Naročnin« ilsiu : — Celo leto . , K10 — fol ieta . , .	„ 5-—
Čelr! leta , , „ 2-50 Mesečno. . . , !•—
J&maj Avstrije :
Celo leto , .	» 15 —
^®8am®EH« številke «« 1© vinarjev. —
V
Inserat! a!! oznanila
se računajo po 12 vin. od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velile — popust. —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
'Uredništvo in npravniifvo: Maribor 'P®roška Klica. 5. — Telefon St. 113.
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne,
Bolgarska ofenziva pred Solunom.
Bolgari prodirajo na obeh krilih proti jugo.	r skr četo poraž ne, Odmor na ruskem bojišču. |
Brusilov pripravlja novo ofenzivo? Na italijanski-m h ču nič posebnega. Itali ani obstreljevali baziliko v Poreču. Popuščanje angleško-franc ske ofenzive na zahodu P-čoln ,,D utsehland“ se vrnil, | Rumu ni ja se še vedno ni odločila. — * ihartio zas* danje ogrske d» zavrne zbornice.
Za bodočnost države*
Vsi in na vseh straneh govore, 'da po vojni mora j.riti v našo državo novo življenje, da se mora naša noitralnja politična organizacija postaviti pa nove temelje, 'Menda še nikoli se ni kazalo tako soglasje med politiki, strankami in narodi te države, kakor se kaže sedaj v zatrjevanju, da v bodoče ne sme biti več tako, kakor je bilo v minulosti, V principu smo vsi edini; ali ob vprašanju: kajkova bodi izvedba, to novo bodoče življenje? so šla mnenja, doslej zelo navskriž. To pa zato, ker misel na svojo korist poraja načrte in zahteve, ki bi hotele preko danih realnih razmer, preko resničnosti, ki so in ki — ostanejo. Ljudje bi hoteli, da naj bi njihova teorija, ki so si jo konstruirali v smislu svojih želja, zmagovat-la — nad naravo.
To smo videli v zadnjih časih posebno pri iz-vesitnih nemških politikih.; Prikrojili so si svoje programe in jih razglašali svetu na ves glas. Po njihovem naj bi se naša država s svojim jezikovno in narodnostno mešanim prebivalstvom preosnovala tako, da bo v svoji notranji in vnanji politiki, v vsej svoji upravi, jezikovno uniformna. Seveda naj bi dobila tako uredbo, da bi bilo njim zagotovljeno , prvo mesta na solncu. Niti menijo se pa ne za to, da bi se morale — ako naj se ta njihov program uresniči — umakniti obstoječe naravne razmere. Resničnost naj bi se umaknila pred njihovo teorijo! Toda, lahko je govoriti, kakio dobro bi bilo za državo, ako bi bila enotna*, ako bi se predstavljala svetu kot celota, v kateri ni nobenih diferenciranj po narodnosti in jeziku. Resnica pa je ta, da je to nemožno in neizvedljivo; in ker je tako, bi bilo — ako bi hoteli izsiliti tako preuredim — pogubno za državno skupnost.
je pač tako, da so razmere in dejstva vsikdar močneja, nego pa tudi naj k repke j a volja ljudi. Sila ni nikjer dobra, naj ne varne j a pa. je pri urejevanju življenja med narodi, ki jim je usojeno, da žive skupno, drug polen drugega, v isti hiši. V naši državi žive razne narodnosti — vse nacionalno vzdramljene, s svojo kulturo, s svojim narodnim programom,
.itt'-MsSß J» JE® JRLc
Ksaver Meško:
Molk.
Nekoč je bral kralj 'Aleksander Veliki pismo, ki ga je v njem svarila mati Olimpija pred preveliko zaupnostjo prijateljev in vojnih tovarišev in pred neomejeno radodarnostjo napram njim:
„Prav, če prijatelje odlikuješ in obdaruješ. A ti povzdiguješ s svojo radodarnostjo vse do kraljevske višine, jim omogočiš, da si pridobivajo množico prijateljev, a ti pri tem ostaneš sajmoten.“
Kar opazi kralj, da mu zre prijatelj Hefestion čez ramo in tudi bere pismo. Aleksander ne reče ni ■ česar, le molče pritisne svoj pečatni prstan prijatelju na usta. Hotel mu je s tem reči:
„Usta so ti zapečatena. Molči!“
Ko bi tudi nam vsako jutro pritisnila mogočna roka nečutni prstan na usta:
„Molči!“
Ali ko bi nas opomnil in poučil vsajro jutro, preden stopimo v šum življenj a, skrbeč, moder učitelj in obenem zvest prijatelj: „Ce govoriš čez dan, govori malo! Govori premišljeno, da govoriš vedno modro!“
Zakaj toge resnica in to je naše gorje: „Z ničimer ne škodujemo sebi in drugim toliko kakor z jezikom, z govorjenjem!“ In največ govori, navadno vsaj, mlad človek. Kakor iskre so njegove besede, i-skre. ki upepelijo dostikrat njegovo srečo ali srečo
krepki organizmi s trdno, nep-ogljiva voljo za svoje življenje. Ob takih razmerah je m sel na kako uniformiranje državjueiga žirvljenja v jezikovnem pogledu — utopija, misel, ,ki se ne da uresničiti, tako, da mora že vsak tak poizkus izzvati pretresi jaje In spore, ki bi na eni strani narodom ogrenevali življenje, na drugi pa ovirali vsako koristno delo v njih samih in vsako sodelovanje med njimi v interesu skupnosti. Le sebjičnež ali pa slep teoretik se more lo-vijti za takimi fikcijami, za cilji, ki se mn — kot lata morgana —. sproti odmikajo in oddaljujejo.
Že mojster Goethe uči v svojem „Faustu“ : Grau, teurer Freund, ist alle Theorie — Und grün des Lebens goldner Baum, Svilia,, brezsoöna. neplodna, je vsaka teorija in zelena je le veja življenja, — resničnega življenja, ki klije in se razvija iz tal resničnosti, dejanskih razmer in narave. Po domače bi rekli: življenja ne moreš vklepati v spone svojih želja; ne moreš ga postavljati na to, kar bi ti hotel, ampak prilagodi ati je moraš temu, kar — je! Da so izvestni razgreti Nemci prišli s tistimi svojimi programi v drugih, normalnih časfji, naleteli bi bili na tak odpor, da bi sestaviteljem in zap-lečnikom teh programov šumelo po ušesih. Le tistemu globokemu patriotizmu avstrijskih narodov, ki jim v sedanjih časih veleva, naj se tudi m obrambo svojih narodnih interesov omejajo za sedaj, se imajo oni krogi zahvaliti, da so se narodi v svojih glasilih napram tem programom omejali le na najrahljeji ali radi tega nič manie jasni: ne!
Tudi ta „ne“ — kot se zdi — ni ostal brez u-tisa na misleče in trezne može v nemškem taboru in so začeli svariti olne svoje soplemenjake: Ne, negre. D!a so jim začeli govoriti : mi Nemci smo tisk, ki se moramo na novo orijentirati n a pr,am avstrijskemu problemu! — Tako smo čuli te dni iz stvarnega in premišljenega članka, v „Karlsbader Tagblaitu.“ Ne nasilno uniformiranje države v jezikovnem pogledu, ampak miren naroden sporazum je potreben tudi v interesu avstrijskih Nemcev samih — je bilo rečeno tam. .Sporazum, ki bo omogočal mirno skupno delo, uspešno gospodarsko politiko, plodonosno delovanje
bližnjega, čestokrat srečo zelo dragih oseb. — To je gorje! In tornir zlu se moramo ustavljati Učite se boriti z njim že od mladih nog.
O čem govorimo najrajši? Ali ne o tem, kar ljubimo ali kar mrzimo, sovražimo? A o obojem govorimo napačno. Prvo povzdigujemo čez mero, drugo ponižujemo pod resnično vrednost.
To naj bo merilo naše moči nad jezikom in slabim našim nagnjenjem, in to naj bo cenilo naše duševne veličine: Da znamo modro molčati o onih, ki so nam dragi, in o onih, ki so nam zoprni, ki mislimo o njih, da so nam storili krivico.
Kaj govorimo tako mogočno o napakah drugih ? J ih 11 nimamo sami dovolj ? O teh govorimo, .sami s seboj, te sodimo in obsojajmo, te trebimo iz srca!
Govoriti o napakah predstojnikov, kaka prazna stvar! Prazna in kočljiva. Seveda imajo napake tudi višji. Saj so ljudje, ne angeli in ne bogovi. Kjer pa je človek, so človeške slabosti, A mi nismo poklicani, "da njih napake ods&ranjamo ali popravljamo. Torej tudi ne poklicani, da jih sodimo. Najmanj poklicani ali upravičeni, da se jim posmehujemo.
Kočljiva stvar je govoriti o napakah višjih. V dijaških letih mi je svetoval moder mož, duhovnik, ki mi je hotel dobro; „Ne govori nikoli čez predstojnike! Vedno se najde kdo, ki jim vsako besedo izda!“ Pa nisem povsem ubogal. Ker sem sam denuncijacijo studil, sem sodil o drugih istotako„ Pa sem se motil. Take zmote na navadno niso na našo korist.
Da se očuvate občutne škode, zaprite posebno glede višjih nemirni jezik v karcer, zavlarujte ga z močno ogratol že od Boga nam vsem dano, z zobmi, zaklenite ga s ključavnico ustnic in zvežite ga ka-
; zakonodajnih zastopov. Ne raznarodovanja, marveé j izdatne zaščite vseh narodnih manjšin trebamo, ker ta prinese pomirjenje, čut varnosti in s tem konsolidacijo države v notranjem, da bo mogla zadoščati velikim nalogam, ki je čakajo v bodočnosti. Ne v nasilju proti, marveč v prilagodjanju naravi bodi pr prvi avstrijski državni program!
Pa ne le v pogledu na bodočo notranjo preuredbo države so se tisti nemški krogi pokazali slepe u-topiste, ki bi hoteli kar preko zakonov življenja — ampak tudi v njeni politiki na zunaj bi hoteli državi vsiliti smeri, ki se na praktičnem izvajanju morajo pokazati kot utopije! Zavezniki Nemčije smo kmalu že štiri desetletja. Vsi narodi države so sankcionirali to zavezništvo, ki so je sedaj slovesno posvedočili s svojo krvjo; vsi naiglašajo svoje popolne soglasje z merodajnimi činitelji, ki hočejo to zavezništvo ohraniti tudi za bodoče čase — uverjeni, da se bodo pod’ to zaščito interesi monarhije najbolje raizvjijali ! Ali zavezništvo ob popolni zagotovitvi suverenitete, neodvisnosti in samodoločbe naše monarhije! Oni nemški politiki pai so kar hoteli preko vseh ograj do popolnega stapljanja gospodarskega življenja. Zahtevali so zopet nekaj, kar ni možno in v kar monarhija ne more privoliti. Gospodarsko življenje ima svoje zakone, ki jih ne izpreminja ne prijateljstvo in ne zavezništvo. Tako jih je učil mož, ki naj bi bil ravno tistim ljudem avtoriteta: pokojni državni kancelar Bismarck, In faktično je tudi v časih zavezništva v gospodarski politiki Nemčije sledil včasih potem, ki niso soglašale z gospodarskimi' interesi nafše države.
Naj pojasnimo na- malem navadnem izgledu. V kakem kraju je več trgovcev, ki žive med seboj v najintimnejem osebnem prijateljstvu, Ali zaradi tega prijateljstva ne bo noben trgovec prosil odjemalcev, naj gredo k sosedu kupovat. Vsak trgovec si varuje svoj interes. In tudi države morajo biti taki trgovci.
V. „Berliner Tageblaitu“ smo čitali te dni članek, ki je razpravljal o važnosti prometa po Donavi nastopno pasažo:
„Zveza velikih vodnih cest Nemčije z Donavo
kor najnevarnejšega hudodelnika z modrim premislekom:	„Bolje je, če molčim ves dan, ko da izgovo-
rim eno besedo, ki me lahko pozneje bridko tepe.“
Ce nam svetuje razum, naj ne govorimo slabo o višjih, nam zapoveduj srce, da naj ne govorimo slabo o nižjih, ki se braniti ne morejo. Ce po kaki plemenitosti, hrepenimo po tej! Zdi se mi, da je med nami premalo finese, premalo gentlemanstva, Potrudimo se zanj. Ena prvih zahtev gentlemanstva nam pa mora biti:	„Nikoli ne maram govoriti slabo o o-
nih, ki se braniti ne morejo, ker so prenizki in preslabi, in ne o odsotnih!“
Znamenje nizkega mišljenja, znak povsem neurejenega. značaja je, ako ne moremo ohraniti skrivnosti, ki nam jih kdo zaupa,. Visoko nas povzdigne, kdor izroči tajne svojega srca našemu srcu in naši molčečnosti. Reče nam s tem: „Glej, jaz sem še preslab. da bi nosil to breme ali ta zaklad! A ti bodeš dovolj močan, da nosiš to težo, dovolj globoko je tvoje srce. da skriješ v njem ta zaklad.“ A če mi gremo in izblebetamo zaupano skrivnost, kaj storimo?! Ostudno izdajalstvo! izdajalec pa je vreden le zasramovanja.
