatov sokolsldh žud iz vse kraljevine. Predsedoval je podstarosta Sokolskega Saveza dr. Vladimir Rav-nihar. Razpravljalo se je o sporu s sokolskitn društvom na Vilsonovem trgu v Zagrebu. Prečitana ie bila tudi obsežna spomenica tega društva, ki je bila sicer že objavljena v «Obzo-ru». Postopanje imenovanega društva je bilo soglasno obsojeno kot neslo-vansko in nesokolsko in »predlagano, naj se prekinejo vse zveze z društvom, ki je pozdravilo Stjepana Ra-diča. Istega mišljenja so bili tudi delegati Češkoslovaškega Sokolskega Saveza, ki so izjavili, da bo tudi njihova sokolska organizacija prekinila vsak stik s «Sokolom» na \Vilsono-vem trgu v Zagrebu, ki ga ne priznava več za Sokola. Novi krvavi boji na Reki Milan, 29. junija. «Corriere della Sera» iavlia iz Reke. da so včeral ardlti odbili karabinieric. ki so se iim zouerstavili in vdrli v reški in sušaški kanal, kier se nahaja car-niziia aloincev. Aloitici so na ardi-te streljali iz nušk. Zadet ie bil en poročnik, ki ie bil takoi mrtev. Pri nemirih ie bilo usmrčenih vseiza skttnai seden: oseb. Rim, 30. junija. (Izv.) Fašist Suvich jc vložil v imenu fašistov in nacijo-nalistov na vlado interpelacijo, v kateri zahteva pojasnil glede zadnjih dogodkov na Reki. Fašisti zahtevajo, da uaj nova vlada v svoji prvi seji odgovori in pojasni svoje stališče o reškem vprašanju. Suvich je protestiral . tudi pri vojnem ministru Rodino proti postopanju vojske na Reki. Nacionalistični in fašistovski poslanci so poverili Suvichu nalogo, da naj gre na Ri'ko in izvrši anketo o zadnjih dogodkih. ISatosis^ga no£©Jo Beograd, 30 junija. (Izv.) SKS klub se je izjavil proti davku ta promet« Flnan- i čili minister jo sklonil izvzeti kmete in obrtnika, ki imaio do dra couocnika. Di.maj, 30. junija. (Izv.) Ker sta angleška in španska vlada odklonila prošnjo ekskralja Ivaria za nastanitev. sc jo Kari obrnil na grško vlado, da mu dovoli bivanje na grških tleh. švicarska vlada vztraja na stališču, da sme Kari ostati na švicarskem samo do meseca avgusta. Zs rasoroSenie morju V/ashington, 29. junija. ("Izv.) Reprezentančna zbornica je s 3-JO proti 4 glasovom sprejela predlog senatorja Boroha glede mornariškega proračuna, ki pooblašča predsednika, da z Anglijo in Japonsko stopi v pogajanja glede znižanja vojnih mornaric. London, 29. junija. Reuterjev urad javlja iz Tokija, da jo sprejela zveza japonskih trgovskih zbornic resolucijo, v kateri ee poudarja potreba po omejitvah in znižanju vojnih mornaric, ker jo zveza narodov gotovo dejstvo. Japonska mora r. drugimi velesilami glede razoro-ževanja skleniti pogodbe, da se tako doseže meiinaroden mir in energični razvoj industrije. ODGODITEV OBNOVITVE ANGLEŠKO-JAPONSKE ZVEZE. Pariz, 30. Junija. Iz Londona javljajo, da ?e je sidep anglefko-japonske zveze odeoyii za nekaj mesecev. ITALIJANSKE FANTAZIJE O VZROKIH ATENTATA NA REGENTA Trst, 30. junija. (Izv.) Današnji «Pi-colo» prinaša poročilo o atentatu na! regenta. V poročilu pravi: Misli se, da je atentator izvršil svoj čin po naročilu teroristične velesrbske organizacije iz Vojvodine, da se maščuje nad regentom zaradi njegove popustljivosti napram Hrvatom in Slovencem. Včeraj sprejeta ustava je globoko razdružila pristaše Velike Srbije... Drugi pa mislijo, da je atentator morda komunist. VTIS ATENTATA NA REGENTA V SLOVENIJI. Ljubljana, 30. junija. Vest o bombnem atentatu na regenta Aleksandra po njegovi zaprisegi je vzbudila v vsej Sloveniji veliko pozornost in ogorčenje. Na deželi so po nekaterih krajih z največjo iskrenostjo pozdravljali srečni izid. Vest so ju že tokom včerajšnjega dneva razširila po vseh važnejših centrih in krajih. Tudi Ljubljana je komentirala dogodek nad vso živahno. V znak sročne rešitve jo mestni magistrat danos zvečer ua balkonu mestnega magistrata izobesil z narodnimi in državnimi zastavami okra-šonu sliko regentovo. CASTITKE MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE. Ljubljana, 30 junija. Mestni magistrat je odposlal v Beograd sledečo brzojavko: Kabinetni pisarni Njega kraljevega viso-čanstva prestolonaslednika regenta Aleksandra Beograd. Ob srečni spasitvi Nje-ga kraljevega visočtfnstva regenta Ale-ksindra sporočan vseobčo srčno rado*t, in domorodno navduSenje. katera prevevata prebivalstvo itaSega narodni dinastiji in edinstveni državi iz dna duše vdanega mesta. Z globokim sočutjem pa mislimo na vse, ki eo postale žrtve besti-jalnega atentata. Bog živi naš kraljevski dom. naš narod in naso ustavno državo. Dr. Zamik, mugistratni direktor in županov namestnik. POSLANCI POVABLJENI K REGEN-. TU NA VEČERJO. Beograd, 30. junija. (Izv.) Dane« zvečer je povabil regent Aleksander vse poslance, ki so prisostvovali njegovi prisegi v konstituanti, na večerjo v oficirski dom. Po večerji si je dal predstaviti vse poslance, ker se je S njimi razgovarjal o prilikah njihovih krajih. Voščila Slovenije ob ponesrečenemu atentatu Ljubljana, JO. junija. 0 priliki ponesrečenega. atentata na prestolonaslednika regenta Aleksandra jo predsednik deželne vlade dr. Baltič odponlal nastopni brzojavki: »Kabinetni kanceiariji Nj. Visočau-«fcva prestolonaslednika. Beograd. — Z globokim ogorčenjem in gnjevom »ta sprejela narod in vlada vest o zločinskemu napadu na življenje našega prestolonaslednika. Čast mi je, zaprositi imenom nanoda in celokupne deželne vlade, da se izvoli na najvišjem mestu predložiti našo uajiskrenojše ča-^Htkf k srečno prestani nevarnosti, v katero j« zločinska roka spravila življenje našega ljubljenega prestolonaslednika, Izvolite obenem tolmačiti tudi neomejeno udanost ter zvestobo tukajšnjega naroda. Nj.Veličanstvu, klavni naši narodni dinastiji in edinstveni držaji. — Predsednik deželne vlado dr. Vilko Baltič*. »Gospod Nikola Pašič, predsednik ministrskega sveta, Beograd. — S kakršnim navdušenjem jo naš narod spre-, jel sprejetje ustave, s tako ogorčeno-1 stjo tudi obsoja zavratni napad na življenje našega ljubljenega prestolonaslednika in se iskreno in srčno radu-je nad sreeno spasitvijo Nj. Visoč;ut-stvu. Izvolite sprejeti zagotovilo, dai nas narod vztraja in ila hoče vztraja-' ti do konca v neomejeni zvestobi ter udanosti do >'j. Visočanstva Prestolonaslednika in našo slamo narodne dinastije. Izvolite sprejeti tudi Vi, gospod ministrski predsednik, imenom naroda in celokupne deželne vlade naj-iskreoejše eastitke k srečno prestani nevarnosti, v katero je zlobna roka spravila tudi Vaše življenje. Obenem izvolite sprejeti tudi izraz našega sočutja za vso one, ki so postali žrtve | podlega atentata. — Predsednik deželne vlade dr. Vilko Balti6»< Ljubljana, 30. junija. Povodom sprejetja ustavo v konstituanti je predsednik deželne vlade za Slovenijo naslovil na predsednika narodne skupščine in na ministrskega predsednika na stopni brzojavki: _*Gospod Nikola Pašič, predsednik ministrskega sveia. Beograd. Imenom naroda in celokupne deželne vlade častim so predložiti našemu prvoborcu jugoslovanske idejo k udojstitvi najvišjega našega ideala uajiskrenojše častitke. Našo narodno edinstvo jo b!l Vaš življenski cilj, za to idejo bto živeli in delovali ves Čas z neprimerno doslednostjo. Idejo sto sedaj udejstvl-li in živi močna in trajna. Združili ste nas z Vašim neumornim delom v en sam narod, ki bodo nerazdružno spojen. užival srečo skupno in rame ob rami skupno tudi kljuboval vsem viharji m, zastrtim v bodočnosti. Imenom