Najnižje in najgrše pa je, če človek govori o rečeh, ki jih ne razume. Ce govori o velikem In težkem v življenju, recimo o bojih, o delu in trudu resnih in velikih mož, ali tudi o njih neuspehih — zakaj kjer je človek na delu, morajo biti večkrat tudi neuspehi — z brbljavim glasom bedaka, Ce govori o visokem in globokem v svetu, o najvišjem in najglo-bjem. o večnih resnicah in večnih skrivnostih, kakor bi bile to zanj neznatne, brezpomembne igrače, obe življenja, ki jo je že davno premagM in položil

hi bila Idealna, ako bi bila carinska zveza osrednjih vlasti v obsežju možnosti, V tem vprašanju pa se ne smemo udajati nikakim iluzijam. Poprej dovedeš reke do tega, da bodo tekle v nasprotni smeri, nego da bi v carinskih vprašanjih vse zadovoljil ... Naj pot po Donavi postane vsem udeleženim narodom nova pot do blaginje in medsebojnega razumevanja!“
To ne zveni za kako gospodarsko stopljenje — marveč za razumevanje medsebojnih interesov. Tako uči ugleden list v nemški državi.
Ne skušajte torej podirati, kar je postavila narava! Zato mora bodoča notranja preuredba države računati z narodnostno strukturo poslednje, a na zunaj ob dobrih političnih zvezah skrbno čuvati svoje gospodarske interese! A v to je potrebna svoboda samodoločbe !
Voditelji ogrske opozicije
pri cesarlo.
Dunaj, 22. avgusta.
V pondeljek, dne 21. t. m., je cesar sprejel v posebni avdienci voditelje ogrskih opozicijskih strank
—	grofa Julija Àndrassyja, grofa Alberta Apponyja in Stefana pl. Rakovszkega. Ob petih popoldne so se voditelji strank vrnili v Budimpešto. O tej avdijenci poročajo iz Dunaja:
Appoyjeva in Rakovszkega avdijenca ste bili krajši kot pa Andrassyjeva, Po avdijenci so se vsi trije sestali in so si poročali o poteku avdijence. O pomenu in poteku avdijence so bili zelo molči j ivi. Pristaši grofa 'Àndrassyja, ki so popoldne bili pri njem, sporočajo, da so zaupniki podali [dopolnilna, pojasnila svojih pred kratkim kroni pojasnjenih nazorov. A doeim so se ob prvi priliki dotaknili splošno le aktualnih vprašanj in le posebej želja Ogrske, so voditelji opozicije imeli sedaj priliko, da so se dotaknili še nekaterih vprašani, ki so odtlej postala aktualnejša.
Vladar je poročila opozicijskih zaupnikov sprejel z vidnim zanimanjem. Samoobsebi umevno ta poročila niso bila take n aram, da bi se mcjgla pričakovati kaka odločitev krone. AndraSsyjevo stališče v pobskem vprašanju ie znano. Na tem stališču stojita tudi Apponyi in Rakovszkyì. Opozdcijonaljni zaupniki pa imajo za vodstvo zunanje politike nekatere želje in pobude, ki se morda, ne strinjajo s stališčem ogrske vlade in večinske stranke, in v tem je očividno glavni vzrok ponovnih avdijenc. Samoobsebi umevno se te želje ne morejo za sedaj sporočiti javnosti, toda voditelji opozicije imajo namen, 'da pojajsnijo celo stvar ogrskim političnim strankam, in po sedajni av-dijenei imajo namen, da svoje želje in nasvete o zunanji politiki razlože v posameznih vprašanjih v ogrski državni zbornici. Mogoče je, da se to zgodi že jutri ali pojutrišnjem. Samoobsebi je umevno, da ne gre za glavna vprašanja zunanje politike, temveč za neke posameznosti, ki naj bi se upoštevale v okvirju sedanje zveze in kurza zunanje politike, ki ga odobravajo vse stranke. Od poteka razprave v parlamentu naj bi bilo odvisno, ali in kako bodo še dalje delovali zaupniki opozicije,
Grof Apponyi se je o avdijenci tako-le izrazil napram dunajskemu poročevalcu lista „Az Est“: „Današnja naša avdijenca je izhajtala iz narave named nepotrebno staro šaro. Kogar sušite govoriti tako, tega se varujte! Zakaj noreo življenja je. Ji orci pa so nevarni.
Ne bodite blebetavci! Saj jih je tako že veliko preveč pri nas. Zde se samim sebi duhoviteži, pa so plitveži. ’Mnogim se zdi, da vsje občuduje njih duhovitost, da torej morajo govoriti. Pa so najvadno samo le vsem nadležni. Morda zanima njih besedičenje — prazne duše, drugih ne more. Res 'duhovit in obenem resnično omikan mož bo previdno varčeval s svojo duhovitostjo. Zakaj naj duhovitejši bi svoje zaklade z vednim govoričenjem kmalu izrabil. Pa bi ostale le smeti.
Neprijetni so čestokrat v družbi taki ljudje, a sami tega ne čutijo.
Peljal sem se pred leti obiskat starega blagega duhovnika, ki sem mu bil več let sosed. Na poti se mi pridruži znan mlad gospod. „Kam? — H g. N.
N.	se peljete? Pa se popeljem z vami,“ — „Prosim.“
—	Peljal se je, Bil je učen mož, doktor.. Zato je pač znal mnogokaj povedati. Nekaj ur smo sedeli skupaj. Govoril je venomer moj učeni spremljevalec. Ali vedno učeno in modro, ne vem več. A to yem: Midva z nekdanjim sosedom nisva vobče prišla do kar-kega resnejšega pogovora, najinega pogovora.
Kdo vam bolj imponira, mladi prijatelji, ta go-epbd ali veliki rajni kardinal Rampolla, M so mu še pelo nemški listi — in ti niso bili njegovi prijatelji — v nekrologih ob nenadni smrti med drugimi venci občudovanja in proslave položili na oder in na krsto
še misije. Ni treba muliti na kako senzacijo. Kar , smo hoteli, je bilo le, da smo svoje stališče, kot smo ; smatrali za potrebno, pojasnili vladi in vladarju. V j bodoče pridemo v ta namen večkrat na Dunaj. Ker j se strinjajo naši nazori v zunanjih vprašanji!?, bo j marsikaterikrat zadostovalo, da pride samo eden od > nas treh k vladarju in mu pojasni naše mnenje. Ap- i ponyi je pripomnil k dejstvu, da opozicijski zaupniki j nisd bili pritegnjeni k nos veto Van jem z Bethmann- ji Hollwiegom, 'da je bil Aiulrass y dva d n i j pred prihodom k a n c e l a) r j a Bethman- | Hollwega v B e r o 1 i n u in je mogel tam pojas- | niti svoje stališče v nujnih vprašanjih, v ostalem se j pa ne spotikamo ob formalnostih. Zaradi formalnosti | si ne bomo trli glave, če gre za usodo dežele. Saj \ vendar nismo sprejeli svoje misije, da bi 46 ur prej izvejdeli novosti, kot pa široko občinstvo, temveč d,a sporočamo svoje mnenje odločilnim činiteljem, preden se ustvari gotova stvar. Pridržali smo si tudi pravico, da se pollavi mo s to stvarjo v parlamentu.“
V ugankah govorijo . . .
0|rskd*hrfatshi državni zbor*
Opozicija zahteva sklicanje delegacij.
ögrsko-hrvatski državni zbor je dne 22. avgusta zopet pričel zborovati. Ta dan je opozicija vložila 14 interpelacij, ki se nanašajo na politični in vojaški položaj. V seji dne 23. avgusta se je v zbornici razvila velezanimiva in značilna razprava, o kateri poročamo v izvlečku,
Grof Apponyi odloži mesto zaupnika.
Prvi je dobil besedo poslanec grof Apponyi, ki je povdarjal, da zaupniki opozicije, ki so bili dne 21, t, m. sprejeti od .kralja v avdijenci, ne morejo več o-Iiraniti tajnosti glede zaupanih jim zadev. Misija o-pozicijonalnih zaupnikov- služi v pomirjenje onega dela javnega mnenja, ki nima zaupanja do vlade. Ker pa se nas je glede odločitve važnih vprašanj postavilo že pred izvršena dejstva, nam je nemogoče, da bi našo misijo še nadalje olrranili. Izjavljam pa, da se nespc(razumljenja ne tičejo našega zaveznika — Nemčije, Tudi glede tega ni nobenega nesporazum-1 jenja, da tako dolgo ne more biti o miru govora, ao-kler se sovražni program, nas popolnoma uničiti, ne | bo ponesrečil. Izkazalo pa se je, da je razlika mnenj, ki nas ločijo od vodstva naše zunanje polivke, zelo velika. Nadaljni povod za svoje postopanje pa je ta, da opozicija svojega pasivnega zadržanja ne more več nadaljevati. (Pritrjevanje.) Dolžnost opozicije je, da poostri svojo kontrolo nad našo zunanjo politiko. Brezdvomno je, da so se zgodili veliki pogreški in dognati se mora, kdo nosi odgovornost za nje, V naši zunanji politiki se mora izvrševati kontrola. Grof Apponyi je nato povdarjal, da nagodbeni zakon določa. da mora tudi v Avstriji obstojati popolno ustavno življenje,
Grot Andrassy zahteva takojšnje sklicanje delegacij «
■ v-
Grof Julij Andrassy je izjavil, da tudi on ne more več nadaljevati svoje za.upniške misije, ker se napram zaupnikom opozicije ne nastopa s tisto odkritosrčnostjo, ki se jo je pričakovalo. Zaupnikom se tudi ni dalo na razpolago dat in gradiva, ki bi bilo
tudi krasen lovorov venec z napisom in priznanjem: „Der große Schweiger!“ Kako nam je ta častni naslov zgrabil srce! Tem bolj, ker vemo, kaj da je ta izredni mož že takorekoč 'držal v roki. a je izgubil. Pa je vedel to bridko traigiko življenja molče nositi. Recimo, da bi ga listi nazvali: „Der große Schwätzer!“ kakšen bi stal pred nami, ki nam je zdaj, o-žarjen z zarjo večnosti, skoro tako visok in svetal, kakor sam veliki njegov gospod, Leon XIII.! — Der große Schweiger !
Spomnim vas , moža, ki ga poznamo vsaj toliko kakor kateregakoli vladarja v zgodovini. Pa ne vemo o njem ne ene besede, ki jo je kdaj govoril. Sv. Jožef, krušni oče Gospodov, je ta veliki mož. „Bil je pravičen mož“, pravi o njem knjiga božja. Pravičen najbrž posebno tudi zaradi tega, ker je znal molčati. „Molčeči svetnik!“
S premislekom in namenoma vam nisem navajal zlatih rekov sv. pisma o govorjenju in molku. A k sklepu bi navedel eno mesto iz Skrivnega razodetja (22, 13), besedo Gospodovo: „Jaz sem alfa in, o-mega . .'“
Ce je Gospod A in O, je vsa abeceda. Abeceda pa tvori ogrodje naše govorice. 'Ali se vam ne zdi, da bi morala biti potemtakem vsa — sam Kristus, njegov 'duh, njegova volja?
A tudi to vemo : V velikih in n ajvečjih trenot-kih svojega, življenja in vse zgodovine je govoril Jezus zelo malo, je — molče trpel!
Zapustil nam je zgled . . .
potrebno, da bi imeli jasno sliko o položaju. Vladal je nadalje) ob začetku vojske zakrivila zgodovinski pogrešek, 'da ni ministrstvo primerno reorganizirala in ni opozicije vpoklicala v ministrstvo. Opozicija je pozneje sama sprožila misel koalicijske vlade. Ministrski predsednik grof Tisza je to misel sicer simpatično sprejel, a je stavil pogoj, da bi se vodstvo koalicijskega ministrstva prepustilo njemu. Ta zahteva je načrt o sestavi koalicijskega ministrstva že v kali zadušila. Ker se je sedaj tudi akcija zaupnikov ponesrečila, je treba, da se uvede javna parlamentarna kontrola naše zunanje politike. Nujna potreba je, da so krogi, ki so vodili dosedaj našo zunanjo poli-ko brez kontrole, v stalni zvezi z zastopniki naroda. Radi t ie g a stavi p r e d 1 o g, da se skličejo d e 1 e g a c i j e. Andrassy se ne boji, da bi bili v slučaju sestanka Avstrijcev in ögrov ogrože-vani (visoki cilji, za katere se borijo sinovi obeh (?) narodov, Delegacije so edini ustavnopravni činitelj, ki bi lahko izvrševal kontrolo nad našo zunanjo politiko, Ne samo na Ogrskem, ampak tudi v Avsjtriji, koder se istotako povdarja potreba sklicanja delegacij, bi ustavna ingerenca reševala, vprašanja,, ld se tičejo nje obstoja in bodočnosti. Končno je Andrajssy povdarjal? da je opozicija s celim narodom v tem edina, da se mora sedanji boj za narodne eksistenčne interese izvojevati do konca, (Na Ogrskem in v Avstriji je vendar več narodov. A Andrassy misli samo Nemce in Madžare, Madžare in Nemce.)
Rakovsky zahteva korenito spremembo zunanje politike.
Poslanec Rakovsky tudi zahteva sklicanje delegacij in napada vodstvo naše zunanje politike in je trdil, da se tudi ogrskega ministrskega predsednika dovolj ne informira.! 'Ministrski predsednik naj pokaže, da je navdahnjen s čutilom skupnega delovanja in da bo deloval na to, da se skličejo delegacije. Zunanja politika se mora temeljito spremeniti, biti mora smotrena, odločna in samozavestna, (Živahno pritrjevanje.)
Tisza odgovarja.
Grof Tisza obžaluje, 'da zaupniki opozicije niso več pripravljeni, Ida bi informacije o vprašanjih zunanje politike dobivali na način, kot se je to zgodilo v zadnjem tednu. Gospodje opozicijonalni zaupniki so v marsikaterem oziru krivo poučeni. Poslanec Andrassy je n, pr. opozoril na politično akcijo pred izbruhom italijanske vojske. 0-menjam, 'da bi bila vojska z; Italijo, ako mi ne bi v zadnji fazi pogajanj z Italijo svoje samozavesti postavili na nekako poniževalno stališče — (ponujani odstop ozemlja?) — in če ne bi napram I-taliji kazali skrajne odjenljivosti, izbruhnila pred našo zmago pri Gorlicah. V to ponižanje pa smo pristali radi tega, da smo si pridobili tednov, dni in ur in smo tako italijansko vojno napoved zavlekli tako dolgo, dokler nismo imeli pripravljenih dovolj moči. (Živahno pritrjevanje na desnici.)
Poslauci opozicije pravijo, da je italijansko v-prašanje stvar delegacij Povem vam pa, da v sedaj-nem času delegacije v tej zadevi ne morejo nič storiti, kajti tudi v delegacijskih po'dođsejđh se glede tega vprašanja ne more iti čez meie, ki bi glede pre-tmsovanja tega vprašanja bile potrebne.
Kar se tiče sklicanja delegacij, ni na ogrski strani nobene zapreke. Da se ne skliče delegacij, so krive razmere v Avstriji, namreč o d g o d i t e v avstr i j s Sk e g a p a r 1 ia m e n t ia.
(Poslanec Szmereezanyi zakliče: „Stürgkha se mora strmoglaviti!“) Ako se delegacij ne more sklicati, pa izvršuje ogrsko-hrvatski državni zbor !umeči ie delegacij. (Medklici na skragni levici: „Burian naj pride sem!“)
Grof Tisza je povdarjal nadalje:	Kdor pazno
zasleduje avstrijske ustavne razmere, ml mora priznati, 'da ustavnopravni mehanizem v Avstriji ne trpi samo pod sedanjo vlado, ampak že davno poprej in sicer že pred vojsko. To razmerje se je z izbruhom vojske še poslabšalo. Vsi se pritožujemo čez ta položaj. Vsak Oger si želi, da bi na čelu javnega življenja v Avstriji stal parlament, M bi bil močan in de-lazmožen. Krivično pa se mi zdi, ako se za tako kronično bolezen dela odgovorno avstrijsko vlado ali tistega državnika, ki je slučajno sedaj na Čelu avstrijske vlade.
Protestiram proti obdolžitvi, da naša zunanja politika ni odkritosrčna. Take obdolžitve sedaj niso opravičene. Sicer pa sem mnenja, da je sedaj popolnoma nemogoče si napraviti sodbo o tej politiki. Nihče se ne bo bolj veselil kot jaz, ako bo enkrat prišel Čas, ko bom lahko odkrito Vse obrazložil, kaj sta o-grska vlada in zunanji minister v sredi dogodkov te svetovne vojske storila ali opustila. Tedaj si boste Še le lahko napravili pravu sodbo o tem.
Andrassy graja, da se z Italijo ni ohranil mir.
Grof Julij Andrassy pravi: IMoja kritika glede Italije je temeljila na sledečem: Našo nolitiko napram Italiji sem grajal za to, ker ni bila v stanu, da bi ohranila! mir, a se je kljub temu ponižala. To je bila moja obdolžitev in na to mi ministrski predsednik niti ni odgovoril.
Tissa o i zli ni hu vojske s Italijo.
Grof Tisza je na to izjavo poslanca Andrassy-ja povdarjal, da je danes vsakdo na jasnem, da je bilo nemogoče ohraniti mir. In če bi bili mi korake prizanesljivosti opustili, bi bila Italija začela prej nftf Jadati in sicer v dobi, ko bi bili mi teh napadov še ne mogli odbijati. (Klici: Tako je! Vpitje na levici Gibanje na desnici.)
Seja se je nato za 5 minut prekinila. Nato se je seja nadaljevala in ob 2. uri popoldne zopet pre-kinila»
Roško bojišče.
Na ruski fronti je nastopil odmor. Skoro na celi črti vlada mir. Vojaški strokovnjaki so si edini v tem, da je to mir pred novim velikim viharjem. Ruska in francoska poročila pravijo soglasno, da se pripravlja na gai iških bojiščih velika odločilna bitka, ki jo imenuje list „Matin“ odločilno bitko za ceste v Lvov. Ruske armade v Galiciji dobivajo nova ojače-nja in se pripravljajo na nova podjetja- Francoski strokovnjaki sodijo, da bo za časa novih velikih bojev v Galiciji KaledinOiVa armada vt Voliniji mirovala in tvorila nekako rezervo za čete generalov Leži ckega in Sčerbaševa. Posebno važnost polaga čet-verosp.orazumovo časopisje tudi na imenovanje generala Ruskega za vrhovnega, poveljnika severne fronte. General Ruskij je znan kot brezobziren strateg — ali se bo sedaj tudi on zagnal proti nemški fronti, je vprašanje, na katero ne ve nikdo odgovoriti. Naši vojni poročevalci pripisujejo tudi bojem v Karpatih poseben pomen. Rusi pritiskajo v Karpatih, zlasti pri Jablonici, vedno močnejše. Ne gre jim pa toliko za prehod čez to gorovje, temveč predWsem hočejo oprostiti svoje gališkp levo kri'lo od pritiska naših čet, ki jim stoje v Karpatih v boku ter si tako omogočiti lažje operiranje. Tudi naši vojni poročevalci napovedujejo novo fazo velike borble na severovzhodu.
General Brusilov baje pripravlja novo odločilno ofenzivo proti nam in zbira, čete iz cele Rusije.
Ruska križarka se potopila.
Pri Vladivostoku v Vzhodni Aziji se je dne 22. avgusta t. 1. potopila velika ruška križarka „Peres-yiet.“ Poveljnik križarke se je samega sebe usmrtil.
Italijansko bojišče.
Na primorski fronti mir. Italijani poskušajo svojo srečo na Tirolskem, v Fleimski in Traviglielo dolini, Fasanskih alpak in z napadi na našo fronto Coltarondo—Cima' di Cece '(severovzhodno od Sugan-ske doline), seveda brez vspeha.
Viktor Emanuel v Gorici.
Kakor poroča „Secolo“, je prišel dne 20. t. m. laški kralj z avtomobilom v Gorico, kjer ga je sprejel vojaški komisar major Lestili v goriškem starem rotovžu.
Izpraznjeni goriški kraji.
Ker prihajajo v svet tozadevno razne vesti, izjavljamo, da so* bile evakuirane, oziroma se evakuirajo — ako izvzamemo Kras -- sledeče občine: Solkan, Kronberg, Ravnica, Trnovo, Osek, Ozeljan, Vrtojba, Šempas, Miren, Vogersko, Bilje, Renče, Prva-Čina, Dörnberg.
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču se še vedno nadaljujejo hudi boji na ozemlju reke Somme, kakor tudi na desnem bregu reke Može. Na ostallii? delih bojne črte živahno artilerijsko delovanje. Posebno hudi so bili francoski napadi južno od utrdbe Thiaumont. Londonsko časopisje zatrjuje, da .se pripravljajo an glešKio-francoske armade na nov velik naval na nemške postojanke. Angleži so spravili na francosko bojišče 150.000 mož svežih kanadski 1? čet.
Popuščanje angleško-francoske ofenzive.
Clemenceau piše o popuščanju bojev ob reki Somme: Briandovo ministrstvo je v državni zbornici sl ovjesu o obljubilo zmago Francoske za začetek, a
t najdalje pa do srede meseca septembra. Ministrstvu j ostajajo sedaj še štirje tedni, da izpolni obljubo in ; vrže sovražnika čez Ren.
I
Velik vojni svet.
Kakor se poroča iz Rotterdama, je francoski general Pau dospel iz Rusije v Le Havre, odkoder je nemudoma odpotoval v Pariz, kjer se udeleži velikega četverozvežnega vojnega sveta, ki se bo vršil prihodnji četrtek.
Pred Solunom.
Bolgarske in naše čete so že na obeh krilih prodrle čez 60 km daleč na grško ozemlje, v središču pa se vrše večinoma artilerijski boji. Italija, je poslala četverosporazumu na pomoč 20.0.00 mož.
Dogodki na inacedonskem bojišču.
Dne 20. avgusta:	Bolgarska ofenziva
napreduje. Na svojem levem krilu so osvojile združene čete, ki operirajo pod vrhovnim poveljstvom ge-ne r al fold maršala Maekensena, vse sovražne pozicije na levem bregu Strume ter imajo sedaj črto Butkovo jezero—Tahinos trdno v svojih rokah. Kužno in vzhodno od Fiorine so za. zete Nidža-Plajiina in vas Gorničevo, kjer so se morali Srbi umakniti. Pri Doj-ranu živahni artilerijski boji, Dosegaj je ugotovljeno, da se borijo v prostoru pri Fiorini tri srbske divizije: drinska, donavska in vardarska. Bolgarska ofenziva je Sarrailu pošteno zmešala karte. Cetvero-sporazumove čete so se baš pripravljale za „pohod proti Sofiji“, kakor so bombastično naznanjali francoski listi, ko so udarili Bolgari ter jim vzeli inicija^ tivo iz rok Sedaj se nahaja S ar r ai tov a, armada v defenzivi in pokazati se bo moralo kmalu, ali je res dovolj silna, da prične z energičnimi protiakcijami. Vsekakor je računati, da se bodo sedaj odjigravali na Balkanu zopet veliki in velepomembni boji.
Dne 21. avgusta:, Znatna bolgarska, ofenziva na macedonski fronti je v polnem teku. Pokazalo se je namreč, da se sovražnik elanu in eneržiji združenih čet ne more vspešno upirati in zato si bodo bolgarska krdela izvojevaia čim najbolj ugodho fronto ter tako po možnosti zadržala, če ne onemogočila Sarrarilovo ofenzivo. Na macedonski fronti se vr(šijo boji v dveh ločenih odsekih: prostor pri Fiorini, na skrajnem levem (srbskem) krilu Sarrailo-v8 armade, in prostor pri Demirhisarju in Seresu, onkraj reke Strume. V prostoru pri Fiorini so zavojevale zjdružene čete vasi Biklište in Breznico, južno jezera Prespa, višino Vič (2065 m) 17 km južno Fiorine, nadalje gorski hrbet' Male Reke, vzhodno od tam ter vasi Ekšiš in Banico in srbske postojanke na višini Malka Nidža, severno železnice iz Fiorine v Ostrovo, V prostoru pri Demirhisarju in Seresu so se pomaknile bolerarske čete do saime reke ter so vrgle francoske čete čez Strumo in zasedle črto med jezeroma Butkovo in Tjahinos, ki je le še 60 km oddaljena od Soluna. Ker so Sarrailove solunske utrdbe zgrajene v jako obširnem polkrogu, je smatrati, da so Bolgari oddaljeni od s p r e d n j ih solunskih utrdb Le Sedan hoda.
Dne 2 2. avgusta: Bolgari so izčistili višine zahodno od jezera Ostrovo (vzhodno od Fiorine) ter so vrgli Srbe in Francoze daleč nazaj, V 'dolini reke Strume je bil sovražnik popolnoma potolčen. Na ozemlju vasi 'Jenikej, Ne vol en in Topolovo leži na stotine sovražnih mrličev. Desno bolgarsko krilo (pri Fiorini) prodira dalje proti jugu.