naroda in celokupne deželne vlade izjavljam da hočemo našo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ljubiti iz dna srca in s popolno zavestjo in pe. Poskuša pri klerikalcih, pri v*km- povzročile v slovenski soc. dem.1 ni,r- soo.ijalcih, da bi prišel k njim, kjer str.uiki notranjo krizo, ki se je vedno globlje zajedala v organizacijo in program .'SDS. Grupa užaljenih' sodrugov pol vodstvom g. Prcpeluha je pričela koketirati z v-vmi mogočim1 skupinami, i o-vati proti voditeljem stranke; imela jc nekaj časa vpliv tudi v glavnem glasilu stranke, v »Naprc-ju> ter je porol-fioma osvojila socijali:,lično revija »Na-lii Zapiski.. G. Prcpeluh je sicer odložil politična meta v stranki, zadržal pa si jc razne od JSDS. poverjene mu gospodarske pozicije. Kmalu je s svojo grupo zajahal med najodločnejše »av-fonrinisU". ter ustanovil poseben tednik »Avtonomist*. katerega ofiten namen je pridobivati med napredno inteligenco zaveznikov za klerikalni politični program. V socialističnih »Naših ga bodo pač bolj častili; poskuša pa tudi z novo stranko. Ker g. Prepeluh ni več socijalist, kar sam izjavlja, razumejo tu (v Beogradu) vsi, da stranka za njegove eksperimente ne odgovarja in da se bo stranka njegovih napadov morala primerno braniti. Bolj so pač čudijo hrvatski in srbski naši prijatelji, da se najdejo v naši stranki ljudje, stari somišljeniki, ki ne uvidevajo, da hoče nesocijalist Prepeluh v kalnem ribariti in ki ne razumejo, da je delo proti stranki bistveno nekaj drugega, kakor opozicija v stranki, lioncčno poživlja posl. Kristan k složnemu nastopu proti separatistično lažiavtoiiomi-stičnim prizadevanjem Propeluhovcev.* j — Kristanov članek dokazuje, kako j globoko so je že vgnezdila Prepelu-hova stroja v JSDS. in da je bil skrajni čas za stranko pričeti s čiščenjem. Zapiskih^ pa so pričele izhajati razprave, ki so socijalno-dcmokratieno stran- > To se je sedaj predvsem po prizadeta obtoževale, da je (sedaj ko g. Pre-! vanju .Štajercev začelo. V torek. 28. peluh ni več med voditelji!) prožeto li-'t. m. se je vršil občni zbor socijalistič-berabio mcntalitete ter proslavlja kle- ne književne zadruge. »Soc. Matica», likalno stranko kot ono politično orga-jki je bila dosedaj v rokah gg. prof. THft jb le jtfav neifotoV«,' ^ST EafišFo firmo zagledamo Propeluhovee zopet na političnem poprišču ali kot »samostojne* socljaliste, ali kot klerikalce ali kot narodne socijaliste... G. Pre-peluha vleče srce k SLS., toda njegovi ožji somišljeniki se še sramujejo. Kakor čujemo, se bo proces čiščenja v JSDS. nadaljeval in stranka bo skušala zopet vs posta vi ti disciplino v svojih vrstah. Z ozirom na obstoječe razmere, je to delo prav težko. Glasovi o sprejetju ustave Intoresantno je Čitati komentarje našega domačega opozocijonalnega časopisja o novi ustavi. »Slovenec* še ni prišel k sapi ter Be Jo danes v petek zadovoljil s posebno izdajo, v kateri priobčuje poročilo dopisnega urada o historični seji konstituanto tor vabilo k slovesni službi l>ožji y. proslavo sprejetja ustave. Glasilo JSDS »Naprej* priznava, da je s sprejeto ustavo, dasi je silno p> raanjkljiva, v našem socialističnem in tudi v splošno demokratičnem zinislu ustvarjena podlaga za nadaljnje delo in razvoj, o katerem bo socialistični proletarijat odločeval, kolikor bo složen in organiziram »Naprej« obtožuje politiko abstinentov in opozicionalnih frazerjev, katere neresnost je pokazala v svoji pravi nagoti ter dolži opori-cijonalce, da so pripravljeni brez sramu zlesti Pašiču pod krila, Ptiča jo seveda, ustrelila zopet »Jugoslavija«. Odkar so od tpga lista pobegnili novinarji, vihtijo besedni agitatorji gospoda Peska. Karakteristično jc, da imajo ti gospodje nekako bankomauijo in zato ni čuda, da tudi v ustavi vidijo zasiguranje bančnih interesov. V ostalem je komentar gospoda Peska (zatrjuje se nam. da je on avtor današnjega uvodnika v svojem listu) pravi vzor nesramnega zavijanja, natolcevanja in potvarjanja dojstov. Sprejetje ustave se je zavleklo, ker so večinske stranke imele važnejši posel — izvoznice! Muslimanskim poslancem so plačali 300 milijonov dinarjev, da glasujejo za ustavo. Najmanj ena petina poslancev je bila podkupljenih! Z ustavo dobi vladajoča klika vso moč v roke. Zapiralo se bo vsakogar, ki jc tako predrzen, da se upa pritoževati, govoriti ali pisati proti obstoječim razmeram. Ječe se l>odo polnilo. Oni (stranke, ki so glasovale za ustavo), so manjšina, ki si je podvrgla večino. Sedaj se bo vladalo po novi ustavi; pride doba trpljenja in policijskega režima in Slovenci naj so zanjo zahvalijo demokratom in njihovim zaveznikom samostojnim kmetom. Kadar bo narod občutil bič, nove ustave, takrat naj se spomni na trop — gospoda Peska, ki so je do skrajnosti boril za njegovo pravice. j Tako gospod polužupan. ki ima pogum se primerjati s Prešernovim Črtomirom in napisati članek, za katerega bi se. če bi bilo le količkaj res, kar v njem trdi, že morala zapreti za njim okovana vrata, ker jo po svoji tendenci ir: brezvestnosti hujši od radičev-skili hujskanj. ft-ajaloi. Tfa pol lič/BitM fSBftbJčm n<4 sprejmejo od uradništva, predloženo službene pragmatike, češ, da bi se na ta način uvedel v čeBko narodno gospodarstvo sovjetski sistem. — O katastrofalnem nazadovanju soeljallstlčne stranke v Ameriki poročajo newyorški listi. Na kongresu stranke, ki se je pretekli teden pričel v Detroitu je glavni tajnik sporočil, da je število organiziranih članov, Id plačujejo svoje redne prispevke padlo na 17.000. Lani jih je bilo še nad 300.000. Tajnikov« poročilo navaja kot vzrok, da se jo stranka v svoji taktiki preveč radikalizirala in prepustila preveč vpliva komunističnim elementom. Po triurni dobati je bila sprejeta rezolucija, ki odklanja vsako zvezo s komunizmom ter proglaša boljševike za največje škodljivce focijalizma. Med burnim odobravnjem jc dal predsednik Hillrptist odstraniti s kongresa komunistične zastopnike. —i Angleški rudarji so prhtali na znižanje inezd. Kakor se poroča iz Londona, so rudarji pritrdili takojšnjemu znižanju dueine mezde za dva šilinga in za nadaljnjo znižanje šest penccv meseca septembra, i— Otvoritev Irskega parlamenta. Dne 28. junija je bil ofcvorjen južno-irski parlament, v katerem je zastopanih -ti. grofij. Seja, ki je trajala komaj četrtinko ure, so je udeležilo lo jako malo članov. Sejo so odgodili do 13. julija. — Zveza narodov bo posredovala v vprašanju Vllne. Svet zveze narodov jo danes končal zborovanje v javni soji in soglasno sprejel predlogo za posredovanje v vilenskemu vprašanju. Litvanski delegati so protestirali proti temu. — Nemci se umikajo iz Poljske, Wolffov urad poroča: Ker je umik poljskih vstašev v prvo v izpraznitve-nem načrtu predvideno ceno resnično dovršen, je pričel general Hoefer prestavljati nemško samoobrambo. ■— Nov poljski poslanik v Pragi. Poljska vlada jo imenovala za svojega poslanika v češkoslovaški republiki Erazma Piltza. njzacijo, ki se zna ob vsaki priliki spretno prilagoditi duhu in zahtevam ča*a in volilcev (kar jo v očeh g. 1're-pejnlia očividno največja čednost za poUtično organizacijo!) Prepeluhovci so šli v svoji neženirani agitaciji tako daleč, da pridigajo v <:N. Z.» socijalistič-nemu delavstvu: samo klerikalci se dar nes borijo v konstituanti za pravice in naprndek našega naroda! V zadnjih mesccih se je skupina g. Prepeluha mnogo trudila spraviti soc. dem. sfranko, odnosno ljubljansko organizacijo v ozek stik posebno s klerikalci in narodnimi socijalci. Izid volitev ljubljanskega župana je v mnogem ozira ^zasluga« g. Prcpeluha. V teh okolnostih je umljivo, da je nastala v soc. dem. vrstah precejšnja zmešnjava. Nikdo ni več vedel, kdo vodi stranko Lončarja (predsednik), Prcpeluha in Erjavca. Izvoljen jo bil nov odbor, v katerem imenovani trije niso več zastopani (predsednik je sedaj g. Urat-nik) in odstavljeni so bili vsi trije tudi od redakcije »Naših Zapiskov*. Gosp. Prepeluh se bo moral sedaj zadovoljiti z »Avtonomistom*, katorega čitateljsld krog pa jc seveda povsem drug. Medtem. ko je v »Naših Zapiskih* govoril socijalistični in napredni inteligenci, jo štiri petine naročnikov «Avtonomista» — klerikalcev in niti topla priporočila »Jugoslavije> tega razmerja niso mogla spremeniti. Kakor nam poročajo se g. Prepeluh močno trudi, da bi odkrhal od JSDS. grupo, s katero bi mogel samostojno nastopiti. Istočasno pa se pogaja tudi s klerikalci in narodnimi socijalci. - oficijelno načelstvo ali. Razpoloženje napram g. Prepeluhu pa ljubljanski krajevni odbor ali Prepelu-jv NSS. ni jednotno. Eni bi hoteli med liovci. Zlasti iz Štajerske so so oglašali I svojo voditelje dobiti inteligentnega vedno ostrejši protesti in so je ponav- človeka (kar je g. Prepeluh brezdvom-ljala zahteva, da se naj izvrši energič- no), drugi so zopet bojijo, da bi ambi-no čiščenje. cije bivšega socijalista pokvarile mar- Kako daleč se jo že razvila zmeda vjsikatere lastne račune. Klerikalci vabi-ičuje članek poslanca Etbina jo sicer g. Prcpeluha v svoj tabor, ne JSDS. spričuje Kristana v »Naproju*, ki odkrito piše: »Tu v Beogradu slišimo o naporih morejo pa mu ponuditi kot neofitu tako odličnega mesta, kakor ga zahteva Po svetu — Proti češkim Škofom se je pojavilo med češko nižjo duhovščino novo ostro gibanje. Vzrok je materijalen. Nižja duhovščina se nahaja v jako bednih razmerah, škofje pa se solidarno in največjo vnemo tiranijo prispevati iz svojih milijonskih dohodkov za zboljšanje gmotnega stanja nižjega ldera. V Ječinu se je vršil prošlo nedeljo shod duhovnikov, na, katerem je bila. sprejeta resolucija, ki obsoja škofe kot nasprotnike zboljšanja gmotnega stanja nižje duhovščine ter izrecno povdarja, »da kažejo žalibog liberalno in socijalistjčne stranke več razumevanja za socijalno težnje nižjo duhovščine, nego episkopat in katoliške stranke*. —- Vse kaor pri nas. kjer je tudi morala priti na, krmilo demokrat-sko-socijalistična vlada, da jo nižjemu duhovništvu vsaj nekoliko pomagala z dokladami, —; Generalna stavka bančnih uradnikov na Češkem je sedaj popolna. Češkemu nradništvu, Id je proglasilo stavko, da izvojuje ugodno službeno pragmatiko, so je pridružilo sedaj tudi nemško bančno uradništvo. Banko iz- Politične beležke -J: Zakaj je odstopil ban dr. Tomlje-novič. Kakor poročajo »Novosti*, utc-meljujo ban dr. Tomljenovič svojo de-misijo s tem, da preneha v hipu. ko je ustava sprejeta, dostojanstvo hrvatskega bana. Na njegovo mesto slepi kraljevi namestnik kot, državni uradnik, dočim je bilo baustvo poli'.'5na funkcija. Dr. Tomljenovič bi s tem izgubil svoj mandat kot narodni poslanec. Bazen tega izjavlja, da sploh ni imel nikdar namena stopiti v državno službo, zlasti pa tega ne more storili, ko je HI enkrat ban. Mnogi občutljivi Hrvat jo bi mogli videti v t »m degradacijo l ansko časti. Zato je tmatrs.I dr. Tomljenovič, ld je bil na ta način zadnji hivatski ban, za umestno, da poda svoje demisljo, še pralna jo bila ustava poapisana od regenta, Poslanski mandat je odložil bivši minister Anton Kristan, ki je imenovan za upravitelja od države konfisci-ranih veleposestev Friderika Habs-burga v Belji. Naslednik g. Kristana v Ustavotvorni skupščini je g. Tokan, soc. dem. strokovni tajnik v Ljubljani. -!- Naši v italijanskim parlament« Politično društvo «Edinost> v Trstu je po svoji zadnji odborovi seji poslalo poslancu dr. Wilfanu brzojaven pozdrav zaradi njegovega odločnega in '•astnega nastopa v italijanskem parlamentu. ' Svrtm ntl tehniški srednji šoli v Ljubljani. V soboto dne 2. julija ob deseti uri se otvori razstava s slavnostnim govorom prof. Volav-ška, ki bo krat ko pojasnil pomen te šole, nakar bo takoj otvorjena razstava, ki vsebuje portrete in akte, dalje narodne ornamente, perspektivo in grafična dela. Razstava ostane otvorjena do nedelje dne 3. julija do 16. ure. Vstopnina prosta. Esperanto v češkoslovaških srednjih šolah. U Prage prihaja poročilo, da je ministrstvo za prosveto odredilo uvedbo esperanta kot neobligatnega predmeta v državnih srednjih šolah. Ravnateljstvom srednjih šol sc je naročilo, da takoi pred-lože deželnemu šolskemu svetu svoje nasvete glede uvedbe esperanta in da no-minirajo učitelje, sposobne za ta jezile. tam preko je beda, tam preko treba pomoči! — ali ste že član »jugosloven-ske matice*? Hale nebo v juliju Mesec julij zaradih svellili noči ni rav-' no prikladen za opazovanje nočnega! neba. Vendar moremo vse velike pla-l neto zaradi njih jačje svetlobe opazo-j vati še ves mosec. .Mali planet Merkur postane koncem meseca jutranja zvezda ter vzhaja dve uri pred solncem. Venera, je kot jutranja zvezda Danica po svoji živi svetlobi poznata vsakemu. Lep naraven prizor se bo nudil našim očem dne 2. julija v jutranjih urah, ko stopi Venera v konjunkcijo z zadnjim krajcem. Tedaj bo stal luuiu krajce ravno nad Danico. Tudi znameniti rdečkasti^ planet Mart preide na svojem potovanju krog solnca v tem mesecu na jutranje nebo ter izhaja koncem meseca že eno uro a t;.-li>C'jm.-l'*Vefiemo nebo nam krasita tudi So v juliju oba največja planeta. Jupiter in Saturn. Najti ju jo lahko, ker stojita oba v ravni či.i z zvezdo Regu-lom (v ozvezdju leva), tako, da se Jupiter nahaja v sredi nad Saturnom in Kegulom. Dno 'J. julija bo stal Jupiter nad prvim krajcem dve tiri kasnoji Na večernem vzhodnem in zapad-liem nebu sta so pojavila dva, redka gosta. Oba kometa sta sedaj samo še teleskopično, to je samo z daljnogledi vidna. Winneckejev komet se nahaja sedaj na, vzhodnem nebu med zvezdama Labudom in Pegazom še kot mala meglena zvezdica 8. reda. lliti proti solnctt (perihelu) ter je upati, da ga bomo opazovali s prostim očesom na jutranjem nebu, ko doseže svoje pri-solnčnje v juliju, seveda samo tedaj. če se bo njegov rep zadosti močno in svetlo razvil. Na upadnem večernem nebu se ie uoiavjl drugi gost. komet Reid (1921 a). Nahaja so nekako v sredi med polarnico in zvezdo Poluksom (ozvezdje dvojčkov), sedaj še kot meglena zvezdica 7. reda. Dasiravno ga jo sedaj zaradi večerne zarjo še težko opazovati, je vendar upati, ako se njegov rep v prisolnčju zadosti močno razvije, da ga bomo videli v večernih urah na zapadnera nebu s prostim očesom. Po večini so kometi nestalni gosti našega solnčnega sestava. Razlikujemo dvoje vrst teh nebeških teles. Ena vrsta kometov, okoli 20 po številu jc pe-rijodična. Ti spadajo kot stalni udje v naš solnčni sestav. Njib obhodni čas krog solnca pomeni razdobje od 3 do 75 let. Druga vrsta kometov pa obišče naš sestav in ga za vedno zopet zapusti. Ti zadnji prihajajo k nam iz ogromnih daljav, Oi> drugih solnenih sestavov. Wmueckc]ev komet ie naš stal- ni gost, njegov obhodni čas krog solu-ea traja 5.83 let. Razdaljo med našo zemljo in solncem, približno I 19 milijonov