Dne 2 3. avgusta. Na zahodnem krilu, t. j. v: prostoru pri Fiorini, so Bolgari in naši zasedli mesto Kastoria, ki leži 35 km južno od Fiorine, Na polovico pota med Fiorino in Vodeno so naši natepli Srbe na višinah zahodno od jezera Ostrovo. Na vzhodnem krilu imajo Bolgari celo železniško črto De-mirhisar— Seres—Augista—Drama—Buk—Okčila močno v svojih rokah. V središču se vršijo boji južno-zahodno od jezera Dojran.
Srbi pred Solunom - „Kanonenfutter.“
General Sarrail je poslal srbske čete, Jd se že nahajajo pred Solunom, v prvo bojno vrsto proti Bolgarom, ne da bi jih bil z drugimi četami zadostno podpiral, vsled česar so bile srbske izgube naravnost strahovite, V Svici živeči ugledni -Srbi so vsled tega postopanja zelo ogorčeni ter nameravajo sklica-ii v Svici shod, na katerem bodo ožigosali Sarrailo-vo postopanje, češ, ravno Srbi so doprinesli za skupno četverosDorazrumovo stvar največ žrtev in samo pravično bi bilo, da bi se jim sedaj kolikor le mogoče prizanašalo in bi se jih ne vporabljalo kot „Kanonenfutter.“
Bolgarska ofenziva in Grška.
Ojficijozni bolgarski ,„Echo de Bulgarie“ objavlja članek, v katerem dokazuje, da je sedajna nemš-ko-bolgarska ofenziva akt silobrana. Bolgarske in nemške čete ne prihajajo na Grško kot sovražnico, njihovi vspehi proti četam entente so marveč tudi v interesu Grške. Grška vlada bo po bolgarskih zmagah lahko bolj neodvisno postopala. Zato smejo Bol-
gari upati, da se bo njihovo postopanje pravilno pre-sojevalo in da operacije njihovih čet, ne bodo povzročile nikakih drugih zapletljajev. Vodilna misel bolgarske vlade je varovati interese sosedne države. — Brezdvomno bodo četverozveza in Venizelos kričali in plašili grški narod z bolgarskim strašilom, toda prepričani smo, da bo diplomaitičen trud sovražnikov v i Atenah rami o tako brezvspešen, kakbr njihovi voja-I ški napori ob Strunu', ob Vardarju in Ostrovem je-j zeru.
Rumuniia.
Položaj v Rumuniji je še vedno nejasen. Brati-anu se pogaja s četverosporazumovimi zastopniki, !A! glavno vprašanje je, ali bo Rumunija dovolila prosti prehod ruskih čet. Ce se to zgodi, je vojska z Ru-munijo neizogibna.
Rumunska na razpotju.
„Information“ piše: Nedavno se je razširila po časopisju sjcer ne oficijelno potrjena, nikakor pa ne neverjetna vest, da je Rusija povprašala pri rumun-ski vladi, kako bi se Rumunska vedla v slučaju prehoda ruske vojske preko teritorija Rumunske proti monarhiji, namreč proti Sedmograški.
Tako vprašanje vsebuje gotovo povsem nedopustno zahtevo za nevtralno Rumunsko, ali izkušnje te vojne nas uče, da se vlasti entente ne plajšijo nobenega ponižavanja in nalsilstva na škodo nevtralne države, za kar nam najnoveiši dogodki z Grško da-jajo neštetih kričečih dejstev v ilustracijo.
Ono vnrašanje pomenja praktično ngyarno past za malo kraljestvo — žal, ne povsem nedostopno za ruske zahteve. Da ima Rusija prehbd preko Rujnu-i nije od z.ačetka vojske res pred očmi, dokazuje raz-meščenje posebne ruske armade v Dobrudži na meji Rumunske, kjer jo — dasi je Rusija oppio vano nujno potrebovala ojačenj na dragih bojiščih fronte — puščajo na označenem ozemlju kot grožnjo ne le proti vzhodni meji monarhije, ajnpak tudi za slučaj o-fenzive Bolgarske, naperjene proti severu in ne v zadnji vrsti kot svarilo za Rumunsko.
Ruski načrt je zasnovan z veliko zvitostjo, toda je prozoren dovolj, da ga morejo izpregledati vsi razsodni' krogi Rumunske, ki odklanjajo vsaj direktno priključenje k enfenti.
Ako bi Rumunska tolerirala pa bodi le prehod Rusov proti Avstro-Ogrski, bi bila s tem najprej pridobljena velikanska strategična korist za Rusijo, — potem pa bi bilo pričakovati silnega pospeševanja rusofilskih stremljenj v Rumunski, čemur bi morda že kmalu sledilo efektivno priklopljenje, militarična kooperacija z Rusijo proti monarhiji.
Ne smemo vendar pozabljati, da bi prehod ruske armade spričo neznatnih militairičnih priprav Rumunske, ki je odredila dalekosežno demobilizacijo in je bila v svojem oboroževanju ovirana po Rusiji, pomenjal okupacijo kraljestva, ki bi bilo potem obnemoglo izročeno samovolji Rusov.
Dovolitev prehoda Rusov pa bi bila tudi y slučaju, da bi Rumunska vzlio takemu nasilju nepremično vstrajala v nevtralnosti, še vedno dragocena pridobitev za Rusijo in entente.
Končno pa je računati z možno eventualnostjo, da v Rumunski še v zadnji uri zmaga struja, ki se nagiblje k centralnima vlastima in da se Rumunija odkrito pridruži tema poslednjima; v tem slučaju pa bi naj višja strategična potreba Zahtevala takojšnjih protiodredb proti nameravanemu prehodu.
Že pasivna politika Rumunske, ki bi hotela še odlašati, j, omen ja pospeševanje ruskih načrtov in iz tega razloga bi bilo odločilne važnosti, ako bi cen« tratnima vlastima prijazni krogi na Rumunskem z vso eneržijo pripomogli svojim namenom do zmage! Nadaljevanje s pasivnostjo napram vedno naraščajoči sili rusofilskih rovarskih ppizkusov je skrajno nevarno za bodočnost kraljestva in za rumunski narod . .
Iiumunsko svarilo. — Za Carigrad se gre.
Važen in simptomatičen prispevek za današnje vrvenje in motanje na Rumunskem podaja — kakor nam sporoča korespondenčni biro —- list „Steagul“ s svojimi izvajanji, s katerimi svari Rumunsko, naj se ne uda ruskemu pritisku in naj se ne da zavesti v vojno na strani eetverosporazuma.
Piše:	„V interesu Rusije utegne biti,
da pogazi Bolgarsko, da dobi svobodno pot' v C a r i g r a d, Kaj pa more to koristiti Rumunski, ko rumunske zahteve 1 e ž e v K a r pati h ? ! To ni možno, da bi hkratu vodili vojno proti Bolgarski in si izvojevaii Sedmograško. Rumunski prijatelji Rusov uvidevaio to ter n oglašajo, da Rumunska nastopi proti Bolgarom in potem da dobi — Sedmograško kol plačilo iz rok eetverosporazuma. A pozabljajo pa pri tem. da bo četverosporazum — tudi če bi bil zmagovalec - - mogel podarjati le tista o-žemlja, ki so jih njegove armade prisvojile. Zadnja rrovinea pa, ki si jo bo - skušal priboriti, je gotovo Sedmograška. Ta bo pa tudi na mirovnih pogajanjih v rokah današnjih posestnikov, ki je ne bodo hoteli izročiti. Malo nad« je, 'da bi četverosporazum, ki bo
imel dovolj skrbi za-se, hotel vojevati novo vojno, da bi Rumunska prišla do Seibnograške. Vojna proti Bolgarski bi bila torej blaznost in naroden zločin — pri čemur je še pripomniti, da bi v ljudstvu ne bi bilo navdušenja zanjo “
Vpoklici.
Iz Aten se poroča, da so bili rumunski častniki in vojaki, ki so bili na dopustu, zopet vpoklicani v vojaško službo, da je vlada rekvirirala železniški materijal vseh železniških prog in militarizirala vse osobje teh prog.
Turška bojišča.
Turško prodiranje v Perziji in na Kavkazu.
Pariški list „Journal“ je dobil iz TÜflisa na Kavkazu poročilo, da so Turki že prekoračili črto severno od Bitlisa in Musha. Turška oienziva se že razteza na celo kavkaško fronto.,
P-dol n D ^itsàtila'rid** sp vrnil.
Nemški trgovski podmorski čoln „Deutschland“, ki je dne 28, junija t. L odplul iz nemškega pristanišča Bremen v ameriško pristanišče Baltimore, kjer ie naložil kavčuka in niklja, se je dne 22.. avgusta zopet vrnil popolnoma nepoškodovan v pristanišče Bremen.
Politične vesti.
Skupne ministrske konference. Pogajanja med avstrijsko in ogrstto vlado so se dne 21. avgusta vršila ves dan. M nistrski predsednik grof Sdirgli in člani avstrijske vlade so se ponoči vrnili na Dunai, kjer se pogajanja nad djujejo.
Avstrijska poslanska zbornica, ki ne zboruje od kar se je vatla vojna, je v tem času izgubila 35 članov in sicer 7 nemških nacijonalcev, 5 nemških krščanskih socijalcev, 2 nevuška socijalna demokrata, 3 Poljake, 2 Jugoslovana. 11 Čehov, 2 Ma lorusa m 1 Italijana. Umrlo jih je 22, med njimi slovenska poslanca Mandič in Povše, eden, dr. Poi-lauf, je padel na bojišču, dva sta odložda mandate, izgubili so mandate, češki poslanci Buriva!, Choc, dr. Kramar, dr. Rašin, Netoìicky in Vojna, maloruska poslanca Kurilovič in dr. Markov ter koroški slovenski poslanec Grafenauer. Obešen j i bil italijanski poslanec dr. Battisti.
Ustavljen češki list. V Pardubicah izhajajoči list »Osveta Lrdu« je oblastveno ustavljen.
Peto nemško vojno posojilo bo razpisano tekom meseca septembra.
Novi mehikanski poslanik na Dunaju Cesar j > dne 21. avgusta opoldne sprejel v Schöabrunnu v posebni ardijenci novoimenovanega posanca zedi njenih držav Mehikanskih, Zubara Cabmany. Diplomat je vladarju izročil svoja poverilna pisma.
Liebknechtu kazen zvišana. Kakor smo že svoj čas poročali, je bil nemški socialdemokratični de žavni poslanec Liebknrcht od beroiinskega voja škega sodišča obsojen na 1 leto in 6 mesecev težke ječe. To kazen je pa sedaj višje sodišče zvi šalo na 4 leta 1 mesec težke ječe in na izgubo državljanskih pravic za dobo 6 let. Zoper odmer jeno kazen ima pravico do priziva.
Tedenske novice
Duhovniške vesti. Novoimenovani g. kanonik Alojzij Arzenšek bo ustoličen dne 1. septembra. —-Za dekana dekanije Maribor desni breg je imeno j van č. g. Anton Stergar, župnik pri Sv. Magdaleni [ v Mariboru. — Za provizorja v Vuzenici je ime- j novan č. g. Konr. d Šeško, kaplan pri Sv. Juriju v j Hočah. — Za špirituala na kn šk. mariborskem ; bogoslovju je imenovan č. g. dr. Mhks Vraber, vi- [ kar v Celju. Za vikanja v Celju je imenovan č. g. • Martm Jurhar, dosedaj vikar pri Sv. Juriju v Ko J iic-h Za vikarja v Konjicah je imenovan č. g. | J mej Podpečan, dossdaj kapelan istetam. v -.o- > mašnik č. g. Jožef Mirt je nasti vljea kot kapela» i v Konjicah. — V začasni pokoj je stopil č g. Ven j celj Jastrobmk pri Št. Florijanu v Doliču, prej voli kur t. V Hoče pride č. g Franc Pauiič, dose j daj kaplan v L'ki, v Loko pa Ivan Slavič n. ?oj- j
nika, na njegovo mesto je imenovan T. Lendovšek,
kaplan »rt S-'. M. tirni na Pohorju.
Iz kapucinskega reda. V kapucinskem samostanu v Čepu je bila dne 22. t m. volitev provincijala štajersko-ilirske kapucinske provincije. Izvoljen ie bil za provincijala preč. p. Donat Zupančič. Kot definitorji pa so izvoljeni: p. Albert Mösselberger, p. Lin Prah, p. Lambert Lannzuner, p. Sigismund Wagner.
Katoliška služba božja v Belgradu se vrši se-] daj na dveh krajih. V kapeli v konaku je vsak dan j ob 8. uri zjutraj sv. maša za vojaštvo, prost pristop j ima tudi civilno prebivalstvo. V okrajni cerkvi v u-j lici Poslanička je ob 8. uri sv. maša za, šolsko mladino, ob 10. uri za nemške prebivalce in ob 5. uri popoldne večerni blagoslov.
Nadškof Szepticky težko zbolel. Lvovski nadškof grof Szeptcky, katerega so Rusi spravili \z Lvova v Kursk v Rusijo, je nevarno zcolel. Na tančneji podatki niso znani.
Nov vojaški poveljnik v Gradcu. Vojaški po veljnik v Gradcu general Mutano v ič je iz zdravstvenih ozirov odstopil. Na njegovo mesto je imenovan general Martiny. Novi c. m kr. vojaški poveljnik v Gradcu, general pehote Hugon Marti' n y. je kranjski rojak. Rojen je dne 13. februarja 1860 v Kranju kot sin tamkajšnjega davčnega uradnika. Kot absolvent Terezijanske vojaške aka demije, je postal poročnik pri slavnem zagrebškem pešpolku št. 53 ter je bil radi svojih izrednih sp o sofan sti kmalu trajno prideljen generalnemu štabu. Leta 1902 je postal po.kovnik, k ta 1909 generalmajor, leta 1912 feidmaršallajtnant. Med vojno g i je cesar imenoval za mu e*»!» r»< hote.
Imenovanja. Dr. Stanko Majcen., prideljen po-j litični upravi v, Srbiji, je imenovan za nadporočnika-, j Dr. Alojzij Juvan, bivši koncipijent pri dr. Leskovarju v Mariboru, j,© imenovan za nadporočnika pri bosanskio-hercegovskem pešpolku. Poročnikom v rezervi je imenovan dr, Šandor Hrašoveo, odvetniški koncipijent v Celju,
Iz učiteljske službe. Na štirirazredni dekliški šoli v Pobrežju pri Mariboru (1. plačilni razred) sta razpisani dve mesti, učiteljic; prošnje je vložiti do 15. septembra 1916.
General Sarkotič in starček. General pl, Sar-kotič, poglavar Bosne, je potoval nedavno po Dalmaciji. V Klisu ga nagovori častitljivi starček, bivši žu-: pap Vice Perkovič, ki nosi težko breme 86 let. Vprašal je generala, ali je v sorodstvu z nadporočnikom Sarkotičem, ki je leta 1866 služil na Klisu. General nato: „Da, saj je bil moj oče!“ Nato je starček začel pripovedovati, kako sta s pokojnikom drugovala, k ko sta se shajala vsak dan, kako resen in plemenit da je bil pokojnik in za tiste čase pravi narodnjak Hrvat. Generala je raidostilo in ganilo to pripovedovanje in je starčka z roko gladil po glavi. Pri odhodu se je stari zopet približal generalu in je prosil s kratkimi premišljenimi in jedrnatimi besedami, da bi se dovolilo dovažanje blaga in hrane iz Bosne v Dalmacijo, na kar je general omenjal velikih tež-koč, ki so temu na, potu. Prosil je potrpljenja in zagotovil, da bo vse bolje, posebno pa Dalmacijo, katere sinovi so se tako proslavili, čaka srečna bodočnost.
Učni jezik v srbskih šolah. Vojni guverner o-kupiranega ozemlja Srbije je izdal dekret glede ljudskega šolstva, kjer določa na podlagi naredbe vrhovnega armadnega poveljstva: učni jezik je hrvatsko-srbski. Na pouku se rabi izključno latinica. Staroslovenska cirilica se poučuje v zvezi z grško-iztočno vero.
Naši domobranci. Poveljnik spodnještajerskega domobranskega polka na bojišču, podpolkovnik Rudolf Passy, piše povodom svojega odlikovanja z viteškim križcem Leopoldovega reda: „Srčno sem vesel, da morem povdariti, dai imam to odlikovanje — ki je itak v najlepšem smislu besede visoko odlikovanje polka — v mnoigem oziru pripisati vrlosti in sposobnosti častniškega zbora in pred vsem Krasnemu obnašanju, občudovanja vredni vstrajnosti, hrabrosti in požrtvovalnosti moštva. Resna volja, da z-magamo in pristni vojaški duh, ki sta zvarila častnike in moštvo v sklenjeno celoto, sta omogočila, da je naš krasni polk v pravcatem zmagovitem poletu preko mej dednega sovraižnika vpletel nov lovor v venec slave. Viharno navdušenje v prodiranju, žilava vstrajnost v brambi: taki so šestindvajseti. Da ostane vedno tako: pomozi Bog!“ Podpolkovnik Ruti. Passy si je zasjlužil viteški križec Leopoldovega reda v ofenzivi na južnem Tirolskem, kjer so se neustrašeni šestindvajseti odlikovali s celo vrsto sijajnih činov orožja in po svojih najboljših močeh pripomogli do nove slave III. zboru — diki cele avstrijske armade.
Vjeti kadeti in aspiranti. Izkazalo se je, da v
voinem vjetništvu kadetov in aspirantov ne priznavajo za častnike ter da dobivajo svoje prejemke Šele, ko se je ruski Rdeči križ informiral o njih šarži na Dunaju. Zato se svetuje svojcem nedavno na Ruskem vjetih kadetov in aspirantov, da si že zdaj o-skrbe od dopolnilnih poveljstev polkov uradno potrdilo o šarži ter t'o potrdilo pošljejo na Dunaj, „Zentralnachweisbureau, Auskunftsstelle für Kriegsgefangene, Abteilung B, Fischhof 3“, kakor hitro izvedo, kje so dotični definitivno internirani. Ta urad bo poskrbel za nadaljne sporočilo ruskemu Rdečemu križu.
Umrl je na Dunaju odlični hrvatski rodoljub, vpokc ieni podmaršal Gjuro Tomiči č v starosti 73 let Pokojnik, sin stare hrvatske vojaške rodovine, se le udeležil vojne leta 1866 na Češkem. Stopivši 1. 1903
v pokoj, se je naselil v Ziagrebu in je bil da 1. 1910 član hrvatskega sabora. Bil je tudi član ogrske ma-gnatske zbornice. Preselil se je pred nekaj leti na Dunaj.
Etbin Kristan. Tržaški list „iLavoratore“ je posnel iz ameriških listov, da je ljubljanski socialni demokrat in pisatelj Etbin Kristan živ in zdrav in da urejuje list slovenskih socialnih demokratov v A-meriki „Proletarec.“ Pred kratkim so liubljanski listi prinesli vest, da je Kristan v Ameriki umrl.
Izjemna določila za srednješolce-vojake. Dežel ni šolski svet je izdal na ravnateljstva srednjih šol sledeči odlok: Dijakom srednješolcem, ki so obis kovali v šolskih let h 1914/15 ali 1915/16 kak razred srednje šole in so prejeli pri odhodu v vo jake letno spričevalo sli pa tudi ne, je dano m prosto, da smejo, ako so bili odpuščeni iz vojaške službe, obiskovati v šolskem letu 1916/17 tisti raz red srednje šole, katerega bi obiskovali, ako bi ne bili vpoklicani v vojake in bi njihova učna doba ne bila prekinjena.
Napredek istrskega slovenskega denarnega zavoda. V roke smo dobili letao poročilo in računski zaključek »Kreditnega ia eskomptnega društva v Puli« za upravno leto 1915. Iz poročila je razviden krasen napredek tega mladega denarnega zavoda naših istrskih bratov. Zadruga, ki je član Zadružne zveze v Ljubljani, ima namen, da pod pira pred vsem istrsko slovénsko trgovstvo in dru ge sloje, ki iščejo posojil. Denarni promet v V upravnem letu je znašal 1,448.257 K 24 v, kar je vsekako z ozirom na obstoječe razmere velik napredek. Glavni deleži znašajo 20.998 K. poslovni 136.838 K 55 v, posojila 362.271 K 77 v, hranilne vloge 191.861 K 06 v, dopolnilni zakla l 31.381 K 44 v, tekoči račun s člani 85.27 i K 57 v, tekoči račun z zvezo pa 34 263 K. Število članov je bilo dne 1. januarja 1916 362, ki so vplačali 1145 deležev. Čisti dobiček znaša 7769 K 25 v. V ravnateljstvu in nadzorstvu denarnega zavoda so sami ugledni slovenski trgovci, posest niki in uradniki.
Ponesrečil na patrulji. Piše se nam : Pre l
kratkim smo prejeli iz daljnih Tiroiov pretresujočo vest da se je tam izgubil naš ljubi tovariš Janez Žunkovič, mladenič iz Prepolj na Dr. polju, ki je služil pri domačem 47. pešpolku. Njegov tovariš s fronte naznanja, da je Žunkovič dne 24. julija bit odšel na patruljo in prišel tam v izgubo. Njegovi tovariši, ki so bili ž njim, različno pripovedujejo. Eni pravijo, da je padel ranjen v prepad, drugi da se mu je spodrsnilo in je padel, tretji, da je ranjen ali vjet Po poročilih prvih je posneli, da ga od naše strani ni mogoče rešiti, pač pa, da ga lahko Italijani, če je sploh ostal pri življenju. Ž njim ni izgubila samo avstrijska armada vrlega vojaka, ampak tudi mi mladeniči Marijine druž e dobrega družabnika. Bil je vnet za vsako dobro stvar.
Mož bodočnosti bo inženir. V francoskem listu „Je Sais Tout“ piše profesor Houllevigue: Z bodočnostjo po vojski se je zdaj pečala cela Francija, ki je prelila v tej vojski svojo najboljšo kri; razvalinam Arrasa, Reimsa in Verduna se bodo mogoče še pridružila mesta Lille, Saint-,Quentin in Charleville, Na teh s krvjo napojenih slavnih razvalinah se bo pričelo mirno, delovno življenje. Graditi bodo morali nova mesta in Covarne in orati polja pognojena z mrliči. Mož ki, ki bo zopet zidal na razvalinah, bo — inženir.
Zasebni vojnopoštni promet s poštnimi zavoji
je po dosedanjih pogojih dovoljen s sledečimi vojno-(etapsko-)poštnimi uradi: štev. 8, 9, 11, 16, 20, 32, 34. 37. 39, 48. 51, 55, 64. 65, 78, 76, 79, 88, 95, 98, 106,	125,	133,	138,	140,	146,	148,	165,	168,	176-178,
181,	185-188,	200,	207,	215,	217-224,	226,	236-239,
242,	250,	252)	267,	269,	273,	277,	278,	282,	298, 304,
307,	316,	323,	324,	335,	338,	345,	400,	510-514, 517,
600-605, 607, 608, 611-613, 615, 630 in s sledečimi c. in kr. etapskimi poištnimi! uradi :	Arahgjelovac,
Belgrad, Cačak, Cetinje, Djaklova, Gornji Milanovac, Jagodina, Kolašin, Kragujevac, Kraljevo, Kruševac, Laikovac, 'Mitroviča na Kosovem., Nikšič, Njeguš, Novipazar, Obrenovac, Palanka (Peja (Ipek), Plevlje, Podgorica, Požega, Prijepolje, S abac, Sjenica, Smederevo, Stari Bar, Užice v Srbiji, Valjevo in Vir-pazar.
„Božja pot na Svete Gore.“ Na razna vprašanja o tej lepi in priljubljeni molitveni knjižici odgovarjamo, da se dobiva v tiskajrni sv. Cirila v Mariboru po 80 vinarjev 1 komad. Ker bo tudi letos, kakor vsako leto, običajno romanje s Slovenskega Štajerskega na Sv. Gore, zlasti dne 6., 7. in 8. septembra in v naslednji osmini, bodo romarji imeli priliko s« ta molitvenik, ki poleg zgodovine Sv. Gore vsebuje prav lepe molitve, kupiti na Sv. Gorah. Cena mu je 80 vin.
Gospodarske novice«
Nova cesarska naredba zoper draženje. Izšla je cesarska nartdoa, ki vsebuje nova poostrena ka zenska določila glede draženja neobhodno potreb nih živil, kakor tudi drugih predmetov kot obuval obleke, mila, sveč, podplatov itd. Naredba določa uravnavo enotnih cen teh predmetov za vse av strijske dežele ter daje oblastim pravico, da smejo tozadevne zaloge zapleniti in tudi proizvajalce prisiliti, da še nadalje proizvajajo te predmete, tako n. pr. se lahko kmeta prisili, da ne sme zaklati vseh svojih kokoši, ampak, da jih nekaj ohrani, da mu nesejo jajca, itd. Podrobna tozadevna določila bo iz lata deželna oolitična oblast.