kilometrov, zovemo tudi eno zemeljsko daljavo. Najoddaljonejša točka poti Winne-ekejovega kometa znaša 5.5 zemeljskih daljav od solnca, to je, komet prida iz iste oddaljenosti, v kateri se suče Jupiter krog solnca. Znani komet Ilal-lcyov, katerega obhodni čas znaša 7t5 let,, prihaja v perihol celo iz večjih daljav kakor je razdalja najbolj oddaljenega planeta Neptuna, to je okoii 85 zemeljskih daljav. Drugi neperijodični kometi prihajajo v naše osolnčjc iz ogromnih daljav, do 2000 zemoljskih daljav in še vee. Najbližje zvezde stalnice se nahajajo v razdalji 280 tisoč zemeljskih daljav od rolnea. Ako pride komet na svoji poti dovolj blizu našega solnca. so razvi- jejo plini, ki obdajajo kometovo jedro : v obliki dolgega repa, ki je vedno obrnjen proč ocl solnca. Kometov rep je sestavljen po večini iz ogljikovodiko-vih električMbžarečih plinov. Dolgost ropa znaša, več milijonov kilometrov. Glava kometova ne sestoji iz kompaktne mase, kakor naša zemlja, temveč iz redkih delcev tako, da moremo vi* deti skozi kometovo glavo celo zvezde, ako se komet mimo njih premika. Zgodi so celo, da se komet na svoji poti razspe ter se nato suče ves roj kome-tovih ostankov po isti poti dalje krog solnca, V slučaju pa, da pride lak r.; Grof Begoneu v Mariboru. Včeraj popoldne je prispel grof Begouen -svojim sinom v spremstvu poverjenika za tik in bogočastje dr. Skabernet«, v Maribor. Na kolodvoru so ga pozdravili univ. prof. dr. Zolger. okrajni glavar dr. LajnSIS, pol. svetnik dr. Srnin-kovic in vladni mestni komisar dr. Po-ljanee. Danes sta si gosta ogledala muzej in se odpeljala popoldne v lio-ga«iko Slatino. Jutri si oglodata ptujski in hrasto vižkl grad, nakar odpotujeta v Ljutomer in Ormož. " Osebna vest. Uprav ni svet Južne železnice jo podelil namestniku obratnega ravnatelja pri ravnateljstvu Jož na želez-niuo v Ljubljani g. inž. Ignaciju Sega na-rlov direktor. * G. dr. Gradnik naj se izvoli čimprej Javiti v našem uredništvu. * Naredba o delavskem zavarovanju. Kakor se brzojavno poroča iz Beograda, je prestolonaslednik regent Aleksandor podpiral naredbo o sploš-nem delavskem zavarovanju, ki stopi v veljavo dne 1. julija 1922. * Obznana je dobila zakonsko velja v o. Kakor poročajo iz Beograda je podpisal regent Aleksander 27, p. m torej pred sprejetjem ustave, _ znano protikomunistično «Obznano», ki jo postala a tem uredba z zakonsko močjo. V veljavi bo ostala toliko časa, dok ler je ne ukine ali ne spremeni parlament v zmislu določil ravnokar spre jete ustavo. * Narodni škandal. Poročajo nam: Ravnateljstvo državno teliniške srednjo to' I« T Ljubljani dopisujo drugim uradom v Jugoslaviji v nemškem jeziku! Dokaz na razpolago! .Veka trgovska (pedlcijska in komisijska družba v Ljubljani dopisuje trgovcem v Beogradu v nemškom jeziku! Neki odvetnik v Celju, ima na svojih tiskovinah Se vodno «01111» in ne priznava obratnega ravnateljstva Južne železnice v Ljubljani, temveč dopisuje nemško ravnateljstvu ni Dunaju. * Sprejem ustave in mariborski škaf. Sprejem ustave jo po vseh večjili mestih našo države naznanjalo grmenje topov, po cerkvah pa so zvonili zvonovi. Človek bi pričakoval, da bodo tudi mariborsko cerkve naznanile na enak način narodu veseli dogodek. Toda meščani so čakali zaman. Ko je neka oblast povprašala škofa, zakaj nc zvone zvonovi, jo dobila iz Škofijo odgovor, da se šo niso odločili. Brez komentarja. * Strah pred državno himno. Iz Maribora nam poročajo: Na Vidov dan se je vršila v frančiškanski cerkvi šolska' maša. katero je opravil neki rodovnik. Vsi navzoči smo pričakovali, da bo, kakor je bilo tudi v Avstriji običajno, po izvršenem cerkvenem opravilu počakal, da se odpoje državna himna. Žalibog pa se to ni zgodilo, ainpa.k je redovnik očividno demonstrativno odšel izpred oltarja, kar je napravilo na vse silno mučen vtis. * Svečana proslava sprejetja ustave v Ptuju. V sredo zvečer je proslavilo mesto Ptuj in okolica na svečan način sprejetje ustave. Vojaštvo in Sokoli so prirediii takljade z godbo, pevska društva so pela narodne himne in patri-otične pesmi. Pred magistratom je nagovoril vladni komisar dr. Scnjir in pred glavarstvom uradni vodja množico, ki je navdušeno vzklikala vi a d ar ju in domovini. * Iz Dobrepolj. Nekdanjo hudo klerikalno gnezdo je sicer že močno zrahlja-no, vendar pa še močno negujejo svojo a vt.onomi stično in protisrbsko gonjo. Preteklo nedeljo so vzeli na piko tudi po škofovih navodilih Sokole. Radi bi jih potopili v žlici vode, pa jih je vsak teden več. Značilne pa so besede dobre, poljskega kaplana preteki jo nedeljo: «Si-eer pa naj delajo v Beogradu, kar hočejo, jaz in moji tovariši poslušamo samo Škofa. Ta me ja posvetil in samo tega ubogam*. — Smisel teh besed je: kaj me briga, narodna država, naša država je rimska cerkev in poglavar te države je papež v Rimu — Ti gospodje poznajo državo in narod samo takrat, kadar imajo dobiti — plačo, sicer pa dolžnosti do državo nočejo poznati. * Nova železniška zveza med Jugoslavijo in Čehoslovnško. Zadnjo dni se je vršila na Bledu železniška konferenca, katere so se udeležili zastopniki Jugoslavije. Čehoslovaske, Italije in Avstrije, Sklenilo so je med drugim, da se uvedeta s 1. julijem dnevno dva ■ brzovlaka iz Prage preko Dunaja in Maribora, Kazdelltev praškega vlaka i/. Beograda, se odslej ne bo več vršila v Mariboru, marveč v Bntoktt ob .Muri. * Potrebni uradniki. Rok za vlaganje prošenj za službena mesta pri 1'pravi za zaščito industrijske svojlna se je podaljšal do 15. julija 1.1. * Artilerijska podolicirska Šola v Mariboru. Meseca septembra 1921 bo sprejetih v II. artilerijsko podoficirsko šolo v Mariboru do 200 rabjdeničev v starosti od J 7. do 21. leta. Prošnje je vlagati do 20. septembra 1921 pri poveljstvu šole. Pobi jižji podatki so razvidni. iz oelasa, v Ljubljana, 80. Junija. oto&item Vojaškem urad« M »Mestnem domus v Ljubljani. * Preporod v Ljubljani. Dane*. * petek se vrši prvi počitniški sestanek Preporoda S.J.8.U. ob 17. uri v Mali dvorani Mostnega Doma. Vabimo voe člane in članice, da se sestanka udeleže. Odbor. Kongres lldnuenja gledaliških igralcev SHS v Ljubljani. Fri Slavnostni Akademiji* v nedeljo dne a. julija sodelujejo med drugimi tudi Ljubljančanom že dobro znnni in priljubljeni operni pevci in pevko kakor Camerotta. Polakova, šug-hova, Hržič, Mazgeteva itd., katerih imena nam obetajo v resnici prvovrsten umetniški užitek. Preiiprodaja vstopnic za vse predstave so prične r petek 1. julija pri dnevni blagajni opernega gledališča ob navadnih urah. * Zveza slovenskih pevsklli #borov va-hl k skupni pevski vaji, ki se vrši v soboto dne 2. julija ob 8. uri zvečer v pevski dvorani v Glasbeno Matice* v Vegovi ulici, vse včlanjene zljorc za nastop pri odkritju spomenikov Borštnika in Verov-šku v nedeljo dne S. julija ob lt. uri dopoldne pred opernim gledališčem. Pevski zbori so prosijo, da prineso seboj notni malerijal za Jenkovo «Molitev» (Ti. ki si nas nstvaril). Polnoštevilnost naša dolžnost! — Odbor, * Družbi sv. Cirila in Metodu je daroval g. Peter Slepič v siški 400 kron po vodom poroko svoje hčerka gdč. Francke. Iskrena hvala! * Kolo jugoslovenaliih sester ima svu-jo redno odborovo sejo v ponedeljek 4. julija ob 5. uri v risalnioi »Mladike*. " Zaključek «plesne šole» (IV oddelki) citenskega telovadnega društva v Ljubljani^ so je vrf'1 v dvorani dravske divizijo