Cena za prašiče. Iz mnogih krajev slišimo sedaj pritožbe, da mesarji za prašiče nočejo plačevati od vlade določenih najvišjih cen, ker upajo, da bodo kmetje morali zaradi slabega pridelka pese in krompirja precej nižje prodajati. Seveda ne moremo za gotovo trditi, da so pritožbe povsod upravičene. Vsak pameten gospodar bo pa dobro pomislil, predno bo verjel mesarjevim besedam, da bo cena v kratkem že padla. Zla en,krat je to čisto nemogoče. Seveda ne more noben kmet za slabe in nerojene živali zahtevati najvišjih cen. Ce je pa žival res lepa, se mora tudi pošteno plačati. Ce domači mesarji prašičev ne marajo, naj se isti ponudijo vojaški upravi; seveda le več gospodarjev skupaj v celih vagonih, kar se bo najložje zgodilo po „deželnem mestu za prodajo klavne živine.“ Ce jih tudi tam ne marajo porabiti, bo vlada gotovo preskrbela izvozno dovoljenje. Naša dežela ne more sama porabiti vseh prašičev, ki jih naši kmetje redijo. Treba bo naprej misliti.
Kava. Državni zakonik zaukazuje, da mora vsakdo, kdor ima vsaj 600 kg surove kave, svojo zalogo do 31, avg. naznaniti centrali za ka]vo.
Izkaznice za mast v Sarajevu. Z dne 16. avg. so vpeljali v Sarajevu izkaznice za mast.
Ne zavživaj vodenega m uezn lega krampu ja. Krompir, ki ima zelen olup, ali ki je voden, je zdravju zelo škodljiv, ker vsebuie strup (solanin). Ta strua povzroča težke želodčne bolezni
Sadje omij pred zavživanjem Dogajajo se slučaji, da so osebe takoj zbolele, ko so zavžile sadje, ki ni bilo v vodi osnaženo. Deželna zdravst vena oblast svari ljudstvo, da naj sadje, predno je zavžije, v vodi dobro osnaži ah vsaj dobro s cunjo obriše. Zlasti je treba takozvane muhe na ja-bolkah in hruškah z nožem odstraniti, predno se jabolko ali hruška sveže zavžije, kajti v tem delu jabolk in hrušk se nahajajo glivice, ki povzročajo, če pridejo v človeško truplo, hudo motenje zdravja.
Razno novice
Razpoloženje v angleških strelskih jarkih. —
Angleški listi prinašajo sledečo resnično dogodbioo: Minole zime je neki častniki nadzoroval v nekem taborišču neki bataljon Avstralcev, ki naj bi branil Sueški prekop proti Turkom. Srdito je konstatirah da eden njegovih vojakov mesto predpisanega klobuka iz kakija nosi navadno kapo., Z junaškim glasom je odredil: „Ko vas bom jutri zopet pregledoval, da ne vidim več te kape. Storite, kar hočete in morete, jutri morate imeti klobuk. Ko.so se naslednjega jutra vojaki postavili v vrsto, so opazili pred šotorom gologlavega majorja, ki je kričal na ves glas: „Kje pa je tisti prokleti osel, ki mi je ponoči ukradel moj — klobuk?!“
Največji križ na svetu stoji nad pokopališčem v srednji Galiciji padlih junakov pri Przemyslu na 'levem bregu Sapa. 12 m visoki železno-gran'itni križ stoji na 8 m visokem podzrdku. Kot' znamenje žalosti in odrešenja obvladuje celo svojo okolico. Celokupna višina znaša 26 m ter je to največji križ na svetu in eden najmogočnejših gradbenih spomenikov v naši monarhiji. Vrhu križa je napis: „Mrtvi za domovino.“ V opornem zidu je marmorna plošča s posvetilom, Na tem pokopališču počiva 16,000 ogrskih in avstrijskih vojakov.
Srečna rešitev. V „Novinah“ čitamo:	„Curič
Jožef od Lipe, domobr. 31. črn. dpp, naznianja, ka se je pelao od Antivara proti Medovi na morji. V črno» noči samo vdari nekaj v ladjo. Bio je sovražni podmorski čun. Strelo je torpedo v našega. Ladja se je j ogrožala. Ljiidje v čune i v vodo poskačejo. On je tiidi med žburkane valove prišo. Pomoči od nikod. Zgledne se zdaj, v toj nevarnosti plavajoč sem m ta v zburkanih osolenih valovali polviire proti nebi i zakriči: Jezus, Marija, sv. Križ i krstni patron sv. Jožef, rešite me! Mati Marija, skrij me pod materni plašč, reši me uboga grešnika v toj nevarnosti. Pa je njegova ponižna prošnja posliilmjena. Bližajo se k njemi v čuni mornarje, šteri njemi veslo podržijo, ga z tem z nemirnih valov v čun zdignejo, odtod pa na siiho. Vse je zgubo, samo obleko i Srca Jezušo-voga knjigo se rešo. Ali kaj za zgubiček ovi, da je živlenje rešeno. Hvala tfa to svetoj Driižini!“
Svojega očeta ubil jre Pavel Vukovič iz Popov-ca na Hrvaškem. Oče je bil nenavadno prepirljive naravi, a tudi sin je bil nagel. Nekega dne sta se
zopet sprla in prišlo je do groznega čina. Sodišče v Osjekju je prisodilo Pavlu Vukoviču pet let težkega zapora.
Kaznovan polh. Ravno 104 let je tega, kar je
12.	angleški lancer-polk na Španskem zavzel neki sa-njoisfjan in vplenil samostansko klet. Izvedši za ta rop, je maršal Wellington pohitel na lice mesta m je obsodil polk, da mora delati pokoro toliko let, kolikor ie bilo v samostanski kleti izpitih steklenic vina,. In menihi so dognalil da jim je polk izpil 104 steklenice in zato ie moral polk 104 let vsak večer nastopiti v paradni obleki, poslušati angleško, špansko in rusko himno in prezentirati. Minoli teden je poteklo od plenitve kleti španskega samostana 104 leta in je polk tisti dan zadnjikrat opravil naloženo mu pokoro.
Dopisi.
Maribor. C. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Ivanu Dreflak ter vsemu učiteljstvu političnega okraja mariborskega se je izrekla za odlične zasluge v vojni oskrbi cesarska zahvala.
Maribor. Tukajšnja učiteljica ročnih del Antonii» Strohuber je bila odlikovana s častno kolajno za 40letno zvesto službovanje.
St. Ilj v Slov, gor. Iz ruskega vjetništva se je oglasil Matija Kren, kmet na Stari gori, brat vojnega kurata č. g. Fr. Kren. Celih 15 mesecev ni dal nobenega glasu od sebe. Piše, da je zdrav. Veselje, da se je oglasil, je pri sorodnikih in znancih zelo veliko.
Št. Ilj v Slov. gor. Slavnost »Kmet. bralnega društva« je 20. t. m. dobro uspela. Veliko ljudstva se je zbralo ter navdušeno pelo »živi cesar, domovina, večna bode Avstrija!« Hvala slavnostnemu govorniku c. g. domačemu kaplanu Vidu Pavlič, hvala igralcem, ki so izborno rešili svoje uloge, pevcem za lepo petje kakor tudi vsem, k' so prispevali k tej prireditvi. Veselo je bilo, da so nas v obilnem številu posetili Jareniučani! Hvala Vam! Kakor smo se navdušili za vztrajnost v težkih dneh, tako bomo zavedajoč se svojih dolžno do, še povečali svojo intenzivnost ter tako podpirali naše drage rojake. Za dežjem solnce mora priti in dnevi s iške in preskušnje so nam le poroki so nčne zmage stare davne Avstrije.
Radgona. Na predvečer cesarjevega rojstnega dne se je vršila po mednih ulicah slovesna bak-ljada. Vse hiše so bile razsvetlj«ne in okradene z zastavami. Cesarjev rojstni dan sam se je slovesno obhajal. Pijonirji so naredili lep oltar na Glavnem trgu. Sv. mašo je daroval o. Janez Pavec, katere so se uieleždi kakor običajno zastopniki uradov in vojaštva, kakor tudi veliko število nevojaškega prebivalstva.
Sv. Andraž v Slov. gor. Dekliška Marijiua 1 družba priredi dne 27. avgusta v šoli zanimivo igro j „Marjeta, ali: Duhovi luči in teme.“ Vsi domačini in j sosedje so prijazno vabljeni. Ker dobi čisti dobiček ! avstrijski Rdeči križ, se preplačila hvaležno spreje-! majo
Leskovec. Letos se obhaja god sv. Avguština j tako-le: Dne 2. septembra, v soboto, ob 9. uri pred-j poldne sv. maša; zvečer ob 6, uri hrvatska ^ ridiga, litanije; od 4. do 8. ure zvečer spoved. Dne 3. septembra, v nedeljo, rana služba božja ob 7. uri zjutraj, pozna ob 10. uri dopoldne, ena sv. maša ob 6. uri zjutraj; spoveduje se od 5. do 10. ure dop.
Marenberg. V nedeljo, dne 10. septembra, je sestanek Dekliške Zveze pri Sv,. Janezu po dopoldanskem opravilu v društveni sobi. Pridite I
Špitalič. Mihael Zidanšek, posestnik v Skednju, je vlovil že 3 Ruse, ki so ubežali iz vojnega vjetništva, 2 celo iz Dunaja. S puško v roki jim je zaklical, ko jih je zalotil v neki hiši; »Boke k-višku!« Rusi vzdignejo roke v zrak ter se vdajo. Torej doma prizor, kakor na fronti. Za svoje junaštvo je prejel Mih. Zidanšek od armadinega poveljstva nagrado v znesku 20 K
Ponikva. Dne 18. avgusta je padel med vožnjo meri postajama Ponikva in Poličane iz železniškega voza pešec bosansko-hercegojvinskega pešpolka Hali-tarc Kaidraga ter se smrtnonevarno poškodoval. — Spravili so ga takoj v garnizijsko bolnišnico v Mar ribor.
Dobrna. Letošnja slavnost rojstnega dne našega presvetlega cesarja Franca Jožefa je bila izvanredno zato, ker je zdaj pri nas nad 106 častnikov s potrebnim moštvom. Dne 17. t m. je bila vsa vas Dobrnska seveda s topliškimi poslopji v zastavah in razsvetljena. Dne 18. pa je bila ob
9.	slovesna sv. maša, katere so se vsi častniki in drugi vojski, ter vsi uradi in šolarska mladina udeležili. Iz Celja je prišel č. g. o. Jeronim asistirat in ker je naš organist pri vojakih, se nas je gosp. šolski vodja v Šmartnu pri Celju gosp. Ivan Kvac usmilil in ie prihitel s svojim izbornim daleč na e krog znanim pevskim zborom pov^hgat domovinsko slavnost. Zbrani verniki, m* ka' rimi so
Mi seveda veSčaki v glasbi so se kaj laskavo izrazili o orgijanju in petju. Cerkveno predstojniStvo izreče tukaj javno svoje najprisrčnejše zahvalo Šmartinskemu pevskemu zboru, ki se ni zbal precej težavne poti in to še, ko se je k dežju pripravljalo. Opoldne okoli ene ure je bil slovesni cesarski obed v topliškem salonu, pri katerem je poveljnik našega vojaškega zdravilišča g. dr. Kornhäuser imel navduševalni slavnostni govor. Povabljena sta bila k tej slavnosti topliški ravnatelj in domači g. župnik. Šmartinski pevci so pa v radost gospodov častnikov popoldne zapeli marsikatero domoljubno, domačo pesem Hvala jim in čast.
Skale pri Velenju. Dne 18. avgusta je ponesrečil v tukajšnjem rudokopu Franc Šailoven. Padla je nanj plast kamenja. Vsled notrainjih poškodb je u-mrl. Zapušča vdovo in 7 nepreskrbljenih otrok.
Celje. Umrl je po kratkem bolehanju g. Hinko Ban. nadrevifdent južne železnice v Celju. Bodi mu ohranjen prijazen spomin!]
Trbovlje. Dne 17. avgusta je zasačila orožniška patrulja v neki soteski blizu vasi 3 ruske vojne vjetnike, ki so baš pekli krompir. Rusi so zbežali z goriške okolice ter so prepotovali v 15. dneh Goriško in Kranjsko, ne da bi jih bil kdo opazil. Izjavili so, da so hoteli domov.
Bizeljsko, Dne 13. avgusta smo obhajali našo običejno Lovrenčevo nedeljo in imeli smo v naši sredini našega organista Antona Kolednik, ki se že nahaja od začetka vojne pri vojakih. Razveselil nas je, ko je zopet enkrat vodil cerkveno petje. — Vinogradi splošno precej dobro kažejo. Grozdje je sicer ostalo dokaj drobno, a kapljica utegne biti izborna. Cene bodo seveda visoke. Že sedaj ob' ljubujejo 1 K lo v do 1 K 30 v za se »od preše«. Staro vino je skoro vse predano.
Zadnja poročila došla v petek dne ZS. avgusta.
Majnoirejše avstrijsko uradno porodilo.
Dunaj, 24. avgusta.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Raz v e n nekaterih majhnih vspešnih podjetij na prednjih delih bojišč ni bilo ne pri četah generale* kavalerije nadvojvode K a r o 1 a in tudi ne na fronti generala-feldmaršala pl. H i n d e n b u- r g a nobenih pomembnih dogodkov.
Italijansko bojišče.
Po hudem obstreljevanju grebena F a s e n o r alpe in naših višinskih postojank na obeh straneh doline 'Travi g nolo so napravili Italijani več napadov proti fronti Coltor an&o — Cima di C e c e, ki so pa bili odbitij Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Balkansko bojišče.
Ob spodnjem toku reke Bojuze praske. Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl.. ;
podmaršaJ.
Ifajnovefie nemško urad n® porodilo.
Berolin, 24. avgusta.
Francosko bojišče.
Severno od Somme so bili včeraj zvečer in ponoči novi sovražni napori i z j a 1 ovijen i. Angleži so zopet napadali naprej porinjeno ozemlje med T h i e p v a 1 o m in P o z i e r e s o m, kakor tudi naše postojanke okrog Guillemo n ta. Pri M au-r e p a s u , zlasti južno, so bili močni francoski oddelki deloma v resnem boju odbiti. Desno od M o z e je postal popoldne artilerijski boj na ozemlju Thiaumont — Fleur y, v gozdu C h a p i t r e in Berg zopet silovitejši. Opejtovani francoski napadi južno od utrdbe Thiaumont so bili izjalovljeni.
Rusko bojišče.
Razven nekaterih manjših vspešnih podvzetij, kjer je Rilo vietih nekaj sovražnikov in vplenjenega gradiva, nič pomembnega,.
Balkansko bojišče.
Na višinah severno-zahodno od jezera O st -rovo so se še Srbi ustavljali bdlgarskemu navalu. Vsi njihovi napadi na Džemat Jeri so bili izjar lovljeni. Vsa poročila iz sovražnega tabora o srbsko-francosko-angleških vspehih tukaj, kakor tudi ob Vardarju in Strumi, so popolnoma izmišljena.
Italijani obstreljevali poreško baziliko.
V zadnjih tednih so italijanske vojne ladje o-petovano obstreljevale zgodovinsko znamenito poreško baziliko, čeprav ni v bližini bazilike prav nobenih vojaških naprav. Obstreljevanje je popolnoma neutemeljeno in je čin italijanske blaznosti, zlasti ker je bila bazilika označena na vidni način z zastavo Rdečega križa.
Kje je ,Bremen*.
O ladji »Bremen«, ki je nekaj dni za »Deutschland am« odplula proti Ameriki, ni nobenega poročila, čeprav se je »Deutschland« med tem že vrnila iz Amerike. Objavljeni so bili brzojavi, toda le privatni, od katerih eni so poročali njen skorajšnji prihod v Ameriko, drugi njeno potopitev odstrani angieškik ladij.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
Ogrsko-hrvatski državni zbor je dne 23, avgusta ob 5. uri popoldne zopet nadaljeval sejo, Poslanec Hollo je interpeliral o političnem in vojaškem položaju ter je vprašal ministrskega .predsednika, ali se mu ne zdi že sedanji čas kot primeren, da bi se storili pripravljalni 14 o r a k i za dostojen mir. (Živahno pritrjevanje na levici,)
Grof Tisza je interpelantu takoj odgovoril in je izjavil, da dokler je naša eksistenca ogrožena in dokler se ne doseže zmage, ni misliti na mir, Hollo je rekel, da spori, ki so privedli do vojske, Ogrsko niso nič brigali. To ni res. Vojska je imela dva glavna vzroka: prvi je bil trgovska zavist Anglije proti razvoju nemške trgovine in stremljenje Rusije po gospo ds t v u na Balle a n u. Oba vzroka zadevata tudi Ogrsko in zarajdi tega smo se morali podati v obrambno vojsko. Ko je Tisza izjavil, da. mnogi sedanjega položaja ne umejo prav tolmačiti in da pridejo v zbornici v razpravo zadeve, ki bi se naj celo v mirnem času opustile, je nastal v zbornici zopet vrišč in nemir. (Klici: Naj se odredi tajna seja! V angleškem in francoskem parlamentu se tudi razpravlja 0 takih vprašanjih!) Tisza jo na ta klic odgovoril: Na, Francoskem se kaj takega lahko zgodi, ker so Francozi enoten narod: v našem javnem mnenju pa bi se razprave o takih zadevah smatrale kot nekak znak obupnosti.
Seja, je trajala celo noč do četrtka ob 4. uri v
jutro.
Tisza je na različne interpelacije glede zunanje .politike odgovoril, da so n, pr. glede priprav radi naše ofenzive proti Italiji bili vsi merodajni faktorji pravočasno informirani. Odločitev, ali se naj začne z ofenzivo, pa. je izključno vojaško vprašanje. Nevarna zmota bi bila, ako bi ministri igrali ulogo strategov in bi se vojaški krogi vmešavali v politično vodstvo. Sicer pa je poskrbljeno, da je naš zunanji minister o vojaških dogodkih vedno dobro poučen. Tudi ministrska predsednika dobivata stalno od armadnega vodstva potrebnih pojasnil.,
Apponyi je vprašal, kako je glede nagodbenih vprašanj. Tisza je odgovoril, da je potrebno, da se glede tega važnega vprašanja doseže z avstrijsko vlado sporazum, ako nočemo, da ne bo monarhija in ž njo vred Ogrska obsojena v gospodarsko onemoglost.
Na interpelacijo poslanca. Hollo glede spremembe v armadnem vodstvu je izjavil Tisza, da se je u-sta.novilo enotno vrhovno vodstvo samo radi enotnosti vojevanja, Naše armadno vodstvo ni zagrešilo napak, ampak je celo doprineslo sijajne dokaze svoje zmožnosti.
Poslanec Polonyi zahteva v svoji interpelaciji, naj se objavi pogodba z Italijo, naj se predloži pogodba. z Rumunijo in, naj se pojasnijo vzroki spremembe v vrhovnem poveljstvu naše armade na ruskem bojišču.
Grof Karolyi je interpeliral vlado radi vojnih ciljev in določitve mej naše države*
Tisza je odgovoril, da, med političnim vodstvom naše države in vojaškimi krogi ni bilo nobenih ne-sporazumlienj. Res tudi ni, da bi se bili mi v Času, ko so hoteli diplomati ohraniti zvezo z Italijo, v vojaškem ozira pripravljali proti Italiji. Glede določitve bodočih državnih mej pa se sedaj še ne da nič gotovega reči.
Seja od 23. na 24. avgusta je l r a j al a c ©-1 i h 1 d u r. Grof Tisza je govoril 'Ižfcritt Dasiravno ;e bil Potek seje izredno buren, venda-’ do kakih posebnih viharnih prizorov ni prišlo. Seia dne 24. avgusta je bila bolj kratka. Grof Tis/,a je odgovoril na
interpelacijo grofa Andrassyja, v ka-eri je trdil, da se hoče opoziciji pri izvrševanju kontrole vladne politike delati težave. Grof Tisza je izjavil, da. se ni* komur ne bo kratila interpolacijska pravica.
Prihodnja seja danes v petek.
Koledar za slovenske vojake za leto 1916 se
jo zopet še na novo tiskal in se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane s poštnino vred 1 K. Pri-djan mu je tudi koledarček za leto 1917. Kdor Se torej nima tega koledarja za leto 1916, naj si ga zdaj naroči
Bogomila. Nova molitvene bukvice za slovenska dekleta. Spisal F. S. Šegula, Nov dekliški molitvenik se ne odlikuje samo po svoji nizki ceni, ampak zlasti tudi po svoji točnosti in porabnosti. „Nov*' se» imenuje, ker res porablja vse najnovejše določbe in odloke sv. Stolice zastran, odpustkov in pobožnosti. „Zakladnica“ odpustkov od str. 44 do 70 je v podatkih popolnoma zanesljiva. Zraven navadnih molitev ima še Bogomila pobožnosti:	a) na čast sv. Duhu,
b) na čast ReŠnjemu Telesu, c) na čast Srcu Jezusovemu, d) v čast trpljenju Kristusovemu, e) k devici Mariji, f) na smrtni postelji. II. del „Marijanska kongregacija“ obsega začetek in razvoj, pomen, ureditev, zagovor in vodstvo Marijinih družb ter popolni obrednik ,ki bo zlasti voditeljem Marijinih dvužb dobro služil. III. del „Pesmarica“ je tudi zelo obširna. Vmes je vpletenih vse polno naukov in praktičnih nasvetov, tako da lahko rečemo: Vsaka mladenka bo vesela, če to knjigo v roke dobi! Za zdaj se dobi samo v platno vezana v zlati obrezi in stane s poštnino vred komad K 1.50. Dobi ge v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Sterefevsisi© samo pendelikove
„Straža“- Kdor hoče imeti „Stražo“ samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči pose-bej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže“ v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je ab Stef naročnik, da ne bo pomot. Sama Pon-deljkova Straža stane za celo leto & 39Stli; za pol leta |C 1*60 I za četrt leta SO K*lit»
Ranjeni* padli im ujeti»
Domobranski pešpolk štev. 28:
Ujeto moštvo:
Krajnc Vinko, Ptuj (Rusija); Kraner Friderik,. Sv. Jakob, Maribor (Obojan, Kursk, Rusija); Kresan Jožef, Velika Pirešica, (Slobodskoj, Vjatfca, Rusija); Kristančnik leg. Verložnik Mihael, Mozirje. (Moskva, Rusija); Kuder jožef, oeljokk okolica (Moskva, Rusija); Kumer Janez, Sodnavas (Penza, Rusija); Kunstek Janez, Maribor (Rusija);
Lang Jožef, Radgona (Penza, Rusija); Lang Karol (Nikolsk-Usurijsk, Rusija); Langbauer Anton (Moskva, Rusija); Lapuh Janez, Brežice (Moskva, Rusija): Lebar Jakob, Velika Nedelja (Moskva, Rusija); Lipko Peter, nadomestni rezervist, ptujska o-kolica (Krasnojarsk, Rusija); Logar Jainez, poddesetnik (depilali, Tula, Rusija); Lončar 'Mihael, Brežice (Rusija); Lorenčič Janez, Maribor (Moskva-Ru-sija); Lubec Franc, ptujska okolica (Sengiley, Rusija); Lubej Ignacij, Sv. Jurij ob južni žel. (Sengi- j ley, Rušija); Lužar Jiakob, poddesetnik (Italija);
Maček Karol, poddesetnik, okolica ’Maribor, (Kovrov, Rusija); Majcen Franc, poddesetnik (Nova-ja Buhara, Rusija); Majcen Jožef, ptujska okolica,. (Rusija); Mak Janez, Velika Pirešica (Tomsk, Rusija); Maluš Anton, Bizeljsko (Moskva, Rusija); F.. Marovič (Tjumen, Rusija);: 'Matuš Jožef, Bizeljsko, (Chvalinsk, Rusija); Meh Leđpold, SlovjenjSgradec,. (OhValinsk, Rusija); Medved Franc, Ptuj (Novo Ni-kolajevsk, Rusija); ‘Medved Jožef, (Adulino, Sàmara, Rusija); Medvešek Janez, Brežice (Pereslav, Vladimir, Rusija); Miško Franc, ptujska okoliea (Rusija, Moskva); Moiser Jakob, Maribor (Moskva, Rusija);; Moshaaner Aleksander, 'Maribor (Chvalynsk, Rusija); 'Muršec Jakob, ptujska okolica (Charkov, Rusija);
Nemec Anton, Ptuj (Rusija); Nemec Fra.no, če-tovodja. Ljutomer (Cistopbl. Rusija).
Pešpolk štev. 47:
Ujeti öast/nlki:
Kronsteiner Alojzij, kadet (Nižni-Udinsk, Rusija):
Stali Vladimir, enoletni prostovoljec (Rusija),
P a d 1 o m o š t v o :
Cerkvenik Franc, desetnik;
Löffler Jožef, pešec;
Verbek Karol, Gornja Bistrica, Maribor; Vik* tor Janez, pešec.