pod vodstvom profesorice, go. Poljakov« in nadzorstvom gdčne. Mladičeve ob navzočnosti starišev. Bila jo prepro. sta, neprisiljena zabava, ki je pričala, kako se lahko vzgaja deco tudi v družabni smeri, ne da bi pri tem pridobivala na domišljavosti ali pa postala razmi-šljona za šolsko delo, ravno, ker se je vršil vos pouk v značaju šolo. S strani staršov se jo izražala splošna zadovolj-nost, in je lo želeti, da društvo prireja tudi v prihodnji seziji slično tečaje, da se otrese naša mladina nepotrebno lesenosti. * Pot skozi Vlntgar zopet odprta. Kakor uam javlja gncralni komisarijat za .tujski promet, so galerijo in mostovi v Vintgarju popravljeni, tako da je postala ta naša najlepša soteska občinstvu zopet dostopna. Popravila vsled povodnjl razdejanega Vintgarja so stala ogromno svote. Vsled tega so bode pobirala od posetnikov sotesko neznatna vstopnina 50 para od osebe. Občinstvo blagoizvoli to upoštevati ter si oskrbeti prod vhodom v Vintgar vstopnice, ki so dobivajo v hotelu <-Stol» na Dobravi in v restavraciji »Vintgar«. — Generalni komisari- Novi zagrebški policijsld komisar je prepovedal ysako kroSnjarjenje po javnih lokalih. Velik požar v Novem Sada. V, No- SITCACIJA NA' LESNEM iTRtill. Stagnacija na' jugoslovanskem lesnem vem Sadu je izbruhnil prete6eno nedeljo i trgu traja nevzdržno že yse letošnje po velik polar, ki je uničil veletrgovino Ou banlč, Zolič & komp. ter skladišče tvrd-ke Bakovski 8- Hubort. Skoda ee ceni nad pet milijonov dinarjev. * Padec. Včeraj zjutraj je ftenai zasebnega uradnika, 67 letna Antonija Toman na Ulincah pri Ljubljani tako nesrečno padla po stopnicah, da so jo morali vsled dobljenih poškodb takoj odpeljati v. javno bolnico. ' * OtroSkn nagajivost. Mali. 181etnl deček Josip Kolman iz Gradca pri Litiji je včetaj zjutraj gnal konja na vodo. Iz na-gajivosti jo deček Ciril Simončlč udaril konja, ki je potem brcnil v obraz Kolma-na. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnico. * Hudoben mož. Dolavco južno železnico France Pno na Brezovici pri Ljubljani jo v prepiru zagnal svoji mladi ženi Mariji v čelo likalnik in jo močno poškodoval. * Blazen samomorilec. Na Vidov dan se jo v Zagrebu smrtnonovarno obstrelil bančni sluga Stanko Maluš, Njegov ravnatelj mu jo bil prjšnji večer naročil, naj letje. Manjše partije lesa, dirigirano v naše luke aH pa Izvožene po kopnem, ne iz« preminjajo ničesar na situaciji. Od teh malih količin hraslovme se je izvozilo večji del preko Kraljeviče na Angleško, mehak les pa so odpeljali po železnici y Italijo in Francijo. Povpraševanja po lesu ui »koro nobc-nega. V malih količinah sc išče hrast za Anglijo iu Francijo, mehak les za Egipt, Malo Azijo, Orčijo in Italijo, .vendar so pogoi) običajno nesprejemljivi, tako da do sklepov v kupčiji sploh ne pride. Cene konstatno padajo. Naslednje cc-ne, ki Jih povzemamo iz -Jugoslovanske Sume«, niso stalne iu bodo Sluille našim lesnim trgovccm satno v orilentacijo za momentani položaj lesnega trga: Hrasto-va debla I.razr. 1300 do 2200 K za kubik, II. razr. 700 do 1000 K, hrastova debla za lurnlrc od 2600 K naprej, hrastove deske do 5 cm 3600 do 4G00 K, surovi frizl (za eksport) 2500 do 3200 K, šlafll 3600 do 4000 K, bukova debla I. razr. 100 do 600 kron, javor I.razr. 1200 do 200U K za voz. Vsled dobrih izgledov so tudi o4W za uovo žito nizke. Pšenica za avgusti «1 prodaja po 800 nudi. kron 100 kg. Pri' imii so sicer vesti o žetvi zelo razl|fiue< Vondiir pa smo uverjesti, rtft letošnja že« tov v splošnem ne bo slaba, ker no more« nio verjeti pesimističnim poročilom it Vojvodine, ki so preočlto tondeneijtiznii. Žitni producenii 110 marajo popustiti T cenah in so poslužujejo tcndencijeznih poročil, da bi se vzdržali. Zato se pn-vdaj«, danes nova pšenica pri nas povproč»io p« 1000 K za 100 kg, kar pomeni več, neg« dvojna cenit mad/.:trs!:e pšenice. Na do. maiiem trgu »e bodo mogoče vinilen te-ne nekaj časa vzdržale, na. večji izvoz, p* seveda pri teli cenah ni misliti, kot- imamo huda konkurenta Romunijo in Madžarsko preblizu. 1 1 « Trgovinska In obrtniška zhurnica v Krakov« javlja, da ima ena večali poljskih tvoraio v Živcu v.a eksport visčje količine stročnic, cigaretnega papirja ter p»-rafiuovanega nopremočljivcga papirja va uporabo v industriji čokolade in pri izdelovanju življenjskih potrebščin. Tvoruic* jo pripravljena vsak čas nu zahtevo poslati vzorce svojih izdelkov. Podraženje nemškega premoga. K.a. jem streljati po sobi in jo streljal tudi na prihajajoče občinstvo. Ko jo prišla policija, zaklonil so jo v sobo ter streljal dalje. Redarji so sobo šiloma odprli ter našli Maluša smrtnonevnrno obstroljenc-ga. Pognal si jo kroglo v glavo. ...... .______Mednarodna industrijska In pol jedel- Naceškoslovaškcnitrisc rapopo- gk v Rigi Bu U „(l lil. julij. roc lil. Iz Prage se veano sk, ro popeden Svrha razstave jo oži", zastol. Izvoza ni nobenega, domača po- ,. . , 8 . , . . treha 110 fcsii nadi 1 ljpllj0 n'e0Tmak"«,L prometa med zapa- treba uo lesit pada. . ,dom in vzhodom ter tudi obnoya letake- Tudi ostala svetovua Ir/.išca, taku du-1 . . . .. pri tvTxlk. Rogač v Mari^ru uslužbene- ^ mtoJa ^ trcov|lle. Na dlinajfki mu Filipu Šavporlu je v pondeljek na Glavnem trgn ix>8talo nenadoma slabo iu so je zgrudil nezavesten na tla. Prepeljali so ga v javno bolnico. * Drzen tat koles aretiran. Ljubljanska policija je aretirala Goričana Karola Per-šoijo, ki jo v Ljubljani kradel kolesa, jih tihotapil v Italijo, in jih tam z dobičkom prodajal. * Tatvina zlate ovratnice. Pred dnevi jo še lo zapazil g. dr. Ferdiuand Souvan, da mu jo bilo v času od 10. maja do 24. junija vlomljeno v njgovo stanovanje na Kongresnem trgu 15. Neznan tat jo odnesel dragoccno. /lato ovratnico s safi-rom v sredi in s 15 briljanti. Ovratnica jo cenjena na 20.000 K. Izmišljena tavina. V zagrebškem policijskem uradu so je -/glasil v pondeljek neki potnik iz Maribora ter naznanil, da. ' je na, južnem kolodvoru izročil nokomu postresčku kovček s 50.000 srebrnimi kronami, a postrešček da je s kovčkom brez sledu izginil. Ker so je policiji ovadba zdela sumljiva, je odredila Izsledovanjo dotičnega poslreščka, katerega so tudi kmalu našli. Pri konfrontaciji se je dognalo, da jo ovadba bila neresnična, kakor je »oškodovance^ sam priznal. ?*< lesni borzi jc udeležba pičla. Kupci sc ogibajo skoro .vsake kupčije navzlic naraslim potrebam domače Industrije. Na Italijanskih tržiščih — razven Trsta — cene za enkrat se nc padajo tako vidno. V Milanu stanelo jelovo deske, ki so prišle preko Pulia, 300 lir za kubik: deske lugoslovansko provcniicnce sc prodajalo po 320 do 360 lir za kubk. Južna Italija plačuje mehko deske po 420 do 460 lir. Mcrhautilno tesano blago jc padlo v .Trstu na 200 do 260 lir za kubik. Na Angleškem so vsa tržišča prena-1 Češkoslovaško. Pri razgovorih čeških kovinarskih tvomie v. niHko trgovinsko misij« v Boriinu je izjavil šef ruske misije, da so nabitj.i rrt potu posebna, sovjetska misija za Češkoslovaško, ker iins Rusija-namen, del potrebnih vozil in strojev nakupiti v Češkoslovaški. « Brezposelnost v Angliji. Angleško soeijalistično glasilo ^Dail.v ilerald* prinaša sledečo podatke o brezposelnosti v Angliji: nezuposlenih: 1,250.000 rudarjev, 1.500.000 strojnih delavcev, 100.000 tiskarskih delavcev. 