Ujeto moštvo:
Fischer Janez, Radgona (Rusija);
Glavač Franc Maribor (Rusija);
Ha,uri Anton, Maribor (Rusija); Hrastnik Janez, Maribor (Rusija);
Lah Stefan, desetnik, Maribor (Rusija); Lilek Alojzij, Maribor (Rusija);
Pajniče Lju'dovik, Maribor; Pavič Adolf, Maribor; Perca Anton; Pilih Janez, Sv. Jakob; Pokai Stefan; Potočnik Ferdo, Rošpoh:	Predikaka Janez,
Sv, Lovrenc;
Kanner Kr., poddesetnik, Jelovec;
Šauperl Franc, Maribor; Schrimpf Andrei, Maribor; Siederič Janez, Tinje; Semlič Franc, Radgona; Skerbinek Konrad,; 'Maribor; ’Skorja Jožef; Slana Franc, Ljutomer (Koslov, Rusija); Smolar L., Pohorje:	Špindler Prane, Maribor; Spurej Jožef,
Maribor;. Streroitzer Franc, Aaldgona; Strnad Avgust ; vsi v ruskem vjetništvu.
Pešpolk štev« 27:
Ujeto moätvo:
Adam Franc, Brežice (Rusija); Arnuš Janez, ptujska okolica (Rusijaj);
Bračko Janez, Sv. Marjeta, Maribor (M addoloro, Italija); Brus Konrad, Sv. Jakob, Maribor, (Kara-Kalla, Rusija);
Emeršič Jurij, Celje (Rusija);
Kolarič Japez, ptujska okolica (Rusija); Koprivc Janez, Brežice (Rusija);
Lah Janez, ptujska okolica (Rusija);
Pečnik Alojzij, Sv. Krištof (Monreale, Italija);
Sel Jožef, Sv. Janž, Ptuj (Saratov, Rusija); Sest Janez, Slov. Bistrica (Rusija); Stefančič Filip, Velika Pirešica (Rusija): Štrucelj Stefan, ptujska o-kolioa (Rusija);
Vele Jakob, ptujska okolica (Rusija);
Zorjan Alojzij, Ptuj (Orenburg, Rusija);.
Lovski bataljon štev. 20.
Ujeto moštvo:
Orel Franc, Mozirje (Kara-Kalla, Rusija);
Penič Jožef, Brežice (Karačev, fOrel, Rusija);
Rečnik Janez, Maribor (Lebediau, Rusija}; Roser Jožef, Mislinje (Skobelev, Rusija); Rozman Jožef, Brežice (Kerensk, Penza, Rusija);
Smerc Avgust, Sv, Rupert, Celje; Sršen Matija, Sevnica: Suhar Alojzij, Trbovlje (Volterà, Italija);
lTaučer Matevž, Sv, Peter, Celje (Jekaterino-sliav, Rusija); Tevž Antoh, Celje;
Uranjek Janez, Celje ;
Vaupotič Lovro, Ptuj;
'Zupanc Ignacij, celjska okolica (Skobelev, Rusija).
Gmovojniški bataljon štev. 157:
Padlo moštvo:
Kobula Karol, Poličape ; Kolar Janez,- Polzela; Košutnik Jožef, Tinje;
Paučnik Martin, Marijagraidee :
Robič Franc, Sp. Boč.
Ujeto moštvo:
Herič Blaž, četovodia-, Gornje-Hoč©;
Pikel Franc, Celje;
Smerdu Pavel; Sturm Albert, Maribor.
Lovski bataljon štev. 30: m	Padlo moštvo:
Balon Jožef, Brežice; Bevc Anton, Brežice; Bevc Franc, Brežic©;
rŽigert Franc, Ljutomer.
Bazni:
Ujeto moštvo:
Cemenšek Matija, Ptuj;
Bernik Frane, pešec, Selce (Rusija);
Na Najvlsje dovolilo Njegoša ces. fg| in kralj, apostolskega Yelicanstya
Izvanredna c. kr. državna loterija
za vojnooskrbovalne namene.
Tb iotefüs W denarju vsebuje 21.146 dobitkov ¥ gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne S. oktobra 1916. Cena šarečim 4 kröne«
Dobe se srečke v oddelka za dobrodelne loterije na Dunajn, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
€* §sr. general**© ra vstat® listv© za drls¥*t® loterija
(oddelek za dobrodelne loterije).
Naročajte in razširjajte „Stražo1-!
Alojz Senčar,
trgovec s špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki
v Ptuju
sprejme trgovine izučeno blagajničarko, ki je sposobna tudi za knjigovodstvene in korespondenčne j	posle.
I Pismenim ponudbam naj se priložijo spričevala in j fotografija; tudi naj se stavijo zahteve glede plače.
f ---------- ■	.... ...... «.■■n.«...n -i.
!
I Važno zalastnike volne.
\iur
Glasom § 6 naredbe trgovinskega ministrstva z dne 28. maja 1916, drž. z. št. 156 sem bil imenovan kot edini nakupovalec za volno za okraj Maribor in s tem naznanjam cenjenim lastnikom ovčje volne, da se volna prevzema v moji trgovini v Mariboru, Gosposka ulica št. 7.
K. Grànitz,
krznar.
688
Ssl&l SfilBP SF, Éipti-itiü, SF ibi? sisi k ipfkiffe reči p rafti bhL
Tséi sa obroke. - tJsetr. essfe 6ra»afes!l 20—388 S
NSriasta	S	8t>9
Prists* srebrna ora K 7*— Oriftasl eaaega m» X Si-— Kabin jaka ara	K 10--
Budilka &iklasta K Ì Poročal prstani	K	T—
Srebra« verižice K %' Vočtetao jamstvo.
Nasi. Bieiinger
Iliol. Feiirenbacii
bfif Šs ièalsr
liiilOI, ioapassa lUS
Kopajta z letalne in srabrs.
~4
2 dijaka
za nižje gimnazijske razrede sprejme na hrano in stanovanje ogledna slovenska obitelj v Mariboru. Več pove uprava lista.
Inštruktorja
za gimnazijca 2. razreda se takoj sprejme. Več upravništvo lista.
I
mmmmmi

Učenec
Močnega učenca sprejme mizarski mojster v Kaiserjevi ulici št. 18. Maribor.
Gospodična vešča slov., hrvaškega in nemškega jezika, izprašana učiteljica za meščanske šole, vešča trgovske korespondencije in knjigovodstva, išče primerne službe. Dopisi A. P. Lenangasse 20, Maribor.	505
Deklica, šole prosta, od poštenih staršev, se vzame k enemu otroku. Več se izve pri gospej Krošl, v Koroški nlici št. 81. Maribor, vrata 5.	528
Učenca za trgovino z mešanim blsgom, sprejme trgovina M. Oset, Muta. (Hohenmauthen). Nastop takoj, oni z meščansko šolo imajo prednost. Učna doba in pogoji po dogovoru.	529
l iskama s». C


Brzojavni naslov : Cirilova tiskarna Maribor
sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor: časnike knjige brošure, stenske in druge koledarje.
Za vlč. župnijske urade spovedne in misijonske listke s črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade- uradne zavitke, oznanila, napis?, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugob&rvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike,- pristopnice in sprejemni«, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila

1
m
itd.

■ ■■■M
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MARIBOR, v lastni hiši Koroška cesia štev. 5
priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (barvanih in beliti, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v mapah in škatljah, razglednic, itd. — Svete podobe (male, velike in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, moleki, svetinjice, škapuliiji. — Štambilije za urade in dr. — Postrežba točna in solidna.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
reif!stmv#ii® ladFUin z ne«nt. zmmo%
Ommslulm Hranilne vinse na
4 II o 14 O
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
Dale posolila
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo, dela posojilnica brezplačno, stranka plača le feoleke
Uradna ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure A» poldne.
.Posojilnica daje tudi do nače hranilnike
g
* testni hiši (Hotel ,pH brlem volu’ ) v Celiti« Grašku ces*^ 9,1 isdstr,
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,p o influenci
Kdo noj jemlje Sirolin ?
3. Vadušljivi .kaferim SiroHn tnatno
*8ASev
*«'!««! W|h«lw> '•■"liulll ».{If
t. Vsak, ki trpi na frajnem kašlju.
Lažje je obvarovati se boiezni,nego (ozdraviti. ,2. Osebe s kroničnim katarom bronkijev,
ki s Sirolinom ozdrave.
Sa dobi v vseh lekarnah è H.H.-
Ugodna prilika!	U^dna prilika!
Zaradi odhoda k vojakom prodam po nizki ceni večjo zalogo odprtega čaja Souehory, Cayìon in
Kaiser* Mt lange.
Anton Moćnik,
Celjtp.
Suhe gobe vinski kamen, med, vosek, kumilo in janež, ter sploh vse deželne pridelke
kupi veletrgovina
Ant©« Kolenc, Cella,
istotako tudi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov.
Ivan Ravnikar
Mi trgovina Špecerijskega, kolonijah Mi
DEBELO! ne^bXth vodaa108affiine' DROBNO ! CELJE — Graška cesta štev. 21
kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
MUNIR
se sprejme za dober mezdni mlin v lepem kraju Spod. Štajerske, Ponudniki s kapitalom kateri bi se investiral v prenovitev in povečanje, imajo prednost.
Ponudbe pod ,MLINAR POSLOVODJA*
na upravo tega lista.
Naznanilo.
Ker se nahaja v mlinu podpisanega preveč žita in vsled pomanjkanja vode, sem prisiljen svojim cenj. odjemalcem naznaniti, da podpisani mlin za mesec avgust 1916 ate bo prevzel za zmle-tev nobenega žita.
Spielfeld — Stress — mlin.
N AD MLIN AE,
Edina štajerska steklarska narodna trgovin«*
Na debelo!	Na drolmei
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
priporoča po najnižfih cenah svofo bogato zalogo steklene tu porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih iip in okvirja m oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in siavbah-
Na]solidnefia Ih točna postrežba.
» Ure! Urei
M veliki iibirl im p© niskHt «epplt*
Srebrne ere z» fante od 7 E Srebrae nre damske o« * E Hrebrae verižic? od K • 40 Brci. veni ee dKiB.sk e S. 8 60 Zlate daowke are od 26 K
Za v.-fek« uro se I -
apreomjsfce ure, Scfcfefhauseft. Sanštii, Omega. Etenu»
> wj
k tfJBj Cesia: Z» kratkovidne nova, X. « *»“	...
asboljfena «tekla
Foste BureS Masa
arar, zlatom©!" in ©èalar,
T ggetthofova cesta 39. Prti urar od gts*. kalsdvsra.
Priporočam d. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč. Voščene sveče prods j am kilogram po 5 K, mili« sveče pa zavojček po 3 K 40 v. Vosek kupujem kilogram po 2 K 40 v.
Duchek Pranje, svečar,
Maribor, Viktringhofevft cesta.
z dvema nadstropjema, z velikim vrtom ob vznožju Semeringa se vsied smrti lastnika poceni proda. Hiša je pripravna za zasebno rabo kakor tudi za letoviščarje ki so tukaj pozimi in ooieiu. Ponudbe pod H F*. I> na upravo lista. 521
Atomo sliko ali eoo cerkev brezplačno
(le za povrnitev režijskih stroškov) poslika umetnik in propagator cerkvene umetnosti. Podrobna pojasnila daje uredništvo »Reuve pro umeni crkveni« Praga Vinogradi, Krameriova 10. Češka.
KnüsaiMi, uirtétnin« in mysilisiiis,
Goričar & Leskovšek
= Celle ..............-
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča; trgovcem in preprodajalcem velikansko izbere dopisnic XX po raznih cenah. XX
Z® gostllniiarje:
Papirnate servi jele vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
rmj. zaci z neom. zav.
4V,%. Obresti se pripisujejo h kapitala bi se njih obrestovanje kaj prekinilo.
HfüniltlO vlnirb 46 ^''»jemajö 04 vsakega in se obrestujte, navadne po 47«*/», preti trimesečni odpovedi *1*	¥ tyy « j, jaaaaìja in 1. jlilija' vsakega leča. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne
Za nalaganje po pošti so poštno Svanitine položnice (9".07£*. sx -'azpolago. Rentni davek plaža possjilnica sama.
' v riaaosB ;/* mw>. »... .tmjUbe proti pupikrss varasti §ss ®7«V* as vknjižbo «ploii po	*** #**&&*> « puftwjo
8V /' is b;. o«efes»	@7». Nadalje fepsaa&š» ai w*tavo vrednostnih papiijo*.	jjal iatgH teamh zavodih
"valivi go'feriä »troskot LÌ ffs uličar ne presegaj® f bm> Prošnje sa vknjižbo del» posr-rMea	*ö*ak* 1® kolke.
■is S, sHfc člgfošdB© irtewmli pssariike. V uradnih urah se sprejema
so vsako -rodo Le. četrtek od 9. do 12. .are dopoldne ie vsak 'wtL*t> eil in izplačuje denar
Uradne ure
in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do ’.S.. n_-s dopoldne ‘m od S. go 'i. ure popoldne
8«* Posojilnica Ima indi na razpolago domače hranilne nabiralnike,
Pojasnila se dafafo
Stolna ulica 6 (med Glavnim fr goni in stolno cerkvijo.)