1,000.000 poljskih delavcev, 5004100 delavcev v bombažnih polnjena z. blagom. Angleški trgovci nc /", pfl0 v kupujejo novega blaga, dokler nc prodajo 125-000 delav^v v ladjedelmcah, mm starega po dobavnih cenah. Vsled tega transportnih .lelavcev ,0.000 n^č«. vlada posebno na Svcd:,kem mrtvilo v cev drž. Želozmc, 20.000 mizarskih delav-Icsnl trgovini. Na Prancoskcm pričakujejo v ladjedevlmcah itd. ccnenih dobav lesa iz Ncmčiic, medtem ko Kanadski premog v Angliji. 6MW išče Anglija obnovitve starih zvez z Ru- t()" kan.o.ls!:,-, premoga je dospelo pwl siio zaradi nakupa iu dobave hrastovinc. jat, 7,a tujski promet v Sloveniji so ob ob- j____ novi otvoritvi Vintgarja javno zahvaljuje ,,_„..„„, ___ . , kar najtoploje predsedniku deželno vlado j SPREMEMBA VOZNEGA REDA NA g. dr. Baltiču, sekcijskcmu svetniku; GORENJSKEM. i dr. Mam u in Kranjski industrijski druž-1 v svrp0 (iofPgo ugodnejših zve/, z j Izgledov na izboljšanje položaja v lesni trgovini je jako malo. Do jeseni ni pričakovati večjih izprenemb. Vzrok sedanji krizi leži v preveliki produkciji lesa v letošnjem letu in v omenjenem konzumu,! nekaj dnevi v Anglijo. Pričakujejo Se vec pošiljat o v. Ker pa je sedaj rudarska stavka končana in so delo v premogovnikih zopet prične, bodo pošiijatve pO' iagoma izostale. Krediti Zedlnjenih držav Evropi. ki je neizbežna posledica stagnacije raz-1 Predsednik Zedinjenih držav Harding je ličnih industrij. Za veliki angleški trg jc | podpisal dekret, po katerem se dovoljuje- bil merodaien Stralk :.iiEeških prettionov-nikov, ki gre ravnokar k svojemu koncu in upravlčulc upanje na izboljšanje krize tekom bodočih poletnih mescccv. bi, ki so s svojo vsestransko podporo omogočili popravo in ureditev Vintgarja, ki je bil vsled povodnji popolnoma razdejan. Istotako izreka svojo zalivalo g. inž. Bachmanu za spretno tehnično vodstvo gradbe in Slovenski* eskomptni banki za gmotno podporo. * Nov brzojavni pravilnik stopi v veljavo dne 1. julija. Stranka, ki hoče predano brzojavko naknadno ustaviti, mora to svojo zahtevo predložiti brzojavnemu uradu s kolkovano pismeno vlogo (2 dinarja). Vse vlogo in reklamacijo gledo brzojavk sc morajo kolkovati, kolkovina znaša 2 din. Ako stranka zahteva pismeno rešitev, pa šo 5 din. (skupaj 7 din.) Pristojbina za skrajšano naslovo velja 4R0 Iv na leto. Vso privatna nrzojavko, ki so predajajo od 20. v soboto do 8. v ponedeljek, se taksirajo in obravnavajo kot »nujne«. Brzojavke za oselie, katere stanujejo v istem kraju (mestu), kjer jo brzojavna postaja, a jo njih stanovanje oddaljeno več kot 2 km od postaje, se dostavljajo proti potnini od 2 din. za vsak celi ali začeti km (po noči 4 din.) Brzojavko za zunanji dostavni okoliš so dostavljajo s posebnim slom do daljave 10 km in samo takrat, ako jo potnino plačal, oziroma polog založil pošiljatelj brzojavke. Potninn, iznaša podnevi 2, po noči pa, 4 din. za vsaki celi ali začeti kilometer. Na to določilo prav posebno opozarjamo občinstvo, ker so vse drugo Gorico in Trstom preko Podbrda na-j stopijo s dnem 5. julija t. 1. na gorenj-kih progah sledečo spremembe v prometu osebnih vlakov: Na progi Ljubljana-Jesenice izostane vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.40 ter borle vozil namesto njega vlak z odhodom iz Ljubljano ob 12., s prihodom v Kranj ob 12.50 in v Jesenice ob 14,03, Na progi Kranj-Tržič izostane vlak ki odhaja iz Kranja ob 14.51 ter bode vozil namesto njega vlak z odhodom iz Kranja ob 13.10 in prihodom v Tržič ob 14.05. Na progi Jescnice-Bistrica Bohinjsko jezero izostane osebni vlak — odhod iz Jesenice ob 16.10 ter mešani vlak odhod iz Bistrice Boh. jezero ob 10.2G ter bodeta vozila mesto teh osebna vlaka do. oziroma od Podbrda, odhod iz Jesenic ob 34.28, prihod v Bi-tffe-ico Boh. jezero ob 15.10 ter v Pod-brdo ob 15.57; odhod iz Podbrda ob 11.10, iz Bistrice Beli. jezero ob 11.50 ter prihod na Jesenice ob 12.40. Nadalje so podaljša jutranji vlak. 1:1 odhaja iz Jesenic ob 9.07 do Podbrda odhod iz Bistrice Boh. j< prihod v 1'odbrdo ob 10.56 ter večerni vlak, ki je odhajal iz Bistrice Boh. jezero ob .17.10 od Podbrda: odhod iz Podbrda ob 16.25, prihod v Bistrico Boh. jezero ob 16.35. Mešana vlaka I - URtanovni zbor Jadranske banke s sedežem v Beogradu v svrho provzetja poslov jugoslovanskih podružnic Jadransko banke, katerih centrala jo ostala v Trstu, nahaj.ijočih so v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, so jc vršil dne 29. t.'m. v bančnih prostorih v. Ljubljani Predsedoval jo koncesijonar g. Ciro Ka-monarovič, ravnatelj Jadranske banke, ki jo pozdravil in predstavil zboru državnega komisarja g. Milorada Zehiča. inšpektorja ministrstva trgovine in industrije iz Beograda. Po' ugotovitvi, da jo vsa delniška glavnica v znesku SO milijonov kron popolnoma- vplačana in na zboru zastopana, so K-la so^lat"" sprejeta od ministrstva odolui na ;>ravi!a in so bili izvoljeni v n;»M-v!-.i »v t si'. Fran jo Dubo-kovič, velotrtSoc iz Sušajsa kot, predsednik, Ivan Knez velotržec iz Ljubljane in T. G'. Stipanovič, nadravnatelj Banko in štedionc za Primorje iz Suša-ka kot podpredsedniki ter dr. Josip Ažman, odvetnik iz Ljubljane, Anto BogdanoviS, velotržec iz šibe.nika. Albert Bcnetič, vele-tržec iz Sušaka, dr.Melko Cingrija, odvetnik iz Dubrovnika, Ciro Kamenarovič, brzojavke za zunanji okoliš obravnavajo j med Bistrico Boli. jezerom in Podbr kot, pisma. * Uradna zasega Prometne banke. Daues dopoldno je državni stanovanjski urad uradno zasegel in zaprl bančno prostore podružnice Splošno prometne banke na Marijinem trgu, ker sc banka brani zidati svoje lastno poslopje. Banka je bila ves dan zaprta. * Sosvet pri stanovanjskem uradu jo ugodno zvezo. __' ravnatelj banke, in Frank Gakser iz Ncw Boh.' iozerVoiriO.-lS. Y°rka, v nadzorstvo pa gg. Janko Jovan ravnatelj gospodarsko zvezo r. z. z o. z., Gustav Pire, predsednik Kmetijske družbe in dr. Otokar Bibar, odvetnik, vsi iz Ljubljane. — Mariborski živinski trg. Na sejeui, ki I se je vršil 28. junija, jo bilo pripeljanih dajanje kreditov ovropskim državam ,v svrho kupovanja, v Zedinjenih državah, ' Opozarjamo vse p. n. trgovce in to-bakarne na današnji oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. Noben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez njih! Konsumentje, zahtevajte edino le to vrsto! , ^ (493V Borza 1. julija Zagreb, devize: Berlin 201 — 202, MV« lan 728 — 732, London izplačilo 558. ček 555, Newvork ček 146.25 — 147, Pariz: 1190 -- 3210. Praga. 202.550 — 203, Švica 2100 — 2510, Dunaj 20.00 — 21.10, Budimpešta 58 --- 58.50. Valute: dolar 144.50 — 145. avstrijsko krono, 22.50. levi 148 — IfiO, rablji 31. — 32, češko krone 201 — 205, funti 538 — 546, franki 1150. napoieoni 475 — 479, marke 208 — 210, leji 221, liro 720 — 724. Beograd, valute: dolar 30.10 — 36.30, franki 202 — 293, leji 56.25 — 56.75, levi 39.50 — 40, marke-58 — 53.25. češke krone 50, avstrijsko krone 5.80 — 5.00. napoieoni 118 — 118.50. Devize: London 130 — 130.50, Pariz. 298 — 300, Zenev«. 020. Praga 50.50 -- 51, Dunaj 5.25—5.30. Berlin 50.50 — 51, Milan 1S1, Solun 208 — 200. Curih, devize: Berlin: 7.90, Holandija 105.25. Xcw York 503, London 22.21, Pariš 47.55. Milan 29, Bruselj 47.30, Kodanj 99.80, Stockholm 131.50, Kristianija. 84.80, Madrid 77.20, Buenos Aires 180, Praga 8, Varšava 0.30, Zagreb 3.85, Budimpešta 2.10, Bukarešta 9, Dunaj 1. avstrijske krone 0.84. Dunaj, devize: Amsterdam 28.800-23.900 odhod iz Bistrice Boh. jez. ob j 133 volov, 8 bikov, 214 krav, 24 telet in 13.01 in odhod iz Podbrda ob 14.08 iz-j 9 konj. skupno 3S7 glav. Cene so bile sle-ost-aneta. Vsi vlaki imajo v Podbrdu j deče: debeli voli kg živo teže 1D*-18. pol-kar najugodnejšo priključke na it ali- j pitani 18—14, plemenski 10—12, biki za i Zngrcb 478 — 482, Beograd 1910—1930. janske vlake ter imamo torej po no-1 klanje 10—11, klavne krave debele 11 ! Berlin 909.50 — 975.50, Budimpešta 270 vem voznem redu med Jesenicami, oz!-!do 13. plemenske 10—11, molzne lir—11, :.„. 073, Bukarešta 1085 — 1095, London roma Ljubljano ter Gorico in Trstom brejf^ 12—14. mlada živina 12-14, teleta j 2710 _„ 2730, Miiau 3505 v vsaki smeri dvakrat na dan zelo j 8- "*" """"'..... razpuščen, ker ga nova stanovanjska naredba ne pozna več, * Pridevek «SušterSič» je psovka. Nedavno sta se v Ljubljani na eesti pred trnovsko cerkvijo sprla dva mlada gospoda. liden je dragemu zalučal v obraz pridevek »šušteršič*, nakar ju jo moral stražnik miriti. Na policiji sta bila zaradi nedostojnega vedenja oba obsojena na Brzovlaka Dttnaj-Trst, oziroma Mo-nakovo-Trst preko Podbrda pričneta voziti s o. julijem. Brzovlak z .Dunaja. oziroma Monakovoga, proti Trstu vozi ob torkih, četrtkih in sobofuh, od-! 10. plemenske svinjo 2-1—2(1, polpita- j y0l.i; 70-, nc 20, krave za klobaso ti—8 K. Volov- j Pru^a 97« sko meso I. vrsto 20, 11. vrsto 24, meso j gav;l 35 59 3585, 729, Pariz 5830 — 5870, 978, Sofija (>85 — 705, Var-37.50, Curih 12.210 bikov, krav in teli« 22, telečjo meso 1. j 12.200. Valute: Dolarji 718 — 722, bolgor vrste 18, brez kostijM, II. vrste 10, svinj- ; sW 085 — 095, nemške marke 971 - sko svežo meso 32 K. I. obrtna razstava v Mariboru rti \ rši hod iz Jesenic ob 20.11, prihod v. Trst jod 6. do 28. avgusta. Vršijo sc že pripra-ob 0.55 ter iz Trsta proti Dunaju, ozi-|ve roma Monakovem ob ponedeljkih, sre-3ah iu petkih, odhod iz Trsta ob 5.00, globo 200 K. Sedaj pa pride stvar še prod ] prihod na Jesenice ob 0.55. okrajno sodišče — zaradi pridevka «Su-; Vsled zgodnejšega prihoda ljubljanskega opoldanskega vlaka, na Joseni- rajno šteršič». , * Telefonska centrala v Vlanii gori. Pri j ce, bodo odhajal izletniški vlak ob so poštnem in brzojavnem uradu Višnja gora ! bolah in dnevih pred prazniki ter ob so je otvorila telefonska centrala z javno govorilnico za kraievni '"tj promet." nedeljah in praznikih Iz Jesenic že ob medkrajevni j 14.30 ter priha ja . v Kranisko goro ob ] 15.08, ■ = Konkurz tvrdke. Kakor nam iz Vršen v Banatu javljajo, jo pred tedni napovedala konkurz tvrdka Rudolf Vclkitvrh, ki je imela svoječasno živahne l,;;j ,-:>ke zveze s Slovcnio. Tvrdlcina pa-' ,1 znašajo po dobljenih informacijah le -SO tisoč kron. Cene novega žita pri nas iu na Mati' žarskem. Ker se na Madžarskem obeta dobra žetev, ce pričukuic letos obilni iz 977. angleški funti 2000 — 2710, francoski franki 5810 — 5S50, holsndski goidi-narji 23.780 — 23.880, italijanske liro 3547.50 — 3567.50, dinarji (tisočaki) 1897 — 1917, poljske mr.rke 36 — 38, romunski leji 1090 — 1090, švicarski fnnW 12.175 971 — 273.75. 12.225. Čoško*lovaške krono 977, madžarske kron« 270.75 Lastnik is Izdajatelj Konzorcij „Jatra". OJi;ovoni! iflrednii Vit. F. JcleftC. VMaK HeHtt) 24 Blagajna velffiep nojvode Roman. Poslovonil F. J-o. 4fivala!» Oost gospoda lsaacsa si je izbral lepo cigaro, jo spretno obrezal in prižgal z rokami, ki nikakor niso izdajale one starosti, ki je o nji govorila njegova sključena posava. Zadovoljno je potegnil par velikih dimov, naklonil se in rekel: «Gospod Isaacs, vaše cigare so Jako šarmantne, kar bi pa o tem ali onem vašem podjetju ne niogel trditi. Toda prekinil sem vas. Govorili »te ravno o moji nesramnosti in ste ;to bili tako ljubeznivi, da ste jo na-zvali neizmerno. Slutim, da ste imeli neke posebne namene, ko ste me pozvali plotom oglasa v listih.» «Vi niste veliki samo v svoji nesramnosti, še večji ste v svoj bistroumnosti, gospod profesor. Jaz potrebujem vaše pomoči. Zato sem ob- j javil v listih one oglase. Nikdo ne ve i vašega naslova. Svojega imena in 1 svojega stanovanja nisem navedel iz ; previdnosti, ker ne vem, ako se slučajno policiva še vedno zanima za vašo osebo. Zato sem svoje oglase j signiral s čritami E. I. Jako me ve- j seli, da se nisem v svojih načrtih va-: ral.» I Gospod Isaacs je za hip utihnil In potem nadaljeval mirno: «Stvar je nainree tale. Rad bi napravil in vara predložil neko kočljivo stvar. Nočem sicer trditi, da za to stvar ne hi mogel dobiti drugega. iToda obračam se na vas iz prav Istih razlogov, bi grem z njimi k svojemu krojaču, ker vem in sem prepričan, da bo vse, kar naredi ta dobro. Gost gospoda lsaacsa se je prijazno poklonil. «Gotovo vam je znan, gospod profesor, stari pregovor, ki pravi, da se najslabši ljudje najdejo vedno med sorodniki. In jaz imam danes dovolj razlogov, da verujem v resničnost tega pregovora. Jud, nesramen Jud... ah, ko bi vi vedeli gospod profesor, kako sovražim tega človeka : > «Pa vendarle ne radi njegove rase ?» je rekel gost gospoda lsaacsa posmehljivo. «Nespametno in nepravično je, ako ima človek take predsodke. Jaz za svojo osebo ne zaničujem svojih rojakov, bolj nego drugih narodov » «Svojih rojakov, gospod profesor? Rad bi vendarle vedel kdo, kaj in kakšen rojak ste pravzaprav. S tem sem si že tolikokrat razbijal glavo.» «Moji oziri do vas, gospod Isaacs, mi prepovedujejo, da bi vam to izdal. Zagotavljam vas samo, da nisem Jud, zato ste mi gotovo že zdavnaj oprostili ono malo prigodo. Vi torej sovražite nekega Juda... To ste vsaj rekli. Ali ste me radi tega iskali po listih ?» «Yes! Ravno radi tega, gospod profesor! Smrtno ga sovražim.* «Vrag naj vas vzame, gospod Isaacs! Kaj vendar mislite? Pa si vendar ne domišljujete, da sem ravnatelj kake agenture za dobavljanje zaviutnih morilcev?* «Tega seveda ne! Sicer se pa ho- čem izogibati vseh ekstremov. Jaz sem dobrodušen in miroljuben člo-, vek.» j «Vem, vem, saj ste član našega , parlamenta. Torei vi nimate namena, da daste umoriti tega Juda. Ali smem ! morda vprašati, kako se imenuje?® «Adolf Hornstein.* «Torej nemški jud?» «Ne, ruskopoljski, kar je še stokrat in tisočkrat huje. Gospod profesor ali se še spominjate gospodične Daisy Bell?* <'Kako se ne bi mogel spominjati vaše krasne prijateljice, gospodične Bell! Seveda, prav dobro se je spominjam. Kaj je vendar ž njo? Pa vendar ni oni Jud ukradel r jer.ega srca?» «Še hujše gospod profesor. Ne vem na kak način je prišel do stvari, ki so meni mnogo dragocenejše, nego njeno srce. Na nerazumljiv način 60 prišla v njegove roke vsa moja pisma, ki sem jih nekdaj pisal gospodični Bell. Kako, tega ne ve ni-kd6. Ali mu jih je dala gospodična Bell sama, ali jih je pa izmaknila in prodala njena sobarica. Gospodična Bell namreč zatrjuje, da je pisma zi njenega predala ukradla sobarica in jih prodala Hornsteinu. Jaz pa sumim, da je to storila sama gospodična Bell ne pa njena sobarica Ro-zalija. Moram vam namreč omeniti, da moje razmerje z gospodično Bell danes ni ravno najbolje. Rozalija je odšla v Ameriko, torej se ne morem obrniti na njo. Glavna oseba v vsi ti zadevi je torej edinole gospod Hornstein. Ali ste že kdaj in kaj slišali o tem človeku, gospod profesor?* «HornsWn.,. Hornstein.,,, ne vem, prav nič se ne spominjam. Toda, ali se ni imenovalo tega imena takrat, ko se je toliko govoril o oraz-poroki lorda in lady Birchell? Ako se prav spominjam je igral v vsi zadevi neki Hornstein prav čudno vlogo.* «Da, ravno ta! Hornstein je prodal lady Alici vsa kompromitujoča lordova pisma. In ta ljubeznivi gospod Hornstein se je sedaj zarotil, da me izigra v javnosti in me spravi ob mandat. Gotovo veste, da se vr-še 22. t. m., torej v enem tednu nove volitve. Vese pa tudi, kako moralni in pobožni so moji volilci — ako se še spomnjate, ste se vi pred leti tudi poslužavali tega orožja —. Torej gospod profesor, ona komedija s kinematografom mi ne gre iz glave. Tako diiliovito in izvirno ste si zamislili vso stvar, da... Gospod Isaacs, mislil sem, da sva na to stvar že davno pozabila. Stvar je torej tale: vi nikakor ne morete pristati na to, da se objavijo ona vaša pisma, da bi vaš volilni okraj zvedel o vaših odnošajih z gospodično Bell.» «Da, prav Imate! Objava teh pisem bi ne bila prav nič priporočljiv volilni oklic za mojo osebo. Ta moja pisma so namreč malo preveč... no kako bi se izrazil, recimo malo preveč liberalna, akotudi jih je pisal liberalni kandidat. Ako se ta pisma objavijo, tedaj sem izgubljen in onemogočen. Moje življenje je v rokah lega Juda Hornsteina, in to toliko časa, dokler so ona pisma v njegovih rokah. «Da, ctokler so v njegovih rokah. Zato ste me pustili poklicati, kaj n« gospod Isaacs?* «Yes, gospod profesor, ravno za« to. Rešite me tega prokletega Hornsteina, ker sicer.. .* «Rešim naj vas Hornsteina? Jaz mislim, da bi bilo bolje, da rešim iz Hornsteinovih rok vaša pisma! In kaj potem?* VIDOVDANSKI PARASTOS V LJUBLJANI. Ob deveti uri so se zbrali poleg dragega občinstva zastopniki oblasti ia vojaštva v prav osi ovni kapelici v vojašnici vojvode MiSida, da prisostvujejo slovesnemu «parastosu» v poče-ščenje padlih srbskih, hrvatskih iu slovenskih junakov, ki ga je opravljal vojni prota Jankovič. Navzoči so bili deželni predsednik dr. Baltifi, podpredsednik Dobnik ter poverjeniki Ribni-kar, Demšar in Jamnik. Vojaštvo je bilo zastopano po generalu Dokidu. Mestno občino je zastopal magistratni ravnatelj dr. Zarnik. Med drugimi smo opazili tudi predsednika pravoslavno cerkvene občine dr. Avramoviča in g. Antona Peska. Poleg cerkvenega zbora ruskih beguncev so cerkvene na-peve izvajali Slani »Ljubljanskega Zvona*. Pri nagovoru je prota. Janko« vič povzdigoval imena zaslužnih junakov in mož, ki so se žrtvovali za blagor domovine. V najhujši dobi robat va je bil Srb zasužnjen po telesu, nikdar pa ne po duši. Praznik vidov-, danske tragedije je postal zadnja leta praznik radosti ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev ter praznik njiho. vo državue samostojnosti. — Na koncu paraštosa so po pravoslavnem cerkvenem običaju navzoči zavžili žličko kruha, pripravljenega iz samega žita« Zunaj cerkve je vojažtvo defillralo od< hajajočemu generalu. i sle t pasi lini za Jutro"? Naročajte Dosedaj izšlo 8 zvezkov : Dr. Al. Zalokrar, O ljudskem zdravja. BroS. 6 K. Or. ISoadan Derč, Dojenček. ISroS. 6 K. Dr. J. Dcinsar, Spolne bolezni. BroS. 10 K. St. Sagadin, NaS ■ada&njl ustavni položaj. BroS. 16 K. I/eunid 1'itamie, Pravo ir> revolucija. BroS. 8 K. I»oxomen*l o jadranskem vprašanju. BroS. 18 K. Alb.,0gris, Borba za jugoslovansko državo. BroS. 32 K. VI, Cororič, Saša ln vera v srbski prošlostl. BroS. 16 K. Po po£ti vbou zvezek K 180 več. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. Stedilmk 046 se za nizko oeno proda Moste it. I. Iičo se stanovanje z 2 do 3 sobami iu kuhr° lokalne prostore IJS Ju, eventualno drugje. Ponudbo na nnravniStvo „Jutro" pod „Lokal". 1047 Furnir (žagan). STE SSft lesom, Podvcfije, p. Domžale. 7U8 20-10 Priporočani znlngo oglja in v Slomškovi ullol 21. Drva žagana ali oepljena dostavljam tudi na (lom. 1043 2—1 900 26 Damsko, moško In otroško modno blago C. i. HAMANN Mestni trg 8. 1023 3-2 oziroma knjigovodkinja, popolnoma samostojna, bilance zmožna moč, kakor tudi v rlovenski in nemški korespondenci izvcf.ban(-a). so pod ugodnimi pogoji sprejme takoj za tovarniško podjetje v Ljubljani. U.„tam se Bprejme tudi liontoristinja z daljšo prakso v trgovskih podjetjih. — Ponudbo na Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana, pod „Knjig0V0da'.70, korespondenca 254". s substitucijsko pravico in terakep zaprnilia sprejme takoj 1041 1 (Milili sir. (M, Ljubljana. Spisi o naši državi. A. Melik: Jugoslavija, Zemljepisni pregled. I. del Mih. vezana, fin papir 60 R, po poŠti 3 K voS. BroS., navadni papir 43 K, po polti 2 K vež. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov tn Slovenoev. U. dela I. del 21 K, II. del 42 K. PoStnina za oba dela 9 K. A. Ogrls: Borba za Jagoalovansko državo. Cena 32 K, po poiti K1-80 več. Boknmentl o jadranskem vpraianjn. Cena 18 K, po poŠti K 1-80 iti. Št. Sagadin: NaS saflaSnjl ustavni položaj. Cena 16 K, po poŠti K1-80 več. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. ■ 10441 Trgovci! Obrtniki! Pozor! |*5j Vsled preselitve v lastno hišo na Dunajsko cesti št. 11, prodaja od danes . v • ta © v Stanovanje z dvema sobama in pritiklinami v Ljubljani se išče. Nagrada 1000 I£. Najemnina po dogovoru. Ponudbe pod „BIirna stranka" na Anončui zavod Drago Beaeljak & drug, LJnblJana, Cankarjevo nabrežje 5. svojo veliko zalogo raznovrstne železnine po jako znižanih cenah. 1042 3—1 Ne zamudite prilike! vseli vrat, tnošld, ^fflljk ženski in otročji, se C.® dobo po najnižjih dnevnih cenah pri znani tvrdki ALEKSANOER Llubljana, Sv. Pe'ra ca-?a St. 23. Bazpošlijaja so po povzetju po vsora kraljestva 661 26 13 Pravkar je izšel ponatis znamenitega „iirtrovega" romana, ki je vzbujal splošno pozornost: rank Mm, Prigode gospoda Golima. Cena 15 S, po poŠti 2 K več. \k;m se pri upravnico,.Jutra", Ljubljana, Sodna ulica 6. Nudim brezobvezno v 1 _ SIMON JENKO;, S&rani spisi. Predil dr. Joža Glonar. Cona Ii 12—, po poŠti K 4-20 več. An atole France, Pihngvinskl otok. Roman. BroS. K 42—, voz. K 62'—, po pošti K 3-40 vo«. Cika Jova»«aradn!k, SCsdamandarlja. Pesmi za otroke. Vez. K 16po poŠti K 140 voč. 209 21 Boročila na Tiskovno zadrugo • UMI. Sodni ulica l ,.drava" - vžigalice"! družbo sv. Cirila In Matoda. j Zaloga pri Iv. Pardnnu v Ljubljani. ] tfP®8^ Te vžigalica "-^SM! . 80 v prid družbi fiv. Cirila In Metoda ___v LJUBLJANI.______J| Pri posameznih zabojih Skatljica K 1'06 od esladišča Ljubljana. Engrosisti imajo primeren popust. J. Perdan, Ljubljana. j Kdor hoče kaj prodati f Kdor hoče kaj kupiti | Kdor išče službe itd. | 5 — inseriraj v Jutru" g Podpisani naznanjam si. ob-p Činstvu, da som z današnjim dnem vzel v dražbo kot solastnika Podpisana javljava si. ob-g činstvu. da sva 2 današnjim 1 dnem vstopila v dražbo z i dosedanjim lastnikom gospoda Jakoba in Viktorja Sedata iz Ljubljana ter se tudi nadalje priporočam za naklonjenost občinstva. Z odličnim spoštovanjem ) lastnik kavarna ,,Zvezda" ' V Ljubljani, dne 1. julija 1921. «5 .'aa® •8«:EES2id2®5a,»B!EB®«:EaB!2 gospodom Josipom Ivanfii- 5em ter prosiva si. občinstvo, da nam ohrani isto naklonjenost kakor dosedanjemu lastniku. Z odličnim spoštovanjem JIH In lir Sij. V Ljubljani, dne 1. julija 1921. Tolelon St. 508. St. psSt. Sek. ur. 12.051. v Ljubljani, Kong daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s ^asssl i o od dne vloge do dne dviga. 453 26-17 Kfatunila Delniška tiskarna, o. d. t Liubliani